OJ Ifalijanov ©grožene angleske kolonije v Afrilti Kdo je gospodar v Afriki? Ogromni svetovni del Afrika je porazdeljen na kolonialno posest, katera pripada: Angliji, na drugem mestu je Francija, sledijo pa še: Italija, Portugalska in Španija. - Italijanski osvajalni cilji Angleške afriške kolonije so bile čisto varne, dokler se je borila z njo Francija. Kakor hitro pa se je Francija vdala ter si izprosila premirje, je začela Italija od severa in vzhoda ogrožati one velikanske dele Afrike, v katerih gospodarijo Angleži. Pred vstopom v vojno ob strani Nemčije je zahtevala Itaiija od Anglije prosc prevoz skozi Sueški prekop in od Francije pa pristanišče Džibuti v francoski Somaliji na vzhodni afriški obali, od koder pelje ozkotirna in edina feleznica v italijansko Abesinijo do njene prestoJnice Addis Abebe. Ker na ti dve zahtevi nista marali pristati ne Anglija ne Francija, so se Italijani lotili nasilnega vdiranja v ang!eški Sud&n v osrednji Afriki in v angleško Sc^nalijo na vzhodu. Napad na omenjeni angleški koloniji je Italiianom omogočen na Sudan iz njihove Libije od severa in od vzhoda iz Abesinije. Anglešl:.o Somalijo si pa skušajo italijanske čete o vojiti iz Abesinije in iz italijanske Somalije. Cilj italijanskih bojev na vzhodu Afrike je: e :ojitev njihove Somalije z angleško in franeosko. Gospodarski pomen Sudana Anglo-egiptski Sudan, ki se razprostira med obema velikima italijanskima kolonialnima področjema, Libijo in italijansko vzhodno Afriko, ne vzbuja zanimanje italijanskih go- spodarskih krogov šele od danes, ko je postal vojno ozemlje. Italija bi s svojo industrijo lahko zadostila vsej sudanski uvozni potrebi, ki znaša letno tri milijone egiptskih lir, po drugi strani pa bi lahko sprejemala vso sudansko bombažno proizvodnjo. Sudan, ki je devetkrat tako velik kakor današnja Italija, a šteje le šest milijonov prebivalcev, ima za to državo torej velik gospodarski pomen. Med poljedelskimi kulturami v poplavnem ozemlju Nila in na 60.000 ha makwarskega ozemlja, ki ga umetno namakajo, je bombaž na prvem mestu, omeniti pa je tudi sudanski sezam, zemeljske oreške, gumi arabikum, dateljne, različne vrste lesa. Med živino je omeniti nad milijon velblodov, 400 tisoč mezgov, poldrugi milijon glav govedi, pet in pol milijona ovac in koz. Angleži se niso nikoli posebno zanimali za sudanske zemeljske zaklade, toda po italijanskih navedbah so tam znatna ležišča bakra, železa in svinca, a zlato pridobivajo še danes s preprostimi sredstvi. Zunanja trgovina anglo-egiptskega Sudana je bila v zadnjih letih večinoma v ravnovesju. Izvozu bombaža, kož in drugih njegovih proizvodov, je uvoz tekstilij, strojev, sladkorja in premoga za rečno plovbo prilieno ustrezal. Največji delež je imela v zunanji trgovini Sudana Anglija, ki je skupaj z južno Afriko in Indijo prevzemala skoraj vso nje- govo poljedelsko proizvodnjo, po drugi strani pa je uvažala vanj nad dve tretjini tega, kar je sam potreboval. Italija je tu navzlic temu, da raejita na obeh straneh Sudana obe njeni kolonialnl posesti, imela le podrejeno ulogo. Za bodoči razvoj Sudana je važno, da razpolaga ta z dobrim omrežjem rečnih vodnih poti, ki merijo skupaj. 5000 km, in s preko 3000 km železniških prog. Dve smeri italijanskega napada na Sudan Italijani skušajo prodreti v angleški Sudan od sevepa iz Libije in od vzhoda iz Abesinije. V Libiji bi naj bil zbral italijanski maršal Graziani nad 300.000 mož, s katerimi hoče izvesti napad ne le na Sudan, ampak tudi na Egipt, da bi se polastil Sueškega prekopa. Na področju severnega Sudana, ob izhodišču železniške proge iz Port-Sudana v notranjščino Sudana, ki gre v dveh smereh čez Kasalo proti jugu in čez Atmo vzporedno z veliko progo iz Kaire v Capetown (čisto na jugu Afrike), so zgradili Angleži na novo mnogo utrdb in letališč. Te utrdbe, letališča ip železnice bombardirajo Italijani dnevno iz zraka. Mnogoštevilne angleške protiletalske baterije branijo letališča, predvsem pa železniško križišče portsudanske železnice. Kljub temu se je italijanskim letalom posrečilo popolnoma razdejati obe železniški progi v dolžini večsto metrov. Takšni napadi Angležem po načrtu prekrižujejo oskrbo tistih čet, ki se bore v Sudanu. Odkar so z Aleksandrijo in Sredozemskim morjem pretrgane vse zveze, so britanske afriške čete v Sudanu navezane na ojačenja, na dovoz streliva in živeža čez Aden. (čisto v južni Arabiji) in Port-Sudan. To se pravi, da pomeni vsak nov italijanski napad na ta oporišča in na Port-Sudan občutno oslabitev britanskih čet in okrepitev italijanskih postojank za poznejšo ofenzivo na glavno mesto Sudana — Kartum. Iz Abesinije so prodrli doslej Italijani v zgornji del nilske pokrajine in so zasedli angleško postojanko Kurmuk. Zasedbo Kurmuka so Italijani dolgo in skrbno pripravljali. Angleži so mesto utrdili in pripravili tam velike količine streliva in živil. Kurmuk obvlada rečne pokrajine Belega in Modrega Nila, ki imata za Sudan in Egipt velik porrten. Italijanske čete so zasedle mesto po srditih borbah. Po večurni borbi se je Italijanom poBrečilo zasesti utrdbo in vkorakati v mesto. Angleške čete so se umaknile proti zapadu. Z zasedbo Kurmuka je italijanskim četam odprta pot proti Belemu Nilu. Smer napada gre sedaj proti tej reki, da bi se zasedla nato južnoželezniška sudanska proga, ki vodi od Ranada čez Senaro proti glavnemu mestu Suflana, Kartumu. Kratek obris Somalije Kolonija angleška Somalija meri po razsežnosti 176.000 kvadr. kilometrov, a ima samo 350.000 prebivalcev. Prebivalstvo je zagrizeno muslimansko, bojevito, nenaklonjeno tujcem in se ukvarja z živinorejo, lovom ter trgovino. Dežela je precej bogata na rudah, ki se pa ne izkoriščajo v zadostni meri. Britsko Somalijo so osvojili Egipčani leta 1875., toda Angleži so jih pregnali ter prevzeli njih posest. Vendar so proglasili Britsko Somalijo za svojo kolonijo šele leta 1898. Domačini niso bili posebno naklonjeni novim gospodarjem, zato so večkrat izbruhnile vstaje. Hadži Muhamed ben Abdulah je vodil svoje rojake proti osvajalcem dvakrat: leta 1899. in 1903. Angleži so imeli v začetku velike izgube, na kraju pa so vstaše porazili in ostali gospodarji v deželi. Italijanska ofenziva v angleško Somalijo Napad italijanske vojske na angleško Somalijo se je pričel v treh smereh v širini nekako 100 milj. Sedanji letni čas je za vojaška gibanja posebno težaven. Stepna pokrajina je sedaj skoro brez vode. Na drugi strani pa je treba priznati, da je tudi položaj v angleški Somaliji postal težavnejši zaradi francoske predaje. Angleška Somalija je sedaj od vseh strani obdana od italijanskega ozemlja. Kakor znano, francoske oblasti v francoski Somaliji dalj časa niso sprejele pogojev predaje francoske vlade v Vichyju, toda sedaj prihajajo tudi iz Džibutija poročila, da je prevzel tain poveljstvo že novi francoski poveljnik, ki ga je imenovala francoska Petainova vlada. Dosedanji francoski poveljnik, ki je bil naklonjen Angležem, je skupno z dosedanjira guvernerjem odpotoval. Verjetno so francoske oblasti v Somaliji dosegle že popoln sporazum z Italijani. Italijanska vojska pod poveljstvom abesinskega podkralja vojvoda d'Aosta je prodrla preko meje angleške Somalije, dospela do morja in zavzela pristanišče Zeilo s 7000 prebivalci. Velika nevarnost za angleško Somalijo bo nastopila, ako se bo Italijanom, katere podpirajo pri prodiranju skozi puščavski svet abesinski vojaki, posrečilo zavzeti največje somalijsko mesto in luko Berbera, ki je glavna prometna postojanka za celotno angleško somalijsko kolonijo, in šteje 20.000 prebivalcev. V Rimu pravijo, da bosta Zeila in Berbera služili kot izvrstni oporišči za napade na angleško utrdbo Aden ob jugozahodnem koncu Arabije, ter pravijo, da je Aden v resnici Gibraltar Rdečega morja. Ta utrdba bo eden glavnih ciljev italijanskih napadov na tem področju. Z omenjenih dveh postojank bo možno v dobri pol ure prileteti z letali nad Aden. Smatrajo, da bodo pri napadih na t.c angleško pomorsko postojanko uporabili tudl padalce. Zaključek Iz zgoraj povedanega in po dosedanjih uspehih je podana možnost, da uspe Italijanom, ker so Angleži preveč zaposleni z obrambo svoje otoške domovine, zasedba angleškega Sudana in osvojitev ter združitev italijanske, angleške in francoske Somalije. 316(40/55) 7E0PRESS Zcmljevld k italijanski ofenzivi v angleško Sonialijo