94. številka. V Trstu, v soboto 22. novembra 1890. -1— „E D I N O S T" ■/. h a | a dvakrat 1111 teden, VHako srooc in lotooto oh 1. uri popoludn* „Edinost" stane: '.a vse leto gl. fi.— ; izven Avst. 9.— gl. ™ polu lera „ 3.—; . „ 4.50 „ '.a četrt lota , 1.50; , „ 2.25 „ Posamične številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstn po » nov., v Gorici in v AJdovičini po « nov. **a narocte 'brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Tečaj XV. Oglasi in oznanila so račune p<» k nov vrvica v petitu ; za naslove ? det.dimi črkami hh plačuje prostor, kolikor hi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. •e račune po pogodbi. V-i dopisi ha pošiljajo uredništvu v ulici •'arintia št. 2fi. Vsako pismo mora hiti Irankovano, ker nefrankovana ne sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in iunerate preloma upravništvo v 'ulici Oarintla -JS Odprte reklamacij« so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V edin ost j» m i. Po zaključenju deželnega zbora Isterskega Die Torlotterten Zustiinde. .... „Deutsche Zeitung". (Konec). Vsaj ne dogaja tudi drugod in dan na dan, da se sicer aveti pojmi o liberalizmu, napredku, svobodi nanesramen način zlorabijo ; navidezno navdušeni prvoboritelji za te idejale neso nič druzega, nego sebični koristolovci, prežeči na svojega bližnjega, da ga opeharijo in se okoristijo ob njega krvavih žuljih. Tako se dogaja, kakor rečeno, po vsem tem grešnem svetu. Ali cinizem, ki nam ga pri tem slepenji kažejo znani isterski krogi, pa dosedaj nema para : v teh krogih zamrli so vsi blagi čuti; zamrli ho'Vsi oziri na svete zakone političke morale. Ako drugod grešč, skušajo vsaj dozdevno in zlorabeč elasticiteto raznih §§. opravičevati svoje grehe ; pri nas v Istri ni tako: pri nas se nič ne prikriva, pri nas se Še ponašajo s čini nasilstva; v Istri so zlorabe na dnevnem redu, a glave onih, ki jih doprinašajo, obdane so z nekim posebnim sijajem — junaki oo, ponosno bijoči se ob grešna svoja prsa : „Glejto nas, taki-lo smo, slavni predbori-telji slavne kvite eolture. To in to res ni prav, ali dopuščeno mora biti, ker to služi znanim „idealom* našim". O teh, iz nečuvenoga cinizma izvirajočili nazorih, udo maČenih mej italijanskimi krogi isterskimi, priča nam najjasneje Mandičeva afera, o katerej govorimo nižje doli. Nazori ti prevzeli so že vse slojeve ital •janskega prebivalstva; klanja so jim deželnozborski prvak, kakor priprosti župan najbornojšo vasice. „Slovanski tvoj sorojak jo inferijorno, podredjeno ti bitje, ki onečišča obkrožujoČi te vzduh ; zato tlači ga, ugonobuj ga, da si pridobiš temveč zaslug za slavno kvito eolturo našo!" — Nauk ta postal jo aksijom v javnem življenju isterakem ; vkoreničil se je tako na gl o Ijo ko v mišljenju in čutstvovanju Italijanov isterskih, da ga nikdo več no iztrebi: iztrebila ga pa bode — probu-j u j o č a narodna zavest naših soroja kov, katere nopremagljiva sila počasi sicer, ali z jekleno doslednost jo pri pravlja pot bližajočemu se, radikalnemu preobratu v odnošajih, obstoječih moj obema po Istri živečima narodnostima. Da rekapitulujemo : trditve o politi-škem idejalizmu isterskih Italijanov no odgovarjajo resnici ; pravljica o njih mi-«ij> — širiti kulturo mej slovanskim prebivalstvom, je najnearamnejši švindel: resnica pa je, da pod okriljem razširjenih teh pravljic — ki so, žal! našle obilo vernih poslušalcev —, brezskrbno izžumajo ubogo ljudstvo. A pri tem neso zadovoljni, da materijalno uničujejo ubozega seljaka, ampak uničiti bi ga hoteli tudi moralno : parija naj bi bil, ki ne zasluži Človeško ekzistencije. Taki so torej odnošaji po Istri : nezdravi, gnjili. V teh odnošajih ima svoje koreniko vočina deželnega zastopa isterskega. Ker pa jo ta večina prava, naravna hči opisanih odno-šajov, pripada jej nečastna naloga, da mora pred svetom zagovarjati t« odnošajo. To pa je opasno, pogubno delo, kajti oni, ki bo peha, da so svojim hrbtom prikriva krivico, zajdo neizogibno na visečo ravan, po katerej vodi pot absolutno le v nizdolu — nižje in nižje in slednjič v pogubo, V obrambo krivice morejo so upotrebljevaii le krivična sredstva ; iz činov pa, katere je porodila krivica, morejo se porajati — kakor pravi slavni nemški pesnik — k* zopet same krivice. To je neizprosna logika v političnem življenju in zato se ne smemo čuditi senzacijonelnim dogodkom deželnem zboru isterskem. Mnogo mnogo je činiteljev, ki bi radi in javno zagovarjali taktiko deželnozborsk večine isterske — ali no zagovarjajo je. ker se zagovarjati ne d& in ker bi se skrajno kompromitiral, kdor bi jo zagovar-jati hotel. Kje je na svetu treznomisleč človek — bil-li prijatelj ali neprijatelj Slovanom —, da bi odprl usta svoja v zagovor postopanja proti poslancu M a n d i č u. Postopanje to ima izvor svoj v nauku, katerega smo se že gori dotaknili: ako tudi tudi to ali ni prav, obveljati mora, ker služi našim namenom; volitev profesorja Mandiča ni smeti odobriti, ne zato ker s> je morda izvršila nekorektno, ampak l< zato, ker jo Mandič njih nasprot n i k. Takih načel ne najdete na vsem božjem svetu. Zatrti je treba vse resoluci je, interpelacije, govore, koji bi morda razkrili grozne zlorabe, vršeče se na škodo dežele, samo zato, ker so jih zakrivili njih ljudje. Sodrga na galeriji mora pomagati se svo jim vriščanjem, da ho ne sliši glas onih ki zahtevajo, da so dd potrebno zadoščenje svetej pravich — in če treba pred kazenskim sodnikom. Organi javnega roda z nasajenimi bajoneti morajo po mestnih ulicah stražiti one, ki protestujejo proti gorostasnim zlorabom pri raznih avtonomnih oblastvih. S kratka: brezobzirno na-silstvo naj vduši glas lastne njih vesti ; nasilstvo naj prepreči, da svet ne izvč o stvareh, vršočih se po deželi; kajti svet, do-znavsi o teh stvareh, obrnil bi so se studom od onih, ki jih doprinašajo in osobito od onih, ki jih zagovarjajo. V IX. seji ravnokar završenoga zasedanja izrekel je poročevalec manjšine finančnega odseka, dr. V o 1 a r i č, pomenljive besede, da deželni odbor postopa protiustavno, nasprotno določilom zakona, škodljivo javnim interesom, dii: revoluoijonarno. In d u no bi o teh g o r o s t a s t n o s t i h izvedel Oni, ki ljubi resnico nad vse, ki je vrhovni zaščitnik p-a-vice; Oni, ki jednakomerno 1 j u b i s v o j e n a r o d e i n ki n o č o, da bi so kateremu-koli godila krivica, ker je skrben oče nam vsem: kar pahnejo se v jarek stari parlamentarni običaji, rušijo javna določila poslovnega reda dež. zbora in zatro se vsi pojavi večino prebivalstva zastopajoče manjšine in mesto dabi v zapisnikih noj doslovno naveli vse izjave to poslednjo, zapišejo kar jednostavni besedi : p a r I a slavo. Postava zahteva, da c. kr. namestnik poroča Njeg. Veličan-s t v u o delovanju zbora ; ali z ozirom na to, kar smo povedali, vriva se nam vprašanje : k Ako je to p o r o č i I o, o d g o-v a r j a - 11 svojemu namenu? Odgovarjati ne more, ker ne more biti drugače nego polovičarsko, jednostransko. Taka sredstva upotrebljuje torej isterski oblastueži, da branijo svojo »idejale", reote : krivice. Krivičniki ljubijo temo ker se bojč svetlobe ; boje se, da ne bi svet izvedel in da ne bi izvedeli najvišji krogi o načinu, kako da oni vrše „kulturno svojo misijo" po Itfcr'. Ali prepričani smo, da hkoro posije luč resnice in pravice, in da je v tem poslednjem zasedanju italijanska večina zadnjo krat zagovarjala vnebo-vpijoče odnošaje, nastale pod krinko pojmov liberalizma in napredka, in da zastopniki slovanskega prebivalstva zasedejo ono mesto, katero jim po ttevilu prebivalstva gre : mesto večine. Spomenik pa, kojega so si postavili nasprotniki naši se svojim postopanjem — znači le večno sramoto. Spomin na njih delovanje nam je glasen opomin : kakošna da ne sme b]i t i politička stranka. —t—. Slovenskim delavcem. L Slovenski narod, kakor Slovani pO' prek, so prav za prav delavski narod Slovenoi so bavi jo najbolj s kmetijstvom pri tem pa so zgolj taka opravila, ki so v pravem pomenu delavska. Kdor hoče torej kaj povedati slovenskemu delavcu, obrača se, rekli bi, do vsega naroda. Ravno znradi tega, ker je ves narod poprek delaven, bi bilo krivično misliti da je ta narod delavcem nasproten ali celo sovražen, ker to bi pomenilo toliko, kak or delavec hoče delavcu izpodkopavati tla. Slovenski delavec utegne po takem že naprej prepričan biti, da mu narod ne nasprotuje, in v resnici ne moro biti naroda, v katerem bi bilo več prijaznosti in prijateljstva nasproti delavcem, nego pri slovenskem narodu. Ali o tem bomo govorili posebe. Kakor smo rekli, ves slovenski narod jo delavskega stanu ; kapitalisti v pravom pomenn besede so med Slovenci malošta* vilni, in takih, ki žive z rokami križem zgolj od takoimenovane rente, je še manj. Vendar pa so že delajo razločki, in so-sebno po trgih in mestih se slovenski težaki ločijo in združujejo kot poseben stan, kot delavski stan. Kot delavski stan vidijo slovenski težaki tovariše v delavcih drugih narod-nostij, in ker vidijo, da se delavci drugih narodov gibljejo in hrepene po raznih potih, da bi si /boljšali svojo stanje, menijo delavci slovenskega rodu, da jim je potreba posnemati vse to, kar ukrepajo delavci drugih narodov. Sprejemajo tudi njih mišljenje, imajo za resnične vse trditve, katere so razširjajo mod delavci drugih narodov. Mod drugimi narodi, zlasti neslovan-skimi, je obrtnija dospela do velikega razvitka, jo tu pa tam že prekosila moč kmetijstva ali kmečkega gospodarstva ; tovarne so se med takimi narodi namnožilo; vsled tega pa je tudi naraslo število delavcev, da štejejo na milijone duš. Ti mnogoštevilni delavci so si napravili že različne stranke ali skupino, ker imajo jedni tako, drugi pa drugo postopanjo za pravo. Vprašati jo torej, kani naj so slo- venski delavci obračajo, h katerim strankam naj so pridružujejo, katere misli naj odobrujejo, in v obče kako naj postopajo. . V obče ali na sploh je med delavskimi strankami razširjena misel, kakor da bi delavski stan imel povsod jedne in iste zahteve in potrebe, kakor da bi se iuu bilo zaradi tega postavljati nad vso druge stanove, stranke in narode. Trdijo vsled tega, da je delavski stan jedino delavski in drugega nič ; torej da ee mu je ločiti od težonj, katero imajo drugi stanovi, druge n. pr. politične, narodne, liberalne in konservativne stranke. Da, trdijo celo, kakor da bi bilo delavskemu stanu prezirati celo vero, verske potrebe, torej Stvarnika samega. Pravijo zatorej, da delavski stan ima lastnost takoimenovanega kosmopolitičnega stanu. To pomeni, kakor da bi bil ta stan brez vsake barve, brez vsake druge lastnosti, kakor da bi bil padli posamični delavci že taki na zemljo ali recimo, na kak otok, jedino z delavskimi lastnostimi, zmožnostimi, mišljenjem, čuvstvovanjem in hrepenenjem. Take trditve bo sicer umljive, pa niso resnično; ako se razumejo krivo, bo delavcem celo nevarne. Izmislil jih je naravnost sovražnik delavcev, ali prav za prav delavski sovražniki so neknj dobrega pre-sukali, preobrnili delavcem na škodo in v njih pogubo. Beseda „kosmopolitizem delavskega stanu", ki se v časih zamenjuje tudi z besedo „internacijonalizem", potrebuje pa še posebnega pojasnila nasproti slovanskim delavcem v obče, slovenskim delaveem pa posebe. O tem pa prihodnjič. Delavski prijatelj. Pro patria in nasledniki. Dolgo časa pretili so temni oblaki pogubo, ne le nnm, primorskim Slovanom, marveč tudi našemu cesarstvu. Mogočno se jo bilo vspelo društvo pod lepodonečim, patrijotičnim imenom „Pro patria". Oblastno je širilo Hvoje vejo po vsem Primorskem in južnem Tirolskem, da uniči, kar je slovanskega. A ni bilo le to namen temu društvu, Bil je zadnji čas, da jo slavna vlada odprla oči ter sprevidela, dasi skoro prepozno, nesramne nakano tega društva. Ne da bi mu bil namen sejati italijansko omiko ter odstranjevati surovost neolikanega stanu : uničiti in zatrti so hoteli slovanski živelj po omenjenih krajinah, vcepiti italijansko kulturo in z italijansko kulturo tudi „ultra* italijanska čuvstva. Nnm, tržaškim Slovencem, bila je še posebno zagotovljena poguba. Izrazil so se jo celo mogočen zastopnik ljudstva v mestnej seji : „Hisogna ad ogni modo atter-rare il muro, che divide la citta dal ter-ritorio e questo muro — e la nuzionalilu". Z uničenjem slovenske narodnosti pridobili bi si somišljenikov za svojo idejo ter tako se bližali cilju. Društvo „Pro patria* delovalo je in prizadevalo si na vse kriplje, žal ! da z ogromnim vspehom, za drugo očetnjavo, tako, da ko bi dozorelo pogubonosno seme, ko bi bili Slovani res strti — odpadli bi Trst, Istra, Tridetit i Dalmacija ter so pridružili Italiji. To je bila plemenita ideja patrijotičnega tega društva. I)a neso v dosego te svrhe Štedili ni denarja, niti časa. še uianj pa psovanja slovanskega naroda in njega boriteljev, je umevno. Ako bi bilo slo tako dalje, ne trebalo bi jiui bilo dosti časa, da dosežejo svoj cilj. Italijanski živelj, ki se ni nikakor zadovoljeval le z ljubeznijo do italijanskega jezika, vkoreničil se je tako mogočno in se tako zaril, da so bili njega pajdaši v svesti si zmage. Dovolj je rečeno, da v italijanskem kraljestvu štejejo naše krajine med svojo last. „Trieste, 1' Istria ed il Trentino sono nostri" je občna sodba, o katero i/vestnosti ne dvomi nihče. Saj ni čudo ! Italijani imajo vse v rokah. Mestni zastopniki so z malo izjemo vsi na njih strani, o mestnej hiši molčim, ker vsakdo pač zna, kaka čuvstva se tam goje, knke ideje širi jo. In vlada ? No, pri vsem tem diploraatično molči, kakor bi ničesar ne videla, ničesar slišala. Je-li mogoče, da se ne vidi in ne sliši, kar bi slepec videl, gluliee slišal?! Seveda, trebalo je, da stoprav na Dunaji spoznajo nakane naših someščanov. Ako bi se ne bili Italijani spozabili časom tridentskega zborovanja ter v samozavesti svoje zmage ovrgli vse premisleke, kraljevala bi še vedno in tem bolj dispotično ranjka „Pro patria". Kako bi bili mogli misliti, da ona „malenkost", kakor jo imenujejo tukajšnji listi, bode vničevalna za tako mogočno društvo. Po menenji italijanskih listov je oni nedolžni prestopek storjen iz lehkomišljenosti i brez političnega pomena. Ona »malenkost11 je najbrže .malenkost" v primeri z drugim, kar so že storili in kar se jim je milostno spregledalo. S praznim zagovarjanjem se le izdajajo ter mesto da bi skrbno zakrivali „zaplate" z molčanjem, je še le od-krivajo, da postajajo paša očem. A bodi si kakorkoli. Društvo je ra»-puščeno in odpustiti moramo jadikovanje. „Mortus plango". Jokati se morajo tudi oni po svojem mrtveci. Je-li pa društvo mrtvo v istini ? Kdor ne pozna natanjko naših razmer, vtegnil bi se kmaio zmotiti, misle, da z razpuščenjem društva, se je rešilo mesto, so rešeni Slovenci. „Pro patria" je umrla, a tem pogubniša hoče vstati od smrti v novem društvu, katero snujejo naši nasprotniki. Da, novo društvo bilo bi še bolj opasno, kajti, kakor bo bili prej brezobzirni in samozavestni, tako oprezno in premišljeno bi delovali sedaj. Pod krinko nedolžnosti kovali bodo najbolj zvite nakane. Kdo bi bil mislil, da bi patrijotično društvo „Pro patria", čegar geslo se je glasilo za dom, postalo izdajalsko društvo. Bilo je res „Pro patria", a delovanje bilo je za njih idealizirani dom — Italijo. In kakor „Pro patria* prav tako lepo patrijotično se glasi „Lega nazionale", ki hoče vstati namesto zloglasne „Pro patrie". Pomembno ime je i to, vtegnilo bi spraviti 8 tira nevedneža. Mi, ki poznamo svoje nasprotnike, '/namo tudi, kako si oni tolmačijo svojo nacijo-naliteto, ki sega od jadranskega morja dalje čez Alpe, paralelno z Apenini. Pustimo narodnost na strani ter glejmo bolj objektivno. Ozrimo se na našo očetnjavo, ki obsega raznotere narodnosti, kakor no-bena druga država. Vlada je zasačila „Pro patrio" na nepravem potu ter spoznala njene izdajalske namere, ki bi imele škoditi nasej očetnjavi. In vprašamo : „Koliko bi bila ona na boljšem, če bi potrdila „Lego nazionale", ki bi bila le „Pro patria*, drugače maskirana? Prišla bi „z dežja pod kap", a da še bolj po domače rečemo „s konja na osla*. Omenili smo, da bi bilo novo društvo, ne le kakor ranjka „Pro patria", marveč Se pogubnejši, ker čuvali bi se naši nasprotniki iti na limanice. Kdor je padel na ledu, ogibal se bode odslej ledu. — Očitali nam bodo naši nasprotniki zavist, črno novoščljivost. Trdili bodo, da iz nas govori sovraštvo. In ako bi bilo i temu tako, očitati naui ne bi mogli ničesar, ker povrnčevali bi jim le enako z enakim. „Aug1 um Aug\ Zahn um Zahn". A to, kar govorimo nam ne narekuje ne zavist in ne sovraštvo, tudi ne sama bojazen za naš obstoj. Nasprotniki smo jim, ali taki ki se ne spozabimo v svojem sovraštvu in ne psujemo in grdimo svojih sovražnikov z izmišljotinami. Če jih tedaj ostro napadamo, storimo to, ne le z narodnega stališča, ne le za to, ker smo Slovenci oziroma Slovani, marveč, ker smo Avstrijci. Da, kot Avstrijci, katerim je draga očet-njava, se protivimo društvu, katero bi postalo pogubonosno ne le našeuiu domu, temuč tudi našej drŽavi. Zato opozarjamo slavno vlado, naj spregleda enkrat za dobro ter spozna, kdo jej želi slabo in kdo dobro; kde da so narodni nestrpneži in kde tolerantni ljudje. Ako se mi borimo za svojo narodnost, borimo se istočasno za svojo očetnjavo. Ko bi prenehal boj, ko bi Slovani se podali v tujčev jaram, tedaj bi se pretrgala vez, ki veže avstrijske Italijane z Avstrijo — ergo ! Dovolj. Govorili in pojasnjevali smo že dosti in velikokrati. Ko dosežejo sovražniki naši enkrat svoj cilj, nastopile bodo tudi povsem naravne, n e i z o-gibu e posledice. In ako postanejo posledice te usodopolne, zapihati jih bode morala vlada na svoj račun. Sicer pa: „Kakor si postelješ, tako bodeš ležal". Borili in trudili se bodemo za svoj obstoj, za svoje pravice ; borili in trudili se bodemo za svoj obstoj, za svoje pravice, kakor doslej in za drugo : „Pomoz Bog !* Boris. Zdravstvene razmere v Trsta. m. (Konec.) Na tak način narediš lehko sam in z prav majhnimi troški ukusno in zdravo pijačo. Hektoliter tako narejenega piva stane poprečno kacih 5 gld. Enako lehko napravljai doma tudi alkohol, in sicer iz tropin. Zadnje so namreč denejo v poseben kotel, ki ima daljšo cev, v kojej se tropinski hlap spreminja v alkohol. Povedali smo, kako se napravlja škrobni alkohol, navaden v trgovini; v sebi ima tvarine, škodljive našemu zdravju, radi česar priporočamo našemu ljudstvu, naj nikar ne meša tega alkohola z druzimi pijačami; osobito naj iz njega ne dela razne konserve iz ovočja, kajti iste imajo enake zdravju škodljive lastnosti. — Kakor dragi čitatelj iz povedanega lehko sam razvidi, v Trstu je sleparija z živili v navadi. Prodaja 8e tu gotov strup za najboljšo pijačo in za drag denar. Užit-ninski urad pri nas spi spanje pravičnega ter pušča, da se občani sleparijo in ostrup-Ijajo. Ne briga se za nadzorovanje kakovosti raznih jestvin, ampak glavni namen mu je ljudstvo obirati. Višjega osrednjega poskušnega urada tu nikakor nemamo, ampak razprodaja je puščena v ro! Brcu silnega nasprotnika kar nenadno vzbudi blagi čut človeškega usmiljenja, da nas milostno pri življenju pusti: bode-li on, ki je vajen argumentom, pisanim z gorjačo, bode-li on razumel argumente naše, pisane se šibkim peresom? Obupno gledamo okolu sebe, da se rešimo iz strašne te zadrege. — Ali stojte: morda se pa najde dober prijatelj z nekoliko nežnejšimi živci, ki utegne umeti to, kar hočemo v vsej ponižnosti — kdo ne bi bil ponižen v tako strašnem položaju?! — povedati, da potem gospodom nasprotnikom primernim načinom raztol« mači ? Poskušajmo torej ! Najprvo moramo proteBtovati proti neresnici, kakor bi bili izdajateljem rečenega lista že a priori nasprotni. Ravno narobe jo bilo res. — V Trstu živi skromen mož, ki pa je pravi gigant, kar se tiče poznanja nacijonalne ekonomije s o c i j a 1 n e ga in s tein zvezanega delavskega vprašanja. Ni ga mej Slovenci — in tudi Vas no izvzemši, bo li Vam to ljubo, ali ne — in nemnogo jih jo mej Nemci, ki bi v tem pogledu segali temu možu do ledij, kamo li do rumen. Ta skromni mož in človekoljub v najblažjem pomenu besede, izjavil ho je — doznavši, da počne i*hejati „Del. list": „Jaz bi tem ljudem prav rud na roko šel; recite, recito jim, da so potrudijo k meni, da stopimo v nekako zvezo!" Nalogi tej se je odzval ured nik našega lista takoj drugi dan v prijateljskem pogovoru, vršivšim se z urednikom „Del. lista" v Dolenčovej tiskarni. In kaj stori rečeni urednik? Niti besede „hvala" ni mogel iztisniti iz svojih ust, pač pa so je namrdnil, češ: kaj boste vi šume?! Tako ste bacnili ob sebe so-trudnika, s katerim bi se bili mogli ponašati pred vsem svetom (ne to slovenskim) in bi se bil vaš list po sodelovanju rečenega moža kar naenkrat preril v prvo vrsto delavskih listov, bili-li katerega-koli jezika. Nesto hoteli, ker v svojej -- hočete, da Vam naravnost rečemo?! — brezinejnej domišljavosti ne pripoznavate nikake avto-rito — ranim sebe. Častiti čitatelj pa eedaj sodi, kako so bili „gospodje pri „Edin." že a priori nasprotni „Del. listu" ! Ponižni smo in moramo biti, ali ven-der nam je kri zavrela, da se tako silni nasprotniki poslužujejo najpodlejšega sredstvo — falsificiranja. Keduj in kje smo napisali, da sodimo po tendenc i-cijozuej pisavi „Del. lista", kakor vi trdite ? ! Kje, povejte nam, ako ste poštenjaki! Rekli smo pač: „Ker pa po tendenciji vsebine tega lista z absolutno gotovostjo smemo sklepati, da se identifikuje s to (delavsko) stranko itd." To je vonder vse kaj druzega, dasi jako dvomimo, da bi nas gospodje razumeli. Morda pa Vaš list nema tendencije? To bi bilo žalostno spričevalo listu. Da Bmo pa pravo pogodili, trdeči, da se identifikujete z onimi „tirjatvami", priznavate vnovič sami, ko v zadnjej številki pišete : „ . . . ako mi zahtevamo brezverski p o-duk v šolah, zahtevamo le, kar je razvoju človeštva primerno, mislimo in to nam mora vsak pritrditi naj si bo delavec al kdo drugi, kateri uima zagrizenih predsodkov da, ako verski poduk v tisučih letih — ko je bil sploh ves poduk v rokah duhovščine, kateri imajo brezbrojno prižnic na razpolagunje — ni zamogel človeštvo boljše napraviti nego je danas — ada se že skoraj vali v brezno pogube." Dalje pravite : „8 tem pa nikakor ne pravimo, da uaj se uči brezverstvo — „zapomnite si to" — temveč hočemo in to ravno s pr oglašanje m vere kot privatna reč, da bi bilo veroispovedanje popolnoma prosto, duhovni naj bi po zahtevah občin učili kersčanaki ali verski nauk in vsak bi po svoji prosti volji k istemu pošiljal otroke". To, kar ste tu vnovič napisali, priča jasno, da Vam uesuio ničesar imputirali, ampak le konstatovali, kar ate napisali in, kar ste — o tem ne moremo več dvojiti — pri tem tudi mislili. Čemu se torej zvijate po skoraj dveh kolonah in sikate strupeno svojo jezo na nas, da konečno vender izrecno in povsem jasno priznate, da smo Vas prav umeli in da smo pravo pogodili. Kdor podi verski pouk i a ljudske iole, taproklamuje brezverstvo, to stoji in ne pomaga "Vam prav čiBto nič smešno-neokretno zasuka-vanje besedi. To bo torej Vaša načela in — kakor pravite — tudi načela delavske stranke. Dobro! Kdo vraga vam krati pravico, zagovarjati ta načela ? Nikdo ne, ker Vam jo kratiti ne moremo in tudi ne maramo. Ali isto tako nedotakljiva jo naša pravica do pobijanja t e h n a č e 1. In te pravice ni ne damo kratiti niti od Vas, ki ste bili v „Hinfeldu", kar pa nam, mimogrede bodi rečeno, čisto nič ne imponujo, kajti soci-jalnega in s tem združenega delalskega vprašanja še ni sposoben rešiti oni, ki je bil enkrat v „Hinfeldu", ampak za prouče-njo tega najtežavnejšega mej vsemi vprašanji, stoječimi v tem \eku na dnevnem rodu, je treba temeljitega, večletnega proučevanju. Zato pa se uesmo 1 e h k o m i š-Ijeno lotili gigantnega tega problema, kajti načelo nam je : no igraj se z ognjem, dokler dobro ,io poznaš njega nevarnosti. Z očitanjem, da nemarno, „načel", se nećemo baviti, ker nam priča o goiostasnej igno-ranoi onih, ki bo je napisali. Sedaj smo pa zopet pri jednem falsifikatu. Fodtikato nam namreč, kakor bi se delali prijatelje delalcev le iz tega vzroka, ker so delalci glavni steber slovenstva v Trstu. No, ne bojimo se javno pripoznati, da je to jeden glavnih vzrokov naših simpatij do Tržaških delavcev, ali j e d i n i ni — kakor nas Vi sumničite — kar že dokazuje beseda „ž e" v dotičnem našem stavku. Razumete-li pomen, ki ga podaja besedica „že" temu stavku ? (Vsaj ste jo V i sami ponatisnili, ker ste pozabili na to, kar ste dve vrati višje trdili.) Po istej svojej taktiki, katera pa nikakor ne sloni na posebnem resnicoljubji, podtikate nam izrek, da Vi ne obsojate izgredov tega ali onega stanu .... itd.; To zopet ni res, ampak rekli smo, da ne obsojate le ... . itd. Ta prevažni 1 e ste tudi potajili, ker je tako ugajalo Vašim namenom. Razumete-li Kaj znači ta „I e* v dotičnem stavku P Ta „le" znači, da Vi sicer obsojate izgrede — kakor jih tudi mi — ali da ste se poleg tega tudi obrnili proti instituciji samej. In pri tem tudi ostanemo. Torej, gospodje, pometajte le pred svojim pragom, Jkar se tiče nekorektnega tolmačenja onega, kar pišejo drugi. Mi Bi nesmo nikdar prisvajali lastnosti organa delalcev, ker to nesmo, ampak smo organ političnega društva „Edinosti" — kar vsak kdo lahko čita na čelu lista ; le izdajatelji „Del. listatt tega neso pogodili, — ali prav za prav neso hoteli pogoditi — ker jim je do tega, da nas sumničijo in odvajajo delalce od narodne ideje. Gospodje zahtevajo, da delavec Čitaj 1 e delavske liste. Kedaj smo pa mi rekli, da delavec ne čitaj Vašega lista P ! Odličnega vodja slovenskih okoličanov neste smatrali vrednega, da bi mu doposlali Vaš list na ogled, dasi bi se bil — kakor nam je sam zatrdil — z veseljem nanj naročil, ker mu velja načelo, podpirati slovensko iurnalistiko, kjer le more. In ta mož je morda za koristi ljudstva več dobrega storil, nego ce)6 Vi, slavni izdajatelji „Delavskega lista"; in tudi glede ljubezni do omike in vseobčega napredka, ue stoji morda posebno daleč za Vami. Ali moža pači nek drug, v Valih očeh neodpuatljiv greh: slovensk rodoljub je, ki si je ohranil nekoliko čutja za narodne idejale. In zato je tudi najbrže tudi on prišel na Vašogproskribcijsko listo. Da bi bil socijalist ali vsaj — Ljubljanski Železnikar, potom bi dobila stvar precej drugo lice. Kdo je torej eksklu-ziven P! Organ delalcev nesmo, ali z zadevami delalcev se čemo vender-le baviti ker nam je to na svobodno voljo dano: tudi če treba, brez vašega dovoljenja. In kje je zapisano, da se sme le delavski list baviti z delavskim vprašanjem P Vi pač imate čudne nazore o tiskovnej svobodi — dasi ste veliki demokratje in socijalisti pri Bogu, — ker hočete m o n o-p o 1 i z o v a t i diskuzijo o delavskem upra-šanju. čujte torej : Mi nesmo hlapci klerikalizma (imeli smo celo neprijetnosti z nekaterimi pregorečimi gospodi in tudi v bodoče so jim ne bodemo izogibali, ako treba), ali prepričani amo do dua svoje duše, da je verski čutona vez, ki druži Čioveštvo v harmonično skupino in da te vezi človeštvo ne more pogrešati, ako nočemo, da ne nastanejo duevi, ob katerih bi se Vam samim lasje ježili. Vsaj nam ne treba daleč segati : v T r s t u se jo odpravilo verstvo Bkoro do cula iz šole in poglejte našo „mularijo*, poglejte jo v vsej nje sprijenosti. In taki elementi naj bi potem ugodno rešili socijalno vprašanje ? Ako do tega pride, „se pa bode človeštvo res valilo vbrezdno pogub e". Pobijati hočemo načela, ki se zrcalijo v karakterističnem izreku nekega prijateija „Del. listu" ki je — kazajoČ na ob steni viseči klobuk — vskliknil : „Ali ta tu gori (pukazal jo proti nebu), ali pa ta-le klobuk, to je nam pač v s e-jedno!" Resnico tega izreka potrdil nam je delavec-poštenjak, ki je na fevoja ušesa slišal epohalen ta izrek. Da ste vi odgovorili: „Da, to so naša načela ! Načela ta hočemo zagovarjati vsik-dar in proti vsakemu, bodi to komu ljubo, ali pa ne" — to bi bilo lepo in pošteno. Mesto tega ste se ljuto zagnali v nas samo radi tega, ker smo konstatovali, kar ste napisali, ter s tem vzbudili sumnjo, da se bojite javne diskusije, ker ste v skrbeh radi argumentov, b katerimi bi branili „načela" svoja — argumentov namreč, ki p r e p r i č a j o, ne pa žalijo. Da omenjate nam nasproti državno pravdništvo je perfidija, proti katerej moramo najodločneje protestovati. Posle pri državnem prnvdnistvu prepuščamo drage volje onemu, ki je igral v n e k e tu s oc i j a I i s t i s k em procesu dokaj dvomljivo u 1 o g o. Uredništvo „Edinosti". Slovenska interpelacija v deželnem zboru štajerskem. Poslanec dr. Dečko in tovariši Vofinjak, Jerman, dr. Sernec in dr. Lipold predložili so pred več dnevi interpelacijo v slovenskem jeziku. Ker interpelacije dlje časa ni bilo na dnevni red, vprašal je v torek dr. Dečko, zakaj da ne. Deželni glavar je izjavil, da je interpelacijo zmatral za prevod ob jednem uložene nemške interpelacije. Sedaj pa je ta interpelacija na nemški preložena in predvčeraj čital je dr. Dečko svojo slovensko interpelacijo. Interpelacija naperjena je proti oblastvom, katera slovensko prebivalstvo še vedno z nemškimi dopisi nadlegujejo. Mnogo je občin, kjer nihče nemški ne umeje in vender se ne bode zahtevalo, da bi se župan samo zaradi tega nemški učil, da bi mogel čitati dopise cesarskih oblastev. To je proti zdravi pameti. Ko se je interpelacija prečitala, izjavi deželni glavar, da je nemški prevod avtentični tekst, ker opravilni red na rabo slovenskega jezika ni mislil, „transliitorja" v deželnem zboru pa ne pozna. „SI. N." (Kakor sa vidi, niti Tevtoni v Gradci neso tako drzni, kakor naši Italijani v Poreču. Op. vred.) Tržaiko podporno In bralno društvo obdrževalo je izvanredni občni zbor, dne 16. t. m. v smislu novopotrjenih pravil. Po kratkem a jedrnatem nagovoru predsednika, v katerem je omenjal, da odslej ni treba našim članom več plačevati na dva kraja, ker sedaj je društvo postalo enakopravno okrajni blagajni, vršila se je volitev. Izvoljeni so v vodstvo: Andrej Kalan, predsednik; Čudvot Matija I. podpredsednik ; Kobal Fran, II. podpredged-sednik; Kravo« Fran, I. tajnik; Ščuka Anton, II. tajnik; Prelog Ivan, blagajnik; Godnik Vekoslav, I. računovodja; Repe Lovro, II. računovodja ; Črmelj Ivan, poslovodja. — Svetovalci : Žorž Fran, To-mažič Ivan, Kovačič Anton, Križnič Andrej, Garbejž Anton, Živic Andrej,, A>šič Lovro, Kovačič Ivan in Volčič Vekoslav. — Pregledovalci računov : Dano Nikolaj, Zore Ivan, Šešlin Vinko, Posega Jakob in Godnik Anton. —Mirovno sodišče: Požun Ivan, Ličen Andrej, Krže Martin, Milanič Anton, Počkaj Anton, Ružička Anton in Bregant Matija. — Gospo in gospodičine volile so v vodstvo : Repe Ivano in Mr-jošič Marijo. — Svetovalke : Krmpotič Marija in Premrou Marija. — Po dokončanoj volitvi zaklicali so mnogobrojni člani trikratni gromoviti „živio" Njeg. Veličanstvu, presvetlemu cesarju. Tudi gospodu vladinega zustopnika, viteza Vidica, je zbor pozdravil s trikratnem „živio". Plesne vaje v „Delalskem podpornem društvu" začno so dno 23. t. in. in se vrše vsako nedeljo od 4. uro popoludne do 8. zvečer. Pristop k tem vajaiu imajo samo udje in udiuje društva. Ker so te vaje upriličeno od nekaterih udov, določil jo odbor za nadzorovanja istili enega odbornika. Izpitu učiteljske sposobnosti v Kopru podvrgli so se sledeči gg. slovenski in hrvatski učitelji: R. Dolenc, D. Je-ranko, A. K o m a c, K. Kogoj, A. M o ž i n a, P. Šile, I. T r e b š e, I. Z o rn, M. Tur k. I. B u r š i ć. Skušnjo so vsi prebili z dobrim uspehom. Dva morata v mesecu maju ponavljati izpit iz veronauka. Od SV. Jakoba se nam piše: Govorilo in pisalo se je, da bi se ustanovil pevski zbor tu pri sv. Jakobu. Vabili srno mladeniče v našo šolo, da bi se tu učili teorije in petja. Trudil se je g. voditelj, a kje je vspeh P — Koliko se jih je oglasilo pri njem, ne vem. Pri meni se jih je oglasilo „osem" manj „sedem"! Pa šf recite, d a ni to ljudstvo res od vseh italijanskih bogov „požegnano" ! — Pri tem se domislim dopisa „Iz pod zvonika sv. Justa" v „Edinosti", št. 83. Mej drugim se piše: „Žalibog, da kdor ima najlepše zmožnosti, (za petje namreč) je ali len ali strašljiv ali — Bog si gft vedi kaj — naroden mendn ne". — Gospod dopisnik, dajte mi pevcev, hvaležen Vam boni ! Jaz sicer nemam najlepših zmožnosti, vendar pa toliko, da si upam zboljšati petje v vsakej katoliškej cerkvi v Trstu. Čemu bi se božali z rokovicami. Podajmo) si raje roke. — Sedaj pričnem poučevati odrasle učence teorijo in petje. To je moje polje in učenci že željno pričakujejo da se bodo učili peti po „notah". Vabim pa še enkrat mladeniče in mlade može v pevski zbor. Ne ostaja mi niti časa niti zdravja, vendar pa hočem žrtovati obodvoje, kolikor morem. Poučeval bodem o praznikih, ko ima vendar vsaka „krščena duša" nekoliko časa. Naj se oglasi, kogar veseli, pri meni v šoli. Zjutraj od 8. pa zvečer do 8. ure vsakega z veseljem sprejmem. Bati se me ni treba. Učil bodem v domačem jeziku, pa nikogar lasal, nikogar uhal. Ivan Klferle, učitelj v slovenskej šoli. čudni nazori. Nek dopisuik iz Libur-nije v tukajšnjem „Mattino" od 20. t: m. glasno ropota proti italijanski večini v istrskem deželnem zboru, kojo imenuje „campioni d1 italianita, liberaloni che hanno piu cura di oonservare i loro posti che di diffendere 1' onore nazionale". Očita jim z eno besedo najgrši egoizem in sebičnost. Čeprav so isti v svojem lahonskem stran-karstvu nedosegljivi, očita jim dopisnik celo boječnost, da nemajo nobene ljubezni do naroda in nobenega ozira na svoje vo-lilce. Vsa zakleta zagrizenost, kojo so ob mnogih prilikah pokazali proti slovanskej manjšini je liburniškemu dopisniku -- nič. Očita jim dalje, da se nočejo v večjej meri posluževati krivičnega postopanja temveč ob času volitev puščajo zemljo Slovanom. Hudobnemu dopisunu ni zadostno arogantno vedenje vse večine, nesramno pisanje lista „Istria" i. dr. proti slovanskej manjšini. Hotel bi še več. Po njega mislih morali bi Istro zastopati zgolj poslanci, ki bi slovanske zastopnike ua ražnju pekli in jih v deželnej zbornici slastno žrli. Užitninski daven Nedavno sešel se je v redutnej dvorani gledišča „Rossetti" javen Bhod krčmarjov in družili interesan-tov z namenom poslati na Dunaj posebno deputacijo prosit, da bi so po odpravi svobodnega pristanišča sedanji občinski davek na vino znižal, oziroma odpravil. Tržaška občina pobira namreč poleg uhodnega užitninskega davka pri vinu še posebno doklado, takozvan „da/Jo spina", ki je jako visok ter prouzročuje veliko draginjo vina. Vsak krčmar uiora namreč plačatii poleg uhodnega davka 4.50 gld. na hektoliter še posebno naklado za točenje, namreč četrti del svote, po katerej je prodaje. Ako torej toči vino po 48 kr., mora občini odrajtati 12 kr. od vsacega litra v tem, ko zasebnik, ki vkupi vino v skladišču v večjej množini, plača le uhodni davek. Po tej noopravičenej dokladi prizadet je dosledno samo ubogi dclalec, ko- jemu gmotne rszmore ne dopuščajo, da hi si nakrat kupil 25 — 50 litrov vina, temveč ninra v krčmo. Na omenjenem shodu se jo deputacija istinito odbrala in dne 19. t. m. predstavila se na Dunaju finančnemu ministru, ki jo je prav uljudno sprejel ter obljubil zadevo proučiti ter potrebno ukreniti, da se ta doktada odstrani. — Jutri ima tudi našo politično društvo „Edinost" svoj shod, na katerem se bode obravnavala zadeva o novej užitninskej meji. Po odpravi proste luke poHtane namreč Trst zaprto mesto, kakor je sedsj Dunaj, Line, Gradec, Brno itd. Nekatera živila, ki neso sedaj podvržena nikakoršnemu davku, morala bodo potem plačati užirninski davek pri uhodu v mesto, čigar užitninska ineja, kakur je slišati, bode segala po nekod globoko v okolico. Ta bodo izvestno jako prizadeta, kajti v meji stanujoči okoličani morali bodo nositi z meščani ista bremena, Največ bodo trpel vinorejec, kateri ima svoje vinograde med mejo, ker plačeval bodo ne le od vsacgu kozarca vina, ki ga proda, ampak tudi od onega, ki ga sam použije. Morda se da še kaj pomagati, radi česar svetujemo našim okoličanom, da se obilno vduleže tega shoda. Živinski semnji. Mestni magistrat objavlja posebno naznanilo, da se uvedejo semnji na Opčinah in v Bazovici, na katerih se bode prodajala živina, kmetijsko orodje in druge drobnjave. Ti semnji se bodo ob-državali, na Opčinah dne 20. meseca ja-nuvarja, marca, maja, julija, septembra in novembra; v Bazovici pa dne 20.tega ostalih mesecev. Zajedno se določujejo pristojbine, koje bodo morali plačevati občini prodajalci na teh semnjih n. pr. od vsacega konja ali kobile 15 kr., od vola ali krave 10 kr., osla, teleta, ovna 6 kr., pre-šička 4 kr., miza z obleko 40 kr., miza s drobnjavo 30 kr., voz lončeno posode 50 kr., voz z lesenim blagom 80 kr. itd. Odprava proste luke. Kakor poročajo Dunajski listi, gradnja skladišč v novej luki bode začetkom prihodnjega leta dovršena in do srede leta bodo izgotovljena tudi vsa druga hidraulična dela, stroji itd. V kratkem potrdi vlada pravila javnih skladišč; kmalu se tudi snido v Trstu posebna carinska in trgovinska konferenca, v katerej se bodo razpravljali razni predlogi okoristenih strank. Te konference se snidejo še v toku tega meseca v Trstu in na Reki. Izpred porotnega sodiiča. Dne 18. t. m. je stal pred poroto Angelj Štrukelj iz Trsta, zatožen zavratnega ubojstva. Za-tožba opira se na sledeči dogodek: Dne 10. m. m. bil je Štrukelj z nekim Paro-nitijem v krčmi „Dei Falchi" v z Agati istega imena. Pozno v noč zapustila sta eden za drugim krčmo ter se spravljala na dom. Kmalu se dotečeta in Štrukelj je povabil Paronitija in njega družbo, naj vkupe eno zapojć. Paroniti se je uprl in Štrukelj mu jezen prilepne gorko zaušnico Prvi, razžaljen, iskal je po tleh kamen, da ao brani; v tem ga Štrukelj zopet napade in in izdrši dolg nož jame udrihati po njem Paroniti mu jo vea krvaveč komaj ušel proti svojemu stanovanju, Štrukelj pa za njim. V drugem nadstropju pred vrati njegovega stavovanja udrihal je Štrukelj po nesrečnežu, ki seje kmalu zgrudil na tla ter umrl. Zatoženec taji deloma zločin rekoč, da noža ni rabil. Sodišče ga je obsodilo na 9 let težke ječe. — Dne 19. t. m. se je vršila sodna obravnava proti 321etnemu Franju Bertoju radi telesnega nasilstva in omadeževanja sramežljivosti, izvršenih na mladoletnej Mariji Rotter, delalki v tovarnici zamahov v Sal-vore. Obravnava Be je vršila pri zaprtih vratih. Ker je sodna preiskava določila, da je tožiteljica Marija Rotter bila lehko-mišljenega vedenja in ker so vse priče zatoženca zagovarjale, bil jo spoznan ne-krivim ter koj izpuščen iz ječe. — Dne 20. t. m. stal je pred sodnim stolom 20 letni Pompej F o s c h i a 11 i iz Trsta radi nečuvenoga čina, izvršenega nad nekim 14 letnim dečkom. Tudi ta zatoženec bil je z veČino glasov spoznan nedolžnim ter izpuščen iz ječe. — Dne 21. t. m. stal je pred porotnim sodiščem Peter Q u a • 1 i z z a (sic !) radi uboja lastne sestre. Porotniki so ga spoznali krivim ter ga je sodišče obsodilo na 4 leta težke ječe. Samomor. Nek trinajstletni fantalin Julij Roskovič, učenec na ljudskih mestnih šolah, dobil je minoli trimester v napredku slab red, radi česar se je šel utopit vrgši se v morje na pomolu Giuseppina. Nek težak, ki je k sreči nahajal se na molu rešil ga je gotove smrti. Signum temporis! Nesreča. 1 "mesečna deklica A. Pertot v Barkovljah igrala se je s svojim 61etnim bratcem sama na ognjišču. Bližnji ogtnj jej je vnel oblečico ter jo močno opekel po životu. Prenesli so jo v bolnico. Matere, varujte svojo deco! „Narodne Legende za slovensko mladino". II. zvezek. Nabral, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središči (Pol-strau). Cena : 20 kr. Lična ta knjižica namenjena je — kakor že naslov pravi — slovenskej mladini. Legende so izvestno mladini kaj poučno berilo, ker jo zabavajo in vzgojujejo. Ako podaš mladini tako knjižico v roko, storiš jej dvojno dobroto: ponudiš jej kratkočasja in — lepega pouka. Zato pa bodi knjižica ta gorko priporočena slovenskemu občinstvu. Tržno poročilo. C«ne razuino, kakor se prodaje na debelo blngo za gotov denar). Kava Mocca....... 100 K. 130 — 132.— Rio biner jako tina . D —.— — J»*ft n n n • n - .— Santo« tina..... n 110- 111."— „ srednja . . . o 104- 106. - Ouatemala..... n 116.— 118. - Portoricco..... n 131.- 132.- 8an Jago de Cuba . n 137.- Cevlon plant. fina . . n i;«.- l:i6.- Java Mnlnng. zelena . n 118. - 119 - * —. - Rio oprana .... -- —.- „ lina ..... . n 110.- 111.- „ Hrodnja .... „ 106.- 107.— CailU-Ugne' v zabojih . . » •28.5U 29.— Kaeliov cvet..... n 400.- lager Bengal...... n 122 — 24 - Papar 8ingapore ..... n 53. — 54 - Penang ...... n 47.— 48.- Đatavia...... n 5(» - 51.- Plment li ama i ka..... 1» as.— —.— Petrolej rinki v sodih . . luu K. 7.25 — „ v zabojih . n 8.50 —, _ Ulje bombažno amerik. . . o 32.- 34.- Lecce jedilno j. f. gar. n 41.— 42 - dalmat. h certifikat. . „ 43. - 44 - aamiziio M.S.A.j.f. gar. n 55. - 56 - Aix Viorgo .... » 68 ~ 70. , lino..... n «3 - 65.- Božiči puljenki ..... » 8.51) —.— dalmat. h cert. . . B 9.50 —. — Smokve puljeAke v sodih . n 13.- „ v vencih . 1S.- 19- Limoni .Mi;*inn...... zaboj 5.50 .. .__ Pomaranče Pulje«ke . . . . n 4.50 — Handlji Bari I.a..... 100 K. 112— - . _ dalm I.a, s cert. N 108 - —, _ Plgnolli......... Bil italij. najtineji . . . n _. _ _ i» 21.- —. „ srednji . . . n 10.50 —. — Uangoon ontraj . . . ti 16.60 , I.a J carinom n 14.75 15.- U.HJ . . . 1». — Saltanine dobre vrsti . . n 6 72.- . Suho grozdje topaiaj . . . » 20.- 21. - Cibebe ......... * 27.- 28. - Slanlkl Yarmouth .... sod 13.- _. _ ■ Polentvke »redne velikoHti l()U K. 37.- 38.- 1 veliko..... 34 — Sladkor centrifug, v vrečah n " 1 certifisK. . . . 31.— Paiol Coks....... 11.25 11.50 Mandoloni..... 9.85 _.— svetlorudeći .... ii 9 50 —.— temnorudeći .... —.— —.— i bohinjHki ...... 1050 — ; kanarček ...... 11.25 beli, veliki .... n 10.50 zeleni, dolgi .... 9.50 — „ okrogli . . . n - .— —.— mešani, itujer*ki . . n 8.— —.— Maslo . •........ n 83,- 85.- Seno konjsko....... i) _ 3.60 „ volovuko...... 2.5 J 3.75 Slama ......... 2.- 3.- Živic in družb, v Trstu imajo v sv.ijej zalogi, ulica Zonta št- 5. vsakovrstne stroje za kmetijstv * in vsako drugo rahn, k;ikur tudi vn«j za stroj« potrebno. Posebno priporočajo s e s a I k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanju vina. gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi /a vodovode in vsako drugo rabo ulitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana ; mlatilnice in čistilnice /.a žito, mrvil niče za koruzo, slainoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskili cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. 20 Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba iu priskrbimo za porabljanje njili delo, dmg«. Schivitz & Comp ^ a M« Ind Ljj] I IIVUUI UU UIIIUIll f^ l.rl Via S. Lazzaro št. 15, Trst. }f| \k r l!!l [jjfl Zaloga alabastra vsake kvalitete 1 in ob,ike- NO i Tovarna za gips py m različnih vrst na drobno in debelo. fttJ jjj^j Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih J=jj pj cenah. 48—48 [irs m k ILUT PiJ pripravljena od lekarja g. PlCCOLI-ja r Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepčA želodec, mehča. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena jo i z zdravilnih, v rastlinstvo Hpadajoćih mi ovij tor ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, deluvanjo organu* urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič no Škoduje, če ho prav delj časa rabi. 9—15 Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škofijah po 12 steklcničič za gld 1.36; po 21 za gld. 2.80 po 36 za gl. 8.84 ; po 44 za gl. 4.28; po 55 za gl. 5.26; po 1 IU za gld. 10*80; po 550 za 50 kr. — V Htuklanieah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih Ikarnnh. Resno svarilo do vseh, ki nemajo še police bodisi glode pridobitve posojila, ali pa kot volilo Hvo.ej družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodnu /.a zadolženo hišne posestnike in posestnike zemljišč, ker ob priliki nonndujane smrti zaostali po izplačan ju zavarovano glavnine zadobo posoaoatvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročeuce, ker jo moči brezpogojno zavarovati zakonska in otroko ; slednjič porabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v mej se boj no osiguranje. Polica z a zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejša, naj varčnejša iu najboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami. 25 Kako m s katerim načinom je najložje dobiti to polico, pove untmeno ali pismeno, povsem diskretno in brezplačno. Assecuranz Obor Inspektor .,Kl«in" Wien, II Ob. Donaustrasse 59 ; 3 5 ure. Brezplačna pojasnila v vseli liipotekarnih in zadevah osobnoga kreditu. Zdravnik za zobć wmm via Dogana št. 2 10 — 13 onlinuje od 9. do 5. ure. KREMSKI ZENOF svežeskuhaii, najfinejši, sodček za po-skuSnjo a 1 gld. — sodček 5 kil 2 gld. 40 kr., sodček a/4 kila 1 gld. 60 kr., 12 kilo 4 gld. 50 kr; zenof za za ženske, sladak in mil 28/4 kila 2 g-ld. — na debelo razpošilja najcenejše E. Michel, 56 t o v a r n a r 7, e n o f a Kreins. Nižje-Avstrijsko. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte lc operazioni di llanca e Cambio- Valute. a) Acceltti versumeuti in Om t o corrente, nhbonando PER BANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 3n 0 c. preav di 5 g ni 3';.7o„ » .»'2 „ J'3!, „ a 4 meni liano . a 8 . a ne- TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih ocJ 50 noč. do vaact ga zn. sKh v>.ak dan v t*dnu razun praznikov, iti »o od H —12 ure opoludne. Ob i ed [jah pa od 10 — 1J ure dop. Obresti ria knjižice.......... Plaćujt vsik dan od 9—12 ureopolnflne Znpske do 10U cld. }>re-Ci-j, zneske preko 100 do 1000 .Id m Ta «« odpovedati 3 dni, zn ske preko KKJO gld. pa 5 d ulj pr^j Eskomptuje ni nji.-e domicillrane na tržaškem trgu po ..........ti«/ ,°/0 Posojuje na ariavne pupi rje uvstro-ocr*ke d.. 1000 gli. po....... . 5'/,0'o viSjrt zneske od 1000 do5000gli v tekočem računu po ..... . 51/,® o Večje svote po doRovoru. Daj« denar proti vknjileniu na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TUST, 2. oktobra 1890 22 -24 Forinta 5 do 10 8Vftk —, - danja stalna zaslužba bez kapitala i pogibelji pružamo svakomu koji se hoće baviti razprodajom srećaka i vriednostnih papira, zakonom dozvoljenih Ponudbe pod naslovom srećke (Lose) na ekspediciju oglasa: J. Donneberg, Wien I., Knmpt'g.isse 8. Poiilja blago doVro spravljeno in poitsina proito Teodor Slabanja srebra r v Gorici, ulica Morclli St. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovičini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejšo obliko, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in poerebri. Na blagovoljno vprašanjo radovoljno odgovarja. 43—50 preav.di 2') g.n jj nu M M 40 „ »/im i »J mesi 3';4 , a 8 „ „ : 3'/, „ „ „ „ o „ II nuovo lasso d' interesa« prinoipiera a decorrere sullo lettero di versamonto in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 conda del reiativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 2®/4°loin-teresse nnnuo sino a qualnnque somina : prelevazioni sino a f. 20,000, a viata verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Boraa. — Conferma dei versanienti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a quulsiasi orn d'ufficio la valuta dol me-desimo giorno. Asstiinepei pvnpri corretifisti Pincasso Glavnica druStvn gld. a,3(lO.(MX)— di conti di pinz/.a, di cambiuli per Triente ' Rese^vni fond 0c- dobičkov Vienna, Budapoet ed altro principali citta! i dob,51rerT1'ina reserva vseh oddelkov . 536.622 02 150.000'- presBO m. Hua caasa franco d ogni spesa per runi. b) iT nt carica delVuctpiisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonclie dell'incaaso di assegniy cam-Inali o coupom, verso 1 Ib°Io di prov-vigione. c) Accorda al propri committenti la fa-coltd di depositar e effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza. 1H1 500 -7,842.780*36 367 601- 16.054.1 H 57 Keserva za Škode 24-22 V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih ... Skupni znesek v: h Skod plačanih o4 I 1-.3N do 1883 gld. 111.949.847 t»5 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, št. 2 (v liisln^j ćasi nam je preporučiti p. n. občinstvu ,T , T , Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat- (1) \ende le Lettere di pegno e sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so- 5°|0 della Jianca Commerciale Unghe- j lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi rese dt Pest e le lettere di pegno 4°[0 modernimi pismeni strojevi providjenu. 'ji 1P°teCa2t-241 'EDINU SLAVENSKU Trieste, 24 Fcbbrajo 1890. Kotranove sladčice katero izdeluje lokarni^ar PREND1NI v Trstu Telefon H. 334. 4-30 Velika poraba ki ju dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala mo jo, du som začel nam izdelovati i?. pristnega kfttranovega izvlečka iz Norredškega izvrutuo sladčice podobne onim, ki dobajnjo i/. inozemHtva Te Hladčioe imajo iHto moč kakor kotra-novn voda in glavice {Kupnule), lažj-i ne, proživajo in prebavijo ter hu prodajajo po prav nizke j peni. Da ho ogne ponarejanju nn oni-j plati vdoliljeno ime izdelovatelja 1'reiidinija in na drugoj ln-a -do Catrame. V T r h t u h« prodajajo v Iekarnici Prcndini v fikatljicab po 40 kr., produjejo ne tudi v vfieh vifčjili lekarnah v družili deželah. Dunajska boraa 21. novembra. Enotni dri dolg v bankovcih — — gld. «8 „ v »rebru — — — „ H8 Zlata renta— — — — — — — — n 11)7 S°/o avHtrijnka renta — — — — — »101 Delnice narodne banke — — — — , £80 Kreditne delnice — — — — — — B 305 London 10 lir uterlin--— — — „ 115 FrancoHki napoleondori — — — — „ 9 C. kr. cekini — _____ — n 5 NemSke marke — — ___ — — „.r0 Lantnik pol. družt'-o „Edinost". .85 .95 Oo 15 .05 .46 65 CARLO P1RELLI mej narodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih eenah in na vse kraje. 12—17 TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku luiručbu j bilo koje vrati knjigotiskarskoga posla ! te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnloe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjorava so p. n. občinstvo, da ćo nam biti osobita briga, p. 11. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži 11 zalihi (skladišču) hvo potrebne tinka-[ niče i knjigo /.a crltven-- urode. Onda ima na prodaj tdioduue knjige: i Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudnkih j Sol in gospodarjev v pouk c ona prijo 50 nvfi. sada -IO tvrdo vezana......n. OO . Sodnijaki obrazci Rautavil It. Trnove« . . n. SO 1 Vilim Tel, prevod Cegnera......n. tO t Ljudmila prevod .1 Lobana.....n. *