PROLETAREC JE delavski list ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC . Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANQ ITS EDUCATIONAL BUREAU —NO. 2074. a*. Mtta, IM. i nit, M pMi «M«M mmdm (W Art rf C— nw «1 MwA V M CHICAGO 23, ILL., 9. JULIJA (Julv t)f 1947. •»uhiiMwm WHkly at 2301 8. Lswndal« Av. LETO—VOL. XLII. V NEW YORKU m unije CIO Tfriioril« vtttkiaiko demonstracijo proti ivrsnrmu konfresu, ker s svojimi sakoni idarja po orfaalslra- nemu delavstvu Bilo bi seveda boljše, če bi se U "masa" rajše organi-tirala xa tako akcijo na volilne dneve ter takrat glasovala sa svoje ljudi in aa socializem. Nekoč vsemogočna Anglija sedaj le podružnica USA Ernest Bevin se pridružil "ameriškemu stoletju". - Grožnje Jugoslaviji. - "Volitve v Španiji". -Peron snuje "tretji blok" demokracije Ameriško poslaništvo v Londonu je dne 4. julija priredilo banket. Nanj je bil povabljen za glavnega govornika angleški zunanji minister Ernest Bevin. Vloga zelo spremenjena Ko je (Bevin) govoril, je točno vedel, da naš četrti julij pomeni praznovanje ameriških angleških kolonij zmago nad imperializmom Velike Britanije. Vlada njegovega veličanstva v Londonu se je takrat morala podati in začela se je nova doba. A vzelo je še desetletja, predno so Zed. države saj za silo dobile priznanje velesil. Ko se je ameriški predsednik Theodore Roosevelt podal na pogreb nekega evropskega kralja, je bil po angleškem načinu — kot predsednik republike — potisnjen v zadnje vrste odličnjakov. Par korakov pred njim je bil predsednik francoske republike. Pred njima so bili kronani dvorjani celo. tako majhnih dežel kot so Rumunija, Bolgarija, zastopnik turškega dvora itd. V petek četrtega julija je angleški vnanji minister Ernest Bevin zgodovinsko priznal, da je takih ceremonij konec. ♦ Kajti, kot je on sam dejal, sedaj smo v "ameriškem stoletju". Prej je bila Anglija vlada-nea valov. Sedaj so Zed. države posejane s svojimi ladjami po njih Nekoč so angleške armade bile razpredeljeno vsepovsod. Sedaj so naše vojaške komisije ne samo na Kitajskem ampak tudi v tako zakotnih, a v stra-tegicno važnih deželah, kot sta Grčija in Turčija. In v puščavah Perzije ter Saudi Arabije, Ker je tam oljnih vrelcev v izobilju. Be v i nova izjava Zgodovinski trenotek v Londonu dne 4. julija je bil to, da je vnanji minister njegovega veličanstva kralja Georga javno Pr«znal, da se je vloga spremenila — in pa tudi, da sa ni. "Do-Kler bom jaz vnanj 1 minister Velike Britanije," Je dajal, "bo nasa država delovala z vašo." Nato je poudarjal, da je ni sile, *» bi mogla razdružiti anglo-sa-prijateljstvo, to se pravi, dajati zvezo med Zed. državami in Veliko Britanijo. Bevin bi nedvomno rajše, da se bi An-v tej pobratimiji svetila kot w. A ker je realist, Poznava: Angleški imperij je odvisen od podpore Zed. držav in zato — čim bolj se nanje osloni, toliko boljše za Anglijo. Pred ameriško družbo v Londonu je vsled teh okolščin dejal, da bo sodeloval z našo vla-lo, dokler bo vnanji minister Velike Britanije. A ob enem je med vrsticami poudaril, da Anglija brez Amerike (Zed. držav) sploh ne bo mogla več obstojati. Torej si je naša dežela pridobila v svojo sfero imperij, zoper katerega smo se borili in ga porazili v dobi proglasa neodvisnosti. Je zares značilno. Ločili smo se od Anglije, se borili z njeno armado in sedaj pa je ona navezana na nas in mi nanjo. Anglo-saški imperij še obstoja. Bevin to čuti, on to ve, on to poudarja in ob enem je v tem še neka druga resnica. Ali anglosaški — aH slovanski . blok » Tu se ne gre samo med "komunizmom" in zapadno "civilizacijo". Borba je tudi med dvema nacionalizmoma. Anglo-sa-ški, z germanskim na eni strani, in novi panslavizem na drugi. (Konec na 5. strani.) Svetovni metež razdeljen no dvoje - Med Zedmjene države in Sovjetsko unijo V sredo 2. julija so se vnanji ministri Bevin (Anglija), Bidault (Francija) in Moiotov (Sovj. unija) zadnjič smili in se v nesporazumu sporazumelima je med njimi soglasje nemogoče. To ie bila namreč konferenca, ki naj bi izenačila evropski ekonomski sistem tako, da bi se mogel vzdržavati samega sebe, kar bi mu bilo mogoče čez nekaj let, a do takrat pa bi ga podpirala ekonomska sila Zedinjenih držav. Nai državni tajnik Marshall je predlagal tak izhod za Evropo. Francoski Bidault in angleški Bevin sta se sella in sklenila povabiti Molotova zraven. Ob enem je tik po tem povabilu časopisje noglašalr*, da ameriški kongres ne bo odobril Evropi nobene podpore, če bo Rusija zraven. Vzlic temu sta se Bevin in Bidault opogumila ter povabila na njun sestanek tudi Molotova — morda v nodi — da so nebo odzval. . • Pa je le prišel v Pariz. Ko je dne 2. julija odšel, je bilo jasno, da se zapadni kapitalistični red, pa Rusija s svojimi zaveznicami, bolj in bolj odružujejo drug od drugega. Moiotov bržkone na sestanku velike trojice ni bil vedno v pravem. A čutil je, da ako naš državni tajnik Marshall ponuja Evropi našo pomoč, mora ta biti v našem smislu, torej po načrtih vnanje politike ameri- Vsakdo v Analiii in v Franciji je vedel, da ako se za rekonstrukcijo Evrope sprejme Marshallov načrt, in naš kongres ne bo odobril. Ker sovjotskfdiplomati niso bedaki, so nedvomno vedeli to v naprej, a vzlic temu so hoteli pokazati voljo, da so za organiziranje Evrope po enotnem gospodarskem načrtu, škega kapitalizma. • Ne v Evropi, ne v Ameriki ni nihče verjel tej pre-van• Zato se je diplomacija z njo le hlinila in se znova diskredMrala. Konferenca v Parizu se je razbila. Sovjetski in nji prifozm tisk van vso Kriva o na isa« onove m na npn-no "taflitke" Veliko Britanijo in Francijo. Ernost Bevin in Tmman jo zvrotata na moskovsko j.i,. , „!„, , m mjJŠ trmogiavosr • Sovjetska informacijska služba pa trdi, da je tako kot je moralo priti iz razloga, ker so Zed. državo v nenapovedani vojni proti komunizmu. Ali boljše, ker so v smrtnem spoprijemu s Sovjetsko unijo. Špekulacije SEPRALa Na konferenci tiska Zavezniške vojaške uprave so tržaški novinarji sprožili več vprašanj v zvezi s težkimi prehranjevalnimi prilikami v Trstu. Vse gospodarstvo cone A je pod vplivom splošne politične in gospodarska krize v Italiji. Ljudstvo mora na svojih ramah nositi breme, ki poteka iz tega dejstva. V imenu demokratičnega tiska ja neki novinar omenil krivične delitve blaga s strani SE-PRALa, ki ne upošteva potreb širokih ljudakih slojev. Načelnik goapodarskega odseka Zavezniške vojaške uprave je odklonil predlog, da bi delovanje SEPRALa nadzirali predstav- niki potrošnikov in trgovcev na drobno. Tržaške delovne množice pošiljajo oblastem protestna pisma, in terjajo strogo nadzorstvo nad SEPRALom, ki je krivično in pristransko delil mast in jajca iz Jugoslavije. Pri delitvi 89 stotov telečjega mesa, ki je prišlo iz Jugoslavije in ki ga je SEPRAL pod cono blokiral, niso dobili delavci niti kilograma, izvzemši Zvezo italijanskih "krščanskih" delavcev, ki so dobili 25 stotov, t. j. 28% mesa. Tudi je značilno, da je dobilo 11,000 tržaških delavcev od vagona jugoslovanske masti, ki je prišel v Trst, samo 800 kg dočim je prejela Krščanska zveza italijanskih delavcev 5,000 kg. Poleg raznih vnanjih so zelo važni i naši notranji problemi Milijone ljudi je bilo ob "week end" četrtega julija na počitnicah, a premogarji so si jih vzeli še prej. Oni so že dolgo najbolj pre-pehavana stroka delavcev. Listi zmerjajo Johna L. Lewisa, a v resnici jim je le UMWA trn v peti. To je bila nekoč ena tistih unij v tej deželi, ki je prasno-va'a prvi maj. Ih je še sedaj toliko pogumna, da si je upala v protestno stavko proti novi antl-delavski postavi. Operatorji na jugu preudarja-jo, če se jim bi izplačalo unijo ubiti, a med tem so se operatorji na severu odločili skleniti pogodbo z njo, kar so storili v praznikih. Toda boja v premogovniških revirjih s tem ne bo konec. Bitka bo še dolga — dokler rovi ne bodo seeialisirani in obratovani ne dobičkarjem temveč ljudstvu v korist. AiltnlLin^fve dni tega meseca so se dogodile ob naših rekah silovite povodnji — v enih krajih ob Mississippiju in Missouri ju tolikšne kot jih še nad sto I e? ni bilo. Škode je na stotine milijonov dolarjev in poznalo se nam bo v cenah Čim pride jesen vsled uničene setve. To je sa našo vlado velik notranji problem, kajti ako ji bo mogoče pomagati na podlagi Marshallovega načrta Evropi, moramo imeti produktov več kot le za domačo uporabo. Drug problem, s katerim se bo kongres nedvomno znova pečal, čeprav soper svojo voljo, je reguliranje rek. S tem je začel v velikem obaegu pokojni F. D. Roosevelt. Dal je sgradfti jezove, ustvariti umetna jeoers la nastale so elektrarno' s ceneno vodno silo. Sedanji kongres, ki je pod vplivom privatnih gra-beiljivcev, je take načrte ali omejil ali pa jih popolnoma zavrgel. Strašna Škoda vsled letošnje povodnji bo morda nekatere poslance izpametovala. Morda. Vsi pa vedo, da je to resen problem. Posebno na tisoče tistih družin, ki so junja in prve dni julija morale bežati s domačij, ker jim jih je zakrila voda. Zelo vašen notranji problem te de šele so nesreče na cestah in pa sploh da se življenja silno nisko ceni. Do minule nedelje večer, pa od 4. julija, je isgubilo življenje okrog S00 ljudi. Na tisočo pa je bilo poškodovanih, mnogi izmed njih trajno, največ v avtnih nezgodah. Smodnik, ki se ga uporablja ia praznovanje četrtega Julija« je tudi vzrok števila prezgodnjih smrti, de več dečkov in deklic pa je ob prste ali pa bodo morali živeti slepi ali pa s napol skaženimi obrazi. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik V Milwaukee ju se je nekaj Slovencev zavzelo za snovanje organizacije, namenjena boju zoper komunizem. Iz angleškega poročila o tej organizaciji črpamo, da se imenuje "American Slav Alliance for Upholding American Democracy, Slovenian branch". Ustanovitelji so v glavnem člani KSKJ, da jo ubranijo pred pritiskom komunizma. Njihov vodja je Frank R. Staut (menda Rado Staut). Vsi odborniki te skupine so Slovenci! Svoje zborovanje so imeli v cerkvi sv. Janeza Evangelista na S. 91 h St. Frank R. Staut je dejal reporterju, da želi ustanovitev takih protikomunističnih skupin tudi v raznih drugih organizacijah. A so jih imele še predno so se oni domislili na tako akcijo. N. pr. Srbi, Hrvati pod okriljem svoje Katoliške Zajednice in razne druge slične skupine. Taka borba je nepre-kidna, le da se ji kdo s publici-teto pridruži pozneje kot pa so se ji bolj "ognjevite" skupine. Naslov notici, iz katere te vrstice črpamo, je "Slovenians Organize to Block Ommunists". Bilo bi za te ljudi pametno in boljše, če se bi organizirali raj- še za odpravo vzrokov, kakršni so olje na ogenj komunizmu. Le s tem bi ameriški demokraciji zares pomagali. Hitler in Mussolini sta odpravila demokracijo in komunizem. S tem seveda vse socialistično gibanje. Toda kaj sta dosegla? In kaj bodo dosegli tisti, ki mislijo, da vse, kar je treba, je vpitje zoper komunizem? Nič drugega kot poo-strevanje razrednega boja, več stavk, hujša plemenska sovraštva in pa uglajevanje poti v novo vojno. In kaj potem? Slovenci v Milwaukeeju veljajo na obeh straneh za razumne ljudi. Naj se te svoje veljave tudi drže in naj ne nasedajo propagandi sistema, ki povzroča le ekonomske krize in vojne. Senora Peron je imela na svojih obiskih v evropskih glavnih mestih poleg dvornih sprejemov, ki so jih ji prirejali — tudi nekaj neprijetnih ur. Ne da jo bi sicer kdo nadlegoval. Toda njeni spremljevalci iz Argentine so ji pravili, da evropsko delavstvo gleda na njeno turo kot le na politično reklamo za njenega moža — prezidenta (Konec na 5. strani.) Truman bo imel s kongresom še mnogo sporov Predsednik Truman je vetlral davčni sakon In zmagal, kar o-pozlcija obeh strank proti vetu ni mogla dobiti v obeh zbornicah potrebne dvotretjinske večine. Vetiral je protiunijsko postavo, a fu sta se obe stranki interesov privatnega kapitala toliko stisnile skupaj, da je ta veto bil Tretji reakcionarni sklep sves-tongreaa je bil doveiltl najemnikom stanovanj, da smejo hišnim posestnikom v bodoče ''prostovoljno" dvigniti svojo stanarino IS odstot., ali pa ris-klratl, da Jo bodo morali v prihodnjem letu, ko kontrola nad "renti" (stanovanja) preneha, plačevati morda celo sto odstotkov več kaker sedaj. Predsednik Truman Je to postavo podpisal, a ob enem k nji napravil dolg, selo oster komentar. Podpisal jo Je sato, ker smatra, da Ja s tem nbll "večje slo". Kajti ako tega ne bi storil, bi vsa kontrola odpadla, vse stre- sne regulacije glada stanarina bi šle k vragu, sačele bi ae neovirane podražitve In na tiaoče ter stetlsoče stanovalcev bi "land-lordi" vrgli na cesto, nato pa novim stanovalcem računali kolikor se Jim bi »ljubilo. Vendar pa Je predsednik poudaril, da mu to isžemanja ljudstva nI prav nič po goda. Na kongres, ki bi moral sestopati interese širokih ljudskih množic, Ja apeliral, naj prelšč*, čemu Ima v nJemu "real estate lobby" tolikšen vpliv. Truman ve, da jo ima radi tega, kar semljlični ln hišni trnstjani posedujejo bogastva, in sato v kongresu lahko troll-jo sa svoje agente stotisoče In milijone, ako treba. In to vedo tudi kongresnik! — posebno tl-stl, ki prihajajo na pojedine takih "lobbyistov", sprejemajo od njih "božična" darila sase In družine in vse se ureja pri tem tako, da Je le redkokomu mogoče kaj dokasati. In tudi če kak tak "škandal" pride na dan, se preiskava vleče kot morska kača In na koncu konca ljudstvo vsled tega rajše čita poročila o umorih, o spolnih aferah, o ropanjih itd. Da Je časopisje urejevano na ta način, skrbe kajpada bogataški aloji, ki ga lastujejo. Cemu kongresnik! rajše poslušajo skupino "lobbyistov", ki trošijo neomejeno sa privatni profit mogočnih "real estate'* družb, kot pa da bi sa brigali sa intereae tistih, k! nočejo, da se Jih bi Iskoriščalo? Enostavno sato na, kar volilce posnajo samo ob volitvah, "lobbyist!" pa so a njimi smerem v dotiki, plačujejo, vabijo na bankete, pomagajo sorodnikom poslancev v "dobre" službe itd. Takemu kongresu predsednik. Truman priporoča, naj preiskuje to "real estate lobby" — torej samega sebe. Kongres pravi v svoji novi postavi, da Je svišanje stanarine prostovoljna sadova med najemnikom in lastnikom. Tru- man ugotavlja, da je to "prostovoljna" stvar samo sa lastnika. Sptavl te ven ln bašta, ako ne plačaš. AU pa ti naga)*. Nekaj težjih slučajev te vrste se Je že dogodilo. "Land Lord" ti sapre elektriko, vodo in kurjavo, da te spravi ven. En večji tak slučaj Je imele prod sabo svesno sodišče v Nebraskl. Odločilo Je, da mora "land-lerd" vse te stvari snova ©tvoriti, dokler upravičeno ne dokafta, čemu hoče sedanje stanovalce spraviti ven is svoje stanovanj ske hiše. Mnogi lastniki stanovanjskih hiš so bili vsled svišanlk stroškov po prejšnji postavi sares prikrajšani. Ampak ae tisti, ki so že pred vojno računali pretirane cene. In v velikih mestih mora živeti v takih stanovsnjlh milijone ljndi. In sedaj so se jim isdstki vsled tega tako svl jačnega kongresnega sakona zvišali sa milijone dolarjev, ne v enem letu temveč vsak V tej številki Noii ljudje so bili v prešlih dneh vsled praznika četrtega julija, ki je dan naše svobode, večinoma na počitnicah, ali pa so streljali, in radi tega ni bilo v minulem teclnu za nas nobenih takih aktivnosti, da bi upravnica Anne Beniger imela kaj prida pisati o njih. Upamo, da bo ta teden boljše. V tej številki je izkaz prispevkov v tiskovni *k|qd. Te vrste dohodki so edino, ki Proletarcu pomagajo v boju za obstanek. Hvala vsem, Id prispevajo in priznavanje onim, ki prispevke nabirajo. V prejšnji številki je bil v koloni upravnice ('Naše aktivnosti') omenjen Edward Tomšič iz Walsenburga. Bil je eden iz-med mojstrov v nabiranju prispevkov v tiskovni sklad, posebno kadar je prišel na kako konvencijo ali pa na sejo gl. odbora SNPJ. Sedaj je na počitnicah. In ko se z njih vrne, upamo, da bo v Coloradu s svojim agita-cijskim delom za ta list znova začel. Louis Barborič iz Milwaukeeja nam piše, da dobi na svoji agitaciji za Proletarca precej očitkov — češ, saj aa ne rabimo, saj ponatiskuje Prosveto itd. 2e v prejšnji številki na tem mestu smo znova poudarili, da kar ponatiskujemo, damo kredit viru, iz katerega zajemamo naše gradivo. Kadar nam kaj pošlje SANS, ali ZOJSA, ali kdor že, vedno je naveden vir. Torej mi ne ponatiskujemo iz nobenega ameriškega slovenskega lista. Pojasnil smo, da pa se čitateljem tako zdi zato, ker iste stvari bero v enem ali drugem slovenskem dnevniku, preje kot v Proletarcu in posebno še zato, ker se uredniki dnevnikov ne ravnajo po datumu, ki ga jim n. pr. da tajnik SANSa, kdaj naj se njegove stvari prične objavljati. Ko je uredniku tega lista na zboru SANSa v Clevelandu izročil kopijo svojega referata Janko N. Rogelj, je bil pač uverjen, da je enake kopije izročil tudi poročevalcem drugih slovenskih listov, Referat je bil dober, zelo poučen in v čast našim aktivnim ženskam. A bil je le Proletarec, ki ga je priobčil, drugi listi ga pa sploh dobili niso, ali saj nekako tako je nam pojasnil tajnik SANSa. Urednik Proletarca je med tem pisal Etbinu Kristanu za kopijo njegovega referata na SAN-Sovi konvenciji. Poslal nam |o je. A zaradi pritožbe glede Rogljevega referata smo Kristanovo poročilo poslali v razmnoži te v sa vse liste SANSu, z naročilom, da ga naj noben ne prične objavljati prej kot 25. junija. Tajnik SANSa M. O. Kuhel je navedel v svojem prepisu objavni datum, a pri Prosveti se ga niso držali. Zato ima Louis Barborich prav, ko smatra, da 8-tatelji smatrajo, da ponatiskujemo razna poročila it nje. Naš namen je kot doslej kooperirati. In ob enem verovati ugled našemu listu ne samo načelno temveč tudi s čimveč takim gradivom, ki bo prirejeno samo za Proletarca Zato prosimo tudi dopisnike: Kadar pišete po štiri kopije enega in istega dopisa, napišite za Proletarca rajše kaj samostojnega, pa če še tako no kratko. T PROLETAREC STE UST ZA INTERESI DSLAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. ............. DoU*»kn Tlsbma DroiU, Cki«|*, M. Prizgdevgnja usek deiel stpme namestiti bivšp yo/ne veterane in vojake * novo Kwn fc> v* to nrivedlq?i I GLASILO JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA * ZedinJ«nfli drfavaa sa celo Isto 13.00; sa pol 1«U $1.71; s« «ftn tet« ii.oo. Inosamst?«: u celo l«to |S.&0; sa pol )«tf 12 00. Val rokopisi tu ifkii »orajo kiti j aaAsm uradu najpososj« do poatoljka J *T f lapoldns sa pnoWiUf ▼ številki tektrfega Udaa- PROLETAREC fnbltahed mrj W«4a«aday kj U« Jugoslav Workmen's Publishing Co.. TT—r- " "Ks. established 190$. Editor. ____Frank Zaiti SUBSCRIPTION RATES: Jaited StaUs: Os« Tear IS.00; Six Month. $1.71; Three Moatka $1.00. Foralfs Countries. Oas Year $110; Six Months $2.00. PROLETAREC «101 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephones ROCKWELL 2S64 h Po četrtem juliju - statistiko o žrtvah na cestah in v streljanju Spet je minul naš najslovitejši praznik, četrti julij. In nato razni uradi zvezne vlade, ki so najeti za zbiranje statistike, poročajo — toliko in toliko ljudi se je vozilo, toliko je bilo ubitih, toliko ranjenih — bile je veliko požarov itd. In par sto jih je utonilo. O kakem idealizmu ob našem prazniku neodvisnosti ni več govora. Vse, kar že skozi mnogo let po vsakem četrtem juliju slišimo v radiu in čitamo v časopisih, je o paradah, in pa koliko je bilo v avtnih nezgodah ubitih in poškodovanih. Starega revolucionarnega duha ni več. Samo še raketi, pa-troni in druge razstrelivne stvari, ki pohabHajo dečke, ako jih ne morejo pravočasno, ko jih užgo, vreči iz rok. Ko je praznik minul, je ostalo po starem. Milijone ljudi se je vrnilo iz tridnevnega oddiha — milijone drugih je dobilo plačane počitnice in tako bo do delavskega praznika. Ali res bo? Običajno je tako. Ampak sedaj na eni strani trdijo, da še nismo nikdar imeli toliko delavcev zaposlenih, namreč 58 milijonov, a na drugi strani pa vidimo procesije brezposelnih, ki se priglašajo za brezposelnostno zavarovalnino. Uradnica v Chicagu je rekla: "Se nikoli, od Var obstaja ta ura/d, jih ni bilo toliko." % Reporter jo je vprašal, dali so do te (brezposelnostne podpore) uprsvičeni, pa je rekla da so. "Seveda," — je k temu dodala, ako bi hoteli v slabše službe, jih bi dobili.« A ne bi v njih zaslutili nič več kot sedaj prejemajo brezposelnostne podpore. Na drugi strani delodajalci kriče, da se ne bi snelo brezposelnostne podpore dajati nikomur, ki se brani, dragega dela kakršnega je imel prej. Vseeno, to v tem članku ni vprašanje. Dejstvo je, da smo na višku zaposlenosti in je odšlo v minulih dneh — na naš weekend, kateremu je bil dodan vsled praznika še en dan — četrti julij — na milijone ljudi. In kot običajno, nekaj sto se jih ni več vrnilo. In na tisoče je bilo poškodovanih. x Vsi so šli ven »uradi zabave. Nihče vsled smisla, da bi demonstriral pomen tega našega najvažnejšega praznika. Ko se je naša neodvisnost začela ustanavljati, smo bili revolucionarni. Saj vsi naši proglasi slove za revolucionarne dokumente. A sedaj, bognedaj — čim zastremiš po napredku, že te kdo označi za rdeč-karja ali pa te celo tira pred kongresni odsek, kjer ti odkrivajo prepričanje in ti pripravljajo pot v ječo, ako ga imaš. SENATNA ZBORNICA je v tedna s dne 2. junija «dglasov«la, da aaj troiimo sa graditev naše obe-rešeae sile <4mveč Milijard. Mag mri bres kontrole, ker nikoli ae veš, kdaj te sovražnik napade. Taka opreš-aeet je dabra, a ne s vrhnjih strani, kakor je p«adaril Henry Wallace. Ake hočemo mir, morama biti sa mir, je rekel Hehry in ob enem podvomil vanj. Ceš. da Truman ne sledi Rooseveltu la pa da mu Je bolj sa raskrojitev komunizma kot pa sa uničenje fašisma. Vscene, v tej dekli imamo s esirom na bodoči mir tilevil notranji boj in pa aovo ekonomsko kriso nam ebetajo. KAKO SESTAVLJAJO STATISTIKE 0 NARAŠČANJU IN PADANJU CEN? Kako je mogoče delavskemu' blaga in postrežb, ksterih se na-departmentu dognati, koliko se vadno poslužuje povprečna a-cene življenskim potrebščinam meriška družina, t. j. mestna Gibanja n nasilne preobrate niso samo na levičarski stromi Na Francoskem se pripravlja preobrat. Kakšen? In ko je vljyla po dolgih tajnih preiskovanjih to dognala, ni, šla med komuniste temveč med elito francoske armade. Kajti zarota je bila skuhana v nji. V Španiji je biio takisto. Republikanska vlada je pustila armado v stsrih rokah namesto da bi vse oficirje odslovila ter jih nadomestila z delavci. Na Kitajskem je ppor, tako ogromen, da ga naš kapitalistični tisk sploh poudarjati noče. Ampak je vendarle upor — v taki obliki, ki res stremi po nasilnem preobratu, zato ker se z demokratično akcijo v taki deželi nikamor ne pride. Saj to resnico tudi v Washingtonu razumejo in bi rajše na Kitajskem mir kot ps troši 1 i v nji stotine milijone zs uničevanje uponiištva. Poslej je bila, naša taktika v tem pogledu polom in bo bržkone toliko časa, dokler bo zvezna vlada podpitala rajše Ciang Kai seka kot pa tisto maso, ki se jp označuje za komuniatično. Zed, države so Kitsjski — to je — njenemu režimu pomagale ogromno. Iu oborožujemo njeno armado sedaj. A posledica so tu. pa tam male zmage, čestokrat porazi in pa civilna vojna. Tako ne bi smelo iti, če smo sama za demokracijo. In pa za štiri svobodščine, ki jih je pokojni Roosevelt oglašal, a jih na Kitajskem še nikdar niso imeli. A so tudi druga "revolucionarna" gibanja, na piimer v Italiji in v Franciji. Na Francoskem je prlzsdeta armada — kot je običaj v vsski deželi, kjer je ljudstvo ns eni strsni, a brez kontrole nad vo-jašfrrotn. Da-li se bo Francija otela izpod vojaške kamarile, to je še vprašanje. Kajti oficirji stare šole trdijo, da le na tak način bo postala Francija spet "svobodna" kot se je "osvobodila" izpod "levičarstva" Španija. V Hali j i istotsko ruvari monarhoofic irska kasta in izgleda, da ne brez uspehov. ' Sploh ja v Italiji resna nevarnost, da na podlagi naše nove takozvane "Trumanove doktrine" pride fašizem znova na krmilo Pristašdv ime mnpgo — prav za prav čeadaJje več. In tudi zoper Jugoslav^ p se kuje pajveč v Zed. državah gi- zvišajo, ali pa se tu pa tam za nekaj stotink odstotka znižajo? To ni enostavno, kajti cene so različne, ker vse je odvisno od kraja, v katerem kupuješ, in pa kje živiš. Informativna služba FLIS razlaga to poglavje v sledečem spisu: "Kakšna je cena?" To vprašanje ponove predstavniki urada za delavsko statistiko najmanj dvamilijonkrat na leto, ko zbirajo podatke o cenah, plačah in podobnem. Odgovori potem prihajajo v zvezni delavski urad z vseh strani dežele in končno se iz tega sestavi tako imenovano kazalo za odjemalce ali "Consumers' Price Index", ki prikazuje povprečne cene blaga na drobno v večjih mestih dežele. To kazalo, ki je produkt preko 150,000 navedb cen mesečno, je merilo po katerem ameriški delavec ceni veljavo svojega prisluženega dolarja v primeri z mesečnimi spremembami v cenah potrebščin in drugega kar potrebuje. To kazalo vpliva na tisočera mezdna pogajanja in kolektivne dogovore, kateri so pogosto spremenjeni spričo sprememb cen, ki jih prikazuje to kazalo. Vprašanje "kakšna je cena" je stavljeno vedno na prodajni točki. Zastopniki Qelavskega oddelka se zglasijo pri ravnateljih kakih 6000 velikih trgovskih podjetij mesečno — pri ravnateljih verižnih trgovin, neodvisnih trgovin in departmentnih trgovin. Pregledajo cene slednjega predmeta blaga ali potrebščin, ki jih potrebuje povprečni mestni prebivalec. Ogledajo si tudi cene čistilnic za obleke, obiščejo bolnice, gasolinske postaje, lepotične salone, brivnice itd. Ti zastopniki zveznega delavskega departmenta imajo na svoji listi 350 rszličnih vrst predmetov in postrežb, ki se jih dnevno poslužuje povprečen mestni prebivalec. Zbirajo ži-vežne cene v 34 velikih ameriških mestih. Ds doženejo pravilne cene, kakršne plačujejo ud jemalci, gredo predstavniki delavskega departmenta v trgovine, mesnice, razne prodajalne in drogerije, gasolinske postsje, Ud. kot ds so odjemalci. Pogosto vprašajo za navedbo cen cele vrste predmetov. Povprašajo tudi stanovalce koliko najemnine plačajo. Le na ta način je mogoče delavskemu oddelku pronajti povprečno ceno živil in drugih potrebščin. ki jih nabavlja za svoje vsakdanje potrebe ameriški delavec. Vendar pa je važno dejstvo, da urad za delavske statistike, ki je del zve snega delavskega oddelka, ne skuša prikazovati celotnega "potrošenja za obstanek", čeprav se je to kazalo ali morilo cen dolgo let na-zivalo Cost of Living Index. Namen kazala je predvsem zaznamovati povprečne spremembe v cenah konsumnega družina. S tem ni rečeno, da je kazalo merilo za sleherno povprečno družino ali posamezno družino. Povprečna cena potrebščin lahko pomeni eno v Orna-hi, nekaj drugega v Portlandu in povsem različno stvar recimo v New Orleansu. Kazalo za odjemalce veliko uporabljajo, vladne agencije. V Milwaukeeju na primer mesto določi plače svojih uslužbencev in delavcev po dviganju in pa-> dan ju zveznega barometra za cene. Tudi delavske unije se ravnajo bolj in bolj po tem kazalu. da morejo odločiti kolik povišek plač lahko zahtevajo za delavce, da bo mogoče iste spraviti v pravilno sorazmerje s cenami potrebščin. Poleg tega pa služi kazalo še v druge svr-he — pogosto se določi po tem merilu cen alimonije ločenih žensk in nakazila mladoletnim sirotam, ki imajo po starših zapuščino, katero iBwjo pod nadzorstvom tozadevna sodisča ljubljena na Ruskem, Poljskem in na Švedskem. Vinska razstava Z vinom si gasimo žejo, toda ni nujno potrebno, da bi ga bili pridelali iz grozdja. Afriški zamorci si pripravljajo iz dinje alkoholno pijačo, ki se pije tudi v Južni Rusiji in na Vzhodu. Točna navodila za njeno pripravo je dal mornar Sindbad že v zbirki orientalskih bajk, v "Tisoč in eni noči". Ze stari Grki so pili brezovico. A tudi dandanes cenijo v Rusiji in na Škotskem do-vrele spomladanske sokove, prihajajoče iz navrtanih brez. O tej pijači poroča že finski ep Kslevala. Ameriški Indijanci pijejo že od pradavnih časov javorjev sok. Irokezi in gališki kmetje se navdušujejo za pijačo iz divje češnje. Domačini v Avstraliji in Tasmaniji se opajajo s sokom cedikovca (gumijevca), Acteki v Meksiki in Inks v Peruju se o-mamljajo s pulkejem, ki so si ga bili pripravili iz sokov agave. Na otočjih v Tihem oceanu daje sladkorna palma, v Severni Afriki, Arabiji in Indiji pa detelj-nova palma palmovo vino. Prietna evropska pijača je sadjevec. Pripravlja s« v Evropi že od petega stoletja dalje. Največ sadjevca pridela Prancija, slede Nemčija, Španija in druge države. Znan je "cider", francoski jabolčnik. A tudi hruške, češplje, borovnice in kosmulje dajejo dobro vino, ne ps maline, robidnice, jagode in murve. Naša pridna čebela, že od davnih časov dobaviteljica voska za cerkveno sveče, nam daje tudi med. Iz medu so si pripravljali naši predniki medico. Nekateri zgodovinarji smatrajo čebelo sploh za prvo domačo žival. Toda človek je užival in uporabljal med, še preden se je začel ukvarjati s čebelarstvom. Divje čebele so namreč nabirale med v votlih deblih in niso poznale umetnih čebelnjakov. Medica je bila najstarejša opojna pijača Indoevropejcev, dandanes je pri- USTNICA UREDNIŠTVA Iz te številke je moralo nekaj dopisov izostati, ker so vsled praznika četrtega julija, ko pošta pisem ni raznašala, prišli prepozno. Prosimo, pošljite vse stvari tako. da jih dobimo za naslednjo številko najpozneje v petek dopoldne. "Iveri" so iz te številke izostali, ker je šla Katka Zupančič na počitnice. Tudi kolone "Naše aktivnosti" ni v tej številki. Upravnica Anne Beniger pravi, da jih menda vsled minulih praznikov ni bilo dovolj, pa ni imela zadosti gradiva, da bi jo napolnila. Par dopisov v prejšnjih dveh številkah smo morali izpustiti, ker so prišli šele v pondeljek, ko je urednik že v tiskarni,- uro daleč od urada. Pa tudi drugače nam jih ne bi bilo mogoče urediti, ker smo ob pondeljkih z drugim delom preobloženi. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Cas beži. Komaj da je bila kresna noč, pa je že minulo četrtega julija. Se nekaj toplih dni — in bo konec poletja. Časih se spomnim svojih mladih dni, kako težko sam čakal na tisto dobo, ko bi smel a fanti v vas. Takrat so dnevi samo lezli naprej in leto dno je bila večnost. Sedaj je pa ravno obratno. Cas teče s hitrostjo brzovlaka. Komaj mine zima — pa je že konec poletja. Kot včeraj — m mi adi, da sem se naselil v to ter takoj nato korakati v Pariz koT "narodni rešitelji" pred "rdečimi razbojniki". Vse to ka že, da fašizem ne živi samo v Španiji, Evans Carlson V reviji "New Republic" 9. junija ima Michael Straight zalo Up članek o tem človeku pod imenom "The Father of a Raider". Carlson je bil brigadir gi ntral v marinskem oddelku ameriške armade. Kot tak je bil anje, ki ima namen, da se jo vrne staremu režimu. V Indoneziji skuša imperializem zavezniških vlad udušiti vse, kar stremi po napredku. In isto v Perziji, v Egiptu, v Palestini in kjerkoli ns svetu. Ore se povsod ns eni strsni zs profite, in ns drugi med ljudstvom, ki hoče svobodo in v nji graditev blagostanja zase, ne ra privilegije!- Tiskovni sklad Proletarca IX. IZRAZ Prejeto do S. julija 1947. ILLINOIS: Chicago: Angela Zaitz $25; A. Zaveli 2*c Berwyn: Mal položi dar pošilja berwynski par. $15. La Sal le: Anton Udovich $3, Leo Zevnik 75c. PENNSYLVANIA: ....W. Aliquippa: Geo. Smrckar nabral ob priliki SNPJ Day 29. junija v Verona, $40.75. Prispevali so: M. Kumer $2; po $1: M. Habich. F Aug ust in. F. Strubelj. L. Giazar, A. Rožanc. A. Rednak, J. Kvartich, D. Lotrich. J. Maglich, F. Vidic, L. Uhcrnik. A. Bozenbcrger, L. Gerzel, L. Bartol, G. Smrekar. J. Lisjak. A. Rojam. J. Ambrozich, A. Klefnenčič. A. Zornik. F. Gorenc, H. Bitenc. A. Petrovcich, A. Cipčlč, J. Cvolbar. P. Tavčar. J. Terčelj, M. Prašnikar, M. Simončič, A. An-tončič. J. Yamnik. F. Podboj B. Progar: po 50c: F. Ambrozich, M. Tekavec. J. Stariha, J. Sire, J. Pau-čič, M. Klobčič. P. Bergant, J. Tek-star, L. Kariš, F. Vidrich, F. Sojar; V. Pcternel 25c. Herminle: A. Chater (Pittsburgh) $1, Mr. in Mrs. Zakrajšek (Aliquippa) $1, F. Vidmar (Coraopolis) $1, F. Ovca (New Brighton^ $1; Mrs. A. Antončftč (Aliquippa) 50c, skupaj $4 50. (Poslal Anton Zornik.) -OHIO: Cleveland: Katie Jurman $7, Mr. In Mrs. Selan $2, J. Gorjanc $2, A. Stamfrl $1, skupaj $12. (Ptslal J. Krebel.) Louis Hrvat $1. (Poslal Anton Jankovich.) Madison; Frank Povhe $1. NEW YORK: Brooklyn: Walter Derganc $2. Gowanda: Jim Dekleva 75c. WISCONSIN: Milwaukee: M. Radell $1. F. Puncer 25c, J. Zupan 25c, skupaj $1.50. (Poslal L. Barborich.) Lake Be«lah: Otto Hamberger $1.20 COLORADO: Walsenbnrg: Edward Tom sic $2.25. rattle: John M. Stonlch $2. CALIFORNIA: Ln Angeles:'Julia Parkel $1. Santa Ana: Maria Cuptn $1. WYOMING: Sheridan: Anton Podobnik $2, Rock SpHngs: I. Bozovichar 50c. DRUG! KRAJI: , Detroit, Mtek.: Louis Mentoni 2.00. Ronton, Wash.: John Shumrov 30c. . mojo vasico, ali ravno jutri boj«ww <*™n napadalec na japonske postojanke v začetku bojev na otokih Tihega ocaana. Sin baptističnega duhovnika, je bil ae od nekdaj liberalnega duha. Začetkom civilne vojne na Kitajskem je bil poslan kot opazovalec komunističnih armad. Tukaj je imel priliko se seznaniti bližje z agrarnim in fevdalnim položajem v Kifejski. Postal je prijatelj teh ljudi. Ne samo to. Vzel je tudi njih geslo "Grung-ho"! (Vsi za enega!) ter ja izvežbal moštvo za svoje pohode na isti način kot so ga imeli komunisti v svoji sloviti osmi armadi. V njegovem oddelku je bila popolna enakost med moštvom in častniki. Proti koncu vojne leta 1945 je vsled slabega zdravja moral poveljstvo pustiti. Preselil se je z ženo v svojo majhno kočo v Portland, Oregon, kjer je umrl 27. maja 1947. Carlson je bil podpredsednik "Progresivnih državljanov Amerike" (P.C.A.) in velik prijatelj Henrya Wallacea. Ne samo to— imel je tudi trdno vero, da je samo v socializmu rešitev sveta. Da je on bil v armadi vsled svojega političnega prepričanja in še posebno radi svojega stališča glede Kitajske na črni listi kaže to, da je bilo njegovo ime črtano iz oficielne liste marinskega kora. Umrl je brez premoženja. Pogreb. krsto in prevoz ns Wash-ingtonsko pokopališče je plačal James Roosevelt. Bolnišnico in zdravniške stroške je plačal — prijatelj: Vožnje stroške za njegovo ženo k pogrebu je plačal njegov dobri prijatelj in znanec iz Kitajske — Edgar Snow. Država je pa darovala svojemu velikemu junaku šest čevljev zemlje na Arlingtonskem pokopališču. U$.tC prejšnji M9I.3S, skupaj $l,tlt.»t. minilo štirinajst let od kar sem se naselil v Clarendon Hillsu. Moj atari znanec še iz Evrope, Janez Olip, je prišel v to naselbino leto dni prod menoj, ali se je menda naveličal mrzlih zimskih dni, prodal je svojo bife in se stalno naselil v jo, kar mu prav nič ne zamerim. Letos je bila zelo mrzla in pozneje mokra -zima, in človek si rad ogreje svoje kosti v. kakšnih bolj gorkih krajih. Ras je čudno, kadar človek pomisli nazaj, kam vae ga je zanesla noga. Jaz na primer nisem nikdar nameraval se naseliti v Zedinjenih državah. Moj namen je bil še predno sem bil dvajset let star, se naseliti v Avstralijo. To je bil moj trden sklep, o katerem sem sanjal ne samo doma, kadar sem se pač nahajal doma, ampak na vseh mojih potih. Šele leta 1913, ko som bil v U>ndp-nu, sem spremenil načrt v toliko, da na mesto skozi Suez in Indijski ocean, potujem preko Zed. držav v San Francisco ter od tam po Tihem oceanu v Avstralijo. Da sem spremenil svoj načrt je bilo to. ker sam hotel obiskati svetovno razstavo v San Franciscu, katera se je odprla leta 1914. To je bil moj načrt — in to je bil moj sklep. Ali zgodilo se ^je drugače. V krizi brezdelja spomladi in poletju leta 1914 sem porabil denar, katerega sem prinesel s seboj in zraven sem se še zadolžil. Ko senu končno dobil delo — je pa izbruhnila prva svetovna vojna. In namesto v San Francisco leta 1914 sem dospel v to lepo mesto šest let pozneje lets 1920. Avstralije nisem nikdar videl... In vendar mi ni žal. Amerika je lepa dežela. V triintridesetih letih, od kar sem tukaj, sem jo veliko prebredel. Ne samo to Našel sem mnogo prijateljev in dovolj prilike za delo fizično in duševno. Samo kadar se spomnim nazaj na razne spomine, na sklepe, kateri so ostali samo sklepi, se mi zdi, kot da nisem še vsega dovršil. Ali dovolj o tem. Po svetu Konference ministrov velike trojice, kateri so nedavno razpravljali o Marshallovem načrtu glede podviga evropske ekonomije, se je kot zadnje čase vse konference — razbita. Mo-lotov, Bevin in Bidault so razpravljali na željo angleškega zunanjega ministra Bevina tajno, radi tega je težko sklepati, kakšni so> bili različni predlogi in kaj je bil vzrok razbitja. Da vse to ne bo pospešilo rešitve kritičnega evropskega položaja, je umevno. V kolikor je mogoče tolmačiti sedaj, je bila glavna ovira glede kontrola. Moiotov je trdil, da ameriški milijoni bi koristili le izbranim državam, nad katerimi bi dobila ekonomsko oblast Amerika, sli-čno kot sedaj na Grškem in Turčiji. Male države, katere so v zadnji vojni največ tfpele, pa bi bile odrinjene. V koliko je imel kdo prav je sedaj težko uganiti. Položaj je napet ne samo v Evropi ampak po vsem svetu. Silno oboroževanje, govorjenje o novi vojni, ko se je zadnje komaj končsls, ter grožnje z atomsko bombo ne ustvarjajo atmosfere za prijateljske razgovore. V Franciji so odkrili nakane za nov fašistični "puč". BUa je to velike zarota gotovih višjih krogov, katere aege v aristokratsko in vojaško kasto. Glavni stan je bU na Bretonskem, katera je bila vedno snana po svoji reakciji in katolicizmu. Člani te fsšistične klike so bili znani pod imenom "Maquis noir" (Črni hostarji). Njih namen je bil v začetku julija pohod v Pariz, zavzetje mesta, vlade in armada. Da bi vae imelo malo lepši značaj, je bil njik načrt raetro-siti komunistična letaka & "po ziv ns komunistično revolucijo" Naša ambasada v Parizu ima 1200 utluibancav Reporter čikaške Tribune, Henry Wales piše, da ima ameriško poslaništvo v Parizu 1.200 uslužbencev. Leta 1940 jih je imelo le 118 in pred vojno še manj. Konec največja reJifne organizacija Dne 30. junija to leto je prenehala UNRRA—največja relif-na organizacija, kar jih je še kdaj poznal svet. y sv°ji kratki dobi je pomagala sedemnajstim od vojne prizadetim deželam. Ob svojem rezpustu je imela še tri milijarde vrednosti blaga, ki ga je razdelila v sporazumu z merodajnimi vladami. To/e mi ne gre vgfovo? Kako da so se reakcionarni Halt in nazadnjaški k onim tare v radiu teka navadili osnsčevati vsako napeedno akcijo ss "rdeč karstvo" in sa "pfatUmeriško". ta mi nikakor ne gre v glavo! Kaj pa U ta dešela pomenila. nfc» b< btia vedno tako koaser vativna kot je sedaj! PROlfTAKK YOU SEfc-I'M WINNING WANDA WASILEWSKA: Iz ljubezni (Nadaljevanje.) Marija je spet stopila k oknu. Nočni mrak je molčal, kaj ga je brigala človeška muka, človeško pričakovanje. Na veliki hiši desno so se odražali črni okviri oken. Ljudje so trdno spali. Le v gornjem nadstropju se je dvignil temen papir, gorela je luč, ki se je v ozki progi prebijala prav ob okviru. Kdo je bedel tam za oknom v dolgo, temno noč? Kdo je, ki ne more zaspati, kdo sedi pri bolnikovi postelji? Kdo je, ki se muči kot ona? Onstran vrat je spala mati. Močno, globoko spala. Kot da ni nje — Marije. Samota je bila težka, polna, brezupna. Nikogar na svetu ni zanimalo, kaj se z njo godi. Tudi Voroncov ne gre, še ne gre ... Res, Voroncov tudi bdi. Sedi v svojem kabinetu in je vznemirjen. Zaradi nje in zaradi je be. Se en dokaz da je zdaj druga. Misli le na sebe, na sebe, na sebe. Da. nesreča ne poplemeni-tuje, temveč kvari, pustoši, suši človeka. Z dlanjo je šla preko čela. V očeh je rezalo, žgalo. V sobi je postajalo vedno bolj svetlo. Izstopili so obrisi zrcala, zasvetila se je njegova zelenkasta površina. S fotografije so še nejasno, a že opazno pogledale Grišine oči. Suhe vejice v vazi na mizi — že zdavnaj je bil čas, da bi jih premenjala. Prej bi tega nikoli ne pustila, zdaj jih nekako ni opazila. Ali njeno lastno življenje ni bilo suha vejica, od-lomljena od zelenega drevesa sreče? Bleda, mokra, bolna zora je vstajala za oknom. Kmalu bo treba iti na delo. A Voroncova še vedno ni. Gotovo je že šel domov spat. Noč je prešla, prešla zaman in zjutraj bo vse prav tako, kot je bilo zvečer. Spet se je začenjal vlažen, zoprn zimski dan brez snega in mraza, dan mračne, žalostne zime brez Griše. In zdelo se je, da tudi to jutro ne bo ničesar prineslo s seboj — tako je bilo podobno vsem drugim jutrom, ki ,->so dajala eno in isto zavest, da Griše ni. Da ga nikoli več ne bo. V sosednji sobi je zaškripala postelja. Tatjana Petrovna je glasno zdehala, slišati je bilo, kako se je pretezala in počila s členki. Zaslišali so se draajoči koraki. Pogledala je v sobo, za-krivaje suha ramena z volneno ruto. i »it "Ti si že vstala? Zgodaj je še." "Danes moram biti prej v bolnišnici," je rekla Marija in si z roko pogladila lase. Da, materi ne pride niti na misel, da vso noč ni legla. V kuhinji je zašumela voda. Tatjana Petrovna je postavila samovar. Marija je pogledala v zrcalu svoj utrujeni, brezbarv- ni obraz. Griša jo je pogledal s fotografije, mlad, vesel, nepremagljiv. Vzdihnila je. Zdaj je vedela že skoraj gotovo, da je bil Sonjin brzojav nek neumen nesporazum. Pravilnejši je bil prvi list, oficielno obvestilo..... Telefonski zvonci, brzojavi, telefonski zvonci, brzojavi. In končno: "Marija, res je. Grigorij je živ. Bil je težko ranjen. Zdaj je invalid. Hotel se je skriti pred teboj." Stala je, smrtno bleda, z vso močjo je stiskala roke in ne da bi trenila, je gledala z velikimi zenicami Voroncovu naravnost v oči. • Ni mogla razumeti, kaj ji govori. Ni ujela smisla besed. Grigorij se je hotel skriti? Kaj je vendar? Grigorij je živ in če je tako, kaj more pomeniti vse drugo? "Živ je, najden, treba ga je pripeljati sem." "Grem," je pohitela. Položil ji je roko na ramo. "Ne, Marija. Skupaj pojdeva. Z letalom. Mogoče bo treba kaj pomagati. Tako je bolje." Hotela je ugovarjati. Spet Voroncov, tudi zdaj on. Zakaj? Kaj je tu težkega? Grigorij je živ in treba je iti ponj — menda je to enostavno in jasno. A tu je začutila, da ji klecajo kolena, da so jo moči zapustile, v očeh se ji megli, v ušesih šumi. Da,> bolje je, da je Voroncov z njo, bolje ... "Letalo leti jutri zjutraj. Naročil sem vozovnice. Sel bom s teboj..." — Pogledal je na uro. "Da, prišel bom ob pol desetih. Zdaj moram iti, da končam o-pravke do odhoda." Slišala ga je kot skozi meglo. In celo pozneje se nikoli ni mogla spomniti, kako je preživela te ure do drugega dne, do določenega časa. Stala je popolnoma oblečena, v čepici, z rokavicami, in čakala. No, končno zvonec v predsobi. Voroncov. Na letališče. Planila je odpirat vrata in se močno udarila ob zaboj, ki je stal v predsobi. Odprla je — ni bil Voroncov. Nek fant ji je dal pismo. "Od doktorja Voroncova." "Kako, kaj? A kje je on?" je kriknila, da je fant za korak odstopil. "Doktor je odletel z letalom." "Kako odletel?" Zdelo se ji je, da se ji zemlja odpira pod nogami. Kaj je spet to? Kakšna neverjetna storija? Kaj res ne bo konec teh divjih nesporazumov, pomot, teh neusmiljenih muk? "Odletel," je ponovil fant in jo pozorno opazoval, pripravljen, da se pri prvem nj^pem gibu požene v beg. Njen obraz je imel tak izraz, da je mislil, da je blazna. Okoristil se je s tem, da je pogledala pismo in hitro smuknil v temo na stopnišču. Noge so v strganih čevljih zaropotale kot kanonada. Brez konca je čitala pismo, trudeč se, da bi ujela njegovo vsebino, šepetaje ponavljala posamezne stavke, kot da bi ji to pomagalo razumeti. "Ne smemo ga vznemirjati" — to se pravi, da ga vznemirja njena prisotnost ali kaj? Invalid — dobro, ali je malo invalidov? Kaj se to tiče Grigorija, Grigorija in nje? Morda pa vse to ni res? Mogoče jo je Voroncov prevaril, Grigorij ni živ in zdaj se boji to povedati. Ne, ne, Grigorij je živ in jo čaka. Prav ona in nihče drugi mora iti ponj. Ne sme odlašati, zavlečevati, ko lahko vidi, vidi Grišine oči, pade v njegov objem, zasliši njegov glas, se zjoče na njegovih prsih. Kakšno pravico ima Voroncov odločevati za njo, pustiti jo doma kot majhnega otroka? Kakšno pravico' ima, da on prvi vidi Grigorija? Stisnila je pesti. Ta trenutek je Voroncova, kesno sovražila. Kakšno pravico ima, kakšno pravico...! Marija je stekla iz hiše. Telefon, številka letališča. Saj mora leteti kakšno letalo, mora leteti. Ona se bo peljala, dohitela ga bo, videla bo Grigorija ... "Čez tri dni. Da, čez tri dni. Kakšen urad?" Brez moči je spustila slušalko. Tri dni — ta čas bosta ona dva že na poti nazaj. In saj se ne more sklicevati na nikak urad, saj ona ni oficielna oseba. Morala se je vdati. Spet jo je obkrožila megla, kjer so se vsi obrisi križali, besede so postajale nerazumljive, čas je prenehal biti čas. In v tej megli se je rodil čuden strah, ki se je pritihotapil z neslišnimi šapami. Strah se je razraščal, grabil srce, Neprestano je čutila to srce, težko, majčkeno kepico, ki ji je povzročala silno bolečino. (Dalje prihodnjič.) pojemo, ko ga skuhamo; pogret izgubi skoro ves vitamin C. 2e v začetku smo omenili, da bojuje vitamin C pri nalezljivih boleznih, zlasti pri davici in škrla-tinki, veliko borbo. Zato je posebne važnosti zlasti pri tuberkulozi, da dovajamo telesu čim več vitamina C, ki uničuje bacile. Četrti, doslej znani vitamin je vitamin D ali antirahitični, tudi jako znan pri ljudstvu, odkrit pa je bil pred približno 20 leti. Pomanjkanje tega vitamina povzroča rahitis ali angleško bolezen. Z razliko od drugih vitaminov ga najdemo v naravi zelo redko. Glavno nahajališče vitamina D je v ribjem olju. D vitamin pa ima še eno posebnost. Medtem ko druge vitamine za-uživamo praktično vzeto lahko neomejeno, vitamina D ne smemo zauživati preveč. Rahitični organizem prenese zelo velike količine tega vitamina, medtem ko deluje daljše zauživanje tega vitamina na normalno telo kot strup. Z odkritjem vitamina D smo dobili zelo delatvorno sredstvo za preprečevanje in zdravljenje rahitisa. Peti vitamin je vitamin E ali vitamin proti nerodovitnosti in jalovosti. Ta vitamin je v pri- rodi zelo razširjen ter ga dobimo v mesu, masti, rižu, mleku, a največ v pšeničnem zrnu. Kolika je dnevna potreba po tem vitaminu pri človeku, ni znano. Znaki pomanjkanja vitamina E so najrazličnejši. Na kratko bi rekli: nezmožnost obeh spolov, da bi pravilno ali sploh zaplo-dili in rodili otroke. Sesti je vitamin H. To je kožni vitamin. Pomanjkanje tega vitamina daje koži razne izpre-membe Največ ga je v živalskih jetrih, ledvicah itd. Ali vpliva ta vitamin na pojav plešavosti, še ni znano. V najnovejšem času je bil odkrit vitamin K, ki se uspešno rabi proti raznim krvavitvam. To bi bili v glavnem na kratko omenjeni znani in preizkušeni vitamini. V normalnih prilikah ima mešana, domača hrana za zdravega, odraslega človeka dovolj vseh teh vitaminov. Sedaj pa smo še v povojnih prilikah. Zato je potrebna naša posebna paž~ nja glede prehrane in v pogledu pravilnega dotoka vitaminov. Držimo se načela: čim več zelenjave in sadja, pa ne bomo nikdar razočarani, da naše telo nima dovolj hranitvenih življenjskih dopolnil ali vitaminov. IZ ZGODOVINE KRUHA ALI JE HITLER tIV, ALI MRTEV, to ni vašno. Svet pa ri mora prcdočUi. da ako m Jo HiUer ubil ali ae ni, njegov nacisem Je še ta ia ofroša ves svet s novo fašiaUfno nevarnostjo. DR. Z. M.: Vitamini - dopolnila k hrani •••••••••aaaaaeeaaaeeeaeeeeeeoeeeeoeeeoeaeeeaeeoeeeg PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ' Wir'' USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(K) Ji TREBA IA NOVO DRUŠTVO 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA 99 Naročnina sa ZdffcŠeae driave (Isvsemšl Chlcafa) la Kanado 11.00 na leto; S4.SS sa pel leta; ft.M sa ftstrt leta; sa Ckieafo la Cook Co., SS.SS sa sale leta; S4.7S sa pel leta; sa laosamstvo $11. Naslov za list in tajniitvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Zgodovino soda Heidelberški sod se ponaša glede prostornine s svetovnim prvenstvom Drži namreč 221,-726 litrov. Palatin Kari Filip je imenoval svojega dvornega norca, majhnega po postavi, a nedosegljivega po žeji, Klementa Perkeo-ja, 1. 1720. za varuha tega soda. Z zanimivejšo zgodovino se ponaša sod, last ogrske knežje rodbine Esterhazy. To je drugi največji sod na svetu. Knez Nikolaj Esterhazy, ki je leta 1809. odklonil Napoleonu ponujeno mu ogrsko kraljevsko krono, je nekoč povabil večjo angleško družbo na lov na fazane. Ko je izrazil član te družbe, da utegne družba iztrebiti vse fazane na gostiteljevem lovišču, je ta izjavil; da fazanov ne zmanjka, tudi če jih bo družba nepretrgoma streljala štirinajst dni. Prišlo je do stave. Če bodo fazani iztrebi jeni, se zaveže gostitelj napraviti iz postreljenih velikansko pašteto, ki jo pošlje v dar svojim gostom v London, v nasprotnem primeru morajo gostje izročiti knezu sod s prostornino toliko akov (ogrska me-ra ak 50 1), kolikor fazanov postrele. Začel se je lov, ne lov mesarsko klanje. Dva tedna je pokalo vse vprek, zdelo se je, da se bije velika bitka. 2320 fazanov je bilo ustreljenih. Izkazalo se je, da je ostalo na lovi-šču še vse polno fazanov živih, da so torej Angleži izgubili stavo. Angleži so nato izročili gostitelju v znak njegove zmage nov sod s prostornino 116 tisoč litrov. Roduciranjo naloga štaba v Moskvi Dne 1. julija je bilo ls Moskve poročeno, da je bilo število uslužbencev v našem veleposlaništvu znatno znižano — in to vsled ekonomije, ki jo uvaja zvezni kongres, čemu se nI enak proces izvršil tudi v naših poslaništvih v Londonu, v Pa* rizu, v Grčiji in Turčiji, in v Italiji, je uganka. Posluiojte vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WG£S, 1360 kilocycles. Vodi /o George Marchcm. (Konec.) Kdor trajno uživa prestana in pogreta jedila, si nakoplje polagoma tudi razne motnje v prebavi in dolgotrajne bolezni v prebavilih. Zato je navada, postavljati kuhane jedi ali ostanke jedi na peč ali v štedilnikovo pečico, lahko usodna, ker se jedila s takim ravnanjem zelo pokvarijo. Prav tako je vse obsodbe vredna globoko ukoreninjena navada, odlivati vodo, v kateri se je kuhala zelenjava. S tem zavrženo glavnino vitaminov. Riževa moka, očiščen riž, pšenični zdrob — predstavljajo silno oškodovana živila. Naše gospodinje se pritožujejo zaradi riža, da ni nikdar bel in dovolj svetel, ker ne vedo, da čim bolj je svetel (poliran), tem slabši je. Popolno redilno vrednost ima samo nepoliran, torej cel riž. Dokazano je tudi, da je naravna, torej neobdelana žitna hrana bolj tečna, da jo moramo mnogo manj pojesti nego na vse načine predelano ln presejano. Sedaj pa si še na kratko poglejmo, kakšne doslej poznane vitamine imamo, za kakšne bolezni jih uporabljamo in kje se dobe. Znanstveniki, ki so pričeli odkrivati vitamine, so jih imenovali kar po črkah, vzetih iz latinske abecede. Prvi je vitamin A. Odkrili so ga v žitu. Dobimo ga pa tudi v drugih rastlinah in mnogih plodovih, kar pomeni, da imamo te snovi mnogo. Največ vitamina A pa ima dobro ribje olje. Kajti med poedi-nimi vitamini ribjega olja je velika razlika. Splošno je znano, da nedostatek vitamina A dovede do raznih obolenj na očesni sluznici, veznici, roženici itd. Zaradi pomanjkanja tega vitamina pride lahko tudi do težkih motenj v rasti; zato so nekateri znanstveniki imenovali ta vitamin "vitamin rasti". Drugi zelo važen vitamin je vitamin B, ki je zelo razširjen v mekinjah, kvasu in riževih lu-ščinah. Zato pa ga ni nič v oluščenem rižu ali pa v belem kruhu. Od živalskih organov ga dobimo v jetrih, ledvicah in od živalskih produktov v kravjem mleku. Kuhanje vseh teh stvari pa zmanjšuje vsebino tega vitamina na polovico. Pomanjkanje vitamina B dovede do neke živčne bolezni, imenovane beri-be-ri, to je vnetje in ohromelost živčevja. Zdrav ^lovek ima različno potrebo po teh vitaminih. Dr. John i. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST SSth STREET Tel. Crawford SS1S OFFICE HOURS: l id to 4 P. M. (Except Wed, Sat. and Sun.) S:SS to S:SS P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Res. SS1S So. Rtdaeway Ava. Tel. Crawford Mil If ao answer — Call Aastla 1700 V primeru, da sta potrošnja in izmenjava snovi v organizmu pospešeni zaradi bolezni ali pa tudi zaradi kakega drugega vzroka. tedaj raste tudi potreba po vitaminu B. Zlasti se kaže ta potreba pri napornem delu, nosečnosti, dojenju ali pa tudi pri povečanem zauživanju alkohola. Pred časom je vladalo prepričanje, da v naših krajih ne pride v obzir pomanjkanje vitamina B. Točnejša opazovanja pa so med tem pokazala, da tudi v Evropi naletimo na cesta obolenja zaradi pomanjkanja tega vitamina. Klinična slika pomanjkanja vitamina B je že omenjena beriberi bolezen, ki je pri nas popolnoma nepoznana. Pomanjkanje vitamina B povzroča pri nas mišično slabost, bolečine v okončinah, hujšanje, otekle noge oziroma tako zvane vojne otekline ali vedence zaradi lakote, po nogah in rokah — na čemur so naši ljudje množično bolehali v taboriščih. Tretji, najbolj znani vitamin je vitamin C. 2e pred stoletji je obstojala sumnja, da pomanjkanje zelenjave dovede do raznih simptomov, ki so bili znani pod imenom skorbut. Pri tej bolezni pride do krvavitve v sklepih, zobovju in mišičevju. Mnogo zdravnikov je pred kakimi 40 leti smatralo skorbut kot nalezljivo bolezen, šele kasneje se je z raznimi poizkusi ugotovilo, da je skorbut le posledica pomanjkanja vitamina C. Od vseh vitaminov je vitamin C najbolj občutljiv napram toploti in zraku. Ze pri kratkem kuhanju se njegova moč zmanjša na polovico ali še več. Tudi dolgotrajno izpostavljanje na zraku odvzame moč vitaminu C. Zato vsebuje posušeno sadje ali zelenjava zelo malo tega vitamina. Največ vitamina C vsebuje: ši-pek, limona, zelena paprika, česen in krompir. Pri naši vsakdanji hrani je glavni nosilec vitamina C — krompir, seveda le, če ga takoj NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršfte svojo obveznost napram listu. eeoeeoeeoeeeeeeeeeaeeeeeeo j BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tal S0-SC1 JOHNSTOWN« PA. Zgodovina kruha nam pripoveduje, da je bilo krušno žito v sivi davnini, pred kakšnimi deset tisoč leti, že dobršen del prehrane takratnega človeštva, žito je prišlo v Evropo iz Prednje Azije, iz pokrajin, ki sestavljajo današnjo Perzijo, južni del Turkestana, Transkavkazijo in Turčijo. Riž in oves sta prišla pozneje v Evropo. Rž smo dobili z bregov Črnega morja, najstarejše sledi rži najdemo med Alpami in Karpati. Nekako 5000 let pred našim štetjem so jo pa že poznali tudi v južni Franciji. Arheologi in botaniki so ugotovili kaj zanimiv odnos med ržjo in pšenico. V vročem azijskem podnebju raste rž kot plevel med pšenico. Kot taka je pomešana med pšenico verjetno prišla v severnejše kraje in se je tam ob bolj grobih pogojih "nenadno" osamosvojila in zahtevala enakopravnost, s pšenico. Domnevamo, da se je to zgodilo nekje ob Črnem morju. V prastarih babilonskih in egipčanskih grobovih so se do danes ohranila ječmenova zrna. Evropski muzeji nam nazorno prikazujejo, kako so v starem Egiptu sejali, želi, kosili in mla-tili.V Kitajski so sejali pšenico že v začetku tretjega tisočletja pred našim štetjem. V tisti sivi davnini, ko se je bil človek začel kultivirati, so naši dedje zrno najprej zbirali. V predzgodovinski dobi so pa ženske zrno pražile, kar pomeni velikanski napredek, ker se je na ta način luskina laže ločila od zrna in ga je bilo potem lahko drobiti. Ta zdrob je bil predhodnik današnje moke. Od tega zdroba do kaše je bil samo še korak, ker se je zgodilo približno v dvanajstih rodovih, torej je od prvotnega zdroba do kaše trajalo okoli 350 let Potem je človek začel peči mlince. Za to je potreboval samo kepo testa iz debele kaše, ki gp je spekel v pepelu. To je bil pra-praded našega današnjega kruha. Ta kruh, prvotne mlince, so jedli v Evropi v bronasti dobi, pa tudi Babilonci, Egipčani in Hebrejci. Pečeno je bilo iz grobega, težkega testa, ki je imelo mnogo vlage. Da so to testo laže prepekli, so ga zvaljali v tenke mlince. Temu testu ni bilo treba vzhajati in so ga pekli brez kvasa. Sposobnost vzhajanja ima zlasti pšenična moka. Pšenica ima namreč dosti beljakovin, "dekstrin", ki ne dovolju-je, da bi se testo usedlo. Rž ima manj tega "lepila", ječmen in oves ga imata zelo malo, zato sta ta dva dobra samo za mlince. Ta kruh je dovolj okusen in kavkaški prebivalci, Armenci, Georfijci In Perzije! ga ie dandanes jedo. Prav tako predstavljajo skandinavski mlinci enega najstarejših spomenikov kamene dobe. Kosi, tega kruha, ki so ga našli v grobovih Vikingov, se v ničemer ne razlikujejo od mlince v, ki jih še danes jedo švedski in norveški kmetje. Grki in Rimljani so poznali vse vrste žit. Posebnega ugleda rž pri Grkih ni imela in so jo ponižali skoraj do plevela, pač pa so zelo spoštovali ječmen, vendar so sejali desetkrat več pšenice nego ječmena. Stari Rim je že poznal kisel kruh, ne pa droži. Ta kisel kruh je pa jedla samo odlična družba, ljudstvo se je hranilo z ovsenim močnikom in s proseno kašo. Glavna hrana rimskih legionar-jev sta bila kaša in mlinci. S to hrano, ki je vsebovala tri četrtine vode, so osvojili skoraj svet. V srednjem veku so v Evropi psevladovali rž, ječmen in oves, poleg njih pa še proso in ajda. Bel kruh je bil za ljudstvo dolgo časa samo slaščica in celo zdravilo — dajali so ga bolnikom Kvašen kruh poznamo šele k&kih 500 let. Se leta 1666. je francoska vlada vprašala medicinsko fakulteto, ali je prav, če dovoli uporabo droži, nakar je Srejela odgovor, da so droži kodi j i ve, ker so proizvod gnitja iz vode in ječmena. Tako so tedanji učenjaki pojasnili vrenje slada. Danes se hrani s pšeničnim kruhom okoli 500 milijonov Ev-ropcev, Američanov in Indijcev, okoli 600 milijonov v severni Evropi in Rusiji zlasti z ržjo, približno 70 milijonov v južni in jugovzhodni Evropi, v Ameriki in Afriki s koruzo, oetali milijoni ljudi v Indiji, Kitajski, Japonski in Afriki pa žive od prosa. Potemtakem živi skoraj polovica prebivalstva zemlje od pšenice in rži, polovica pa od riža, prosa in koruze. Mnogo je pa še ljudstev, ki žita sploh ne poznajo in se hranijo z raznimi gomolji in sadeži. Le pomislimo, kako bi živeli mi, Če ne bi imeli krompirja. Kruh, zlasti pšenični in rženi kruh je še zmerom zelo dragocen živež in je prav, Če mu ob vsaki priložnosti izkažemo čast. (Iz "Tovariša".) Burma so osamosvojila Burma, ki je bila ena izmed največjih kolonij Velike Britanije v Aziji, je dobila pravico, da se loči in postane samostojna. Njena nova ustavodajna skupščina je odločila, da se bo ta velika dežela v bodoče imenovala Unija Burma (v angleščini Union of Burma). ZA U0NB TBKOVfttR VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VBDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tai MOHAWK 470? 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Poročilo Etbina Kristana drugi konvenciji SANSa (Nadaljevanje.) Po kongresu pa ni trajalo / dolgo, da se je začelo jasnlti. Prihajale so vesti, ki so dajale bolj in bolj točno sliko o dogodkih v stari domovini. Največ so jih prinašali ameriški častniki in vojaki, od katerih so nekateri službeno obiskali Jugoslavijo, ,drugi pa so slučajno zašli tja, kot na primer letalci, ki so bili .sestreljeni in so jih rešili parti-, zani. Potem so začeli veliki listi . (pgšiljati svoje poročevalce v "tisto čudno deželo", kjer je na-^ vadno ljudstvo v že okupirani , deželi po porazu armade začelo organizirati svojo vojsko in napovedalo okupatorjem vojno s , .,takim uspehom, da se je ena nemška ofenziva za drugo skrhala. , Tako je prišla naposled dolgo zatajevana resnica na dan; rn obenem pa je bilo razkrito tudi drugo, žalostno dejstvo, da so se t tudi med Slovenci našli izdajal-Zd, ki so se vdinjali sovražniku proti svojemu lastnemu narodu. Slovenski ameriški narodni . svet je moral povedati resnico, ko jo je spoznal. To pa je raz-dražilo tiste, ki so na tihem upali, da se jim bo posrečilo na-rediti iz SANSa orodje reakci-, je za obnovo razmer, kakršne so pred vojno vladale v Jugo-, slaviji. 2e prej je neki redovnik , nagovarjal JPO-SS, da naj bi dala deset tisoč dolarjev za pomoč ljudstvu v Sloveniji, s katerim naj bi razpolagal ljubljanski škof, ki je bil slikan kot velik patriot. V njegovih krogih so morali že Ukrat vedeti, kakšno vlogo je igral ta 'rodoljub" in če bi se bila dala pomožna organizacija pregovoriti, bi bila proti svoji volji pomagala izdajalcem v stari domovini. Na srečo ta poskus ni uspel. Potem je čas potekal in SANS je opravljal svoje naloge na podlagi kongresnih sklepov. V smislu take resolucije je vzel tudi iniciativo za ustanovitev skupne organizacije vseh ameriških Jugoslovanov in rezultat teh prizadevanj je bil Združeni odbor Amerikancev južno slovanskega porekla. Da se je to doseglo, je bilo treba premagati razne težave, toda ko so se prvič sešli v Clevelandu izvoljeni predstavniki Srbov, Hrvatov, SJpvencev, Macedoncev in protifašističnih Bolgarov, so vsi navzoči imeli občutek, da je uresničenje te organizacije resnično zgodovinskega pomena in da odpira ta odbor okno pogledu v novo življenje vseh balkanskih Slovanov, katerih slogo so razni tuji imperializmi stoletja preprečevali. • To pa ni šlo v račun že prej omenjenim reakcionarnem, pa so iskali pretveze, da bi razdrli edinstvo. Posebno so jim bili partizani v želodcu in skušali so na. vse mogoče načine zatemniti resnico, ki bi ne le morala dati priznanje osvobodilni fronti in oevofcxiilni vojski, ampak bi tudi razkrila početje izdajalcev. Prihajali so s strašilom komunizma, drugič so trdili, de partizani niso edini, ki se bojujejo proti fašistom, zgražali so se nad partizanskim razdevanjem železnic in mostov in zapeli so kapada tudi staro pesem o veri, kj je baje zopet bila v nevarno- sti. Tako je SANS večkrat doživel krize, a prebredel Je vse brez take škode, da bi bila onemogočila njegovo delo. Veliko upanje, da se bodo katoličani v masah obrnili proti SANSu, se nikdar ni izpolnilo. Naposled je napočil čas, ko je prihajalo vedno več direktnih poročil iz Jugoslavije same in ko so tudi zavezniki priznali o-gromno delo osvobodilne vojske in njenega glavnega voditelja maršala Tita. Tukajšnje revije so začele objavljati izvirna poročila svojih dopisnikov in slike vojaških akcij. Prišle so vesti o zborovanju v Jajcu, o načelni izjavi tega prvega vojnega parlamenta in o organiziranju ljudskih oblasti v osvobojenih krajih. SANS je z zadoščenjem sprejemal te vesti, ki so potrjevale, da je ve6 čas.na pravi poti in veselil se je vpričo dejstva, da so zavezniki poveličevali Jugoslavijo v deveta nebesa. Bilo je razumljivo. V Italiji so njihove čete, kljub kapitulaciji rimske vlade, naletele na silne težave in če bi bile divizije nacistov, ki jih Je osvobodilna vojska Jugoslavije držala v šahu, proste, da pojačajo nemško armado v Italiji, bi se bile težave več kot podvojile. Saj so bili celo boji koroških slovenskih partizanov tako važni, da je Velika Britanija poslala posebno vojno misijo k njihovemu poveljstvu. Ob času zadnje SANSove konvencije je bila slika skoraj popolnoma jasna. Saj je naš častni predsednik Louis Adamič že imel lastnoročno Titovo pismo. Delegati so videli odtise ljubljanskega "Slovenca", v katerih je bila objavljena zakletev domobrancev, ki so prisegali zvestobo Hitlerju. Vojni položaj pa je bil tak, da nihče več ni mogel dvomiti o doglednem absolutnem porazu osišča. Tej konvenciji ni potrebno predavanje o poteku vojne. Vsi se spominjamo, kako je pri Sta-lingradu tista rdeča armada, kateri so tudi v Washingtonu nekateri vojaški veščaki prerokovali, da bo naj dalje v šestih mesecih obnemogla in morala prositi za mir, vsemu svetu pokazala na najsijajnejši način, kako se premaga nepremagljiva nemška vojska. Ta bitka, ki nima primere v zgodovini, je pomenila definitivni preobrat v vojnih operaeijah in mogoče, da je rešila zmago za zaveznike. Zakaj če bi bila Rusija takrat premagana, bi se bili Nemci lahko z vso svojo silo obrnili proti za-padu in če bi s tem pridobili dovolj časa, bi bilo prav lahko mogoče, de bi bili njihovi u&-njaki izpopolnili vse tiste iznajdbe, s katerimi so se bavili vsa leta in katerih rezultate je skoraj ob koncu vojne vsaj deloma bridko občutila Velika Britanija. Spominjamo se tudi invazije evropskega kontinenta, mogočnega napredovanja rdeče armade, njeno zavzetje Berlina in naposled brezpogojne kapitulacije nacijske Nemčije. Posebno po so nam v spominu dogodki, katere smo gledali tudi na filmih, osvoboditev Beograda in zmagoslavno vkorakanje osvobodilne jugoslovanske voj- I NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGUSCWE IN SLOVENŠČINI STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 • ^ i| IN ANGtESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $3.00 Attn ofceh knjig Je D». F. J. KER IV NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC Of SO. UWMDALE AVE., CHICAGO 23, ILL ske v Ljubljano. Z vsakim važnejšim dogodkom se je sloga zaveznikov bolj in bolj utrjevala in po pravici je po tedapjem položaju bilo priČafcovati, da bo ob koncu voj* ne imela že taJ|0 močne korenine, da jih nobena sila ne bo mogla izruvati. Toda po itoosevel-tovi smrti se je položaj začel iz* preminjati. Nekatere neprijetnosti so se pač zgodile že prej, toda ni se jim pripisovala toliki važnost, da bi utegnile povzročiti resničen razkol v vrstah zaveznikov. Tako na premer je jugoslovanska, led a j, zavezniška vojaka, osvobodila Trst z velikimi žrtvami, toda apgleški general Alexander je bil tako ljubosumen, da so se Jugoslovani rajši umaknili kot da bi prevzeli odgovornost za povzročitev nesloge. Seveda se je kmalu pokazalo, da ni Šlo samo za vojaško castihlepnqst, temveč za Trst in za angleške imperialistične interese. Podobna igra se je pričela tudi na Grikem. Svobodoljubni svet se je začudil, ko se je britanska sile obrnila proti indoneškim rodoljubom, da bi mogla Holandija, ki sama ni bila dovolj močna, še dalje izkoriščati kolonije. Kmalu potem, ko je gospod Truman nadomestil pokojnega Roosevelta, so tudi Zed. države nastopile pot nesoglasij in reakcije. Volilna zmaga republičan-ske stranke je vzradostila nazadnjaško. krilo demokratične stranke. Rooseveltovi sodelavci so bili prisiljeni zapustiti predsednikov kabinet, med njimi Ickes in Wallace, in zunanja kakor tudi notranja politika je začela podirati vse, kar se je zgradilo v Rooseveltovi dobi. To poročilo bi se preveč zavleklo, če bi hoteli naštevati vsa reakcionarna dejanja, ki so se izvršila v teku zadnjega leta in se še vrše. V notranjosti je pač najbolj značilno zakonodajstvo proti organiziranemu delavstvu. Županjo politiko pa karakteri-žira tako zvana Trumanova doktrina, ki je pravzaprav duševno dete senatorja Vandenberga in nasprotuje duhu vse ameriške Zgodovine. Znano je, kakšne naloge je prevzela na Grškem in potem v Turčiji. To so začetni koraki in če se po tej poti nadaljuje, se mora sloga bivših zaveznikov skrhati, nezaupanje poglobiti in nevarnost novega spopada poostriti do skrajnosti. Vpričo teh dejstev je nujno potrebno, da strnejo svoje vrste vsi, , ki resnično hočejo trdno podlaga za mir, za svobodo in za blagostanje ljudskih množic, in odvrnejo pretnjo novega klanja, ki bi z ozirom na vsak dan se množeče iznajdbe bilo neprimerno strašne j še od zadnje in ne bi prizaneslo nobenemu narodu in nobeni deželi. (Konec prihodnjič.) Burbonkovi uspehi Burbank je bil darwinist in se je tudi v svojem znanstvenem delu naslanjal na Darwinove nauke o selekciji. Pri odgajanju posebnih vrst rastlin je izbral nekaj sadik posamezne rastline, ki so kazale najlepše odlike, a vse ostale sadike je uničil. Kot primer se često navaja njegov poizkus z malinami, ko Je od 40,000 sadik izbral samo eno, dočim je vse ostalo dal sežgati. Večkrat so mu njegovi tovariši in prijatelji očitali, da uni-čuje dobre sadike in da greši, ker niso bili prepričani, da so vprav tiste sadike, ki jih k on izbral zares najboljše. Toda v več primerih je praktično dokazal, da je ravno taka selekcija edino sredstvo za vzgojo ple- SUPERfLUOUS HAIR ELECTROLYSIS Positively j Destroyed Vour Beauty Rosiorcd , it rt* only method »odor*«! by prikloni ■tf tfc« »of* and permanent removal of 'iwaiifMni hair—37 rear i aae w* In v#n»#H tvlNple nee* meffcad whhh ndvui time and ca«t and make* If poMibl* for every woman tO r M kSftoM forever of hair without pain or Mar«. C on lultotien without obligation. IiwIom tfcit Adv. for Uook let, Year l»outy Restored. 41 Tom MADAM« STIVER I Suit. 1073 MarthaII Field fctonex F WoiSlnjfofl SI. Control meni tej ši h rastlin in da zares najboJjAfr sadik ni izbral kar na sretp, kfnpak po dobrem in temeljitem študiju in,opazovanju. S tem načinom dela je Burbank dosegel zares presenetljive Mspeh^. Znana je njegova malina, ki Jo je. vzgojil tako, da jfj^jirlŠ«! nSvadno malino z rp- Ed«jn največjih uspehov pa je gotovo vzgojitev slive (češplje) brez semenske kosti, kar je dosegel i divjo slivo, ki j* imela sad brez semenske kosti. To je hotel spremeniti, toda s cqp-ljenjeip, temveč tako da je cvetje divje slive pralil s cvetjem plemenite slive. Doživel je uspeh, kajti iz leta'v ^to Je se-kost imela vedno šibkejšo skorjo, dokler ni ostalo samo seme »tenko luskinico. Pri tej alivi pa je dosegel tudi drug uspeh; ta sliva namreč rodi vsako leto mnogo sadur Podoben uspeh je doživel s tako imenovanim meksikanskim kaktusom. Kaktus ima bodico, ki mu služijo kot obrambno sredstvo, ker brez teh bi ga Živali v raznih puščavskih predelih. kjer raste, v pomanjkanju hrape, že zdavnaj iztrebilo. Vendar se Je Burbank lotil drla in tud| to mu je popolnima uspelo, kajti vzgojil je kaktus brez bodice, vrh tega popkme-nil tudi njegov plod, ki Ima okus po pomarančah in je redilen. Sovjetski prirodoslovec Timir-jazev je glede na ta Burbankov uspeh rekel, da bi se "z gojenjem Burbankovega kaktusa moglo podvojiti število človeštva na zemlji." Burbank je imel toliko uspehov« da so mu vzdeli^ naslov "Čarovnik rastlinstva". Vzgojil je robido, ki ima običajno temnomoder sad v robido s snežnobelim plodom. Vzgojil je georgine, ki imajo vonj magnolije in lilije z dvojnim (pol-nim) cvetom. Tu smo navedli samo majhen delček njegovih velikih uspehov. če bi pa hoteli našteti vse, bi morali pisati dolge stopce in strani. Kljub vsem tem uspehom je ostal Burbank skromen, saj je rekel o sebi takole: "Ni-kakega veselja ne bi čutil, če bi se pred moje ima postavljal naslov doktor, vendar se pa kot otrok veselim, mi uspe dati človeštvu boljšo vrsto redkvice ali cvetico nove vrste ali nove barve." HELP WAHfTGP ASS Wit E R S % (Day Shift) GIRLS - WOMEN Are Nfw flatrtat from •»i sUNYCAAV sHAVKMASfns, Etc. Light, Clean Joka • Starting rat« Tic, |flii literal production bonus? Jlus automatic iaereaaea after I io„ 2 mos., t mot. - Paid vacation* ree insnrance - V, da v - Stead; work - Modern cafeteria - No W perienee necessary! Sunbeam Corporation * Met Roosevelt EC JUNE GRADUATES Wotk la Tour Owa Neighborhood Immediate Openings for SttnoQcophtri Comptometer Operators Typists 5-DAY WEEK Pe t positions - Lunchroom In Balding Phone New CANAL 6348 COOK Novo xveza na Balkonu Rumunja in Jugoslavija sta sklenili zvezo medsebojne obrambe in ekonomske vzajemnosti ter se obvezali delovati za mir in za blagostanje v vsi vzhodni Evropi in kjerkoli drugje. Help Wealed Wanted Immediately NURSES Graduate Nurses - General Duty for aewly opened 19 bed community hospital Salary 8266 and beard with nurses home adjacent - 8 hour duty - Permanent position. Parmer County Hospital FRIQNA, TEXAS CHOCOLATE DIPPERS Steady - Good Fay Phone MELROSE PARK 431 GENERAL OFFICE WORK Cashier - Experienced • Good at figures - Hie per month - 5H day week - Small office - Good opportunity. Call WAR. 41S8 GIRLS for Butter Print Room - »te For Hour RUN - Warehouse ^rerk and delivery drivers - Steady - Coed work-ln( condition«. LAND OXAKES CREAMERIES 117 North Carpenter Street *XMRIftNC*9 MAID Over M • Room and Roard References TRIaagle ItII Experienced RURROUGHS ROOKKEEFBR District National Rank lUe West Mill St. Misc. for Sale MANUFACTURING BUSINESS small machine shop with Warnac-Swaaey, 1 O L etaoltiena - Orders oa hand - Will sail for value of tools, slepk and Inventory - Preset owner retiring Experienced - (small industrial cafeteria) Goed^ working ceadlUcas. Plant located at 4431 Ogdeu Ave. W seee roosevelt rd. Phone AUStin 1966 WE NEED Torch Men Oxygen Acetylene Burnt rs Top Fay - Steady Work MA* SCHLOSSBERG ma^svaiilabie*\£ r i er «or parmulara, mixsr wwox5u°i». Waukegan, III. CAMKirfKM to work on small framo^ cottages. 8 toady Work - Good Fay SECURITY BUILDERS 8185 N. Western Avcwue ARMItage 8766 MAIDS AND CLEANERS Steady Work Dei; Work - Good Pay 3l7?°NoErti» Rd LAUNDRY MARKER Fy Men - Highest ley Oe^JSCTcondlZn, DALY'S LAUNDRY CO. Lli3 ■ Good Pay - Steady Work ^^rP ~ We *aea^ vOHHlinin*! N HELPER rs a Week MANOR HOSPITAL 2544 Montrose KEYstene 2818 Kupujte Victory boncfef v. I i Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, Ul. MIRKO G. KUHEL: Tajnikovo poročilo drugi konvenciji SANSa strstvo za ljudsko zdravje v SJo- Nadaljevanje.) ZADEVA OTROŠKE BOLNICE Izmenjava informacij, nasvetov in mišljenj glede izgraditve otroške bolnice v Sloveniji so v teku med S AN Som in Rdečim križem Jugoslavije, ki zastopa Rdeči križ Slovenije in Ministrstvo za ljudsko zdravje pri vladi republike Slovenije. Zadeva je silno važna in zahteva obojestranskega sporazuma in zadovoljstva, kajti tu gre za ljudsko imovino, ki jo SANS le začasno drži v zaupu. Naša odgovornost za nabrani denar preneha šele takrat, ko bo porabljen v svrhe, za katere je bil nabran, to je za izgraditev primernega poslopja ali dela poslopja, ki naj služi v obči blagor in zdravje slovenske mladine. Slovenska vlada v Ljubljani je bila formalno obveščena o našem projektu že meseca fčbruarja lanskega leta. Toda Slovenija je bila takrat še vedno ena velika ruševina, primanjkovalo je strokovnih moči. izvedencev in materiala, kakor tudi transportacije in potrebnih delavcev, da bi se oblasti takoj lotile načrtov in izgradnje. Pozabiti tudi ne smemo, da je manjkalo tudi fonda, kajti naša kvota $150,000 je bila lansko leto samo na papirju in daleč od realiziranja in razpolaganja. Slovenska vlada se je SANSu iskreno zahvalila za to plemenito akcijo, ki je šla roka v roki z obnovo narodnega blagostanja in ljudskega zdravja. Iz kasnejše korespondence je razvidno, da so se tamošnji organi zedinili za izgraditev paviljona za tuberkulozne otroke v Gozd-Martuljku pri Kranjski gori na Gorenjskem. Zadevni načrti so baje bili poslani v vcniji opustilo idejo paviljona za tuberkulozne otroke ter sprožilo alternativni predlog, da bi se namreč naš sklad uporabil za zgraditev enega krila nove otroške klinike v Ljubljani, ki bo baje stala 30 milijonov dinarjev in jo bo vlada pričela graditi prihodnje leto. Ta alternativni predlog je bil predložen seji Izvrševalnega odbora SANSa dne 23. aprila in odobren. Enako je storil tudi Glavni odbor na svoji včerajšnji seji. Istočasno smo tudi vprašali za na-daljne informacije, načrte itd., česar pa v tej kratki dobi pred konvencijo nismo še prejeli. Verjetno pa je, da se oblasti v Sloveniji bavijo s sestavo načrtov in planov za izgraditev otroške klinike v Ljubljani, pri katerih bi prišla do polnega izraza tudi naša pomoč. To je odgovor na vsa vprašanja gled£ otroške bolnice. Ljudske oblasti v Sloveniji že vedo, kaj jim je najbolj nujno potrebno, in ker smo jim pred letom dni prepustili, da one odločijo, za kaj se naj naš fond porabi, je bil zaključek Izvrševalnega in Glavnega odbora popolnoma na mestu in v soglasju s prvotnim zaključkom. Medtem pa je glavni del sklada varno in obrestonos-no naložen ter čaka le prilike, da bo uporabljen le v tiste svrhe in namene, za katere je bil nabran, namreč za zaščito zdravja bodočega slovenskega naroda — slovenske mladine. UPRAVA SANSA Delo v glavnem uradu je bilo do* prve konvencije težavno, ker tajnik do tedaj ni bil nameščen v glavnem uradu, oziroma ker V Kanadi ae Je neki bofataš obvesal dobiU v srajc tovarne več ste poljskih deklet is begunskih taborišč v Nemčiji, pogojno, da ostanejo uposleae pri ajema določeao dobo po Ik aa aro la da šive vts ta čas v katoliškem savoda pod nadzorstvom nan. Gornja karikatura predstavlja, da ao tako "člevckotjubnoeti" udarec aa pridobitve delavskih uoij. Ameriko že lansko jesen, toda SANS sploh rednega tajnika SANS jih nikoli prejel ni. Medtem pa je nastal dvom, če je prvotni načrt izvedljiv, kajti nastalo je legalno vprašanje glede lastništva stavbe same. To za-drzno vprašanje nam ni bilo natančno razjasnjeno, toda sodimo, da bi zgrajeno poslopje pripadalo lastniku stavbisča, fak-tični lastnik pa še menda sedaj ni zakonito določen zaradi novih agrarnih postav. Naš zaključek pa seveda govori, da bo otroška bolnišnica dar slovenskih Amerikancev slovenskemu narodu, torej republiki Sloveniji. Niti nismo nikoli zaključili, da bomo s tem fondom pomagali zgraditi edino le paviljon za je-tične otroke. To je bila samo sugestija, ideja, končno odločitev pa smo prepustili tamošnjim faktorjem, da oni določijo, kakšne vrste otroška bolnica se naj zgradi. Zaradi omenjenega zadržka je meseca februarja Mini- imel ni. Toda to je že znana zgodba. Delo pa je postalo težav ne j še v razdobju po prvi konvenciji. Medtem ko se je SANS do septembra 1944 bavil izključno le s političnimi problemi in zadevami v področju našega programa, je moral v tej dobi imeti posla še s pomožno akcijo, z akcijo za otroško bolnico v Sloveniji ter s kulturno-prosvetnim delom, obenem pa skrbeti za financo, a katero ae naj bi vse to delo vzdrževalo, obenem pa prispevati naš delež za vzdrževanje Združenega od» bora. Izposloval sem si torej za* časni dopust od blagajništva pri Slovenski narodni podporni jed-noti ter sem od septembra 1944 do aprila 1945 posvetil ves svoj čas ia SANSovemu delu, od a-prila 1945 ter tja do avgusta 1946 pa po tri dni na teden, kakor tudi ves moj prosti čas. Zadnjih devet mesecev opravljam SANSove posle le ob aobotah ter ob večerih. Faktično pa rabi naša organizacija stalno uposle-nega tajnika, ako pričakujemo, da se naše delo neumorno nadaljuje. Delo je težavno in umor-no, toda ne sme za vise ti samo od dobre volje in osebnih žrtev ene same osebe, ki ima še druge važne odgovornosti in dolžnosti. Zaradi tega priporočam spremembo v naših pravilih, ki bo dajala polno moč Izvrievalne-mu odboru, da eksekutivnega tajnika sama nastavlja, glavni tajnik pa bi nosil le oficielno odgovornost in imel nadzorstvo nad funkcijami glavnega urada. V rokah imate popoln račun tudi o dohodkih in izdatkih našega upravnega sklada. Skupni dohodki, so znašali $46,001.84, izplačila in izdatki pa $17,769.96 več, torej smo v teh 38 mesecih Utrpeli toliko primenjkljaja. Ta se je pokril iz prejšnje bilance, ki je znašala 1. avgusta 1944 $20,277.11. Gotovine v upravnem skladu 30. aprila je bilo ie $2.457.15. Od našega kongresa Nekoč vsemogočna Anglija sedaj le podružnica USA (Konec s 1. strani.) To se opaža na vsaki konferenci in v propagandi obeh skupin. Anglija je pod delavsko vlado. Je za socializem in za demokracijo. Enako trdi komunistična stranka Sovj. unije. Toda v borbi za strmoglavijo-nje kapitalizma se slednji boji le Rusije, ne pa Bevina in njegove stranke. Tudi ako ne bi bilo toliko ide-ologičnih razlik, je umevno, da se bi nacionalistične ambicije trčile druga ob drugo. Anglosaški svet se smatra — tudi če bi tega Hitler nikdar ne učil, za vzvišen rod. Slovani so bili pod germani in anglo-saksi vedno smatrani za manjvredno pleme, za nekak zarod, ki nima kaj prida pameti in Je zarfrtii tega ustvarjen garati za dr&ge. Sedaj je ttga konec, namreč 1942 do 30. aprila 1947 je iraelL^ £ """"T" nnr^ni ,lr\*A A^A^L *P7 _ Uklh ^JOTOV ill anglo-sakse Ul germane je to osupnilo. upravni sklad dohodkov $87,-707.79, izdatkov pa $86,250.64. Račun vam daje jasno sli- Doba, ki je Bevin napačno g^^ff fffiippffff yt f y y f yf i fffif ff f yf yyf n? y yy? ff ? t PROLETAREC" je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bit prepovedan. : Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo i leto. Pol leto $2. Naročite ga čitalnicam ter bralnim drultvom v valih rodnih krajih. j < j V starem kraju tudi žele, da jim naročite j AMERIŠKI DRUŽINSKI KOtiDAR ko, odkod smo denar prejemali in kako smo ga uporabljali. Skoro polovico izdatkov je šlo na račun Združenega odbora, ki bi brez SANSovih subvencij nikakor ne mogel izvršiti tistega ogromnega dela, ki ga je izvršil in katerega SANS sam še zdele-ka ne bi mogel izvršiti za isti denar. Drugi važni stroški so pa tudi razumljivi. Stroški s shodi, govorniki, filmi, sejami ter ned polovico plače uslužbencu v gl. uradu ter tajniku je šlo na račun upravnega sklada za izvajanje pomožne akcije in kampanje za otroško bolnico. Celo članarina se je v mnogih slučajih < i stekala v pomožne sklede, češ, da imamo preveč denarja v u-pravnem skladu. V svojem navdušenju, da dosežejo čim večje uspehe za pomožno akcijo, so naše podružnice same kratile dohodke upravnemu skladu, ta-do da je bil faktično dvakrat obdavčen: plačeval je vse stroike, obenem pe ie sam prispeval v pomožne fonde. V takem polo-žeju glavni odbor ni mogel obljubiti delegaciji te konvencije, da bo pomagal iz upravnega sklada kriti vsaj dnevnice, kot je bilo storjeno na prvi konvenciji Končno pa je vseeno, ako plačajo stroške podružnice in druge zastOMne organizacije, ali pa bi poslale dotični denar SANSu in bi on plačal stroške. (Konec prihodnjič.) i Stane za stari kraj $1.63. Z lanskim letnikom pol l 'jemo oba za $3. Dve knjigi za tri dolarje. Tiskovni l urad slovenske vlade želi, da poUjemo ljudem tam | timvel izvodov Proletarca in Družinskega koledar ja i He odlašali Pošljite naročilo takoj! So nad milijon gobavcov Na svetu je ie vedno okrog milijon gobavcev, polovico izmed njih v kolonijah Velike Britanije. označuje To je vzrok, čemu se je tudi delavska vlada Velike Britanije tako udinjala vnanji politiki Zedinjenih držev in čemu je Bevin dne 4. julija izjavil — da je to doba "ameriškega stoletja*1 in "mi (Anglija) smo z vami." Je to čuden dogodek, ko na 4. julija najvažnejii minister angleške vlade hvali državo, ki se je od njegove ločila z oboroženo silo. Ampak sorodstvo med njima je ostalo. To sta edini trdnjavi takozvane zapadne civilizacije in obe skušati ohraniti pod svojim okriljem posebno Francijo, vse škandinavsKe dežele, vso za-padno Evropo in pa Belgijo, Nizozemsko ter Dansko. In pa Nemčijo ter Italijo. Ako se bi tu šlo za gospodarstvo, bi Angliji ne bilo treba takih izjav. A boj — kot rečeno — je tudi narodnosten in anglosaški blok je protislovenski bil in je ie sedaj. Srbi hofefo biti Šibi Na-svoji končni seji Srbskega kongresa v hotelu Stevens v Chicagu so delegati črtali ia re-solucije označenje Slovencev in Hrvatov, čei, de ne prvi ne drugi ne morejo biti smatrani za re-sne prijatelje srbskega naroda. Razlika med njimi in Srbi je predvsem vera in pa staro sovraštvo Hrvatov do Srbov. Tato> namreč so poudarjali nasprotni* ki originalne resolucije In zmagali. ' Pro ta Je, ki kale mir Na naš praznik 4. julija je kajpada govoril tudi predaednik Truman in tudi on je cikal, da nekdo kali mir in da je ta nekdo Rusije. In govoril je v sličnem tonu general Eisenhower. Ona dva in drugi taki so potem oglaimi v radiu in na prvtti straneh dnevnega tiska. Toda one, ki delujejo za mir, za rekonstrukcijo sveta brez imperialističnih nagibov, pa se potiska na zadnje strani, ali se jih omenja le v kratkih noticah ali pa se jih zamolči. Seveda, tudi naša vlada je za mir. A ob enrm zahteva nekakšno osteo, magari oboroženo akcijo soper Jugoslavijo, " ons kriva civilne vojne v Je čudno, ko se naia vlada ko znaia nad državo, ki je v vojni na nail strani, a sedaj pa pomaga Italiji na vse prete-ge. Namreč Zed. države ji pomagajo. In pa Nemčiji. So ie drugi mednarodni dogodki, ki ne obetajo svetu nič dobrega. N. pr. volitvo zadnjo nedeljo v Španiji, Bile so kajpada "demokratične". Reklama i PftOifTAKK po stenah in v tisku je bila vsa vladna. Kar je bilo podtalne, je prihajala iz brlogov. Nji svoboda govora ni dovoljena. Umevno, da je- "zmagal" diktator Franco na celi črti, kot zmaguje v Argentini diktator Peron. Tudi Francija se pomika na desno in precej drugih dežel. A zdi se, da je to navduševa-nje le radi dolarja. Stari svet pa vzlic temu propada in imperij VeUke Britanije je temu najočitnejši dokaz. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) Argentine Perona — ki je bil v našem državnem departmentu pred letom in več še označevan za diktatorja in bolj zaupno tudi za fašista. V Londonu so baje skušali španski begunci s pomočjo svojih tovarišev vprizo-riti demonstracije proti nji. Angleški vledi je bilo to neprijetno — kajti ne samo da se bi te "izgrede" organiziralo proti nji ter njenemu možu, diktatorju Argentine, Peronu, temveč tudi in še posebno proti njegovemu prijatelju španskemu diktatorju Francu. Tudi ko je bila senora na obisku v Rimu in drugod, je morala biti na preži cela armada policajev in detektivov, da se bi demonstracije že v kali preprečilo. Koder pa so se jih posebno bali, senore Peron masi sploh predstavili niso pač pa le izbrani družbi. Nauk tega poglavja zgodovine je, da četudi je senora Peron soproga ugledne, gospodarsko izredno važne REPUBLIKE, je na svetu veliko republikancev, ki s takimi predstavniki "republik po imenu" niso zadovoljni. V Buenos Airesu je bila na socialističnem shodu dne 30. junija vržena bomba. Trije udeleženci so bili ubiti, mnogo je bilo ranjenih. Kdo je kriv takega terorja v deželi, ki prisega v demokracijo? Policija je atentata Wbes s company brings its sf f ice to yes... THAT'S SmiCll \ obdolžila komuniste. Qtasilo Pe-rpnove stranke "Le Epoca" je zvrnilo krivdo za bombni napad na "radikalce" (ki so v Argentini neke vrste konservativci — ne pa radikalci). Socialistična stranka pa je obdolžila napada nacionalistično stranko, oziroma "nacionaliste", ki se zbirajo iz raznih reakcionarnih skupin v skupno grupo in imajo pro-lekcijo vladne (Peronove) policije. Eksekutiva socialistične stranke je ob enem zanikala, da je Carlos Delconte, ki je bil od policije obdolžen, da je vrgel bombo, komunist. Ona trdi, da je bil le po naključju na nesrečnem mestu, kjer ga je eksplozija opekla in onesvestila. Ob enem je Delconte še vedno na listi članov soc. stranke. Torej čemu bi metal bombe na svoje tovariše in se pri tem sam poškodoval. Ker eksekutiva njegove organizacije ne verjame policijski trditvi, in ker ob enem ugotavlja, da bombnega napada tudi komunisti niso izvršili — kdo pa ga je? Tisti, ki žele, da Argentina ne postane "levičarska", pač pa pod Peronom ali pod kom drugim takim, ki hoče deželo ohraniti "za stari red". V Argentini so "nacionalisti" napadli še pet drugih socialističnih uradov in jih razbili ali pa požgali. Dobro bo, ako se delavstvo v latinski Ameriki proti reakciji, ki je kapitalistično-kle-rofašistično opredeljena, boljše zedini. Drugače bodo bombe kosile samo delavce, kot je že starodaven običaj, kadar je ljudstvo tudi magari na še tako miren način v naporih za odpravo ali saj za omiljenje izkoriščanja. Razno novico iz Primorsko Proti koncu maja je privozila v tržaško pristanišče težka ameriška križarka "Dayton".—Mladina iz Nabrežine je odprla svoj Mladinski dom. — Zaradi neznosnih prilik v zloglasnih trža- ških zaporih v ulici Tiger so.f>rj-čcli priprti protifašisti z gladovno stavko. — Pri preiskavi sumljivega avtomobila so na^li 4,000 zahtrev cigaret. Izkazalo se je, da j« bil v avtomobilu civilni pclicist V. — Delavec Victor Truco je na Razkladalnem hribu naletel na mino, ki je eksplodirala in ga ubila.—Na lfor-janovi črti Jt nastal incident. vri katerem je ameriški vajak ežkj ranil domačina 23-lctnpga Antona Ivančiča iz Ramncga. Ivančičevo stanje je resno, ranjen je v trebuh in roko. — Tržaškemu sodišču sta bila prijavljena zaradi dvoženstva ameriški državljan Kokolj Marjan in angleška državljanka Jap^tte Subei. Tatovi so se pojavili v tržaški norišnici, odnesli radio, telefonski aparat in druge predmete, ter povzročili škode nad 50,000 lir. — Nad 30,000 lir škode so napravili neznani uz-moviči Petru Marckeiniju iz ulice Buonarrotti 42, ki so mu odnesli uro, več obrisač, rjuh in druge predmete. — Dva zakrinkana roparja sta napadla v Ak-vedotu Evgena Vosinija. Odvzela sta mu denarnico, v kateri pa je bilo le nekaj sto lir. — Samomor je hotela izvršiti zaradi družinskih razmer 46-letna Štefanija Alinovič, ki si je prerezala žile na desnici. — Na vlaku, ki vozi iz Rima v Trst je našel železničar Franc Ferar tri ročne torbe. — Vinjena ameriška vojaka sta napadla v ulici Dopota tri mladeniče, od katerih sta bila dva ranjena v roke in prsi. — Na poti v bolnišnico je povila 43-letna učiteljica Marija Costa krepko deklico. — Župnik Don Fausto iz okolice Vidma je prišel v Trst in obiskal 67-letno Julijo Toros. Župnik je Torosovo tako obdelal, da so jo merali prepeljati v glavno bolnišnica, Iyer so jo obvezali in poslali domov. Policija je Don Fausta pridržala. 4 VSa N. Broodwor 4251 W. Madisoo Stmt 4854 S. AsMapd Aeeooe 4S55 W. Irriog Park Rood 424 R. 47th Street S52 W. 6ird Sere« 2755 N. Milwsokee Areoue 11046 S. Michifsn Avenue 9025 & ft 58 N. Uoeolo Aeeooe 5447 W. 26th Street 2056 S. 71st 542 W. North Aeeooe 2415 W. Deroo Amis 1265 N. 5946 W. North Amos 7S45 S. Hoisted Stre« SEVEDA, Edisonovs družba ne opravlja svojega urada po mestu na kolesih. Mi imamo boljši način Mi imamo lokalne urade v raznih delih Chicaga. Teh je sedemnajst v mestu. Tukaj lahko plačate svoje račune, zamenjate žarnice, dobite informacije o računih in uredite vse potrebno za napeljavo žice, za ustavitev napeljave ali pa za spremenitev na drugi naslov. Moški in ženske v teh uradih so izbrani ne le zato, ker razumejo svoje posel, temveč tudi zato, ker so prijazni s ljudmi. Torej je gotovo, de se vam bodo dopadli. Čemu se ne ustavite v enem teh uradov kmalu, da se z njimi spoznate? COMMOJtWSAlXH EDISON COMPANY, 72 W. Adams Street—152 S. Deorboro Stre« A Yugoslav Weekly Devoted to tli« Interest of »ho Worker« • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ond Its Educational Bureau PROLETAREC KDUCATION OIO ANI2 ATIOM • C O-O PIRATI VI COMMONWEALTH NO. 2074. P«klbke4 Weekly el 2301 Se. LmwmdmU An. CHICAGO 23, ILL., July 9, 1947. VOL. XLIL TRUMAN, TAFT AND "FREE ENTERPRISE"! THE MARCH Of LABOR President Trumsn has taken the economics of Senator Robert Taft "apart" to show that what the GOP Senate leader is ad-vocating to bring down prices is inspired by a "boom and bust" philosophy. At the same time, Mr. Truman repeats his call for a "voluntary" price reduction by private industry. We agree with Truman's estimate of Mr. Taft, but we are cold to his idea that private industry will, or even should, volunteer to take less. We are virtually certain that private business isn't going to do that. Moreover, we are quite sure that what the President suggests has no place within the framework of the "free enterprise" system he professes to sanction. As advocates of "free enterprise" have pointed out, the public is protected from the greed of the enterprisers by the law of supply and demand and by the play and counter-play of competition. "Freedom" means that the enterprisers may charge all that the market can bear. But competition means that those wh5 charge too much will lose market to competitors who are able to charge less. Thus both buyers and sellers will get what is rightly theirs. If President Truman doesn't believe that the general welfare can be served by that kind of freedom and by competition, then he should say just that. And then, too, he should follow up by advocating a controlled economy. As a matter of fact, when the President of the United States finds it necessary to make repeated appeals for "voluntary" price reductions by private business he proves that the economy iS controlled. More than that, he proves that it is controlled, not by the American people, but by the economic dictators whom he begs to go easy. If the American people want to be free much longer they had better understand the significance of what the President is saying. Also they better determine that, since we have a controlled economy, they—the people themselves—are going to do the controlling. That's what Socialist are driving toward when they advocate the social ownership and democratic management of the means of production and distribution.—Reading Labor Advocate. The N.A.M. Way: Profiteering Depression, Fascism By DANIEL J. TOBIN President, International hood of Teamsters WELL, we finally got rid of those lousy federal bureau-era ts. And Justin time, too. Otherwise we would never have entered this Garden of Eden into which the National Association of Manufacturers has led us. And it is truly a Garden of Eden—for the National Association of Manufacturers. Lots of apples. Big round apples, glowing like the rosy cheeks of Herbert Hoover In his prime. Pretty soon they will be available on every street corner. That's free enterprise—service to the customers! And the right of every man to go into business for himself, selling apples or pencils or shoe laces or any other commodity for which there is a public demand. The bureaucrats would have denied us all that. They would have kept men working in factories and on trucks and things like that. Even though such jobs would have paid more money, It would have deprived men of the satisfaction of being in business for themselves. As business men they would be eligible to join the local Chamber of Commerce and, If they sold ennough apples, to join the Rotary Club and call the leading undertaker by his first name. For the last year we have been heading hell-bent for this condition. It gives me no satisfaction to recall that through the columns of our official publication, The International Teamster, I have constantly sounded the alarm. I warned against the too rapid Jemobilization of our armed forces. I warned against the too rapid relaxation of federal controls. I said that the crisis of peace would be as great as the crisis of war. I was called a radical when I said thai free enterprise ln the United States would not last mors than five or ten years if these things happened. It appears now that I was loo optimistic. Free enterprise may not last the year out, unless prompt remedial stepe are taken. Who will take these steps? The President of the United States has beseeched business to taka them— to voluntarily roduoe the prices that sre soaring Into tha stratosphere snd make It possible for a man on sn average income to provide a balanced diet for his family and to clothe his fsmily decently. And what has been tho answer of business? To point with accusation at labor. Labor, we sre told by the apostles of the National Association of Manufacturers, has forced this condition on the country But what are the facts? The facts sre that last year business rolled up profits after taxes of some twelve billion dollars while the wages of workers were declining five billion dollars. As wages went down, profits went up. We sre now in the position of trying to force wages up to the level of prices, whereupon prices will go up again. We will always be a lap behind. Business has refused to do anything about it. That leaves only the federal government. The government must do something if we are to escape a complete economic col-la pee. The answer to the plight of the average citizen is not increased wages. Increased wages mean nothing if every wage increase is the signal for a still higher price increase. In fact, each succeeding wage increase will leave labor worse off if each price increase is higher than the wage increase, which it usually is. The amount of money a man makes is not important. The important thing is what that money will buy. Money is no good if it won't buy groceries and shoes and housing. And as we proceed further down the dizzy dip into inflation, our money Is buying less and less. Dollars are becoming worthless. The solution rests with price control. If business won't control prices, the federal government must. If prices can be leveled off somewhere, we can then adjust our wage structure to the price structure and restore economic stability. Tlita will give us a higher standard of living. As matters stan now, the public does not have the money to buy, at current prices, the goods that are being produced. That means that less goods will be produced. That in turn, means that men will be laid off. As unemployment increases, the public will have still less money to spend an production will decrease still more. Then we end up in a depression. And probably it will be a depression such as this nation or the wrold has never seen before. If the United States falls on its face, the last hope for restoration of world stability will have vanUhed for a long time to come. We will be floundering in the mud with the rest of the nations of the world. Desperste and hungry people will be listening for any voice in the wilderness and looking for any man on a white horse. Democracy will be dead, in the United States and throughout the world, the moment depression strikes in the United States snd stops its program of worldwide leadership. We stand today on the verge of s precipice. We can commit suicide if we choose. Or we can save ourselves by feeing the fscts and resolving to do something about them. TWW iSoo HUrfDRtt) VOOTHS FROM OTHER NATIONS ARC itf OUR HlMC^ FACTbRted, 8HlPVARt>albDAY 0*1*-IKK=> AM iNSkStfT iNTb AMCRlCAAf "KtfO*-HOW" IWROUftWIWe XAlltffMAIlONAL TRACING administration. rIr - 380 3»: /&0OO X __ MAlFoFAMCRlCrtS **PrCM. §6P6 ACe OCCUPIED BYAACWTAL wnwn -YTT 14 STATES HAVE NO TRAINING COURSE IN WOUlATRlC NURSING. \TrW VmMWftttJLATiON meus it now i7.499.ooo. 3.9&4.CCO Aft£ ^CtBRANS OP wlA» «H€*THAA/ MfcftlD MAR 21* f^NlON MADC HATS AND CAPS gaae ioo TY4cfee*r mme. uxx ft* TH6 UfibOts) lASCL WMOU *HJ BUtf Discretion is the salt, and fancy the sugar of life; the one preserves, the other sweetens it.—Bovee. Inflation One Year Later One year ago the battle against postwar inflation was lost. It was at midnight on June 30 that the Wartime Stabilization Act, under which OPA had done a remarkable job of keeping prices in line, lapsed. Congress had passed a fake extension bill and President Truman had vetoed it. While Congress wrangled over terms of a bill he would sign, prices were free to rise, and did rise. By the time the new bill had been passed and signed in late July, the forces of its destruction had been in motion. The pretense of price control then lasted only a few months. The battle had been lost at midnight on June 30. This was how most of the Republican leaders wanted it. This was how the conservative Democrats wanted it. This was liow the farm lobby and the National Association of Manufacturers and the automobile dealers and the textile prills and a lot of other special interests wanted it. Just let the benevolent forces of free competition get to work, thy said, aotd consumers would find themselves fully protected against inflation. ft ft ft ' , i Well, how has it worked out? How does inflation look a year after the balloon went up? Representative Jesse P. Wolcott (Rep., Mich.) one of the most influential enemies of OPA in the House, told Congress a year ago that weakining controls would "produce only a healthy price rise." The wholesale commodity price index closed June 17 at 258.74, compared with 198.33 a year ago, a rise of 30 per cent. How "healthy" was it to whittle last year's wholesale dollar down to 70 cents, Representative Wolcott? Senator Kenneth Wherry of Nebraska, the Republican whip, denounced Chester Bowles last year for "trying to scare us." He proclaimed that "without price control, meat will cost less than today." % On July 1 last year a Chicago chain store advertised pot roast at 34 cents; last week the same store advertised pot roast at 45 cents. Taken together, all meats consumed by average families are up 60 per cent. Sirloin steak was 55 cents last June, is 73 cents today. Any more predictions, Senator Wherry? * * rt Senator Moore (Rep., Okla.) was a leading enemy of OPA. Its operations had been such, he said a year ago, "as to seriously impair our economy, weaken the morale of our people, destroy respect for government .." Last week Edwin A. La hey figured out that an average manufacturing worker at present wage rates works 12 hours for a package of food costing $14.24. In 1941, at wages and prices then prevailing, the same man would have worked nine hours ind 35 minutes for the same package of food. What has that done1 lo the morale of our people, Senator Moore? Without price control, the N.A.M. told the country a year ago, "production will mount rapidly and through free competi-ion prices will quickly adjust themselves to levels that consum-rs are willing to pay." Coffee is advertised in Chicago stores at 43 cents; a year ago, at 29 cents. Five pounds of sugar cost 35 cents then, 47 cents now. Soap is up 62 per cent, lard 72 per cent. Wheat sold at 5*1.60 a bushel last June, $2.17 a bushel this June. Drug and pharmaceutical products are up 67%. Cotton |oods rose 39 l>er cent in 10 months. How fast is "quickly", tf.A.M. Any mora predictions?—The Chicago Sun. Griswold for Grooco The name of Dwfcght Griswold was far down on the original list of possible choices for administrator of Greek* aid under the Truman Doctrine program. The State Department had not dreamed that the dozen or eo nominees ahead of Griswold would quickly and unanimously decline. The man to whom the first trial of the Truman Doctrine is to be entrusted is a Jovial, 53-year-old former Republican Governor of Nebraska, s vigorous, outdoors man, a lover of hunting, fishing and poker-playing. In 1944, Griswold made the nominating speech for Governor Dewey at the Chicago convention. In 1948, Griswold ran for the Republican senatorial nomination with the active support of Harold Stassen. Nebraska newspapers reported that his defeat by Senator Hugh Butler was due far more to local dissatisfaction with his record as governor than to hi« strong international stand. Last November, Nebraska Democrats were surprised to see their unemployed ex-governor added to the civilian staff of US Military Governor Lucius D. Clay in Oer-many. When he was promoted to the Greek-loan poet without their being consulted, organization Democrats in Nebraska could not control their rage. To the White House announcement that Griswold had been chosen because of his ability as an administrator, Democratic NaUonal Committeeman James Quigley replied: "Recent disclosures of the inefficiencies and lack of public ethics of the Griswold administration, which has helped saddle the state with the largest appropriations and taxes in state history, demonstrate Mr. Griswold'« lack -of qualifications for this important post"—New Republic. Notes on Soviot Life daily MISSING CHANCE OF A LIFETIME For years, the powerful newspaper publishers have posing as defenders of "freedom of the press." Yet they have been strangely silent since Senator Robert A. Tsft (Dem.,.Ohio) publicly boasted that provisions of the Taft-Hartley bill were designed to "gag" labor papers. Here was a resl threat to freedom of the press, but the weslthy publishers msde no protest. Wss it because their own profits were not involved? Whenever it was proposed to include newsboys under the protection of child labor laws, the publishers were not silent. Freedom of the press would be Jeopardized, they said. If they could not work young children any num- ber of hours for any pay. When some members of pongress suggested that newspaper owners should not b4 allowed to buy so many radio station*, the publishers again ssw dira danger to freedom of the pi In all those esses, snd many others, the real issuS wss the newspaper publishers' "right" to maka the biggest poslblt profits In any way they ssw fit Under those circumstances they made the welkin ring with shouts of "freedom of the press." But, so far as wo have been able to discover, the publishers have not objected to the labor press gag ln the Taft-Hartley bill. They missed this chance of a lifetime to prove their sincerity and ooftjistency Fortunately. the laboi press Is able to defend Its liberties —Labor. (From the Information BaUetlm ef The Soviot Embassy, Washington D. C.) Four million Soviet farmers have been moved from dugouts and shacks to newly built farmhouses in German-devastated areas of the Russian SFSR, it was reported recently at a rural building conference held in Moscow. The conference was celled to review village and collective farm construction work carried out in the past few years. The homes of millions of farmers were destroyed by the German« during the war, forcing the homeless to seek makeshift shelter. Through the Joint efforts of the government snd the collective farmers, more than 870 thousand farmhouses have been built, but the problem has not yet been fully solved. New homes for families still living in temporary quarters must be ready by November 7, the 30th anniversary of the October Revolution, according to instructions of the government. Soviet Armenia'« first sugar refinery has gone into operation, processing beet grown on Armenian plantations. Armenia thus joins the ranks of Soviet Republics which have set up sugar-producing industries in reeent years: Uzbekistan, Kirghizia, Kazakhstan and Georgia. Restoration of the sugar industry of the Ukraine and Byelorussia has progressed to the point where 196 refineries may be expected to be in operation ln these republics during the 1947-1948 season. Although the Soviet sugar industry Is still below prewar tevel. It is anticipated that twice as much sugar, will be produced this season as compared with last season. More than 82 billion rubles—14 per cent of the total 1947 budget— will be spent on education In the USSR this year. By 1980 the Soviet Union is to have \93 thousand elementary and secondary schools with a total enrollment of 31,800,-000. SUGAHI Lower sugar prices are predicted by Wilsy Blair, Jr., president of the Holly Sugar Co. This is how he figures It out: The world will still be short of sugar next year, but many nations do not have dollars with which to buy their sllotments. This wiU produce an excess ln the United States snd other nations which have an abundance of Uncle Sam's sound currency. Blair mid he #as so sure prices would break that his company had already reduced the value of its sugar inventories. Lawyers7 Union Is in a Jurisdictional Battle With tho Accountants Legal Lights Also Demand a "Closed Shop" in All Government Agencies; Meantime, They Abuse Workers' Unions Most lawyers in and out of Congress praise the Taft-Hartley hill for banning "jurisdictional disputes" between labor organizations—yet the "Lawyers' Union" is now involved in the biggest jurisdictional dispute on record. The issue is this: Shall lawyers or "certified public accountants" get the big fees for representing corporations in income tax eases? The outcome depends on a decision in the New York state courts. ft ft ft A "C.P.A." named Bernard Mercu represented a client in an income tax case. The client refused to pay the fee, so Bercu sued him. The New York County Lawyers' Association, a "local" of the "Lawyers' Union," hailed Bercu into court for "practicing law without a license" in the income tax case. The New York State Society of Certified Public Accountants —a branch of the "C. P. A.'s Union"—rushed to Bercu support. The judge decided in favor of Bercu. The "Lawyers Union" appealed to a higher court. Its decision is anxiously awaited by the "organ^ed lawyers" and "organized accountants" all over the country. ft ft ft If the accountants win, they can continue to represent corporations and wealthy individuals in tax cases. The accountants will stay in the "drivers' seat." When necessary, they can hire a lawyer to do the strictly legal work, and pay him a small part of the fee. If the lawyers win, the shoe will be on the other foot. Lawyers will collect the big fees, and pass a small part of them along to C. P. A.'s who do most of the work. The stakes in this jurisdictional dispute run into many mil-Hong of dollars a year. In comparison, jurisdictional disputes between labor unions are "small potatoes" ft ft ft Even this case is only part of a still larger jurisdictional fight when the "Lawyers' Union" is carrying on. The American Bar Association— a sort of national federation of lawyers' union—is back of a bill now before Congress which would forbid anyone to "appear" before any government agency, unless he had been "licensed" by a new Federal "board." For years, any competent person could appear bfore these agencies. Gradually the lawyers have been claiming the work. Now they demand a "closed shop" and they are asking members of the Lawyers' Union in Congress to pass a law enforcing their demand. Lawyers would get their licenses "automatically"—merely iiy asking for them. Anyone else would have to pass an "examination." As the board members would be lawyers, it would be mighty hard for any non-lawyer to get a license. Did any labor union ever dream of anything like that? __—Labor, Washington, D. C. New Measures in Yugoslavia' Credit System He who purposely chests his friend, would cheat his God. —Lava ter (The End.) The mme requirements that dictated the recent organization of the credit system today demand it« .'urther perfection. The development of the economy in the field« it production and distribution is already going beyond the limits of the present form of credit apparatus which is thus unable to fulfil its duties. New forms of credit organization have had to be established which should promote instead of hindering the development of means of production. We refer particularly to the economic plan. It requires a better synopsis, a better review of the circulation of money than we could have had with s large number of banks, each financing a particular branch of economy. In addition, greater concentration of financial resources ts both possible and necessary, because of the possibility of their more rational utilization. Finally, greater simplification of credit apparatus, greater elasticity in business activity, reduction of expenses and better utilization of expert personnel should be poeeible. Consequently all big. federal and republican banks, which deslt with short term credits, have been fused into the national bank. The new national bank of the FPR of Yugoslsvia, belonging completely to the state, will have to fulfill important duties. It will primarily be the bank of issue in its real sense, responsible for issuing bank-notes and regulating their circulation in acocrdance with the requirements of the economy. We do not refere here to the so-csllad golden covqr. The dinar is not based on this, but on tho state snd development of means of production in the country. Decreased cost of production, Increased production and the best possible organization of the distribution of goods, sre the best covering for the vslue of the currency. The experience of the last two years has proved this. Therefore additional functions of tho national bank are: in assist the production and distribution of goods; to organise payment transactions at home and abroad; to accumulate all means of payment for their most useful utilization; to assist national savin«*; to meet all the requirements in regard to short term credits and so on. Finally, the national bank is scting as the treasurer of the state i.e., as an organ for executing the budget of the state. On the other hand, the fusion of these economic banks with the national bank was dictated by the in-Jispensability of adapting their activities to the requirements of the general economic plan, especially the financial and credit plan. This fusion will not hinder but, on the contrary, will help a more correct application of economic, financial and credit plans of the people's republics and committees. In order to acquaint itself with lpcal requirements and national bank, through Its main branches in capital towns ot people's republics, must establish a network of offices throughout the country. In addition to the national bank there is also the investment bank whose fundamental function Is to supply the economy with investment credits. The economic enterprises of the state will be supplied with such credits partially from the budget of the state. But the bank's duty is to accumulate also other long term resources from the national economy—from the state, cooperative and private sectors—and to redistribute them in accordance with the plan tor reconstruction and renewal of the state economy in the form of long term credits with a reasonable rate of interest It Is expected that this bank, in its function as an organ of the state, will be in the positions to and should supervise the work of economic enterprises availing themselves of credits. Such new organization of the credit system, with only one short term bank of issue and an Investment bank, together with their branches, wUl satisfy the requirements of the national economy. It means the adaption of tho form of credit organization to the requirements of socisl and economic existence In order to give further assistance to economic progress