Za poduk in kratek čas. Potovanje Slovencev v zlato Prago in slavni Velegrad. SrČBe želje aloveBakih in hrvaških romarjev ao bile spolnjene. Videli amo slavai Velegrad, videli glavao meato Moravske, lepo Brno, zlato Prago ia ceaarsko meato Duaaj. Na Duaaj amo ae pripeljali 15. avguata zjutraj ob ^28. Na kolodvoru naa so že čakali aaši slovenski rojaki ia drugi Slovaai, ki ao aas prav priarčno aprejeli. čeh dr. Lenoh nas ljubezajivo pozdravi, za kar ae mu g. Hribar iz Ljubljane srčno zahvali. Tisti den smo na Duaaju ostali in kolikor je bilo mogoče v naglici ogledali. Duaaj je velikansko mesto, ki ima že črez 1 milijon staaovBikov. Kamor ae oko ozre, ae vidi ae drugega, kakor aiše, palače, cerkve in množica ljudi, ki kakor mravlje v mravljišču sem ter tje tekajo, kakor bi ae bali, da česa ne zamudijo. Srce Dunajskega mesta je atara ia prealavna cerkev sv. Štefana s svojim prelepim, 135 metrov visokim zvonikom. Pa tadi cerkev iz obljabe (votivna), ki je bila še le pred aekaterimi leti dozidana, stoji kraana, kakor cvetlica aredi prelepih drugih poalopij. Ondu blizo je mestna hiša s 5 stolpovi, zbornica državnih poalancev, visoka šola itd. vsa nova poslopja, ki ao kinc Dunajskega mesta, in so stala več milijonov forintov.*) Zvečer smo se Slovenci sošli v dvorani pri ,,zlatem križu", kjer je bila nam na čast slovesna beaeda. Tu smo čuli prelepe pesmi in govore v slovenskem, hrvaškem, češkem in poljskem jeziku. Bil je ta večer za nas prav vesel, čutili smo se kakor doma, sredi med brati. Drugo jutro smo ob '2/7 zjutraj odrinili iz Dunaja in okoli 11. ure predpoldnem srečno v Brno dospeli. Na kolodvoru so nas Brnski Slovani že čakali, in ,,na zdar Slovenci" pozdravili. Ostali smo tisti dan v Brnu in si ogledali mesto, cerkve in znameniti Špilberg. Spilberg je gora, s katere se vse mesto krasno razividi. Na gori je grad, v katerem so bile prej same temne ječe za budodelnike. Jetniki so v strašnih temnicah zdihovali. Zdaj je ondi kasarna za vojake. Zvečer smo bili vsi • Slovenci povabljeni na vrt besednega doma, kjer se je nam na čast obhajala veselica. Vse polno ljndstva je bilo, godba je __ svirala, čulo se je slovansko petje. Brnski Cehi so naa Slovence in Hrvate z raznimi navdušenimi govori pozdravljali, gg. Hribar, Trstenjak in župnik Modic so odzdravljali. G. župnik je v svojem govorn vzlasti poudarjal, da je duh slavjanski Slovence prešinil, da ao ae podali iz dalnjega juga, od Soče, Drave in Save, Savinje in Dravinje k avojim aevernim bratom Čehom, alavjanaki duh naa je vlekel, da nismo doma oatali; alavjanaki dnh je ona ailna moč, ki vae zapreke premaga. Naj tedaj živi in raate dub alavjanaki med nami zmerom bolj in^ bolj! Na to je godba zasvirala znano pesem: Živi, živi duh alavjanaki itd. in vsa množica je pesem stojč prepevala. Drugo jutro 17. avg. ob 11. odpeljali smo ae iz Brna v Prago.vKomaj smo došli na čeako zemljo, v poatajo : Ceaka Trebova — že ae je začela za naa prava slavnoatna vožnja notri taj do zlate Prage, kjer je navdnšenoat svoj vrhunec doaegla. V Ceaki Trebovi so naa aloveano pozdravili z godbo in veaelim petjem. Goapodičine ao pele pesem: Hej Slovani i. t. d. in so naa hotele kar obauti s cvetlicami. Ljudstvo je klicalo na zdar, živili Slovenci ! In tako ao nas prealavljevali na vseh postajah, kjer so čakala razna društva, aokoli, požarna straža z banderi. Vzlasti aloveano so nas sprejeli v Kocenu, Pardubicah, Kolinu, češkem Brodu in v Velimu. (Dalje prih.) Smešnica 38. Nek kmet se ni mogel prečuditi, ko je videl tista dva doktorja, ki ata se malo popred o njegovi pravdi v pisarni tako srdito pričkala, po dokončani pravdi pred pisarno kot največa prijatelja se sprehajati. ,,Prijatelj", mu reče sluga, ,,to ni nič čudnega; ad- vokati so kakor škarje, katere same sebi nič žalega ne storijo; one režejo le to, kar med nje pride."