r
I fi torts«
aà.#aMu4*va.I>.|av-
cl-»« ©pravlès*1 Uo kar prodne*
This papo* t« ths »nloraats «>f warklng claaa. Wsra-
ara ara aürttMfft»»11 what «Kay
iBUrMv Moo*4-aiaM DkiM', Dm. I, »WT, »l tfc« mm off k* »iCkkM«o IU. ui»4*» (k« A«t »r C«MNM Marak l*Tt.
Office: 2146 Blue Island A»«.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na étavllko v okUpafu-kl «a naha)a poUg va-éaga naslova. prtUpll«-nega .podajali
na ovitku. Ako (289)
|a étovllka
t «da t vam • prihodnjo étavllko naéoga Ilota po imém naročnina. Prosimo ponovila |a »ako|.
$tev« («*) 288-
Chicago» DU 18. marca (March) 1913.
Leto (VoL) VIII.
59 M0 delavk v Chieagi <h*f$nateden tarnanj.
1—i"1—odkritja senatne
komsije, ki preiskuje vzroke •prostitucije.
Senatna komisija, katero je pooblastila zakonodajna zbornica v lllinoopu, da poišče vrroke prostitucije, je -pred nekaj dservi odkrila senzacionedne stvari. Odkritja so preaenetila vsakogar, kdor ni — »oeialiet. Preiskava, katero vodi podgovernor Barrett 0'llara v hotelu tia Salle v Chi-cagi, je do sedaj dognala sledeča fakta:
1.)	nad 50.000 deklet vpoale-nih ehicaških veleprodajalnah, pisarnah, delavnicah in tovarnah dobi $5 ali manj tedenske plače;
2.)	pretežna večina proatitutk, kolikor jih je komisija zaslišala, je izpovedala, da ao v prvi vrati beraake plače krive njih propada;
3.)	minimalna plača za mlada dekleta v vedikih prodajalnah je $3.50 na teden in maksimalna $27; povprečna plača znaša $0.50 nekatere nadzornice pri tvrdk* Sears, Roebuck Co., ki nadzorujejo prodajalniške oddelke in teh je le par, kakor je izpovedal JuHus Rosenfeld, glavni anager omenjene firme.
4.)	Dekle, katera se aama preživlja, to je da nima starišev in doma, mora imeti najmanj osem do devet dolarjev tedensko samo za golo življenje. To so priznali tudi delodajalci.
5.)	Velike tvrdke, kot Sears. Roebuck Co., Marshall, Pield and Co. etc. delajo ogromni profifc leto za letom, a svoje delavke pa phrittzjejo uprav sramotno. Par delodajateev je prirtialo, da bi lahko plačali minimum $12 na teden m vseeno bi še imeli lep dobiček.
6.)	Če delavka absolutno potrebuje osem dolarjev na teden za življenje, a dobi pa le $5, vprašanje nastane, kje uzame primanjkljaj tri dolarje!
To je le nekaj dejstev, ki jih je odkrila preiskava. Julius Rosenfeld glavni manager Sears. Roebuck Co.. je povedal pri zaslišanju, da njegova tvrdka ima 4000 deklet. 200 deklet dobi $5. *00 po $5.50, 400 po $6. 1000 po $7 in ostale po $7.50 do 27 tedensko. Dalje je Rosenfeld povedal, da Sears, Roebuck Co. je i mehi preteklo leto sedem milionov dolarjev čistega profita. Ko ao ga vprašali, koliko po njegovi misli potrebuje dekle na teden za življenje, katera se sama preživlja, odgovoril je: "Osem dolarjev in 25 centov.'' Ta znesek je razdelil taikole:
Obleka..................$1.00
hrana in soba............4.00
čevlji in spodnja obleka.... 1.00
perilo.....................25
uflična kara...............60
opoldanska hrana (luneh) .70
Simpoon je s tem zagrozil, tla kapitalisti ne bodo na škodi, če bodo morali plačati več mezde, pa*" bo pa trpelo ljudstvo; z drugimi besedami: lastniki vclcpro-dajalen bodo zvišali cene blagu in konsumenti bodo plačali diferenco.
Komisija je zaslišala še več drugh kapitalistov, ki laatujejo veleprodajalne kot Fair. Boston Store. Siegel, Cooper & Co., Roth-so h k* Id & Co. etc. in vsi so izpo-vedaíl i «lično. No končno so tudi vsi izjavili, da po njihovem mnenju nizke plače nimajo ničesar vpraviti s prostitucijo.
Podgovernor O'IIara je glede preiskave rekel sledeče: "Milio-narji, ki vposlujejo mlada dekleta v svojih ogromnih prodajalnah in ki trdijo, da nizke plače nimajo nobenega stika s prostitucijo, ne vedo kaj govorijo. Ako ne bo ta preiskava storila ničesar drugega kot da strga filantropiško krinko z njih obrazov in» jih pokaže kot grabeže, ki kujejo müio-ne profita iz beraško plačanih deklet, «storila bo dovolj."
Kako se spreminja čas! Pred par leti bi človefc prej pričakoval, da se posuši Miehigansko jeaero ktft da bi slišal take besi le ii ust demokratskega politikarja, kateri nima nobenega pojma v težnjah delavskega razreda. To kar trdi O'Hara. vemo socialisti v Ameriki ži nad dvajset let. In če ta preiskava tudi ne prinese nobene dejanske spremembe položaja — kar je tešiko verjetno — koristila bo v toliko, da zaobrne javno mnenje in ga zrevolucionira med tisto eakrkujeno m «so ki še danes misli s kapitalistično pametjo in po nadpisih gnjile kapitalistične morale.
MATI" JONES PRED SODIŠČEM
razno .
.70
skupaj...........$8.25
Navzroči senatorji so kar strmeli. Rosenfeld je nr tem "računom" oČividno pokazal, da pto njegovem mnenju ne sme delavka imeti ničesar drugega kot golo življenje — samo delati, borno jesti in •pati. Na zabavo, razvedrilo ne sme misliti! Krasna je kapitalistična morala!
James Simpson, podpredsednik tvrdke Marshall, Field & Co., je izpovedal, da tvrdka ima vpofcle-nih 1500 deklet in minimalna plača je $6.50 tedensko. Na «vprašanje, koliko letnega profita naredi tvrdka. je tvrdovatno molčal. Rekel pa je, da Marshall, Field and Co. dela dober '"business" in da bi lahko plačala minium 9 do 12 dolarjev, toda — dejal je ostro — ako država prisili minimalno plačo, naj pomisli na posledice. Poleg minimalne plače za ženske treba bo tudi minium zn moflke, valed čf*ar se bodo brez drwna podražale Hvljenike potrebščina.
Sodružica "mati" Junes, sivo lasa sedem-deset-letna boriteljica za praviee delavcev, katera je znana pod imenom "angelj rudarjev in premogarjev,je te dni na zatožni klopi pred vojnim sodi ščem v Paint Creek Junction, W. Va. Ž njo vred je 49 premogarjev, ki so kakor ona obtoženi sokrivde umora.
Znano je, da divja že nad leto dni prava civilna vojna v Paint Creek in Cabin Creek distriktoma v West Virginiji, kjer sa ravno toliko časa premogarji na štrajku. Governor je v omenjenem kraju že trikrat proglasit vojno stanje in miličarji strahujejo uboge pre mogarje in njihove družine od kar traja štrajk. Poleg miličarjev so pa kompanije oborožile s puškami skebe in posebno tolpo strazni kov. Na gričih okrog premogoko-pov so miličarji nastavili strojne pušfke in v nepestanrh bojih je padlo do danes okrog petdeset ose4). Med mrtvimi je več kompa-nijakih stražnikov, a pretežna večina premogarjev, ki so jih pobili miličarji. Mati Jones se je mudila med štrajkarji blizo tri mesece; ves čas je navduševala delavec k vstrajnosti in pogumu. Končno so jo zaprli z 49 premogarji ured — kakor smo že poročali — češ da je hnj^kala in indirektno provzročila številne poboji.
Zagovornik obtožen*! premogarjev in matere Jones F. M; Matheny je stavil v zagovor sledeče vprašanje. "Ali je vojno umor! Ako človek ubije človeka rz osebnega zadoščenja, je to umor. Toda ako človek ubije Človeka v vojni, jedi to tudi umor v očeh justioel Governor je proglasil v Štrajkarrfkem okoliiču vojno stanje, torej vojno; v tem stanju so štrajkarji streljali, ne kot napadalci, temveč v obrambi, ker bila je vojna."
Gospodar premogokopov ne dela nič, vseeno pa sedi celo zimo na gorkem. Prav nič ga ne skrbi, ako otroci premogarjev prezebajo. — Ali bomo vedno delali «S druge t
OOMPERSU JE WIL80N TUDI ALL RIGHT".
Sam Gompers, preci^dnik American Federation of 1/abor, kateri vae svoje življenje blodi po krivih potih, je te dni "uradno" izjavil, da novi predsednik Wilson in njegova demokratska strana sta "all right". Po njegovem mnenju se obetajo ameriškemu delavstvu zlati časi poti Wilsonom. Gompers je „ir.aakor stara devica — vedno zaljubljen zdaj v enega in zdaj v drugifgp reprezentanta kapitalistične jvlade, ni čuda, da se je zaljubil (udi v Wilsona in njegovo demokratijo. Kakor kaže situacija* bo ta in kmalu dobit zaslužen pokoj in potem lahko zaprosi svojega ljubljenca Wilaona za "job", če ne dmgega, saj to, da mu bo čevlje "pucal". Za drugi posel Gompers itak ni.
DROBNE DELAVSKE VE8TI.
—	deseti tisoč delavcev vpo-slienih pri Cambria Steel Co. v Johnstown, Pa., je dobilo povečanje plare. Minimalna plača za navadne delavce (laborers) je aedaj 17 centov na uro. Vprašanje je, če bodo delavci zadovoljni s tem skromnim zvišanjem.
—	Premogarska organizacija *v Pennsylvaniji (5. listrikt) je pred kratkim na svoji konvenciji sklenila organizirati lieimijske premo-garje v pittsburškem okolišu. Pričela bo v Irvinu in Councils vi lie, kjer je še okrog 50 tisoč neorganiziranih premogarjev.
—	Delavci, ne v Colorado! Tam ni dela. Vodstva tamošnjfh -unij svarijo delavce, da naj ne hodijo tamkaj za delom, ker so msfcta stooro povsod prenapolnjena z delavci.
—	Vadstvo IT. M. W. of A. namerava proglasiti generalni štrajk premogarjev v West Vinginiji 1. aprila, fttrajk bo prizadel 75.000 delavcev, ako se uresniči.
—	Štrajk predilcev svile v Pa-tersonu. N. J., narašča. Okrog 10.000 delavcev je že v stavki. Driržbe nečejo še nič slišati o spravi. Gre za večjo plweo in osem-umi delavnik.
—	Council delavskih unij v Kansas City, Kans., je sklenil ustanoviti kooperativno prodajalno (konsum^ za delavce. V ta namen bo prispeval vsak unijec $1, kar bo znrtdo $12.000 za pričetek.
INDUSTRIAL WORKERS OF THE WORLD IN A F. OF L. „ DELUJETA SKUPNO V HA2LET0N, PA. LEPI USPEHI.
Ilsizleton, Pa. — Tukajšnje mesto je zadnje dva tetina torišče dveh štrajkov. Delavci v tukajšnjih tvornicah svilnatih izdelkov ho na štrajku ter organizirani pod pokroviteljstvom T. W. W. Na štrajku pa je tudi okoli 500 krojaških delavcev, katere so organizirali organizatorji od A. F. of Tj. Znana socialistična unija "United Mine Workers", pa dela skupno z zgoraj omenjenima unijama, da se porazi bosse in prijatelje skeb-skega dela.
Približno 1200 štrajkarjev svilnatih izdelkov je šlo na pomoč krojaškim delavcem za "pikete", da »vabijo vse krojaške delavce na splošen štrajk. kateri so sedaj uposleni na daleč okrog znani skebski tvrdki Gerhardt's Co.
IT. M. W. of A. skupno z A. F. of L. so založile fond, da se sle;-hememu št raj kar ju od I. W. W., kateri pride v kakšne neprijetnosti, takoj vsestransko pomaga. Nad $1500 je poslalo 67 lokalov premogarske unije.
Policaji in drugi pošteni mestni moije so mnenjs. da bi bik) najbolj pametno, ako se štrajk upornih delavcev zatre. Louis Gergotz, premoga rak i delaivec je bil vrieti v ječo, skupno z A. Daniels, organizatorjem *t. W. W,, ker je slednjemu pomagal organizirati delavce v svileni industriji.
DEKLETA SUŽNJE OUMIJE • VEOA TRUSTA
Akronaki magnat je plačevali po 38 c za deset urno delo.
Dekleta in žime, katere ao zaposlene pp trgovinah in drugih sluX>ali v večjih mestih, nikakor niso osamljene kar se tiče bera-ških pluč. Da so gumijevi baroni zvesti bratci družili kapitalistov, to smo že davno vedeli. Da se pa nismo nič zmotili, nam potrjuje izpoved d veh deklic prod preiskovalno komisijo.
Nettie in Jennie, dve sestri, prva stara 19 druga pa 18 let, sta obe potrdile, da ste delale za Go-odrich-Diamond rubber plant. Najvišjo plačo sta dobivale od $4 do $1.50 na teden, seveda sta si morale s tem denarjem preskrbeti obleko, poleg tega pa še skrbeti za stiiriše in mladoletne sestrice. Neikaj časa — rekla je Nettie — sem zaslužila samo 38 c na dan za deseturno delo. Stati sem morala neprenehoma na enem mestu, tako da so mi noge tako otrpnile, da sedaj sploh ne morem več kre|> ko hoditi na delo.
To je stara in vedno nova pesem. Kar je ta deklica povedala, ni veljavno samo za Akron, O. temveč za vse industrielne sužnje celega s\f ta. 38 c na dan. s tem denarjem se živeti, kupovati obleko, poarrh pa še skrbeti za starine in nedorasle sestriee. To je v resnici krasna slika in ogledalo današnje »verineke družbe, v kateri imajo konji, psi in mačke, ako so pod kapitalistično streho udobno življenje. .Človek krona stvarstva, pa počasi umira od lakote. Kdor glasuje za kapitaliste, je prve vrata iVjHsec
36.000 ÔTRAJKARJEV V IMPO ZANTNEM SPREVODU KORAKALO V SOCIALISTIČNO MESTO HALEDON.
štrajkarji v svileni obrti v Pa-terson, N. J., so poka-zali svojo moč in solidarnost s tem. da so za en dan ušli iz mesta, v katerem se bije težki boj z kapitalisti, ter v krasnem Sprevodu, kakeršnrh je še malo videla država N>w Jersey demostra/tivno odkorakali z merita. Z neštevilnimi rdečimi zastavami in znaki so odkorakali v bližnje mesto Haledoti, katero ima socialističnega župana.
William Brueekmann, soc. župan mesta, je štrajkarje pod vodstvom W. I). Ilaywooda. nad vse prijazno sprejel. Policiji, katera jHivsod tam, kjer sede na županskih stolcih pristaši starih strank, provocira in ščuva za izgrede, je za ukazal, da se ne sme popolnoma nič utikati in mešati med štrajkarje, rekoč, da štrajkarji ne potrebujejo nobenega varstva od strani policijskih angelčkov
Cda ogromna armAda štrajkarjev s»* je ustao ila na malo vzvišene postom "Borough of Hale-don", kjer so nastopili govorniki? John Lirthringer, socialist iz Passaic County, Patrick RuinVan, socialist iz Jersey City, Eligo Stro-bino iz Paterson ter W. 1). Haywood. glavni organizator "Industrial Workers of the World". Zborovanje bilo je najlepše in naj emtutialno, kar so jih še do sedaj imeli socialisti in delavci v državi New Jersey.
Prepričajte se, rekel je Luthrin-ger, kaki en je razloček med soeia-listično in.meščansko upravo, pati McBride v Paterson je demokrat. Prosekutor Michael Dunn je demokrat. Chief policaj Bimson je pS republikanec. V Paterson-u, kjer je mestna uprava <v rokah kapitalistov ip njegovih kreaturskih hlapeev, nam najeti beriči, koza-ki in policaji razbijajo shode, or-ganiiatorje in nedolžne delavce, katefi hočejo Živeti, pa mečejo v ječe. — Poglejte na Haledon, kjer imajo za župana našega sodruga. Tukaj imamo popolnoma zajamčeno svobodo zborovanj in govora. da lahke odprto povemo našim
goajxMiarjem krivice, katere se nam gode. •
Nepopisno pa je bilo navdušenje med štrajkarji, ko je stopil na govorniško tribuno kot zadnji gor vornik stari iSkuseui delavski voditelj W. D. Haywood. Ali hočete, je rekel, da vsaki delatvni mož in žena ne dela več kot osem ur na dan in boljšo plačo T "Yes, mi hočemo", je zaorilo iz 35.000 delavskih grl. Sedaj je čas, je nadaljeval govornik, da delavstvo v Paterson že enkrat odpove slepo pokorščino svojim gospodarjem. Ampak ivi delavci ste samo en oddelek tega boja. Mi se ne bomo zadovoljili, kadar bo štrajk v Paterson končan, naš cilj je, osvoboditi delavstvo celega sveta. Mi nismo uprizorili tega demostrativ-uegg obhoda zaradi lepšega, temveč zato, da pokažemo našo moti in potem če je že to Bimsonu in njegovim policajem všeč ali pa ne. Čez nekaj dni, ki mi ne bomo »več potrebovali demonstracije tukaj, hočemo mi marčati v Lodi, kjer več tisoč delavcev hoče takoj iti na štrajk, ako mi našo moč in solidarnost pokažemo. V Pennsylvania čaka 17.000 delavcev, da ob prvi ugodni priliki napovedo boj kapitalistom. Ncfoeden človek nima prav da dela, kadar njegovi bratje potrebujejo pomoči. Mi sraojK» prišli učiti, da prepevamo v različnih jeizikih "International" in "Marseillaise". Mi bomo nosili rdeče zastave po mestnih ulicah dokler ne pade tiranija in suženjstvo.
Živelo zavedno delavstvo!
50.000 ŽEN IN DEKLET V NEW YORKU NAPOVEDALI SVOJIM DELODAJALCEM GENERALNI ftTRAJK.
fit raj k hitro dobljen vsled delavske solidarnosti
Okoli 7000, med katerimi je bilo največ mladoletnih deklic, je včeraj — 11. marca — pristopilo k generalnemu štrajku, katerega je proglasila njihova unija en dan poprej. Večina mladili in energičnih štrajkarjev niso hoteli niti toliko počakati, da bi bil prižel v ttvx>rniee unijski štrajkarski- odbor ter proglasil oficijelni štrajk. Demonstrativno so odkorakali iz svojih krojaških delaivnic naravnost pred glavni stan unije ter se vsi do zadnjega pridružili ostplim štrajkarjem in vpisali v unijo.
Dane*, k»o to pišem, je 20.000 krojaških delavk na štrajku. in štrajk je že toliko kot dobljen. "Bossi" so pripravljeni ustreči zahtevam, katere stavijo delavke. Vodstno štrajka ima v rokah Pavlina Newmann in Rose Winslow, dve organizatorki i od "International Ladies Garment Workers", katere imajo mnogo dela z upiso-vanjem v unijo. Bossi niso niti od daleO mislili, da bode vladala med štrajkarji. med katerimi so same ženske, tako lepa sloga. Organizatorji in štrajkarji pa so popolnoma zadovoljni, ker tako hitro rešenega in vspešnega štrajka še ni bilo v zgodovini krojaške obrti.
Socializem poizkušali!
KJE?
KDO GA POIZKUSA?
Nihče drugI kot
Stric Sam
pri gradnji Panamskega prekopa!
Ako bočete zvedeti ve«, kako m po-itkuia socializem v Panama Zona, eitsjto serijo Man kov pod na* lovom ••Socialistični eksperiment pri VraSn|l Panamskega prekopa" ki prltne ¡shajati prihodsji teden v "Proletarcu".
Sedem mlllonov profita in $5 na leden.
Chiaaški trgovski magnat in milionar Julius Rosenfeld je pred nekaj dnevi izpovedal pod prisego, da ujegov profit lanskega leta znaša sedem milionov dolarjev; izpovedal je tudi, da ima vpo-slenih 200 mladih deklet, katerim plačuje po pet dolarjev na teden.
Ravnota magnat je tudi povedal, da po njegovem mnenju potrebuje delavka najmanj osem dolarjev tedensko za golo življenje. Ko so njega vprašali, če bi on mogel živeti z osmimi dolarji, odgovoril je: "Nisem še poakuirtl."
Chicaški magnat je a tem jaano povedal — kakor še nikdar noben poprej — da delo in kapital ne moreta nikdar sedeti pri eni mizi. Vsem tistim hinavcem in licemer-cem, ki ae pri vsaki priliki navso-moč trudijo dokazati, da razredni boj je prazna fraza in da kapitalist in delavec imata skupne interese, vsem tistim je milionar Rosenfeld s svojo izjavo zavdal takšno kapitalno klofuto, da je večje ni mogel.
Magnat Rosenfedd kot oseba je postransika stvar. Osebe ne pridejo tukaj čisto nič v poštev. Tukaj je sistem; opraviti imamo le s sistemom. Sistem je odgovoren, da je človeška druiba razdeljena v dva rafzreda. Na eni strani so Rosenfeldi, na drugi pa delavci in delavke. Na eni strani je sedem milionov profita, na drugi pa pet-dolarska mezda. In tako ni samo v Uhicagi, tako je povsod. Tako je v New Yorku, San Franciscu, po vsi Ameriki in po čelom »vetu koder se je razvil moderni kaipi-talizem in kjer ekaistira mezdno delo. Povsod »o Rosenfeldi in povsod so delavci in delavke z bolj ali manj beraškimi plačami.
Na eni strani je profit, na drugi pa mezda. Vmee je prepad, do-bok in širok, tako gtaboik in širok prepad, da ga nepremosti nobena licemerska reforma. Kapitalist pri znaje, da njegova delavka potrebuje najmanj osem dolarjev na teden za pošteno dasa skrajno borno življenje — toda on ji da samo pet. On morda ve. da delavka, ki je navozana le na svojo službo, ne morC živeti s petimi dolarji in da je prisiljena v 75 slučajih izmed 100 pokriti primanjkljaj s prodajo svojega telesa na ulici — ali to njega ne briga. Kaj je mar kapitalistu, kako žive delavke! On jim pflača le toliko kolikor mu dovoli njegov sveti profit. Nrč več. Za drugo naj skrbe delavke same! — In z delavci ni nič boljše. Moški, kateri dobi 10 — 12 dol., tedensko se še uekako preživi, toda na družino ne sme misliti. Oststi mora samec. In tako se zgodi — in godi se vsak dan — da gre tudi delavce na cesto kamor je že šla revna delavks. ki je postavila na trg svojo zadnjo lastnino — žensko čast. Talko se ugaja komercialna prostitucija, ki ravno te dni usbuja toliko prahu.
"Kapitalist mora več plačati delavcem in delavkam, pa bo vse dobro" — upi jejo licemerci. Kaj pak, saj 'bo plačal! Kje je pa potem njegov profit? Ali more biti volk sit in koza cela T Ni mogoče. Kapitalista lahko delavci prisilijo, da plača ndkaj več Ali kolikor jim bo dal, tofliko jim bo vzel nazaj. Kako? Podražal bo živila, zvi- x šal cene blagu in delavci bodo plačali poboljšek nazaj, da niti sami ne bodo znali kedaj. Sveti profit mora biti nedotaknjen, ker tako zahteva kapitalistični sistem.
Profit! Sedem milionov na leto!
Dokler bo obstal profit, dokler bo obstal profitni sistem, tako dolgo bo trajalo izkoriščanje, pet-dolarska mezda za dekleta, prostitucija itd. '
Profit! Uničite profit! Odpravit« profitni sistem! Podarite ka pitalizem — in vsa ta sla bodo is-ginila.
PROLBTARBG
Iz naselbin»
KAPITALISTIČNE SUROVINE.
Delavci smo ¡>od današnjim u-»t rojeui družbe, brezpravne pa rije. Ako nam naši gospodarji mi-kotno dovolijo delali za beraško ceno, »mamo živeti. Pravie* je le-|>a in krasna beseda, za katero so se že navduševali starogrški mo-drijani. V resnici pa delavci pra-vioe nimamo in jo tudi ne boino imeli, dokler bodo plavali na površju gospodje kapitalisti.
Mi, delavci, kateri z delom svojih rok redimo in preživljamo ve-soljni svet, nimamo v današnji družbi ničesar ukazovati. Kapitalisti hočejo, da «bi delali in |>oiiitž-no molčali. Mi prdduciraino več blaga, kakor vsaka druga dežela na svetu. Zaradi tega Se tudi delavci v Ameriki, zaradi skrajno napornega dela. prej iačrpajo in izmučijo svoje delavne sile. V letih, v katerih bi delavci v dobrih življenskih razmerah lahko stati na vidku moči in zdravja, navadno vidimo izčrpane, življenja site pohabljence, za katere so odgovor ni kapitalistični izkoriščevalci.
Da je to resnica, sem ** priliko prepričati tukaj v Detroi-tu. Mladi ljudje se skrivljenega života in upadlih obrazov med o-poldanskim odmorom, v blatnih ulicah izogibljejo prevzetnim tvo-rniškim boso m, kateri se bahavo v avtomobilih vozijo k obedu. Delavci, kteri smo vse te avtomobile naredili, se pehamo za prosti prigrizek v kakšni umazani krčmi. Zopet zažvižga parna piščal, in mi še vsi nekoliko lačni, jo urnih nog uberemo proti vratom tvomice. Tvorniški delovodja je strog in gorje mu, kdor se malo zakasni. Jože je šel prvi, tresoč se, po stopnjicah. Paznik ga je videl in srpo predal, češ, da je on zakasnil. Jože je bil, kadar se je vzravnal velik, paznik pa majhne postave, ter neprikupljivega vedenja. Osorno zakriči: kje si, ti prokleta krota. Kolesovje se zavrti in delavci se zopet potijo, da napolnijo svojim gospodarjem do vrha žepe. Prevzetni gospodar pride ^irope« po*dclavniei. Naenkrat stopi pred njega mladi Jack MjcFord. Kaj je mladi mož T Veste, jaz bi vas rad prosil, ako bi mi hoteli storiti majhno uslugo. Zasluženega imam za dva tedna. Ali bi hoteli biti toliko dobri, da bi dobil danes plačo, namesto v soboto. Nujno potrebujem denar. Žena je bolna iiydva mlada otro-čiea nimata kaj jesti. Gospodar mu osorno odgovori, da to njega nič ne briga, aKo hočeš kaj govoriti, vprašaj paznika. Si li razumel. Da, hvala.
Jack je delal dalje z urnimi rokama, bledim m plašnim obrazom. Gledal je boječe, od kod da bode prišel paznik, da mu pove, kaj mu vznemirja dušo. Ura je štiri. Najboljše je, ako poiščem delovodji. Jadk se odpravi urnih korakov iskati delovodja, ter ga konečno najde. Prosim mister Carnie, jaz 'bi vas prosil, ako bi mogel dobiti nekaj denarja, sem v nujni zadregi. Denarja, jaz ga nimam. Pojdi takoj k tvojemu delu in glej, daJ bodeš kaj naredil. Zapomni si Jack. da ti ne smeš iti nikdar od stroga brez mojega dovoljenja. Nikdar več me ne nadleguj s takimi sitnostmi, to naj bode «v prvič in zadnjič. Si me li razumel.
Potrt je odšel Jack na svoje mesto, prekrižal roke ter se spomnil vsega gorja katerega mu dele kapitalistični beriči. Kako hudo je gledati male, kadar prosijo kruha. Žalostno je gledati bo'no ženo, ampak on jim ne more po magati. Delavci so ga tolažili, re koč. da bode tudi on doživel še boljše čase.
Parna piščal je zapiskala in delavci smo hitro vzeli vsak svoj jopič ter hiteli, proti domu. Po stopnicah smo sc prerivali, želeč od en drugemu lahko noč.
To je vsakdanja tragedija v življenju proletarca. Dokler bomo delavci brezbrižni, ter glaao-' vali za kandidate starih kornm piranih strank, tolike časa tudi vse tarnanje nič ne pomaga. Ako smo torej za lepše dnove, resni eo in pravico, pojdimo v socialistično stranko. To je edina pot katera pelje v svobodo.
, P. C. Oglar.
Mogotci ne bodo nikdar hodili v vojno, dokler se bodo delavei kisli za njihove koristi.
VEDNO V ZAGATI
Danes, ko to pisem se vrši v Washingtonu, D. C. fnaufruracija novoizvoljenega predat <hiika Ženin jenih držav, Woodrow Wikona . Novi vladar, najboljši in najuplivnejši mož demokratske stranke, kot "ričajo volilni glasovi), je zasedel predsedniški sto-lec. Mase ljudstva širnih Z. D. upirajo poglt'd V stalno mesto naše republike — Washington. Ljudstvo je zaupalo Wifcsonu najviš ji ščit naše mogočne unije, zato pa tudi z opravi&enjem upa, da bode novi predsednik mož. ki bode posvetil vse svoje zmožnosti za procvit države in enakoprav nost vseh slojev. Tudi mi delavci upamo in želimo, da nova vlada kaj več stori za nas. kot so dosedanje. Demokratje imajo sedaj dovolj prilike, da uresničijo svoj« obljube, a ktere so še dosti laska ve, ki pa bodo najbrže vse osta le le na papirju. Upajmo torej v boljše čase, če pa istih ne bode, potem pa seveda ne preostaja nam druzega kot klaverno pogledati naokofi in reči: Upanje nam je splavalo po vodi, le jadrajmo za njim! ... In tesnejše se bodemo oklenili naše prave deUvskfc* stranke, ki je edina nrt strani delavskih principov ter ima namen uvesti splošno evolucijo delavskih mas, in to je socialistična stranka. Dolgo-uhi osel pa naj le ponosno koraka s celim svojim dostojanstvom v slavnostni paradi, to nas nič ne vznemirja, k večiem, bi rekli, da morda še celo "paše" zraven. Naj bo ie kakor hoče, gotovo pa je, da stvar sama na sebi ostane ista, pa naj že ima glavno ulogo osel. slon ali pa "Bull-moose!" Vse skupaj se bistveno ne razlikuje posebno. Radi tega nas delavce rte zanima posebno vpeljavanje novega pred sednika Združenih držav.
Zbornica naše države je tudi dokončala svoje delo. oziroma prenehala z delom. Radi medsebojnih prepirov se nikakor niso mogli zjediniti v skupno delavno moč. Governer je vetiral veliko predlogov, med teuii tudi precej koristnih. Sploh imajo ljudje čudna prepričanja. "Jaz hočem u-8treči ljudstvu, od katerega sem bil izvoljen," se odreže marsikdo, končno pa ni ljudstvo, niti sam zadovoljen s svojim delom.
Novic v našem mestu ni k^j prida za poročati. Dve jami so Lastniki zaprli za nedoločen čas. druge pa tudi počasneje delajo kot do sedaj. Kot pravijo pol uradne in pol tajne poročila, bodemo imeli gotovo nekaj "ohceti" tukaj po Wliki noči. Čast vsem pogumnim fantom in dekletom, ki si ppajo vtakniti svoje vratove sladki zakonski jarem. Ostali fantje vam želimo vso srečo zakonske zveze, kakor tudi običajna letna darila, katere le izjemno izostanejo. Naš "Kadilni in podvomi klub Slov. fantov", ima do sedaj i*e samo fante v svoji sredi, težko pa, da bi več ostali zvesti lejdik" stanu čecr nastopno poletje. No, če se kaj takega nare^ di, bode šel na ohcet celi klub pod vodstvom predsednika, ki ne v enakih shičajih imenuje le "Suša" vseh polnih kozarcev, steklenic in sodov. Za vsebino tekočine se-ne gleda, naj bo že pivo iz Mil-wauikee, ali vino izprešano iz najboljšega kalifornijskega grozdja, ali pa Žganje, ki je čez "vse", importirano naravnost "from Laibach," Kranjsko. Predsednik kadilnega kluba g. "Suša" pl., ki vse prediha, tudi ni zadnji pri kurjih stegeucih in klobasah, pa naj bodejo že tega ali onega izdelka. Ko pa se etikrat tako telesno pokrepča, pa gre na plesišče, kjer se začne za njega pravcata smola. Pohlevno pristopi k cvetkam majnikovim boginje Venere, ter ponižno vpraša: "Ali si izvofi ktera izmed vas, nožne golobice, pomladanskega večera plesati g. "Suso pl. vse prediha." Ramo poreden smeh nagajivih in ponosnih cvetk dobi zaljubljflhi Suša v odgovor. Ko jih potem še nekaj vpraša posamezno, če greste na valček vi, ali pa vi, pa pravijo: jaz imam/že tv*ga, jaz pa tega. Končno pa sprevidi, da je ipri rujnein vmeu in pivu še akoro najbolj prikladno za njega, zato s« odloČi, ds gre nazsj med fla-*e in sode napolnjene z Žlahtno kapljico. Mislim, da iz navedene-
ga niti slutili ne bodete, da sem jaz dotični predsednik t
Kot sem celi pust s strahom pričakoval pepelnice, tako sem se tudi bal strašnega zmaja — ploha, katerega sem moral vleči zato, ker sem se ženil prejšnje leto in pri vsem ttem zafrčal po dile."Veste, to ni nič novega in čudnega, če pomislimo,.da. je fantov desetkrat toliko v naatem mestu, kot pa deklet. Pretežna večina mladeničev mora preikladati križe samskega stanu, ker je premalo deklet. Sicer jih ni tako malo, ali ponosne so |>a. |wmoane in trdo-srčne, prav kot je bila Pri-micova Julija napram svojemu oboževalcu \i) poetu. Zato se ne čudite, ker sem se seznanil in sprijaznil s plohom tako, da ga vsako leto vlečem z največjo uda-n ostjo od deklet zapuščenega fanta, kateri je že zgubil vsako upanje, da bi sploh kedaj užival sladkosti zakonskega jarma. A kljub temu pa imam še upanje goljufivo, da bode morda pomladanski dih, ki veje okrog najrazličnejših rož, omeČil s toplo sapico železne okove okrog nežnih src naših živečih cvetik. Ce se mi pa zopet vsili stara moja nevesta — sinola, ter njen zvesti poma-gač — ploh, pa . izjavim na tem mestu, da sploh ne bodein nikdar več kandidiral v urad "slahejse zakonske polovice."
Fr. S. Tavohar.
(Op. uned. Nam se jako smilite, ker se neprenehoma ženite. Pridite v Chicago in mi vam bodemo preskrbeli kakšno "spomladansko pitfko" ali pa "devico v srpanu". Ako ha bil "urednik" Proletarca tako zaljubljen kakor ste Vi, pot*m bi bil danes gotovo že — "stari oče".)
ODGOVOR NA DOPIS PAJK ROVANfiEK 00. V ŠTEV.
50 Gl. N.
Iz urada predsednika S: D. P. Z., se je vlilo nekaj nizkotnih psovk in laži, katere naj bi služile članom in članicam mesto zahtevanega računa, oz. pojasnila o delovanju.
Na razne psovke in laži, katere ne spadajo prav nič v uradova-nje, sploh ne bodem odgovarjal; kajti, kak nemški gosnod da sera itd., vedo tisoči sobratov in rojakov, kateri me osebno poznajo.
Odgovarjam ps na Rovanšek-Pajkova uprašanja in izjave, ki se tičejo Zveze; toraj: pri seji glavni odbor si uvidel potrebo Lzvan-redne konvencije; zakaj pa ne poveš. zakaj je potrebna? Pri toički primanjkljaj, s«' je vnela precej ostra debata (takrat sem bil še navzoč); ko sem odšel, je prvi nadzornik zahteval, da mora biti konvencija, kajti drugače rajši takoj odstopi, ker on ne umakne od svojih računov niti centa. Ko si bil prisiljen dati zadevo na glasovanje, so glasovali "ZA" štirje odborniki, t. j. trije nadzorniki in podnredsednik. Iz tega je razvidno, da Vi ostallniste uvideli potrebe izvanredne konvencije, pač pa ste bili prisiljeni. Kedo je toraj lainjivec??!!
Odgovor na drugo očitanje. Dne 14. febr. si bil Ti, Rovanšek, v u-radu zveze, ter si mi res rekel naslednje: "Ti nisi glasovnic prav spisal, ker bi se morali ravnati po zapisniku, ki je bil priobčen v "Glas Naroda". Jaz sem odgovoril, da zapisnik ni popolen, ker je večina izpuščena, a ipz sem se ravnal po izidu~seje, ne pa po zapisniku, ki je bil skovan po Vasem narekovanju. Ko sem Ti to povedal, si takoj uvidel, da imam prav, ter si rekel sledeče: "Vidiš, Ti bi moral takoj takrat reči, da zapisnik ni popolen." V uradu je bil navzoč še en član zveze, kateri lahko potrdi, da je gori navedeno resnično.
Odgovor na tretje predliaciva nje. Porotnik Svoboda ni nikdar prišel v glavni urad da bi preiskal omenjene zadeve, o katerih je baje dobil pritožbe; pač pa je prišel v urad trikrat po ček za svojo soprogo. Pokazal sem mu knjigo, ter povedal, da je ček oddan blagajniku. pa zopet je prišel črez nekaj dni, ter rekel, da (Teka Pajk ni do bil in tako je -»rišel še v tretje. Toraj kje je bil omenjeni ček? Ali bi Mr. Svoboda hotel povedati, kje je potem dobil omenjeni ček T Zakaj ni porotnik prišel v glavni urad, ko je dpbil pritožbe, da čla ni hočejo čeke. ter hi pogledal v knjigi, kedaj so bili isti nakazani. Potem na bi se podal v urad bi a gajnika, ter bi pronašel, kedo za držuje čeke. Ako bi slučajno bla-
gajnik ne dovolil vpogleda, naj bi zadevo izročil nadzornem odboru, ki ima po pravilih pravico in dolžnost pregledavati in nadzorovati uradovaiije. Zakaj pa je nek $lau drufttva štev. 3 našel svoj ček črez eu mesec uri blagajniku!! Povej vendar, keda> je bil porotnik v uradu, da bi raziskoval kalco stvar, ter da bi jaz komu rekel o-sel?!! Z lažmi ne bode več šlo Mister; to je trajafo le nekaj Časa, sedaj pa hočemo imeti člani S. D. P. Z. samo dokazano resnico.
Odgovor na Četrto predbaciva-nje. Kes je, da sem pri naročeva-nju tiskovin naredil pomoto, ker so bile rnoje lastne in zvesine tiskovine na enem računu in sicer na moje inje. Isti račun je bil deloma plačan z «vezi ni m denarjem, a ob novem letu 1.01 .'1 se je pa pro-našlo zopet, da sem jaz se pred časom, predno je bil zgoraj omenjeni račun p'ačan, plačeval račune, na katerih so bile tudi zvezine potrebščine, ter je na ta način jasno^ da sem delal pomoto v svojo škodo. Zakaj pa tega nisi omenil v svojem dopisu in zakaj niste istega dali v zapisnik, kajti to se je pri seji obravnavalo??!! Dal si v prevdarek, a zamolčal si vsa dejstva, mesto istih pa si navel ostudne laži in psovke. Res si dejal. oa se preveč izdaja za tiskovine, zakaj pa ne navedeš kakih številk TT! Da Ti pa pomorem iz zadrege, ter dokažem še nadalje, kak pravicoljub si, navedem naslednje: dne prvega januarja 1909 je štela zveza 6 inali društev; do
31: dec. istega leta je narastla na Vencijo, češ, ta bo odločila, ali
25 društev, ter je izdalo za tiskovine $436.40; od 1. Jan. 1910 do 1. okt. 1911 je zopet narasla zveza na 48 društev, a izdalo se je v isteiu času za tiskovine $614.05. Od 1. okt. 1911, ko sem jaz nasto-pil službo glavnega tajnika, pa do danes je narastla zveza na 74 društev, ter se je ves ta čas izdalo za tiskovine skupno $664.35, v tej svoti je všteto tudi 4000 pravil, za katere se je plačalo $270.00, na dalje vse knjige: (to je matica, računske knjig«* pet vrst različnih kart itd.) Vse je urejeno, po tako imenovanem " :loose leaf" in "Card system". Da pa ne bode kedo mislil, da so v tem času zadostovale še listine od poprej, nim še. da se je vsen listin vporab-Ijalo poprej nekako 20 vrst, danes pa se jih vporablja črez 30 različnih vrst, ter sta samo dve vrsti od prej, vse druge so nove. Vse prej-šne knjitre in listine niso odgovarjale zvezinim notrebam, ter je sploh celo uradovanje bilo pomanjkljivo in tako zmešano, da se je izplačala bolniška podpora človeku. ki nikdar in nikjer ni bil vpisan, kot član zveze. Oba predsednik in blagajnik vpijeta v svet, kako bi bilo, ako bi imel blagajno kedo drugi, toda s številkami do seda i še nista dokazala, da je sedaj v dobrih rokah. Da pa smo še bolj na jasnem, naj služi še naslednje pojasnilo.
Tajnik zveze ima tudi ročno blagajno, da plačuje poštnino itd. Prejšnji tajnik, sedanji blagajnik "velerodni Mr. Pike, ali po naše gospod Pajk je porabil od 1. jan. do 31. dec. 1909 $80.00 ročne blagajne. Društev je bilo začetkom leta 6, a koncem leta 2fr. Od 1. jan do 31. dec. 1910 je porabil zopet $80.00; od 1. jan. do 30. sept. 1911, toraj v devetih mesecih, je zveza narasla na 49 društev, a tajnik je porabil ročne blagajne $98.65! Dne 31. okt. 1911 sem nastopil tajništvo jaz; ter sem do danes, toraj v sedemnajstih mesecih, ko je zveza narastla na 74^ društev, porabil ročne blagajne $90.44; člani toraj razsodite, kedo bolj varčuje z blagajno, ali oni, ki porabi pri 48 društvih v devetih mesecih $98.65, ali oni, ki porabi pri 74 društev v sedemnajstih mesecih $90.44. Razsodite sedaj. K KDO ŽRE BLAGAJNO S. D. P. Z.!! Grozita mi z ljudsko sodbo; z mirno vestjo in odkrito rečeno z veseljem jo pričakujem, kajti prepričan sem, da bode ta sodba padla na vaju. Ali sc šc spominjate Rovanšek Pike Co. zadnje konvencije T Delegate je minula potrpežljivost, kajti studilo se jim je Vaše slepar sko zavijanje in zapustili so raz burjeni dvorano, kjer sta ostala le vidva sama. Takrat ste z ivija čo Se ostali na površju, ke,r ste osebe, katere so Mi predrznile Vam v obraz povedati Vaše lopovščine
še pravočasno izobčili iz zveze.
* •• •
- A sedaj ste razkrinkani, in Vam je moja oseba na poti, da ne mo rete več paševati. Na zadnji kon venciji sem spoznal celo korupci-
Í
jo v glavnem odboru zveze, vsled esar sem sprejel tajništvo, siecr v svojo gmotno škodo, toda javno trdim, da samo z Namenom, da za-braniin izkoriščanje, ter se tako obvaruje iveza propada. V času mojega tajništva sem se prepričal, da bi prišle finarfČne razmere tako daleč, ako bi se poslovalo po
načinu Rovanšek-Pajk Co. da ne t
bi zadostovalo, ako bi člani plačevali mesečno tudi $1.00 naklade. Da Rovanšek vedno poželjivo o-brača svoje oči na zveziuo blagajno, je dokaz njegova izjava: "Jaz bodem vedno agitiral za tisrto or-ganicacoji,katera plača za vsacega novega člana kajti v Amerjki je tak 'bizmus", da se dela za istega, kateri več plača. Da se je ta go-spodine res tako izrazil, 80 priče na razpolago. Kako pa gospod Pike ljubi zvezino blagajno, je bilo zadhje čase dovolj ipojasqjeno v različnih Slovenskih časopisih, poleg tega pa dovolj jasno kaže tudi gorenji račun o ročni blagajni. Tebe, pravicoljubna visokost, *ki se trkaš na prsi rekoč: jaz Vaš predsednik Vam tako povem, pa še prosim prav ponižno, da poveš, koliko bi porabil ročne blagajne v teku sedemnajstih mesecev, ako je 74 društev, če se porabi pri 48 društvih v teku devetih mesecev $98.65. Kod dober računar bodeš gotovo z neveliko težavo ustregel nam članom, za kar se Ti že naprej zahvaljujemo.
Na moj poziv, da položita račune, mi odgovarjata z zavijanjem; ter se slednjič sklicujeta na kon-
res manjka po Pajkovi zaslugi v zvezini blagajni kaka svota ali ne. Ali ni novoletna revizija dokazala, da manjka natanko $662.95 T Ali ni dokazano, da je moj račun pravilen. katerega je potrdil nadzorni odbor, da je < re« tako, kot sem jaz izračunal. Rovanšek trdi samo, da moj račun ni pravilen isto trdi tudi Pajk. Pozval sem Vaju in poživljam še enkrat, položita račune in ovrzita mojega!! V pravilih na strani 11 točka 7 stoji pisano o dolžnostin glavnega blagajnika: DATI MORA RAČ7UN VSAKE ŠTIRI MESECE GLAVNEMU TAJNIKU IN NADZORNIKOM V PREGLED" Zakaj ga ne predložiš?! Dobila sta plačane dnevnice za pregledovanje blagajniških knjig; kje so računi??!! Kedor hoče veljati za poštenjaka, naj položi račun, ker mi člani hočemo vedeti, kje je denar. Pri nas članih S. D. P. Z. ni tako. kot pri igri "AJNC", kjer se lshko naredi kaj pod roko; pri nas govore samo računi.
Vsem sobratom in sosestram priporočam, da še enkrat preČi-tajo izjavo Rovanšek-Pike izjavo v štev. 50 Glas Naroda, ter se še enkrat prepričajo, kako odgovarjata mojemu prejšnemu pozivu v Proletarcu. Kakih številk ne predložita, a bruhata razne psovke in obrekovanja, jaz pa hočem račune.
Člane in članice prosim, da pazijo na prihodnje izjave Rovan-šek-Pajk Co. kako bodeta odgovarjala na moj poziv za predložitev računov, ter kako bodeta o-vrgla zgoraj navedena dejstva Ob enem priporočam, da valiio društva za delegate in delegntinje osebe, katerim bodemo lahko z zaupanjem poverili odbore naše organizacije, to je osebe, ki bodo na svojem mestu. Gospod predsednik so sicer izjavili, da imamo može na svojem mestu, a v prihodnje moramo gledati, da bode tudi denar na svojem mostu.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam,
Viljem Sitter. tajnik S. D. P. Z
NB.: — Rovanšek-Pike Co. naj velja poziv: Z RAČUNI NA DA* »
Ely, Minn.
Kot star veteran "Proleta sem tudi jaz prilezel na dan z pisarn. Moji dopisi *o vam bržk ne jako všeč, in to že zaradi te ker sem študiran. Dovrši namreč vse vinj«- in nižje >olv tai okoli Mengša in Praprotne Pol» z odliko. Počne je sem pobožni tereijalikam za špas delal t klerikalnim poslancem pisal govore in spkih uganjal vse take komedije, kakoršne znajo izklju le skaženi študentje. Vidite, z t* noj lahko vsak urednik shaja/ kopisov ni potreba prav nič pravljati, kar v tiskarno se n in mir besedi.
Začeti sem mislil z vremenom. (Op. ured. Hvala za vreme). Dne 1. aprila bodo na Ely mestne vx* litve. Kandidatov je seveda dovolj. Na neodvisnem tiketu (inde-pendet) kandidira za župana gi. superintendent vseto tukajšnjih železnih rudnikov, kolikor jih spa da pod "Steel Trust-Taljan Tera-zona". (Op. ured. Mi 8e z Tera-zonain dobro poznamo. Boljše se je obesiti kakor pa glasovati za takega cigana). Opozarjam vse tukjšnje delavce — volilce, da naj dobro premislijo, predno bode kteri oddal svoj glas za gospodarja rudnikov. Z Terazonam ste že imeli bogate skušnje. On je zaklet sovražnik organiziranega, sploh vsakega delavskega naprednega ji gibanja. V slučaju, da bi prišel on na županski stolec, bode delavcem na Ely slaba predla. Nikamor bi se potem delavec, ako hi se zameril njegovej " visokosti ne mogel pritožiti, aiko rav- j no bi se mu godila velika krivica, ako bi sedel v mestni in rudniški upravi en absolutni gospodar.
Slovenci na Ely imamo večina -naših glasov. Namreč 245. Finci, 21Q, ostalih. 110 se pa razdeli na druge narodnosti. Vsem slovenskim volalcem priporočam, da ako ste siti večnih šikan, katere dobivate dan za dnevom od kapita-Jintičnih hlapcev, da glasujete za kandidate soc. stranke. Naša dva kandidata na soc. tiketu sta: za župana: John A. Harri ter za sodnika Juelge Wuoti.
Pri nas so se fantje začeli zanimati za državljanske papirje. 7. marca je 6 mož in fantov tMtto druge državljansko papirje v Duluth. Upam, da jih bodo znali porabiti pri volitvah s tem, da bodo glasovali za svoje delavske kandidate, ( as je že, da se delavci enkrat izpametujejo, ter ne volijo skupno s kapitalisti, s katerimi nimamo nobenih skupnih inte-reaov. Kakšne koristi imamo od takih ljudskih prijateljev. Davke so nam zvišali, da je bilo groza. Namesto, da bi plačevali od lote $3.50 smo pod kapitalistično administracijo dosegli, da moramo plačevati namesto $3.50, celih $50 do $60 na leto. To vse smo si krivi sami, ker mesto da bi volili našo delavske kandidate smo pa manširali z našimi "<bossi" skupno na volišče, kakor v starem kraju pobožne dušice križev teden, za vaškim križem v procesiji.
Tukajšnji naš stari župnik je pričel na prižnici priporočati delavsko časopisje. Delavci pokušajte ga! (Op. ured. Vaš stari župnik Buh ima še vendar nekoliko razuma. Ni tako hudo prismuknjen, kakor njegovi mlajši petelini Missijeve in Jegličeve šole. Zaradi tega ima tudi bolj mi^, dasiravno nič ne damo na dobre duhovnike in dobre kapitaliste. To ie zaradi tega ne, ker mi nismo samo za reforme). Pozneje enkrat kadar ne bom imel toliko dela v moji «krojačnici, bodem obiskal rojake za naročnino "Proletarca". Se priporočam za naklonjenost!
C9NEMADCII. PJL
Conemauflh Deposil Bank
54 MAIN STR. ^J^
Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER, blagajnik.
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA « RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga* ->
1816 So. Centre Ave.
C
Ravno ko to ptfetn, mi i« P^-
sla vsst, da »o se fantje malo »kavcali v pijanoati zaradi evetk, katere so aačele prihajati ii starega kraja. (Op. ured. Ali je bil "Koracmau" tufdi zraven). Rojak John Šinkovec leži «e dlje časa bolan v postelji z zlomljeno nogo. Zlomil »i jo je pri delu, ko bo kopali me«tni jarek za vodovod. (' nje »e. da je bolj inceto odgovorno za to nesrečo, nego on sam. Govoril sem tudi *e z več rojaki d* bi mu nekoliko [»omagali v tej neprijetni stiski. Odgovorili so mi, da človek, kateri je ie enkrat pričal za nekega našega rojaka, katerega je ubilo v rudniku — v prid kompanije, tako, da družina ubitega ni dobila od bogate drufbe nobenega centa odškodnine — ni vreden podpore.
Slovenci sino se tudi začeli zanimati aa graditev svojega lastnega doma. Nabrala «e je ie več ja svota denarja, dobrovoljnih prispevkov. O tem pa kaj več prihodnjič.
Rojakom priporočam, da pristopajo v aocialističen klub. Tu kajanji Slovenci nimamo svojega kluba, pač pa «no združeni vsi akupaj z Finci, Tsljani in Avedi. Keje se vrše vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v "Labor Tem-T>le Hali". Mogoče, da bodemo pri prihodnjih volitvah že toliko močni, da bomo imeli celi socialistični tiket za mestno upravo.
S proletarskim pozdravom.
John Teran.
Mihraukee, Wis.
Prosim, ds sprejmete par vrstic v naše delavski list "Proletarec" Čitam več naprednih listov kot tudi "Glas Svobode", ter «ern navda v štev. 8. črno na belem pisano namreč sledeče:
"Mi pripoznamo s svojim zdravim razumom, da neko višje bitje katero je stvaritelj vsega. Jaz se pa ne strinjam v tem z "Glas Svobode", kajti pisalo se je že dosti krat, da je vse to iz narave in da je to trajalo miljon in miljon let predno je prišlo do iste popolnosti, kot je danes.
Drugič se pa ne strinjam s tem višjem bitjem, ker ako bi ono res bilo, bilo bi pravično in bi ne pustilo, da bi reveži mirzovali in stradali do smrti in na drugi strani se zopet Čuje, da se pomeče v jarke in globočino morja ogromno množino pridelkov, samo radi tega, da se obdrži cena živilom — da si kapitalisti hranijo masten profit. In ravno ta "GL Svob." tudi piše, da kako ledino orje in tudi s tem se ne strinjam. Ako bi res oralo ledino, »bi v jeseni ne apelirala s tako vnemo za Tafta. Da "G. S." ni imel prav, je razvidno iz tega, da je še urednik "Am. Slovenca", ali bolje rečeno oni pošnofani Kranjc iz nazadnjaškega Jolieta opomnil "Gl. Svobode", da nima prav, »ko priporoča delavcem Tafta. Tako napredni list kot se šteje "Gl. S.", bi se spodobilo, da bi nam priporočal Dehsa. Iz tega -je razvidno, da arao mi še preveč napredni za 4,G. S." ker je hotel nas pri jesenskih volitvah' držati nazaj. Mi pa korakamo naprej in ne na-zaj.
Torej delavci, sedaj lahko sami izprevrdite, kteri list je napredni in za delavca najboljši. Ta je edino list "Proletairec", kteri edini je nam priporočal Debaa za delavskega predsednika.
Tukaj se dela še precej dobro, aamo plaJe so take. kakoršne nam hočejo dati kapitalisti.
Na političnem polju se precej dobro napredujemo. Imamo soe. klub z veliko število članov. Čitalnico, soc. pevski zbor Naprej, ki kaj lepo napreduje in tambn-raški. zbor "Adria", ki nas tudi dostikrat razveseli s svojo gcxM>o. Le želeti je, da hi nas rojaki pov-< *od posnemali. H tem bi si h»di zagotovili boljšo bodočnost.
Pozdrav vrli g. Mariji Strainer, ki jako dobro piše za list in za napredek soloh. Slovenke posne-majmo jo vse. Pozdrav tudi vsem zavednim Slovencem in Slovenkam širom Amerike, tebi list Proletarec pa mnogo uspeha!
Fanv Jovla.
teh dveh člankih. Kdo je tista oaeba, ki pišeta, da ee vama ■tudi njeno ime zapisati f Morda br. Pi}vlov&č, ki je razkrinkal vaju in vajino poalovanje v glavnem uradu Zvezef Zakaj neki ti dva gospoda ne dokažete, da je laž. kar je pisal br. PavlovčičT To bi k'<>tovo tudi storila, ko bi ne iine-a si al h) vest. Radi tega je veliko )olje m lažje zapiaati na nedolžni papir: tfoseba, ki se mi studi zsr pisati njegovo ime." Roparji, .cigani in izkoriščevalci revežev se ne brigajo, kako ime ima kdo. Moderui roparji poznajo svoje žrtve, k večjem le po številkah. Reveži in izkoriščeni gledajo vedno za tem, da znajo za ime tistega, ki jih izkorišča in ropa, da se mu na ta način lažje izognejo, ali pa, če je mogoče, da ga odbrane. Iz tega sledi, da "gentleinana" v Conemaugh, poznata logiko in se jo tudi držita.
Kar se tiče poslovanja tajnika br. Sitterja, pripoznam, da je vzorno. Ako smo pri našem društvu zapazili kdaj kako pomoto od strani tajnika Zveze, smo mu isto sporočili, na kar se je on takoj opravičil in pripomnil, da hoče v prihodnje bolj paziti, kar je tudi izvršil. Pri poslovanju glavnega blagajnika je pa ravno narobe. Ko ga je nekoč naše društvo opozorilo za potrdilo poslanega ases-uieota, odpisal je surovo: "jaz sem ga odposlal, če ga pa vi niste prejeli, me isto nič ne briga. Ako ne bodete poslali aseament za mesec februar, ne boste «v slučaju nezgode dobili nikake bolniške podpore in uamrtnine." Blagajnik je pošiljal potrdila vedno, a kar naenkrat mu je pa padlo v glavo, da je nepotrebno pošiljati iste za sprejete svote. Zakaj neki to T In oni, da bodo delovali v ko-rrat Zveze, kaj še! — za svojo korist pa že — in to tako dolgo, dokler bodo imeli kapljico krvi v svojih žilah. Kako da so ti gospodje navdušeni za Zveeo, dokazuje dejstvo, da so za delo, ki ga vrše pri zvezi, dobro plačani in potem, ker ni isto tako, kot bi moralo biti, se izvolijo sami sebe, da bodo pomote pronašli in iste popravili in vse to "samo" proti $3.50 dnevni odškodnini. To je v resnici jako "požrtovahno" defco (blagajnika in predsednika Zveze. Torej ta dva gospoda si računata in tudi prejmeta po $3.50 dnevnice, da popravita svoje lastne napake in to ne da bi iste popravila ali naredila kako poročilo o njih. To [je vse jako pomembno, vse v korist "milemu narodu." Zveza mo ra biti za nrtkatere v resnici do-bro-molzna kravica.
Tovariš — delavec, ki tefcko de laš za malo plačo — $1.50 ali $2., deset ali več ur na dan. kako se strinjaš z gospodi, ki na tak način poslujejo s tvojim denarjem? Trdno sem prepričan, da prihaja čas z brzim korakom.ko bode kladivo zadnjikrat vdarilo za naša gonpoda pri S. D. P. Z.
Bratski pozdrav vsem razredno zavednim delarvcem!
član S. D. P. Z.
South Fork, Pa.
V štev. 50. "Gl. Naroda", bila sta priobčena članka predsednika in Magajnika S. D. P. Z. v prev-dar*k in razsodbo člam>m in Članicam Zveze.
Vnakdo, ki požna osebe In po-slovanje v uradu Zveze, se mora zgražati nad ostudnim zavijanjem, pred bar i va njem in lažmi v
Vandling, Pa.
Komaj en par številk "Prole-tarca" sem prečita!,• in »e mi že sedaj <bolj dopade, ka/kor vsi drugi Hsti. Skoda, da me ni naš zastopnik F. Rataic iže poprej spomnil na ta Vist. Imamo tudi druge liste in vidim, da zagovarjajo kapitalizem, tCr pišejo proti koristim revnih delavcev. Zato pa bo-dem takoj, kakor hitro mi naročnina poteče, opustil meščanske liste. Star sem dovolj in že je čas, da enkrat za«čnem misliti s svojo <*lavo.
"Proletarec" nam pove resnico. ter nam kafle pot, po kateri moramo hoditi, ako se hočemo znebiti tiranskega jarma, kateri nas drži in tla-či kakor "orel" ko zagrabi jagnje. Omeniti moram. da ako bi se vs»k zastopnik toliko potrudil za ta list, kakor se sodrug Rataic, kateri neumorno išče novih naročnikov, potem bi postal list "Proletarec" kmalu dnevnik.
Čital sem dopis iz Coaldale, Ps. v G. N., št*v. 54 od nekega Fred Batič-a. Pravi, da t »m je dober zaslužek, kar po $60 na 14 dni. No. kakšno tako delo bi pa jaz rad dobil, dobro, da nas povabiR. Kar se tiče plaiče, bi se gotovo dobro razumeli. Edina stvaT, kjer bi prišli navzkriž je ta, da mi nismo tako prokleto neumni, da bi hoteli delati po 12—13 in 14 ur na dan. Ddbro je, da je še fant samec, ker ako bi bil ocenjen, bi'
ga žena in otročiči br ikone prav nič ne mogli spoznati, kadar bi prišel od deJa domov.	j
Naravnost smešno je, ako neka-, teri delavci hočejo delati noč in dan, med tem ko drugi, zavoljo njihove lakomnosti po densrju, ne morejo zaslužiti niti toliko, da bi sebe in svojo družino pošte-uo preživeli. Ako bi bili vsi pre-mogarji tako prismuknjeni, ka-korlje omenjeni dopisnik v G. N. potem bi pa nam kompanijski hlapci zapeli drugo pesem. Plače bi nam znižaJi, delavni čas bi bil najmanje 20 ur dolg in nikdar več ne bi čitali v G. N. dopisa, da se zasluži po $<>0 na 14 dni. Zato pa kolega, bodi toliko prijazen in poboljšaj se.
Jože Čebular.
Kaj je čast in junaštvo?
t uje se, da John Pajk, blagajnik S. D. P. Z. toži sodr. Frank Pavlovčiča iz Conemaugh, Ba., radi žaljenja osebne časti.
Ker nisem član S. D. P. Z., bi bilo neumestno za me, da bi se vtikal v notranji zadeve in upravo Zveze, naj ai bode že tista dobra ali ne. Ravno tako me ne briga-ga kdo je "kratek".• Vse to je skrb in dolžnost odbora in članov S. D. P. Z., da rešijo sami.
So pa druge stvari, ki me silijo da naredim svojo dolžnost, kot delavec, ki se zaveda razrednega boja. Htovenski delavec se sedaj nahaja v tu Ameriki v času, ki zahteva; da pozna mišljenje in prepričanje oseb, ki se mu vsiljujejo za voditelje pri eni ali drugi organizaciji. Če tega ni, se mu lahko pripeti nekega lepega dne veliko in bridko razočaranje, ki ima laihko zle posledice. To mi daje povod, da sporočim delavcem Bledeče fakte:
Bilo je meseea aprila 1. 1904, takoj po prvi konvenciji S. N. P. J., ko se je vrnil sodr. Mihael Štrukelj iz konvencije nazaj v našo sredino Conevnaugh, Pa. Dobil je nas na vsem drugem stališču, kot smo bili pred njegovim odhodom. Premogarji, vposleni v rovih v Conemaugh, Cambria Steel Co., so se začeli organizovatk Vstanovili so lokal in ga priklopili k U. M. W. organizaciji. Sodr. M. Štrukelj je bil jako navdušen in delaven, bil je nekakšen vodja slovenskih delavcev pri organizaciji.
Cambria Steel Co. je zvedela za to gibanje med premogarji in se je takoj poslužila svoje stare prakse; odslovila je takoj vse tiste, za katere je vedela, *da so delavni pri organiziranju prem agarjev.
Ko se je to sporočilo ns seji, je unija takoj izvolila odbor, da gre
kdružbi in zahteva, da sprejme omenjene delsvce nazaj v službo. Ker družba ni hotela o vsemu temu nič slišati, so delsvci glasovali za štrajk. Štrajku so se večinoma vsi delavci odzvali. Prvih par dni je izgledalo tako, da se bo morala družba ukloniti delavcem in njih zahtevam. Ko je družba videla v kakšnem položaju se nsliaja. je začela lepo nagovarjati posamezne delavce, da naj se povrnejo nazaj na delo. Lepe besede in zlate obljube so dosegle svoj namen. Veliko delavcev je« prelomilo svojo unijsko prisego in zavrglo prin cip organizacije, postali so izdajalci svojega delavskega razreda. S temi izdajicaini in importirani-mi skebi se je družbi posrečilo nadomestiti štrajkarje. Vsi delavci, ki so ostali zvesti in lojalni uniji* so bili pri družbi zapisani v črne knjige.
Naša slovenska imena so imela v tej knjigi častno mesto. Dosti je nas bilo, ki smo šli s trebuhom za kruhom na vse strani. Ker se je pa ravno v istem času vršil štrsjk še v več drugih krajih, se ni moglo dela nikjer dobiti. Po daljšem vandranju smo se nekateri povrnili nazaj v Conemaugh, da tu počakamo boljših in srečnejših časov. Družba, pri kateri smo poprej delali, ni hotela imelti nič za opraviti z nami. Le s težavo ae je kateremu posrečilo, pod «no ali drugo pretvcso, da je dobil delo nazaj. Po zaslugi delovodja »v rovu, v katerem smo delali pred štrajkom, smo dobili trije Slovenci delo nazaj. Takoj drugi dan ko sem delo dobil, vidim prihajati delovodjo (mine bosa) a svojim pomočnikom, v roki držeč papir, na katerem je bilo **pion-no kakih petdeset imen in številk premogarjev. Hodila sta od enega do drugega prostora in odptiščsla delavce fskebe) od dela. Vse to sem strme opazoval, nisem znal. kaj pomeni. Višek razočaranja je
-bil, ko prideta do prostora, pri katerem sem stal in vse to upazoval. Na uprašanje delovodje, (John Daniel) kdo se piše John Pajk, ae oglasi naš vrli narodnjak in značajnež, sedanji "blagajnik S. D. P. ZH trgovec in mesar, zastopnik G. N. in javni notar v Conemaugh, Pa., "jaz sem. Kaj pajet" Delovodja mu inirno odgovori: "Kar imaš nakopanega premoga ga naloži potem pa pridi ven, da dobiš denar za tvoje (skebsko) delo." John Pajk odgovori na to: "Dobro, saj tako ni nič. Mislil sem, da se bo za čaaa štrajka fajn za-služilo, pa vidim, da sem se motil." Nauorašanje, zakaj odpušča delavce, delovodja odgovori, da ne potrebuje več takih (skebov) delavcev.
K temu naj pripomnim še sledeče: Pred stavko John Pajk ni nič druzega delal, kot igral za denar in ravno zadnji teden predno smo zastavkali je obigral večino slovenskih delavcev za ves teiko pri-služeni denar; stopil v našo unijo in potem, ko smo šli mi na stavko, je šel on delati v jamo na naše mesto. Delal je mogoče kakih pet tednov (dokler ni stavka minula) m bil potem skupno z drugimi "junaki" odslovljen od dela.
To so sami fakti, ki jasno dokazujejo karakter inNmačaj našega velikega junaka, blagajnika S. D. P. Z. itd., ki ima vNedno na jeii-ku besedo-, "naš mili narod, jaz sem pošten, dani svojo kri za reveže itd."
O .priliki nekaj aličnega o M. Rovanšfku preda. S. D. P. Z.
Frank Podboj, 2340 So. Lawndale Ave..
Chicago, 111.
LISTNICA UREDNI&TVA.
Hibbing, Minn.—Oprostite, vašega dopisa ne moremo priobčiti. Je premalo stvaren, za humorista ste pa še "prešvoh". _ Pošljite nam o priliki kaj druzega. Pozdrav.
West Newtton, Ps.—Ravnotako. Poadrav vsem.
F.. S. Tavčar. Rock Springs, Wyo. Čitajti današnji uvodni članek v "Proletarcu." Naznanite nara, če hočete Vaš rokopis na^aj. Ne fioremo drugače.
A. Vidrih, Conemaugh, Pa., in Niok Povše Allegheny, Pa. Prihodnjič. Pozdrav vsem.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
stferfce, mineralne rode In raz alt neopojalfa pijač.
taS7 Se. Vlak 11 Tal Canal leu
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik sa netraaje baissai la raaoeatalk.
izdravaiika preiskava brezplztse—pis tati ja la zdravUa, ¿924 Bina Iaiaac Ava, Chicago. Ureduje od 1 da S p«
CiL; «d 7 da • trofor. Izven Ckiczg* roü belniki aaj pitoje slovensko.
Naročite si knjigo:
Cvetke iz papeževega vrta
od
A. H. Skubic,
2740 So. Cllftoa Park Ave,
Chicago, m.
ADVERTISEMENT
STANE
50c
Ali sociajalizem razdira dom? Ta knjiga Vam pove kdo radira dom.
L STRAUB
URAR
1010 w. ltth St. Okiraff», a
la» val|o salego w, ronftfco, aar Is *wgU <kra«atàa. Iartiajo
postavila v taj otroki r
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e aa|eeae|e la
Nate parobrodna poaiovnica ja najvotja na Za pada tn Ima vaa najboljte oceanske ¿rta (Unijo). Sifkarta prodajamo po lcompaal|al(ftk cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE EOT POSTA.
Kaapar Drftavna Banka kupu|c In pro<ia|a tn xamen|«|c denar vseh d rta t
a vata. — Pri Kasparjevi Driavni Banki se ispla«a za K6 $1, ¿rez odbitka. -
Najvatja Slovanska Banka v Ameriki. — Daja S% obresti. - Slovenci
I v slovenskem |eclku. - Banka ima 16,118,821. <6 premoftenja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island Ava..
CHICAGO ILLINOIS
M»MMMMMMM»MM»MMMt»»M>MM< »MMMMMI'
i POZOR BRATJE SLOVENCI! j
Ali to veate kje Jo dobiti aaJbeljto bos w nsjnlljl ceni? — Gotovo < v sovi prvi Slovenski moderne urejeai meeaiei
Fcrko Bros., 271—lst Ave. la Park SL j
Ta se dobijo aajokaoaojie eveto la prekajeae KEANJSJLB KLA) ; BASB, kakor tndl jetrne la krvavo domaftefa izdelke ter aajokoanejie < PBBKAJSVO MESO; vse po aajniSJlk eeaak
Pridite ia prepričajte ss aaaai a aalik cenak kakor tadi o kaknvsM J aatofs bl*fz.
NIZKE OBNB IV DOBRA POSTBBtBA je aaie geelo. No paaabita asa torej obiskati v asii novi ■lini v Jes. Trat sike- | ▼sat peelepjs.
MHWAUKZZ. WH.	Telefaa: Boatk MIL \
)MtMMMMMIMttltttMMMMMttttttt)IIMMMM>
! CLEVELANDČANI POZOR! j
Bela) & Močnik
: «205 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, OHIO.	i
KROJAČA
IN TRGOVCA, priporočava svojo	Z
moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo	<
Izdelufeva obleke po na|nove|šl modL
MMMMMMMMMMMMMMMMIMUMMM »»I »I $ »»i
Ameriška Državna Banka
1825-1827 piue Island Avenue vogfcl Loomls ulice
Cklcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PSSDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
blagajnik
Naie podjetje je ped nadzoretvoa "Clearing Housa" êikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno aaloien. Ta banka pravzema tadi ale-fo poêtne hranilnice Zd*. drtev. Zvrtajo tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 are dopoldne do 18 are dopoldne Denar vloften v nato banko noel tri procente. Bodite a vej «eni, da ja pri nas denar naloton varno in dobičkanoono.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
CARL St ROVER
Attorney at Law
Zistspa aa vNk triittih. St. sobs 1009
1SSW. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Tskfon: Main 3989
M, A. Waisskopf, M. D,
Urad njo od a—11 prsdpokteo fai oi t svaôar
1HS lo Ashland Ats. Toi. Oaaal 4TC GU««o. HI
Narodna Tiskarna
81
Biva Island Avcnnc, Chicago. III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
...................I...........................
Restavracija tn kavarna Jugoslavila".
i 1184 — W. 18 StrM	CHICAGO, ILL.
* *	M	>»-»'
J; — Domafz kuhinja. Odprto po dnevi in ponori. Unljske cigare! —
E. RICHTER, lastnik. ......................................»T
Kdor hoče dela
naj oe nemudoma naroči na najnovejib knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
sa bo lahko in hitro brez učitelja priučil anrleAtine. Knjiga obeega poleg, slov. angl. alovnice, zlor. angl. raaaovore sa vaakdanjo potrebo, navodilo m aizrl. pisavo, opisovanje sngleikih pieem in kako se nootane zmeHksnski drtavljan. fr-nutega ima knjiga doedaj največji slov. znal. in angl. slov. slovar. Kalina, trto v platmi vezana (mm€ Sli atranl) atane ti-in se d»M pri:
U
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 SL, New York, N. Y.
era*.
PRÖLETARRC
•»ROLET AltEC
UST ZA IMTSKUtK DKtAVSCKGA
ljudstva.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMtaik Is ladajatst):
#«foslovaaska delavska tiikovoa dre/ba v C kičaf o, III.
Narotniaa: Za Ameriko (2 00 ta eelo leto, 1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.50 aa eelo leto, $1.25 sa pol leta. p* 4i>—otm Pri tprimtnbi bnaliifa « m»Ug WMft mumkM tu4i STA H! nuivt.
PROLETARIAN *
Owned and published Eveby Tuesday by
ftasfh Slavic WorkweiT» PublUhiaf Compaay Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacijs Jugosl. soci&listidns Zviu ▼ Ameriki.
Subscription rates: Uaited Htates and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half rear. Foreign countries $2.50 a year,
$1.25 for half year. . Advertising Kates oa agreement
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC*
2146 Blue Island ave^Chicago
ES
SLOVENSKO ZAVETIŠČE.
Parkrat ae je ie pripetilo, da ao posamezni sodrugi poslali do-pise sa in proti nameravanemu slov. zavetišču. Tajništvo nameravanega zavoda je podalo tudi nekakšna uradna naznanila, katera naj bi se priobčila v listu. Mi smo te reči zadržali, ker imamo zato stvarnih in načelnih razlogov.
"Proletarec", kot glaailo slovenske sekcije Jugoslovanske ao eialistiesie zveze, mora vse reči razpravljati s socialističnega ata lišča. Naravno je torej, da bi mo ral,„ako bi ae hotel pečati s slov. zavetiščem, tudi o njem razprav ljati a socialističnega stališča. Toda "Proletarec" ima dovolj široko polje izven takih ustanov, ki v jedru nimajo ničesar opraviti s .socialističnimi nauki — ki so le mimoidoče začasne reforme in ne bazirajo na razredni zavednosti. 4 4 Proletarec " ima pred vsem vzgajati slovenske delavce v Ameriki v razredni zavednosti, ki je nujno potrebna, ako hočemo, da bodo delavci razumeli vsakdanji boj, k* K* bije delavstvo na gospodarskem in političnem polju. P rolet ar c a naloga je, učiti delavce, da se je treba za uspešen boj vežbati v gospodarskih in političnih organizacijah, da volijo delavci ob času volitev socialistično in tako potom politič he akcije in gospodarske moči vržejo provzročotelja današnje družabne mizerije ob tla, stem, da upeljejo socialistično upravo, ki bo omogočila, da bo dobil vsak delavec polno vrednost svojega dela. To je program socialistov po vsem svetu.
Po drugi strani pa pridejo reformists ki vidijo rešitev človeštva v plitvih reformah. Ena taka reforma bi bala slov. zavetišče. Kdo pa se danes pravzaprav peča s takimi reformami? Meščanski krogi, ki hočejo poriniti kazalo napredka časa nazaj, ¿tem, da že1 le podaljšati trpljenje delavne mase. Kapitalisti — izkoriščevalci sploh — so bili vedno prvi, ki so odobravali take reforme in celo njih začetniki so bili.—Zakaj f Zato, ker vedo, da dokler si želi pomagati njegov suženj sam, je kapitalistova odgovornost napram javnemu blagostanju na ramah sužnjev samih, med tem ko si vsled navidezne darežljivo-sti napram takim zavodom napravi se prav ceneno reklamo za nadaljno nemoteno izkoriščanje. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj kapitadisti žele "charity", nikakor pa ne more biti razumljivo, če to zagovarja delavec, ki ima količkaj pojma o etičnem na-ziranju, kajti kdor zagovarja te naprave, stem odreka samemu sebi pravičnost, ki mu jo je človeška družba dolžna izkazati, kot producentu socialnih dober. Si eer je pa zadn ji čas takih plitvih reform kot je slov. zavetišče v krofih amcr. buržoazije vsak dan na površju. Danes je že nekaj običajnega, če človek čita v metropolitičnih listih o gibanju, da se izvedejo razne državne reforme, katere bodo uveljavljene vsled pritiska od zgoraj in bojazni pred ljudskim viharjem. Zskaj bi se torej "Proletarec", ki ima svoj načelni program, zavzemal za malenkostne reforme, ki silijo na dan takoalitako in ki jih mora država izvesti prejalislej, če bodo delavci to zahtevali! — Ali je res bolj pametno, da gre denar «a ta-
ke reši is žepov delavstva, katero ima že itak dovolj plačil za vzdrževanje samega sebe, kakor pa is
žepov kapitalistov t Kajti ce bo sprejet zakon za sptošno starostno zavarovanje, bo % prispevkov zato slo is dohodninskega davka, torej plačali bodo večino kapitalisti in le % delavci. — Pa bo kdk> dejal: zakaj pa drugi listi pišejo o tem T — Od-govdr na to je naše stališče: Drugi listi ne slede načetimi politiki; enkrat priporočajo demokrate, drugikrat republikance itd. Zato tudi nimajo nobenega načelnega programa in «e oprijemljejo le mimoidočih reči. Dovolj imajo torej čaaa pečati se s plitvimi reformami, o katerih ima posameznik lahko raziicne pojme.
"Proletarec" se v inaraičem ne more in ne sme strijati, kar slu čajno zagovarjajo ostali slovem-ski listi. Posamezniku—socialistu je sicer omogočeno pečati se v javnosti o stvareh, o katerih stranka ni izrekla svojega stališča, ali njeno glasilo nikakor ne. Posameznik lahko akcijo po svoji previdnosti podpira ali pa tudi ne.
Socialistično glasilo mora biti vedno nekornipromisno, revoluci-jonarno in se ne sme pustiti oddaljiti po nikomur v kakšna stranska pota, ki bi utegnila dati našemu gibanju drugačno smer, nego je vsebuje nauk mednarodnega socializma. Socializem je po vsem svetu enak in ne dela nobenih isjem. Vsakdanje izkušnje nas uče, da bo aocializem zmagal le tedaj, če se bo držal svojtfh načel in načelne taktike. Mnenje, da imamo Slovenci v Ameriki kaj skupnega izven delavskega vprašanja, ne more biti za 44Proletar» ea" nobena izjema. * Ker se načelno ne strinjamo s te vrste reformami, ki se izvajajo iaklju&no na račun delavcev, a posamezniku ne moretno zabrani-ti, če se hoče pečati s tem vprašanjem, kakor ne raocemo nobenemu diktirati, naj kadi ali ne kani i cigare, naj hodi ali naj ne hodi v cerkev, naj se vozi ali ne vozi v avtomobilu, dokler njegove akcije pričajo, da ni kršil socialistična načela ali strankino disciplino, ostanemo tudi v bodoče glede Slov. zavetišča nevtralni. Valed tega prosimo vse dopisnike, ki se žele pečati s tem vprašanjem, da ne pošljejo gradiva na uredništvo "Proletarca", ker ga bomo morali radi naših načel odložiti. Prosimo torej vse sodru-ge, naj to vpoštevajo.
Uredništvo.
NAMESTO CIVILIZACIJE &E VEDNO BARBARIZEM.
di najhujše niao. Krvoločnejši
vampir, ki pije Človeško kri, nenasitni moloh, ki požira živo življenje, lakotnejši in atrahovitejši od staroveškega suiženstva in arednjeveške verske blaznosti, je razredni gospodarski rod, kapitalizem. Njegova zgodovina — brezobzirno pustošenje ljudske silfc,-frivolno igranje z človeškim življenjem. Kakor so si egipčanski faraoni na okostjih svojih sužnjev zgradili spomenike svoje Masne prušernosti prav tako si novodobni mamonizem postavlja Stoj prestol iz mrtvih proletar-skih trupel. Delavnico preobrača v bojišče ki ga dan za dnevom gnoji delavska kri in kjer s* dan za dnevom odigravajo tragedije med življenjem in smrtjo. Samo v Združenih Džavah zahteva ma-1 rk kapitalizem vsako leto 600.000 žrtev, katere padejo v industriel-nem polju: za čast in slavo boga profita.
V Nemčiji nam statistika od 1. 1885 dalje zaznamuje dva mi-ljona industrielnih umorov. Vojna blaznost vsega sveta ne doseže celo stoletje tega števila.
Umrljivost delavskih razredov ogromno prekaša umrljivost ostalih slojev človeške družbe. V premnogih industrijskih panogah, vsled pregnanega dela in vled nezadostne hrane dosežejo delavci komaj trideset let povprečne starosti. Betlehemski detomor, ki u-ničuje v vsakej državi leto za letom na stotisoče živih bitij, je le strašna posledica bede in siromaštva, na katero so obsojeni starši, -v sedanjem gospodarskem redu.
Strahotno pustošenje ljudskega zdravja in življenja, visoke nepregledne grtnade človeških žrtev, o-značujejo kapitalizem in njegov državni in pravni red. Nezaslišana potrata dela in nezaslišana potrata življenja, tako je bistvo njegovo.
Bobneča reklama in slavnspevi kapitalizmu je umeten morfij za delavski razred, ker modema kultura se še ni ppvspela do nepri-stranosti in pravičnosti z človeškim življenjem. Vsa današnja družabna politika naj se gre solit iz avojimi reformatorji in človekoljubi. Resnična ljudsko politika mora povzdigniti varstvo človeškega življenja ne le moralno, temveč za gospodarsko načelo in potrebo. Dokler pa «hi premagan kapitalistični sistem, je resnična ljudska politika nemogoča.
Nobeno fantastično zasukovanje resnice ni tako smešno, kot pretirano spoštovanje in slavospevi minulih in sedanjih družabnih uredb. Le redki so kulturni zgodovinarji, kateri so nepristransko raziskovali prirodne vplive na razvitek človeške civilizacije.
Kulturnim fantastom zmanjkuje besedi, kadar opisujejo veličan-stno pot človeštva iz staročlo veškega barbarstva preko srednjeveške zastarelosti, do sadov novodobne kultur«. Za nami sta suženstvo in tlačanstvo* okrutni ustanovi plemenskega boja, za nami krvavi teološki prepiri, ugasnile so žive baklje, Neronove in pa-peške.
Ce je spoštovanje življenja in človeške osebnoati znak kulture, se po pravici lahko v.prašamo: ali ne kase novodobne civilizaeije veliki krvavi madeži T Ali ni naša človeeanska doba v najbližji so-rodSeini z vojnimi strahotami prvotni bojev! Tolstoj je enkrat plastično označil prekleto zvezo rafinirane moderne tehnike z sirovo brutalnostjo prvotnih časov, ki je vpregla najpopolnejša sredstva za vojno ubojstvo: primerjal jo je brzojavnim drogovom, na katerih teče žica skozi mrtvaške glave.»
In dalje: ali ne dela naša jušti-ea svoje pravice še zmerom s sekiro v roki, pod vešali. Morda hočemo justico smatrati za pravično mati. ako gladni človek ukrade hleb kruha, nakar ga za več let pošljejo za omrežje, če Že ne na visliee. Prekanjeni lopovi, kateri ukradejo ljudstvo za mil jone in miljarde, so pa v očeh naše justice stebri človeške družbe. Ali ni naše pravosodie še zmerom krvave maščevanje.
Ampak človeške žrtve, ki jih grabi vojns in ki jih terja krvava justica, niso nsjštevilnejše in tu-
DEGENERACIJA.
Današnje slabo vzgojeno delavno ljudtvo, vsled slabe hrane, brezmejnega uživanja opojnih pijač, ter teškega nezdravega dela v amrdljivih tvomicah — nazaduje telesno in duševno. Kapitalisti, kateri se popolnoma nič ne brigajo za druzega, kakor za svoje lastne žepe, ao grobokopi človeškega rodu.
V današnjej družbi imamo vsega v izobilju, tako da bi lahko vsi ljudje na zemlji žiVeli v zado-voljnosti in bratstvu. Namesto tega pa imamo na enej strani pešČi» co ljudi, kateri niti sami ne vedo, kako bi zapravili velikanako bogastvo, katero jim dan za dnevom nagromadijo pridni delanrei. Vsled prevelikega bogastva in brezdelja se posedujoči sloji telesno in duševno polene, njihova kri se zaradi premalega gibanja spridi, in tako postanejo namesto zdravih, energičnih udov družbe duševni pohabljenci, katerih rod navadno po nekaj generacijah zamre. Še huj ši, akor pri bogatinih preveliko razkošje in mehkužnost, pa raz saja med proletarci glad, revščina in primanjkanje. Žc v prvej tala-dosti odtrgajo otroke od svojih sta riše v, ter jih izkoriščajo v ime nu boga mamona. In ker delo se mnogo bolj škoduje nedoraslej deei, kakor pa odraslim ljudem, zato vidimo danes, namesto na duhu in telesu krepke delavce, degenerirane sirote, kateri brez vsake življenske eneržije, brezbrižno nosijo kapitalistično butaro. Ako se v celej, človeški družbi kmalu neizvrši temeljiti preobrat,bodemo imeli nameato zdrarvega naraščaja, kateri bi lahko z mirnim pogledom irl v viharje življenja — kup revnih degeneriranih siroma kov. Ako hočemo, da kapitali zem, kateri je studenec vsega zla, ie v nadalje nemoteno iavršuje svoje delo, z akterim spodkopava temelj, celega človeškega rodu, potem opustimo našo akcijo, s katero vodimo boj ,proti najhujšemu
sovražniku človeštva. Ako pa amo prepričani sodrugi, kateri vidimo z odprtimi očmi vso mizerijo in gorje, potem pa pojdimo na delo. Pomagajmo drugarako našim sodelavcem, kateri nas zavoljo pomanjkanja izobrazbe Sovražijo in prezirajo. Kolikor bolj ae bode kapitalizem nagibal svojemu zatonu, toliko ostrejši bode boj za svobodo iz poJitične in industielne sužnosti. Obmetavali nas bodejo naši nasprotniki z naj gnusne jšiin blatom. Naše brate, katerim v mladosti niso hoteli dati zadostne šolske izobrazbe samo zavoljo tega, da jih bolj brezskrbno izkoriščajo — bodo z vaemi mogočimi sredstvi odračali od nas. Iz denarjem se dandanes kupi talente, ljubezen in vlado. Padec absolutizma, kateri danes vlada po rvse-mu svetu, od vshoda do zahoda in od severa do juga, ne pomeni samo kakše skrpucane reforme po meščanskem vzorcu. Temveč novo življenje, kjer bodemo v*i ljudje brez razlike narodnosti in vere bratje in sodrugi. Svet, v katerem bode dovolj kruha in dela za vse. In takrat bode človeški rod, kateri ima po naravnih zakonih pravico do enakega življenja, — zbrisal madeže, kateri so zaznamovani v zgodovini delavske-ga gibanja že odkar imamo prve podatke stareiga veka.
Zginile bodo kapitalistične stranke, katere bazirajo na tatvinah, ropih in umorih. Namesto sedanje bolezni degeneracije, katere vzrok eksisrtira v prevelikem razkošju in prevelikem pomanjkanju se bode raavila prava de-mokratinča civilizacija in kultura. Kapitaliziem, moderno dete razvoja zemlje, bode dobil svoj prostor polej starega fevdalizma. Naši zanamci bodejo pripovedovali svojim vnukom od neštetih krivic, katere smo morali pretrpeti v boju za svobodo in enakost.
POZOR PREMOGARJI IN DRUGI DELAVCI.
200 SUŽNJIC ZAPUSTILO TOVARNO ZA ŽELEZO.
Pittsburgh, Pa. — Dvesto deklet, zaposlenih pri South Side Irou Mills, katere gospodar je zvezni senator Oeorge T. Oliver, je danes , marc 12., šlo na štrajk.
Tisoč "deklet, zaposlenih v ravno istem departmentu, je priprav-ljenin zaštrajkati jutri. Za tako plačilno lestvico bi ne delali niti Kitajci. Dekleta so bile uposlene v oddelku, kjer se na debele železne pjošče pritrjujejo železni boleni. Za to delo so dobivale po 5 centov od tisoč pritrjenih bol-cov.
Straikarice zahtevajo po 7 centov na tisoč. To pravijo je najnižja plava iz katero se sploh more živeti.
Nobena ni zaslužila več nego $8 na teden. Seveda so bile dekleta, katere so zaslužile $8 le izjema. Mnogo med nami, rekle so štrajkarice, so zaslužile samo po 28 centov na dan.
Pritrjevati bolce dan na dan je teško delo za krepke može, kaj še le za dekleta. Štrajkarice do-spevši na ulico, so kazale svoje od teškega železa razdrapane roke, kjer so imele ne samo polno žuljev po dlani, temveč ceio po prstih! '
Zakaj pa blagorOdni zvezini senator, kateri se na stroške ljudstva gugije na mehkem naslonjaču v Washingto(nu, D. C. — pri takem teškem delu ne nastavi krc»nk»h moških delavcev, kateri pred tvornicami milostno prosijo delat
No. naši zvezini senatorji, kateri reprezentirajo ravno tako nepotrebno službo, kakor modro-krvna avstijska gosrpodska zbornica. ogrski magnaltje ali pa angleški lordie — dobro vedo, da se iz krvi deklet lahko izpreša še en-malo več dobička za jpjihovo žret-je in njihove napravdrane dame.
Delavci se pa tudi lahko tukaj nauče. koliko bi bili na boljšem, ako bi prišla na površje progresivna stranka, katera 8e baha z svojimi bobnečimi reformami.
Zvezini senator George T. Oli ver je eden tistih, kateri so ustanovili ta nestvor. ter delal z vsemi štirimi za novo stranko in platformo, v katerej se kar cedi sladkih obljub za uboge delavce. Ako je torej blagorodni aenator v resnici za boljše delavske raz mere, potem naj kar pri svojih delavcih začne. Ako pa tega ne stori, (kar aeveda ne bode storil). potem smo pa na jasnem, da vsa progresivna stranka t svojimi voditelji po vrhu, ni ničesar drucega, kot velikanski bluf.
V West Virgina izbruhnil štrajk.
Valed nečuvanega terorizma od strani kapitalistov, kateri so poklicali i v deželo najete morilce, kozake in vojaštvo, stojimo dane« pred kritičnim položajem. V deželi so hujše razmere kakor pa v Rusiji.
V	ječah imamo naše voditelje iii organizatorje, med njimi je tudi naša osivela 4 4 angel j premo-garjev" 11Mother Jones", katére hoče ohsoditi vojaško sodišče kot morilce na vislice ali pa na dosmrtno ječo.
V	očigled takim krivicam, ko se teptajo v blato nam zajamčene pravice v konstituciji —nimamo v rokah druzega orožja, kakor da smo našim trimogom napovedali štrajk.
fttrajk je dosedaj raztrgnjen na sledeče okraje. V Paint Creek di-striktu: Muoklow, Standard. Wa-comah, Tomsburg, Burnwell, Imperial, Keeferton, Kingston in Mahan.
V	Cabin Creek: Dry Branch, Ronda, Miami. Oakley, Rayford, Acme, Red Warrior, Cherokee, Decota, Leewood, Highcoal, Web. Coal River Siding, Leevale in Coal River.
Bratje, paaite, da ne pojdete na lim različnim agentom, katere bodo razposlali kapitaliati na vse vetrove, da bi dobili delavce stavkokaze, ter tako zlomili delavsko solidarnost. Ako pridejo do vas. povejte jim, da smo pre-mogarji v West Virgmiji na štrajku, da se bojujemo za živ-Ijensko plačo, krajši delavni čas, pošteno tehtnico pri premogu in boljšo bodočnost nas in vasr naših in vaših otrok.
Ako ste prijatelji človečanstva, če verujete v človeško pravo, ato-jite stran od West Vinjinije, dokler ne bode štrajk končan. Več mož bilo jc že ustreljenih in ubitih. ker v deželi je vse polno vojaštva.
Apeliramo na vse zavedno de-lavtvo. da nam v tem težkem boju stoje na strani, ker naš boj je tudi Vaš boj.
United Mine Workers of America.
Pozor rudarji v W. Va.
V slučaju, da ste klicani kot priče k miličnemu sodnemu odboru. v vseh ozirih kar se tiče situacije — ne odgovorite na nobeno vprašanje.
Ta sodni odbor absolutno nima nobene pravice obsojati delavcev, kateri so po mnenju miličnega sodnega odbora — postavolomci.
Bodite mesti svojemu delavskemu razredu in svojim sodru-gom. Vstrajajte v vašem teškem boju, ter ne pripoznajte nobenih pravic, kar se tiče v izvrševanju justice, katero službo hoče icrrati milična komisija. Vaše razprave m zadeve prepustite \ t regled in razsodbo civilnega ao«'išča.
Harold W. Houston, Council za TJ. M. W. of A.
\
Lopukhin zopet sprejet nazaj v Rusko državno službo.
in njegovi ministri ne bodejo . k<lar «torili. in potem č« delti stokrat svojo nedolžnost doki jo. Zato pa brškotue, da v gnnu nekaj tiči, kar mora dobro za ruske lopove in njiiioi dvorsko kamarilo. Ako bi hot na ruskem spustiti iz ječ vse ste, kateri so po nedolžnem prti, potem bi bile vse ječe do malega prazne.
BALKANSKI ' JUNAKI'.'.
Vojna na Balkanu še vedno trs-ia toda zavezniki menda več ne koljejo Turkov, pač i» ae — koljejo sami med se-boj. Zadnji tedea je .poročali brzojav iz Soluna, da so se par dni poprej /^frabilí Bolgari in Grki pri Nigriti v Ma-cedoniji in padlo je baje 150 mrtvih in ranjenih na obeh straneh predno so se 4'kn¿ean*k¡ bratje pomirili. Boj je nastal radi mesteca Nigrite. Grki in Bolgari bi radi zasedln mesto,,toda Grki so bili uraejši in vzeli so ga predno so prišli Bolgari. Zadnje je to r&zjeerilo in ko ao se pribiližali mestu, nastavili so topove in pričeli atreljati na GHke. Ti so aeveda odgovorili s svojimi topovi in bitka je trajala celi dan, dokler niso dobili* Bolgari ukaz od vrhovnega poveljništva svoje. armade» da ae morajo umaknili. Pozneje so se Bolgari izgovarjali, da so napadli Grke vsled pomote (!), ker ajp mislili, da so v Nigriti še Turki.
Avstrija ^je indirektnim potom prepovedala Srbom, da ne smejo pomagati Črnogorcem pri obleganju Skadra. Srbi se naravno ne zmenijo za to 4<pre4>oved'.
Odrin je še vedno v turških rOkah in Skadar tudi. Turčija je pripravljena za ponovna mirovna pogajanja.
4'Narodni Vestnik", kateri živi edinole oni delavcev, piše v svojej zadnjej št. 109. meíd drugimi sledeče:
4 4 Za prihodnje mestne volitve kandidira za županske mesto Ch. Trezona. Kako pribljubljen je med narodom, pričala je mnogo-brojna udeležba na shodu, na katerim se je navzočim predstavil kot kandidat."
Tako torej. Ako to ni neumnost m slepenje delacev, potem se pa vse neha. Trezona priljubljen kje vam je pameti Ne rekli bi nič, ako bi ga osebno ne poznali. Mar ni to tisti Trezona, katerega so vsi delavci na Ely za neštete krivice in šiksnei katere so od njega kot rudniškega superintendenta dobili do grla siti f Mar ni to tisti Trezona, kateremu so delavci na Ely z železniškimi pragi za bari kadi ral i proigo, da se ni mogel z vlakom odpeljati proti Duluthu. In delavci bi ga bili takrat tudi ubili, da jih ni prekanil, ter se dpeljal hitro proti severu na Winton.
Zavedni delavci na Ely, naj si pa sedaj sami, narede komentar od delavskega lista in delavskih prijateljev.
A Lopukhin, bivši šef ruske tajne policije, je zopet prišel v milost pri belenu carju. Lo-pukhina je zatožil znani špijon Ejrene Asef, rekoč da ima skrivno zvezo z socialisti. Nato je bil degrediran in obsojen na teško delo v Sibirji. Poznejše izpoved-be pa so dokazale, da Lopukhin ni brt v zvezi z atentatom kateri se je izvršil nad velikim knezom Rergijem, ter da je Azef, kateri je bil ruski državni špijon, ter član revolucionarne socialistične stranke oib enem — grdo lagal. Lopukhin je gotovo dosti skusil v Sibirji. Sedaj ko je dobil svojo službo nazaj, naj gleda, da tudi on ne bode po nedolžnem pošiljal ljudi v jetnišnice. Sploh je pa ce la afera zelo meglena. Mi ne verjamemo, da bi stari terorist Nikolaj človeka, kateri je bil obdol-žen najhujših zločinov, povzdig nil na tako službo. Da je bil Azef lopov, kakoršnih je bilo še malo med delavci, to smo mi že zdav-nej vedeli. Vemo, da je iz svojo peklonko taktiko spravil brez števila sodmgov na vislice, ječe in v Sibirijo. Ako so se sedaj v Pe-trogradu prepričali, da jih je Azef grdo vlekel «a nos, zakaj pa ne poravnajo krivic, katere so storili delavcem. No tega <4carM
Governor Hatfield nastopil kot novoizvoljeni govemer v W. Va.
Stara navada je že, da se pozdravlja nastop novoizvoljenega governerja. Tudi mi, dasiravno na čelni nasprotniki starih tradicij in starih strank se pridružujemo tem pozdravom v toliko, ker upamo, da bode novi governer naredil konec kozašrtvu in krivicam, katere nimajo para v despotičnej Rusiji.
Za enkrat smo še v popolni* temi, pó katerej poti bode "hodila administracija novega governerja napram rudarjem. Pokazati pa se mora v kratkem, kam vedejo nje-gorci cilji. Ako bodé obdržal še v nadalje vojaško sodišče, komisijo in milico, potem nam je jasno, da bode zaklet sovražnik delavskega razreda. Ako pa pomede z proti-postavno inkvizicijo, bode žel a-plavdaeijo vsega zavednega delavstva, ne samo v državi v Vir-giniji, temveč od St. Francisca <lo New Torka in še preko oceana.
Z'upom v srcu, da z njim dobimo dobrega prijatelja delavca, ga pozdravljamo iz srca. Pozdravljali smo oib nastopu tudi njegovega prednika, kateri pa se je izkazal kot zvesti hlapec ivelemogot-cev in premogarskih baronov in kateri je tndi odgovoren za nedoT-" žno prelito delavsko kri. (Labor Argus.)
Pariška Komuna.
T
PROLETAREC
(Konec,) .
Punt, ki je izbruhnil ▼ Parizu dne 18. marca, »4 deli v tri razdobja. Od 4. zjutraj pa do 9. dopoldne zmaguje rcakeija. Od štirih do večera se pa izkaže popolna zmaga revolucionarjev, liti dan zjutraj je izšel Thiersov manifest na ljudstvo, v katerem pravi, da morajo imeti Parižani odločno(t)vlado; da bodo krivci, ki ao uatanovili neodvisno vlado, izročeni sodšču; da se morajo odvzeti revolucionaren topovi; meščani naj pomagajo vladi, da napravi red in mir. Tudi j dan je naročil Thiers vojakom, naj obkolijo kanone revtjucio-rtefm jih odvzamejo. To so vojaki storili, ko so revolucionarci še >da trije nepoznani topničarji so ustrelili s kanonom in koj ves Pariš po koncu. Prihitela je uarodna braiuba, kateri so se ižili tudi vojaki s svojim poveljnikom. Generala Lacoiuta so jlucijonarei vjeli; pozneje so ujeli še geuerala Tomana. Oba sta >ila takoj ustreljena. Vsega tega pa ni nihče vodil, nihče komandi-ral. Oba generala 8ta bila od vojakov obsovražena in bila sta ustreljena od svojih vojakov. Vkljub temu, da je bilo to dokazano, je to še vedno eden glavnih očitkov komunistom. Vlada je čakala v zunanjem ministeratvu, da ji vojaki pripeljejo kanone. Ko so prihajale neveaele novice in so ministri izvedeli, da so se vojaki pridružili ljudstvu in umorili dva generala, je vlada izdala v tem dnevu že drugi oklie. Oklic se glaai tako:
"Vlada apelira na vsa, meščanje, da varujete svoje mesto, svoja ognjišča, svoje družine in svojo lastnino. Nekateri so se protizakonito polastiti kanonov in se sedaj bojuje s silo proti vojaštvu in narodni brambi. Ali boclete, meščaje, to prenašali? Ali bodete izročili Pariz revoluciji pred očmi aovražnika, ki se veseli naših prepirov. Ako ne uduiite punta takoj, ko se nahaja še v povoju, bo konec francoske republike in morda konec Francije same."
Ta oklic je bil kakor poziv na meščansko vojno. Pozneje je dal Thiers nalepiti tretji oklic, v katerem je zagotavljal, da ni res, da se hoče ustanoviti nova monarhija. (Kasneje je izdala vlada še Četrti in zadnji oklic. V tem oklicu je Thiers pripovedoval, da bodo revolucionarci Pariz razdjali ki ga oropali pa naredli z Francije velikansko pokopališče.
Ljudstvo je te oklice čitalo in se smejalo na glas in vojaki so se pridruževali revolucionarcem. Ministri so bili proti temu, da bi vlada zapustila Pariz. Toda Thiers je ušel prvi v Versailles. Imel je vražji strah pred revolucionarci. Drugi ministri so mu koj sledili. Prvič v zgodovin se je zgodilo, da je bilo veliko glavno mesto, kakor je Pariz, prepuščeno samo sebi. Zakaj reaniea je namreč ta. Thiera je izdajal oklice, anonimni osrednji revolucionarni odbor je pa moičal in je komaj vedel, da je v Parizu revolucija, ki je bila zvečer zmagovita, ftele proti večeru je prevzel osrednji odbor vodstvo.
Ko je vlada zapustila Pariz, ji je sledila dolga» dolga vrsta kočij. Vsa takozvana boljša družba je sledila dobri vladi. Tja v Versailles so zbežali za vlado špekulantje, bankirji in bankroterji, borzijanci in tatovi, visoke dame in prostitutke. V Parizu je ostalo ljudstvo, ki se je na ta način rešilo nesnage.
V delavski vladi za časa pariške komune nahajamo mnogo veliko zanimivega. Vsa oblast je bila v rokah občinskega zastopstva, ki je imenovalo svojega zastopnika na čelo vsake važnejše državne funkcije. Bili so to pravi ministri člani "Internaeionale". Blanyu-isti in jakobinci niso niti imeli pravih mož. Poštni minister je bil član "Internaeionale" Theisz, rezbarski delavec. Našel je bil pošto v popolnem neredu. Uradnikom je Theirs iz Versaillesa zapovedal, da morajo zapustiti takoj svoje mesta Theisz je nastopil proti temu iz vso energijo. Poklical je uradnike in jih prepričal, da so se pridružili komuni. Le par dni je bilo treba, in pošta je poslovala kar najboljše Agilni agenti so pogumno nosili na deželo pisma ter jih tam oddajali naprej. Carnelinat. kotlarski delavec, je bil imenovan za ravnatelja peneznice. Treilhard je brzo in zelo praktično reorganiziral sirotišnice in dobrodelne ustanove. Ubogi Treilhard je bil poln izkušenosti in dobrega srca. Versaljci so ga ustrelili pozneje na dvorišču politehnike. In vendar je zapusjtil meščanski vladi smotreno izdelan načrt za dobrodelne ustanove. Največja plača uradnikov je znašala 15 frankov na dan. Internacionalec Jourde, finančni minister, je se danes vreden splošne pohvale. Državna bilanca, ki jo je predlagal občini od 20. marca do 30. aprila 1871, je izredno zanimiva. V uradih je našel 6 miljonov gotovine, 7 miljonov in 750.000 frankov je dobil od Fran-coake državne banke, in več kot 12 miljonov je bilo dohodkov eolnine, davkov, tobaka, pošte, brzojava itd. Od 25 miljonov izdatkov je bilo 22 miljonov vojaških 8troškov. To pa vsled fega, ker je bil Pariz ob legan in v vojnem stanju. Pravosodje je stalo le 5500 frankov, policija 235.000. Dne 30. aprila je bilo v blagajni še 1. miljon frankov; dne 2. maja pa že 2 miljona. Dohodkov je bilo vedno več kot izdatkov. Finančno atanje je bilo izredno povoljoo. C V svoji zgodovini o pariški komuni pravi T. Marck o njenih vo d jih sledeče:
"Ti možje, delavci, so živeli, čeravno so mešali miljone, izredno skromno in siromašno."
Beslay, kojega je imenovala komuna za ravnatelja Francoske banke, v kateri so bile, kakor smo že omenili, 3 milijarde in pol fran kov, je tako izborno upravljal banko samo in preuredil upravo tako strokovnjaško, da se ni upal nastopiti proti njemu niti hudobni Thiera. Imel pa jc Thiers pogum, da je imenoval te poštene ljudi z vladne klopi "un tas de brigants" in zahteval naj mu izroče druge države one, ki so bili ušli njegovim krvnikom.
Naučni miniater ni storil mnogo. — To je tudi razumljivo» ako pomislimo, da je vladalo v Parizu vojno stanje. Toda ravno isti dan, ko so Thiersovi vojaki udrli v Pariz, je otvoril šolo za ženske. Elija Reches in Oastineau sta reorganizirala državno knjižnico. Delavski minister Leon Frankel je napravil že več načrtov za delavsko varstvo in za minimalno mezdo. In vse to v dveh mesecih ter v vojnem stanju!
Ampak čas ni bil zato, da bi delavci vladali. Imeli so pač močno vojsko in topove. Kljub temu so počakali, da si je Thiers nabral 200.000 mož broječo vojsko in udaril z njimi v Pariz ter uničil komuno.
Če bi bili pariški vojaki udarili takoj na Versailles, bi bili ujeli vlado, plačali Prusom odškodnino n Francoske banke pa zavladali čez i»elo Francosko. Ampak niso imeli nobenega spretnega vojskovodje v svoji sredi. Šele v aprilu so udarili na Versailles in se topot samo z 12.000 možmi. Thiers je tačas ojačil svojo vojsko in pritisnil komu narde spet v mesto. Načrt komunardov je bil spreten toda premalo moč so bili izbrali in preveč so čakali na napad.
Thiers je ojačil svojo vojsko z vojaki, ki so prihajali iz Nemčije, kjer so bili do tedaj vojni jetniki. Usoda komune je bila tako zapečatena. Komunardi so to sami izprevideli in sklenili so hrabro umreti krog rdeče zastave. Thiersovi generali, ki niso bili sposobni premagati Prusov niti v eni sami bitki, so planili zdaj besno na Pariz, ki so ga komunardi hrabro branili. Ulico za ulico so branili na barikadah, dokler niso bitt slednjič premagani. Čez 20.000 jih je padlo v tem boju. Nekateri s(j/pač zažigali mesto, toda veliko poslopij je bilo zažganih od verzarljskih bomb in šrapnelov.
Zadnji so se branili na pokopališču Pere Lachaise. Bivši italijanski minister Rattazzi, ki je bil takrat častnk v francoski vojski, pravi:
"Tako hrabro se boriti in tako hrabro umirati, nisem prej nikdar videl. Grob za grobom so branili na pokopališču. Slednjič jih je bila še gruča krog rdeče zastave. Zaklical sem: Vdajte se! — Živela komuna! je bil odgovor. Vojaki so ustregli in gruča je padla. Ranjen mladenič je če enkrat vstal, dvignil kvišku rdeči prapor in zavpil: živela komuna! — Dve krogli sta ga zadeli in padel je tudi on. Jaz
sera mrtvega poljubil na čelo. Vojaki so pokleknili in sneli "kepy".
Tako j končala komuna. Aretiranih je bilo potem še 36.309 mož, 23.727 ao jih potem kpustili, 12.582 je bilo obtoženih, od teh je bilo 2445 oproščenih, 10.137 so jtti obsodili od 1 do 20 let ječe ali na de-portacijo, 95 so jih obsodili na smrt in ustrelili.
Od 50 članov komune je bilo 39 na smrt obsojenih 11 pa na dosmrtno ječo.
Koinunardotn očitajo, da so obsodili in ustrelili nadškofa in druge ugledne može, ki so bili v njihovih rokah. Kdo je bil pa teinu kriv, če ne ravno vlada s svojo brezobzirnostjo, ki je takoj dala ustreliti vaacega jetnika komunarda ? Bivši pariški poslanec Miliere v državnem zobru v Bordeause ni bil nič deležen pri koftniui, toda minister Julji Favre ga je dal ustreliti samo zato,kar je prod revolucijo dokazal da je Favre slepar. Ustrelili so ga v Versailles in visoke dame ter prostitutke so po mrtvem obličju gazile s čevlji in mrtvecu izpulile s soln-čniki oči. Take so bile meščanske lojene.
Komuna je padla. Z njo so padle tudi socialistične utopistične sekte in jakobinstvo. Utrdil se pa jc moderni socializem, ki si z razrednim bojem osvaja Nrvet in ki privede delavskb ljudstvo do končne zmage.
MARS PLEÔE KANKAN.
"Zarja" je pod naslovom prinesla zanimiv uvodnik, ki je posebno sedaj na mestu, kef se je razmerje med Avstrijo in Srbijo zopet poostrilo. Avstrijska vlada zahteva, da s** srbske čete ne smejo udeležiti obleganja Skadra. Članek ae glasi:
V Londonu sedi krožek eksce-lene, ki sugarira sebi in svetu — sebi z večjim uspehom kakor svetu — da zastopa in predstavlja Evropo, od časa do časa prihaja od tega novodobnega aeropaga glas, ki ima namen zbuditi po deželah mnenje, da arhonti dvajsetega stoletja nekaj delajo,zlasti da utrjujejo evropski mir. Nepovabljen pa sedi v tem mitološkem krogu mitološki bog vojne; včasi se mu zazeha ob dolgočasnem modrovanju, ob dolgovezni praznoti in ob lepobesedni onemoglosti evropskih varuhov, in boječ se, da bi ga ne premagala zaspanost, ki morajo napenjati vsa čutila in vse živce, da se iz velikega napora nemara vendar izleže ničesar. Ali daleč okrog po deželah se tedaj zasliši žvenketanje meča in oklepa. in ob teh zvokih zledeni temu, kri, zleze onemu strah v kosti: Stari Mars pleše kankan, to ne pomeni nič dobrega. . Princ Bomimir Hohenlohe je bil v Peterburgu. Dasi je ces. kr. polkovnik, je bila njegova misija baje popolnoma mirovna. Ali ipir je imel hude sanje pred njegovim potovanjem, zdaj pa že tako težko sope, kakor da ga mora tlači. Namesto da bi se politično nebo zjasnilo, se kupiči na njem več in več črnih oblakov, od dne do dne je večja nevarnost, da plane polovica Evrope na drugo polovico Evrope ter da izbruhne požar, čigar plamen poseže do neba.
Resnično, vojna nevarnost se je silno povečala; vse ostrine so se poostrile, vse napetosti so se še bolj nspele.
Ali — za vraga! — Kako in zakaj? Vojne se dandanes vendar ne morejo vnemati zaradi kakšne besede, zaradi krivega pogleda ali pa zaradi zaprašenih škornjev kakšnega diplomata. Da se tepo doli na Balkanu, vemo. Tudi razloge poznamo. Ali zakaj morajo narodi v Avstriji trepetati dan in noč. da jim pobero sinove in očete ter jih odženo tja od kodPr se jih velik del nikdar ne vrne, drugi pa pohabljeni in hirajoči?
Največja nevarnost položaja tiči — tako nas poučujejo — v razmerju med Rusijo in Avstrijo. Tu so nasorotja, nesoglasja, diso-nance, tukaj se je bati, da popokajo strune, tukaj so kupi smodnika. nad katerimi švigajo iskre.
Ali kako, zakaj odkod? Zahteva li Rusija našo Bukovino ali vzhodno Galicijo? Ali si je Avstrija nadela nalogo vzeti Rusiji poljske kraje in zopet ustanoviti neodvisno Poljsko? Ali pa sili Rusijo, da uvede resnično konštitu-cijo in odstrani nevarnost za one koščke svobode, ki jih ima Evropa.
Kaj še! Grof Berchtold si je dal napraviti nekakšen zemljevid Albanije, in kakor jaha otrok ves božji dan na palici s konjsko glavo, tako se diplomatično legendarna "Avstrija" žene za to Albanijo in nadleguje z njenimi mejami svoje narode in ves svet. Albanija, za katero so pred par leti v neki dunajski kavarni blizu univerze sestavljali slonico na računu avstroogrskega kabineta, Al banija, katere ne pozna dvajset Evropejcev, ker je bilo lažje potovati po Kitajskem in po Sudanu kakor no Albaniji, ta čudežna Albanija je zdaj kriva, daje Avstrija nenadoma vulkan, ki vsak hip lahko izbruhne.
Naši oficiozi imajo seveda vajo v sofizmih in so nevarni stavek po svoje tako obrnili, da se vsaj v svoji domišljiji blešče v glorio-li čudovito modernih in svobodomiselnih nazorov. "Balkan balkanskim narodom" je zapisal "Fremdenblatt" kot Berchtoldo-vo geslo. In kolikor se spominjamo, so že ob začetku balkanske
do zadovoljili, da bi ljudstvo imelo od vsega tega kaj koristi, paič pa 'bodo imeli sami koutrolo nad vneiu neizmernim bogastvom. Ako kapitalisti kaj posodijo, ne posodijo drugače/kakor da dobe z oderuškimi obrestmi nazaj. In poteui bodo še le Kitajci sposobni za socializem, ko se enkrat prepričajo, kaj iH>iueni moderna kapitalistična organiizacija.
— Zveličanje in sir. Katoliška cerkev je vsestranska, skrbi za du ševni in telesni blagor svojih ovčk. Francoski zavod, ki ga vadijo duhovniki in kjer imajo tovarno za sir, razpošilja naslednjo reklamo: "Velecenjeni gospod! Čast nam je priporočati Vam sir, ki ga izdelujejo skesana dekleta z naj čistejšimi prsti v nsšem zavodu. Ker
smo znižali mezde na najnižjo stopnjo, zato lahko oddajamo air prve vrste po .... sir druge vrste pa po ... Vsakdo, ki kupi 20 kilogramov naenkrat, ima pravico do maše zadušnice, ki jo bom bral v kapeli našega zavoda. Zasebniki, ki naroéujejo manjšo
|>et bonov, tedsj naj jih pošljejo franko na naše oskrbništvo, ki bo zaznamovalo zanje mašo. Ker izdelujfjo sir v našem zavodu dekleta, ki so vajene izredne snage, zato je naš sir najboljše, brezpri-ineme kakovosti. Ako g« pokosite, gotovo takoj naročite večjo množino. Vsa. naročila sprejema abbé D., ravnatelj zaveda za skesana dekleta." Tako človek torej v miru je sir in počasi leze v nebesa. Če bi ga slučajno pekla vest, da jé sir, ki so ga napravile dekleta za mezde, znižane na najnižjo stopnjo, tedaj lahko vzame v roke bone za maše, ki ga bodo vzlic temu spravili v nebesa.
V današnji družbi tisti, kateri ni«": ne delajo, lastujejo in kontrolirajo fckoro celi svet. Tisti pa, kateri so s pridnostjo svojih rrtk n a gro madirH vse to bogastvo skupaj, pa skor© ničesar ne lastnje-jo. Se celo svoje edino bogastvo —• delavno moč, morajo vsaki dan ptonujati kapitalistom na prodaj. To je menda tisti narobe svet, kateri hodi po rokah in od katerega ve naš Tone vedno kaj novega povedati.
množino sira, dobe z vsako poši-vojne vse države podale izjave Ijatvijo molitveni bon. Kadar ima-
nevtralnosti. Balkanski narodi |-—---
so pa ravno pri tem. da si razdele1 »♦♦♦»»»»»»♦»♦♦»♦♦+♦» S »SMO« •+»♦♦♦»#» s »sc+
Balkan tako, kakor je bila na Bal- j < j
VABILO NA ZABAVNI VEČER s
* * *
katerega priredi-—-
PIL "ZVESTI BRATJE" ŠTV. 6.
---------Garrett, Pa. a=ssss=sass=h-
kanu in v Evropi in po vsem sve tu že stara navada: S puško v roki in z bajonetom na njej. To je zelo barbarska metoda, ali dokler žrtvujejo vzorne velesile sa- ] | me največji del svojih bidžetov
enaki metodi, nimajo pravice vi-'* iftf 21. B1TC1 ¥ A. Po|f !■ M. lOČfVir prostorih V AlleflliCIV	*
bati nosove, in se jim tudi rao- < >	'	{
ralne nridiare prav slabo podaja o Vsi člani in druga društva se uljudno vabi, danas blagovole razveseliti	«
-----prisotnostjo. Za dobro postreibo in vse stransko zabavo bo skr-	*
.	ODBOR,
žalovanja vredno. Ali vsekakor
bi bilo mnogo huje, če bi tekla
kri po vsej Evropi. Kadar gori ......................................—MS»IMMMM
hisa, je je pač škoda; ali če je ni mogoče rešiti, je vsaj treba poskrbeti, da se požar omeji.
Velika, srednja, mala Albanija — kaj nas briga, kakšna naj bo in katera? Skader, Prizren, Janina — nas skrbe ta mesta, o katerih večina Avstrijcev niti ne ve, da so na svetu ? Naši fantje in naši možje, so * eč vredni od vseh teh gnezd in od vse te Albanije, ki \ J ni podala doslej niti najmanjše- J [ ga dokaza' da ima sploh kaj spo- ;; sobnofti.za življenje. Tudi zma * * govitf balkanski narodi ne bodo « * dosegli vsega, po čemer hrepene ! ► in zadovoljni bodo morali biti s 1) tesnejšimi mejami, nego jih je ri- J | sala njih domišljija. Kakšni bo- * \ govi so pooblastili nas. da bi rav- ;; no Albancem ustvarjali državo, ' * kakršne niti same ne zahtevajo «► vsi in da bi za albanske meje pre- !» livali kri svojih narodov? Kdo je !! pooblastil ravno nas, da bi prote- 1 \ žirali s svojimi vojnimi zbori Al- J \ bance, ako niti svojih narodov j [ nismo znali zadovoljiti.? Če grof <> Berchtold ni sposoben, da bi ohra- < ► nil mir, tedaj bi bilo najbolje, da « ► bi sam sebi privoščil pokoj in naj- ! I vdaneje prosil, da ga puste do-' mov na njegovo lepo posest. Skrbi imajo avstrijski narodi doma dovolj; Albanija pa nam je He-kuba in za noželjivost arnavtskih begov nimamo ne Časa, ne denarja, ne krvi.
Vabilo na prvi veliki koncert i
'	katerega priredi --
SLOVEN. SOCIJALISTIČNI PEVSKI ZBOR
"PLANINSKI RAJ"
i
SKUPNO S PEVSKIM IN IZOB. DRUŠTVOM
"BLED"; Franklin, Pa.
V soboto dne 29. marca 1013
—	ob 7. uri svefer
Hrvatski Dvorani na 7. cesti
asüsspsss-üs? Johnstown,
Pa.

1. 2.
3.
4.
5.
e.
PROGRAM
Slovenec »cm. dr. O. Ipovec.."..........poj« zbor "Plauiski raj" i >
Delavska hiinna, 1, pl. Zajec....................poje dr. "Bled"
Marec illaise......................poje "Planinski raj" in "Bled"
Eno devo le bom ljubil, Hr. Volarii. .pojeta 'Plaainski raj' in 'Bled1 »
Jaz bi rad rudelih rož, Prelovec Hude...............poje "Bled"
Mladini, H. Hajdrih........................poje "Planinski raj" <
Prosta zabava in ples.
ODBOR.
DOLARSKA DIPLOMACIJA.
Novi državni tajnik zlatoufcti Bryan, je imel posvetovanje s pomožnim državnim tajnikom Huntington Wilsonom, in predsednikom Wilsonom, kakšno stališče da naj zavzema nava administracija, kar se tiče šestega velikega posojila, katerega išče mlada kitajska republika v Zdnržemili država h.
Bankirji, kateri so pripravljeni .posoditi dgnar Kitajski so: \Vil-lard Straight in H.' P. Davison od •T. P. Morgan denarnega sindiktiv, ter J. A. Warburg, od Kuhn-Loeb Co. Namesto da bi se stari lisjak Bryan sam spustil v pogajanja t omenjenimi bankirji, je pa rajši celo zadevo prepustil svojemu pomožnemu tajniku. Ameriški kapitalisti imajo dober nos. Ddbro vedo, da je treba najprvo exflortirati iz Amerike na Kitajsko mnogo denarja, d«nar se seveda ne «m^ porabiti za kulturne namene. Glavna stvar je, da ima enkrat driava močno in dobro izurjeno armado in -vojno momarieo. Kakor hitro bodejo enkrat kapitalisti na varnem, potem pa takoj pošljejo na Kitajsko svoje agente, da v njihovem imenu graide železnice, zidajo tovarne, odprejo premogokope in ojdnike. To vse bi bilo lepo, ako bi bilo potem last naroda Ampak kapitalisti ne bo-
V obilni poset se priporoma
PRVI ŽARKI.
Izvirna po vast is življenja rUldh Slovencev.
(Spisal F. Novak, Milwaukee).
(Konec.) /
Potem so plesali vsako soboto in nedeljo.
Jera in Ivan sta se vrtela neprestano oba velika on močan, oua Šibka koščena vpadlih pro; zveneli obra^pa je pokrivala debela plast šminke.
Tesno sta se objemala in težko topla. Pijača ju je razgrela, oči so ae jima vjemale v strastnih po gledih. V nedeljo jutro je bilo ko je godec naenkrat umolknil^ in o stala sta sama še vedno v tesncmg objemu kakor sta plesala, ona je vrpla vanj svoje kalne oči in se sti silila k njemu. Ivanu je še enkrat atopila pred oči Lenka, in njego vo srce ae je napolnilo z brit kostjo.
Ne piše mu več. In drugi stoji pri nji, mu je šumelo v glavi, in roke so tesneje objele Jero, in ona ga je poljubila strastno vroče, in potem je postalo temno ...
IKimalu potem je dobil Muhii drobno pisemce iz rojatnega kra ja. Nežna dekliška roka ga je pi sala. Muhič je stresal z debelo glavo in ni mogel pojmiti; vedno je čital na novo: Gospod Muhič slišala sem da imate deklet? alužbi in da ste dobri, in tudi va ša gospa, in jaz želim tja priti Veste kako je nri nas; m ožit i me hočejo z surovim bogatinom a jaz bi umrla potem vsmilite se me Delala bom noč in dan da Vam po vrnem denar če mi ga pošljete.
Polno straha In obupa je bilo pismo. Muhič je pogledal svojo ženo, in ona je »rekla počasi, važno: "Če je le lepa. "Pravijo da je zelo lepa, otrok je bila še ko sva midva odpotovala sem, sedaj ima sedemnajst let," pripomni Muhič, in čez nekaj časa dodal "bom pa poslal". Uro pozneje je bil denar na potu.
Tisti večer pa je Jera pripovedovala Ivanu, da ima le blizu o-semsto in da mu po poroki plača dolgove.
\Tudi boljše delo boš dobil, Muhič je govoril s Poljakom" mu je dejala. Tri tedne po tem dogodku je bila svatba.Jvan je šel na novi dom z svojo nevesto, in Muhič je bil vesel da dobi v kratkem v zameno lepo mlado deklico.
"Naveličali so se že Jere, in zadnje mesece je postala sitna, ter je vedho govorila o možitvi' je dejal Muhič svoji ženi. "Postarala se je že. Ni bila več tiata ko nekdaj ko je prišla mu je ona odvrnila.
„Ja ni se čuditi šest let je bila tu in pridno je delala". "Pridno pa pridno. Slabo je bilo nama takrat ko je prišla. A sedaj, hvala bogu blizu toliko tisočako že bo kolikor ima Jera stotakav, kaj ne. In stara gostilna ima sedaj trojno vrednost". In Muhič ai je zadovoljno pogladil debelo rudeče lice. Dva tedna po poroki Ivana je dospela Lenka. Srce ji je radosti vtripalo ko je prestopila prag temne Muhičeve gostilne; ni videla presenečenih oči ki so zrle v njeno ljubko okroglo lice; tudi ni videla pomeljivega pogleda s katerim sta se pogledala Muhiča. Njeno oko je iskalo po temnem prostoru one?a, za katerim je hre-nenelo srce vse te mesece. In postala je silno žalostna, prsi pa ji je napolnila neka čudna bojazen.
Kakor v sanjah je podajala roko. in odzdravljala vsem. Potem je zagodel godec, in gostje so pričeli prihajat. Zvedeli so dospe vsi domu od dela:Xovo dekle ima Muhič lepo osemnajatletno. cvetočega obraza, velikih rujavih oči kterih se človek ne more nagledat. Majhna je in gibčnih močnih prs. Prišla je pred eno uro. In potom so se še enkrat umili pustili večerjo in odšli hitro, kakor bi njena lepota bila aamo za kratek čas za videti. Priši so stari in mladi, in vsi so se čudili in radovali njeni lepoti. Žene pa so se zbrale skup in padale so trde besede.
Lenka je dobila lepo novo obleko in ko se je okrepčala, poravnala ji je gospa Muhič gliste kostanjeve laae po modi, in jo na to odvedla v gostilno. In tisti večer je dobil Muhič polovico vožnje povrnjene. Hsrmonika je pela pozno v noč, dekleta ps so plesala. Samo Lenka je* z široko odprtimi očmi žalostno gledala pri srcu ps ji je postajalo vedno tesneje. Potem je pristopil sosedov in ji dol-
go pripovedoval, tako dolgo, da je Lenka vsa bleda c lahkim krikom, nlanils is gostilne iu zbežala v svojo sobo. Našli so jo v krčevitem joku,dolgi temni lasje so le žali rarpričeni čes rani. Sede na postelji je z nekim brezmarnim pogledom strmela pred se, atisnje ni roki je tiščala na prsi iz katerih so se izvijali obuppi glasovi, ki so pričali v njeni divji bolesti.
V gostilni so zvedeli da ji je slabo.
"Morsko bolezen še ima", so rekli, in harmonika je zapela.
Tupatam je vdarilo na uho Lenki hripavo petje:
Dekle kdo bo Tebe troštal 'Ko Te jaz zapustil bom.
Drugi dan je vstala vtrujena in žalostna do smrti.
Pusto je bilo na centi,tenme megle so se podile pod nebom, in na okno njene sobe so padale težke deževne kaplje; s ceste se je slišalo ropotanje voz in zvanenje poulične železnice neiprotrgano, sen! a j tišje močneje.
Lenka je pustila pripravljen zajuterk in odšla v goatilno. Začutila je hrepenje po nekomu, ki bi bil v njeni bližini, in jo varoval. Ko niso imele njene o$i več v sebi je obsedela in še vedno kot blazna zrla pred se in potem j« začutila v prsih neko grozno praznoto, pred katero je vztrepetala. In potem je zahrepenela da bi saj za trenotefc pojenjala ta moreča bo-| lest.
Muhiča sta jo prijazno sprejela. S slatkim glasom je ona pričela učiti Lenko njenih dolžnosti.
"Vidiš tako je pri nas, ako je dekle pridno in vbogljivo je za njo dohro. Tri so se od naše hiše rno žile iu vse so imele denar. Jera se je nazadnje vmožila z Ivanom ki je iz našega kraja je imela osem sto; in moj mož jo je bogato obdaril. On tudi ne gleda na en dese-tak. se reče če je dekle zato; smo že imeli tudi lene, pa taka ni za nas. Drugače je pa tako kot je po drugih gostilnah; dekle gre v tovarno po dnevi, in zvečer po večerji pa v gostilno. Vsaki večer pridejo gosti in včasih je treba tu di kaj poplesat, da se krat koča sijo.
Da bi dekle imelo fante noče moj mož, ko pa čas pride zato, potem pa ja. Naša dekleta so do sedaj razen dveh vse vbogale in so se tudi omožile. Mi damo dekletu vse kar poželi, jesti in pijačo, in stanovanje, perilo vse zastonj sa mo da je zvečtr v gostilni in da zjutraj osnaži tu notri, in nri pe rilu pomaga, enkrat na teden in ribati mora dvakrat na teden, enkrat gostilno in enkrat od zgoraj; takrat se ve je treba malo dalje biti na nogah.	\
Zjutraj seve mora tudi poprej vstati da posnaži do časa da gre na delo. Lenka je molče poslušala in pri srcu ji je poatajalo tesno.
Par dni pozneje so se zaprla vrata velike tovarne za njo, postavili so jo pred velik silno ropota joČ stroj, njena tovaršica jo je tolažila. "O, ni tako hudo," je rekla, "meni je tudi od kraja slabo prihajalo tu notri, in kar vse se mi je vrtelo pred očmi, pa sem se navadila." "Ko bi vedela da je tako v Ameriki ne bi šla ni-edar sem"; je vzkliknila Lenka. Z žalostnim pogledom, skoz zakajeno okno od koder se je videlo samo morje črnih 'poslopij na pol podrtih hiš, visoke gore premoga in nepregledne vrste lesa, med vsem teh pa široke prekope črne grozno smrdeče" vode: "Tu se nikdar ne vidi zelenja n;e diha svežega zraka, kako žalostne, in kako ste vse blede." 'O, saj boš tudi Ti le počaka i," je trdo odgovorila tovsršiea.
Potem pq se je pričelo za Len-co ono enolično strašno življenje ki spremeni človeka v par letih brezčuten stroj.
Ono življenje, ki tišči delavcu roke čašo z žganjem, in spodje v njem s časom vse boljši nagone in ga naredi za neobčutljivega, >rez volje. Vstajala je ob peli uri zjutraj, kuhala zajtreric nnažila gostilno, in ob polusedmih odhajala v tovarno vedno po eni isti noti, vedno enako žalostno, rti se ozirala ns nebo, ki se je smejalo na njo skoz oblake praha, niti ns drevesa odeta z orvim spomladan-skimevetjem, ki so rssla ob potu koder je hodila. Prišedsi k stroju ie mehanično vzela delo v roke, in potem se je pregihala in okrepala celih deset ur z eno isto kretnjo. Navadila se je dels tako da so že roke ssmo delafle in se spretno
zaogibale železne rame stroja, je v enakomernih vdarcih segala proti njej, kakor da hoče poteg niti k sebi to njeno mlado lepo te lo, in raotngati njene kipeče prsi
Njene misli pa so begale tja čez morsko gladino v daljne ljub Ijeni1 kraje in obstajale pod oni mi senčnatimi lipami, kjer se je rodila netkdaj njena kratka sladka sreča. In potem so kapale solze na lepo svetleče usnje; in tovar šioa je pritekla in jo tolažila "Lenček moj, ne jokaj, tudi meni je hudo, ko te tako vidim. Saj se lahko rešiš tovarne, kmalu boš imela dovolj da greš nazaj." Go vorila ji je dolgo, dokler se na njenem v venelem obrazu niso pri kazale solze, potem ste plakal skupno.
8 časoma je Lenka nekako oka menda; ni več plakala in kdor bi površno gledal njen lepi obra zetk bi tnialil, da sije raz njega sreča. Ko je prišla večer v gostil na stegnile so se vse roke proti njej. Lenka, Lenčica, pojdi plesat iu ona je nlesala in letala od go sta do gosta, njen srebrni smeh je donel povsod in napolnjeval vso hišo; prišli so žalostni otožni v go silno in ko so jo videli so se rado vadi, ko so slišali nje veseli smeh so se smejali sami. Smejal se je z njimi drugače žalostni godec, ki mu je (»ostala v domovini ljubica nezvesta. Smejal se je Ivan, ki je vsaki večer stal ob toičlpi mizi in z brezizraznim pogledom zrl ne premično na Lenko. Smejal se je in s hripavim glasom zapel: —
Gledal bi vanje noč in dan
Tvoje lepote ves pijan....
Lenka se smejala in plesala do zjutraj v sobote večere; in do polnoči ali do druge ure včasih vendar ni mogla zaspati predno ni namolčila postelje s svojimi solzami.
V tem življenju je minulo polet je v muhičevi gostilni se je zopet počelo staro življenje; ples in petje, ki je mirovalo skoz vroče mesece po delavnikih.
Lenka je postala bleda v teh mesecih. Čez vroče poletne večere je največ prespala sedeč na stolu na dvorišču, ki je bilo obdano od napol podrtih lesenih barak. V hiši ni mogel nihče spati, 5*tare raz-
beljene, kedar se je v tej vročini vlegel v postelji ni mogel spati, valjal se je kakor v pijanosti, in še le proti jutru je bilo mogoče oči zatisniti. Tako so večinoma prespali na dvorišču. Vročina jih je močila povrh se z žejo, in pili so neprenehoma, potem so prepevali. In harmonika je zopet pela. Nihče izmed njih ni se spominjal nato da je tam daleč od teh črnih poslopij sveži čisti zrak, da šume drevesa svojo tajno pesem, in ptički žvergole po njih. Nihče od njih ni se spomnil da se med zelenjem sprehajajo zaljubljenci z radostjo v srcu in vživajoč ljubezen in krasoto narave. Tudi Lenki niso več vhajale 111 isti tja v oni zeleni vrt pod košate lipe. Počasi je otopela, oči njene niso imele več scdz, upanje katerega je bilo nekdaj tako oolno njeno mlado srce je v njej zamrlo postala je topa brezčutna. In ko je pričel' po ulici divjati jesenski vihar, se je samo še kakor v sanjah sporni-njslo onega dne, ko sta se poslavljala z Ivanom polna lepih nad. S časom postala je veselejša. Poslušala je smeje zaljubljene fante, ki so ji zaJtrjevali svojo ljubezen in beračili za njeno; prebirala je neštevilna mala pisemca, ki so ji došla od zaljubljenih fantov. A njeno srce je ostalo mrtvo. Pri plesu so jo objemali strastno in poljubljali njene lasi. šepetali ji lepe besede, a ona ni slišala niti bolesti zaljubljencev niti njih lepih besed.
Enkrat pa je vstopil v gostilno fant že blizu možke dobe. Bil j< velik, močan kakor Ivan. Lice je imel temno, in gosti črni lasje so mu segali daleč na čelo. 8topil je tovarišem, iz njegovih krtnji ps se je videla ošabnost. Šel je plesat z Lenko in ona se je z neko slastjo pustila vodit njeg<^i močni roki. Ni veliko govoril, a nj«\j se je zdelo da jo vleče k sebi vsa njegova ponosna postavs, nje-gove temne skoro mrzlo gledajoče oči.
In potem ¿r nriAel pogosto, in zmerom več plesal z Lmko. Ona pa se je vprsš^vala f svoji samotni sobici ali je ljubezen kar jo vleče k njemu.
Vse britkosti ki so ji napohije. vafe niso ji pustile jasno razmo-trivati njene občutke. V otrpneno-
sti ki se jo je polotila v trnu dela in trpljenja duševnega in telesnega polnem življenju ji ni bilo mogoče presoditi jasno svojih čutov. Vedela je le, da je izmučena do skrajnosti v tem strašnem pustem življenju, v katerem je bila pri uioraiia ae smejati za denar, ali pravilno za Vbožno hrano ki je ostala drugim ni za temno za duhlo sobico z vmazano polom Ijeno posteljo polno mrčesa. Čutila je da se želi spremembe, dte otna sruje v teh razmerah, da se ji noge šibe vedno bolj.
Predno'se je vlegla spat opazovala je svoje poprej cvetoče lic* v zrcalu, in se je prestrašila. Tako je prišlo da je prvikrat pričela v teh dolgih mesecih jasno misliti, in tudi pazljiveje poslušati na vroče besede možkih, ki so bile polne ljubezni.
In oni veliki močni fauit je govoril vedno straatnejfie . Slikal ji je novo življenje, ki ga bo imela ob njegovi strani in jo prosil včasih,. včaaiii trdo vkazoval naj ga imenuje po imenu. Večkrat jo je strašno prijel za roko in vzkliknil: "Govori vendar, ne molči vedno, izgovori vsaj enkrat moje ime, reci Rudolf, reoi, prosim reci, ali ai nema!"
Svoj temni pogled ji je vprl v lice strogo kakor bi zapovedoval, ne pa prosil ljubezni, in lepe besede. A ona je molčala in zrla v tla. Glas pa ji je obtičal v grlu predno je zaraogla izgovoriti njegovo, ime.
Neke aobote večer pa se je zgodilo nepričakovano, brez njene volje, kakor v sanjah.
Vsa vroča sta bila od plesa. Ta večer on ni dosti govoril. Gledal je mrko v njen obraz, naenkrat
sredi plesa pa je obstal z njo v
ADVERTISEMENT
Avstr, Slovensko
Bol. Pod. Drušl
hl»»HiliMi St. f«kmtrli IMS « 4x1**1 -
U««M»»4jM» U. iuunrja
Sedež: Frontenac, Kana.
OLAVNI URADNIKI: Prsdaadnik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN CERNR, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kan.
Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Boz 38, Frontenac, Kana.
NADZORNIKI: PONGRAC JURSE, Box 357, W. Mineral, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Boz 482, Frontenac, Kana
' POROTNI ODBOR: JOSIP 8VATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša Dolar. Vk dopisi se naj blagovolijo pošiljati, Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku.

•amo edea gl tajniku.
kotu zakajene na pol svetle plesal ne sobe, in je rekel strastno. "Ne morem več tako živeti konec mora biti na ta ali oni način, danes moram s Teboj govoriti, da bodeš rekla ja ali ne, počakaj me na dvorišču. Sedaj odidem, in čez eno minuto te čakam tam. Ta vrata odpreš in si zunaj, nihče te ne bo videl. "Ne pridem da veš,' je zaklicala za njim ko je odha jal; a njen glas je bil neodločen. Par trenutkov pozneje, ko je še
pokane deske so bile kakji/rfc*- stala tam v kotu in nepremično
zrla pred se, so naenkrat sredi petja in godbe zažveketale kupi ce, in divje vrenje je nastalo o krog točilne mize. Rudolf je bliskovito pometal par nasprotnikov na tla, in izginil skoz vrata pust ivši za sabo vse v divjem prete-pu.'Lenka je prestrašena kriknila in obstala na svojem mestu. Jasno ji je bilo takoj, da je vse to po vzročil radi nje da zamore neopa-ena k njemu. V tem so-se vrata z dvorišča odprla in njegov temen obraz ae je prikazal med njimi Mignil ji je, in ona je šla kakor v sanjah. Zunaj jo je objelo dvoje močnih rok, na ustih je občutila vroč poljub, in pritajeni glas ji je šepetal: "si prišla, vedel sem da prideš". Potem se mu je izvila in zbežala nazaj. Tepež je že med tem polegel. Muhič je se ves razgret vihtel pasji bič po zraku, in zmerjal. Dekleta so pobirala zdrobljene kupice, in godec je zaigral poskočno polko. Lenke ni o-pazil nihče ko ie vstopila, razu vana. On je pazil na njo vedno. Sedaj se je že navadil na to, da jo je hodil gledat dan na dan.
In bal se je že misliti na to, da u enkrat zamogel priti čas ko je ne bo več tukaj, ko se njen srečni smeh ne bo več razlegal pi» teh prostorih. In ta dan je opazil vse. Srce se mu je stisnilo od stra-ii» in jeze ko je videl jo odhajati, ¡lelel si je da bi mogel raztrgati oni temni obraz, ki se je pokazal med vrati.
Kinalu je Rudolf spet vstopil, iz oči mu je sijala radost in zmagoslavje. Ponosno brez strahu se je vstopil med trum) nasprotnikov.
Naenkrat pa je zadela v njegovo čelo kupica s pivom ki se je razlilo po njegovem licu in obleki, ter se je nfešalo z krvjo, ki je privrela iz rane na čelu. Rudolf je omoten od vdarca omahnil, njegovi prijatelji pa so planili na vama da ga pretepejo za ta čin.
Dekleta so peljale Rudolfa v zgornje sobe in mu izprale rano; ko se je po oglasila harmonika so Oflšle nazaj ena za <ljrugo. Te so si h*olj želele plesa ko Lenka. Tudi njim so fantje lepo govorili. In vsaka je sanjala o dnevu, ko ne »o več treba poslušati ropotajočega stroja. Hodile so sem plesst prostovoljno, tsko dolgo dokler
niso plesale v istem prostoru kot neveste v šumeči beli obleki, z belim vencem na glavi.
Ko se je to zgodilo niso potem več plesale----.
Lenka je ostala sama; opazila je to še le. ko je Rudolf objel in posadil na svoja kolena. Kriknila je in hotela pobegniti, a on je ni izpustil. Potem se je je polotila neka sladka vtrujenoat, zaprla je Oči in se prepustila njegovim vročim poljubam---—
Spomlad je zopet prišla v deželo. Veseljše so stopali ljudje po prašnih ulicah tega velikega mesta. Okna zaduhlih koč so se pri 3 ' "»dprrati in glasneje se je po večerih razlegalo hripavo petje in vpitje iz njih, in se vmešavalo med prestani ropot na ulici. Tisto leto se je vzbudilo v naselbini prvikrat društveno življenje. Bili so nekateri, ki so imeli jasnejše misli in so videli brezno v katero jih pe-Ija to mrtvo življenje, v katerem postajajo od dne dne bolj trpi, bolj zasužnjeni. Tako so se zbrali skup, in nekega lepega poletnega dne v nedeljo popoldan so odkorakali skupno, z godbo na čelu, v zeleni vrt, (ja tam skupno vži-vajo nekaj veselih ur. Kmalu se je razvila nekaka zabava, postali so pijani in ko so tako vdušili vse karjim je razjedalo arce, ao pričeli peti, in. delati načrte ca bo dočnost. Navduševali so se za zastave in lepe uniforme, hi ob enem vstanavljali vsakojaka društva.
V senci košatih grmov je sedela samotna Lenka. Štiri mesece je že bila poročena z Rudolfom. In ta kratek čas jo je vpognilo njeno trpljenje še bolj, ki se je z možitvijo Ie še povečalo.
Njeno po lepoti in nežni ljubezni hrepeneče srce je bilo prevarano. Kmalu je spoznala da je zašla v breme, iz katerega ni rešitve. Sedela je na klopi in sanjala. Počasi so šle njene misli od dobe njene največje sreče in do tega dneva. Spominjala se je svojih lepih sanj sredi cvetočega vrta. in vseh žalostnih dni, ki so sledili potein.
Stiskala je roki v divji bolesti in iz oči so ji kapale solze. Naenkrat i>a zaslišala mehak glas za seboj. Kakor tiha prošnja se je slišalo ko ji je vdarilo na uho njeno ime "Lenka, Lenka", ne bodi jezna, ako se Ti bližam; kmalu bo dve leti kar nosim v sebi to gorje, nisi mi nikdar dovolila da bi povoril, z zaničevanjem si me kaznovala če prav nisem toliko zakrivil.
Sklonil se je k njej in ji zrl v bledi obraz, ki je bil razsvetljen od zadnjih žarkov solnca. Njegov pogled je bil proseč, roki je držal sklenjeni kakor da bi molil.
"Leuka ali smem danes govoriti!, ie zopet pričel, "ali mi hočeš o-lajšati moje trpljenje; prosim Te ne bodi trda".
In njej se je zasmilil. Njena prva ljubezen se je vzbudila v njej in se združilo v usmiljenjem.
Rahlo skoro šepeta je mu je odgovorila:" Nisem te zaničevala Ivan. fzogihala pa sem se a Tabo govoriti, ker sem se bala še povečati mojega trpljenja. Vedela sem, da je bila ver le nesreča, saj sem vse videla s svojimi očmi kako je." Vendar ne veš vsega kako sem padel, kako sem se počutil bednega tiste dneve ko se je vse zgodilo, ksko sm se bal še Tebe potegniti v tisti nekel. In ono nismo ko si pisala, in on vetf-
merjal sem sebe berača k njemu bogatinu; in Tebe lepo polno življenja k sebi, ki sem bil podrtija že takrat." In potem je Ivan dol-go govoril, z vedno enako žalostnim rahlim glasom, in ji opisal vse.
"Sedaj sera tako daleč, da imam lastno voljo," je končal, "kar naenkrat je prišlo po Tvoji svatbi sem se vprašal: kam pelje ta pot? In zagledal sem pred sabo prepad. In potem sem stisnil pesti in vzravnal glavo ,in sem si rekel: otresti se moraš sramote! Velik je svet, in lahko grem daleč kamor ne bo mogla moja sramota za menoj. Sklenil sem da jo zapustim, njo, ki me je varala s svojimi poljubi in inei vara še vedno, in ki je mojo nesrečo vporabila v svojo korist.
Že dolgo je, Lenka, kar sem mislil to storiti. A ravno takrat se je pričela Tvoja nesreča, in novo trpljenje. Slišal sem Tvoj jok, in sem vedel, da se je takrat vzbudil volk v njemu. Naužil se je Tvojega lepega telesa. In seč kakor strast pa nikdar ni poznal. Osa je molče poslušala in zazdelo se ji je da se povratfajo tisti krasni dnevi njene mlade ljubezni. —>
Rahlo je vztreptala ko je položil roke okrog nje in je tesneje privil k sebi, in kakor v sanjah je šepetala zroč njegove ljubezni in vdanosti polne oči: "Nič ni bilo lepote v njem, tako prazno je njegovo srce. Ko se me je nasitil je zbežal iu me zapiral doma. Vidiš ko sem danes stopila ven na soln-ce. nisem mogla oči odpreti. In ko seiti tsko šla po cesti se mi je zdelo da sem zelo nerodna proti onim ženam ki tako ponosno gredo po cesti, ker jih ne tlači toliko nesreč kdt nas.
In ko sem dospela, sem bHa v-tmjena in oge so se mi šibile. In potem sem jokala tu do sedaj. Tako sama," Krčevit jok je zaprl njen glas. In on jo je dvignil in peljal na uzvišen prostor, dvig-nil je glavico z eno roko, z drugo pa je kazal tja v daljavo in zopet tako rahlo govoril: "Lenka vidiš daleč tam kjer se žari nebo od zadnjih soinčnih žarkov! vem za miren kotiček, kjer se bo ponovila najna nekdajna sreča. Zakaj umirati Lenka v tem peklu ko se nama smeji življenje! Slišiš jih Lenka, kako ipopejo vsi pijani in skušajo urevpiti svoje trpljenje. Tako sem delal ji|z nekdaj, a sedaj nazadnje nisem več pel.
Pa ne bo dolgt^da bom zopet. Se nekaj ur Lenka in poletela bova nasproti najni sreči. Ali hočeš Leuka! Hoče*, z mano v lepo svetlo življenje ali ostaneš v grobu! Vzdignil ii je bledo lice k sebi,in zrl v njene oči, potem pa je prišla pesem boječa a polna miline iz njegovega grla.
Gledal bi vanje noč in dan.
Tvoje lepote ves pijan ...
Tedaj je vzkliknila: "Ivan moj Ivan " in se ga oklenila s svojimi trepetajočimi rokami. . ..
no stoji pri nss in sili v mene. Pri- Evro»*.
Mi nimamo kralja v Ameriki, imamo pa finančne diktatorje Pri nas ni modrokrvnih prineov. knezov, grofov in baronov, so pa nlutokrvni landlordje. Nam viso-kodoneči naslovi evropejskih kls-tivitezov ne\morejo nič škodovati. Takim prismuknjenim titel-notn se lahko smejemo. Zato pa «ameriški delsvci nismo nič na boljšem »»«I vaših tovarišev v
• t
MOLITillC
Stranka !
Odbor «a jugoslovansko «a
tiskarno. ki J« P™** v tvste. «e j* na «*jl dn* 14
t 1. konstituiral, kakor predsednik B It Savie, Clvbourn At e.; tajnik J os tmk mL. 3&1 So. 40IU Av ; juik Frank Podboj. 2146 Island Ave. Nadzornika «ta lor St finer in A. B.rgeh Vn» za tiskarno ttfofce stvtri je vi jati na tajnika Ju*. Za tnika ml., denarne pošiljat ve na blagajnika Fr. Podboja 01. Odbor J. S. Z
L Cleveland, 0.—Vsi člani «lov. soe. kluba št. 27. v Cleveland, O., •e vabijo, da se Vdeleie prihodnje seje. katera se vn&i dne 23. marca točno ob 9 uri dop. Na dnevnom redu bode predavanje: "Ekonomski vzrok» ameriške revolucije". Pripeljite s seboj ivoje pri jatelje in znance.
M. Petrovčič. tajnik..
Aurora, Minn., marc 12.—Pri včerajfcih volitvah sta izvoljena dva naša sodruga na soc. tiketu Ta dva sta: Anton Šerjak (81o-venev) in John Ntpola (Finec) Drugi kandklatje na soc. tiketu so propadli s samo 8 glasov manj šine. Novoizvoljena sodruga sta prva socialista v javnih uradih na "Iron Range".
Protaja.
Štrajkaroki komite industrial ne unije L W. W. v Akron, O. se je na "Proletarca" obrnil prošnjo, da bi priobčili v listu ako bi tisti Slovenei, kateri bi mogli nekoliko pomagati, potna gali štrajkarjem z majhnimi pri spevki. Ker poznamo blagi na men štrajkarjev, kateri se bore za boljše življeosike pogoje ati ker je med strajkarji tudi dosti slo vencev, kateri gotovo niso boga tini: rade volje to notico pona tisnemo. Ako kedo hoče kaj po inagati boreč i m se tovarišem, naj poči je denar na sledeči naslov: J. W. Boyd, Box 244, Akron, Ohio.
Lsfeko se pa pošlje tudi ns U-pravništvo "PHoletarca", nakar mi odpošljemo denar na pristojno mesto. "
Andro Palban. Bleetrie,	
MaaL	K
Joes» J «kl ich. Kleetrte,	
Haut. •%♦»»»%«»»»*■•***	aft
Krank Polanr. South Kork.	
Pa. »»»%%»»»%•«»»»»»»»	.50
J. Sualarüeh, Soulb Kork.	
Pa. ».»».»»••»«..•«»•»	.15
J. ilobrvntkk» Soutb Kork.	
Pa. ..»•»•••»»»«•«•»»»	.25
«Ko Klun. South Kork.	
Pa »»»»•»*»••»••»•»••	25
Jao Üovek«r. South Kork,	
Pi. »«»%•»•»•«»»»%»•••	25
Jacot» Kupvrt, Soutii Kork,	
Pa. **«•,«•»••>•.••••»	50
lv. Derenlia, 8o«tb K«»rk,	
r«...................	25
Neimenovana, South Kork,	
P«..........y.......	.05
So<v Klub ¿t. 611. flriminie.	
Pa. ..................	
Xadtija izkaxana svot« ...	
Skupaj do dane«........#108.65	
Razno.
— Med "Piooolom" in «oeiali stoin Puecherjem se je vnela po lemika zaradi Puecherjevega preti loga o poobčinjenju šol Chril-Me-todove družbe. V to polemiko, ki mora biti neaplodna že zaradi ah solutno šovinističnega staliftčs, ki ga zavzemajo italijanski nacional ci, glede slovenskih sol, ni vredno, da bi se silili. Konstatiramo Le, da je "Piecolo" dejal, da je na ravnost blazna ideja, ako kdo mi sK, da bo dala občina (italijansko nacionalistična večina) Sloven cem v Trstu šole, "Edinost" pa venomer trdi, da so italijanski so cialisti enaki italijanskim nscio-nakem. Je pač potrebno, da se to ie enkrat konstatira tudi v Ameriki, da bodo spoznali ameriški Slovenci, da so v obmejnih sloven sirih pokrajinah največji nasprot niki slovenske narodnosti sloven ski liberalni in klerikalni Hsti, ker z obrekljivimi poročiti farbajo slovensko javnost.
8OCIAU8TI NA DELU.
Socialistični zalkonodajaJci v iipringfieldu so predlažili sledeče predloge v korist delavstva v državi Illinois: Zakon, ki ima preprečiti zaporno ali denarno kazen za "razžaljenje sodišča" (con-tempt of eourt) v slučaju štraj-ka; zakon za odpravo prepoveduje lažnjivo oglaševanje v «vrho dobave delavcev za katerokoli delo v državi; zakon, ki dovoljuje mirno piketiranje v slučaju št raj-kov; zakon, ki prepoveduje delodajalcem, da bi branili delavcem vstop v organizacije, ki so zadnjim na korist.
S takimi predlogami se še ni ha vila iDtnoiška zadonodaja.
Naznanilo.
Čitateljem in prijateljem
Pro-
letarca" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo v kratkem o-biskal naš zastopnik
ANTON STEKLE, ki je pooblaščen pobirati naročnino. sprejemati oglase itd. Rojakom ga najtopieje priporočano.
Uprava
Dunlo Pa
Poročati imam zelo žalostno novieo Nenila smrt je agrabila 8. t n t nase naselbine dve zvesti Saniei dr "Zarja Svobode" it. tt S. D. P, Z. v njih najlepšem cvetu življenja
Sestra Ivanka Jereb je umrla sa tast rapl jen jem krvi Sestra Ivanka Dole 1 ¡m za skriataeo V m Hi
zaponeata ia«njora ter par m*m*.*% «ura Si
P«
— V proslavo spomina sodruga Franoeta Schumeierja. V Trstu 1 veliki dvoraivi "Delavskega do ma" se je vršilo strankino zboro vanje v proslavo spomina nesreč nega sodruga Franceta Schumeierja. Zborovanje so sklicali vsi tri je odbori tržaške socialne demokratične stranke. Vabilu so se odzvali v velikem številu italijanski, slovenski in nemški sodrugi. Ve lika dvorans je bila natlačens polna do zadnjega kotička. Zboro vanju je predsedoval sodr. Chiusai Prvi je govoril v italijanskem je ziku sodrug Pueeber. Zs njim > poročal ob burnem odobravanju v slovenskem jeziku sodr. Milost Za sodr. Milostom je govoril sodr Hnpert v nemškem jeziku. Kone no je še sodr. Oiiossi omenil žrtve tragičnega februarja 1902. in zaključil to žalno zborovanje, ns katerem je zavedni tržaški prole ta na t dostojno počastil spomin znanih m tajnih žrtev delavskega boja. Bodi v«*»m blag spomin!
jati aUrie dottfnib otrok. da *» á*Kam ^ je b& Jfc j* nettmni ia namigaval je, da bodogal omaftletaema «rtwb krvm* u dobili otroei alaba spníevala. ker ¡ IVsMsUtl es talcval	f
ga itiiü a« pMlukjo Ta iupaik ajegaxs krmW ia ima «y» ¿udue pajme o **irti bo- parja" v inMs»	XajxtAp
Iji «apovedt SpoAiuj o*et* ia ni* sedal Ivar je m^u) *b*aéb«: trr	4 1 ia farmainib rtt^Wv, tNsrwtn* '
■	dtfcto je «KKwrak» tmj ia «akrol «a [!
— lavadnos! alovenskih liberal-» diti "roparja"	\ ¡
cev je res velika "Mlovenski Sa i je pe* obivo«*» obravwaxi |s4rd» , rod '* je |hhI firmo "Hlmoalia v Kk da je ftat ittrfeit r*|v m Zstk^m" priobtU afero biolega tr»' diU «o ga t^wi * trvMeo \ govea Schaferja, ki je miel nekaj Kaxewaki «akaa doW* «a rv|v aaj let «trajo trgovmo v «MÜAkein «a ntfjo Laten de«*ttb M-moatanu. ps je prtd kral km» baje gs je atwmdikv aa ir» Ma (Vvvku valed intrig |K>boinih pstrov el- »«> «di a* ver jeta* «la urvkh 1« atetvienxov moral aa|>ovedati koa ko tt>b» kaseu	kl V
KVW|M IWmiti st unioih mía do átvljeaje Kdo na mw «vvlu bo pa verjel fanltt* kmlar Um m
IHisiil	ia hkal sluMnv da je
bil «aradt eae krone	aa
i-,
kura. Trgovina je mlaj prišla v klerikalne rt»ke. Prav le|H* je I«, da se je "Slovenski Narod" aa lo zadevo isko toplo xav«el. Ampak aelo dvmnhao, če bi bil tudi tedaj t« «I var^ia v tel, ko bi lo svo-netijo ae prišlo ie |h> toči in če hi ureduištvo se tavcilalo, da so tega konkur*« krivi xavvdtii pri«ta
njegove stranke, Sohaf^r se je namreč potrudil, da 'se 1 upniki 11« lep ii«čin por«viki, lWim so bili vsi drugi upniki s tem xado voljni, da mož« rešijo, je p« upniški odbor kotikuranc mase Sob« ferju »«drgnil vrst in r«je |*trom ceneje prepustil trgovino k«kor pa nesrečnemu trgovcu. Ako tvrd-k« StHivan, pri kateri je Hchafer služil blizu dvajset b^t, ni napretl-lia, pa «e /«vednim slovenskim "ii«prednj«kom" prištevajo imta-li člani upniškega odbor«.
— DeAelna konferenca tatarske socialno demokratične strank« v Porodu prepovedana. V Poreču sn je imeln vršiti konferenca iUlij«ti tke sociahto-demokratičnc stranke v^ Istri. Za konferenco se je bilo prijavilo '100 delegatov, ki so od< pluli v Poreč iz Mili s poaebnim parnikom ob 6. zjutraj. Ko je par -nik dospel v Poreč j». IHI pomol zaseden ml žandarjev, ki «o prepoved«!} delegatom izkrcanj«. Is« sodrugom dr. Nohile, pimlancu Zorženomit in sodr. Liruniju so dovolili, da so šli na okrajno gla< varstvo. Tam jih |*i okrajni gla* var ni hotel sprejeti in je na vzori komisar vztrajal na stališču, da ne dovoli kotifertmce, ker da ul bi« Is naznanjena. Ko so delegstjs ns |«riiiku t o izvedeli, so začeli vpiti in je policijski zastopnik, ki se je nahajal na pomolu, naročil vodji psmika, naj «e odstrsni in nsj odpluje proč. Ko je bil psruik odda. I jen 1frf> metrov je p<mmIo nekaj strelov. Psrnik je o<fpkkl v Uma« go, kjer se je vršil impo*antef) shod, na katerem je poročal tudi sodr. Milost, ki je Ml poslan n« konferenco kot delegat tržsAkeg* političnega odbora jugoslovansko «oeial/m-demokratjtfnc stranke. Kakor se vidi, bi v Istri radi uved
tri let« N« Avstrijskem v*4j« p«i> načelo, d« taluV	Ulove
im iaputčajvi
— "Itvt mrtvec," U Hrvudj« p»vixaxaj*M K |Mtštnemu ursduiku v llnialju je prtšel previ nekaj dneti delsvee, I rsdiuk g« vpr«A* )mi igcgttvi Aelji, DeUvtie mu odgovori, d« mor« |H»n»ei*Hi mkev, " Kakim» r«kev? IVI meni ul ui> l»^e umrl," pr«v1 uradnik, N«lo mu pi»k«ie delavec usns^tllii liat, n« katerem je bilo povsem določ no in j«*no na pina 110. da je u«ro čena r«ke«r In «ioer »« njega m moga. Kmalu nato pride go*|»od |a>gw*»n« ga <«votl« k uradniku, ki mu ponuja tarif v hUgutiutett pr«md| |sMem pride še m kar, kmalu u«to še en gospod od dru geg« pogrebnega I« V oda, «a njim xaatopnvk tr¡n«viiie « o vrt Ura m i tu konfoo ie prislajslka s pohiimi rokami vencev "na itbero" In vse to tanj, jasno in določno n« roéeao n« njogovo Ima, Priprave t« pogrt^» pa ie nlao k«»nčaue, V stanovanje mu prineao krasen ve nec t trakovi, na katerih objokti jejo v velikih «l«tih črkah tov«« riW tvojega šefa, pride cerkovnik, ki hoče natančen spored cerkva (1Ü1 ceremonij, prihajajo ie rut« lični mračni ljudje, ki «o v kup Čijtkih X veza h s smrtjo Celo o pravo hotajo odpeljati, saj je yo «pod mrtev, l bogi poštni ur«dnik j« «4al»o spal tmo noč, skoraj I« ko,	d« hi fo reauičn/1 le;a!
n« smrtni postelji, Ali Aakalo ga jt A« VSČJe presenečenje, OkoJo di*setih dopoldne /aps/i na cesti sumljivo gWianJa, fesni gisipodjr v črnih oblek«h, s cilindri, Črnimi rokavieami «e rsx|KMtavijo «kol«, stanovanja. V »odriijskt dvors4ii «e je p« dok<ff»étl ta p/>greb, Clo-vek, ki gs je bit urmlnik imi|s»sHI iz sluibe, si J« 1*mullí it msič«, v sn j s pogreb Z«|si4čaria iirad/fl kov« I juliics pa Js nspiasl« in raz Pélala «rrirlrro obvestilo, HmIsJ
H hrvaške razmere. Ootovo j«, da 'Aa zaprtai avt/»r pogrebi bo
to prepoved izsilili italijanski na	sériel dve leti in pol, ljubka p«
eionskri, ki so odgovorni za brez	ensjst «aseeev, delnost istrskega deielnegs zlwrs ——— in proti katerim se je vršilo v 1st
ri pretečene tedne vfliko shcslov ital jinaskih. slovenskih in brv s Hub.
— Jeseniški župnik se briga za stvari, ki mu ne gredo prav nič mar. Stara navada je po mestih in vaseh, da se na postni torek ljudje mask i rajo h» nekoliko ponore po ulicah. Le jeseniškemu župniku Skubicu se ¿di obéna veselo* na pustni torek nekaj pregrešnega. Poučuje na jeseniški šoli verouk in je zagrozil otrokom, ds bo vsakega kaznoval, ki bo šel gledat postni korzo. V eerirvi je odredil ob treh popoldne moin zapovedal otrokom, da jo priti v cerkev. Ko je bil postni tpretved po vam. so ae omrie iz eerkve jeeenifke tereijalke m anajae dem« ter drie za
Debeli Tsft J« bil zvesti bi*p«* «Vojega gospoda * kapitalizma, Orl prve ure, ko js stopil v B*lo lirso in pa do zadnje minut*, ko —	je pobral šils in kopit«, je skrbno
— Na Danskem pot**ejo spam- čuval kapitaliste ir» doaMrro da larH tarifne fiogodbe za 21 T7i> t\+ ' lil bree orgsnizirsryroo ifnlir laveev, ki so *l«ni 2» strokovnih stvu Zadnji dan svojega prt4š" orgsnizaeij Slikamki podjetniki dovasjs je vetirsl zak//#», ki js so odpovedali pogodbe U po vsej imel klavzulo, ds m v bodo*« d*' deieli. t odi ¥t00 ziAmrjrm «o že lavskt on i je proste «o d rob pr^s
I Marec n 1 ; pljučne bolezni i
v^u^Mia^t v rvmva«, rae vavaea ab aes Ikilre W^vm^IW kvviev	ab	kv «m
asvsii	^Mrvklsxte all
kai^v«. ksivrvv jib «aar maršale «e wbkv» rwv^ x kekv resa««	ba
Iv^ai
Severov
Balzam za pljuča
(Stvar* "a Balaam far l*aaf«)
avU»	u^iukujt' v I«
ktu aliayilli, ber ttaUvl k« šelj, v iw bolne dele V »v|r*vi «lan u» »ire»»nv>« boli idealu» ImlemiL 1 Svak usti«* a« 1
Cen« M h» M* »huiiun
i Ne čudite se
«ko xtftiblj
....... \ si «i
Jeilil,
«le Ieio, kar tw elodee piebsvljstl
Severov ZekMKnl
irenifr
(Severa s ilomaeb Rlltera)
<
/
je lisio xdr«vllo, kalem lil morali lablli d« vam okrepi« oeli prebavili lisirtij loi* pu Vine «mal du Jrdll,
Cnia 01 ti stak Utile«
po
uar uim«, | xdravila In nasval,
levant a b
i lit vi
ile umih po
NnpcuiINJ SO V V sod, Ako jih v«fc le k MI
odpovedan* Mm
in WA
Utve
Brisom»
— V Verna ji imajo ^jetniki v lesni obrti le *t* prrprtvljeno ds iepro Ta/ftm 4A***** jsnjs m«d podjetniki ra delave« trajajo ie v«im* — P^jso;* m tarifno pogodbo v brodsrotvo v* «e razióla njo! rpraéenjs o oo** oem pmhtkn PrumAtUk > 12 M* ki deleverv — Vesattre strokovne
ranimi. Kdo bi «e torej éofil. da •o t odi of roe» pozabili na npti «to kovo preporod. ko èo atgiedak kovnoa omnxas^lam m fMwmtr veseljake in hiteli tje kakor po- «kes« en v Wbrji m rokotam or-bočae deviee Pri príbo4nji mri y etaumnjp pHkov ki > «min r vpraša itptik w Mí otroke, kdo prrti^srn Mo » U¿ k da je od aph mM maftfcevad* Otvmn. ki a» dkrvtocnfw. so fafcfrj z rmrfjm povedali, da «e jo «i-<ML drmp ot pa Uph Za tvojo o» ps Ml j ott o*. II Jba^tak jm je aa-m tteer «o mm >11
«o p** Hb*-rmar»ovi snrlitrriatrri
ZlforriMrs /*k'tu Miril tprejel« kljub Tsflovr*« veitt Tsfl j« vrla j poOtiloo mt lev, >sj v mini itj+g'** dois bo ^ t r»a/l«Ij* il «eis ff xwitttk «odfiiktk* bl jib je oo Miasril $* p» J " reiooti Mffe", si S#*\*t 4Mgb trpii ***** narr*** 4+1* t**
Xafroftji n«kr«*«* «ojo*
W F Severa Co
( i I íA i/ l/Al 'I fi*» I' 'WA
AVSTRO-AM ERIK ANS K A ČRTA«
NIZK K CKNX.
Veltlie w#o4naolll
•latlrl/aa 1st, iifMian «al»ia|i. »»se ««Wie« lr«(H|s r«#|r«4a sa pwrsise
Hmimmr Vrmm* Mal I. In MarlM WaahlMytms
H« «rwva m ptfmipi v«l A*»le» «Él
ft»êèê>
Uinêin*# la*|s«|a	sa
Maimt rraax fia««« Martlaa Waatela#taa#
Laaara, Allft, Aritfffl««, Oraaal#i
novi r***i*t v ts*t.a,
/« rs	m SIM sa
P1ELPS raes, A co.
Uli Acra, 7 WHM0M Ni fin
«Me* N*Ml
lumm MUMM
iiwm
m MAH, WfcNNuabm ta
VMjasV» w*** ^
Yaabv^
Pipci Krlstu»
V ««hMAiniii loalkM
«na	«s w h K» «^
¥m
Vvalt* «Iva« v»,i
iHaav v>aM « v^iww^ « «a
Vm^ ^vsui ïM	««VMmva«
v «MM^^a^	U t »v
bl	vvO	H
f^ u» «A I^ui^u	laAteH^ Vu
ISwM" I«
lAtatMMV** USWSV v iwev	«u
M JOVANOVItm H » et* tu Mtlwaabaav WW rnonAj4 mrnÄHt»
PaêiUa 4«sa» ^ paau la Wanjav
aa IMala,l«i Ubmalt» «m IV ' wblaaula ■» Pi-eiawmll, irjsat as avilar ja ia »»«»•, la «r |enauUiM ■UINA NUVAIKO » iltOVlM »X0 « ftHHiKA A«»H0IJA
Obuvala
anmmaamaaanam
mmn
vu®
vsaM «MbivslJIH
AUREUS AVAHl
III tiriivr ai
MllatHkaa, Wlt
mmnuï mm
MAJS0UU
I«4«ImJ* P« sod ru « I, RUAI MO, lit ftorláa «i, miwaabsa, WU
T«r pupravl)«, Alali p«gU la b«rva alar«
NijbaUI« 4ala I« aaJalAj« «sat
I «OUIM /K 11Wlftîl *
ibial» un iiikuii kaluii iwwi.f HB wfF jpn nHnn
là 4IMMII AVI„ IIIIINI, VII
Tela fan ||m
Va« 9M obrnjtat aa Mtlwaaliii
A Im» «a m »Uta« t s «a »apt «dt* it U» v e* i vt paeiis m Milaaubaa, bJar aoslalmii ItnaiMlífajN Uiasio In »noti i y i ti vrAlju vatiko rial« To pa n«Ji*#J« atarlla, al»« ta m rallia a« "Mllwaaka« t+*4im nor, «os, datr«Ik lomltr Ja It v rot er» in mat fof rol llalli kl prinaA* vas rurvlas, irnJvaA \m «rriroaii f«a poevwfta dalaoAla» la Itff tmna
aa
• ajo leto »Hafts I® (ttl, Âfli' s« mamo MMI«V Tba Mliamaliaa Iméw, Atllvas boa, Wla
''WuliUtlJ T «ii'.ve!"' 'WITV'."*I	S£S''!'
TVJ0MM pri|*ouass» tv#js 4# brn Mffa^rro prtmvMM* ht ra*IJ*( Ahm*t\uhm p* arsj vsot« «kap«) fa vsa,
la, KU* L.MN lir m« Ara MfLWAtlftM, Wlt
w" IH Art***
an raas yi a
»v ffmvF T w
Ü^liüAaib ÍA ÊÊM&, fft MUaftaai *ftf/*r*
afta» »««
aJOflKa Aa I''
ímía am ia ail áÉa aa tatA a V ia^ aa
r OfW SrW rV^OmVO	' ' 'f««
»me. §m$m*, lté
P^^ii^l ÉffMAfJt Al AÉ^^A^IM WW W/ pMp My	tt
M	iW

nabirajo t mükv vtm a bed* J «ffi»i* os éralo, J* Iri r« «dpoft'j*/* aro- toja* fcotevo »vii/v
kmm Va«*	ífrb Í
»iumt
ml Um r^m*» r esamixtftei*^ •àlemiSa Mta l«î	e ka- *<na^Av im	f ^«aavi
levimi je xa ITH* ¿lomar tirrtjbk- aVs» ^roli
jmw •o-iffOJfem A-osa •ryyí*** fi*»■<
.	t Tnmoriieo-v
ft* arar», bi	> j¡ |
«kIV oMoo#*ie*	Vte |*>| '
t*iuAiib «ameb	^t m .f ,
4vrv*JÉo o*	■ a
Nia»* vravMtii SALOON
s	/mm »irinftiu
a nanvr	fg V f « » pi ^
a UAGXUMW* VA$ Omar* Att^
Tal ^.oo V/Vr
.....i
i «fcCotnai ^m za f#T1S st MÄ1 %Ma po nM l?m K Tmmrpn mt Vrten. — farstiu	vrm
nui' —a bnt so 5Wui!r>m > VAM? odaar»r sr r-a V jflßf* Wí jr^r Ämafcn j», A» «mvra-, fejfmit	S.1HM1 ¿ita
tar,, ^v fesoma ;taa y* m yAiA^W
oa «<r mis
> Y * ZO-
a v*av Mo ^v ^aroaAv M 'AtUsa «e IT er j*	lUv
MAITTf» t*ft(fU**<
UmU Mm Axi
SMuflom «ëair«*» m j* ^ ti
Ib M a poftjásat	^ ^ J|
ksatjotav- Bofmr " ( P^mftti ^sonante ov loikv	jfamaa^,* -mfV aetatau»
bmrtkám aaftH< I4lees«^» .O^wÉ Ta i lj ur je ««»-« í^n. raadle HMa Fase ja W auu.
Ma m»« ¿r K luvernnáe!» W^tw^v abm<* at «mftr.v «lisfU» fmr «oejíee íasám^ar ,e sml pmsl anftmti'in aaft v^rt	áa	/r «*m<« p
Idi »rlMkijft vamvMir	^ 'Vjmímv «* ajüaaa
aa «ilaaKja	mè0Ê$	l4m «o ^
'ima awÄbo nuroi» fjbsM* m ^	^wfnetWma, ffaAa* «o aiñta^atWg
»Vrarv	no Wm» im	aaar«K	a^esišmr
$o «nav Mm	WaC Ta** «eot.	W^x- r
^ma íaK ^ p vi.vmv Hv« ««^»tv	Asae'^ ^ wwaS
fcwtjra* at ^Ubf	A^bouma bp amarad

8
PrtOLKTA KKC
Kaj piše Jaka Štrigelf.
Žolet, 10. marca.
Ja! Ta romarHka pot iz Nu-jorka v Žolet pa ni bila špas. Tri-ato oguljenih opic! Povedati Vam imam aamo tri važne*reči,« pota. Prvič: tajzov topot nisem štel. Naj jih vrag poeitra — kdo bi ne z vsem badral! Drugič: moj Fi-do, ki se je sam ukradel roistr Ruzveltu, je doživel ravnotako žalosten konec kakor zadnja Ruz-veltova kandidatura. Ruzvelta so povozili demokrat je, njegovega in sedaj mojega Fidota pa tiranski trejn na .Bi-O-treki. Doggoned 1 Pobral sem osfcaiike in jih zagnal v Ohaja Rivr. Plavaj in počivaj! Ponesrečeni Fido je imel še precej pameti kljub temu, da ni iz-fcel iz opice; jeserrr- A<li pa jc morda bil kakšni afni v žlahti — jaz ne vem; izgledal je kot pes enivej. — Tretjič: — nak! ne bom povedal tretje stvari! Zdaj se ne, dokler sem v Žoletu; osta ti pa mislim tukaj najmanj še dva tedna, jese! Povedal bom šele potem, ko iz Žoleta popiham — in takrat mi hote dali čast, zato, da zdaj molčim o tej tretji stvari. Sur!
V Žolet sem primarčal ob pol sedmih zvečer* BajgaJi, Jaka — sem si mislil — 'korajže imaš dosti ,še dobro porcijo preveč, zato pojdi taikoj h Kranjskemu Janezu; ne štaipaj niti ure po nepo trebnem. Noerr! Skrbelo me je, kaj je pravzaprav s tem Janezom. Tisti telegram ni bil dost klir, ki sem ga dobil v Nujorku "Kranjski Janez se je spremenil v afno." Hudimana — kaj naj to pogieni! Resnici na ljubo si moram priana-ti, da dosti se ni mogel spreminjati (!) kotykor ga od prej poznam; že prej je odvagal pol afne največjega kalibra. Jesrr! Zato pa ne more bit noben mhrafcl niti nobena škoda če odvaga še drago polovico. Ja! — sedem m »dri lov in je-den maka ko povrh — počakali, Jaka» — kaj pa sem pravzaprav jaz? Ali mislijo, da bom zdaj izganjal afno iz človeka, kakor pater Preklja hudiča iz Neže Žaru-kanke na Srnami gori, ali kaj?! Aj gee nat! Če hoče Kranjski Janez biti afna, pa naj bo, to ni moja stvar — doggoned! Ali si t>oim še radi take neumne stvari svojo kozjo brado pulil? Menda ja ni sem padel na temence. Afna v fraku Kranjskega Janeza naj se gun ca v božjem imenu in opičari in vretenčari naj po Želetu (kolikor se ji f>oljubi. Meni je prav. fcnr Ma jk!
Tako sem študiral in marčal, ali predno sem sklenil kako in kaj, že sem stal na kornerju pred bajto Kranjskega Janeza. Bajgali. nazaj pa ne grem — sem si mislil — Jaka ni še nikdar od vrat bežal, pa ne bo niti zdaj, čeprav ga čdka tako velika affna kakor kranjska cerkev. Na pragu se sre cam z Miss knharco, ki je naglo odskočita in me silno grdo pogledala. "Kdo pa ste?" me vpraša jezno — "ali morda spet kakšen agent za afne?" — " J5skjuz mi. Miss, jaz Vas ne razumem", dejal sem in ponižno snel klobuček. "Al* tudi Vi prodajete afne?" m<> vpraša še enkrat in a sivimi očmi me srdito meri gor pa dol. "No, jaz ne prodajam sfen, jaz jih *a mo knriram —* sdravim," odgo vorB sem napol zmeden. "A—a Al' jih t ud* lahko zagiftate?" -"Šurtink (zaigiftam gobce — mislil sem sam pri sebi)!" — "Do bro! Ne smete zamer't, veste zadnji čas agent je z afnam' kar dežujejo v to prokleto bajto: vsak dan jih pride najmanj doz'n. Ne vem al' so g'spud znorel', aC kaj jim je! Zatu sem si naprej vzela, da od dan's več nohen zlod z afnam ne pride v ta bajta, pa če tud škofuvsko kapo nos'. Jaz mu bom že pohvet'la! Če ste pa Vi prišl , po drugem posl \ potem pa le no
t*r. G'spud »o u frontrum. Vid'1 boste cel'ga zludja in če 'mate kaj dost gifta pri sob', tte dobro naprav'te, taku da zlud še don's po-crka!"
Misa kuharca je odprla vrata in tedaj šele sem opaail, da je držala v eni roki pokar in v drugi pa valjar za teato valjat. Postavila se je na porč preti vrata in vračala . . . Med tem sem pa stopil noter in zaslišal iz frontnima nekaj, kar je še bolj povečalo mojo radovednost m moj sum. Na moja ušesa je udarilo neko čudno cviljenje in renčanje, ki se je mešalo z nekakšnim brenkanjem na strune in nerazumljivim stokanjem. Prvi hip se mi je zdelo, da prihajam v I/incoln Park Zoo. Krucebanda! Kaj je pa to za en'zlomek! Nekaj pa le mora biti — in toliko, da me ni oblila kurja polt. Počasi, počasi odprem vrata v front ruin ---Aj bi d—! Kaj sem zagledal? Kaj takega pa še nikdar ne! Nosr! Na sredi ruma na širokem rakUčiru sedel je Kranjski Janez v dolgi Črni srajci, a okrog njega je sedelo, plesalo, skakalo pol dozna pravih, živih — opic! Jedna s pravim zamorskim sihtom je čepela na šrajbtišp in s svojimi dolgimi kosmatimi prstmi je držala debelo knjigo ; ne vem ali je bila knjiga "Rerum Nova rum" ali kaj. Druga afna je visela za nogo na rinki v stropu in neprenehoma kimala z glavo, kakor da se uči kakšno dramatično vlogo. Tretja je sedela zraven Janeza na stolu in na kosmatih kolenih držala je — o joj ! — ne vem ali človeško ali opičjo lobanjo; menda je predavala Janezu iz anatomije ali morda iz biologije. Ta afna je delala že talko moder ksiht, da bi se Janezov moral skriti! Četrta afna je moško sedela na zofi kakor kakšen črnogorski kozji pastir in v rokah je držala gitaro, jk) kateri je jednalkomemo brvka-la s kosmatim palcem: plunk! plunk! plunkati plunk ! plunk !
Bila je najbrž iz šimpanzove ro-dovine kajti njen nastop je izražali inteligenco. Peta afna z ogu-jenim hrbtiščem, oguljenim kolenom in z oguljenimi lakti je sedela zraven šimpenza in z dolgim, tenfkim prstom je dajala takt. In zadnja afnica, pravi italijanski ma kako z žolto kapico m z žoltim jinkeljcom na vratu je pa fino čepela na kolenu Kranjskega Janeza in z obema rokicama držala je slavnoznani plehnati doneč poln črnega štofa, katerega je Janez vsakih pet minut nohil po polno prgišče pod nos. Smrc!
Ta prizor me je taiko presenetil, da bi bil skoraj vznak padel. Ni-sem znal ali bi se bolj čudil gibčnim afnam ali lesenemu Janezu, ki je slonel na raknčiru. Janez je bil tako bi«i v krogu svojih kosmatih gostov, da me ni čisto nič opazil. Hehetal se je, gladil ma-kakota po hrbtku in po svoji lepi navadifsmrčal iz prgišča. Smrc! Prvi me je zagledal šimpanz na zofi. Nehal je plunkati, vstal in naredil pred mano globok poki on kakor ruski carski paž. O ju kid! Tedaj se šele zdrami Janez in zaspano pogleda. Mend* me ni vK
nosnicah m — harrrčuuuff f! sem za baziral, kar se je dalo. —"Vrag ti je v diši!" zarezal je Janec in sunil makakota pod rebra. Malka-ko je zacvilil in kihnil obenem. "Janez", vprašam med smehom in kihanjem, "ali ima tudi afna dušo?"---
Kaj ae je potem godilo, bom povedal prihodnjič. Zdaj ne morem oci smeha. Ha! Ha! Ha! Harr-čuuf! —
JAKA.
ZAKAJ HOČEMO ŽIVETI?
x ___,
Spisal J. Zabric.
Živeti hočemo, ker imamo pravico do življenja. Če bi se pa glasil odgovor, da življenje ni vredno življenja — tedaj bi 'bilo logično, da moramo -propagirati samomor.
Velika armada brezposelnih govori danes odločno, da hoče živeti, kpr delo je storjeno za splošnost. A razmere — dsnašnje gospodarske razmere ovirajo življenske potrebščine . delaivskemu razredu in brezposelnim.
Ako pogledamo preko panorame, vidimo mejo. ki loči svet od sveta izvoljencev. Vidiruo bogastvo, ki se stoka v roke posameznikov, ki se igrajo / njim, kot brez-»rižni otrok s svojimi igračami, je pa življenje polno skrbi za danes, za jutri pa negotovost. Gubi se jim življenje — preklinjajo ga.
Mnogo očij je vprtih v temne rke, mnogo rok sega po zaajkah z namenom, da se iznebijo butare romarskega življenja. — Sramujejo se priznati njih bedni položaj. Strah jih je pred smrtjo svojih dragih, ki ginevajo v bedi in pomanjkanju. In vendar bi radi ži veli. — A težko je prenašati breme, ki jim ga je naložil kapita-istični družabni red. Temne slikri se podijo po bolnih razpal jenih možganih. In v hipu spozna, da mora na drugo pot, ako hoče, da bode življenje vredno življenja.
Ako so človeške roke sposobne, da spravljajo podzemeljske zaklade na dan, da dvigajo sijajne stav->e, da spreminjajo surovino v koristno blago. So tudi umsko sposobni, da uredijo pravično razde-itev sadov, ki jih rodi naše delo. — Naše delo je torej posvečeno ljudski emancipaciji. Raaredni boj i>a hoče dejansko uresničiti ;>r»vice delavskemu razredu.
Ako hočemo, da bode življenje vrtnino življenja, moramo streti okove suženjstva. Razlastiti lastninsko pravico posameznikov, ki omejuje njih moč. Urediti zakono-lajne urade tako. da bodo imeli delali osebno svobodo in zakonito pravico do dela.
To nalogo bo izvršila socialistična stranka.
poznal. "Helo. Janez!" ga pozdravim, "fr krajV*ek. kaj pa pomeni ta opičji koncert?" — Janez gleda, gleda in oči mu rastejo. "M—ha!" začne, "spak ti je diši, kaj si apek ovdi? Kaj bi spek rad smotilakaril okni i mene
smrc! — ti smotlaka smotlačja. ti?" — "Brez špasa, Janez, kaj te je navdahnilo, da si se pobratil afna mi? Ali jih misliš študirati, ali pa morda one tebe študira jo?" — "Le tiho, tiho, ti brezver-ski tremp — smrc! — ti in tvo(j čikaški folk in vaši modrijani so krivi, da se moram z afinjami ha vit, ja dem, smrc!" — Mene je vleklo na smeh. Tedaj se je pa zgodilo nekaj, kar me je popolnoma spravilo iz ravnotežja. Mali makako na Janezovih kolenih, ka teri je tako pdkomo držal plehnati ionee, se je menda preveč na--vohal črnega štofa in oguljeni no sek je napovedal revolucijo — ha čuf! je krepko kihnil makako, lo nec je odletel in črni štof se je izdumpal na karpet od koder ga je šlo precej v luft. Hačuf! Ha čuf! — zakihale so tudi ostale afne kot zs stavo. To vam je bi špaktakel! Gaš! Afne so kihale v mešanem zboru, ds so jim tekle solze po kosmatih licih — Janez je pa alcremžil usta in milo gledal v prazni lonec na tleh. Na en krat je tudi. mene požge? kalo v
Ferdinand Hanusch:
NA DEŽELNI CE8TI.
Ljubim , prijetnosti velikega mesta, a od časa do časa me ne-odoljiva sila vleče viui na deželo, prosto, veličastno, vatvarjajočo naTavo. Hrepenenje po šumenju gozda in šepetanju studencev je premočno, da bi me slednjič ne premagalo.
Menim, da se godi tako vsem tistim', ki so bili na deželi rojeni, vzgojeni in so tam dorasli. Spomin na mladost, prežito v kmečki tahoti, preveč vpliva, da bi se na kamnita tla velikega mesta presajeni otrok narave trajno dobro počutil v tem sivem kamnitem mo rju.
Oko zahrepeni po zelenii tra tati, v lahnem vetriču se zibajočih poljih, d i vjerom antičnih oblikah skalnatih gor. idiličnih sel jaških kočah in uho se noče za vedno odreči melodičnemu zvonenju v večernem mraku, ki doni iz domaČe ga zvonika. Nogam se zazdi gra nitni tlafe pretrd, pljuČam zrak preslafc.
"Vnn! Vun!" kriči vedno glasneje v moji notranjosti, dokler se ne pokorim tej skrivnostni sili in ne zajaham železrcegk konja ter pokažem mestu hrbet.
Daleč proč od ceste z moder nim tujskim prometom se vije sa motna deželna cesta. Kakor širok srebrn trak Skozi slikovite vasice, ozke doline, pleza po skalnatih gorskih hrbtiščih, prereže zelene goide.
Tisoč glasno petje krilatih pev cev se razlega po zeleni, z zlatom prepleteni stebroviti palači, ki na levi pokriva pogorje. Klic kuka viee se čuje v čistem, diSeJfem
zraku, ki, v svitu zahajajočega
sol ne a rahlo ziblje nežne vejk* starih drevesnih orjakov. Na desni me spremlja veselo skakljajo či potoček. Lahkih nog pretskaku je kamenčke v strugi, pogleda ■rameiljivi potočuici v svetlo, modro očesoc, razodene pohotni ka-lužnici svojo ljubezen, vrže žalujoči vitoi poljubček z roko, poteiu pa vesel biti naprej, veliki raki nasproti.
Na pestrobojni, s cvetlicami posejani trati se podi dobro voljno ljudstvo. Lahkokrili metuljčki po sečajo rožice, neumorno letajo od cvetke do cvetke. Življenje je kra tko, izrabiti morajo čas, ako ga ho&ijo uživati.
Čebele brenče pri delu veselo l>eserneo, h kateri mrmra star čmrl svoj bas. V temnozelenem žitnem polju se čuje petpedikanjd prepeličnega samca, ki vabi k sebi lepoi^ejeno samico.
Pljuča se širijo, srce prekipeva radosti — in vrisk se izvije iz veselja pijanih prs.
Začujelo se votli, enakomerni udarci. Ozrem se in zapazim to4-kača kamentj«, ki se ob cestnem mbu sluii svoj vsakdanji kruh. Tako je zamišljen v svojo delo, da ne čuje mojih korakov. Pred njim leži velik kamen, katerega Obdeluje s kladivom. Enkrat, dvakrat, trikrat udari po njem — ni-i eden atom ne odskoči.
"Prokleto delo!"
Kladivo odleti na levo, kamen pa na desno. V cunje zavito telo se trese razburjenja, na kosmatem in zagorelem obrazu se pojavi žalostna poteza, ki je tudi zlati svit večernega solnca ne more za-criti.
Molče drži svoj raztrgani klobuk v roki in solze se mu potoči-jo po razo ranih ličili. r Delati in beračiti! Rad bi bi! Rafael, da bi to sliko ovekovečil na platnu in jo izročil potomcem, da bi imeli poznejši rodovi priliko. Čuditi, se današnjemu družalbnemu redu.
Dolina se oži, gore se večajo, med strmimi skalami se vije cesta.
Tu stoji spominska deščica. Sko raj nova jc. Stopim bliže, da pogledam, kaj ima povedati samotnemu popotniku:
"Dne 2. marea 1905 je tukaj pri drvarjennju smrtno ponesrečil gozdni delavec. Jurij Sebatinger. *ogu je bilo všeč. da je vzel hra-nitelja nepreskrbljenim otrokom m bolni ženi. Usmiljeni popotnik sf» prosi, naj pomaga s skromnim darom zmanjšati revščino nesrečne rodbine."
Na nasprotni strani ceste sem sedel na kamen in ogledoval kraj nesreče. Na strmem pobočju leže semtertja gola debla posekanih dreves. Eden izmed teh je moral pač biti, ki je prizadejal ubogemu delavcu smrtni udarec. Vidim, kako drvi drevo z blazno hitrico po hribu navzdol, nenavaden krik jekne v gozdu, delavci pribite, iz-nenadcnje in nepopisni strah iz raza jo njih obrazi.
"N<e pozabite moje žene in o-trok." dihnejo brezkrvne ustnice, potem klone glavo nazaj, ostekle nele, motne oči mrtveca strme \ modri nebesni svod.
Pozaibim na naravo okolo sebe. ne čujem silnega šumrtija hudournika.. — misliti moram na ubogo družino. Vidim, kako plane že na s srce trgajrtčim krikom k možem, ki ji prinesejo na nosilnici mrtvega soproga v hišo Slišim mi lo jadikovanje sedmerih otrok, ki se pomoči željni oprijemljejo materinega krila, s solznimi očmi zro na krvavo, mrtvo telo svojega ojj četa.
&ele drdranje voza me zbudi iz premišljevanja» Med drevjem zapazim dvoje brzih vranecv v svc tili «pravi in kočijaža v črni, s srebrnimi nišivi okrašeni livreji. V elegantnem, odprtem vozu molče sedita dva letporejena, duhovni* lcemu stanu pripadajoča gospoda
"Ko bi sedel Jezus iz Nazareta sedaj na tem kamnu in videl, ka ko se vozijo njegovi služabniki i prekrasnih kočijah po svetu, kaj bi pač rekel?"
Toda nisem imel časa. da bi to misel dokončal, ker se je voz u stavil.
"Kaj je to?" vpraša majhni de belirti, ki ima na mesnatem nosu zlat ščipalnik
"Spominska tablica," odgovori vprašani, ki je bil najbrž župnik s dežde.
Nekaj časa sta oba strmein v de
sko, med tam se je kočij«ž trudil da je pridržal nemirna konja.
"To je vendar hudobna pritožba zoper Boga!" reče prestrašeni debeluh. Njegove ostre oči se strogo v zro v soseda.
"Berite: "Bogu je bijo vš*£, da vzame h rani tel ja sedem nepreskrbljenim otrokom in bolni ženi. (A-li ni v teh 'besedah grešno očitanje ljubezni popolnemu In neskon čno dobroti ji vemu Bogu?" ,
Vprašani je zmajal z rameni, ne da bi bil odgovoril.
"Ta deska mora izginiti. Na crkvenih tleh ae ne more trpeti taka nezaslišana srainotitev Boga samega. — Naprej!"
Niti besedice sočustvovanja niso izrekle ustnice, posvečena roka ni našla poti ob polne denarnice, videl je samo mrtve črke, ki se ne strinjajo z dogmo.
Kočija oddrdra — zopet sem sam.
Torej na cerkvenih tleh sedim, in na tej cerkveni zemlji je delal dedavec za slafbo plačo in je sled* njiČ izdihnil na bojišču dela. Sedem otrok žaluje po očetu, bolna žena po ljubljenemu možu..
Revščina in pomanjkanje žalost in obup so vsakdanji gostje v siromašni koči medtem >a prevažajo oOTianjevalci ljubezni do bližnjega svoja leporejena telesa v svetlih ekrvipažah po gozdih, da se tam nasrkaoo svežega aromatičnega zraka.
"O ljubezen do bližnjega, ti si >rišla pri svojih apostolih na kant!"
Nenadno napravi cesta ovinek, dolina se razfiin, krasen razgled se odpre občudujočim očem.
Nežni, zeleni grički obkrožiljt-¡o rodovitno do4ino, čez katero je razprostrlo zahajajoče sohice zlato tanjčieo. Za trenutek izgine zahajajoča dnevna zvezda za temnim. pretečim oblakom in temna senca se širi po zemlji- Potem se !>a polagoma prikaže kot krvavo-rdeča plošča na oibzorju. Kakor ognjen žar se vali mogočni avit čez hribe in doline, polja in travnike, vasi in dvore.
Po hribu pa prihaja po polževo, utrujeno majhna gruče Črni križ rdeče pobarvanim Kristom naznanja procesijo. Sprednji moli-ee hrešči monotono molitev, ki jo ponavljalo božji popotniki z rezkimi, neubranimi glasovi. Mimo mene jrredo. Samo stari» prepereli obrazi ljudi, ki nimajo na tem svetu več prostora in se zato pripravljajo na ta način za srečno po tovanje na "oni svet".
Iz vasi. ki se razprostira pred nwno, prihajajo mili glasovi vetrnega zvonenja.
Ka je to? A1i ni to nspev pesmi i deln?	1
lW'im pozorno poslušam, se po-eg mene premaknejo veje bližnjega grma; plavovlas, rdečeličen dečtfk stopi na plan in hiti v vas. Bosonog leti po kamnitih tleh, v desnici držeč šopek temnordečih nageljnov.
In kot nekdaj je Galilej dejal, ko svet je bil še v zmoti spal: "In vendar giblje Se!" Tako naj krik se oglasi: De
delo je, ki svetu gib. obstoj daje! Naj delo vsi slave!
S čistim glasom poje zali deček krasno kitico, da se čuje dol v dolino in večkratni odmev jo po-množnje. Plavi kodri frfotajo v večerni sapi in rdeči svit večerni zai+re obseva mladega, 'lahkonoge-ga pevca.
7%a mano stare, sključene
ve, ki si hočejo, zvesti sp< lom svojih starišev prib« boljše ¿i vi jen j« v nebesih.
Pred menoj pa mladi, cvet nadebudni deček, ki mu je vse,. nebesa pa nič.
Tako je prav. Stari, obrabljeni, mrzli, svetu tuji dogmi starino** novi, mladi Človeško odrešujoč misli socializma mludino; t<*d^j nas ne bo strah bodočnosti!
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUfiTVIH A. S. B. P. D. V
MESECU FEBRUARJU T. L.
H
Novo pristopli člani in članioe:
K društvu štev. 4: Jos. MraUč, Mary Maael, Jos. Čem«-. Andrej Ouder in Fr. Komac. K dr. štev. ^ 10: Jos. Prapotnik, Fr. Tratnik in Fr. Kral. K dr. štev. 11: Fr. Be-nediči^, John Iglič in Fr. Maselj. K dr. štev. 12: And. Cteej. K dr. štev. 13: Fr. Osredkar. K dr. štev. 15: (Christ Bettega. K dr. štev. 16: 1 Jos. Perme. K dr. štev. 20: Jakob Podlipnik, Mih. Auman, Ant. Hu-dobivnik in Louis Zupančič.
Zopet sprejeto drufttvo štev. 5. Weir, Kan*.
Prestopli člani in članice:
Od dr. štev. 1 k dr. štev. 9. Jak. * Pod lesnik. Od dr. štev. 6. k dr. štev. 16: John Brenčič. Od dr. stsr
7.	k dr. štev. 13: John Jart». Od dr. štev. 9. k dr. štev. 16. Mihael in Mary Prrc. Od dr. štev. 11. k dr. štev. 16: Ant. Vehovec. Od dr. štev. 16. k dr. štev. 10: Altjz Koblar.
Suspendirani člani: Pri dr. štev. 1. J. B. Sushnik, Peter Menghini. Julius Melhiori, Ant. Drenik, John Hnmar, Joeep Bichel m eier. Pri dr. štev. 4. Ed v. Ravniker, Bernard Bucda, Jakob Jager in Mihael Prelesnik. Pri dr. štev. 6. Louis Korb, Rupert List, John Mali in Mihael Sikule. Pri dr. štev, 9. Karl Gildan. Pri dr. štev. 11 : Fr. Daniček in Matija IIIepic. Pri dr. štev. 91. Fr. Mle-« kuš in John Primožik. Pri dr. štev. 22. John Ustar in L. Turk.
Izključeni člani in članice:
Pri dr. štev. 1. Emil Pazi. Pri dr. štev. 4. John fcavs. Pri dr. št. 10: Matija in Veronika Mošnar, Frank in Ana Zupančič. P/i dr. štev. 11. Tiouis Vene. Pri dr. štesr. 17: John Koks. Odstopila od dru- • Stva štev. 2. Margareta Genser. Umrli člani in članioe: Pri dr. štev. 1. Frontenac, Kans Katarina Marčen, crt. 112; umrla
8.	januarja 1913. Pri dr. štev. 13: A dam son. Okla. Konrad Jeglič, crt. štev. 1494: umrl 10. januarja >913. Pri dr. štev. 12 Cherokee, Kans. Jakob Zupan. crt. 936; umri
9.	februarja 1913. John Černe, gl. tajnik.
Spremembe pri imeniku in naslovniku društvenih uradnikih A. S. B. P. D.:
Pri dr. štev. 5. Weir, Kans.: Računovodja: Ant. Potisek Bx 181 Weir, Kans.
Pri dr. štev. 8. Fleming, Kans/: Predsednik: Ant. Schüler, R. R.
2.	Cherokee, Kans.
Pri dr. štev. 15. Pittsburg, Pa. Predsednik: Vigil Simion R. R.
3.	Pttsburg, Kans: blagajnik: Peter Wirnsberger, Rose & Walnut Str., Pittsburg, Kans.
John Černe.
Boljše je delati za socializem, kakor pa spati pri kapitalizmu. Sploh pa delavci v sedanji družbi nimajo dosti časa za spati, ker morajo delati po večini za druge.
I
DENARNI TRUST
'--I pital I ari F. I. Sit*tf(-Prtr«l I. Moiik -
(Konec.
V socialistični republika bo cela denarna zaloga v rokah ljudstva, in denar bo služil le svojemu prvotnemu namenu: izmenjavi. Stroški upravljanja denarne zaloge bodo aelo majhni: papirnati denar (klišeji, papir in tiski
približno lednih..................¡M,500.000
kovani denar (kovina in delol približno 5,000.000
Skupaj.......................$9,500.000
To je 3190 milionov dolarjev manj kot stane sedanji denarni sistem in 63900 milionov dohirjev manj kot bi stal Aldrichev sistem.
Denarni trustjani ne bodo izgubili časa niti skoparili iz denarjem v prid Aldrichovega na-črrta. Petdeset, sto milionov dolarjev bodo plačali z veselim sreem, samo če dobijo densrni sistem popolnoma v svoje roke. Trust je žrtvoval tri milione za poraz Andrew Jacksona pred 80 leti in pri prihodnjih volitvah dal ho tristo milionov za poraz soeiaKstov. Med tem časom se pa bodo l»jud> spametovali.