GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 9. JUNIJA 1986
Postali so
Za štiristo devetnajst pionirjev je bil 23. maj še posebej pomemben dan. Odpadel je pouk, ki so ga nadomestile interesne dejavnosti, popoldne pa so se vsi skupaj zbrali pred Kino dom Kamnik in nestrpno pričakovali slovesen sprejem med mladince.
Z nageljčkom na prsih so sedmošolci vstopali v dvorano in zasedah svoja mesta. Program se je začel s pozdravnim govorom Mojce Koretič, predsednice mladine naše občine. Mladim je povedala, da ni zmeraj lahko biti mladinec, še posebej v teh težakih časih to pomeni dosledno sprejemati in uresničevati temeljna načela in vrednote naše družbe. Vsak mladinec mora aktivno sodelovati v organizacijah in organih ZSMS in drugih interesih oblikah združevanja mladih. Sodelovanje pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju programskih usmeritev v domačem okolju je prava in odgovorna naloga mladinca, ki pa je rešljiva le z odgovornostjo, resnim pristopom do zadanih nalog in z enotno akcijo vseh skupaj. Take in
Srečanje nekdanjih borcev na Menini planini
Na pobudo skupnosti borcev Šlandrove in Zidanškove brigade bosta cesti, ki vodita od bencinske črpalke v Tuhinju prek Češnjic na Menino planino in cesta, ki J vodi od Bočne na Menino planino, poimenovani po | Šlandrovi oziroma Zidanškovi brigadi. Slovesnost bo | 4. julija, ob Dnevu borca, ob že tradicionalnem sreča-1 nju na Menini planini, ki ga pripravlja občina Mozirje. - V naši občini se bo slovesnost začela pri bencinski f črpalki v Tuhinju, nadaljevala pa se bo s srečanjem nekdanjih borcev Šlandrove in Zidanškove brigade na Menini planini.
I
podobne ugotovitve je bilo slišati tudi na pravkar končanem XII. kongresu ZSMS, ki je sedanjost označil kot čas vedno večjega razkoraka med možnostmi in željami, strahom in upanjem. Čas, ko se zavedamo, da je zastoj družbenega in gospodarskega razvoja odvisen od nas in našega dela, čas, ko moramo jasno vedeti, kdo smo in kaj hočemo!
V izredno zanimivem programu so se predstavili mladi sami, s svojimi dejavnostmi in znanjem. Tako smo videli nastop plesnih skupin, recitatorjev, mladega pianista, vsi skupaj smo se nasmejali skcču iz šolskih klopi, in na vrsto je prišla podelitev članskih izkaznic in značk, ki so jo opravili člani predsedstva občinske mladinske organizacije.
Za konec pa so novopečene mladince v mali dvorani čakali še sendviči in sokovi in srečneži, rojeni v maju, so imeli pravico kar do dvojne porcije! TEKST IS FOTO: JANEZ BALANTIČ
Predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik je na svoji seji dne 28. maja 1986 sprejelo
SKLEP O ORGANIZACIJI JAVNE RAZPRAVE O UREDITVI PROMETA V MESTU KAMNIKU,
ki bo potekala do sprejema osnutka odloka o prometni ureditvi.
Javno razpravo organizira OK SZDL, na njo vabi vse zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovne ljudi oziroma občane.
Sekcijsko razpravo bo usmerjalo in vodilo delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo delegati krajevnih organizacij SZDL v mestu Kamnik ter predstavniki izvršnega sveta SO Kamnik.
Prvo sekcijsko razpravo sklicuje Predsedstvo OK SZDL Kamnik
v sredo, dne 18. junija 1986 ob 15. uri v sejni sobi SO Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje.
V javno razpravo se vključuje tudi »Kamniški občan«, ki ob tej priliki odpira posebno rubriko, v kateri želi predstaviti pobude, pripombe in predloge i/, javne razprave. Izvršni svet SO je po odredbi o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kamnik, ki je začela veljati 1. maja 1986, dolžan predlagati občinski skupščini odlok o prometni ureditvi mesta Kamnik, ki naj obsega cestno-prometno ureditev:
- posebne prometne površine za pešce,
- promet z vozili na motorni pogon,
- promet s kolesi in vprežnimi vozili,
- ustavljanje in parkiranje vozil,
- delo na javnih prometnih površinah in
- posebno uporabo javnih prometnih površin.
»Samoprispevek ni le investiranje v novo, ampak tudi vzdrževanje že narejenega...«
... Predvsem to bo treba ljudem predočiti v pripravah na ponovni referendum za samoprispevek v dveh krajevnih skupnostih,« je na seji predsedstva OK SZDL dejal Miran Gjurin, predsednik krajevne konference SZDL v KS Zaprke, kjer 11. maja, kot v KS Center, referendum za uvedbo novega samoprispevka ni bil izglasovan.
V KS Zaprice je referendum sam po sebi sicer uspel, saj je bila udeležba 82,3 odstotna, vendar pa je »za« glasovalo le 47,44 odstotka volilcev, v KS Center pa je prišlo na referendum 72,25 odstotka volilnih upravičencev, za samoprispevek je glasovalo 49,56 odstotka. V obeh krajevnih skupnostih so naredili oceno vzrokov za neiz-glasovan samoprispevek, pri čemer so ugotovili, da je akcija za referendum slonela le na posameznikih, in da ni bil le program tisti poglavitni vzrok za neuspeh.
Predsednica krajevne konference SZDL Center Marinka Pinterič- je na predsedstvu OK SZDL poudarila, da je bila udeležba najslabša na volišču, ki je bilo v prostorih Obrtnega združenja. Nerazumljivo je prav to, saj bi to okolje s samoprispevkom največ pridobilo. 85 odstotkov vseh zbranih sredstev bi namreč porabili za komunalno cestno obnovo na tem območju. Eden od vzrokov neuspelega referenduma pa je, po mnenju občanov, tudi slaba prometna ureditev v mestu po otvoritvi povezovalne ceste. Vzrok slabe udeležbe na tretjem volišču je po njenih besedah tudi ta, da je na Kidričevi večina prebivalstva starejšega, kar dvaintrideset hiš pa je že popolnoma ali delno zapuščenih.
»Glede na to, da je bila tudi v naši krajevni skupnosti na referendumu odzivnost krajanov slaba, bi to lahko jemali za politično vprašanje, še posebno, če vemo, da na tem območju živi veliko družbenopolitičnih delavcev,« je dejal predsednik KK SZDL Zaprice Miran Gjurin.
Med ljudmi pa prevladuje tudi mnenje, češ, zakaj bi ponovno zbirali denar, saj že vse imamo. Dejstvo, je, da je KS Zaprice infrastrukturno relativno zelo dobro urejena, z izjemo nekaj železniških prehodov, ki jih je potrebno še urediti. In prav zato, ker krajevna skupnost veliko ima, je tudi veliko stvari, ki jih je potrebno vzdrževati, za kar so prav tako potrebna sredstva in torej tudi nov samoprispevek.
Ker programa v obeh krajevnih skupnostih nista omejena le na samo KS, ampak na celotno mesto, je prav, da za reševanje skupnih programov in nastale situacije ob neizglasovanem samoprispevku v omenjenih krajevnih skupnostih, Občinska konferenca SZDL oblikuje delovno skupino, ki naj oceni stanje in ponoven razpis referenduma bolje pripravi, da krajevna samouprava ne bi ponovno padla na izpitu, kot se je to zgodilo tokrat. In še opozorilo, ki ga je bilo slišati na seji predsedstva OK SZDL -da sta ti dve mestni krajevni skupnosti urejeni, ni le rezultat ali zasluga samih krajevnih skupnosti (Centra in Zapric), ampak celotnega združenega dela in ostalih krajevnih skupnosti, ki so do sedaj plačevale občinski samoprispevek, namenjen predvsem za gradnjo infrastrukture
in drugih pomembnejših objektov na tem območju.
Na seji so člani predsedstva obravnavali tudi gradiva za skupščino. V zvezi z Analizo izvajanja resolucije o uresničevanju družbenega plana v lanskem letu je bilo na seji slišati predvsem enotno pripombo, da bi bilo glede na to, da je za nami že skoraj polletje, resolucijo treba obravnavati prej in da bi se bilo zdaj že bolj umestno pogovarjati o rezultatih poslovanja kamni« ških organizacij v prvem trome-sečju letošnjega leta. Člani predsedstva so ob poročilih sodišč opozorili na problem pretirane normiranosti našega življenja. Družbena pravila, norme, odloki, samoupravni akti... so vse preveč obremenjeni z besedami in premalo življenjski. Norme, ki jih sprejme skupščina (odloki...) se morajo tudi uresničevati ne pa da jih uveljavljamo le z represivnimi ukrepi.
Tudi mladoletniško prestopni-štvo se je v Kamniku preveč razširilo, zato bo socialistična zveza pobudnik okrogle mize na to temo. Za mladino so namreč najdražja tista vlaganja, ki jih ni, je poudaril član predsedstva OK SZDL Milan Marinič in dejal, da moramo v Kamniku temu posvečati več pozornosti.
Družbeni pravobranilec samo-
upravljanja je že v svojem poročilu o delu v lanskem letu omenil problem slabega delovanja organov samoupravne delavske kontrole. Na seji predsedstva je še posebej poudaril, da ti organi praviloma obravnavajo le letna poročila o poslovanju delovne organizacije, pri reševanja konfliktov, ki nastajajo v posamezni delovni organizaciji, pa z njihove
strani ni potrebne aktivnosti. Pritožbe delavcev prihajajo naravnost na pravobranilstvo ali na sodišče združenega dela, namesto da bi se mnogi spori reševali po samoupravni poti.
Na seji predsedstva so predlagali, naj bi v zvezi s poimenovanjem nove osnovne šole na Duplici proučili vse predloge, še posebno pa bi bilo vredno raz-
misliti o poimenovanju šole po kamniškem revolucionarju in narodnem heroju Antonu Šturmu.
Na pobudo socialistične zveze naj bi oblikovali koordinacijski odbor za varstvo okolja, ki naj bi bil sestavljen iz predstavnikov vseh subjektivnih sil, obeh turističnih društev, osnovnih in srednjih šol, gasilske zveze in predstavnika društva za varstvo okolja.
Na predsedstvu so dali tudi pobudo za sklic okrogle mize na temo razvoj obrti v Kamniku, ki naj bi bila predvidoma desetega junija in predlog za sekcijsko razpravo o prometni ureditvi mesta Kamnik.
ROMANA GRČAR
Neskladja v delitvi dohodka
Brez denarja ne bo sodobnejše proizvodnje
Veliko besed je bilo ie izrečenih in veliko sklepov sprejetih o zastarelih in izrabljenih strojih v kamniških delovnih organizacijah in o nujnem posodabljanju in uvajanju modeme tehnologije v naše proizvodne obrate. Seveda če želimo vsaj približno produktivnost in gospodarnosti proizvodnje loviti korak z razvitim svetom. Seveda pa to pomeni, da bo treba večji del ustvarjenega čistega dohodka nameniti za izboljšanje  materialne osnove
Letošnje 18. SREČANJE AKTIVISTOV, ZAPORNIKOV IN BORCEV GORENJSKE bo skupaj s 16. SREČANJEM REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN JUGOSLAVIJE v petek, 4. julija 1986 z začetkom ob 11. uri na prostora gorenjskega sejma v Kranju.
Skupno srečanje bo hkrati osrednja jugoslovanska proslava ob dnevu borca in jo bo prenašala jugoslovanska televizija.
Prevoz bo organiziran z IZREDNIM VLAKOM, KI BO IMEL ODHOD S POSTAJE »GRABEN« KAMNIK OB 9. uri, s postajališči na rednih postajah v občinah Kamnik in Domžale, Id so se nam letos pri organizaciji pridružili. Železniško postajališče v Kranju je v neposredni bližini prireditve (odhod predvidoma ob 16. uri).
Glede prijav, možnega naročila brošur ter finančne soudeležbe, ki bo za vlak samo 200,00 din, se povežite s predstavniki SZDL, ZZB NOV in ZRVS v krajevnih skupnostih, kjer boste dobili podrobnejša navodila.
Poleg kulturnega in zabavnega programa bo poskrbljeno tudi za tople jedi in pijačo. VLJUDNO VABLJENI!
dela, za naložbe v moderno tehnološko opremo.
Žal pa podatki kažejo, da se pri delitvi dohodka te usmeritve ne držimo. Če je bil lansko prvo trimesečje delež akumulacije v dohodku (akumulacijo predstavljajo sredstva za poslovni sklad in napredek materiale osnove dela ter za rezervni sklad) 35,5% je ta delež v letošnjem trimesečju padel na 31,7%.
Z republiško resolucijo smo se zavezali, da bomo letos delež sredstev akumulacije v dohodku povečali sredstva za osebne dohodke in skupno porabo pa naj bi naraščala skladno z rastjo dohodka.
Dohodek se je v trimesečju povečal za 129%, za čiste osebne dohodke in skupno porabo pa smo porabili za 132% več denarja, če pa prištejemo še prispevke od osebnih dohodkov je šlo za ta namen za 137% več sredstev kot v enakem lanskem obdobju.
Čeprav je treba povedati, da ta odstopanja ne sodijo v vrh republiške lestvice prekoračiteljev. pač pa bolj na konec, je vendar 27 naših organizacij združenega dela ali več kot polovica na listi tistih, ki so za izplačilo osebnih
dohodkov porabile več denarja, kot bi ga lahko v primerjavi z rastjo dohodka. Seveda je k temu prispevalo svoj delež tudi veliko povečanje obveznosti za skupno in splošno porabo.
Podatek, da je v prvem četrtletju letos (čeprav primerjana akumulacija za začetno obdobje leta ni najbolj ustrezna) sedem OZD s četrtino vseh zaposlenih v občini ustvarilo kar dve tretjini akumulacije v občini, kaže. da so med posameznimi OZD velike razlike in da se nekatere OZD gibljejo že na robu akumulativne sposobnosti.
V takih OZD se bodo morali še posebej temeljito poglobiti v vzroke za nizek ustavarjeni dohodek in jih čimprej odpraviti. V vseh organizacijah ZD. kjer izplačani osebni dohodki niso skladni z rastjo dohodka, kjer ni zagotovljeno načrtovano povečanje akumulacije, pa bodo morali ta gibanja čimprej uskladiti s sprejetimi usmeritvami. Pa ne le zaradi možnih ukrepov zaradi jasnejše lastne perspektive in hitrejšega razvoja v sedanjih neugodnih gospodarskih razmerah. Tudi pri delitvi dohodka bo treba bolj kot doslej misliti na jutri.
F. S..
S seje zbora združenega dela
S posveta za vodje delegacij
Sistem financiranja in obnavljanja cest je napačen
Cestno podjetje Ljubljana-tozd Vzdrževanja že približno tri leta, odkar so ceste regionalnega značaja v njegovi pristojnosti (ne več v pristojnosti komunal-.no-cestnega podjetja Kamnik), slabo opravlja svojo vlogo. Regionalne ceste so slabo vzdrževane, to se je videlo predvsem zgodaj spomladi, ko je »zacvetela* cesta od Komende proti Kamniku, temeljite prenove pa je potrebna tudi Cankarjeva cesta, so opozorili delegati KS Mekinje na zboru krajevne skupnosti občinske skupščine.
Novi izvršni svet si je že takoj na začetku mandata zadal glavno nalogo, da najprej nekaj ukrene glede cest. Čeprav so potekali temeljiti pogovori s člani SIKCS kot tudi s predstavniki Cestnega podjetja Ljubljana, kjer so člani kamniškega izvršnega sveta slednje pozvali, naj nekako uredijo vzdrževanje kamniških cest, se stanje ni izboljšalo. Zato se je izvršni svet odločil, da zaenkrat sredstva iz bencinskega dinarja zadrži v občini, je na seji zbora združenega dela razložil predsednik kamniškega izvršnega sveta Janko Gedrih in še povedal, da bodo v republiški skupščini predlagali, da se fina-ciranje na tem področju drugače uredi.
Sicer pa so delegati na svoji drugi seji v novem mandatu dokaj kritično ocenili zapoznelo analizo o izvajanju občinske re-
solucije v lanskem letu, saj je v skupščino prišla prepozno, tako da podatki, ki jih prikazuje analiza, niso več odsev dejanskega stanja.
Uvodničar Ivo Pire, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj, je dal nekaj uvodnih pojasnil in pri tem poudaril, da dohodek v naši občini narašča, akumulacija pa zaostaja za njegovo rastjo. V nasprotju z resolucijskim načelom, ki pravi, naj ne bi slabili akumulativne sposobnosti gospodarstva, pa sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščajo hitreje od dohodka in od akumulacije. Ivo Pire je opozoril tudi na težak položaj kamniških izvoznikov. Zato je bilo predlagano, da na problematiko opozorijo v zboru združenega dela republiške skupščine, zlasti na težave v Stolu. V bodoče bo treba kadrovski sestavi, tehnološki prenovi in pravim programom nameniti več pozornosti, je na seji poudaril predsednik izvršnega sveta.
Delegacija Svilanita je pri tem opozorila, da se je v ekonomskih odnosih s tujino z enakimi težavami premajhne stimulacije izvoza in doseganjem nižjih cen v tujini srečevala ne le lesna industrija, ampak tudi usnjarska in tekstilna. Svilanitov delegat je tako na seji povedal, da so izvozne premije padle od 27 na 6 odstotkov, nerazumno veliki so po njihovem tudi prispevki za
nerazvite, saj gre iz dohodka zdaj za te namene že dobrih 12 odstotkov vsega denarja, kar se med drugim pozna tudi pri višjih cenah proizvodov.
Pri obravnavi poročil kamniških pravosodnih organov je delegat Titana dejal, da se posamezni postopki razrešujejo prepočasi in da ozdi zaradi tega po nepotrebnem izgubijo preveč denarja. Poleg tega so delegati na seji dejali, da v bodoče nima smisla vsako leto na široko poročati o številkah in delu pravosodnih organov. Bolje bi se bilo bolj problemsko lotiti zadev.
Skupščina je sprejela še elaborat o ustanovitvi osnovne šole na Duplici, osnutek sklepa o ustanovitvi pa so dali do 15. julija v javno razpravo.
Ob koncu je delegat KIK opozoril še na pomanjkljivosti nove prometne ureditve in na nevarnost, ki se ji izpostavljajo kolesarji, ko se morajo v največjih prometnih konicah voziti po po-vezovalnici, saj je tudi za njih prepovedana vožnja skozi mesto. Prav to pa je po njegovem nesmiselno, saj kolesarji ne bi motili miru in onesnaževali zraka v starem mestnem jedru. Ta pobuda, prav tako pa tudi zahteva delegatov po semaforju v križišču povezovalnice z obvoznico in povečan nadzor miličnikov na tem območju do postavitve semaforja, bo posredovala postaji milice.      ROMANA GRČAR
Ocena volitev 1986
Poleg že znanih volilnih rezultatov so delegati na občinski konferenci SZDL sprejeli oceno in zaključke letošnjih volitev. Volilna udeležba je bila v večini primerov dobra, kar pa ne velja za samo evidentiranje ter nekatere priprave v volilnih postopkih.
Še zmeraj se evidentiranje v praksi ni uveljavilo kot trajna aktivnost, saj neredko poteka kot del priprav na volitve. Kadrovska pobuda se zaradi zaprtosti, neorganiziranosti, predvsem v mestnih KS. širše ne podpre in kritično ne preveri. Pri predlogih o evidentiranih možnih kandidatih v praksi iz posameznih sredin in tudi predlogov, kareri delegat bi bil najustreznejši za posameznba skupščinska telesa, kar bi izboljšalo kvaliteto in možnost izbire pri konstituiranju. Premalo je bilo pobud in predlogov iz temeljnih sredin za najodgovornejše delegatske dolžnosti, bila so odklanjanja le-
-teh. največkrat zaradi vrednotenja družbenih funkcij /ne samo OD/ ter pogojev dela. Vprašanju odprtih in zaprtih list so na občinski konferenci in v temeljnih sredinah dali pomembnejšo pozornost. Usmeritev za odprte liste je bila v večini primerno sprejeta, v praksi pa jo je uresničilo večje število temeljnih sredin.
Pri odločanju o zaprti listi ni prevladoval problem premajhnega števila evidentiranih, pač pa ocena ali gre za enakovredne delegate za ustrezne delegatske dolžnosti. Slednje zlasti velja pri določanju kandidatnih list za najodgovornejše delegatske dolžnosti. V praksi so se za odprto listo v nekaterih primerih odločali zaradi slabih predhodni-nih priprav, manj demokratičnega postopka, slabše udeležbe delovnih ljudi in občanov na zborih, kar ne more biti nadomestilo za takšne slabosti. Posledice se kažejo v nevsebinskem glaso-
vanju za posamezne kandidate, predvsem v večjih soseskah, kjer se ljudje manj poznajo. Pri odprti kandidatni listi, sestavljeni po delih lahko tudi zaradi preglasovanja dobijo večino kandidati, ki niso prejeli večine v delu temeljne sredine, za katero se je delna odprta lista oblikovala.
Na konferenci so se delegati kritično ozrli do informiranja delovnih ljudi in občanov, saj ocenjujejo, da bi sredstva javnega obveščanja, zlasti televizija v vsebinskem delu lahko več prispevala v predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih. Prav tako so bile predstavljene najpogostejše pripombe delovnih ljudi in občanov, ki so se nanašale na zahtevo po nadaljnji poenostavitvi glasovanja /zlasti za delegacije SIS/, boljši predstavitvi kandidatov za najodgovornješe funkcije /predvsem v republiki/ ter odprti listi za le-te in zahtevo po zmanjšanju administrativnih opravil v volilnih postopkih.
R. P.
Delegatom kratke in razumljive informacije
Z gorami papirja ne bomo dosegli boljše obveščenosti delegatov. Zato naj bodo gradiva za seje občinske skupščine krajša in pisana tako da jih bo razumel vsak delegat. To so poudarili na nedavnih posvetih za vodje delegacij, za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela, ki jih je sklicalo predsedstvo občinske skupščine.
Največji del razprave so namenili vprašanjem, kako zagotoviti racionalno, vendar učinkovito obveščanje delegatov. To vprašanje je bilo v ospredju, ne samo z vsebinskega vidika informiranja, pač pa tudi zaradi velikih stroškov, ki jih zahteva tiskanje gradiva za seje občinske skupščine.
Sedanje delegatsko glasilo, ki ga je skupščina izdajala v nekaj prek 1.000 izvodih in so ga prejemali vsi delegati, naj bi po letošnji cenah zahtevalo že deset milijonov din stroškov. Zato se je predsedstvo skupščine odločilo, da bi poskusno gradivo za seje delegatom pošiljali v ciklo-stiranih brošuricah. Na ta način bi poleg znatno manjših stroškov skrajšali tudi čas za oddajo gradiva v tisk.
Vodje delegacij so soglašali s predlogom, da bi vsaka delegacija dobila* le dva izvoda, vendar
bi morali predlagatelji pripraviti tudi kratke izvlečke, ki bi jih objavljali v Kamniškem občanu. Tako da bi bili na bistvena vprašanja, o katerih bo tekla beseda v skupščini, opozorjeni vsi delegati in seveda čimširši krog občanov.
Delegati so zahtevali tudi naj bodo dnevni redi krajši in vsebinsko bolj zaokroženi.
Odgovore na delegatska vprašanja naj dajejo tisti, ki so odgovorni za razrešitev posameznega problema.
Nasprotujejo tudi dolgim uvodom na sejah, kjer se prebirajo gradiva, ki so jih delegati že prejeli. Želijo si kratkih in jasnih opozoril in dopolnitev o vprašanjih, o katerih bodo sklepali.
Sodijo tudi, da se bodo morale delegacije v DO bolj povezati z delavskimi sveti, delegacije v KS pa s sveti oz. skupščinami KS zlasti kadar gre za pomembnejša vprašanja. Te povezanosti je bilo doslej premalo.
Ko so govorili o usposabljanju delegatov za delo v skupščini, so menili, da bi moralo biti to izobraževanje res smotrno. Nobenega pomena nimajo dolgovezni seminarji, nabiti z veliko teoretičnimi temami. Delegati želijo praktične napotke za svoje delo. Spoznali naj bi svoje pravice in
dolžnosti, način in metode dela delegacij in skupščin. Seznanili pa naj bi se tudi z najpomembnejšimi vsebinskimi vprašanji iz srednjeročnega plana, programa dela zborov in drugimi akti.
Dogovorili so se, da bo sekretariat skupščine poskrbel, da bodo delegacije čimprej dobile tudi povzetke najvažnejših delov iz poslovnika občinske skupščine. Če od predlagateljev zahtevamo gradivo 14 dni pred sejo, moramo tudi delegati poznati naše obveznosti in spoštovati roke za pošiljanje predlogov, so poudarili na posvetih.
Člani predsedstva skupščine so se obvezali, da se bodo udeleževali nekaterih sej delegacij in jim tako pomagali pri njihovem delu.
Prav bi bilo, da bi kdaj pa kdaj delegacije povabile na svojo sejo tudi katerega od članov izvršnega sveta, odgovornega za področje, ki bo obravnavano na seji zbora.
Vodje delegacij so pobudo, da bi se večkrat dobivali na podobnih posvetih in izmenjali izkušnje dobro ocenili, saj jim bo to lahko pomagalo pri njihovem odgovornem delu.
F. S.
Zbiralna akcija v Kamniku
Rdeči križ Slovenije organizira vsako leto zbiralno akcijo rabljenih oblam, papirja, poni-
KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA PRAZNUJE
Krajevna skupnost Komenda si je izbrala 11. junij za svoj praznik v spomin na tisti črni dan leta 1944, ko je sovražnik uničil izdano partizansko bolnišnico na Komendski Dobravi, ter pobil ranjence in tiste, ki so skrbeli zanje!
Ob misli na dr. Tineta Zajca in njegove, na tiste čase, ki jih ne smemo pozabiti, da se ne bi ponovili, moramo vendarle misliti tudi na sedanjost in prihodnost, zato je že navada, da na ta dan pregledamo opravljeno delo in načrte za prihodnje. Namesto običajne proslave pa se kar ves junij in julij vrstijo športne, kulturne in družabne prireditve, na katerih ste dobrodošli prav vsi. Zato si oglejte, kaj pripravljamo, in se nam pridružite.
Program prireditev za praznik KS Komenda v juniju in juliju 1986.
8. 6. ob 15 h - velika konjeniška prireditev za pokal Komende
11. 6. ob 20 h - slavnostna seja skupščine KS Komenda v
kulturnem domu
12. 6. ob 16 h - tekmovanje strelskih družin občine Kamnik za
pokal Komende v strelski dvorani v Komendi
13. 6. ob 17 h - košarkarska revija (pionirji, članice, člani) in
25-urni košarkarski maraton Komenda: Mengeš s kulturnim programom
14. 6. ob 9 h - obisk upokojencev pri sosednjih društvih v
Cerkljah in Vodicah (kolesarjenje) 14. 6. ob 19 h - veselo mladinsko srečanje s plesom: jgra ansambel Sibila
15. 6. ob 9 h - kadetski nogometni turnir za pokal Komende, sodelujejo štiri moštva
20. 6. ob 19 h - nagradni klubski šahovski brzoturnir za pokal
Komende v Zadružnem domu
21. 6. ob 20 h - velika vrtna veselica, igra ansambel Henček
21. 6. ob 8 h - teniško prvenstvo Komende za člane in članice
za pokal Komende
22. 6. ob 8 h - finale teniškega prvenstva za pokal Komende
27. 6. ob 20 h - šahovski dvoboj Komenda: Mengeš v Zadruž-
nem domu
28. 6. ob 15 h - pionirski nogometni turnir za pokal Komende,
sodelujejo štiri ekipe
29. 6. ob 8 h - članski nogometni turnir za pokal Komende,
sodelujejo štiri ekipe 29. 6. ob 15 h - finale članskega nogometnega turnirja 29. 6. ob 16.30 velika vrtna veselica, igra ansambel Stopar iz
Mengša
29. 6. ob 18 h - prikaz karatejskih veščin članov Karate kluba Komenda
6. 7. ob 15 h - srečanje starejših občanov KS v prostorih Društva upokojencev
12. 7, ob 8 h - odprto teniško prvenstvo Komende za pokal
Komende
13. 7. ob 8 h - finale odprtega teniškega prvenstva
13. 7. ob 14 h - povorka starih in novih kmečkih strojev in prikaz starih kmečkih običajev ter kmečke igre
13. 7. ob 15.30 konjske dirke za pokal občine Kamnik in krožna dirka Slovenije, po prireditvi velika vrtna veselica, igra ansambel Poljanšek
20. 7. ob 8 h - odprti šahovski turnir za pokala Komende in občine Kamnik v Zadružnem domu
tva, obutve in drugih izdelkov. Tako zbrani material RK razdeljuje najbolj pomoči potrebnim ljudem, odpadni material in neuporabna oblačila pa gredo v na-daljno industrijsko predelavo.
Tudi v Kamniku, kakor povsod po Sloveniji, je RK organiziral 29. maja od 17. do 19. ure zbiranje, zlasti oblačil, pa tudi drugega uporabnega ali neuporabnega materiala. V akciji so poleg občinske organizacije RK sodelovale še vse krajevne, intenzivno so se vključile v delo tudi šole in mladi člani RK, ki so požrtvovalno opravili svojo dolžnost.
Po prvih podatkih, bo letos zbrana'količina nekoliko manjša od one iz preteklega leta, pa še vedno zadostna, da bo mogoče pokriti domače potrebe, nekaj pa bo ostalo še za druge upravičence. Odbori RK v oddaljenih krajih bodo zbrani material oddali na zbirno mesto v naslednjih dneh, ko bo organiziran poseben prevoz.
V Kamniku so poleg članic krajevne organizacije RK sodelovale tudi članice Duplice in seveda delovne organizacije: KIK 'Donit, Titan in Stol, ki so dale na razpolago vozila s šoferji, zato je bilo mogoče nalogo opraviti pravočasno. V naslednjih dneh bodo najbolj prizadevne članice zbrani material razvrstile po ka-
kovosti in namenu in s tem bo letošnja zbiralna akcija v celoti dosegla svoj namen.
Kljub relativno težkim pogojem življenja in borbi za vsakdanji kruh je zbiralna akcija ponovno pokazala na plemenitost krajanov, ki rade volje oddajo oblačila in drugi material, ki ga nekateri nunjo potrebujejo, zlasti tisti, ki so se znašli v težkih socialnih in materialnih razmerah. Akcija je tudi pokazala, da je čut solidarnosti med ljudmi živ in se krepi.
STANE SIMŠIČ
Ignacu Juntezu, ki je diplomiral na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, iskreno čestita žena Slavi z Matjažem in Katjo.
Dopisujte v
Kamniški občan
Okrogla miza v Eti
Kako do boljših delovnih uspehov
Pobudnik tako organizirane razprave je bila osnovna organizacija ZK, ki je menila, da se v delovni organizaciji vse premalo pogovarja in dogovarja, kje bi lahko boljše delali, izkoriščali notranje rezerve, dosegli boljše delovne rezultate ter tako nadaljevali sporočilo 10. kongresa ZKS - opiranje na lastne sile.
Razprava je bila konec maja. Udeležila sta se je tudi predsednik občinskega sidnikalnega sveta Kamnik, Anton Istenič in član občinskega komiteja ZKS-Kamnik, Janez Humar.
Osnova za razpravo je bila analiza poslovanja delovne organizacije v prvih treh mesecih tega leta. Razprava je bila zato konkretna, pokazala je na vrsto pomanjkljivosti pri poslovanju delovne organizacije, kot so nezadostno angažirana osnovna sredstva v proizvodnem procesu, visoka udeležba materialnih stroškov v celotnem prihodku, previsoka udeležba tujih virov v obratnih sredstvih, kvaliteta izdelkov, premajhna povečanja surovinske baze za potrebe delovne organizacije v Sloveniji, slaba izko-
riščenost delovnega časa, delovna disciplina.
V razpravi je bilo opozorjeno tudi na vrsto slabosti našega družbeno-ekonomskega sistema, kar vpliva na rezultat poslovanja delovne organizacije.
Nesorazmerno povečanje stroškov proizvodnje je rezultat tega, da se v naši družbi rešujejo posamezni problemi le kratkoročno, z dviganjem cen, rezultat takega ravnanja pa je vedno večja inflacija. Administrativno določanje obrestnih mer in deviznih tečajev je zavrlo delovanje tržnega mehanizma. Rezultat takega ravnanja je prerazporejanje družbene akumulacije v privatno sfero.
Zaključki te razprave za okroglo mizo so osnova delavskemu svetu delovne organizacije, da sprejme ustrezne sklepe za odpravo po-mankljivosti pri poslovanju delovne organizacije. Realizacija teh sklepov pa se mora odražati v boljšem poslovanju.
MARICA TAJČ
Stolov Interier v Celju
Predzadnji maj je bil za Stolove delavce, za delavce celjskega Interiera na še posebej slovesen dan. V Celju, ob stari avtobusni postaji, je bilo v nekdanjih preurejenih prostorih Narodne banke odprto sodobno prodajno mesto, ki je v ponos delovnemu kolektivu in prijetno in pregledno za vsakega kupca.
Slovesnosti so se udeležili Stolov direktor Boris Zakrajšek, direktor službe za razvoj, tehnologijo in investicije ing. Dušan Šte-fula, direktor Stolove prodaje Janez Rogelj in še precej delavcev iz prodaje. Kamniško občino so zastopali predsednik skupščine Anton Ipavic, predsednik iz-
Košarkarski klub Komenda vabi vse ljubitelje dobre košarke na tradicionalni košarkarski maraton, ki bo od 13. do 14. 6. 86 v Komendi. Tudi tokrat - letos že devetič -se bosta pomerili članski ekipi KK Komenda in KK Mengeš.
PROGRAM:
ob 17. uri - prijateljska tekma deklet K K Komenda:
KK Skorja Loka ob 19. uri - kulturni program, predstavitev igralcev in sodnikov
ob 20. uri - pričetek 25-ume košarke
VABLJENI
vršnega sveta Janko Gedrih in predsednik občinskega komiteja ZK dr. Valdimir Breznik. Na slovesnosti pa so bili tudi predstavniki celjske občine, tamkajšnjih delovnih organizacij in drugi poslovni sodelavci.
V slovesni otvoritvi so sodelovali predsednik Stolovega CDS Peter Bertoncelj, najstarejša delavka celjskega Interiera Silva Marcijan in predsednik kamniške občine Anton Ipavic.
Po uradnem delu so si povabljeni, ki so dodobra napolnili In-terierove prostore, ogledali odlično obnovljeno prodajno mesto in se v pogovoru dotaknili prizadevanj, ki so pričela nastajati pred desetletjem.
Vodja celjskega Interiera Jože Čater je ob ogledu opremljenih prostorov povedal: »Naš Interier bo tudi v prihodnje pokrival severovzhodno Slovenijo, to je Štajersko, Prekmurje, Koroško in del Dolenjske. Od Stolovih Interierov ima največje prodajno področje.
Začeteki dela na celjskem območju so bili težki. Začel sem sam in delal v svoji hiši na Mariborski cesti. Čez dan in tudi zvečer sem sprejemal kupce, skrbel za administrativna dela in dobavo pohištva. Leta 1976 smo dobili skladišče v Vojniku. Tri dni v tednu sem prodajal pohištvo, dva dni pa se ukvarjal s transportnim delom.
Prva nova sodelavka našega predstavništva je postala Silva Marcijan, dotedanja Stolova de-
lavka v prodaji, ki se je prav v tistem času preselila v rodno Celje. 1978. leta smo zaposlili skladiščnika, kasneje pa še dva sodelavca: komercialista in prodajalko. Prodamo približno desetino Stolove proizvodnje. Problem pa ni toliko v prodaji, kot v izdelavi in dobavi dogovorjene robe. Posebno je to problem za tiste objekte, ki imajo dogovorjen opremni rok. Vedno skušamo držati besedo in po tem nas tudi naši poslovni patnerji poznajo.
Za ureditev Interiera smo imeli s strani Stola vso podporo, direktor Boris Zakrajšek si je za to posebno prizadeval. Oblikovno nam je pomagal arh. Ivo Stražar, prostore pa so popestrili keramične slike našega celjskega akademskega oblikovalca.
Silva Marcijan, komercialistka na sedežu Interiera je med drugim rekla:
»Začetki so bili zelo težki. Treba je bilo poprijeti za vsako delo. Vedno pa smo se med seboj dobro razumeli in nobena stvar ni bila pretežka.
Danes imamo neprimerno boljše delovne pogoje in svoj razstavni prostor. V prihodnje bo naš skupni cilj, da to pomembno pridobitev opravičimo z še boljšimi poslovnimi rezultati.«
Stolov celjski Interier se ukvarja tudi z opremljanjem, v katerem niso samo Stolovi proizvodi. Kot kooperant sodeluje TAMI Celje, ki se tudi ukvarja s polaganjem talnih oblog in z iz-
Obrestna stopnja ne spodbuja investicij v kmetijstvu
V eni lanskih številk občinskega glasila sem že predstavil Združeno HKS Domžale. V navedenem prispevku so bile omenjene razne aktivnosti, med njimi tudi kreditiranje kmetijske dejavnosti. Ta aktivnost je vodilo današnjega sestavka tudi zato, ker je njen rezultat zadovoljiva in stabilna preskrba trga z mlekom, mesom in poljskimi pridelki na našem območju.
Postopek za pridobitev posojila v kmetijske namene se prične z objavo natečaja v občinskih glasilih. Kmet se lahko udeleži natečaja, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- dolgoročno sodelovanje z eno od ustanoviteljic (opredeljeno v pogodbi o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju),
delavo pohištva po meri. Interier opravlja tudi posredovanje pohištva in dekorativne opreme drugih proizvajalcev. Na njihovem področju so opremili Hidro-montažo, Zavarovalnico, Pik, Birostroj, Železarno Štore, Jeklo Ruše in še bi lahko naštevali.
Direktor Interiera v Celju Jože Čater ima za prihodnje predvsem željo, da bi vsi skupaj še izboljšali poslovnost, držali dano besedo in kupcu vedno ponudili dobro kvaliteto.
CIRIL SIVEC
- da je član HKS Domžale,
- da pospeševalec, ki pripravi elaborat, končne efekte investicije oceni pozitivno (ekonomsko),
- da pridobi vso potrebno dokumentacijo (o lastništvu kmetije, plačanih davkih, za višinske kmete ustrezno potrdilo geodetske uprave itd.).
Pospeševalec in kmet skupaj pripravita vlogo za pridobitev posojila, ta vsebuje vse podatke o kmetiji. Vloga z vsemi že navedenimi dokumenti se obravnava na kreditnem odboru HKS, ki sprejme ustrezen sklep.
Pri kreditiranju ne sodeluje samo HKS, temveč tudi Ljubljanska banka in KŽRS. Navedeni trije kreditodajalci lahko dajo skupno do 65% sredstev od predračunske vrednosti investicije, medtem ko je kmet soddele-žen s 35% lastnih sredstev. Razmerje med lastnimi in najetimi sredstvi za gradnje združenih kmetov je bilo na začetku prejšnjega srednjeročnega razdobja (1981-1985) 50:50.
V zadnjih treh letih se je razkorak med najetimi in lastnimi sredstvi bistveno povečal. V letu 1983 je znašal delež posojila še 23%, v letu 1984 še 11%, v letu 1985 le še 9%. Vzrok naglemu padcu povpraševanja po posojilih v zadnjih letih so previsoke obrestne mere, ki so se gibale:
Ugodno prodam skoraj nov šivalni stroj Bagat na nožni pogon. Naslov v uredništvu.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
OBVESTILO
Obveščamo vse zainteresirane, da Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpolaga s 6 dvosobnimi stanovanji s kabinetom v stanovanjskem objektu D2K2 na območju zazidalnega načrta BS 2 Perovo. Stanovanja bodo dokončana v juniju 1986. Lastniki manjših stanovanjskih enot - dvosobnih, enoinpolsobnih, imajo možnost zamenjave pod naslednjimi pogoji:
- stanovanje mora biti v Kamniku,
- stanovanje, ki se menja, ne sme biti starejše kot 10 let,
- okvirna cena znaša 142.000,00 din za m-2,
- razliko v ceni morajo poravnati v roku 15 dni po podpisu pogodbe.
Prošnjo za zamenjavo morajo interesenti poslati v 8 dneh po objavi obvestila na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Vse informacije dobite po tel. 832-211 oz. na Steletovi 8, Kamnik.
Leto	Višinske	Nižinske
	kmetije	kmetije
	obrestna	obrestna
	mera %	mera % ,
1984	8	11
1985	32	36
1986	45	50
Omeniti je tudi treba, da je obračanje kapitala v tej veji gospodarstva podrejeno naravnim zakonitostim in ga, razen v redkih primerih, ni mogoče pospešiti. V poljedelstvu traja eno vegetacijsko obdobje, v živinoreji pa je razvojni ciklus goveda okoli 2 leti. Vse to skupaj pomeni, da ekonomski učinki v kmetijstvu ne prenesejo tako velikih obremenitev, kot jih pogojuje sedanja kreditno monetarna politika.
Investicije se zaradi manjšega obsega soudeleženih posojil znatno podaljšajo, zmanjšuje se intenzivnost proizvodnje, kajti finančna sredstva, namenjena agrotehničnim ukrepom, se prelivajo v investicijo, intenzivnost se ravno tako zmanjšuje z neposredno udeležbo kmeta pri gradnji.
Za investicije v kmetijstvu bi bila trenutno še »razumna« obrestna mera okoli 25%, z njeno pomočjo bi se investicijska dejavnost povečala, zagotovile bi se kapacitete za večjo proizvodnjo, ta bi zagotavljala nemoteno preskrbo tržišča tudi v bodoče.
Na koncu bi napisal le še to, da predvidevajo občinski in republiški planski dokumenti za srednjeročno obdobje 1986 do 1990 3% letno rast proizvodnje v kmetijstvu. Znaten delež tega bremena naj bi na našem območju nosili tudi združeni kmetje, a če ga bo nadaljevala taka monetarna politika navedene planske naloge ne bodo iz-vedljve.
ANTON PRAPROTNIK
Kemična čistilnica NOSE, Medvedova 26, Kamnik obvešča stranke, da zaradi ukinitve lokala dvignejo oblačila v petek, 13. junija 1986 od 13. do 15. ure.
Delavcem DO Utok Kamnik se iskreno zahvaljujemo, ker so mi omogočili desetnevno bivanje v zdravilišču Radenci. Fikreta.
MONTAŽA IV ANTEN. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Gospodarska gibanja v prvih mesecih letošnejga leta
Kamniške delovne organizacije so v prvih treh mesecih letos dosegle dokaj visoke nominalne rezultate. Doseženi finančni rezultati so ugodnejši, kot jih je doseglo gospodarstvo republike in ljubljanske regije. Prvo trimesečje sta z izgubo sklenila GOZDNO GOSPODARSTVO Ljubljana, TOK Gozdarstvo In BIRO KAMNIK, vendar se izguba ne odraža v dosežkih občinskega gospodarstva.
Podatki iz periodičnih obračunov za prve tri mesece kažejo, da se resolucijska predvidevanja ne uresničujejo pri razbremenitvi gospodarstva in spodbujanju izvoza, čeprav nas iz sedanjih težav lahko izvlečeta le večja proizvodnja in večji izvoz.
Finančni rezultati
Občinsko gospodarstvo je v prvih treh mesecih letos z 8941 delavci (2% povečanje) ustvarilo 25 milijard din celotnega prihodka ali za 103% več kot v istem času lani. K še enkrat večjemu celotnemu prihodku je razen 2% večje industrijske proizvodnje in 2% večjega števila zaposlenih pripomogel zlasti visok porast cen. Kar 85% celotnega prihodka je gospodarstvo ustvarilo s prodajo na domačem trgu, s prodajo na tujem trgu pa je doseglo 7% celotnega prihodka. Visok porast prihodkov izven kupoprodajnih razmerij kaže, da je
gospodarstvo na račun prejetih obresti oblikovalo že 3,5% celotnega prihodka. Največ celotnega prihodka sta s prihodki od obresti oblikovali delovni organizaciji Stol in Graditelj. V strukturi celotnega prihodka je porasel delež prodaje na domačem trgu in prihodkov od obresti ter drugih prihodkov, upadel pa delež prodaje na tujem trgu.
Gospodarstvo je v prvih treh mesecih letos obračunalo za 16,7 milijard din porabljenih sredstev ali 83% več kot v istem času lani. Najmočneje so porasli stroški bančnih storitev in plačilnega prometa, izdatki za reklamo in propagando, izdatki za reprezentanco ter stroški obračunane amortizacije. Kamniško gospodarstvo je v letošnjih treh mesecih obračunalo 927 milijonov din amortizacije ali 141% več kot v trimesečju lani. Zaradi visoke odpisanosti opreme tudi večji obseg amortizacije delovnim organizacijam ne daje možnosti za obnavljanje odpisane in tehnološko zastarele opreme.
Delovne organizacije so v prvih treh mesecih dosegle 8,3 milijarde din dohodka oz. 127% več kot v prvem trimesečju lani. Kamniško gospodarstvo je v tem času ustvarilo več dohodka na delavca -930.772 din kot gospodarstvo republike - 654.381 din in regije -779.542 din.
Čisti dohodek je znašal 6,2 milijarde din in je bil za 121% večji kot v lanskem trimesečju. Razporeditev dohodka nam kaže, da se neugodne tendence iz leta 1985 nadaljujejo in so v letošnjem letu dobile še večji razmah. Smernice iz resolucije se ne uresničujejo. Indeksi rasti skupne in splošne porabe so v primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci izjemno visoki, 259 in 397. Sredstva za te namene so naraščala zaradi visokih osnov (dohodek in bruto osebni dohodki), večjih prispevnih stopenj ter na novo uvedenih nekaterih dajatev.
Za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev je gospodarstvo v letošnjih treh mesecih razporedilo 3,5 milijarde din ali 137% več kot v prvih treh mesecih lani. Sredstva za bruto osebne dohodke so bila v primerjavi s trimesečjem lani za 134% višja. Razvidno je, da je 27 organizacij združenega dela imelo rast sredstev za osebne dohodke večjo od rasti dohodka. Razporeditev dohodka kaže, da je bil dohodek v letošnjih treh mesecih znatno bolj obremenjen z obveznostmi za skupno in splošno ter osebno porabo. Visoka rast omenjene porabe, ki ni imela podlage v ustvarjenem dohodku je prispevala, da se je delež akumulacije v razporejenem dohodku znižal od 35,5% na 31.7%.
V letošnjih treh mesecih so organizacije združenega dela iz gospodarstva ustvarile 2,6 milijarde din akumulacije ali 104% več kot v enakem času lani. Čeprav je imelo gospodarstvo občine nekoliko nižjo akumulativno sposobnost (5,70%) kot v trimesečju lani (5,74%) je bila višja kot v gospodarstvu regije (5,04%) in republike (3,51%). Visok porast dela čistega dohodka za druge potrebe je nastal, ker so organizacije na osnovi konec leta 1985 sprejetih sporazumov na ravni občine združevale sredstva iz čistega dohodka za toplovod, za razširjeno reprodukcijo v komunali ter za gradnjo zdravstvenega doma.
Po najbolj reprezentantivnem kazalcu, s katerim se izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije - dohodek na delavca, so najugodnejši rezultat dosegle delovne organizacije Donit, TOZD Kemostik, Lončarsko podjetje, Titan, Menina, Stol, Svilanit ter Ideja.
Povprečni obračunani mesečni čisti osebni dohodek je v gospodarstvu po zaposlenem znašal 85.498 din in je bil od povprečja osebnih dohodkov na delavca v trimesečju lani višji za 122%. V republiki je bil za 119% višji inje znašal 80.394 din. Najvišje povprečne obračunane čiste osebne dohodke so imeli zaposleni v Veterinarskem zavodu
(141.521 din) in v Stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu (107.283 din), najnižje pa v Kozorogu (66.042 din), Kočnin TOZD Maloprodaja (66.477 din), Gradbinec, TOZD Gradbena operativa (67.481 din), Gostinsko podjetje Planinka (68.438 din) in v Obrtnem podjetju Usluga,(69.016 din).
Z izgubo sta prvo trimesečje zaključila Gozdno gospodarstvo, TOK Gozdarstvo ter Zavod za urejanje prostora - Biro Kamnik.
Gozdno gospodarstvo, TOK Gozdarstvo je zabeležil izgubo v višini 6.325 tisoč din. Osnovni vzrok zanjo je bil v nepravočasni izstavitvi fakture Interesni skupnosti za gozdarstvo za opravljena gojitvena dela v gozdu. Drugi vzrok za slabše gospodarske rezultate pa so bile neugodne vremenske razmere, saj je bil zaradi snega količinski plan realiziran le 92%, poleg tega je bila prodaja zaradi otežko-čenega prevoza majhna.
Biro Kamnik je imel še enkrat višjo izgubo kot v lanskem prvem trimesečju, saj je znašala 4.026 tisoč din. Vzroki za izgubo so v izplačevanju osebnih dohodkov delavcem, ki predstavljajo tehnološki višek v delovni organizaciji, zaostanek z realizacijo naloge Kamnik 2000, sorazmerno premalo realizacije v sektorju arhitekti, urbanisti ter visoki stroški režijskih storitev DO SKG Kamnik.
Fizični obseg proizvodnje
V prvih štirih mesecih letos so proizvodne delovne organizacije povečale fizični obseg proizvodnje za 1,6% v primerjavi z istim obdobjem lani. Proizvodnja v aprilu je bila za 1,9% večja kot aprila lani. Največji porast proizvodnje v štirih mesecih beležijo v Eti (IND 120) Donitovi TOZD Kemostik (IND 118), TOZD Svit (IND 110) ter Ideji (IND 106). Manjšo proizvodnjo kot v prvih štirih mesecih lani so dosegli v Stolu (IND 97), Titanu (IND 98) in Menini (IND 99).
Znnanje-trgovinska menjava
Delovne organizacije so v štirih mesecih letošnjega leta izvozile za 1.691 milijonov din blaga in storitev, kar je za 15% manj kot v enakem obdobju lani. Pri tem je konvertibilni izvoz za 11% manjši, izvoz na klirinško področje pa kar za 50% manjši. Večji izvoz v primerjavi z lanskim letom sta dosegli le delovni organizaciji Alprem (IND 163) in Menina (IND 155), medtem ko so ostale organizacije razen Titana izvozile precej manj kot v lanskem letu.
V štirih mesecih letošnjega leta so delovne organizacije uvozile za 792 milijonov din repromateriala in opreme, kar je za 8% manj kot v enakem obdobju lani.
OLGA URBANC
Z zanimanjem spremljamo vaše delo in zatrditi vam želimo, da kakovostno opravljate specifično poslanstvo občinskega glasila. Ob četrt stoletnici sprejmite priznanje za vaše delo, iskrene čestitke za jubilej in najboljše želje za delo v drugem četrt stoletju.
odgovorni urednik Matjaž Brojan glavna urednica Vera Vojska uredniški odbor občinskega poročevalca Domžale
Za dobre želje, ki so nam jih ob 25-letnici Kamniškega občana poslali iz sosednjih Domžal, se iskreno zahvaljujemo. Zahvala je namenjena tudi tistim, katerih čestitk nismo objavili, bili pa smo jih zelo veseli.
Uredništvo
Zaključni ples druge generacije usmerjencev
Usmerjeno izobraževalne je prineslo spremembo programov izobraževanja, slabe učbenike, nejevoljo profesorjev, vajenih »stare šole« in ukinitev mature.
Maturantski plesi, ki so bili vrhunec in konec štiriletnega gu-
Razmišljanje ob letnem, rednem, celovečernem koncertu Lire
Še preden sem vstopil v hišo Janeza Majcenoviča, dolgoletnega pevca pri prvem slovenskem pevskem društvu Lira, me je s pročelja pozdravila bakrena lira, v stanovanju pa sem opazil še nekaj kitar in dve mandolini, na katere zna Janez tudi zabrenkati nekaj pesmic. Z glasbo ga je že pred mnogimi len' zastrupil oče, navdušen pevec in član tambura-škega orkestra v Halozah, za katerega je tudi izdelal vse inštrumente. Glasbo je zanesel tudi v domačo hišo, saj je Janeza naučil igrati na kitaro in mandolino, njegovega brata pa je instruira! violino.
Janezova glasbena pot se je kmalu nadaljevala v šoli, kjer je prišel v roke Viktorju Mihelčiču, ki ga je vključil v svoj mešani pevski zbor Planika, nekakšnega predhodnika MŠPZ. Žal so ta zbor nezdrave razmere zatrle in je razpadel, Janez pa je nadaljeval študij solo petja na srednji glasbeni šoli, od koder so mu ostali nekateri samospevi, ki jih še danes rad osveži na kakšni proslavi, akademiji ali recitalu. Čeprav pravi, da mu je vsakodnevno večurno profesorsko nakladanje« že krepko načelo glasilke, se od petja še ne misli posloviti. In prav je tako, saj mladi lahko nosimo pevsko štafetno palico dalje, zahvaljujoč njegovim in še čigavim 25. letom aktivnega petja ter dela na glasbenem področju. Njegov konjiček je tudi priprava veznega besedila, ki zahteva dosti dela, saj je skladbo treba poslušalcu približati in mu o njej ter o zgodovini zbora posredovati bistvene informacije. Pri tem se moramo zavedati, da vsaka zapeta pesem
govori tudi sama in da je vezno besedilo le nekakšno dopolnilo. V njem Janez rad predstavi tudi Kamnik, njegovo zgodovinsko in glasbeno izročilo, Čeprav vsem ni všeč, da je bilo slovensko pevsko društvo, ki je leta 1882 prvo registriralo svoja pravila pri cesarsko kraljevih oblasteh, ustanovljeno prav v Kamniku. Pri tem se moramo zavedati, da je tradicija slovenskih pesmi v našem mestu še starejša. Najdemo jo že v kamniški čitalnici leta 1868, še prej pa pri skladatelju prve slovenske opere Jakobu Zupanu, ki je ob koncu 18. stoletja učil petje v Kamniku in Komendi. Tudi to še ni vse, saj lahko glasbeno tradicijo slutimo tudi v delih Kamničanov Mihaela Omerze, v prvi polovici 18. stoletja in Janeza Krstnika Dolarja, sredi 17. stol. Kamniški občan sicer še ne obstaja toliko časa, ampak spremlja utrip Kamnika šele petindvajset let. Med dogodki, ki jih spremlja, zapiše in ohrani bodočim rodovom v spomin, so tudi glasbeni dosežki kamniških zborov doma, na tekmovanjih in na drugih prireditvah. Poudarek je prav na rednih letnih celovečernih koncertih, ki so rezultat pevske sezone in pokažejo sposobnost umetniškega vodje in pevcev. Ta se odrazi predvsem pri izboru pesmi in pri njihovi predstavitvi. Lira in njeni dirigenti že 104 leta skušajo s svojimi koncerti v zborovsko glasbo vnesti svežino in nekaj novega. To jim je uspelo tudi s številnimi stilnimi koncerti, izvedenimi v Kamniku in posvečenimi Emilu Adamiču, Francetu Maroltu, Cirilu Vrem-šaku, Zorku Rrelovcu. Izvedli so
še stilne koncerte slovenskih pa-tizanskih pesmi, slovenskih vojaških pesmi skozi stoletja, pesmi planinam, pesmi kamniških avtorjev in pesmi slovanskih narodov. Prav vsak od teh koncertov bi bil lahko scenarij za zanimivo televizijsko oddajo, žal pa je teh posnetkov premalo, oziroma jih sploh ni.
Pri izbiri samih programov imajo Liraši srečo, saj jih vodi skladatelj, solo pevec in zborovodja prof. Samo Vremšak, ki je eden največjih poznavalcev zborovske literature pri nas in preko meja. Tako je bilo tudi v letošnjem programu precej pesmi, ki so novost za Kamnik in ki jih v programih drugih zborov skorajda ne srečamo. Lahko ste spoznali nove bisere iz bogate glasbene zakladnice, utrip življenja ljudi v drugih deželah in njihovo pesem, pa tudi domačo, slovensko pesem, ki nam je včasih tako daleč.
Ena od teh pesmi je Dež viš -Če veš? iz velikega skladatelj-skega opusa Leoša Janačka, mo-ravskega mojstra slovaške ljudske besede in glasbe.
S Češke smo se preselili na Finsko, ki nam jo je kot deželo tisočerih jezer in otokov v dvorano pričaral Jan Sibelius, s pesmijo Sama na otoku. Idiliko finske pokrajine je že v naslednji točki sporeda zamenjalo trpljenje dveh ruskih borcev, ki sta svoje zadnje ure preživljala v tesni in zadušljivi ječi. Drugi jetniki - uzhiki so se nemo in z bolestjo priklonili spominu umrlih, a nesmrtnih borcev. To dogajanje ste lahko spremljali v pesmi Dmitrija Šostakoviča Kazne-nym, katere prvi del je grajen kot fuga, konec pa izzveni v širini ruske pesmi.
Eno pesem v celovečernem koncertu je Lira posvetila tudi dolgi in plodni življenjski poti Matije Tomca, ki se je z belokranjskimi rojenicami začela na Kapljiščih pri Metliki leta 1899, končala pa letos v Domžalah.
Matija Tome: Večerna pesem
Prvi del koncerta so pevci sklenili z napevom Alojza Sre-botnjaka, ki pravi: »Ne, jaz nočem še umreti!« (priredba pesmi Srečka Kosovela) in res, Lirina pesem ni umrla, ampak je v drugem delu še zaživela, saj so pevci mojstrsko predstavili še ven-ček narodnih.
Najprej bi omenil pesem Josipa Pavčiča Dekle med rožami, s
Srečanje z zamejskimi pevci v Mostah
Pred Taborom slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer vsako leto sodeluje tudi do 200 pevskih zborov, organizira letos Zveza kulturnih prosvetnih organizacij Kamnik in pokrovitelj Krajevna skupnost Moste že peto srečanje pevskih zborov v dvorani osnovne šole v Mostah.
Običajno na tem srečanju nastopi oddaljenejši zbor bližnji in seveda domači pevski zbor. Srečanje bo letos v soboto, 14. junija ob pol devetih zvečer. Kot drag gost bo nastopil mešani pevski zbor iz Kotmare vasi na avstrijskem Koroškem (iz Roža). Zbor deluje v prosvetnem društvu Gorjanci, ki je larii slavilo 100-letnico. Z njimi bo prišel tudi 9-članski mladinski pevski
zbor in otroci igralske skupine, ki bodo nastopili s kratkim dramskim vložkom.
Zbor in ostali nastopajoči iz Kotmare vasi na Koroškem so se našemu vabilu zelo radi odzvali. Napisali so prijazno pismo, kateremu je priložen njihov spored. Prva bo pesem »Luštno je vi-gred«, ki jo vsi dobro poznamo, in še druge, ki so blizu vsakemu našemu človeku.
V progrmau, 14. junija, bo nastopil tudi mešani pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice. O zboru bomo več napisali po koncertu, njegovega obiska pa bomo tudi zelo veseli.
Mešani pevski zbor kulturnega društva Moste deluje od leta 1980. Prvi zborovodja je bil Milan Potočnik, nato sta zbor vodila Janez Nastran in Ivo Žavbi,
od lanskega oktobra pa ga vodi Franc Spruk, ki je tudi zborovodja mešanega pevskega zbora Svoboda iz Duplice.
Za nastanek zbora ima največ zaslug Moščan Tone Špenko. Navduševal je pevce po hišah in v času, ki ni naklonjen skupnim ljubiteljskim dejavnostim, vendar uspel.
Zbor poje predvsem narodne pesmi in nastopa na domačem in tudi drugih odrih. Nastopil je v Markovcih pri Ptuju, na radiu in televiziji, na letošnjem Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki bo 22. junija, pa bo za petkratno sodelovanje prejel bronasto priznanje.
V imenu zborov in prirediteljev prisrčno povabilo na koncert.
CIRIL SIVEC
katero je skladatelj obudil spomin na vrlega komendskega rojaka Ivana Završana, ki je leta 1874 začel svoje kajžarsko in pevsko življenje. Dolga je zgodba o pevcu - baritonistu, ki je petdeset let prepeval v zboru Glasbene matice, kjer je ustanovil tudi pevski kvartet.
Kupiu bom robce tri ... pa je pred leti v okolici Celja zapisal Ciril Pregelj, pred dnevi pa so jo zapeli Liraši. Čeprav o tem skladatelju, ki je umrl pred dvajsetimi leti, ne govorimo dosti, pa slovenski zbori pogosto pojejo njegove pesmi in priredbe ljudskih pesmi.
S pesmijo Franceta Marolta Ribniška, ki ne potrebuje komentarja, so se pevci poslovili od navdušene publike in jim zaklicali: »Na svidenje v prihodnji sezoni!«
Jaz pa dodajam še pregled prireditev, ki so jih med obema letnima koncertoma opravili Liraši.
- 26. julija 1985 je imela Lira za občinski praznik nastop ob otvoritvi razstave slikarja Aladi-na Lanca v galeriji Repanšek.
- 5. septembra je nastopila na večeru narodnih pesmi na Trgu prijateljstva v Kamniku
- 20. septembra je nastopila ob odkritju obnovljene spominske plošče Juriju Japlju v Maistrovi ulici v Kamniku
- 9. novembra je imela v Ločniku, Furlanija/Italija skupni koncert s štirimi zbori iz Furlani-je in Julijske krajine
- 21. novembra je v dvorani Veronika sodelovala z daljšim programom na otvoritvi razstave ob 200- letnici rojstva Kamničana Franca Pirca, sadjarja in prosve-titelja ameriških Indijancev
- 5. februarja je z daljšim progrmaom nastopila na otvoritvi razstave slikarja Poldeta Mi-heliča v dvorani Veronika
- 6. februarja je pela pri odkritju spominske plošče slikarjem Koželjem, v Kidričevi ulici v Kamniku
- 7. februarja je v SENŠRM nastopila ob slovenskem kulturnem prazniku na reviji pevskih zborov občine Kamnik
- Koncertni program minule sezone pa je obsegal koncerte v Komendi, Šmarci, Kamniku in na gradu Bogenšperk pri Litiji.
MATIC ROMŠAK
SMRTI
- POGAČAR Stanislav, uslužbenec iz Kannika, Steleto-va 19, star 66 let
- CERAR Albina, druž. upokojenka iz Jeranovega 5, stara 85 let
- BREZNIK Jakobb, os. upokojene iz Gozda 31, star 81 let
- BOHINEC Marija, inv. upokojenka iz Kamnika, Ljub ljanska 3/a, stara 59 let
- BIZJAK Anton, os. upokojenec iz Markovega 6, star 55 let
- PREŠEREN Milan, elektro ing. iz Kamnika, Levstikova 15, star 33 let
- ŽURBI Ljudmila, druž. upokojenka iz Kamnika, Žale 6
- DROLC Blaž, osebni upokojenec iz Okroga 15, star 95 let
- OSOLNIK Janez, kmet iz Špitaliča 21, star 36 let
Ugodno prodam dva fotelja. Tel. 832-350.
Samski išče sobo v Kamniku ali okolici. Vlado Grubišič, Pošta Kamnik.
ljenja klopi v srednji šoli, so dobili novo ime - zaključni ples, seveda iz praktičnih razlogov, ker mature kot zadnje preizkušnje ni več. Od starega blišča raa-turanstskih plesov je ostalo bore malo. Slovesnost, značilna za prelomnice življenja, ni več tisto, kar je bila. Letošnja t. i. druga generacija usmerjencev Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra se je držala tradicije svojih gimnazijskih predhodnikov in pripravila zaključni ples, da so proslavili konec štiriletnega naprezanja v šolskih klopeh. Kot v starih gimnazijskih časih je bilo slišati maturantsko himno Gaudeamus igi-tur, hčerke in sinovi so se zavrteli z očki in mamicami ob zvokih valčka. Včasih je bila navada, da so se ob takih priložnostih zbrali vsi maturantje, bližnji sorodniki in profesorji; začuda je
POROKE
- OSOLNIK Tomaž, izdelovalec lepil iz Stolnika in KERN Milena, med. sestra iz Šmarce
- JENKO Valentnin, strojni tehnik iz Mengša in VRHOVNIK Majda, kem. tehnik iz Kamnika
- TOMEC Silvo, ključavničar iz Vranje peči in
ŠUŠTAR Pavla, administrativni tehnik iz Brezij
- LIČER Bojan, prodajalec in Bistričice in
SLAPNIK Mirajana, mes. sestra iz Županjih njiv
- KLOBČAR Janez, akademski glasbnik iz Podgorja in PETERLIN Marta, višji fiziote-rapevt iz Kamnika
- ŽIBERT Srečko, kovino-strugar iz Podgorja in ŠUBELI Veronika, adjustirka iz Kamnika
- ŽEBOVEC Vinko, mesar iz Rudnika pri Radomljah in LIPOVŠEK Cvetka, šivilja iz Velikega Rakitovca
- KLEMENC Marko, delavec pri transportu iz Kamnika in KRIZMAN Brigita, tkalka iz Rodice pri Domžalah
- HOLCAR  Daniel, konstruktor iz Kamnika in ROPRET Mojca, soc. delavka iz Bohinjske Bele
- KVEDER Vinko, žerjavist iz Spodnjih Kosez in LESKOVEC Viktorija, tkalka iz Volčjega potoka
- ZOBAVNIK Jernej, transportni komercialist iz Kamnika in
BALANTIČ Bojana, med. sestra iz Šmarce
- BABNIK Matjaž, elektroin-štalater iz Mekinj in BARIŠIĆ   Marija, ekonomski tehnik iz Kamnika
takrat precej profesorjev manjkalo.
Časi se spreminjajo, mogoče bi bila potrebna reforma tudi pri zaključnih plesih. Bleda slika preteklosti bi morala dobiti nov obraz. Zabava je bila kljub temu dovolj pestra. Ansambel Gu-gu je poskrbel, da je bilo plesišče vedno polno. Že večkrat smo ugotavljali, da kamniška hala slabo služi svojemu namenu, kadar gre za plese. Po tleh pogrnjeni topli pod daje videz zanemarjenosti, ples po takem podu pa je vse prej kot prijeten. Zato z razne prireditve, ki jih prirejajo kamniške delovne organizacije, društva in klubi, rajši izberejo domžalsko halo. Upravljalec hale bi lahko poiskal ustreznejšo rešitev, saj bi tako preprečil odtok sredstev v sosednjo občino. Ljubitelji diska težav s tlemi niso imeli. Večnamenski prostor OŠ F. Albrehta je odlično opravljal vlogo začasnega disko kluba.
Bogat srečolov, dobitke so prispevale delovne organizacije iz Kamnika in sosednjih občin, in ne preveč drage srečke, so večino speljale v svet hazarda. Nekaterim se je zares splačalo.
Ob vsem tem je še najbolj razveseljivo dejstvo, da smo dobili novo generacijo mladih šolanih ljudi. Vendar se bodo ti že čez mesec ali dva srečali s problemom zaposlovanja, kar pa je bolj otožna stran medalje.
D. G.
Turistično društvo Motnik vas vabi na II. MOTNIŠKI SEJEM v soboto, 21. junija od 14. ure dalje in nedeljo, 22. junija od 9. ure dalje v Motniku. Obakrat bo tudi vrtna veselica s srečelo-vom. V soboto bo igral ansambel Veseli hmeljarji, v nedeljo pa ansambel Akvamarini.
VABLJENI!
Dežurstva trgovin V soboto, 14. junija, bodo od 7. do 19. ure odprte trgovine Zaprite, Duplica, Komenda, Stranje, v nedeljo, 15. junija od 8. do 11. ure pa Zaprice. V soboto, 21. junija, bodo od 7. do 19. ure odprte trgovine Bakovnik, Smarca in Moste, v nedeljo 22. junija od 8. do 11. ure pa trgovina Bakovnik.
Dopisujte v Kamniški občan
VABIMO VAS...
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
PETEK, 13. junija 1986 ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik:
Ivan Sivec: DISKO POD VAŠKO LIPO
Veseloigra v treh dejanjih s petjem, glasbo in pretepi.
Gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane.
Predstava za sindikalni abonma in za izven; vstopnice bodo v
prodaji uro pred predstavo pri blagajni kina DOM.
PETEK, 20. junija 1986 ob 21.30 Ploščad za kavarno Veronika v Kamniku: Projekcija filmov na prostem: GIBLJIVA MAVRICA
Predstavitev dejavnosti Foto-kino kluba Mavrica
PETEK, 27. junija 1986 ob 21.30 Ploščad za kavarno Veronika v Kamniku: Projekcija na prostem: VEČER PLANINSKIH FILMOV Predstavlja Foto-kino klub Mavrica.
V primeru slabega vremena bosta obe projekciji v dvorani Veronika v Kamniku.
VABLJENI!
Vtisi iz Beograda
Kaj dela mladina v Kamniški Bistrici
Bliža se praznik krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, 9. junij, in ob tej priložnosti bi bilo primerno slišati, kaj se v tej KS dogaja v mladinski organizaciji. Na žalost moram ugotoviti, da nič kaj takega, da bi bilo vredno pohvale. Nasprotno! Mladinska organizacija že lep čas v svoji dejavnosti in aktivnost stagnira in zato ni vzor novoprihajajočim generacijam. Vzrokov za tako stanje ni veliko, saj imajo mladinci in mladinke več kot dovolj možnosti za aktivno sodelovanje v svoji organizaciji.
Tudi KS oziroma njeni organi so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, če je bila ta potrebna. Priskrbeli so tudi denar za mladinske dejavnosti oz. reševanje njenih problemov. Gledano s te plati, ne bi smelo biti problemov. Najbrž je vzroke nazadovanja v delovanju mladinske organizacije treba iskati v mladincih samih oz. njihovi nezainteresiranosti za kakršnokoli drugačno aktivnost, kot tisto, ki je namenjena zgolj potešitvi njihovih lastnih, posebnih želja. To pa je problem, ki ni značilen samo za našo organizacijo, ampak nasploh v vseh oblikah družbenega udejstvovanja, ki temelji na aktivni udeležbi širše množice. Očitno je, da se interesi posameznikov med seboj tako razlikujejo, da je težko najti skupno pot za njihovo uveljavitev. Upam si trditi, da so interesi nekaterih posameznikov tudi takšne narave, da bi se težko uresničile v mladinski organizaciji, ki ni organizacija, v kateri bi se sproščala mladostniška razposajenost, da ne rečem kar objestnost.
Želja nekaterih je, da bi naša mladina zopet začela aktivno delovati. Toda kako začeti z uresničevanjem te želje? Že lani je predsednica poskušala mladince sklicati na sestanek, da bi izvolili novo predsedstvo, ker je mandat staremu že davno potekel. Toda, na sestanek ni bilo nikogar. Se pravi, da sprememb ne bo, do takrat, ko se bo morda našel nekdo iz mlajše generacije mladincev, ki bo stvar poskušal vzeti v svoje roke. Vendar pa predpostavljam, da bo ta nekdo moral imeti veliko optimizma, piedvsem pa veliko avtoritete, ki pa je 16. ali 17. letnik najbrž nima toliko, da bi spreobrnil miselnost vseh mladincev. Toda, tudi pretirano pesimistični ne smemo biti. Mogoče se bo le našla skupina nadebudnežev, ki bodo pripravljeni preskočiti »trenutno« krizo in začeti na novo. To novo pomeni najprej spemembo v strukturi predsedstva in izvirne ideje za drugačen pristop k delu, ki bi pritegnilo tako mlajše kot tudi starejše mladince.
Sabina Barakovič
Letos zopet: Dober dan, naši
Maj je mesec mladih, mesec praznovanj. Mladi pripravijo razne prireditve. Ena največjih je gotovo zaključna prireditev ob dnevu mladosti v Beogradu, na kateri smo letos nastopali tudi Kamničani in Domžalčani.
Po dobrem mesecu trdega treninga smo se devet dni pred prireditvijo odpeljali v Beograd. Stanovali smo v kasarni Banjica, kjer je bila kar Jugoslavija v malem. Mladinci iz drugih republik so nas lepo sprejeli in kar hitro so stekli spoznavni pogovori.
Vsak dan smo resno vadili, saj je bilo treba vaje dodobra izdelati. Izčrpavala nas je tudi neznosna vročina. Zvečer, ko je bila zabava, pa smo pozabili na utrujenost. Plesali in peli smo do polnoči. Sklenili smo veliko novih prijateljstev, zlasti z mladimi iz drugih republik.
V nedeljo smo ves dan nestrpno postopali po sobah in se pripravljali na nastop. Pred nastopom smo si stiskali roke in si iskreno želeli, da bi šlo vse po sreči. Program se je začel. Več kot pet tisoč mladih iz vse Jugo
V počastitev dneva mladosti so učenci in učitelji OŠ Komen-da-Moste že drugo leto zapored pripravili dan interesnih dejavnosti - prikaz ustvarjalne aktivnosti šolskih krožkov. Na šoli deluje v tem šolskem letu 36 krožkov, kar je v primerjavi z drugimi osnovnimi šolami v kamniški občini res veliko.
Ti krožki so rezultat svojega dela prikazali v petek, 23. maja. Lahko smo si ogledali različne razstave - od oblikovanja papirja in žice pri najmlajših učencih, do likovnih, modelarskih, ročnih del, klekljarice in tkalke so ustvarjale kar med razstavljanjem, fotografi so se izkazali ž vrsto odličnih delovnih posnetkov in so bili ta dan sploh zelo zaposleni; videli smo tudi lutkovno in gledališko predstavo, demonstracijo veščin v karateju, šahovsko tekmovanje, prisostvovali smo kolesarskim izpitom,' najmlajši so uživali tudi zaradi boljšega trga, ki so si ga sami ustvarili. Ta dan so bili pionirji sprejeti med mlade člane RK, v Kamniku pa pionirji vseh osnovnih šol med mladince.
Ob zaključku dneva interesnih dejavnosti je posebna ocenjevalna komisija izbrala najuspešnejše krožke za to šolsko leto: na razredni stopnji je največ priznanj požel šahovski krožek, na
slavije nas je plesalo pred očmi tisočerih Jugoslovanov. Naše geslo je bilo: »Zbudi se, nekaj se dogaja, tvoja usoda se rešuje.«
Številni gledalci so nas na koncu programa nagradili z bučnim aplavzom, ki je bil poleg iskrene pohvale predsednice ZSM Jugoslavije Silvije Žugič-Rijavec v njenem zaključnem govoru na stadionu najlepša nagrada za naš trud.
Saša Mejač, 1. c. SENŠRM Kamnik
Bivanje v Beogradu se mi je zdelo še kar znosno. Hrana je bila več kot vojaška (čeprav so se nam kuharji sčasoma le prilagodili), da o klorirani vodi, ki je bila na razpolago na vsaki mizi v jedilnici, sploh ne govorim. Disciplina je bila solidna. Povedati moram, da nas je vseskozi spremljal velikanski napor. Imeli smo tudi veliko sreče, da je dež, ki je pričel neusmiljeno padati v soboto zvečer in podal tudi v nedeljo skoraj ves dan, zvečer nehal padati.
predmetni stropnji pa je bila odločitev težja - zmagovalno mesto si delijo modelarski, kljek-ljarski, tkalski, likovni in gledališki krožek. Zmagovalce čaka praktična nagrada - piknik.
Pri vsej pestrosti dogajanj na šoli ta dan, na katerega so se učenci in njihovi mentorji pripravljali vse šolsko leto, bi bilo pričakovati večji odziv in pozornost krajanov Komende, Križa in Most, saj bi se starši na ta način lahko neposredno prepričali, kaj počno njihovi otroci, kadar gredo od doma h krožku. Njihovi ustvarjalnosti ni meja in
Na splošno je bilo obilo zabave, vzdušje je bilo prav enkratno. Pripravili smo slovenski večer pesmi, recitacij, plesov, katerega so bili še posebej veseli vojaki iz Slovenije, ki služijo vojaški rok v tamkajšnji kasarni.
V Beogradu sem spoznala veliko novih prijateljev in upam, da se bo to prijateljstvo nadaljevalo.
Sabina Kolbl, 3. c. SENŠRM Kamnik
Iz Beograda sem prinesla lepe spomine, čeprav so nas vsakodnevne osemurne vaje močno utrudile. Toda ves trud je bil pozabljen na večernih zabavah, kjer smo sklepali nova prijateljstva. Spoznavali smo življenje mladih v drugih republikah. Naše brezmejno veselje pa se je dogradilo na zaključni prireditvi. Čeprav nam je vreme nekoliko zagodlo, smo program uspešno izvedli. Dokazali smo si, da ves trud, ki smo ga vložili v prireditev, ni bil zaman, saj je bilo večina gledalcev z nastopom zado-
mentorji se trudijo, da sleherni od učencev dobi možnost za svoje interese. Zato naj nam ne bo žal časa za takšen dan interesnih dejavnosti.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem učencem in njihovim mentorjem, ki so nam pripravili prisrčen dan mladosti, vsem članom ocenjevalne komisije, še posebej delegatkama staršev, in nenazadnje vsem zunanjim mentorjem, ki so s svojo pripravljenostjo in sodelovanjem omogočili pestrost interesnih dejavnosti na naši šoli.
MP
voljnih. To pa je bila tudi naša edina, velika želja.
Darja Kos, 1. c. SENŠRM Kamnik
V Beogradu smo bili nastanjeni v vojašnici, zato tudi nismo pričakovali luksuzne hrane. Spali smo v velikih sobah. Spoznali smo se z mladimi iz drugih republik. Na vaje so nas vozili z avtobusi. Vaje so bile naporne, vendar smo se vsi trudili, da bi jih izvedli kar najbolje.
Ogledali smo si hišo cvetja in grobnico tovariša Tita.
Tjaša Mlekuž, 1. c. SENŠRM Kamnik
Teniški tečaji, TK Kamnik tretji
Letos se bodo začetni teniški tečaji začeli te pred koncem pouka, tako da bodo mladi tenisači med počitnicami lahko že izpopolnjevali svoje vrline v teniških nadaljevalnih tečajih. Tečaji bodo od 16. do 20. junija. Za otroke od 16. do 18. ure, za odrasle pa od 18. do 20. ure. Vse informacije in prijave lahko bodoči tenisači dobijo na igriščih teniškega kluba 12. in 13. junija v popoldanskih urah. Število tečajnikov je omejeno.
In zdaj še nekaj o uspehih kamniških tenisačev v slovenski ligi, ki se je pred nedavnim končala. Člani TK Kamnik so ekipno zasedli tretje mesto v Sloveniji. Rezultati: s člani TK Medvode so naši izgubili z rezultatom 2:3, s TK Slovenske Konjice so zmagali s 4:1, s TK Titovo Velenje so zmagali s 4:1, TK N. gorica so premagali 5:0, tudi s TK Brežice so zmagali s 5:0, izgubili pa so s TK Olimpi-ja, in sicer 2:3, zmagali so tudi v Celju s 4:1. R. G.
SvilanHove kolesarite se zopet podajamo aa dolgo pot; s kolegi jo bomo mahnile na obisk k našim onkraj meja - na Koroško, v Benečijo in Furianijo. Ponoviti želimo lansko popotovanje, dolgo 600 kilometrov in 5 dni. 24. junija se bomo podale naproti veselim, prijaznim ljudem, Slovencem zmaj matične domovine.
Sicer pa nas Kamničani že kar poznajo, saj že nekaj let za veselje in rekreacijo vrtimo pedala okoli Kamnika; pred dvema letoma, kaj vem kaj nam je stopilo v glavo, smo se ženske spravile na kolo; moške smo postavile za štedilnik in se za štiri dni s kolesi odpravile po ljubi Sloveniji.
Zato smo se pogumno že lani odločile za zahtevnejšo pot, 600 kilometrov dolgo, ji primaknile še en dan in se podale s kolesi čez mejo. Popotovanju smo dodale še srečanje z zamejci in doživele nekaj, kar ne bomo nikoli pozabile - ponos in srečo" ljudi, da so Slovenci, čeprav na tuji zemlji.
Ker teh doživetij ne moremo pozabiti, želimo to popotovanje znova in znova ponavljati. Le še nekaj dni nas loči, ko se bomo znova podale na pot k »našim«. Da pa bo letos vendarle malo drugače, smo pot obrnile na
glavo, k sodelovanju pa privabile občinski sindikalni svet, ki nas je vzel pod okrilje pokroviteljstva.
Kot že rečeno, srečni dan odhoda je 24. junij, ko ga bomo kot za šalo načele »•Črnivcem, nadaljevale z Mozirjem, Velenjem in ga končale z Dravogradom in 125 kilometri poti! Za ogrevanje kar dovolj, kajne?!
Iz Dravograda bomo pot nadaljevale čez mejni prehod Vič do Koroški: skozi Vabot, Pliberk, Zitaro vas in jo po 100 kilometrih končale v Celovcu. Streho nad glavo nam bo nudil Slovenski dijaški dom, dolgo v večer pa bodo donele domače pesmi sredi Celovca v slovenski gostilni »Pri Jokl-nu«, kjer bomo imele srečanje s predstavniki SSZ.
A večer bi le ne smel biti predolg, saj nas tretjega dne našega popotovanja čaka kar zahtevno delo: iz Celovca jo bomo mimo Vrbe in Beljaka ter Biljice mahnile preko italijanskega Trbiža naravnost v strmi gorski prelaz Predel. Pa saj se ne bojimo toliko vzpona kot spusta, saj obstoji resna nevarnost, da nam huda strmina porabi »radirke«, kot pravimo našim zavoram. No ja, bomo pa manj zavirale, saj se v Bovec hočemo pripeljati čile in zdrave. Tam imamo namreč
snidenje s sindikalisti iz »CIB« Bovec.
Četrti dna bo nekaj posebnega na našem popotovanju: je najdaljši po kilometrih (160) in najbolj bogat s srečanji. Zgodaj se bomo morale odpraviti skozi Kobarid in preko mejnega prehoda Robič do Čedada, kjer bomo za trenutek postale pri Slovenskem kulturnem domu Ivana Trinka.
Od tu se bomo podale na pot proti Krminu in naredile velik ovinek do Gorice, kjer bomo zopet na kratko postale pri Goričanih, nato pa bomo pot nadaljevale proti Trstu in jo začasno zaključile v Lipici, kjer bomo tudi prenočevale. A večer, ki bo sledil napornemu dnevu bo prav gotovo nekaj posebnega. Preživele ga bomo v majhni vasici, stisnjeni v predmestju Trsta, Lonjerju, kjer so doma prijazni ljudje, Slovenci, s katerimi smo že lani preživele nepozabne trenutke.
Čeprav nerade, pa vendarle, po štirih dneh potepanja bo vendarle treba domov. Zato jo bomo petega dne mahnile proti domu iz Lipice skozi Postojno in naprej po stariecesti, ki nas bo peljala k sreči navzdol do Logatca in Vrhnike in v popoldanskih urah bomo pripotovale domov v Kamnik.
- ka
Dan interesnih dejavnosti v OŠ Komenda—Moste
Franc Uršič
Da ne bi
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Doslej je smer spominskega pohoda sledeča:
1. V neposredni bližini stoji Gasilski dom Kamniška Bistrica. Na pročelju je vzidana spominska plošča, na kateri je vklesanih 20 imen članov GD Kamniška Bistrica, ki so padli v NOV od 1941 do 1945. Ploščo so odkrili 22. 7. 1979 ob 50-letnici GS.
2. Od gasilskega doma Kamniška Bistrica vodi pot na grobišče, ki leži južno v vznožju cerkvenega griča v Zg. Stranjah. Tu so Nemci pokopali 22 borcev Kamniškega bataljona, padlih usodnega torka 19. januarja 1943 v hudi zimi na Kališah (980 m nadmorske višine).
Med padlimi borci sta bila tudi politkomisar Kokrškega odreda Anton Štefan-Kostja in komisar Kamniškga bataljona Lado Kunovar-Slavko. Istočasno je bilo ujetih 18 borcev.
Bataljonsko poveljstvo je odredilo počitek v Kališah in za varnost postavilo na štirih mestih straže, celo v zvoniku cerkvice sv. Ahacija nad vasjo, od
pozabili
koder je najboljši razgled. Kronika navaja, da je položaje partizanov izdal domačin Grega Sušnik, zaradi česar je prišlo sredi popoldneva, ob 15. uri do silovitega, nenadnega in zahrbtnega napada Nemcev. Postavljene straže so se prve spopadle z Nemci, ki so bili v belih maskiranih oblačilih in so vas dosegli že v prvem naskoku. Med partizani je prišlo do zmede, predvsem med umikajočimi iz hiš in hlevov. Pri umiku navzdol so prišli v križni ogenj in na čistino, tako, da so borci Kamniškega bataljona našli kritje le v visokem snegu. Kamniški bataljon je prišel v Kališe s sedemdesetimi novinci, večinoma neoboroženi-mi, kar je bil glavni vzrok za veliko padlih in ujetih. Težko je razumeti Sušnikovo izdajo, saj so mu Nemci že 9. 7. 1942 ustrelili brata kot talca v Črni, starša, svakinjo in dva nečaka pa 15. 8. 1942 selili v taborišče v Nemčijo.
Grobišče v Zg. Stranjah je bilo takoj po vojni, leta 1945, ograjeno in označeno s skromnim spomenikom, ki je do leta 1962 že precej razpadel.
Za praznik republike, 29. 11. 1963, je bil odkrit nov spomenik, 6 m visok obelisk iz belega istrskega marmorja, v katerega je vklesanih od 22 pokopanih le 17 znanih imen padlih borcev v Kališah in imena treh aktivistov (družina Šif) od šestih, ki so izkrvaveli v Korošici dobri dve leti kasneje, 6. 2. 1945, in jih svojci po osvoboditvi niso prekopali. Bunker omenjenih aktivistov, ki je bil v bistvu drvarska bajata, so napadli belogardisti in ga po storjenem zločinu zažgali.
Obelisk krasijo odtisi pisav za zaljšanje terničev Velike planine, delo akad. kiparja Marjana Keršiča po načrtu arh. Vlasta Kopača.
Obelisk je postavila krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič, slavnostni govornik ob odkritju je bil Mirko Podbevšek-Lado.
3. Od grobišča v Zg. Stranjah se usmeri partizanska pot proti Zakalu k domačiji Dobovšek. Spomenik stoji v bližini hiše ob poti iz Roje. Postavila ga je krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič ob praznovanju krajevnega praznika kamniška Bistrica in Godič, 8. junija 1980. Slavnostni govornik ob odkritju spomenika je bil Franc Hribar-Lovro. Posvečen je sedmim žrtvam, ki so jih 5.
januarja 1945 zverinsko pobili kamniški raztrganci imenovani »Gegenbanda Martin«, (raztrganci slikani v knjigi Kokrški odred str. 346/11) pomagači gestapa.
Dogodek tega tragičnega dne je podrobno opisala domača hči Francka, ki je bila tedaj stara dobrih osemnajst let. V hiši so bili otroci z mamo. Partizan Tine Hauptman, ki je bil sicer že od novembra 1944 skupaj z Antonom Ocepkom in Andrejem Boštjančičem v posebnem bunkerju v svislih, je okrog 9. ure prišel v vežo in poklical mamo, da bi mu nekaj dala. V tistem hipu sta zagledala skozi priprta vezna vrata, da raztrganci obko-ljujejo hišo. Kurir Tine je skočil iz veže na prosto in že po nekaj metrih padel, bil je pokošen z rafalom iz brzostrelke. Misleč, da se partizani zadržujejo v hiši, so raztrganci vrgli skozi okno ročno bombo, kar je povzročilo silovit preplah med sedmimi otroki in mamo. Vsi hkrati so hoteli na plan, toda takoj pred hišo je rafal zadel mamo, v neposredni bližini za vogalom še sina Petra, ki se mu je iztekal zadnji dan dopusta iz nemške vojske. V dolino sta bežala se-demnajstlena Micka in enajstletni France, ki je ubežal, medtem ko je bila Micka hudo ranjena in
so jo raztrganci čez dobre pol ure ubili pod kozolcem, kakih 50 m od hiše. Raztrganci so zahtevali od petnajstletnega Lojzeta in Francke, ki sta jokala ob mrtvi mami s še triletnim Tonetom in devetletno Angelo, da izžene-ta iz hleva živino in prašiče, nato pa naročili Lojzetu, naj gre po sosedovega Florijana Trobevška. da bi odgnal živno proti Kamniku. Lojzek se ni vrnil, Florijan pa je nič hudega sluteč prišel, a so ga raztrganci že po nekaj izmenjanih besedah ubili pri Do-bovšku, ob veznih vratih. Med tem časom so raztrganci odkrili bunker, v katerem je bilo še po-lure prej šest partizanov, vendar so trije srečno ušli. Anton Oce-pek in Andrej Boštjančič sta na klice, da se nobenemu ne bo zgodilo nič hudega, prišla ven, vendar su jo takoj pobili. Po grozljivem streljanju in uboju sedmih ljudi so raztrganci zmetali v notranjost hiše še nekaj ročnih bomb, ker ni bilo odziva, so pričeli pobirati vse, kar se jim je zdelo vrednega, in napolnili nahrbtnike ter nato zažgali s slamo krito hišo in gospodarsko poslopje.
Zagorelo je kot bakla, zraven pa so zgorela trupla mame Angele Cevka, sina Petra in soseda Florijana Trobevška. Vsi trije padli kurirji in hči Micka so
ostali tam, kjer so izkrvaveli. Ogenj jih ni dosegel. Francka, Tone in Angela so morali spremljati raztrgance v dolino, vendar so Angelo in Toneta pustili pri Cerju v Lanišah, Francko pa odgnali s seboj v kamniški zapor. Štirinajstletna Pavla je bila tedaj pr teti v Sidažu, kar jo je rešilo. Po srečnem naključju ni bilo doma očeta Florijana Cevka, ki je nesel kurirjevo sporočilo v Jarše in se ustavil zaradi opravkov še v Kamniku ter se po drugi poti vračal domov. Od daleč je videl raztrgance z neko žensko ter gonjiče z živino, vendar ni slutil, kaj se je doma zgodilo. Groze, ki jo je doživel oče Florijan, ko je prišel odmov, se ne da opisati.
Po treh dneh so Francko iz zapora spustili domov. Dovolili so tudi pokop domačih in soseda na pokopališču v Stranjah, padle kurirje pa so morali pokopati na kraju zločina, a so jih svojci po osvoboditvi prekopali.
Florijan Cevka je bil s svojimi šestimi otroki pri svakinji v Si-dražu do spomladi 1945, ko so se preselili domov v popravljeno staro kaščo, dokler nekaj let po osvoboditvi niso obnovili svojega doma.
S to tragedijo je prenehala delovati partizanska javka pri Do bovškovih.
/O ljubljanska banka
Ljubljanska banka, Gospodarska banka, Ljubljana, n. sub. o.
Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1
Svet poslovne enote Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge 6 pripravnikov
s V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.
Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka-Gospodar-ska banka, Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje
na podlagi sklepa seje Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 10. 4. 1986 in na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, naslednjo
javno dražbo
s pisnimi ponudbami zaradi prodaje enoinpolsobnega stanovanja št. 10 v I. nadstropju stanovanjskega bloka Matije Blejca 6 v Kamniku v izmeri 50,90 m*.
Izklicna cena je 5,796.368,00 din.
Interesenti morajo obvezno pred odpiranjem ponudb položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun štev. 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik. « Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz prostih bančnih sredstev).
Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Stanovanje je zasedeno.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Odpiranje ponudb bo 27. 6. 1986 ob 8.30 v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
ŽTO-TOZD za promet Ljubljana
vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice:
1. premikač, zavirač, kretnik
Pogoji:
- končana osemletka
- starost do 30 let
- posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 45.000 din približni osebni dohodek na delovnem mestu je 95.000 din
2. sprevodnik - vlakovodja
Pogoji:
- končani program IV. stopnje zahtevnosti oz. poklicna šola
- starost do 30 let
- posebna zdravstvena sposobnost
- znanje slovenskega jezika
Usposabljanje traja 6 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 60.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu znaša 100.000 din.
' 3. prometno transportni tehnik
Pogoji:
- končani program V. stopnje zahtevnosti oz. 4 letna srednja šola
- starost do 30 let
- posebna zdravstvena sposobnost
- znanje slovenskega jezika
Usposabljanje traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohdka za čas usposabljanja znaša 65.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 140.000 din.
Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti prevoza z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjske problematike.
Vse prijavljene kandidate bomo povabili na pogovor v kadrovsko službo.
Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 do 30. 6. 1986.
Lončarsko podjetje Komenda
objavlja prosta dela in naloge
opravljanje lončarskih del 1 delavec
Pogoji: končana OŠ, veselje do lončarskega poklica, sposobnost samostojnega dela. Zaradi značaja dela imajo prednost kandidati, ki stanujejo v bližini podjetja.
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi.
M-ETA, Živilska industrija Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge
monterja ogrevalnih naprav
Pogoji:
- poklicna kovinarska šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- 6 tednov poskusno delo
Ponudbe sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik p. p.
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik
obvešča
vse hišne svete, da je na razpolago Odlok o hišnem redu na območju občine Kamnik.
Odlok je v celoti razmnožen in nalepljen na karton velikosti 35 x 56 cm.
Zaradi otežkočenega pošiljanja po pošti naprošamo hišne svete, da jih lahko po svojih predstavnikih prevzamejo v prostorih SKG, Steletova 8, soba št. 12.
DO Gostinsko podjetje »Planinka« Kamnik, Titov trg 4,
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. vzdrževalca
- Pogoji:
elektro, lesne, strojne ali avtomehanične smeri
izpit B kategorije
1 leto delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: DO Gostinsko podjetje »Planinka« Kamnik, Titov trg 4, 61240 Kamnik - komisija za medsebojna delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje
na podlagi sklepa seja Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 10. 4. 1986 in na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, naslednjo
javno dražbo
s pisnimi ponudbami zaradi prodaje
enosobnega stanovanja št. 8 v I. nadstropju stanovanjskega bloka Matije Blejca 10 v Kamniku v izmeri 38,05 m3.
Izklicna cena je 4,350.659,00 din
Interesenti morajo obvezno pred odpiranjem ponudb položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun štev. 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamembnih prostih bančnih sredstev). Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Stanovanje je zasedeno.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Odpiranje ponudb bo 27. 6. 1986 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
SPOŠTOVANI BRALCI GLASILA »KAMNIŠKI OBČAN«
Dovolite nam, da se predstavimo. Živimo v svojem okolju, METALKINEM okolju in blagovnici KAMNIK, pa se še ne poznamo dovolj. Smo razmeroma mlad kolektiv, delamo v prenovljeni blagovnici in skušamo na najboljši način posredovati proizvode od proizvajalca do končnega potrošnika. Smo vmesni člen in po mnenju posameznikov ta del trgovine tudi nepotreben. Pa temu ni tako.
Prodaja je sestavni del trgovinske dejavnosti in je potrebna, ker kupci, potrošniki, občani malokdaj lahko ocenijo nov proizvod, ko pride prvič na tržišče. Danes kupci ne kupujejo kot avtomati. Dinar je preveč dragocen in odločitev za nakup ni lahka. Tu vam želi vaš kolektiv pomagati in si pridobivati novo zaupanje. Prodaja je dvostranska aktivnost. Ni rezultat monologa, pač pa izraz medsebojnega razumevanja, spoštovanja, in pravilno posredovanje proizvoda od proizvajalca.
Naše vodilo v METALKINI blagovnici je:
- postrežimo vedno tako, kot želimo mi, da smo postrežem pri naši konkurenci
- posamezni oddelek je v blagovnici ogledalo njenega dela
- marljivost v poklicu in iskrena služba napram strankam prinaša notranje zadovoljstvo In nam dviga samozavest.
- brez vašega obiska v naši blagovnici nam to ni mogoče
Vabimo vas, da se v to sami prepričate.
METALKA Blagovnica KAMNIK
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja TOZD Kaolin Črna objavlja prosta dela in naloge
strugarja
Pogoji:
- poklicna šola ustrezne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. OD določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in Pravilnik o delitvi OD po delovni učinkovitosti.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazli pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Zdravstveni dom Domžale TOZD »ZV Kamnik« Ljubljanska c. 1
ponovno objavlja
javno licitacijo
za telefonsko centralo
Licitacija za telefonsko centralo bo 16. 6. 1986 v Zdravstvenem domu Kamnik, Ljubljanska c. 1 od 9. do 10. ure v kletnih prostorih. Ogled eno uro pred licitacijo.
Izklicna cena je 10.000 din, prometni davek plača kupec.
OBVESTILO BORCEM IN AKTIVISTOM NOV OBČINE KAMNIK
Zaradi neprestanega naraščanja cen prehrambenih artiklov, potrošnih materialov in ostalih storitev je bil svet PD Banjole žal prisiljen 27. 5. 1986 ponovno razpravljati o penzionskih cenah. Svet je na podlagi predloga delovne skupnosti PD Banjole in široke razprave sklenil povečati dnevne penzionske cene od 15. 6. 1986 dalje za cca 25%. NOVE CENE PO KATEGORIJAH OBJEKTOV IN TERMINIH SO:
Kategorija bivalnega prostora	15. 06. do 25. 06.	25. 06 dO 05. 09.	okvirno določena cena od 05. 09. do 25. 09.
Depandansa II	3.600	4.850	3.700
Depandansa I in III podpritličje DE II	3.400	4.850	3.500
Objekti A, B, NR in podpr. DE 1 in III	3.100	4.350	3.200
Vikend hišice	2.650	3.300	-
Dokončno bo cena za čas od 05. 09. določena naknadno ali potrjena že navedena cena v kolikor ne bo nadaljnjih podražitev.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri vseh predsednikih krajevnih organizacij ZB ali pa v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik.
OO ZZB NOV KAMNIK
t
LJUBEMU
ANDREJU PIRŠU
V SLOVO
Pomlad je v jablano dahnila, s cvetovi vso jo obdarila; pogled očetov vanjo se je ujel, ga vsega s srečo je obdel.
Je jablana zdaj odcvetela, pogled njegov za vedno vzela.
Bo še cvetela jablana pod oknom ljubega očeta, a v misli, njega, nikdar več ne bo ujeta.
HVALA VSEM, KI STE BILI Z NJIM IN NAMI! VSI NJEGOVI
MAJ 1986
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
LJUDMILA DROLC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, njenim nekdanjim sodelavcem SO Kamnik in našim sodelavcem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo tudi pevcem Solidarnosti za ganljivo petje, praporščaku za zadnji pozdrav in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, Nemčija, maj 1986
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST,
DA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
STANISLAV POGAČAR
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KAMNIK
MAJ 1986
Srce je dalo vse, kar je imelo, le ene bilke zase ni hotelo,
V SPOMIN
13. junija mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka in dedek
HINKO ZEILHOFER
Globoka praznina in žalost ostajata za teboj. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v mislih in srcih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami in hči
ANA KOMATAR
iz Podgorja 99 a
Iskrena zahvala vsem *a izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz Stranj, duhovniku za opravljen obred in Slavku Bergantu za lepo izbrane poslovilne besede.
Žalujoči: mož Jože, sinova Marko in Roman ter mama
Podgorje, maj 1986
ZAHVALA
V 96. letu življenja nas je zapustil dragi oče, ded, praded, stric in tast
BLAŽ DROLC
z O kroga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, KO ZZB NOV Špitalič-Motnik in govorniku Francu Li-povšku za poslovilne besede. Posebna hvala velja patronaž-ni sestri Anici iz ZD Kamnik in sosedu Francu Pogačarju. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. Lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. našemu očetu podarili cvetje in ga tako številno spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Okrog, Kamnik, Ljubljana, maj 1986
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ALBINE CERAR
z Jeranovega 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, zdravnikoma dr. Brezniku in dr. Kralju za zdravljenje in govornikoma, tovarišu Merčunu in tovarišu Modicu, za poslovilne besede.
Žalujoči: sinova Branko in Bojan z družinama, sestra Angela in drugo sorodstvo
Jeranovo, Celje, Mekinje, Olševek, Ljubjana, maj 1986
ZAHVALA
Iztekla se je življenjska pot moje ljube mame
STANISLAVE ALBREHT
zato se vsem, ki so mi ob njeni smrti kakorkoli pomagali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, iskreno zahvaljujem. Še posebej se zahvaljujem sosedom, svojim sodelavcem iz Titana, pevcem, ki so se od nje poslovili z občuteno pesmijo in župniku za opravljen pogrebni obred.
Hčerka Marija Malešič z možem Francetom
Kamnik, maj 1986
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
STANISLAVA POGAČARJA
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, oseb-
ju Zdravstvenega doma Kamnik za njihovo pomoč, prav tako pa tudi zdravnikom in sestram v bolnišnici Dr. Petra Držaja. Lepo se zahvaljujemo p. Franciju Pivcu za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Trčelju za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na Zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, maj 1986
ZAHVALA
Mnogo mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubljeni, dragi mož, oče, brat, tast, zet, dedek, stric in svak
MIROSLAV LENARČIČ
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem iz DO Svit Kamnik in našim sodelavcem iz Svilanita in Zarje za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje in vso drugo pomoč. Tovarišu Vahtarju se zahvaljujemo za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in pevcem iz Leka za ganljive žalostinke. Še posebej se zahvaljujemo osebju UKC Ljubljana in dr. Jožetu Pretnarju za požrtvovalno delo. Hvala lepa vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, Šmarca, Podgorje, Ljubljana, Radomlje, maja 1986
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded, brat in stric
PETER ERJAVŠEK
iz Bistričice 33
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem, njegovim sodelavcem iz Gozdnega gospodarstva Kamnik in našim sodelavcem iz Titana, Utoka, Stola, Svita in KIK za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Gorski reševalni službi Kamnik za sodelovanje na pogrebni svečanosti in načelniku GRS Kamnik, tovarišu Cenetu Griljcu, za izbrane tople besede slovesa, cerkvenim pevcem iz Stranj za ganljivo petje, predstavniku DU Kamnik za poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Bistričica, Kamnik, Županje njive, Stahovica, Košiše, marce i 9Sft
Na podlagi 11. člena Pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj in sklepa Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 23. 5. 1986
objavlja
odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik
RAZPIS
za organizacije združenega dela za dodelitev družbenih kadrovskih stanovanj.
I.
Za dodelitev sta na razpolago dve kadrovski stanovanji v nadstropju Kulturnega doma Šmarca in sicer:
- stanovanje št. 1 v izmeri 89.85 m2
- stanovanje št. 2 v izmeri 82.90 m2
II.
Kadrovska stanovanja se dodeljujejo OZD pod pogojem, da same ne morejo rešiti stanovanjskega problema deficitarnega kadra, ki so potrebni za gospodarski, socialni in kulturni razvoj občine Kamnik.
III.
Do kadrovskega stanovanja za svoje delavce je upravičena OZD:
- ki zaposluje ali bo zaposlila delavce za opravljanje del in nalog širšega družbenega interesa v smislu točke II.
- ki združuje sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v Samoupravni stanovanjski skupnosti z izjemo Uprave javne varnosti za delavce - miličnike Postaje milice Kamnik.
IV.
Kadrovska stanovanja se lahko dodeli delavcem: ~ ki opravljajo ali bodo opravljali dela oz. naloge v smislu točke II.
- ki praviloma niso starejši kot 50 let
- ki nimajo stanovanja ali ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja.
V.
Šteje se, da delavec nima ustreznega standardnega stanovanja, če stanovanje, ki ga zaseda, za 10 m2 ali več zaostaja za naslednjimi površinskimi standardi:
štev. družin. stand. površina
članov do m?
1 32 (enosobno stanovanje)'
2 45 (enoinpolsobno stan.)
3 58 (dvosobno stanovanje)
4 70 (trosobno stanovanje)
VI.
Organizacija združenega dela, ki sodeluje na razpisu, mora k obrazloženi vlogi priložiti:
1. sklep samoupravnega organa o sodelovanju na razpisu
2. opis del. oz. nalog, ki jih opravlja ali ki jih bo opravljal delavec, za katerega sodeluje na razpisu
3. izjavo, da sprejema pogoje, ki so določeni s pravilnikom o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kamnik
4. osebne podatke o delavcu:
- število njegovih družinskih članov
- skupni prihodki njegove družine za preteklo leto
- stanovanjske razmere delavca in njegove družine.
VII.
Rok za sprejemanje vlog je 30 dni od dneva objave razpisa.
Vloge pošljite na naslov Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer dobite tudi vse informacije.
Mercator-Eta, živilska Industrija Kamnik
potrebuje za delo pri predelavi povrtnin
večje število delavk ter dva skladiščna delavca.
Nudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se nameravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in študentom med počitnicami. (Počitniški zaslužek od 50.000 din do 70.000 din na mesec) Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije.
Kamniški alpinisti se odpravljajo v Himalajo na Lotse Šar
Vrteli so pedala
Med Kamničani se je planinska zavest prebudila že koncem prejšnjega stoletja. Planinsko društvo Kamnik je bilo ustanovljeno pred devetdesetimi leti in alpinistični odsek praznuje SO letnico. Med vse večjo množico planincev so vznikli prvi alpinisti-samo-rastniki. Krepil se je duh. nezadržano se se rojevale generacije vse boljših in uspešnejših alpinistov. Nekaterim so postale stene v Alpah drugi dom. Sodelovali so v odpravah na Kangba-čen. Makalu. Anapurno. Everest. Lotse. Daulagiri in na vrhove Hindu-kuša. Kavkaza. Tien Šana. Andov... Alpinisti so dosegli velike uspehe. Doseženi so bili vrhovi osemtisoča-kov preko najtežjih sten. ki so jih pred njimi neuspešno naskakovala že tuje odprave.
Dosežki obvezujejo in spodbujajo.
Vsak alpinist želi doživeti Himata-
Kamniški občan
jo. hoče spoznati sebe v svetu, ki mnogim izsrka moči do skrajne meje človeške zmogljivosti pa vednar. možje vztrajajo, vzdržijo in zmagujejo.
Včasih slišim očitek, da je osvajanje nekoristnega sveta nesmiselno. Mar ni najbolj nekoristno nič početi.
Dragi bralci občana. Kamničani! Naša odprava je kamniška in tudi vaša. Storili bomo vse. da zastavo našega mesta postavimo čim višje... na teme neimenovanega vrha Lotse Šara. Zmaga in poraz sta alpinistom v gorah večna tekmeca. Pol metra pod vrhom je alpinist Se vedno bližje dnu kot vrhu.
Vaša solidarnost bo tudi vaš ponos pri utiranju stopinj na gori. Naj vam ne bo žal majhnega prispevka mo-
žem, ki so pripravljeni veliko žrtvovati.
Sredstva zbiramo na žiro računu številka: 50140-678-57091 PD Kamnik, za Lotse Šar 1987. Vsem darovalcem se bomo javno zahvalili in poslali razglednico iz Himalaje. Vaša imena bodo zapisana v zgodovino osvajanja himalajskih vrhov, v seznamih majhnega naroda, pri osvajanju vrhov v najvišjih gorah sveta.
CENE GRIUC
Triglavski smuk -več kot smučanje
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš. in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš. Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevč. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
Med kamniškimi alpinisti je že dolgo tlela želja organizirati odpravo v Himalajo. Pravijo: »Kjer je dim. je tudi ogenj!« Vzplamtel je. Želje in debate so rodile sklep. Spomladi 1987 leta bomo odšli v Himalajo na Lotse Šar (8400 m). Naš cilj je osvojiti njegov srednji, brezimeni vrh bližine Everesta.
Pobudo alpinističnega odseka je podprlo tudi planinsko društvo Kamnik. Priprave so se že razmahnile. Sodelovalo bo šest do osem alpinistov. Največji problem odprave so visoki stroški, ki znašajo okrog 4000 dolarjev za vsakega člana. Globoko bomo morali seči tudi vsak v svoj žep in si denar prislužiti v prostem času, popoldne, v sobotah in nedeljah. Čistimo okna, pleskamo hiše, postavljamo strelovode, kopljemo jarke, delamo za RTV in še marsikaj bomo počeli. To je veliko odpovedovanje. Garanje za vstopnico v Himalajo, garanje sedaj za garanje na gori... Takšna je cena za »privilegij« sodelovati v odpravi.
Za kandidate odprave se je boj za goro že začel.
Bila je tretja nedelja v maju. S sinom sva stala vrh Kredarice in v čudovitem pomladanskem jutru občudovala prebujanje novega dne. Izza Kamniških je pokukalo sonce in razlilo svoje žarke po najvišjih zasneženih vrhovih. Kot žareči ognjeniki so bleščali v meglenem morju; le kaj je na svetu še lepšega. Pogled nama je nehote ušel proti vrhu Triglava. Ta hip je bil med vsemi vrhovi najlepši. Nisva se mu mogla odpovedati. Ob sedmih sva bila že na vrhu, oziroma nekaj metrov nad njim. saje bil Aljažev stolp še globoko pod snegom.
Pred Domom na Kredarici je bilo vse več smučarjev, saj je smuk od sedme do osme ure najlepši, to turni smučarji dobro vedo. Iz vrha sva občudovala prve smukače. ki so zaviju-gali pod Kredarico na Rezke pode in Travni dolini nad Zgornjo Krmo. Smuči so naju čakale na Kredarici, zato sva pohitela. Sestop z vrha sva morala opraviti previdno, saj je bila pot večinoma pod snegom in ledom.
V Staničevi koči in Domu na Kredarici je bilo že v soboto vzečer zelo živahno. Užitke na triglavskem smuku so si želeli smučarji vseh starosti, tudi štiriinsedemdesetletni kaveljc iz Ljubljane.
Slovenci smo postali narod smučarjev, le da so sem gor prišli najbolj trmasti iz vseh krajev Slovenije, tudi štirje Kamničani. in iz sosednje Avstrije.
Pripela sva smuči, oprtala nahrbtnike in se predala čudovitim užitkom belih strmin pod Triglavom. Nisva hitela, čeprav je smuk dolg sedem kilometrov. Sonce je že močno pripekalo, zato so se smučarji razkošno prepuščali sončenju. Nekdo je vijugal kar v samih »gatah. sebi v zadovoljstvo in drugim v zabavo. Srpetno smo preskakovali skalne pasti, počivali in smučali po neskončnih strminah proti Krmi. Med smučarji je bil tudi neki »ejga« s harmoniko in v slovo od gora zaigral Oj Triglav moj dom...
Večno lepa melodija, sonce, mir in lepota, vse to je najlepše plačilo za trud, ko s težkim bremenom na hrbtu, v znoju in večurni hoji, garaš proti Kredarici.
Letos nas je pri vzponu dvakrat opral dež in posušilo sonce, toda z malo svojeglavosti in veliko dobre volje se napori vseeno lahko prema-gaujejo. Kamničani, pridite naslednje leto, ne bo vam žal!
CENE GRIUC
V lepem sončnem in kar pretoplem vremenu, je nedeljsko dopoldne v Kamniku popestrila spominska kolesarska prireditev - Dirka Slavka Je-senovca. Na njej je nastopilo kar okrog 130 kolesarjev iz številnih slovenskih klubov in društev. Čeprav je bila udeležba skromnejša, kot, recimo, na dirki po Jugoslaviji, pa se je je udeležilo precej bivših aktivnih tekmovalcev. Najbolj znan med njimi je bil prav gotovo dolgoletni repre-zentant in zmagovalec največjih jugoslovanskih dirk - Janez Zakotnik. ki je po imenitnem finišu zmagal tudi v Kamniku. Zanj pravijo, da je kot vino: starejši je, boljši je.
Pa o rezultatih te zanimive in dobro obiskane (tudi s strani gledalcev) dirke malce kasneje. Prej je še treba omeniti prizadevne prireditelje iz KD Kamnik, ki so s pomočjo drugih potrebnih služb pripravili tekmo. Še posebej se velja zahvaliti kamniškim radioamaterjem, ki so. kot že vsa leta doslej, pomagali k nemotenemu poteku dirke. Svoj delež ima tudi Postaja milice. Zdravniška služba in morda še kdo. Za tiste, ki si tekmovanja niste ogledali naj povem, da so tekmovali v trinajstih kategorijah, od katerih sta bili najslabše zasedeni ženski. Če vemo, da imamo v Kamniku kar nekaj zagnanih kolesark, je to še toliko bolj nenavadno in verjetno ni najbolj prav. da v štartni listi ni bilo niti ene tekmovalke, ki bi tekmovala za kamniško društvo ali za sekcijo kakšne DO. Moram priznati, da ni bilo dosti bolje niti v drugih kategorijah: niti med pionirji, mladinci in veterani nismo imeli priložnosti pozdraviti someščana med vožnjo v cilj. Bo naslednje leto drugače, bolje?
Rezultati: Pionirji (navadna kolesa) 2000 m/26.7 km/h 1. David Žižek. 2. Janez Močnik, 3. Dejan Železnik; Pionirji A 10.000 m/38.7 km/h 1. Jure Vodeb-Ment Celje, 2. Aleš Berg - Rog, 3. Anej Cerovšek-Branik. 4. Tomaž Štor-KK Celje; Pionirji B 10.000 m/37.5 km/h 1. Boštjan Pavli-Rog, 2. Primož Žavbi-Rog, 3. Igor Kosmač-Sava. 4. Jani Matko-KK Celje; Ml. mladinci 28.000 m/41,38 km/ h 1. Gregor Špilar-Sava, 2. Dejan Novak-Branik, 3. Otmar Šturm-KD Metlika. 4. Roman Štih-Bled; St.
mladinci 32.000 km/42.67 km/h 1. Marko Zupanc-Rog, 2. Aleš Kalan -Sava. 3. Peter Jelič-Metlika 4. Martin Hvastja-Rog, 5. Zdravko Božnar-Sa-va; Ženske A 10.000 m/37,3 km/h 1. Dunja Trebižan-Soča Kobarid. 2. Majda Korošec-Hrast Dob, 3. Maja Ločniškar - KK bled; Ženske B 10.000/37,3 km/h, 1. Vida Uršič-Jub Dol; Veterani A 14.000/40,98 km/h, 1. Silvo Jakofčič-Grosuplje, 2. Ivan Rajgel-Štucin, 3. Vili Juvančič-MK. 4. Stane Je raj-Integral; Veterani B 14.000/40.98 km/h 1. Tone Kunaver-Adria, 2. Milan Frelih-Štucin, 3. Alojz Kavčič-Štucin, 4. Dolfe Pufič-Štucin; Veterani C 14.000 m/40,98 km/h 1. Jože Hafner-Adria. 2. Stane Kavčič-Grosuplje, 3. Vinko Novak-Kokrica, 4. Tone Krašnja-Grosuplje; Veterani D ta F 14.000 m/35,74 km/h 1. Marjan Gale (D)-Grosuplje. 2. Zvone Omerzel (D)-Grosuplje, 3. Milan Žerovnik (F)-Rog. Rekreativci (kategorije ni bilo v razpisu) 1. Janez Zakotnik-Adria. 2. Ljubo Car-Bra-nik. 3. Jože Klemenc-Kamnik. 4. Peter Zarnik-KIK Kamnik.
To je bila prva od letošnjih kolesarskih prireditev v Kamniku. Nagrade za najboljše tekmovalce na njej so prispevale kamniške DO, Titan. Svi-lanit, Donit. Eta, KIK, Ideja. Kočna in Elcktroclcment Izlake TOZD Svit.
Naslednjič se boste lahko kamniški kolesarji in kolesarke pomerili že 22. 6.. ko bodo po tuhinjskih cestah dirkale Družine na kolesu. Potem sledi za vse »obvezni« dopust na morju, zadnji dan avgusta pa vsi na Kamniški maraton - Po poteh II. Grupe odredov. 13. 9. bodo svojo dirko v počastitev 90-letnice tovarne imeli Titanova. 21. 9. pa se bodo med seboj merili sindikalisti. To pa še ni vse, 27. 9. bo v Kamniku kriterij po ulicah Kamnika z zelo močno mednarodno udeležbo, udeležila pa se ga bo tudi celotna jugoslovanska reprezentanca. Prepričan sem, da bo vsem klubov-cem po teh prireditvah še ostalo toliko moči, da bodo sezono zaključili na najboljši možni način - Z Jurišem na brisače, ki bo 12. 10.
Držimo jim pesti, če jim bo vse to uspelo, bomo lahko tudi naslednja leta gledali pisan kolesarski spored po kamniških ulicah in njegovi okolici.
MATIC ROMŠAK
Skupščina Titovega sklada
za štipendiranje mladih delavcev
in otrok delavcev SR Slovenije
RAZPISUJE ŠTIPENDIJE TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE
za mlade delavce in otroke delavcev, ki so s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju.
1. v šolskem letu 1986/87 sklad razpisuje:
a) 2 štipendiji za občino Kamnik za mlade delavce, ki:
- se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu -tudi za podiplomski študij in specializacijo
- imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 35 let
- so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter
- so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih
10 štipendij za mlade delavce za študij iz dela in ob delu po enakih kriterijih lahko predlagajo organizacije združenega dela izmed delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah v nerazvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo, kjer združujejo sredstva in delo.
b) 2 štipendiji za občino Kamnik za učence in študenta, ki:
- so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje
- dosegajo nadpoprečne učne uspehe - v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 8
- so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih ■'
c) 20 štipendij za SR Slovenijo za mlad« delavce ter otroke delavcev (učence in študente) na začasnem delu v tujini, ki:
- so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini
- so dosegli primerne delovne in učne uspehe
- se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini
- so državljani SFRJ
- so vključeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini, bodisi sami ali njihovi starši.
Za mlade delavce se po določilih statuta sklada štejejo delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) in delavci, zaposleni pri nosilcih samostojnega dela, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki a).
Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke b).
2. Postopek za podelitev štipendij
Za štipendije Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo
- mlade delavce - do 31. avgusta 1986
samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih
- učence In študente - do 30. junija 1986:
sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v
družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini
- mlade delavce In učence ter študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - do 30. junija 1986
vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini po posredovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka.
Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela.
3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati
- utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in delovni uspešnosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju)
- kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju
- za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat
- za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
- izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
4. Izbira kandidatov
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občin občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma izvršni odbori skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah (v nadaljnem besedilu: občinski samoupravni organi za štipendiranje):
- za mlade delavce v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki predlagajo kandidate, in sicer do 30. septembra 1986
- za otroke delavcev v občinah, kjer imajo kandidati stalno bivališče, in sicer do 10. septembra 1986
- za mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - odbor Titovega sklada SRS za podeljevanje štipendij mladim delavcem in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini
- za mlade delavce iz DO v nerazvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo - predsedstvo Titovega sklada SRS.
Število štipendij, ki jih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine.
5. Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov
Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednost kandidati, ki:
a) pri mladih delavcih
- izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljne izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti
- dosegajo dobre rezultate na strokovnih tekmovanjih ali so inovatorji
- so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju;
b) pri učencih in študentih
- se izobražujejo za proizvodne tehnične poklice oziroma tiste deficitarne poklice, ki so tako opredeljeni v občini. Seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah
- so otroci delavcev neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji
- so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju
- so udeleženci mladinskih delovnih akcij ali raziskovalnih taborov.
6. Pravice In obveznosti štipendistov sklada
Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, za študij ob delu pa v višini 50% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji oziroma povračilo stroškov, ki nastanejo s šolanjem oz. izpopolnjevanjem ob delu.
Mladi delavci iz nerazvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo prejemajo štipendijo po skupno dogovorjenih kriterijih v Jugoslaviji.
Štipendije se usklajujejo z rastjo osebnih dohodkov vsake tri mesece - v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občinah. Otroci delavcev prejemajo štipendijo po statutu sklada in se jim štipendija valorizira hkrati s kadrovskimi šti-
§endijami in štipendijami iz združenih sredstev, tipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali:
- učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh oziroma prav dober, s tem, da morajo imeti v predmetih, značilnih za smer šolanja, odlične ocene
- študenti najmanj poprečno oceno 8 oz. nadpoprečen študijski uspeh, kar potrdi svet visokošolske delovne organizacije
- mladi delavci izjemoma v prvem letu prejemanja štipendije v srednji šoli najmanj dober Uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 7
- da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo
- da ne bodo brez soglasja predlagatelja oz. štipenditorja spremenili smeri izobraževanja
- da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti
- mladi delavci in otroci delavcev na začasnem delu v tujini se obvezujejo, da bodo izpolnjevali pogoje za napredovanje v višji letnik ter
- da se bodo po zaključku šolanja oziroma študija vključili v zaposlitev v domovini
- v pogodbi so dogovorjena tudi določila o obveznosti vračila sredstev štipendij v primerih, ki so določeni v statutu.
Občinski samoupravni organi za štipendiranje morajo po opravljeni izbiri kandidatov posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom za štipendije ter organom Titovega sklada SR Slovenije. Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitve štipendij pri strokovni službi občinskega samoupravnega organa za štipendiranje, pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah.
V imenu skupščine Titovega skjada SR Slovenije, sklepa štipendijske pogodbe s štipendisti Titovega sklada predsednik skupščine Titovega sklada SR Slovenije.