H S S3 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 „ Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1,1 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 6. — ŠTEV. 6. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 8, 1932. — PETEK, 8. JANUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. AMERIŠKA VLADA JE PROTI OKUPACIJI MANDŽURIJE AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK STIMSON JE POSLAL JAPONSKI OSTRO PROTESTNO NOTO Ameriška vlada pravi, da je treba zaščititi vse pravice, ki jih določajo pogodbe. — Zaenkrat se še ne ve, kakšnih sredstev se bo poslužila. — Nota je bila istočasno ooslana Kitajski in Japonski. — Njen namen je, vzbuditi ogorčenje vsega sveta proti ravnanju Japonske. — Japonska še vedno zatrjuje, da je mandžursko vprašanje izključno le japonsko-kitajska zadeva. WASHINGTON, D. C., 7. januarja. — Ponovni ameriški protesti proti japonski okupaciji Mandžurije so dosegli danes svoj višek v ostri noti a-meriškega državnega tajnika Stimsona. Duhovnik je zagrozil z uporom DRŽAVA BO POMAGALA CHICAGU ...................................:„____________________ Senat države Illinois je sklenil pomagati Chica-gu. — Sklenjeno je bilo, da je treba preurediti mestne finance. LETALKI STA SE PONESREČILI Trupli dveh letalk so našli pod razbitim aero-planom. — Iskali so jih tri dni. seeev mogoč« zadeve mesta 11 «1 sto ima še dobiti Me Springfield, 111., 7. januarja. — Senat drž. Illinois ji* sklenil, da se reorganizira ves davčni ustroj Cook okraja, da se reši Chicago I ( bankerota. Senat tipa, da bo tudi V noti je rečeno, da bo Amerika odločno vztra-! poslanska zbornica sprejela nje-1 jala pri pravicah, katere ji jamčijo pogodbe ter da-<>v (,a bo u'kom dveh Japonci niso postavnim potom okupirali Mandžurije. Amerika ne bo priznala nobenega režima, ki o-groža politiko odprtih vrat in zahteva točno izpol-njenje vseh določb pogodbe, sklenjene med devetimi silami ter Kelloggovega pakta. Zaenkrat še ni znano, kaj bo ukrenila Amerika za zaščito svojih interesov. Nota ima očividen namen, vzbuditi ogorčenje vsega sveta proti ravnanju Japoncev v Mandžuriji. Vsebino note, ki je bila poslana istočasno japonski in kitajski vladi, je nocoj objavil ameriški državni tajnik Stimson. Iz Japonske je dospelo poročilo, da nota še ni bila sprejeta. Japonsko časopisje odločno poudarja, da bo ostala politika dežele neizpremenjena ter da smatra japonska vlada položaj v Mandžuriji za izključno japonsko-kitajsko zadevo. Japonska je tudi odločno proti vsakemu vmeša- i Kaznjencu je bilo dovo-vanju. f ljeno rediti kanarčke. Newville, Pa., 7. decembra. — Beli areox»lan. s katerim sta *»ku -šali Mrs. Ruth Steward in Mrs. Debbie Stanford, obe iz odličnih • družin, poleteti iz St. Louis v ; New York je treščil na tla v goz-> dnu v Bower Mountains in se je razbil. i Obe ženi sta bili mrtvi pod ae- ; ropi an 0111. Več aeroplanov je is- . . _ skalo ponesrečeni aeroplan in čas- postaviti finančne .. . . v , ' . .. inikarski poročevalec Paul Comlv trde nope. " — PAPEŽ PIJ IN LAŠKA POLITIKA Vatikan ne bo posegal v politiko fašizma. —Nasprotniki fašizma sc izključeni iz društev. goz-spustil, je izja- .... Freneh je iz aeroplana zagledal -KM) milijonov > „ . ' .. ..... 1 ponesrečeni aeroplan sredi zakasnelih davkov, toda treba 00 ■ , .... T . . . ... , . . . ' da. -rilot Jiiikens se je najeti posojilo, ker davki niso red*. ... . . . 1 . kolikor mogoče nizko in no plaeani. .. , . . , . .. , . . 1 vil. da po njegovem* mnenju 1110 Senat je dobil nebroj pisem 111 ... , , . ,, . . . J - . Hash obe letalki mrtvi, prošnje- zup. ( ermoka z !*83, .. i ■ •• obe zeni Župnik (. erniak je v svoji pros-1 ... , , 11*111 sta se namenili poleteti i/. St. ii ji na vlado opozoril, tla lahko . . ... , i Louisa v »Južno Ameriko. Meti po-v mestu anarhiia. ako: , .... hoteli nekaj dni vlado opozoril, da lahko nastane v mestu anarhija, ako! vlada ne bo pomagala mestlu. Me-' sto sedaj dolguje svojim usluž- I lwncem (»50 milijonov dolarjev, v blagajni pa skoro ni centa. samezne osebe, ki je sprotovala fašizmu. javno na- Med ciji: — V tej deželi je zemlja bogata; zemlja poka od obilnosti, skla dišča so polna žita in drugih pridelkov, trgovine so napolnjene z različnim glagom, zakladnice so polne zlata in prometne ceste so zabasane z nerednim prevaža- PRAZNOVANJE PRAZNIKOV NA RUSKEM njeni poljedelskih nki izdelkov. in industrij- ZABAVA KAZNJENCA Dobil bo dve sobi. — Imel bo celo zdravnika. Značilno je, da v noti ni omenjena zadeva ameriškega podkonzula Chamberlaina, katerega so japonski vojaki surovo pretepli. Japonska se je o- • *• J. 1 - i.i 1 v . . • .1 o.. Washington, D. C., i. januarja, pravična, in zdi se, da je bil državni tajnik Stimson Kazlljt,ncll Kobertu stroudu, ki Z opravičilom zadovoljen. je bil zaradi dveh umorov obso- Novi kitajski poslanik v Washington^, dr. W. j it Yen, je bil danes pri predsedniku Hoover ju v avdi-jenci ter mu je predložil svoje poverilne listine. Ce bo zamogel Yen ostati na svojem mestu, se še še ne ve, kajti medtem, ko se je vozil iz ICitajske v Ameriko, je bil imenovan novim zastopnikom kitajske vlade pri Ligi narodov. V avdijenci je zatrjeval dr. Yen predsedniku, da bo storila Kitajska vse, kar je v njeni moči, samo da uravna spor z Japonsko. Glede Stimsonove note nista razpravljala. Zdi se, da hoče ameriška vlada z noto poudariti, da pod nobenim pogojem ne bo dovolila razkosanja ICitajske ter da morajo imeti na Kitajskem vsi narodi iste trgovske pravice. Poudarek, da je tretaa zajamčiti Kitajski administrativno in teritorijalno nedotakljivost, je v polnem soglasju s pogodbo, ki jo je podpisalo leta 1922 devet velesil, med njimi tudi Japonska. V celoti je treba smatrati Stimsonovo noto kot mejnik v celi seriji protestov, ki so bili poslani Japonski. V nji Amerika odločno zahteva zaščito svojih' pravic in zaščito pravic svojih državljanov. tom sta se hoteli nekaj dni po-inuditi v New Yorku in potem nadaljevati polet proti jugu. Srečno sta dospeli v Cgluinbus. O. in zatem v Pittsburgh. Pa. Na svojem poletu proti New Yorku sta morali prcleteti Alleghani Mountanins. o katerih zatrjujejo letalci, da so najbolj nevarne tro-re za letalce. In tam jih je doletela nesreča. Nad gorovjem je visela gosta megla, vsled česar nista mogi videti razdalje od drevja vrh gorovja. Aeroplan se je zadel v vrhove dreves in treščil na tla. Obe ženski .sta bili najbrže na mestu mrtvi. '•GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Amerikif — Naročajte ffnl niški ravnatelj dovolil, da sme rediti kanarčke, kar je že prej bil njegov posel. Sicer po postavi ni dovoljeno, da bi kdo V kaznilnici imel kak posel, da bi od tega imel posebne dohodke, vendar so kaznihiiški uradniki dovolili, da se sme Kob. Stroud posvetiti svojemu zanimanju. Ravnatelj je celo dovolil, da bo smel imeti dve sobi za svoje delo, dodeljen mu bo celo zdravnik, da bo pazil na njegove oči, ker mora delati pri električni luči. Stroud je iznašel neko posebno zdravilo za. ptiče. vsled česar mu je bilo to dovoljeno. Pred 23 leti je Stroud, ko je bil Star 12 let. zapustil svoj dom v Seattle, AVasli. in odpotoval v Alanko. V neki gostilni v .Juneau se je s svojim tovarišem spri. katerega je udaril tako nesrečno, da ga je ubil. V ječi je vodil upor kaznjencev in ubit je bil nek paznik. Stroud je bil vsled tega obsojen. na vislice, toda predsednik Wilson ga je pemilostil na dosmrtno ječo. Ko je pred dvema letoma' nastala epidemlčna bolezen med papigami, se da ga cepijo z bacili bolezni m je hotel s tem dokazati .da je iznašel zdravilo proti tej bolezni. Ker je dokazal, da je njegovo zdravilo uspešno, mu je ravnatelj stvo kaznilnice dovililo, da sme rediti kanarčke, katere sme pro- iNaročilo katoliške družbe priporoča škofom, da naj bodo previdni v imenovanju voditeljev klubov katoliške družbe, pa tudi papež naj gleda na ta .da potrdi samo r-ne voditelje, katere so že škofje predlagali, o katerih so pa reda. ki je priše prepričani, da niso proti fašizmu ' — V istem času pa enajst milijonov mož in žena ponuja svojo moč in možgane gospodarjem dela, toda zastonj . . . La ni stoje v vrstah, čakajoč na kos kruha. To je nem znak gospodarskega iz tira. NEKOČBOGATA, Velikansko bogastvo Zdru-j ženili držav so nakopičili v svo-I jih rokah samo nekateri, ki ne I gospodarijo samo industriji, tem-I več naravnim zakladom zemlje, ; kot tje premog, petrolej, baker in Verni Rusi so obhajali Božič. — Protiverska propaganda jih ni mogla odvrniti. — Cerkve so bile polne. Moskva, Rusija, 7. januarja. — Cerkve "brezbožne Rusije", so bile polne vernikov pri obhajanju grškokatoliškega Rožiča, ki je trinajst dni pozneje kot pa katoliški. Tisoče vernikov, največ starih ljudi, je klečalo v cerkvah v Moskvi in drugih mestih, trgih in kampanji, odposlanci društva brezbožnikov. 7n A I T A TIP A 'ž,',"zo in ceI° sila* prolzva- ; vaseh navzlic veliki WinUlin Ja vode- (katero ™ vprizorili V mladosti je zapravila' ~ k; im,a v svo~i i jih rokah velikansko bogastvo. Ruski koledar gospodari vladi in narodu in celo določa pot postavodajalcem. veliko premoženje. Pričela je goljufati. — Dobila je šest mesecev zaporne kazni. ZARADI ŽGANJA MORA V JEČO Norfolk, Neb., 7. januarja. — Mrs. Louise Rrandhorst, iz kate- P''*1 re obleke so izželi detektivi žganje, bo najbrže moralai ti v ječo. Ko so detektivi nenadoma prišli v njeno stanomanje, je hitro pri vratu zlila steklenico žganja po svojih prsih. Detektivka, ki je skupno z drugimi detektivi prišla v njeno hišo. jo je povabila v -sosednjo sobo, jo slekla in izročila obleko detektivom, ki so iz nje oželi nekaj unč žganja v klobuk in ga potem pretočili v steklenico. Mestni državni pravdnik pravi, da bo proti Mrs. Brandhurst dvignil tožbo. ŠPANSKI POSLANIK JE ODSTOPIL Vse je mogoče v velikem mestu kot je A'ew York. Pred sodnikom Mox S. Le vine je stala najmodernejše oblečena Mrs. Florence Statt, ki je priznala, da je kupila več oblek v trgovini Kussek na in za nje plačala čekom, ki ni imel pokritja v banki. Mrs. Statt je stara 37 let in je jnati dveh otrok ter ločena (»d svojega moža. I'red polomom na Wall St. je njen mož zaslužil do $10.000 na leto, zdaj pa zasluži samo na teden kot uslužbe- nec pri pomožnem odboru za brezposelne. Ivo je imela 17 let, je po svojem očetu podedovala $f>7.000. Nekaj let pozneje je podedovala po svoji stari materi $123,£>7.000. Pred no je bila stara 23 let, je zapravila vseli lOti.OOO. je trinajst dni j za katoliškim koledarjem, vsled česar ima komunistična država, j ki je uradno vpeljala gregorijan-I sk koledar, dvakrat isti praznik za vernike. Društvo brezbožnikov. rokodel- — Boječ se, da bi ta neznosna stiska rodila krvavo listajo in o-borožen upor. je narod Združenih držav odločen, da prenovi deželo zopet v pravo demokraci- ska in druga društva so prirejajo. kjer naj ima vsakdo, reven ali ja predavanja, v katerih so pobotat. enako pravico delati in . živali narod, da zaslužiti, kar potrebuje za svoje življenje, da bo mogel vsakdo biti srečen in zadovoljen. Župnik i'ox j# zgodaj zjutraj maševal, toda svojim ljudem je naročil, naj se zadrže mirno in »la jih bo pozneje peljal v Kapi-tol. Ob desetih dopoldne je prišel Cox z d epu tac i jo v poslansko zbornico in predložil svojo resolucijo. Jiekel je odločno: — Deset tisoč brezposelnih, ki so danes zbrani v Wahingtonu. da pršijo za pomoč kongres in predsednika, zahtevajo, da se takoj nekaj ukrene. Ako kongres zavrne našo prošnjo, smo pripravljeni na 'vse. z drugimi besedami — na prelivanje krvi. Hočemo delo, do- Mož je ni mogrel podpirati, ker ni imel dovolj dohodkov, žena pa i spojno delo z dostojno plačo, je vedno razkošno živela in stanovala v hotelih. Kupovala je in _i plačevala s čeki, ki niso bili nič vredni. Berlin, Nemčija, 7. januarja. Tukajšnji španski poslanik Amc rico Castro Quesado je vložil svo- J Osmega septembra je bila are jo resrgnacijo. Španska vlada je 1 tirana in te dni se je morala za-. ste izvrši tako dejanje, pravijo, ie" Stroud"ponudil*' ^»S®®«^0 »P^jela. Baje je od-j govarjati pred sodiščem. j da ima tako bolezen; če pa revna * I stopil zaradi slabega zdravja. 1 ka ubožna žena z manjšo izobrazbo ne bi razumela obsežnosti svojega dejanja. Ako žena njene vr- 1 Ko je sodnik Le vine izrekel • sodbo, je pripomnil: — Ta žena i •ti dajati. Za svojo potrebo pa ne sme porabiti vet* kot $10 na mesec, ostalo pa se mu zaračuna za njegove dohodke. žena izvrši tak zločin, ji pravijo, da je tatica. ne zasluži nikakega večjega usmi! (Nekaj let je bila tudi gledali-ljenja kot najubožnejša žena med škai gralka in je zaslužila $12i) na ubožnimi. iXikakega dvoma ni, da 1 teden, dasi ji tega ni bilo treba, . ni zelo izobražena in morala bi ker jo je njen oče vedno zalagal t vedeti, kaj dela, medtem ko ka- z zadostnimi denarnimi sredstvi. vabilo pravoslavne novanje Božiča. se ne zmeni za vere za praz- Vlada. četudi podpira brezbožno propagando, ne dovoljuje, da bi bili verniki moteni v svojih cerkvenih opravilih, ker je mnenja. da naroda ni mogoče odvrniti od vere z nasiljpem. temeeč s prepričevalnim učenjem. SUHAŠKI AGENT KAZNOVAN Buffalo, N. Y., 7. januarja.— John A. MacQuade. ki je bil prej prohibieijki agent, je bil pred sod. Johno Knight obsojen na osem mesecev ječe in tisoč dolarjev globe, ker je prevažal žganje. MacQuade je bil aretiran v septembru in zvezni truperji, ki so ga aretirali, so izpovedali, da je MacQuade vozil v svojem avto-mabilu žganje. POZOB, ROJAKI! Blaznikove PRATIKE so prodane. Ne naročajte jih v< ker jih ne bomo več dobili. Uprava Glas Haroda. "ALAS NARODA THE LARGEST SLOVENE DAILY in tJ. S. A. Owned Publlihed by ILOTINIO PUBLISHING COMTiNI (A Corporation) PfMldOQt L. Bancdlk, TTMft. of bmrtnei of the corporation and addresses of above officers: r. lftth Street, Itufh ef MiakatUn, New York City. N. I. "QUI NARODA (Vele« ef tke Peeple) Issued Kvery Day Except Sundays and Holidays celo leto velja list sa Ameriko In Kanado fta pol leta .. Sa četrt leta ..40.00 ...$3.00 ..41-50 Za New York sa celo leto $7.00 Za po! leta -------------------------.$1.50 Zs inozemstvo sa celo leto........$7.00 Za pol leta ___________________________~$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" Izhaja Tsakl dan lroemii nedelj In praznikov. Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prloMuJeJo. Denar naj se blatovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejftnje blv&llftče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -QLAS NAJBODA", 21« W. lSth Street, New Yerk. N T. Telephone: Cllelsea 3—3878 ŠE ENKRAT FINSKA Finska je l>ila jhiIo^ Zdni/.onili držav zadnja trdnjava )*r<»liibi<*ijc>. In fa trdnjava jo padla. Plomoniti «'ks|H'i iiMcni k<.t j«. predsednik Hoover nazval prohihicijn. na Finskem popolnoma odpovedal. Ionski narod s<* j<- po dvanajstih Jetih iz)»ametoval. V teh dvanajstih letih j«< namm' pijančevanje strahovito naraslo, vsejx>vsod sr j,, pojavila korupcija in omalovaževanje postav. Finei so se prepričali, da je ]»rol»il»ieija, ki prepoveduje lo na papirju pitje alkoholnih pija<\ izvor vsega zla ter je rak-rana na telesu naio la. .Postava, ki nima svojih korenin v ljudski volji, je neizvedljiva, retiKli se poslužujejo za izvedenje najbolj drastičnih in nasihiih sredstev. Zopet enkrat je zmagal zdrav razum nad nospametjo zakrkrnjenih farizejev in hinavcev. Poseganje v osehno svobodo posameznika je dožive-]o svoj žalostni in že zdavnaj zasluženi konec. Ljudje so namreč se vodno toliko svobodoljubni, da si ne puste predpisovati, kaj naj pijejo, jedo ali kade. Pred kratkim se j<* vršilo na Fin-kem javno glasovanje glede prohibit* i je, in finski narod je i//pregovoril s ta ko gromkin glasom, ter tako prepričevalno, da ga je slišal Ves svet in da sr> tudi ameriški suhači v strahu vztropotali. \'sega skupaj je l»il«> oddanih osemstotisoč glasov in 71 odstotkov teh glasov je hilo za odpravo prohibieije. Da ni hotel finski narod nobenega polovičarstva, je razvidno iz tega. ker nista bila niti dva odstotka glasov oddana za omiljenje suhaških postav. Suhaški apostoli niso spravili skupaj niti osemindvajset odstotkov glasov. Temeljito so se uračunali, ko so domnevali, da imajo ženske na svoji strani. Pretežna večina žensk je glasovala za odpravo prohibieije. V teku zadnjih let so zavrgle prolnbicijo vse kanadske pro vi ne*«. Norveška in Rusija. Edina sirota oziroma žrtev tega • plemenitega eksperimenta" je le še Amerika. Zdi se. da so gosjxwlje v senatu iu poslanski zbornici pod popolnim vplivom <»1» jaslih stoječih profcsojonalnih fanatikov, in hoj«-č so, da hi se jim ne zamerili, nočejo priznati ameriškemu narodu pravice, tpi hi potom javnega glasovanja odločil, «•<• naj prohibicija ostane, ali če naj bo vržena med staro šaro. kamor že od nekdaj spada. Kako dolgo še i [ paino. da ni več daleč čas, ko se bo Amerikanee zavedel svojega dostojanstva. ko se bo narod dvignil v vsem svojem veličanstvu t<-r zakli<-al suhaškim fanatikom: — Do tukaj in niti koraka dalje! NASI V AMERIKI I'm se jo omračil tržaškemu rojaku .Maxii svmi'h v l»rooklynu. Bil je že a drugi pot bolj raztegnil. II koncu želim vsem rojakom in rojakinjam srečno novo b-to. tebi f.las iNaroda pa nobroj zvestih naročnikov. Veseljak. Ryan, Iowa. Lansko polotjo som čital v časopisu. da jo neki francoski zdravnik dognal, da vodo ni dobro preveč piti, da preveč vpliva na možgane. .Nn, kar so meno tiče. inu rad verjamem, ampak vso prepozno jo prišel na dan s s\o-jo (iznajdbo. Xaša vlada jo imela že prod 13 leti vodene možgane, ko je dala IS. amendment k zvezni ustavi. Kaj jo vzrok, da se s farm tako malo sliši.' 'Noben so ne oglasi. Ali ni nam časopisje naklonjeno, ali pa jo premalo zanimanja. No. pa Jot os jo menda še več vzrokov, ker letina ni bila ena najboljših, posebno v Delaware County je bila menda najbolj stili« v Tow i. V tem okrožju, kjer jaz živini, ni bilo ukor«j nič pašo celo poletje. Oves je bil hudo prizadet. Vsi od suše je bilo le polovica pridelka in še ta slabe kaka-vosti. Živina so mora krmiti že od avgusta meseca, cene pa ni nobene. Jtunn 4e funt, krava 2c funt. prašiči živo vage $.1.00 sto funtov, jajca 2*2e cliieat. kokoši 12e funt, maslo 33e funt. Po me- stih morajo pa ljudje ravno tako drago plačati kot pred šestimi me soci. Neki hudič mora narediti denar, farmer ga ne. Sramota za državo kot jo ameriška. da mora ljudstvo stradati, ko je vsega v izobilju. Pa poglejmo pridelek 1931 : v letu Iz Slovenije. Turšiee so jo pridelalo v low i 3S9.940.000 mernikov v celi Ameriki 2.:~>">tfmernikov, ozimne pšenice v la. fi.826.000 mernikov, po celi Ameriki 7S7.4(io.OOO mernikov. jaro pšenico v la. 7<>S.OOO mernikov, p«> celi Ameriki 86 milijonov 4<>o.000 mernikov, ajde v la. 2H.OOO mernikov, po celi Ameriki 8j87.">,000 mernikov, krompirja v la. 4.44r>.000 mernikov, po celi Ameriki .TTti.24S.(>0ri}ioi-.n,'-:t. v vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah. Ako se ne dobi v vaši sostnlščini. pišite ixmj na: J os. Triner <'o.. V.KZl S. Ashland Av<»nno. Chicaso. 111. (Adv.) paaeMwiM a Mali Oglasi imajo velik uspeh Obupen čin mladega dekleta. 22. decembra je bila palača I;jubljan*ke kreditne banke po-zorišee pretresljive tragedijo. Xa Ktrašen način so je vrgla v objem smrti obupana, mladenka: skočila je iz četrtega nadstropja in obležala nezavestna v pritličju. Že okrog 14. jo neki. v hiši stanujoči dijak opazil na stopnišču palaeo LKB med tretjim in četrtini nadstropjem vitko, dokaj elegantno mladenko simpatično zunanjosti. lXa glavi jo imela rdeč klobučke, na sobi pa sivo rjav plašč Stala je oh kamniti ograji, ki meji stopniš«%a in zamišljeno zrla v globino odprtine med stopnicami. ki .so v četverokotu vije-jo do petega nadstropja. Dijak se sprva ni de-sti menil za. mJadeu-ko. kajti v Kreditno banko prihaja. zaradi številnih tam naseljenih pisarn in trgovskih lokalov v raznih nadstropjih vsako uro mnogo ljudi po opravkih. Ko so jo pa dijak ob Ki. vrnil z drsališča SK Ilirie. jo našel mladenko zopet na stopnišču. To se mu jo že nekoliko čudno videlo, sodil pa jo. da ima dekle gotovo opravka v hiši ali da koga čaka. Se tretjič je opazil mladenko, in si-eer okrog 1 T.*l. ko se jo vrnil iz Kožne «!oline, kamor ga. .j-- bila poslala mati. Ilotel jc mladenko ogovoriti, kaj vendar dola vse popoldne v hiši. pa se je premislil in odšel na stanovanje. Pol ure nato se jo odigrala pretresljiva tragedija. 15iio je okrog ko je čuvaj polog dvigala začni čuden šum iu akoj nato zamolkel padec v klet. Skočil je po »topnieah v klet in tuišel tam negibno neko mladenko, ki je ležala. v mlaki! krvi. Ni bilo dvoma, da jo nesrečnica skočila z višino. Naglo je čuvaj odhitel prod pošto ter obvestil službujočega stražnika. Ta je telefoniral reševalni postaji in čez nekaj minut jo že pridrvel reševalni avto. Iz kletnih prostorov so nesrečno dekle prenesli v avtomobil, ki jo je odpeljal v bolnico. 1'goto-vili so, da si jo nesrečnica zlomila oho nogi in levo roko, dobila pa tudi hude notranje poškodbe.Skočila jo najbrž iz istega četrtega. morda celo iz petega nadstropja. se enkrat ali dvakrat odbila od steno in priletela na neki bieikelj v kleti s tako silo. da so je prednje kolo zvilo v obliki osni i ce. V bolnišnici so pregledali ročno torbico in ugotovili na podlagi neke legitimacije, da jo obupa nka 23-let na Kina P.. uradnica v neki ljubljanski tovarni. V bolnišnici ,-vo jo prenesli v kirnrgič-ni oddelek, kjer so so za mladenko takoj zavzeli zdravniki. Obup ruskega, emigranta. •Na svet večer, baš okrog polnoči. se je odigral pred železniškim podvozom li«1 Smart inski cesti žalosten dogodek. Dalje časa jo tam. postaval mlajši človek, ki se je inu je videlo, da je nekam potrt- in zmeden. Ko je prenehal korakati sem in tja. je nekaj časa obstal pod podvozom bas nasproti mitniske čuvajnice, pose-segel v žep, izvlekel samokres in si ga nameril v glavo. Počilo je in neznance se je zgrudil. •Na strel so tako prihiteli neki pasati. ki so našli neznanca vsega v krvi. Takoj so telefonič-no obvestili reševalno postajo ter so neznanca nemudoma prepeljali v splošno bolnišnieo. Tam so ugotovili, da gre za 34-1 otnoga bivšega nočnega čuvaja -Rabuso-ve tovarne salam v Sesvetih pri Zagrebn, ruskega emigranta Oregon ja Sklocova. Nesrečnež ne more pojasniti, čemu si je hotel vzeti življenje. Ustrelil se je bil v usta in no more govoriti. V bolnišnici so ga takoj operirali in mu odstranili kroglo, ki mu je obtičala v vratu. Stanje obupanega emigranta je šd vodno kritično, kajti krogla mu je napravila v ustih in vratu hude rane. V splošno bolnišnico so na božič pripeljali tudi 261 etnega hlapca Sianka Končino z Rakeka pri Št. Rupertn na Dolenjskem. Fanta je brcnil konj ter mu razklal čeljusti. Beg iz življenja. V ljubljansko bolnišnico sta bila pripeljana dva obupanea, ki sta so hotela posloviti od življenja.. Stanje obeh jo zelo kritično. Malo prod polnočjo, je reševalni avto prepeljal iz sobe hotela "Tivoli' Alojznja Keziča, 24-Jeinega p revizijskega potnika iz liania-luke. .Nesrečnež .si jo bil z nožem preparal trebuh in vrat ter mu je iz obeh ran brizgala kri. Ivo so mu nudili v bolnici prvo pomoč, j je izpovedal, da si jo hotel vzeti življenje, ker je moral po krivem osumljen presedeti mosoe dni v prLskovalncm zaporu. Reševalni avto je nadalje prepeljal v bolnišnico Filipa Jeraja iz l*rezrenja. 271 etnoga delavca državnih železnic, ki se je snoei ^samokresom ustrelil v glavo. Pri dejanju se mu je tresla roka in si je pognal kroglo v brado, tla j«* šla skozi usta iu izstopila pri nosu. »Jerajev obraz jo popolnoma razmesarjen. Nesrečnik ne mero povedati vzroka poskušo-nega samomora, ker mu ni mogočo govoriti. Njegovo -tanje je zelo resno in je lo malo upanja na okrevanje. Gostilničarja je zabodel. Te dni je prišel v gostilno Andreja Zgonca v {'erkniei podoba r Alojz liajee, ki je bil nekam čudaško razpoložen. Sedel je vos večer pri vinu. okrog 21. ure pa jo dejal gostilničarju Zgonciu ki je sedel pri sosednji mizi. da ga TEŽKA JE LOČITEV OD DOMA Žaloigra v enem dejanju. Osebe: On, ona. Prostor: Stanovanje v Dowjv townu. čas: Dve uri pred začetkom veselice. ON i praznično napravljen. ^ klobukom na glavi, stoji sredi kuhinje) : — >No. boš kmalu gotova, Marjanea OXA (v sosednji sobi i: — Sem že napravljena. Takoj greva. ON : — Le hitro, saj veš, da morava še k švogru na večerjo, da gremo skupaj na veselico. ONA : — Takoj, takoj. OX (se nekaj časa izprehaja po kuhinji som in tja. nato pa sleče suknjo in zaviha rokave): — klet bo treba iti pogledat, če kaka pipa ue pušča. Previdnost .je poglavitna stvar. < Po preteku pol ure sr? vmei. — Tako. Se sodček vina sem pretočil, jo šlo že malo na kislo. No. kaj je pa s teboj Ali bo že kaj ? ONA <še vedno v sosednji sobi l : — Ob ,t«» ste dede.i. Saj sem ti vendar že pred pol ure rekla, da som že gotova. (>N: — No. tak pojdi, da greva. ONA: — Ali maš denar/ Ali si vzel robec.' Ali veš. kje so ključi? Ali si pokril kanarčka.* ON: — Vse ji* v redu. ONA: — Olrajt. Počakaj še par minut, da n.* oblečem. (rola lahko iz kuhinje postavi v sobo. Kaj je s tem mislil, ni jasno, pa j vendar no morem iti. tudi gostilničar s,- za. Iiajčovo be-j ON:— .Ia. kaj še nisi oblečena.1 sode ni zmenil. j ONA: — T.ikoj bom. kot da bi mignil. ON is« Tedaj pa jo Rajee stopil v kuhinjo. vzel dolg kuhinjski nož. se vrnil v sobo in sunil gostilničarja. Takoj je nastopita močno krvavenje in na pomoč poklicani zdravnik dr. Pnšenjak je po ob-vezanju od rodil prevoz ranjenca v Ljubljano. Vsa skrbna nega v Leonišču pa ni pomagala, Zgone jo 21. deoembra ponoči umrl. Ril je ugleden mož, >tar ti'i let. imel jo razen gostilne tudi pos-e-stvo in sodavičarstvo. Zapušča vdovo in šest otrok v starosti od Ifi od let. O tragični zadevi je uvedena stroga preiskava. BENEŠ 0 GOSPODARSKI KRIZI BUKAREŠT, Romunska. — Glasilo demokratske stranke "Lupta" | je v svoji slavnostni izdaji ob priliki svoje lOIetnice objavila tudi ! članek češkoslovaškega ministra dr. Beneša, v katerem daje smer-I nice za. pot do mednarodnega sodelovanja. Vsi strokovnjaki na gospodarskem polju, piše dr. Beneš. se s tem strinjajo, da odstranijo glavne vzroke sedanje gospodarske krize. Gotovo je, da imajo razne pojave gospodarske obolelosti svoje čisto krajevne vzroke, in se morajo v prvi vrsti sem prištevati orga-nični vzroki, ki jih je povzročil celokupni razvoj gospodarskega življenja v povojni dobi. Velikanska tržišča, kakor Rusija, Kitajska ali Indija, so poponoma izginila. Drugod je gospodarsko življenje omrt-vilo radi prevelike zadolžitve, ki je zopet nastala -zaradi velikih dolgov in reparacijskih plačil. Taksne razloge češkoslovaški zunanji minister radovolje podpiše, pač pa bi moral on vedno protestirati proti temu, da bi se reklo, da so teritorialne spremembe dovedle do dosedanje gospodarske depresije. — Mirovne pogodbe, v kolikor se tičejo teritorialnih vprašanj, nimajo s sedanjo krizo nobene zveze, kajti sicer bi bilo nerazumjlivo, da je ves svet zašel v gospodarsko bedo radi nekaterih sorazmerno malenkostnih sprememb v politiki srednje in vzhodne Evrope. Dr. Beneš se vprašuje, če bi resni ljudje ne mogli verjeti, da bi gospodarska kriza ne udarila z isto težo tudi Avstro-Ogrsko, katero so zamenjale narodne države, ki so nastale na njenih razvalinah. Dr. Beneš nadalje vprašuje, če bi morebiti gospodarska kriza prenehala, če bi se politične meje potegnile za par kilometrov proti severu ali proti jugu. j. zruši na stol in zaone mrmrati): — Sveti Bojr. to so ženske. Vso bova zamudila. Skoda, da prej, ko sem bil v kevdru. nisem kotla nastavil. Prodno bova sla. hi >o nateklo najmanj pol pakiiio. ONA (vstopi) : — Križ božji, kakšen pa si' Saj si vos kosmat. OXf.se potipa za brado) : — Saj res. Ko si >e zaeela oblaerti. s»*iu se obril. sedaj imam pa že pol in-ea dolge kocine. (Se za ene britij. ONA: — Čakaj malo. so boni šla sosedi pokazat. ON (so obrije, umije, počeše in ohleee) : — Najbolje hi hilo o«t:i-ti doma. (Skloue glavo in nekoliko zadrendje. — Po dolgem xu vstopi ona. On se zdrsne, prehudi in no pojrladi po bradi): — Se mi zdi. da so h«» treba še enkrat razi rat i. lN<». ali greš ali ne? ONA: — O ti pro>neta erfra k;ij mi jo rekla. Olt. kaj takega pa še ne. Sama zase naj -.krbi, kako bo oblečena, ne pa meni pr;i-\*iti. kaj naj obleeem. ON (.si zmenea o«*i}: — Kaj jro-vi»ris ONA : — I. sosedo mislim. Pravi. da ne pušejo zelene zidane hlače h rini plesni obleki. Pravi, cla moiiijo biti pink. N*o. pa ji ni zameriti. Ona se že razume na hlaefl. pa menda bolj na moške, nrpo na ženske. (Odide v sobo in zapre vrata za seboj). ON : — No. kaj pa sedaj ON*_\ : — Preobleči s«; moram. Vos. da ve noeem blamirati. ON: — Škoda, škoda, da nisem kotla nastavil. Zl.aj hi bila pa že polna galena. Tisočkrat sent so ž« zaklel, da ne grem nikamor več njo. pa me vrag vendarle premami. .loj, kako so se časi izpro-monili. Tisto jufro. ko sVa so odpravljala k poroki, jo hila pa v par sekundah oblečena. In kako s« j' j^ mudilo v cerkev, da som jo komaj dohajal. (Pogleda na uro) : — Deset l»o k malti. Ob osmih so je že pričelo. <*> bo šlo tako naprej, ne bova dosti deležna. DOiA: —Kaj pa delaš? ON: — Tebe čakam. ONA : — Meno ni treba nič čakati. Jaz som že gotova. Samo še preoblekla se bom. Pa klešeš se-grej. da si bom malo lase navila, da no bodo ljudje govorili, da s'om prišla kot oopornioa na vesel ioo. ON : — Kje pa so klešče * ONA: — ježeš. dedci pa res no redo, kam spravijo kako stvar. Na polioo poglej, nied talarji morajo biti. če jih nisi v ajshakso nesel . . . (Konee prihodnjič.) GLAS NARODA NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 8, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A GRADBA VELIKANA OPUŠČENA Siromašni državnik PARIZ, Francija. — V francoskem parlamentu je stavil zamorski poslanec Candace predlog, naj zbornica dovoli bi vie mu predsedniku francoske republike Raymcnu Poincareju letno pokojnino v znesku 200.000 frankov, njegova žena in otroci pa naj dobe po očetovi smrti polovico te vsote. Doslej je bil v francoski republiki običaj, da se nI izplačevala biv-Aim državnim poglavarjem ni kaka pokojnina. Slučaj se torej nanaša izrecno na PJincareja in sicer zato. ker je bil kot predsednik vedno na. svoiem mestu ter je zdaj kot 70 letni starec brez večjih dohodkov. Če bi predlog v zbornici propadel. bi bil Poincare na svoja stara Rta navezan na miloščino in na podporo s strani prijateljev. Zadnji predsednik francoske republike Doumergue si je "pokojnino" pre- j skrbel na ta način, da se je tik pred odhodom s predsedniškega mesta bogato oženil. Profesor Samojlovič zopet v Moskvi Med največje junake polarnih krajev bo morala zgodovina prišteti znanega ruskega profesorja fiamojloviCa, ki bi br« njega italijanski general Nobile s svojimi spremljevalci nikoli več ne videl domovine. Te dni se je vrnil prof. 8amojLovič s svojega potovanja po| inozemstvu v Moskvo. Med drugim se je mudil tudi v Parizu, kjer se Je udeležil mednarodnega zemljepisnega kongresa. Posetil je Nemčijo, Češkoslovaško, Švieo, Poljsko, Litvo in Latvijo, kjer je predaval o »v o j Ji polarnih ekspedicijah. V pogovoru z moskovskimi novinarji je prof. Samojlovič izjavil, da gospodarska kriza v za pa dni Evropi lelo nep3voljno vpliva na znanstveno delo. Mnogi učenjaki v Nemčiji in Skandinaviji se ne bodo mogli udeležiti mednarodnega polarnega leta. ker jim gmotne razmere ne dovoljujejo Glede na kritAra fospodars'ti položaj postaja problematičen tudi nameravani drugi polet Zeppelin a v arktične kraje. Zdaj Je na vrsti vprašanje nove polarne eltspedlcije na ledolomil -ni "Kraslnu". Pozna sreča CARDIFF. Wales — V občinskem lavetiiču je dolga leta iivel ohromel mornar George Robertson. Imel je neroatno p:fcojnino in z njo plačal skromno stanarino. — Njegova sredstva nikoli niso zadostovala z potrebna zdravila in drugo. Toda leta 1926 se je Robert-sonu nepričakovano nasmehnila sreča in Jdaj je umrl kot bogat mož v lastnem avtomobilu. Njegov brat, trgovec na Kitajskem, je u-mrl brez dedičev. Ubogi pohabljenec Je prejel do sto tisoč dolajev dedščine. Takoj &i je kupil vilo, kjer je nastavil za kuharja in hišnika. dva prijatelja iz hiralnice. Pomagal je zapustiti hiralnico tu-vsem ostalim tovarišem, ki bi radi to storili, a niso imeli denarja. Naklonil Je vsem male rente za ti vi j en je ori sorodnikih na deželi. Nato Je pomislil Robertson na lastno bodočnost in si za velik denar naročil razkošen avtomobil. Namesto sedežev je bilo nctri ležeče za pohabljenca, miza in stoli. Robertson Je potoval s tem avtomobilom, ki Je postal njegovo stalno bivališče, in obifkal križem Anglije ■tare prijatelje. Povsod je delil podpore in darila. Priznati je tretja, da Je Imel nesrečnež dosti več usmiljenja z reveži kakor je v navadi pri bogataših. Tragika ruskega emigranta Ruski letalski častnik Fialko je padel leta 1918 iz zračnih višav in obležal a petimi ranami nekje za bojiščem. Vsi so mislili, da se je ubil, toda bi! je rešen in po revoluciji Je prlbczal ▼ Francijo, kjer Je bil zaposlen najprej kot tovarniški Slelavce, pozneje Je pa postal šofer, kakor mnogi ruski emigranti, ki Jih v Parizu kar mrgoli, žena Je pri-1 spela na zimo 1. 1923 iz Rusije zaj Mfirn. m ssf<ža asi m bridko aaodo emigrantov. Prodno je pa prispela, [ Angleška paroplovna dimba "Cuuard" j«-, kakor znano, te dni ustavila dela. ki so se vršila v ladjedelnici v ('lye-sidn na Škotskem, kjer se nahaja v gradnji največja ladja sveta, last omenjene družbe. Novi parobrod obsega 73,000 t:n, je torej pravi velikan, ki ima prekašati vse ladje sveta tako po velikosti kakor po hitrcsti. Najhitrejša ladja sveta je danes "Bremen" od nemške "Hamburg-Amerika Li-nie". Z novim Cunard parnikom so si hoteli Angleži priboriti nazaj prvenstvo hitrcsti na morju. Razume se, da bi bil novi parobrod, namenjen za vožnjo v Ameriko, predstavljal svetovni rekord tudi z ozi-rcm na popolnost in razkošnost listale svoje opreme. I Zakaj je Cunard družba dela na • tem velikanu ustavila? Ker je splošna gospodarska kriza prizadela tudi angleško ladjedelstvo, oziroma po ropi c vstvo. Že zdaj na Angleškem več tisoč ladij počiva v pristaniščih, ker je tako osebni kakor blagovni promet silne padel; podebno pa je v vseh ostalih državah. Za Anglijo pa pomeni to dejstvo obenem padec m:ralnega ugleda in prestiža države, ker je Anglija do-zdaj imela prvenstvo po številu trgovske mornarice. CunarcP družba je izračunala, da bodo koncem leta 1931 njeni dohodki izkazali 2.420.000 funt: v sterling v manj ko se je mož seznanil v azilu ruskih častnikov v St. Cloudu z ruskim častnlk:m Dorsterjem. Stanovala sta skupaj tudi po prihodu Fialko-ve žene. Nekaj časa so se dobro razumeli, potem se je pa prijateljstvo razdrlo. Zakonca Fialko sta se preselila v Meudon pri Parizu. Dorster je pa ostal v Parizu. Kmalu se je pa tudi Dorster preselil v Muedon in prijateljstvo se je obnovilo. leta 1930. Sicer se bo ta primanjkljaj radi štedenj znižal na 1,780 tisoč funtov š:erllngov. toda računati je treba s tem, da bo osebni in blagovni promet v letu 1932 del še bolj. Zato družba raje utrpi škodo, povzročeno po ustavitvi njene zadnje brodogradnje. v katero je investiranih že 2 milljcna funtov šterlingov. nego da bi ladjo zgradila do konca. Skupni stroški za zgradbo velikana so bili preračunani na 5 milijonov funtov šterlingov. Ustavitev gradbe pomeni seveda veliko socialno nesrečo, ker je radi tega ostalo brez dela 3000 delavcev, ki so v sedanjem trenutku bili zaposleni na tej brodogradnfj. Prizadet h pa je še nadaljnjih 12 tisoč delavcev najrazličnejših strok, ki so izdelovali stroje in notranjo opravo transoceanskega velikana. Ti brezposelni padejo seveda v breme državi, ki jim izplačuje brezpo.-elne podpore. Cunard družba ne bi bila gradnje ustavila, ako bi uživala državno podporo. Cunard družba se ves čas svojega obstoja vzdržuje z lastnim privatnim kapitalom in na državno podporo do^daj sploh ni reflektlrala. Odkar pa uživa državno podporo konkurenčna družba "White Star", bo družbi Cunard nemogoče dalje konkurirati, ako tudi ona ne bo dobivala državne subvencije. Ustavitev del na novem paro-brodu je se\eda dala priliko za o-stro kritiko sistema brezposelnost -nih podpor. Ali ni nespametno in neekemomsko — tako pravijo mnogi — če država rajši prevzame nase breme pcdptr za 15.000 brezposelnih delavcev, kakor da bi z let- no subvencijo omogočila nadaljnjo gradbo morskega velikana? Pa tudi nasprotniki sedanjega kurza visc-kih carin ne molčijo. — Slučaj ustavitve brodogradnje Cu-nardovega pa mika — tako sodijo — dokazuje Jasno, da nI gospodarske krize na Angleškem kriv "dumping", ki ga vrše tuje pre-v:zne družbe in da zato tudi zvišanje carin ne bo moglo popraviti slabega gospodarskega položaja. Pač pa je tega položaja kriv pre-vis:k bančni diskont, ki' ima namen. da prepreči preveliko razvrednotenje funta šterlinga. pa tega namena ni dosegel, pač pa onemogoča, da bi angleška industrija imela od devalutacije dobiček. Previsoki bančni diskont predstavlja neznzsno obremenitev angleške industrije. Resnica bo pač v bredi. Da je kriva neugodnega položaja angleškega ladjJdelstva tudi konkurenca tu:ih družb, ki seveda delajo z lastno izgubo, temu je dokas dejstvo. da se angleška p:-štna uprava poslužuje za prevoz angleške pošte v severno In južno Ameriko nemških paroplovnih družb! Sicer pa Cunard družba upa. da bo p; preteku par m esc cev mogla dela na novem velikanu zopet nadaljevati. D: nžba se namreč sedaj pogaja z vlado za državno podporo. ROMAN FRANCOSKO SPISAL CLAUDE ANET AMERIŠKA POSTOJANKA SE RUŠI Ehrenbrcitstela, Nemčija, <>. januarja. — Dolgotrajno deževje je izpod.,*"illo plasti jx i starodavno tukajšnjo trdnjavo, kjer je bilo nastiJiijrno ameriško vojaštvo po svetovni vojni t«*k< • ' Tp Je samo par izmed mnog h električnih priprav, ki povečajo komfort. udobnost in lepoto vašega dem«. Nekaj minul pozneje je Arijana Xik >la-jevna prišla prstih stopajoč, se j«' mlada dekiiea zmuznila skozi j«' potisnila na po steljo. , "Ob devetih me moraš zbuditi, ob devetih, ali si m«' razumela i Danes predpoldue imani izpit.*" "Prav, prav, Arijana Nikolajevim, ii" bom pozabila. — Zdaj pa je že svetel dan. Kako pozno prihajate domov. Prosim vas. zavoljo K<»ga, čuvajte se. — Takoj pridem, da vas .slečem," je rekla in skušala vstati. "Ne, Paša, le leži. Prespi še nekolik >. Na srečo se znam sama oblačiti in slačiti." Nekaj minut pozneje je zavladal v vsej hiši Dvoranske popolen mir. — Ob d vetih istega predpoldneva je profesor zgodovine Pavel Pavlo vi i? z drugima dvema učiteljema izpraŠeval učenke gimnazije, ki jo je vodila gospa Znaineuska. Bil je to zaključni izpit. Kakih dvajset mladih deklet se je zbralo v veliki, svetli, goli šolski sobi. Polglasno, pretrgano govorjenje. šepetanje, kratke, nemirno izgovorjene besede. Živahne oči so se lesketale na bledih obličjih. Nekatere so še nemirim listale po zgodovinski knjigi. Drujje vneto poslušale. kaj se godi na odru. Za vsako učenko je bilo del-jčeno jm-i mini r izpraševanja. Vsaka je prejela na lističu svoje vprašanje |><> žrebu in j»' imela toliko ča.-a za? razinišljevanje. dokler ni profesor izprašal njene predhodnice. Arijana Nikolajevim je ravnokar čakala, da pride na vrsto, in mečkal v rokah listek, ki ji j»;t j«' dal Pavel I*:ivlovič. Dve uri spanja sta zadostovali, da je njeno < bličje dobilo zopet svojo skoraj .»-t roško svežost. Nad nekoliko premajhnimi, svet losi viini očmi, so se ločile dolge obrvi, ki so se skoraj dotikale nadjnajhnini. ravnim. pravilnim nosom. Lepo zarisane ust-n«ee so bile zaprte Arijana ni premišljevala o svoji nalogi, ampak poslušala zastajajoče odgovore učenk. Pod črnimi vekami so se ji lesketale sive oči in morala se je očitno zatajevati, da ne bi pomagala lova-riŠieam v stiski. Neka ob steni stoječa nadzirajoča dama je pogledala na svojo uro in šla iz sobe. Dve minuti pozneje se je vrnila s šolsko vodi- j teljieo. Profesorji so ji post režiji vt< ponu-' < 1 i 1 i stol pred odrom. Gospa Znamenska pa 1 se je zahvalila s poki 111 »m glave in sedla bolj zadaj za učiteljičnim stolom. Rahlo mrmranje je šl<» po dvorani. Mlade dekliee so se polglasno pogovarjal«'. "Že zopet je tu." "'Vselej je tu. kadar Arijano izprašuje- ■ * < .1«»! "Sramota, to je protekeija!" Komaj je gospa Znamenska sedla, je Pavel Pavlovi«1 utrujeno pobobnal po mizi in rekel: 4"Hvala.M ' . Dekiiea na odru je bila odrešena. Sla j»-11a svoje mesto in zakrila zardelo obličje z žepnim robcem. * t "Kuzn jeeova." ..... Arijana je pristopila. Profesor ni dvignil pogleda in vprašal: j "Kako se glasi vaše vprašanje?" "Novogorodski mučeniki." Arijana je začela govoriti, ne da bi čakala nadaljnili vprašanj. Govorila je s' presenetljivo gotovostjo. Najtežja vpraša-' nja je odgovarjala preprosto, najbolj za-: motno snov je povedala jasno in razumlji- i vo. Razvrščala je tlele snovi po njih vaz-' nosti, ni se izgubljala v malenkostnih in l>odala jasno sliko, v kateri je bila vsaka t reč na svojem pravem mestu. Izpraševalei so jo poslušali z ugodjem poshišaleev v koneertni dvorani ob nastopu velikih umetnikov. Pavel Pavlovi«" ni zdaj odmaknil oči z njenega obličja. Znamenska je naptlo poslušala. Videlo se je. da sledi z velikim zanimanjem izčrpnemu govoru Arijauc Nikolajevi!«1. Oči vseli v dvorani so gb*«lale na odei. "To je petiea s križem." j«* rekla neka ueeiika. "Prva nagra la in zlata -vet nja " j«' petala druga. "Poglej Pavla Pavloviea," je siknila tretja, "ni dvoma, zaljubljen j«* vanjo.* • To vem že d«di;o." j« odgovorila bleda, resna deklica. Cez pet minut j«* Pavel Pavlovi/- prekinil Arijano. "Dovolj je. Kuznjt........ hvala." Mlada dekiiea je stopila z odra. Neki profesor s«' j«* sklonil k sosimIu in zas«-petal: "Ženijalen otrok." Vr«"» pozneje j«* bilo konce izkušnji'. Medtem ko so Iruge učenke zapuščale dvorano, j«* Arijana ostala in se pogovarjala z voditt ljieo. Njun pogovor j«* trajal dolgo časa. Kmalu sta ostali sami v dvorani. Končno je Znamenska v nenadnem vzlivu nežnosti. poljubila presenečeno Arijano iu rekla: il Kjerkoli boste, Arijana, ne pozabite 11:-k«>li. da sem vaša prijairljica!" Nato jo je odpustila. Na stopnišču sta priča kovni i Arijano Nikolajevim dve dekleti. Šepetajo. Ta sc pogovarjali in se pritajen i. iijcd!ji\ hihitali. Prva j<1 bila velika, vitka, bi« a. bleščečih oči in ostrih kretenj. Prr^a . <■ bila grda. majhnih oči. širokega nosu, toin ko-ketna in živahna. Obe sta bili na slabem glasu: večkrat sta nosili nakitje, ki je bilo sumljivega izvora, zakaj obe sta bili i/, malomeščanskih in in premožnih rodbin. Pri-liružili sta se Arijam in jo med p«»tjo obsipavali s čestitkami, la-kanjem in božanjem-— < ujte. Arijana." je rekla nato večja med njima, "ali ne bi mogli priti nocoj .z nami.' Majhna družba na> bo tam. V novi letni hiši, ki jo j«- Popov pred kratkim ku- Popov j«' bil najbogat« jsi trgovee mesta, mož v zreli starosti iu strašno grd. "Opremil jo j«- na nenavaden način; lo to si predstavljajte, da ni v vsej hiši stola, samo divani so. To morate videti!" Nato je mala tovarišiea z vnemo dodala: ".(.Sodba pa je skrita v sosedni sobi, slišiš jo, vi«liš pa nič. I11 potem se j«k izmislil nekaj doeela novega: razsvetljava sestoji iz neštetih majhnih sveč, ki ugašajo druga za drugo. "Kdo pa večerja na teh divaiiiliT' je vprašala Arijana. "'Ali bi morala večerjati s Popovim T* "Nekaj njegovih prijateljev, ki so imenitni ljudje. Zakaj pa ne bi Popov sedel poleg vas i Blazno je v vas zaljubljen; sanja in govori samo «» vas. Na vsak način morate priti." "Lepa hvala. Popov j«' pregi-d." 4"Toda duhovit. Sploh pa bi ga slišali peti! Tako očarljivo poj«', I l!lMllilllllMIWIilllll!l!lli^li» itiIi ...............130 Sprrtna kuharica. trd« rtvjin:i ... 1.1."» SvH« Pismo slare iu nAvr »trzr. lepo trdo vrz.-tn.-i ........................:t._ Sadno i i »o Jnrčieet i spisi-: Popolna izdaja vseh lil zrezkov, lejvn vezanih ................................10.— «. zveaek: I>r. Zober — Tugomer broširano .........-.........................."5 Jitan i.Mserija i Poveri iz stenskega živijenja ......................................36 \ Kako se sem jaz likal f Alt'viViH i I. 7, ezek ..... VFBFKA NAS I K) .M v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50' v najfinejše usnje trda vez ..................................1.X0 ' Spolna nevarnost ..................... j Sadje v gospodinjstvu ............ MARIJA VARH1NJA Slavonic American Vew Itook fino vez ............................1-26' v f.nu usnje ....................1 50 v nartjnejfie u^nje trda te/ .....................................l-<*. t Ana knjiga iu fierilo laškega jr Hrvatski inolitvcniki: ( tod t Iilo/ofijo (Vrb?) 10 ti; Itak« s««! sr ja/ iikal (AW'VW) II. ZV. _____.......... Kalio snu sr jaz likal i ,\!»'>ros. .. ml. t»»z. ____________ .00 •-», si. :>i. 50! Šf. 31. i Kor«-jslia brala. jw»v»->t iz mL«ij<>iiuv v Koreji ............................JJOj IJSO JSt» -o I I čbenik atigleškrjfa jezika ir«lo ....................... I<«■• ■-1 r.-i no ....................... .30 Si« medtrdjegj lovea. Potni.Nni st št. šr. t lj«-hi Mitarofiti. lina —........I.—- SHita Has«, a mir ljudem, fifl.i vez niijfiiirjši t ........................., Zfoočee m-Wski. v ptatrt^............... rinn si* ................................... Vinu«*, najfinejši ve/ ................. Angleški molitveniki: (ta mladino) Child'* PraterliMok: v I'-irv« .♦»• (datnW vezano .. v tw-U. kf«l vezano ..........— C«Mir I ntw .Me ____________________________ fino teznao .................... Key of lii-aven: I .n.i vezano ................................35 ! v u^Hjf vezano ..........................«0 . » ...".Jfiltej-i*- UMI jo VtTuMO ........I.fo ' (ZA MtHLlSl.i:, \ rliki Mivki HMSovnik: zbirka pisem. Uši ill iu t log /a zasebnike in (rgotre .. ...........1.^3 jjU : Voščilna knjiiira ..............................Jio I.— ; Zbirka ilomačib rtlrattl ............... . 2drarilna ......... .... 1 00' Zrl in pleirl. vlotae itaeavne-a zdravilstva.................................1 JO Zcodotina 1 uirtiuisfi pri Slotrn- rih. Hrvatih in Srbih ............1^0 Zdratjr m!aclh»r ................................|.*J3 Zdra« je iu bule/ru » domači hiši. 2 zvezka ....................................1.2U! Zgodovina Srbov. Ilrvatovln Slo-veaeev ' Mrlfk» II. zvezek ..........................;„.......jjo-i ' Prorokova'ne karte ..... .... Straootr t Štiri smrti. I. x\_______________ Saui pred hiše .................... Stanley v Afriki ................. . Spomin znanega potovalra j Stritarjrta Anlhotegija. _ Si-.to Srsto. pov»»-.t iz Ahnu-pv J Krt na asvela .... 1.50 Knto-kj punt iS~u-..„ .......................... , —............—. Sf 1 j.", Kuhinja pri kraljici noiiri . JiO j Študmt naj »»o. V. zv......................X". 'J.,' Kaj j. Markara saajalo __________25 | Sveta Nothui ga ................................... m. Kazaki .............................................M malr povesti.............................35 Kriirv put patra Kupijenlka .........701 Stazaoleder........................................... Kaj se je izmislit dr. Ok» .................45. Šopek Samot arke ..............................35 lerstiko*; zbrani spisi ...................JO Sveltt nor ............................................3d I. zv. PrtMi; (»de iu rkSo- ! Svetlobe in .iriire ..............................f.20 Tarzan sin opic ..............'....JO Tarzan sin apie. trdo vez....T.?« Kaka roko .............................25 Živeti _____________________________.25 št. 35. < Claj Sni usti j Krii Vojna z 4ugurto, i »oslov. Ant. Dokler. li:; »trani. hroS. ...............J»0 Ši. :'Jt. tKsarer Me^kot Listki. j^jJ 1-11 >fratii .......................................65 št. ::7. Ilomafr živali ...................30 ......š*. :ts. Tarzan in svet...............I.— ......* j Žu v. La llahrme .....................Ji št. 17. >IlMetij dnše ..............1.— ----- . št**r. 4«. Tarzanovr živali ............39 šr»v. -U«. Tarzanov sh«. trd vez ....1.20 S«ika lie t i ray e ________________1.20 Slav, ba'ade in romance. ..00 V metr/ii......................1.— Namišljrtti bolnik ...............J*0 To in onkraj Sotle...............JtO SPtSF ZA MLADINO (C.ANC.L) •I. zv. tr»Ia veziiun. Vseltuje 12 ]h>- vesfi ..... .. JiO 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S po- vovrf i ..... ...30 ■"«. zv. trdo vezano. Vinski l>rat ...30 I!, zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- vesti ..... .............. .................... .30 tnl Ca | roman ... i 1-di netje; Romatn-r, U-erndr; Tolmač - Stike (MeSfer I balade iu l^r.ilk .......^o L Spake. humore<4ca. ird.ii ..............«1 .............!if) 30; ..l.io! _____30 1 .....35' ...00' i. zr. S'Jka 1-evslika in njrs*te „40! kritike ia polemik«__________________ Tr.lo \ ..................................I, ljubljanske slike. HHnl Ustidk. Trgm-w. Ku|ta'-ij>U stražnik. t"ra«tiiiW. J«ii>"al ttv!:l«ir. 0»«sfi|-ni«Tir. KSefiri ulje. Natalun-a. Duhovnik, itd. .............................. ►JSHAKlftrKAflEVA WAA: — i Mathhet, tr«lo ve/...................... liroSlmno ...».............. (*!ad illanistim .......... « DiMnjK^k*» Zapiski mrtvega doma. I. •I«-I .............. .1.20 ....90 I— i JO. il».i>t..jev-kl» Zapiski iz .........!.— .mrtvepi doma. !I. del . šr. fil. tcoian Bratje in sestre.....,73 Št. »K. Idijot. t. fU-| i lWwro>rkl .M Št. Iti. Idijot. II del ......................JN» Sr. <>1. Idijot, III. del .....................90 Šr. Uo. Idijot. IV. ....................JO Sv. .fit) Key of Heaven: v <*-loin|f IVUlim Cathulir I'wirl Manual: v dno o«njc voaiiut Ate Maria v (i Iti I U»aje veza o« .1.20 .1^0 .151 . 1.30 .1.-10 POVESTI m ROMANI Amerika. po\>od duliro. doma najbolj* ..... Agitator (Kersnik) Lueifer _______ Marjetica .................. Materina irtrv ........... .Muje življenje .......... Malt I .oni ................... Miijonar hrez denarja Ot tlelo.................. Sen Kresne noči .............90 .............70 .............70 .............70 SPLOŠNA KNJIŽICA; ..............................-50 ............................ti ...........75 l-iba- POUCNE KNJIGE Aiijkšku stoveusko berilo ............2.— Aueleško-slor. iu slov. migi. slovar .!»0 Amerika in Amerikami (Trunk) 5.- «b»ro»i .................................. Itožja put- na IMedu .............................2« Božja pot na Šmarni gori .................20 Maron. krščanski deček iz nona ...._____________....._________________-___ MUdih Kinikernržot lastni ziro- ............................C5 ..........................................-75 i hroš..................8o; Mlinarjev .lanez ................................50 št. Andrej Ubfer —.................................JiO Musolioo ............................................40 Kcueška vedeževalka ......................J35' Mrtvi Goslač ..................................-33: Kelgrajski biser ...............................Malt Klatež ......................................., Beli meresen ......................................40' Mesija ................................................J50-!Št- Bele noči. mali junak .........................60 Malenkosti (Ivu« AU»iv<-bti ..........251 Italkansko-Turškn vojska ................-M j Mladim srcem. Zl.irfca ^.re.ti za Balkanska tujska, s *lifcjtuii .......?3; slovenska mladimi..........................25! _ Boj in zmaga, potest .........................20 j Misterija, i-oman ............................. Blagajna Vriikega vojvoda ............"0 j Xa različnih polili .............................40 Betfegar ..............................................Notarjem nos. humoreska ...................35 Boy. (roman) ....................................Vared. ki izmlra .................................40 Barska voj>.ka ................-.................40 \ Naša vas. It. <14-1, 9 povesti ...............90 tire ................................... Tigrovi zobje ....................... Tik za fronto .............-..... 1. (Ivan Alhrer-lUt ILuijeua j Tatič. i Bevki. trd. vez. _ grada. Izrlnia !«>re*t. lot str.. 'Tri indijanske potesti ...... briši rano ....................................JC» Tunel. soe. roman .............. ! Trenutki oddiha ------------— 2. (Rado M umi k t Na Bledu. , Turki pred Dunajem _______ izvirna (invest, lsl Mr., hruš. Tri legende o raipeln. tnl St. .'t. (Ivan Ko/.mant' Testament ljudska drnina v 4 dej., hros. lor. »trani ...................................JJ3 i. snuj.le. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ............................ .30 St. ^r. Ljubezen 4. (Cvetko Colar) .Poletne klasje. izl>rane |>esmi. ]S4 *ir-l»r»š:raiM> ____________________ Vsi t deli ...............................:t. St. Cd. Kamela, skozi ulio si van- be, veseloigra ..................................45 Slovenski pisatelji IL zi.: . Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. ČV- ..............2.50 ............1— ................70 ____________-75 ...............30 ...........1.20 ................^0 _____________30 ve/.......C5 j Akropol is in Piramide ................80' broširano ............... Tisoč in ena nor (Rapei j Azazel. trdo vez.................................i.— ve/, inata iz V rubs t vi i (Matlvivi ____________________1.23 j trda vezano ...................................gil ....................1.25 Narcis (Cruden i, broS......................30 th'j........................fill dej........................73 «l« j......-..........."»0 IGRE . Be" ki trgovec, lsroka?. v itej.-mj Cyran de Bergerar. Heri«'na komedija v petih dejanjih. Trdo ve- ........-.....:.................................1.70 Rdtia. draiua v 4. tiofspa z morja. .1. Ijtkalna železnie:i. Marta. Sera»>nj v Rielnnondu. 4. dejanja ........................................... tMi vojski, l-r.a-.ir. >ririli >fik.il» . Tončkove sajne na Miklavšev večer, .Mkidinska »lt:i s {letjetii v dejanjih .................................... R. T. R. Drama v dejanjih s |»rifti^ro. i0:ll**ki. vz.......... Ketizor. 3 d.-jauj. tr.'a rezana Veronika lleseniška. tr.l:t vez ... Za križ in sviiiuulu. I ^ r < i le »i v dejaniih ............................ Kupleti (Grurn i. tTčeni Mihec. — Kranjske šege in navade. Ne* zadovoljstvo, .1 zvezki skupaj L— Rnpleta Kuza Muca (Parma) .........40 PES^IARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uretlil Hubad ....2.50 2. Koroške slovetfdte narodne pesmi (Svikaršlc) l. 2., In 3. St. 1. Št. la. št. 10. Št. 1L Št. 12. šr. i::. skupaj ........................... MALE PESMARICE: Srbske narodne himne _____.15 Sto čutiš. Srbine tužni .....15 Na planine ............................15 Zvečer ...................................13 Vasovalec.............................-15 Podokniea ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-rovnik> I.. II. iu li. stopnja 1"» ...................................................20 VSE. :: stoj iti je skupaj ..............30 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) ........................................23 Narodne vojaške »Kerjančič* ...........30 Lira, srednješolska. 1. in 2. zvezek j »o .30 Troglasni -nladinski zbor primeren n* trogluM'ii. ženski ali mnžki ztior. 13 |M'»mii*. il'ri'gidi ......1,— Mešani in moški zbori (AljaS) — ::. zvezek: I'-.iIm lts: Ti veselo l>oj: Na dan: Idvna noč« .30 ..ca I t». zv<-ž.-k : OtMuniti k veselju; Sveta mv-: Strstžniki: Hvalite Go- >I««l:i: OlMiitkf: Heslo ................. 7. zvezek: Slavrek: Zaostali ptii*; lx>moriMln:i i-kri<-a : Pri svadhi; Pri mrtvaškem sj»n-%-nof.i,*-. Mlin po«| 2emljo. Neta, Sanje .................................. 1.1 snopi«'. Vestalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok .................. 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .......... 20. snopi*?. Sv. Just; .Marijinega obroka .... Domači glasi, (Vrkvew ra^an zi».r ....................................t,— 12. Ta ut um Ergo t Preiurh ............JSi • Mašne pesmi za mešan ibor — »Satllieri .........................................50 «ai ' " il-ngua Tantum Ergo nilori. i Fuerster > ...........................5® li Pange Linciu Tantum Krgo Ge- nitori iCerliiei ................................ZO Hvalite tiospotla v njegovih svrt- nikih. jiestnl n:i svetnikom i Premrl t ...............................40 10 ubhajiinih in 2 v častpresv. Sr- 35 eu Jezusovemu (Cnun) _______ j Mtssa in lionorem St. Josephl — (Pognehniki .............................. •30 J Kyrie .............................................. K svetemu Rešnjeniu telesu — 4 Fuerster • .............................. .....40 Sv. Nikolaj ...........................................C0 .35 .40 ..(>0 ...30 PESMI in POEZIJE i Tri rože i ..............80 ..............80 rubstvu (Mati«3£» ____________________1.23 } ........-501 V gorskem zakol ju ............................-35 Moje obzorje. (Cangli NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na ritrah. -I zvezki ........................3u»») Buri pridejo. L .......................20 NOTE za TAMRURICE st. st. •V i Krn d Mileiuskil (■ Fridolln Žolna in njegove druži žiti«, vesekmiodre trtice I., 72 si rani, liro^irano .........................25 U. | Novak > Ljuobsumnost .....30 Beat in dnevnik .......................W; Nova Erotika, trdo vez .10 Augetjska služba ali nauk kako se naj streže k *v. maši .................. Cankar: (loj nalezljivim boleznim ...................*5: Krešnik Lenard'. hro*. Cerkui&ko ježem ................................1.20] ynmtt .......... Sloje življenje ......... i iivinozdravnik liri^Hrano .1.25 Domači zdravnik po Knaipu: • t»roAirnuo ..„..,„............ Govedoreja ......................... Hitri račimar ............................. Jugatlatlja iMeltk) 1. zveaek 2 zvezek. 1 2 snopič ....... Kletarstvo (Skalieky) Kratka srimka gramatika ............ Kratka zgodovina Slovencev, lir tatov in Romantične d riše............... .1.25 ( Cvetke ......................................... j C tetina Borograjska ............... febellea ....................................... ......; krilec iz zivljeuja na kmetih 1.30! Drobiž, iu razne povesti — .1.80 i Spisal Mllein-ki ............... Darov« ........70 ........80 .......75. ........00 ......-25 .......Ji0 ........25 .......J5 ........00 ......................M Kako se postane driarljan Z. D. ,25 Kak« *> poeta ne ameriški drtavQan .bi Knjiga • dostojnem vedenju Kal. Kalriu Račuaica liberalizem ......... PjnhflMrMa m Hnfelja te Mlada leta «_j inirmw«, Kgoo Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ..................................JiO* Dve sliki: — Njiva; Starka -------(Meškvu .......................................M .50, Devica Orleanska ..............................Jif Duhovni boj ....................................50 .75) Dedek je pravil; .Vlarinka in škra- .......M .........35 -------------------1.25 leQrW ............................................M\ ElizohHa ....... ...................................33 Fabijola «11 refeev v Katakombah.....45 L zr. ................. II. «v. -------—______________ (Oba akapaj 00 centov) .30 .VKekarstto ...................................1_ Nea^ko-angleški tuhaač ___________1.40 NaJMMo "dot. Kuharica, (M8 atr. lepo vez. (Katln^ekl ___________ J&+— U. del E*. Kreka .75 Fran Baton Trenk.............. FTložoftka zgodba ............. l^ra Duvat« ...................... 4i«zdovulk <2 ZV1IZKA i (•oispodarlca sveta ......... Codčevskt katekizem ...... Gostilne v stari Ljubljani «rtka Mjrtologlja ___________ Gusarji ............................. Gusar v obtokih ____________ Hadžl Murat (Tolstoj) HH pnpeia, vez. _______________ Hektarjev Hedvika . mk m (KtaKova > _____ (11. Groteske in reaano ——........" broširano____________ V .......... ..........M ..........30 ........1.20 ...........40 .........-«5 ...........60 ........L— .....—...75 ..........JO __________40 ....................1,— ......................M .....................4* veseloigra .75 ....................40 ........-32 ..............70 Naša leto. trda vez .............................70 Irfoširaua .......................................50 Na Indijskih otokih ............................JiO Naši ljudje .........................................-40 Nekaj iz ruske zgodovina............-.....35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z Wojuib pohodov bivSe-«a slovi'n^kojra polka ....................1.3(t Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Opkraj pragozda................................-80 Odkritje Amerike, trdo vezano.........G0 nLeliko vezann" .............................Ja• Prapceeanovp zgodbe .........................35 Paatt in zanki ..................................25 Pater Kajetan....................................1,—. Pingvinski otok ...................................00 Povest o sedkiih oliešenlll ................30 Pravica kladiva ..................................30 Pabirki ic Roža (Albreeht) .............25 Pariški zlatar....................................-33 Prihajač, ikivest .................................00' »oifgflce .................................................25 Povesti, itesrai v pro/.i (Baudelaire) trdo vezano ..................................1.— Po strani Idobuk ............................** Plat zvona.......................!..................^ Prt stricu ...........................................-001 Prst božji _______________________-.......30' Patrta, ftove^r Iz irske JunaSke dobe ........................................-........36 Pa gorah in dolinafa _____________________.36" Pol litaH vipavca ...............................J Poslednji Mehikanec .............-...........3k PraAjiee H. .Majat1 ...........-..............-36 IPreiMaid. PMehi Ut dmf» svet- nHii v gnptaf bm»____________________.25 Prigodbe čebelice Maje. trda ve« L— Ptlre salivke, trdi vez.......................15 ............33 ............-66 -.........-3* _________-36 Pred nevihto . Popotnik« ....... Poznava Boga Pirtit ........ Povodedj _______ PraSkl jadek ... Prisega Pravtjioo in " 1. zvezek ' ± »rezek ...25 thtrarjk .....- (KoiSotnlk) Andersonove pripove«lke. Z;i slovensko mladimi priredila 1'tva, 111 strani, bruš.................35 Št. S. Akt' štev. 11S ....................-75 Štev. !». i Cttiv. prof. dr. Franc VVelier. i Problemi sodohue filozofije, U47 strani, l>roš..............70 št. lo. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relijefuti karikatura iu dilnulijs^i, 55 str., lirt«5. .........25 Št. 11. (Pavel Gol In r Peterrkove poslednje sanje. Pomična jKivest Št. 12. (Dr. Kari KngllS^ Denar »anKlno-gospodarski Kt»is. pošlo venil dr. Albin O^ris, 2:16 str., hrofi. ...........................................„..80 Št. 12. ( Fran Mileinski) Mogočni prstan, narodna prarljle« v 4. dejanjih, 01 str., brofi..................30 Šr. 13, (V. M. t^aršin» Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil l*. Žun, 11!! sir., »u'oS......................30 Št. ll. (I>r. Kari F.ogliš) Denar, narodno-goppodur^ki spis. jioslo-venll dr. Alhln Ogris, 2:!t; str., hroš................................................80 Št. lii. Edraond in dules de Gon- court, Reaee Mauperui ...................40 Št. ML' (Janka Sameei Življenje, pesmi, 112 str.,- broil. ..............45 » t sr. 17. (Prosper Morimee) Verne duše v vieah, povect. prevel ilir- Ko l^retnar. 80 stra......................30 ,št. 18. (JaroKl. Vrehllek.v>' Oporoka lukoTftega grajičaka, loiicfa v enem' dejauju, po^b»venil dr. Fr. ltradaP. 47 st rafal. hnriBrano ............25 St. 1J». (Gerhart Hauiitman) Potopljeni zVon, dram. v bajka v i»e-tih dejanjih; ptwdoveutl Anron Funtek, 124 strani, broš. ..............36 ftr. 2n. (Jul. Zeyer> tiompači in Konturaeaki. ja|>ouskI roman. La eefielne j »Te ve l dr. Fran Rra-dat\ 154 straftf, bro«. .....................iS »t. 21. (Frilolin Žolna' Dvanajst Eadbie, II- 73 str. ..............................................35 (Tolstoj) Krevtzerjeva 30 (Sophkklea) AnUgane, ial-na Igra, poslov. G. (iolar, 60 »tr. bruamao---------36 V okiopnjaku okrog sveta: 1. del .............................................90 2. del..............................................90 OHA SKI PAJ ............................1.00 Veliki inkvizitor ..............................1.— Vera i Waldora i, I »ros.....-...............35 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rabindranatli Tabore«, ir«lo vezauo .75 broširam* .....................................:.60 Volk spokornik in druge" povesti....1.— trdo vezano ................................1.25 Višnje ga repatiea, 'roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35 V pnstiv je šla, III. zv......................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu .....................25 Vodnikova pratika I. 1927 .................50 Vodidkova pratika I. 1928 ................50 Vodniki in preporoki .........................60 Ztnjsel smrti ......................................00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60 Za kruhom, povest ............................35 Zadnji kmečka vojska ...................75 Zaditja pravda, voz...........................70 Zgodovina o nevidnem človeku .........35 Zmaj iz Bosne .....................................76 Življenje slov. trpina, IzbKml spisi AleSovee, zv. skupaj ......—...130 Ztatalcopi ...............................................26 Ženini naše Koprnele .........................45 Zmote in konec gdč. Pavle —..............45 Zlata vas ...........................................-56 Zbirka narodnih pripovedk I. del ................................. M. del ........................... .....................-,-.-46 .v-............—---------»^i . Znamenje StfMr (Doyle) _______________.36 Zgodovinske anekdote...........-...........36 Z ognjem in metan ........................3.— Zločin in kazen: 1, In If. zvezek ........................1.— . vezana ..................................,»;..1.25 Zgodbe Napoleonovega bazarja.........60 rezana ............___________________________86 Zgodbe zdravnika Močnika .............70 Zlati panter ...............________________________M Zvestoba do groba_____________________136 hroš. Št. 22. St. 23. ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI . 1. zv. Vojnomir ali poganstvo ______SS 2. zv. HiiOi , brcalo« 3. zv. Veool« faveoH __________________35 4. zv. Poveotl te aKke ...„'.,..________„-..35 5. zv. aa| ba. — UteK Primorske pesmi. (Urudeui. vez......33 Slutne (Albrehti, liro":......................30 Pohorske poti (Glasen, bn»š............30 Oton Zupančie: Sto ugank..........................................50 Vijolica. Pesn.i za mladost .............(H) Zvončki. Zbirka jiesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ......-......90 Zlatorog, pravljice, trda vez ...........G0 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR ' -1 - ' "* • J i (PavCttJ> Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvežek po .........30 lo zvezkov skupaj ........................2.50 8: mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPKEMLJEVANJEM KLAVIRJA Allium slov. narodnih iiesmi iPrrtovec) ..............................8(1 Šest *>arodnih pesni i (Prelovee) .811 MEŠANI IN MOftKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : 1. zvezek.......................................75 11. zvezek .........................................75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holraar) 1 — Orlovske himne (Vodopivec) ........1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ..................-.................45 MOŠKI ZBOR Trije mo5ki zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matioa ...........40 Narodna nagrobnica. (ftTficj..........35 Gortkl odiilevl (Laharnar 2. z v......45 DliOGLASNO: Naši himni-...........................................JiO Trti« MfeftSNl ZBORI: n. sv. (Laharnar) .. Glasb«. *AZNE PESMI S SPREMLJEl'A-NJEM: Domovini. (Fo«0er) ...... Izdala Glasbena Matioa Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero fh iietero raznih glasov .........45 *u bi rM rudečih rož, moški zbor z bariton solom In priredbo za dvoopet---------i............................20 ▼ pepetnftai noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor in orkester Izdala Glasbena Matic« ____________75 Dve po0dU (Prelovee), za UoSkl afior Ih hariron solo _______________30 Slovenske narodne pesmi za raški zbor in petje ....1.30 Bom šel na plani nre. Pod puri slov. narodnih jH-snii il>ajuk) ............1,— Na Gorenjskem je fletuo ................1.— RAZGLEDNICE Netvyorške. Itazlii'ne. dučat .............40 Velikonočne, božične in novoletne ducat .................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. ducat ..........................40 liosamezno po .................................05 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč nim papirju s platnenimi pregibi...........................................150 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .............................30 Jugoslavija ...........................................30 Gorenjska .......................................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje .............................................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje. Kozjak ............................30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ..........1..........................20 Prekmurje in Medomnrje .............30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .........30 Canada .................................................40 Združenih držav, veliki .....................40 .Mali ...................................................15 Nova Evropa ........................................36 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona. . Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi* Washington, Wyoming, vsaki po .................25 Illinois, Pennsylvania. Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — Vlrgtete, Ohio, Now Yocfc — vaa-ki po ...................-..................—......41 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandira j te pismo. Ne naročajte katerih ni o ceniku. Knjige pošiljamo poštnine proeto "GLAS NARODA" rti W. K" Street rikvr IMtK ir -i 4 ODA" NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 8» 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. ZEMOLANT Is zbirke "SimuJanti** Lavžarjevega Jožeta seveda niste vrat in mu je nemilo pomagal sko- poznali. Bil je samouk tesar, doma J z\ vrata ves zasinel" 7. reških hribov. V mladih letih se Einšpiren!" 'Zemolant! je bil pri Kraljičinem gradcu za cčJtnjavo in je prehodil dokaj sveta kot tesar pri gradbi mostov. Na starost, ko je onemogel, je popravljal škafe, sode, samckolnič-na kolesa in krpal železno posodo s svetlim činom, katere umetnosti je tudi mene naučil. Dedoval sem po njem *Loetkolben", s katerim pozneje pozdravil mnogo kuhinjskih pohabljencev. Od svojega dela je imel v 80. letu nekoliko boslonajev, nekaj hval, nekaj obljubljenega in malo sprejetega plačila. Edino dve reci Je čuval kakor največji zaklad: — pločevinasto škatljo z 69 srebrni- Res so ga zaprli. Drugo jutro je bil pa trd, kakor star komis. Preplašeni profos je hitel v en: sapi dr zdravnika ki se je pravkar pripravljal k zajtrku. Gospod regimencarcet, pokorno javljam, da da je infanterist Po-teko nocoj v umrl v zaporu. Je že trd in siv." "K—a—j? Tak zemolant. Uo. takega pa se nisem videl!' je zazijal v resničnem začudenju, nato pa 3« je prtisnil prst na čelo. "Der Kerl 1st mir zafueiss ge-Htorben!" (Nalašč mi je umri fante J. In je pomičil košček zemlje v kavo. "V mrtvašnico ga dajte, pa mi kronami in pražnjo obleko s či- dobro zaklenite. Zemolant je nam- stim predilom, da bo za njegov po-1 reč zemolant. še s par se lahko greb. Vsega tega se ni dotaknil ni- J znaie.*' li v najhujši toedi, ko ga. je pitala i Pa se ni. D: ugi dan smo ga po-cbč-na med vojno z dvema krona-, kopali z regimenemuziko. božje k a" ni- Zemolant mora biti vse kaj drugega, nemara je grihov-ska beseda. Čudna je in strahotna !" Počivaj v miru moj stari prijatelj Lavžar je v Jože. Vesel sem. da si bil pravičen, čeprav nisi iskal zase pravice. — Janko Kač OBISK V PARIŠKI MRTVAŠNICI V Parizu sta dve poslopji, v ka- f stiti potrebam. Zlasti je težko, ker ten se ne pride, brez težav. To sta zahtevajo profesorji "posebne slu- čaje": sežgana telesa, trupla a-topljencev itd. Včasi se celo primeri, da imamo v Morgue res taka ' posebna trupla", a ravno take dostikrat reklamirajo svojci zase. Potem smo pač prisiljeni naprositi domače, da bi prepustili truplo znanesti, ki ji napravijo s tem neprecenljivo uslugo, in v večini pri- IZDAJALSKI SLEDOVI ma miloščine. Ko je na veliko nedeljo 1916. Lavžar umrl. so ga zavili neumlte-ga in nepreoblečenega v njegovo prepleznjeno odej: in ga je prepeljal tovariš občinski mUoščinar brez kri te na samotežnem vozičku v mrtvašnico. Njihovo pražnjo obleko so pridali v korist občinske ubožne blagajne na dražbi, srebrni zaklad pa je nekdo pri smrtni zmeinjavi stisnil. Najlepša Lavžarjeva lastnost je bila resnicoljubnost. Zgodb: o Lav-žarjevim Jožetu sem zapisal zato. ker sva bila dobra prijatelja, obenem pa rat3, da baste čull, kako me je on prvi poučil, kaj je simulant. Nekoč se*n gledal pri njem. kaljo se naperijo prečke v pesto in platišče. Utrnil si je kapljico z no-su ji mi povedal tole dogodovšči-no iz vojaških let. — Imeli smo pri Khunovem regimentu debelega zdravnika, ki se je brigal za vse na svetu bolj, kakor sa svoje maroderje. Vsakega je dgnal s psovko: "Zemulant! Einšpiren !*• Pa je Imel mir pred bolniki. Zgodilo se je pa, da je ia je zbolel moj kamarad Poteko. Tam nekje pri Šmarju je bil doma. Ujedati ga je začelo, da ni mogel več stati. Dva ka mara da sta ga prijela in peljala k viziti. — Zdravnik je bil prav tedaj pri mal-ci in se je silno razhudil nad ne-Lrečnim kamardom. Prijel ga je za ' Za boleče sklepe Samo namažite s tem zanesljivim starim lini men torn A PAIN-EXPELLER Nihče ni nikoli uganil, kaj je hotel reč. zdravnik s tisto strahotno besedo: zemolant. Ti, ki si bil v črnih šolah, boš pa nemara vedel." — Kaj ne bi vedel, sem .se mu nasmehnil. "Zemolant" ali .simulant jc tak bolnik, ki Izkušnja uči, da se človeški organizem polagoma prilagodi strupom. To je mogoče zaradi tega, ker se v krvi stvorijo učinkoviti protivni strupi. Na t?m so osnevane metode zaščitnega cepljenja, pa tudi večina znanstvenih krvnih preizkušenj. Beljakovine iz krvi psa. ki jih vcepimo kuncem v kri. učinkujejo kot močni strupi. Istočasna se v krvi ne učinkujejo več škodljivo. Ta proces lahka epazujemo v re-agenčni cevi, ker dobe razstruplje-ne snovi belkasto motno barvo. Presenetljiva je, da učinkujejo protivni sirupi le proti določenim beljakovinastlm snovem — n. pr. v našem primeru proti pasjim be-ni bolan, ( ijakovinarn. T^ je osnova metode, sovjetsko poslaništvo in mrtvašnica Morgue. Sivo in mračno leži slednje poslopje sredi Pariza. Vrata so vedno zaprta, zastori spuščeni. Komaj prestopi človek prag te odurne hiše, mora biti že pripravljen na ostro zasliševanje s strani ravnatelja ali pa nadzornika tega pcslopja. *Tu je tudi sodno zdravniški institut in študenti, ki tod j merov ne brez uspeha, poslušajo nekatera predavanja, ne j Največ trupel potegnejo iz re-pridejo noter, če se ne morejo iz- i ke Seine in sicer pretežnem ste-* kazati nadzorniku s potrebno Je- vilu moških. Med 70 neznanimi gitimacijo. i mrtveci 'je bilo 41 moških in le Mene so spustili v poslopje s J 29 žensk. Značilno je, da so moški priporočilom policijske prefekture i skoraj vedne že v zrelih letih, do-in ravnatelj Jules Prete me je prav! čim so ženske domala brez izjeme prisrčno sprejel. M:ž je prav pri- vse mlade. Pri moških gre skoraj jetnega značaja, ustrežljiv in tako i vedno za samomorilce, dočim se ljubezniv, da čisto nič ne sporni- j pri ženskah neredkokdaj dežene-nja na človeka, ki ima posla z ža-, jo znaki nasilja. lostnimi rečmi, kakršne so pač na- j še nekaj bc nemara interesiralo klonjene uradnikom Morgue. Pr- ; Čitatelje. Vsakemu, ki najde trup-vo, kar zapaziš na hodmku, je le- [ lo, se izplača premija 25 ali 30. pak, na katerem se bere, da "je; frankov. Majhna vsotica sicer, a treba plačat: ra vsakeg mrtveca, j včasi celo premoženje za siromašne ki ga pri ne iO semkaj, če ima še ; ljudi. Tok Seine pa je takšen, da !_____ rodbino, sio frankov". i se najde največ trupel med Billan- { Koliko pa velja vzdrževanj?! courtom in Suresnesom in zdaj se;1|fADIlcr MA/,C Dm DAMI je tamkaj razvila neka povsem no- j MvKIlLI Nvlfc bill rUWIl- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE oglašujte "GLAS NARODA" ne čitm urno nu članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE mrtvašnice, — je bilo moje prvo vprašanje. — Morgue nas velja natanko LOŠČEN OBNOVITEV KATEDRALE SV. SOFUE va obrt, ki bi jo latiko imenovali j lov na trupla. Z njim se največ ■ 440.000 frankov na leto, ker mora- 1 bavijo stari ribiči, ki niso več za • mo plačevati csobje dvajsetih lju-, prejšnji posel. Na bregovih poseda-' di: uradnikov, Izvedencev in de-j jo in opazujejo vodo. Vse, kar se lavcev. Tudi materialni stroški so j jim vidi .sumljivo, potegnejo na! 201etni Joscf Zwetschke iz Šum-lnost, čeprav ima naša široka jav-precej veliki. Za kemične in foto- k'-.3.-10. j b2rlca na češkoslovaškem se je za- ! nost pod vplivom krvavih srednje- grafične reči moramo plačati pravJ Organizacija Morgue se razlikujejo,^ v Hietno hčerko svojega gc-j veških spominov o tem še vedno PRAGA, Čehoslovaška. — K:ran predpisuje versko strp- temveč se le dela bolnega, ker mu j ^ ^ten s,* da čisto točno ugo- takc kaže." "Menda ne veš pravo," je ema-jal globok;verni Lavžar. •'Simulant je lahko kaj drugega, kakor praviš, čeprav ni mogoče, da bi se zdrav človek upal delati b:lnega. Saj se vendar mora bati očitne CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo loviti izvor kakšnih krvavih sledov. Prof. Uhlenhuth v Freiburgu. Nemčiji, je na ta način dognal celo izvor 30 in več let starih sledov, kar je važna ugctovltev zlasti za sodno medicino. GROZEN ZLOČIN drugačne nazore. Zate nikoli niso razdrli turški osvojevalci svetišča podvrženih narodov, temveč Jih kvečjemu spremenili v mošeje, kajti "Bog je eden, in ono, kar je posvečeno Bogu, ne sme služiti čLo- le,pe denarje." jod vseh drugih mrtvašnic na sve- j spodarja, krojaškega mojstra VI- — Za fotograflčne pripomočke? i tu po uvodoma navedenih določil-! ^ Dekličina mati je bila s hčer- — Seveda. Trupla, ki jih ne mo- lih. Zunaj Pari2a so vse mrtvašni-! k^im kavalirj-tm zadovoljna, :čc* remo spoznati ali identificirati sejce pristopne občlnslvu, kar zelo'pa ne 7czaljubljenca sta si bi-fotogratirajo, če še niso p:poino-! olajšuje Identifikacijo. Pri nas jej]a prisegla zvestobo do groba in to ma razpadla. Imamo že zbirko ne- ; pa tc* strogo prepovedano. Če se ua karsibodi. Lani je moral kaj sto slik, tocla odkr.ts moram j pri nas kdo oglasi in pravi, da se' fant k vijakom in letos je prišel na! veku". Toda muslimanska veroiz-priznati, da se le redkokdaj posre- j mu bo na podlagi časniških vesti! dopust, pa mu je dekle povedalo.! poved prepoveduje slikati človečke či šele naknadno spoznati neiden- morda posrečilo poznati truplo, po-] da ji oče vsiljuje drugega fanta in j cbraze. Turki so navadna prebelili tiflcirane osebe s spoaioejo foto- j tem slučaj najprvo točno preišče-j da ^ ^^ da ga bo morala vze- vse stenske slike in poskrili knjige grafij. Za laika, utegne biti zan:- j mo, ker se v mnogih primerih iz- J pa sla sklenila skupaj umreti, s sv. podobami v kleti, kjer se nave j še, da snemamo s trupel tudi i kaže, da priganja obiskovalce zgolj \ da bi ju vsaj po smrti ne mogli hajajo še sedaj. Marsikateri znan-odtise prstov, ker to včasih zelo radovednost. Ko je bila Morgue še j razdružiti. j stveniki vsled tega mislijo, da se olajša preiskavo. Mcrda se boste: vsakomu odprta, je bil ted vedno j 17. septembra sta šla k spovedi, j bodo sčasoma našli v starinskih začudili, če vam povem, da se lah- nepopisen naval prav patološke ra-J p:tem sta pa napisala poslovilna j m:šejah oogrešani rokopisi z Anko dobe odtiski prstov tudi, ko je dovednosti. žal pa moram pribiti, • pisma m od^la v bližnji go?d, kjer j stofanovimi in Sofoklejevimi dra- truplo že docela segnito. Na ta i da sc bili obiskovalci večinoma iz zločincev, čijih od tiske prstov je hranila tudi policija. Zadnje leto način smo identificirali že mnogo boljših slojev rekord so pa odnesle čakala smrti. Fantu je pa naenkrat dame. K .sreči je mrtvašnica zdaj upadel pogum in zaljubljenca sta spet zaprta za občinstvo in že 15 j odložila samomor na prih:dnji dan. je bilo odd an ill v Morgue 2055 mrt- let se mora vsak, ki h-če semkaj.! Naslednjega dne je Zwetschke de-vecev, med katerimi jih je ostalo podvreči strogi kontroli. j klico na istem kraju ustrelil, po- I gnal ji je dve krogli v glavo tako, samo n eidentificiranih. Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 Weal 18th Street New York City Te dni j<* bil ifcvršeti pri Nemškem. Brotlti na Ceh osi o vaškem /.ločin, ki je razburil vso okolico. Železničar IIoi;in so je oženil nedavno s hreerko kmeta Kiu-irka Ano. Kmalu po poroki je pa postal m-ož ljubosumen na svojo ženo in neprestano ji je očital, tla j rnn je nezvesta. Ž svojemu očetu in večkrat se je zatekla k njemu, ker se je moža bala. Pretekle dni sta se zakonca zopet sprla in mož je v silni jezi sklenil napraviti vsem« konec. Žena je slutila, da se bo nekaj zgodila in že zgodaj zjutraj je odšla Ic svojemu očetu. K main mož z revolverjem je v tastovo stanovanje, lioteč u-'----------- strel it i svojo ženo. V kritičnem | | kočasni pjjriteti z liro. Italija-nsku trenutku je pa skočil oee pred i strel il. Zgrudila se je mrtva bi i-! narodna banka, ki kontrolira je z rožami pokrita deklica mirno, mami ali celo Sapfin:mi pesmimi. — Neznani mrtvaki dobe vsak OMEJITEV DEVIZNE TRGO-svojo številko na pokopališču Thi- j • VINE V ITALIJI, ais. Seveda prepustimo neznana trupla sodno zdravniškemu institu-i ^TT- Tr"°Vma s<< v It:,li-li tu, ki jih potrebuje v znanstvene! Vefleijelne notaciji namene. Na pariški univerzi je cdi lr leta do leta več slušateljev in v j !'u h°r'f[l se 5e za do- enaki meri raste tudi potreba po ,a5,m ,Unt Pod,aK1 »»ejenegm 'truplih za anatomične študije. -1 (Ml Xmlalj^ranje. > I »a. jaz miii. Konečno sem vas vendar hotela še enkrat vi-•Vti. pravi Marija in sede na ponudcni stol. — Najprej: kako *>«• Viim Jf tu t'iis podilo.' š. 1« t \iiio stari-jši; driljrcjra ni ni«*. Na«- življenje j*' vedno isto. Satuo vji-*. .sva pogrešala. gospodična -Marija. Kje ste vendar liili ' Zdaj ste kar da en k rat zopet tukaj. Ali tudi veste, tla — Vem v m* — vse boljše kot vi. — ga prekine .Marija. — nje-<»v otrok je umrl v mojem naročju in Te-I«- cvetlice bom nesla na jijt-piv grob. Marija op.i/i njima začitd«-na obraza iu jim ti'(laj |»ove. ila je i ied tem poslala usmiljena sestra in tla je na ta način prišla v njegovo liišo. Stari llerger nekolikokrat prikrima. nato pa reče: V oni hiši nekaj ni prav — iino >ii-er lepo in bogato ženo. i« da n»- izgleda. da bi bil srečen. l*a da hi videli pogreb, kaj takega že dolgo ni bilo. Wliko število pogrebcev in tolik<» veneev in kako bled j«* bil gospod stotnik — ako vse to pomislim, je edino — Pu-stinm to. stara: kar se j«* zgodilo, si- je zgodilo. Zdaj se ne mor«- v«-«"- izprcuteiiiti in o tem ne bomo govorili več. — pravi ri llfrjrer svoji ženi. k;ijti opazil je. da so pri vsaki njeni besedi bolostcio zategnila usta. Da. otroku j** -»»-daj dobro! O. gospod llerger. kolikokrat me je navdajala želja, da bi tudi jaz tako slabo spala, prosta vseli j»'lueljskih bolečin. Mogoče mi boste se pripravili grob. Tedaj naj i »o vse popolnoma priprr-sto — samo bršljan in eno belo vrtnieo na £r«b. — pravi žalostno Marija. . Nad vse rad bi bil vedel, kje ste iu par dopis-nie. ki ste mu jih pisali, j«1 venomer prebiral. Njegove in vaše slike .so nam svete. Tako govori Berger in prosi Marijo, da o sebi kaj pove. Nato pripoveduje Marija o svojem poklicu, da je pri dr. Omanu in še več kaj drugega, da je prišel čas. ko je morala iti. Z iskrenimi besedami -e poslovi od obeh in gre na Lazotov grob. Tam položi evet-liee poleg dragih veneev. ki so že pokrivali mali grob. S sklenjenimi rokami in globoko zatopljena v misli stoji Marija poleg groba. iN it i ne opazi, da prši dež in da ji mraz sega do kosti. Njene misli so bile popolnoma pri otroku, pri Wolfu in nejto-pisna bolečina je presnnila njeno dušo. Zazdelo -e ji je. da ves poginu in vsa ljubezen do njenega poklica ne velja nič. odkar ga je •/opet videla in na svojih ustnicah čutila njegove poljube. Temno in žalostno kot današnji dan je njeno življenje ležalo jir. <1 njo. I »olj in g< ist o prične deževati; mraz jo strese in se ozre ok..!i sebe. Nikogar ni bilo. Skoraj gotovo je bila edino bitje na t« ni tihem, žali stneni kraju. si\«. in ueprodirno je viselo nebo nad njo. Dve vrani s liri-paviin kraka njem ste preleteli nad njeno glavo, (ilohok vzdih dvi-sriie njene prsi. Z rokami zakrije obraz in prične bridko jokati. Sree ji je potrto k t »t nekdaj. 1'očuti se tako osamljeno in zapuščeno, da se ji krči srce. S;ij emia nikognr na širnem svetu, katerega bi se mogla okleniti. Tako je bila zatopljena v svojo bolest, da ni slišala bližajočih se kora-.io\. Sele ko ji nekdo nežno potegne roki z obraza, prestrašena po-gleda in vidi Wolfa. ki je Ijubeznjrvo imel oči uprte v njen obraz. Ti tukaj. Marija — in jokaš.' — jo vpraša skrbljivo. — Jutri so Verne duše in tako sem hotela Lazotu prinesti šopek e vet lic. Hvaležno jo pogleda. — Ti moja draga Marija; kako si dobra. Toda zakaj jokaš? Ali si bolna ? — \V< ;r. sama ne veni. Kar naenkrat me je prevzelo. O, tako žalostno je. — ji žalostno [»ride skozi njene ustnice. Nato pa se skuša smejati iu si obrisati solze, tla tudi Wolf ne bi bil žalosten. \Vo|f prikima. — Da. Marija, tako žalostno, tla celo zavidam svojega otroki* tukaj v z«mlji. — pravi žalosten. W'olfov obraz je bil tako žalosten, da se ji je trgalo srce. — Moj dragi, — ga tolaži s svojim sladkim glasom. — ne žaluj tako. poglej svojo ženo — — Moja žena? — bridko se zasmeje. — moja žena .se posvetuje s šiviljami o oblekah hi tako dalje. Da. ko bi bila. kot si ti. moja draga, potem bi bilo vse, vse drugače. Tako pa nimam nikogar. ki bi me razumel, ki bi imel sočutje z menoj. — Ne delaj krivite svoji ženi. Wolf! Svojega Lazota je zelo ljubila. Da. tla. — sama sebe pa še bolj! Ne govoriva več o tem. saj vse nič ne pomaga in se po nopcotrebncm mučim. Oba molčita iu sta zatopljena v svoje misli. — Kako samotno je tukaj. — pravi Marija in se lahno strese. — zato se človeku tudi vitli vse bolj žalostno. Nato si oba zreta v oči; Wolf jo prime za obe roki in reče: — Takrat. Marija, takrat naju to ni motilo, — in ji reče ono. n« kar je ravno oni trenutek mislil. — Takrat je bila pomlad. Wolf, in te vrtnice so cvetele, — pravi Marija tiho in ga pogleda z nepopisno milolio. — zdaj na ie jeseni* — jesen! — in Wolf pogleda mimo nje v praznino. Marijo strese mraz. Bilo je prehladno in mokro. — Wolf to opazi. — Marija, zebe te. Pojdiva dolgo že stojiva tukaj. Gotovo unas mokre in mrzle noge. — D. to ni nič. Toda iinaa prav, kajti gospa Omanova me bo zmerjala. — Ali si še vedno pri njih? -- Da, in ostanem še čez rimo. S postrežbo bolnikov bo kaj malo. lektor ne pusti, razun tla kaj delam v njegovi privatni kliniki. Tako dobra *ta oba do mene. — Ako ostaneš tukaj, potem se bova še večkrat videla, kaj ne Marija ? — Mogoče bo kdaj na nesel kak slučaj, da se bova srečala n;. • 'In I. drugače pa midim. tla ne. Zdaj pa mi dovoli, da grem me že Zebe. .. Stegne mu nasproti obe roki, rekoč: - — Z Bogoom. moj Wolf! Trdo jo prime in jo bolestno gleda v njen sladki, bledi obraz. Se mnogo je imel na svojem srcu. kar bi rati povedal in vprašal, pa ni iniel nobene besede. — I.og te živi. moja Marija, moja edina sreča. — mu pside ko-nečno skozi ustnice. Kot napol zadušene so zvenele te besede in krčevito stisne njeni roki. Sledeč nekemu nenadnimi notranjemu navtlahnjenju okle-ie Marija roek okoli njegovega vratu in pritisne iskreno poljubna ujt gova ir ta. Privije jo k sebi. kakor da je ne bi hotel več izpustiti. — Ostani vendar pri iireni. — ji proseče 3*»peče na uho. T« tla Marija se izvije iz njegovega objema hi naglo .odhiti. Po nekaj minutah se obrne iu vitli, da Wolf še vedno žalosten stoji ob grobu svojega sina in Zopet se ji v srcu vzbudi usmiljenje do njega. V.sloni se na lipo. ki je svoje gole veje kot v obtožbo dvigala proti nebu. Vroče solze toči za svojo izgubljeno ljubznijo. (Dalje prihodnjič.) 2700 LET V KRSTI LENINGRAD, Sovjetska Rusija. V erijentaiskem oddelku Ermitaža so definitlvno preiskali egiptsko, mumijo, ki so jo šele nedavna vzeli; POZOR ROJAKI IN UPNIKI SAKSER STATE BANK V LIKVIDACIJI SE ENO PREROKOVANJE JAPONSKI IDEAL ŽENSKE LEPOTE iz sarkofaga. Na notranjem ovoju. mumije so odkrili napis, ki je iT I ^5441 l>LS"--a, tičejo Glasa njega razvidno, da gre za mumijo INaroda'. naročnino, naročila za svečenika boga Ammona Pateske. ^J^e itd > Je treba pošiljati na ki je umrl v 16. letu vladanja ne- nasl°v-' "Glas Naroda", 216 West znanega faraona. Zadnje ovoje so 18- Street. New York City. Pisma, so morali odstranjevati zela počasi | ^ tičejo (Jla.s Naroda, pa >o in previdno, kajti balzami, ki sojPO^na na Sakser State lSank, bili z njimi ovoji prepojeni, so sei"0^0 vn,Jeiia- Nemški astrolog Schuinaeher je tudi stopil med poroke in napoveduje Nemčiji v novem letu iz- V starih časih je veljala žen- boljšanje splošnega težkega polo- ska 1|a japonskelll za bitje brez žaja. Sedanjo gospodarsko krizo 4lllšo Pml ,uožitvij0 j«. morala na svetil so povzročili baje pin- brezpogojno ubogati svojega oče- neti Pran. Saturn in Jupiter, ki t;i po moiitvi j«, b], |m ..j,.,, so se postavili tam gori visoko mož. a kot vdovi je zapomni nami V tako nerodno pozo.; vedo val v vsem sin. pa naj je hil da so zmešali Zemljanom vse r>»- še tako mlati. Njena vedno enako čune. Kritična konstelacija teb prijazna maska obraza ni smela planetarnih velesil je bila pa k nikoli pokazati, kaj .se godi v sreči končana že v novembru, in nj,.ni ,iuši. Te verige je pa mo- za prihodnje leto se nam obetajo derna Japonska zlomila. 1'rizade nekoliko ugodnejše koiLstelacije. ' va si (|a izražajo poteze njenega Kritičen bo še začetek leta v to- obraza osebno noto. potluhovlje- liko. ker bodo stala valutna vpra- nost \n inteligenco. Steni se ji je šaja v ospredju gospodarske kri- posrečilo očarati svet umetnikov, ze. Potem se 1»«» pa gospodarski Seusuto Pneutlo. eden motler- p«»ložaj na svetu izboljšal. nj|, ,iaponeev. pravi, tla vidijo <;lede 'Nemčije pravi Sehuuia- zdaj Japonci žensko lepoto tak«, clier, tla bo preživljala tlo poIt»- v okroglem kakor podolgovatem I vice novega leta mnogo httjšo go- obrazu, glavno pa je. tla je žen- spodarsko krizo, kakor druge tir- ska duhovita. Ž.-nska. ki ima vso. žave. Hrueningovi vladi se obeta- prejšnje čase edino veljavno zu-' jo zelo težki časi. Večji nenwri nanjo lepoto, zdaj ni več všeč j bodo v Nemčiji sredi februarja, moškim, če njen obraz ne kaže in- | proti koncu junija in v začetku tejigence in samozavesti. Ta nov avgusta. Sele v oktobru in no- ideal ženske lepote najbolje ka- vem bril se bo položaj v Nemčiji že pot k emancipaciji japonskih izboljšal. Hindenhurg ostane na žensk. Cejša se izpreminja zdaj v svojem mestu tndi v novem letu.' veliko damo. Zapadno-evropsk - I čeprav ga botb» hudo napadali. tt»alete vedno bolj izpodrivajo i Preti Drueningu nastopi nemško evropsko nošo. Isti Japonec, ki po i ljmlstvo. posebno odločno v maju nosno koraka naprej in in juniju. Presenečenje čaka Hit- SVojo ženo v kimonu mi ler.ia. Njem se bodo majala tla daj, ji prav rad in galantno da poti nogami že v januarju in fe- | prednost, čim jo zagleda v zapad- bruarju. noevropski ohleki. Etrdili v smoli p:dobno snov. Mumija je zelo dobro ohranjena, barva obraza je rdečkasto rjava, nos je bil pri mumificiran ju in zavijanju stlačen, vendar se pa še čisto dobro vidi egiptski tip obraza. Ta mumija je za orijentalski oddelek slovitega petrograjskega muzeja najdragocenejša pridobitev. V Ermitažu so odprli zadnje čase še dva sark:faga. Strokovnjaki trdijo, da so stare te mumije 2700 let. KAKO DOLGO SME TRAJATi POLJUB? 6 DNI PREKO OCEAN Najkrajli In najbolj ugodna pot potovanj« na ocrunnJh oaro'klht Vprašanje, kako dolgo sme trajati poljub, je gotovo naivno. Vsak človek lahko poljublja drugega. kolikor hoče in kolikor mo-' priložit i bančno knjižieo. Vse zadeve, ki se tičejo Sakser State Dank. kot na pr. terjatve, vprašanja itd., je treba pošiljati, na njen na-slov Cortlandt St.! Kdor od lanke še ni sprejel ti-' sk ivin za terjatev, naj takoj piše banki p. nje. Nekatera pisma, vsebujoča tiskovine, je namreč pošta vrnila. Ako je bila izstavljena bančna knjižica na dve osebi, morata ter- : jatev obe osebi podpisati, četudi • S se nahaja ena v Ameriki ena pa v Evropi, Ako sta imeli naprimer mati in hči naložen denar na eno bane no knjižico, morata terjatev ob«- i podpisati, bodisi da živita skupaj, bodisi da se nahajata v dveh različnih deželah. Podpis na terjatvi mora biti ist t »t a k kot je podpis na karti, ki se nahaja v banki. Vsaki terjatvi ("Proofs of i'laims") je treba ko se PARIS 15. jan. (10 P.M.) ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.) (12.05A-M.) Najkrajša pot po 2»l«-stilcL Vsakdo > » poKtrbnI kabini X Vfltml modernim •io..i>ti..»tvil — Hija^a in slitvna Tran -cutkči kuhinja izrtdno nizke cena. Vp-a««Jt#- kutcretokoi pooblaAeeneKa aseota FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW von k. n. v ADVERTISE in "GLAS NARODA" pusea irno za- POZOR, ROJAKI Iz naslova na Usta, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte to raj. da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cu.ig, A. Saftlč Sallda, Louis Costello Waisenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis I^anich ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc. Mary Bambich. !. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Olrard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm. Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth. Louis Oouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Pan Ian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Brodertck NEW YORK Gowanda. Karl StrnUha Little Falls, Frank Masi« OHIO Barberton, John Balant, Joe Hi a Cleveland. Anton Bobek. Chas. Karllnger, Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kunrše NUes, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jak£^ Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlviek Midway, John Zust Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J, Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Scliifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, J. L'eterne) UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jo« Koren Sheboygan, John Zorman j WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock 3prlngs. Louls Taucher OUoioadTllle. Joe Rollct re. Metl iHdjuboin in poljubom je pa terjatev tiče neizplačane de- pa velika razlika. Eni so sladki in narne pošiljat ve, ji je treba j»ri- spadajo meti največje užitke, j ložiti^ originalno potrdilo. drugi pa grenki in jih prišteva-' , ■ , , , , . , t.w * * -i. Kdor je p.islal banki terjatev. mo pred viteške žrtve. . , , , . Iv-L-, II« . lil . • » P» »H dobil od nje potrdila, naj Kako dolgo pa lahko poljub- ... J i- - , - , P'se ponj. lja igralec svojo partnerko na gledališkem odru? j -—-- To, na prvi pogled lahko vprašanj«*. je bilo nedavno predmet pritožbe in spora nekega poset-nika pariškega gledališča Mathu-rrn. Slo je za starejšega, poročenega arhitekta, ki se je čutil ob ljuba vnem prizoru v neki moderni gledališki igri v svoji sramežljivosti užaljenega in se zgražal nad igralcem in igralko, ki >»ta se predolgo in prevroče poljubljala. Energično je zahteval, naj nastopi policija proti igral centa in ravnateljstvu gledališča. Igralec Sa-turin Fobre in njegova partnerka France Ellvs sta pa izjavila, da se meti poljubljanjem ne zavedata niti najmanjšega greha, pa naj poljub traja še tako dolgo. Igralci v takih primerih sploh ne mislijo nase. temveč samo na svojo vlogo. - KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." NOHTI, NOGE IN ZNAČAJ . Neki angleški raziskovalec, ki se bavi s spoznavanjem človeških značajev na podlagi fizioloških znakov, je sestavil cel sistem, ki se tla po njem na podlagi oblike nohtov presojati človekov značaj. Ljudje, ki imajo dolge nohte na prstih, veljajo za dobrohotne. Taki ljudje zaupajo vase. drugim pa ne zaupajo. Široki nohti so znak dobrodušnosti in šegavosti. ki je pa združeno z večjo ali manjšo bojazljivostjo in plahost-jo. Kdor ima majhne, okrogle nohte, je retlko zadovoljen ni dobre volje .Za vsako malenkost se razjezi, je zloben in nestrpen. Debeli. masivni nohti so pa nasprotno znak mirnega in veselega temperamenta. Tak človek ima zelo razvit zmisel za dobro jetl in pijačo, rad mirno in dolgo spi, iz skromnih prejemkov si zna pri-štediti s svojo marljivostjo in vztrajnostjo lepo premoženje. Bledi nohti svinčence barve so tipični za prepirljive in melanholične značaje. Često so pa znak. da je človek nadarjen za filozofijo in znantist vobče. Dolgi, ozki in lepo oblikovani nohti kažejo na fin umetniški okus. veselje do družabnega življenja in zmožnost navdušiti se za vse lepo. Tudi po nogah se da baje določiti človekov značaj. Tako zatrjuje Anglež Prevoste. Po njegovem mnenju kažejo visoke, vitke, proporuijonalne noge najvišjo inteligenco in lepoto. Debele, kratke noge so znak dobrodušnega in marljivega človeka, tenke noge pa pričajo o lakomnosti. Noge na X so znak komodnosti. na O pa znak energičnega človeka. Enakomerno razvite, debele ali tanke noge nmajo vestni ljudje. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 Inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, OA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y.