Poštnina plačana v gotovini. LETO XLIV. ŠTEV. 9.-10. Slovenski Pravnik Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani 1. DR. IVAN SIRKO: Poravnava na mapno mejo 205 2. DR. EDVARD PAJNIČ: Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju 216 3. DR. JANKO VRANČIC: Odškodninske tožbe nameščencev proti službodavcem radi opuščenega ali nepravilnega pokojninskega zavarovanja 230 4. DR. JOSO JURKOVIČ: Zakon stopi v veljavo 238 5. Književna poročila 240 6. Razne vesti 251 PRILOGA: Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh V LJUBLJANI 1930 NATISNILA ..NARODNA TISKARNA" Za uredništvo In Izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Sajovic Za Narodno tiskarno: Franc 3ezerSek SLOVENSKI PRAVNIK Leto XLIV. Ljubljana, 1930. Št. 9.—10. Poravnava na mapno mejo. Dr. Ivan Sirko. Pravni primer, obravnavan pod gornjim naslovom v Pravniku 1. 1926., stran 65, se je nadaljeval tako zanimivo in poučno, da se mi zdi vredno, ga objaviti in ob njem raz* pravljati o vprašanju veljavnosti take poravnave na mapno mejo in to tem bolj, ker objavlja zbirka odločb stola sedmo* rice pod štev. 120., stran 159., isti primer pod naslovom: »Tožbeni zahtevek, da je tožitelj lastnik zemljišča, kakor kaže mapna meja, je dovolj določe n«, a nadaljnje pravdanje kaže, da to ni res in da je treba ta nauk popraviti. Radi preglednosti naj ponovim. V nespornem postopku radi ureditve sporne meje je sodišče pod Nc I 79/23 določilo mejno črto med gozdoma M. in N. pravnomočno in jo za= znamovalo z mejnimi znamenji, količki in jamicami. V nastopni lastninski pravdi, oprti ne morda na pripo* sestvovanje, marveč na trditev, da se je M. pogodil z N. že pred to sodno določitvijo meje, da naj velja kot meja med njunima gozdoma mapna črta prenesena v naravo, kakor jo po katastrski mapi izkaže zemljemerec, je M. dosegel sodbo stola sedmorice pod C 178/23, ki se je glasila: »Toženi N. je dolžan priznati, da je tožnik M. lastnik zemljišč p. št. 897'2 in 897'3 d. o. G. v obsegu, kakor ga kaže katastrska mapa, vzdrži naj se vsakega poseganja v to zemljišče in naj povrne stroške...« Razlogi so povedali, da je to ugotovitvena sodba in da utegne M. po uradnem zemljemercu odmeriti mejo po mapi. M. pa ni dal tega po zemljemercu takoj izvršiti, pač pa je propadli N. kljub tej sodbi posekal na spornem svetu en hrast in ga spravil. Zmagoviti M. ni proti temu začasno ni« česar ukrenil, mesec dni pozneje pa je tudi sam posekal na tem prostoru en hrast in ga spravil. Propadli N. je nato naperil proti njemu tožbo radi motenja posesti pod C 253'25 in zmagoviti M. je bil pravnomočno obsojen, da je motil posest in da se mora v bodoče vzdržati vsakega poseganja 14 206 Poravnava na mapno mejo. v Nsovo posest. Vsled tega sklepa je M. tudi takoj plačal odškodnino za prej omenjeni posekani hrast. Sedaj je M., opirajoč se na sodbo stola sedmorice, po* zval dne 2. januarja 1926 zemljemerca, in sicer starejšino tamošnje katastrske uprave, da mu je v naravi pokazal mapno črto in v tej črti, ki je bila za M. ugodnejša kakor ona, ki jo je sodišče ugotovilo v nespornem postopku, je M. zakopal štiri kamne kot mejnike in z njimi označil map* no mejno črto, preneseno v naravo kot svojo bodočo mejo napram N. Zemljemerec je bil pozval N., da prisostvuje merjenju in določitvi te mapne črte, toda N. se ni odzval. Sklicujoč se na zgoraj omenjeni pravnomočni sklep o motenju posesti, izdanem glede spornega ozemlja pod C 253'25, je sedaj N. predlagal proti M. pod E 21'26 izvršbo s tem, da ukaže sodišče M. pravkar postavljene kamne — mejnike odstraniti, oziroma, da pooblasti sodišče njega, da jih odstrani na Msove stroške. Sodišče je temu predlogu ugodilo na obeh stopnjah, vendar je druga instanca izrekla v svoji rešitvi, da bi se mogli zavezančevi, t. j. iM^ovi ugovo= ri, da je ravnal le v smislu sodbe stola sedmorice, uveljaviti zgolj v obliki tožbe pod § 35/2 i. r. (?), v kateri bi se pre* izkusilo, ali se je N=u s polaganjem mejnikov res godila krivica ali ne. Take tožbe pa M. kljub temu migljaju ni vložil in N. je na stroške zmagovitega M. odstranil od tega kamne — mejnike, postavljene po zemljemerčevi izmeritvi. Sedaj je M. naperil proti N==u odškodninsko tožbo pod C 148/26 na plačilo obeh hrastov, posekanih na spornem prostoru, namreč tistega, ki ga je posekal propadli N. in potem onega, ki ga je sicer posekal zmagoviti M. sam, toda plačal N*u odškodnino zanj, ko je bil izgubil zgoraj omenjeno pravdo radi motenja posesti pod C 253/25. M. je opiral svojo tožbo na trditev, da je zemlja do izkazane katastrske meritve njegova last in da sta bila vsled tega tudi oba hrasta njegova last. Njegov zahtevek sta obe stopnji zavrnili iz razloga, da se je nahajal N. v pošteni posesti ter je druga stopnja še povedala v svojih razlogih, da z zgoraj navedeno sodbo stola sedmorice nikakor ni premenjena meja, določe= na v nespornem postopku v naravi, dokler ni v naravi sam? ugotovljen potek katastrske meje, katero bi bil potem N. dolžan spoštovati. Sedaj je pod E 54/27 M., oprt na sodbo stola sedmorice (C 178/23) predlagal izvršbo (E 54'27), da naj dovoli sodišče prisilno postavitev mejnikov v črti, ki jo pokaže uradni evi* denčni zemljemerec po katastrski mapi. Obe stopnji sta Poravnava na mapno mejo. 207 zavrnili ta predlog, ker da je navedena sodba zgolj ugoto* vitvena in ne daje izvršilnega naslova. V tem so se mejna znamenja, s katerimi je sodišče označilo v nespornem postopku pod Nc 1 79/23 ugotovljeno mejno črto, že skoro zgubila in zato je N. predlagal njih obnovitev. Obe stopnji sta temu predlogu ugodili. Nato je M. pod C 144/27 zopet vložil tožbo na priznanje meje in stavil sledeči tožbeni zahtevek: »Toženec N. je dolžan: 1. dovoliti, da določi mejo med zemljiško pare. št. 896 d. o. G. in tožnikovimi zemljiškimi parcelami št. 897'2 m 897/3 iste d. o. uradni zemljemerec po katastrski mapi v smislu dogovora sklenjenega leta 1921. vpričo župana J. N. v G. z učinkom, da najdena črta v naravi neprizivno loči tožnikovo lastnino od toženčeve; 2. izročiti posest parcele štev. 897'2 in 897'3 tožniku do te po uradnem zemljemercu določene mejne črte; 3. se v bodoče vzdržati vsakega dejanja, s katerim bi kratil tožnikovo last in posest preko te mejne črte in 4. povrniti tožniku pravdne stroške, vse v 14 dneh pod izvršbo. Prvi sodnik je zahtevek zavrnil, in sicer razen iz razlogov navedenih že v letniku 1926., tudi zato, ker je stvar že razsojena in nesklepčna, t. j. ker je zahtevek sam nepotreben. Druga stopnja je potrdila sodbo prvega sodnika, toda le, ker je pogodba neveljavna, češ »da je zemljemerec po tem zahtevku razsodnik, ker naj od njega najdena mejna črta v naravi neprizivno loči tožnikovo lastnino od tožen* čeve. Pri tem stvarnem položaju bi bila vsaka sodba rednega sodnika odveč, ker bi slednji le posvedočil to, kar je zemlje* merec neprizivno že sam določil, tako, da bi bil pravi sodnik v istini zemljemerec. Za tak od tožnika za zemljemerca zamišljen položaj pa manjka pismenosti v pogodbi na raz* sodnika . ..« Stol sedmorice je z odločbo z dne 14. maja 1929, Rv 264'28 ugodil tožbenemu zahtevku v celoti. Izpustil je v izreku le v točki 1. končne besede »z učinkom, da najdena črta v naravi neprizivno loči tožnikovo lastnino od tožen* čeve«. Razlogi so nastopni: »O razsodniku v smislu § 577 c. p. r. je moči govoriti le tedaj, če naj dotični zasebnik reši med strankama pravni spor. Pravni spor o meji med parcelama, ki jih navaja tožbeni zahtevek je pa med strankama že rešen. Rešili sta ga namreč stranki sami, in sicer s porav* navo, da veljaj med temi zemljiškimi parcelami meja po katastrski mapi, ki jo v naravi poišči po tej mapi uradni 14* 208 Poravnava na mapno mejo. zemljemerec. S tem dogovorom je torej pravni spor med strankama odpravljen, uradni zemljemerec nima nič več razsojati. Le kot izvedenec ima na podlagi, ki sta jo stranki sami določili, izkazati jima v naravi mejo, ki jo kaže mapa. Zemljemerec naj torej ugotovi zgolj neko dejanstvo, ki je po volji strank zanj pravno važno. Ni pa razsoanik, marveč iw od obeh strani določeni izvedenec, pomočnik strankam v izvedbi njunega dogovora (ali je zemljemerec obsojen?). Na tem nič ne spremeni, če je tožitelj na razpravi prvotni tož« beni zahtevek »preciziral« v smislu, da določi mejo uradni zemljemerec z učinkom, da loči najdena črta v naravi ne* prizivno tožiteljevo lastnino od toženčeve. Ce bi šel ta tož-beni zahtevek za tem, da veljaj neprizivnost rudi v primeru, da uradni zemljemerec iz kateregakoli razloga ne odmeri meje po katastrski mapi, dalo bi se morda govoriti o tem, da je razsodnik, ker bi odločil on mimo in preko tega, kakor sta zamislili ureditev svojega spora stranki sami. Toda na« pominani dostavek se nanaša na predhodni del tožbenega zahtevka, ki jasno določa odmeritev meje po katastrski mapi. V tem primeru bi bila poravnava pravilno izvršena in ni prav uvideti, s čim naj bi se toženec temu na podlagi poravnave mogel upirati. Razsodnik pa zemljemerec iz izve« denca, pomočnika s tem dostavkom potemtakem ni postal. Pravno zgrešeno je torej naziranje prizivnega sodišča, da gre za pogodbo na razsodnika v smislu § 577 c. p. r. in da je napominana poravnava med strankama radi tega ne« veljavna, ker ji nedostaje po § 577 c. pr. r. potrebne pismene oblike. Revizijski razlog § 5034 c. p. r. je torej osnovan. Da pa je bila sklenjena med strankama poravnava, ka« kor to tožitelj v tožbi izvaja, in da je poravnava takšne vse« bine, to je med strankama že pravnomočno in obvezno za obe strani razsojeno v pravdi C 178/23. Razlika med sedanjo pravdo in predhodno pravdo C 178/23 je le v tem, da je bil v le«tej tožbeni zahtevek zgolj ugotovitven, ki tožitelju ni dal izvršilnega naslova, dočim je sedanji tožbeni zahtevek dajatven, ki naj da tožitelju izvršilni naslov, da izvede ugo* tovljeno poravnavo. O pravnem obstoju in vsebini porav« nave v sedanji pravdi potemtakem ni več razpravljati. Iz^ ključeni so prigovori, ki se nanašajo na poravnavo za časa njenega sklepanja, tako od tožiteljeve, kakor od toženčeve strani. V sedanji pravdi je povsem tem moči samo presojati o tem, ali ustreza tožbeni zahtevek med strankama ugotovljeni poravnavi. Če se primerjajo z vsebino poravnave posamezni Poravnava na mapno mejo. 209 zahtevki, ki se uveljavljajo, se pokaže, da vsi ti zahtevki stvarno in pravno ustrezajo poravnavi. Radi tega je bilo tožbenemu zahtevku ugoditi. Pripominja pa se, da je bilo izločiti napominani dostavek v preciziranem tožbenem za« htevku, ker je po gornjem povsem nepotreben in samo moti...« Človek — tudi pravnik bi na prvi pogled mislil, da je sedaj konec in da je zmagoviti M. izvojeval svoj zahtevek ter pospravil lavorike svojega napora. Ni mu bilo dano. Predlagal je sicer pod E 266/29 izvršbo v smislu § 351 i. r., da postavi mejnike uradni zemljemerec po katastrski mapi, toda N. se je med tem sporom postaral in je na žalost izročil vso svojo domačijo s sporno zemljo in mejo vred svojemu sinu. Sodišče je zavrnilo izvršilni predlog ne le iz razloga, da proti sedanjemu posestniku (in morda lastniku) ni izvršil* nega naslova, marveč tudi zato, ker bi predlagane izvršbe celo proti propadlemu N. ne bilo dovoliti. Po § 351 i. r. določa namreč mejo sodnik po določbah §§ 841 — 853 o. d. z., k temu poslu si sme seveda privzeti izvedenca zemljemerca, ako mu ga je treba. Tukajšnja sodba pa pravi, da naj določi mejo uradni zemljemerec. Na podlagi te sodbe utegne torej pozvati zmagoviti tožnik brez sodelovanja sodišča zemlje* merca, da izkaže mapno mejno črto v naravi. Pristanek mejaša — toženca — v to, je v sodbi. Edino, ako bi se to* ženec (obsojenec) temu še upiral, n. pr. da bi oviral zemlje* merca pri tem delu, bi dal povod za izvršbo, ki bi jo bilo predlagati v smislu §§ 355 in 357 i. r. V tem primeru bi pa prisostvoval izvedbi zemljemerčevega dela ne sodnik, ampak sodni izvrševalec, čigar naloga bi bila, da omogoči zemljemercu poslovanje in da zabrani toženčevo oviranje. Meja bi bila torej zemljemerčevo delo, v katerega se seveda izvrševalec vtikati ne more in ne sme. S tem je prišel spor do svojega neslavnega konca. Poglejmo si sodbeni izrek najprej s stališča propadlega N., t. j. nepravnika, ki občuti predvsem gospodarske po« sledice sodbenega izreka, ob katerem se mu vežba njegov pravni čut. Med dolgoletno pravdo se je že sprijaznil z ugo* tovitvijo, da se je res poravnal z nasprotnikom leta 1921. na mapno mejo, torej se ž njim resno dogovoril, da jima bo uradni zemljemerec pokazal, kod gre med njunima koso* ma mapna mejna črta, ve pa tudi, da tega zemljemerec do danes za njega obvezno še ni storil. Ne ve še, kje in kod bo tekla dejansko meja in že mu drugi odstavek sodbe prepoveduje posegati v prostor, ki v naravi ni določen. Pa 210 Poravnava na mapno mejo. to ne bi bilo hudo, le naj potrpi, to bo že zvedel, ako se bo namreč nasprotniku ljubilo, kmalu izkoristiti v sodbi dano dovoljenje, utegne pa tudi pustiti, da toženec v negotovosti cepeta. Kajti jako dvomljivo je, ali bi smel propadli toženec, da se reši negotovosti, koj sam pozvati zemljemerca, da mu pokaže potek mapne črte v naravi, in na tak način izpolniti sodbo z veljavnostjo tudi za tožilca. Iz besedila sodbe tega ni posneti. Hujše pa je, da mora propadli toženec, ki še ne ve, kje poteka meja, ne ve, preko katere črte ne sme segati, ne ve, kaj sme storiti in kaj mora opustiti, še plačati stroške — in to boli in sicer tem bolj, ker je moral plačati stroške že prej, kot se je tožnik poslužil prvega izreka sodbe in si dal po» kazati potek mapne črte v naravi. Bolelo pa bi še bolj in zaskelelo morda celo sodnika, tvorca te sodbe, ako bi se pripetilo, da pade — kar je prav mogoče, ali vsaj izključeno ni — ona famozna mapna črta tja, koder že sedaj poteka meja v naravi, da torej ne dobi zmagoviti tožnik ničesar in propadli toženec ne zgubi ničesar, ali pa celo — kar bi bilo višek vse stvari, da pade mapna črta še onkraj sedanje meje v svet zmagovitega tožilca, tako da bi tožnik dejansko zgubil pravdo, stroške pa le dobil. Trdno mora biti tožen? čevo zaupanje v obstoječe pravosodje, ako se mu v tem primeru ne bi omajalo. Ako ima sodba take čudne praktične posledice, potem je gotovo, da je nekje usodepolna hiba, ki povzroča tak nemogoč zaključek. Sodbeni razlogi sami nehote vzbujajo misel, da niso prav iskreni, zlasti, ker ne dajo edine in vedno pričakovane ugotovitve, da je taka poravnava, torej pogodba take vse« bine sploh veljavna in obvezna za obe stranki, ampak se temu v predzadnjem odstavku naravnost izognejo s tem, da se sklicujejo na prvo sodbo v tej stvari, izdano pod C 178/23, češ, da je že pravnomočno in za obe stranki ob* vezno razsojeno, da obstoji med strankama poravnava tak* šne vsebine. — Da so pa take poravnave vobče veljavne iu da je tudi ta poravnava veljavna in obvezna, tega ne pove ne ta sodba in tudi ne prva. Druga sodba je to spregledal?, ter daje prvi sodbi vsebino, ki je nima ter se smatra na njo vezano, kar je nadaljevanje prvega zla. Izrecno pravi druga sodba, da je v smislu te poravnave poslujoči zemljemerec le izvedenec in pomočnik strankam, katerim ugotovi zgolj dejstvo po volji strank za nju pravni važno, namreč mapno črto preneseno v naravo. Da, to je Poravnava na mapno mejo. 211 res, toda na tem dejstvu — na mapni črti visi morda sporni kos zemlje, kakor na znani ukradeni vrvi krava, in zato ni glavna stvar to dejstvo, ampak zemlja, za katero je sla poravnava. Predmet poravnave — pogodbe ni le ugotovitev mapne črte v naravi, ker bi ta ugotovitev sama posebi brez nadaljnjih posledic tudi ne imela nobenega smisla, ampak bistvena stvar pogodbe je tisti kos zemlje, ki je za sedaj še v nesporni posesti toženca ter ga bo ta prepustil v posest in last tožniku, ako se izkaže, da je ta kos na tožnikom strani izkazane mapne črte. Dogovor, da bo uradni zemlje« mereč v naravi pokazal, kod poteka v mapi zarisana mejna črta, je le del glavne pogodbe, komu naj pripade sporni kos zemlje. Pri tej pogodbi za zemljo pa je ugotovitev črte ne le pravno važno dejstvo, ampak sploh bistveno dejstvo, bistveni del pogodbe, brez katerega sploh ni pogodbe. Iz tega sledi, da postane dogovor med našima strankama skle* njena pogodba šele, kadar obsega že tudi ta bistveni znak. Dokler tega ni, ni moči govoriti o veljavni in obvezni p»= ravnavi — pogodbi, kakor ni mogoče govoriti o veljavni in obvezni kupni pogodbi, dokler ni med strankama določena tudi cena. Tudi cena je ne le za stranke pravno važno dej* stvo, ampak bistveni del pogodbe, ki ga utegne po § 1056 o. d. z. v smislu dogovora strank določiti druga oseba. Toda dogovor strank, da bo drugi določil ceno, ni zase pogodba, še manj veljavna in obvezna pogodba, s katero bi bilo mo* goče eno stranko, ki si je premislila in odstopila od dogovora odnosno preklicala svoj pristanek, prisiliti, da pristane na določitev bistvenega dela, ki še manjka za sklep pogodbe. Ali naj velja za poravnave napominane vrste kaj drugega? Kje v zakonu je to utemeljeno? Dočim označujejo običajno razlogi vrhovnega sodišča točno paragrafe, na katere opirajo sodbo, nam ta sodba ne navaja nobenega, to pač zato, ker sploh ni v zakonu mesta, na katero bi se mogla ta sodba opreti. Očividno je. da tiči odločilna hiba v tem, ko razlogi pravijo, da ste stranki pravni spor rešili sami z napominano poravnavo, ko je vendar toženec oporekal ne samo, da je ni sklenil, marveč, da je tudi neveljavna in zanj neobvezna. Ali je ta poravnava sploh že sklenjena, že perfektna, da imata stranki iz nje že iztožljive pravice? Da je poravnava dvostransko obvezna pogodba, s katero stranke sporne ali dvomljive pravice tako ugotove, da se zavežejo druga drugi kaj dati, to nam pove § 1380 o. d. z. Tudi poravnava mori imeti vse znake pogodbe Pravni spor o meji ni le spor o 212 Poravnava na mapno mejo. tem, kod poteka mapna meja, ampak predvsem, čegav je določen kos zemlje, ki ga vsaj nasproti drugi stranki orne* juje sporna mejna črta. Vsaka spornih strank zatrjuje svojo lastninsko pravico do spornega kosa, ki temelji na ki« kršnemkoli naslovu, po katerem se vobče pridobi lastnina. Druga drugi osporavata zatrjevani naslov in potem se do« govorita, da oapravita spor, poravnavo in premenita spi)« razumno pravni naslov za lastnino do spornega kosa, kajti hočeta biti in bosta po sklenjeni poravnavi lastnik, odnosno lastnika na podlagi poravnave. Kdaj postane ta poravnava perfektna? Ali tedaj, ko se stranki dogovorita, da jima bo sporno stvar, predmet spremenila v nesporno ta ali ona oseba, ta ali ona okornost, ali nastop tega ali onega pogoja, ali šele tedaj, kadar se je to že zgodilo. Po mojem mnenju ne more biti dvoma, da šele v zadnjem primeru. Brez vsa> kega pomena je, ali je odločilna okolnost več ali mant gotova, ali pa po naravnem poteku stvari popolnoma gotova, samo, da leži v bodočnosti. Najsi dogovorim z nasprot« nikom poravnavo, da bo sporni kos zemlje nesporno njegov, kakor hitro zaide danes solnce, kar smatram za popolnoma gotovo dejstvo, bo vendar stopila poravnava v veljavo šele z nastopom tega dejstva. Ne spreminja na stvari tudi nič, ako bi hotel trditi in smatrati za res, da je z dogovorom na mapno črto že sedaj, torej v trenutku dogovora, predmet končno določen. Določljiv je, ali določen ni. Dogovor — pogodba, katere predmet sicer ni določen, pač pa na kakr« šenkoli dogovorjen način določljiv, je sicer veljavna, toda le pod pogojem, da se predmet tudi v resnici določi, prej nepopolna pogodba mora postati popolna. V obravnavanem primeru stranki ne poznata točno predmeta poravnave, poznata ga le v skrajnih obrisih, določil bi ga šele zemlje« mereč. Kako ga bo določil, to je povsem stvar njegovih zmožnosti in vestnosti in gotovo ni izključena možnost, da bosta dva zemljemerca iz iste mape ugotovila različne črte. Prezreti pa ni, da noben zemljemerec, tudi uradni ne, ni dolžan vsled zasebne pogodbe med dvema strankama ss dati uporabljati za izvedenca ali pomočnika. Ali je treba še nadalje dokazovati, da bistveni del poravnave še ni do« ločen, da pogodba še ni popolna, ko je vendar lahko mogoče, da nikdar ne bo in to tudi vkljub tej sodbi. Kajti tudi sedaj, ko ima zmagoviti tožnik to sodbo v rokah, je lahko mogoče, da ne dobi nobenega uradnega zemljemerca, ki bi mu hotel biti izvedenec ali pomočnik in določiti mejo po katastrski mapi. Izvršljivost, prav izvedba glavnega sodbenega izreka, Poravnava na mapno mejo. 213 je torej povsem odvisna od dobre volje druge osebe. Prezreti tudi ni že mimogrede omenjene možnosti, da pade najdena mapna črta v sedaj nesporno tožnikov svet, ki bi potem pripadal tožencu. Ta ga ne zahteva in (teoretično ter dejan« sko) tudi noče. Ali je morda obsojen ga vzeti? Vsa sodba izhaja iz povsem napačne domneve, da mora mapna črta pasti tako, da vzame tožencu nekaj sveta. Najbrže bo (kajti tožnik je predvidoma to že prej poizvedel in zato se poganja zanjo), toda brezdvomno to ni, vsaj tako ne, da bi bila izključena tudi druga možnost. Poravnava je torej (in z njo vred sodba) nepopolna, manjka ji še bistvena okolnost, namreč v naravi izkazana mejna črta in zato iz nje še ni za stranko one obveznosti, ki izvira iz popolne perfektne pogodbe. Sodba, kakršna je gornja, v bistvu ne prisoja predmeta poravnave (pogodbe), ampak nalaga tožencu ono dopolnitev, ki manjka popolni obvezni pogodbi, ga torej obsoja, da mora pogodbo — po« ravnavo, ki jo je započel z nasprotnikom, pa še ne dokončal — pozitivno končati. Obsoja ga pa nadalje že takoj na vse posledice perfektne pogodbe in sicer tako, kakor da bi bil to pogodbo že kršil in da je že gotovo, da bo moral odsto« piti tožniku kos zemlje, ki jo sedaj še poseduje. Toda danes še ne ve nobena stranka, kje poteka mapna meja v naravi, nobena stranka ne ve, ali je toženec segel preko nje, nobena stranka ne ve, ali in katero zemljo naj izroči toženec tožniku, edino to vesta obe, da je moral toženec plačati tožniku stroške. V tem primeru se je ponovno razmotrivalo vprašanje, ali je zemljemerec izvedenec, pomočnik, prijateljsko blago« hotni razsojevalec, kakor ga ima v mislih § 1056 o. d. z., ali je razsodnik. Glede na to bi bilo pomisliti še to«le: Sodbeni razlogi ga imenujejo pomočnika in sodbeni izrek samovoljno izločuje iz tožbenega zahtevka besede »da določi mejo uradni geometer z učinkom, da loči najdena črta v naravi neprizivno tožitelj evo lastnino od toženčeve, ker je povsem nepotreben in le moti« — s čemer je rečeno, da se ta učinek razume sam ob sebi. Ima=li stranka kakšen pomočeh zoper zemljemerčevo odločitev? In, če ta očividno pogrešno določi mapno mejo, recimo v korist propad« lega toženca? Ali more tožnik s to sodbo pozvati dru« gega in tretjega zemljemerca? Ali utegne katera izmed strank ugovarjati, da mapna meja ni strokovnjaško dolo« čena? Ali ima sploh pripomoček zoper morebitno samovoljo zemljemerca? Ako ga ima katera izmed strank, najsi bo 214 Poravnava na mapno mejo. tožnik ali toženec, potem vprav ni doseženo to, kar je zalite* val tožnik, aa namreč najdena črta neprizivno loči zemljo obeh, in kar se po sodbenih razlogih razume samo ob sebi. Da bi pa ne imel nobenega pomočka zoper zemljemerca, ki dela nevešče, malomarno ali zlonamerno, se pa vendar pro* tivi zdravemu razumu. Razlogi sami že omejujejo neprizivnost, češ, da velja ta neprizivnost le za primer, da določa zemljemerec mejo po mapi, ne pa za primer, ako bi jo iz kateregakoli vzroka ne odmeril po katastrski mapi. To kaže, da že sodba sama sluti neko negotovost. Implicite priznava možnost, aa bi tudi po izvedbi sodbe še utegnili biti spori o tej razsojeni stvari, ne misli pa sodba na to, da je že ob pojmu izvedenca samo ob sebi podana možnost, ako tudi odmerja mejo po katastrski mapi, da pride vsak izvedenec do svoje črte, ki je lahko različna od črte drugega izvedenca. Kdaj je potem podana neprizivnost — kolika pomota v izvedenskem mnenju je dopustna, da je izrek nepriziven? Najsi je pozvani zem* ljemerec stvar izvršil še s tako preciznostjo, vendar je za vsako stranko dana teoretična možnost za trditev, da v naravi izkazana mapna črta ne ustreza v mapi narisani, in da jo da preizkusiti — seveda le v sporu z nasprotno stranko. In tako torej spor kljub sodbi ni rešen. Mimogrede naj omenim tukaj za one, ki prisegajo na mapo, češ, da je edino iz nje mogoče posneti pravilne meje, da se nahaja vprav v teh spisih skica zemljemerca, ki ga je* kakor zgoraj povedano, pozval tožnik, da določi mapno mejo v naravi. V tej skici je narisal zemljemerec črto, ki jo je v naravi našel kot pravo, to je kot ono, ki ustreza mapni meji. In ta črta ne pada na ono črto, ki je v mapi, in tudi ne na ono, ki jo je določil sodnik v naravi o priliki ugotovitve meje v nespornem postopku, ampak nekako v sredino. Zem* ljemerec je moral torej mapo predhodno podvreči svoji strokovnjaški preizkušnji. Po tej je videl, da prava mapna meja ne poteka tam, koder jo kaže mapa, ampak precej v stran, da je torej treba najprej popraviti mapo, da bo prav kazala, potem pa šele izkazati mapno mejo. Iskanje mapne meje je torei ne le mehaničen prenos ene same črte iz mape v naravo, kakor to včasih delajo občinski in drugi »tudi izve* denci«, ampak je treba zato strokovnjaško izvežbanega znanja. Glede na to se bo pač težko odločiti imenovati zem* ljemerca, kadar posluje v napominanem smislu, le pomoč* nika, ampak mu bo treba priznati, da se že močno bliža razsodniku, odnosno da je vendarle razsodnik. Kot takega Poravnava na mapno mejo. 215 ga običajno stranke hočejo imeti in, da ga imajo, zato rao; rajo skleniti temu primerno po zakonu zahtevano pismeno pogodbo. Kakor se vobče od sodnika zahteva, da ne vztraja samo« ljubno v napačnem naziranju, da marveč moško prizna svojo morebitno zmoto ter se priključi bolj utemeljenemu naziranju, tako bi moralo tudi vrhovno sodišče zavreči po* motno prvo sodbo in uveljaviti boljšo in to tem prej, ker vsaka končna sodba vrhovnega sodišča stvar zase konča in ni prav nič nujno, da bi morala biti podlaga prihodnji odločbi. Napačno je bilo, da je prva sodba ugotovila nekaj (nam* reč obstoj dogovora), česar ni zahtevala nobena stranka, napak je bilo, da se prva sodba ni jasno izrazila, da je taka poravnava — pogodba veljavna in obvezna; napak je bilo, da se je druga sodba sploh ozirala na prvo in še vrh tega smatrala, da ugotavlja prva sodba veljavnost in obveznost poravnave, napačno je, da smatra sodba, da bo vsak uradni zemljemerec, mereč po mapi, našel isto črto, napačna je domneva, da bo ta črta v naravi padla tako, da bo toženec v zgubi. Vse te napačne domneve so morale roditi tak ne* vzdržen zaključek. Zato bo treba tudi popraviti iz prve sodbe posneti in, kakor v začetku omenjeno, objavljeni zaključek, da je tož* beni zahtevek, »da je tožitelj lastnik zemljišča, kakor kaže mapna meja, dovolj določen«. Nasprotno moramo priznati, da je poravnava na mapno mejo le mogoča kot pogodba na razsodnika, ali pa je nepopolna pogodba, ki postane popolna šele tedaj, kadar je naprošeni izvedenec — pomočnik ali prijateljski razsojevalec že izrekel svoje mnenje, že pokazal mejno črto v naravi. Veljavnost in obveznost tako končno sklenjene pogodbe je pa presojati, kakor vsako drugo po* podbo. 216 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju * J>. Pajnič Edvard. Razpravlja se ne le o nauku glede pravnih sredstev v sirjem pomenu besede, kjer gre za preizkus sodnih odločb, povzročen od prizadetih oseb, temveč tudi o onih, dasi manj številnih primerih, kjer se izvrši tak preizkus tako rekoč uradoma, brez vsake pobude drugih, izven sodišč stoječih oseb. Pojem in opredelitev pravnih sredstev vobče. Vsem pravnim sredstvom je skupno, da naj se izvrši preizkus sodne odločbe v tem pravcu, da se z n o v o odločbo spremeni ali razveljavi posredno ali neposredno pobijana prvotno izdana odločba. Gre pa tu ne le za pravna sredstva zoper sodbe, temveč tudi za pravna sredstva zoper druge sodne odločbe in odloča o njih ne le sodišče višje stopnje, temveč cesto celo isto sodišče v istem ali drugem sestavu.1 Zanimiv je dalje razloček med rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. S prvimi se pobijajo odločbe, preden so postale pravnomočne. Radi tega preprečujejo začasno prav« nomočnost ali odlože nje nastop na poznejši čas po rešitvi dotičnega pravnega sredstva. Izredna pravna sredstva se pa ali obračajo zoper že pravnomočne odločbe ali pa njena pravnomočnost vsaj ne zabranjuje, da bi se vložilo pravno sredstvo. Po pravkar povedanem ne bi bilo prav za prav govoriti o pravnem sredstvu pri ugovoru zoper obtožnico, ki jo je vložil državni ali zasebni tožilec. Pa tudi tukaj noče ugo= vornik toliko pobijati obtožnico kot tako, preprečiti hoče * Pri tej razpravi je seveda v misel vzet zakon o sodnem kazenskem postepniku z dne 16. februarja 1929, SI. Nov. od 23. februarja 1929, šte= vilka 45/XX, Ur. 1. št. 432/29. Pri navajanju določb novih kazenskoprav* nih zakonov se rabijo kratice »k. p.« (kazenski postopnik) in »k. z.« (kazenski zakonik), a zakon od 16. februarja 1929, SI. Nov. od 26. febru* arja 1929, št. 47/XXI, Ur. 1. št. 311/29 je označen na kratko kot »uvodni zakon h k. z. in k. p.«, dasi se sam nazivlje kot »zakon, s katerim se uve* Ijavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem pošto« panju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti«. 1 Teorija govori v primerih, kjer ne odloča o pravnem sredstvu sodišče, kojega odločba se pobija (iudex a quo), temveč sodišče višje stop« nje, (iudex ad quem) o pravnih sredstvih z devolutivnim vplivom. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 217 marveč, da nastane pred določenim sodiščem zanj neugodni pravdni položaj z določenimi posledicami (§ 211 k. p.). Sicer sta pa poslovanje in rešitev apelacijskega sodišča prav taka, kadar se pravkar obtoženi obdolženec le pritoži zoper pre* iskovalni zapor, odrejen na podlagi predloga, stavljenega v obtožnici (§ 205, odst. IV. k. pr.). V tem smislu torej srna* tramo v nasprotju z dosedanjo teorijo2 tudi ugovor zoper obtožnico, prav tako kakor v postopanju po zakonu o tisku pritožbo zoper odredbo po čl. 84, z. o. t. kot pravno sredstvo svoje vrste. V XX. poglavju (§§ 324—371 k. p.) govori kazenski po* stopnik predvsem o rednih pravnih sredstvih (§ 326, od* stavek I. k. p.) in prišteva sem pritožbo (§§ 328—331 k. p.), p r i z i v zoper sodbe okrožnega kot zbornega sodišča (§§ 332—334 k. p.), revizijo zoper sodbe iste vrste (§§ 335 do 353 k. p.). Od pravkar omenjenega priziva je ločiti strogo p r i z i v (takozvani polni p.) zoper sodbe sreskih sodišč in sodnika poedinca pred okrožnim sodiščem (§ 390 nasl. k. p.) V XX. poglavju govori kazenski postopnik še o prošnji zapostavitevvprejšnjistan (§ 326 k. p.) pri zamudi roka za priglasitev priziva ali revizije. Prav tako se pa nazivlje tudi pravno sredstvo, ki gre osebi, obsojeni v odsot* nosti po sreskem sodišču ali sodniku poedincu okrožnega sodišča (§ 391 k. p.). Izredno pravno sredstvo je obnova kazenskega pošto* panja (§§ 359—371 in 411 k. p.). Pravilom o postopanju pri reviziji so priključeni predpisi o rešitvah kasacijskega sodišča izrednega značaja po §§ 354 in 355 k. p. Tem pa sledi še vpis postopanja o zahtevku za zaščito z a k o n a (§§ 357—358 k. p.). Glede vseh gori naštetih pravnih sredstev je predvsem reči, da nima pogrešen naziv vloženega pravnega sredstva nobenega vpliva na zakonito poslovanje o njem (§ 325, odst. II. k. p.). Pravtako tudi ni treba navajati dotično so* dišče, ki naj reši po zakonu vloženo pravno sredstvo. 0 pravnih sredstvih in njim sorodnih napravah po do* ločbah kazensko postopnega reda, veljavnega pri nas do 1. januarja 1930 in omejeno ter izjemoma še nadalje glede kaznivih dejanj, storjenih pred navedenim rokom, skoraj ne 1 Tako Amschl, Anw. des Strafverf. L, str. 96; Lohsing (Sistem, avstr. kpr.) § 81; Markovič dr. Boža: Udžbenik sod. kriv. post. 1930: § 85, str. 477. Sicer tudi § 84, odst. M., k. p. razločuje med pravnimi sredstvi na eni in ugovorom zoper obtožnico na drugi strani. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. velja več govoriti." Dotični predpisi bodo pač še nekaj časa ostali v moči v postopanju radi prekrškov (istupov) po za« konu o začasnem podaljšanju veljave zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov.4 Po čl. 10. uvod. zak. k. k. z. in k. p. ostanejo še dalje (po 1. jan. 1930) v moči predpisi o kazen* skem postopku po zakonu o tisku,5 torej tudi o uporabi pravnih sredstev, kakor jo urejuje ta zakon. Seveda je glede čl. 95. zak. o tisku izostala pripomba, da je treba uporabljati sedaj po 1. januarju 1930 poleg posebnih predpisov zakona o tisku le določbe novega kazenskega pošto p* nika, kolikor seveda določbam zakona o tisku ne naspro* tujejo. Zakonodajec pač ni mogel nameravati, da obdrži poleg posebnih procesualnih predpisov zakona o tisku v veljavi določbe kazenskih postopnikov različnih pravnih področij v naši državi tudi še po 1. januarju 1930. Na tem mestu bodi poudarjeno, da je stvarna pristojnost na prvi stopnji za preiskavo ter presojo kaznivih dejanj po zakonu o tisku kakor tudi za odločitev o pravnih sredstvih na višji stopnji urejena sedaj le po predpisih novega kazenskega postopnika, ki po gornjih izvajanjih (čl. 95., odst. II. zakona o tisku) dopolnjujejo splošne določbe čl. 73 in 90 zakona o tisku. Z a d r ž n i (suspenzivni) učinek radi preizkusa sodne odločbe v kazenski stvari, povzročen po pravnem sredstvu, nastopi redoma, če se pobija pravočasno sodba prve stopnje z revizijo ali tudi s prizivom, ki se ne obrača zgolj zoper odmero kazni ali tudi le zoper izrečene očuvalne odredbe.8 Prijava revizije zoper sodbo okrožnega kot zbor* nega sodišča in pravtako vloženi priziv zoper sodbe sodnika poedinca zadržujeta pač izvršitev te sodbe, vendar ne za* držujeta ne revizija, ne priziv izpust oproščenega obdolžen* ca iz pripora ali preiskovalnega zapora (§§ 339., odst. II., 394. odst. III., 412., 413 odst. I. k. p.). Nasproti temu pa 3 Glej čl. 11 zak. 16. feb. 1929 SI. Nov. 26. feb. 192« št. 47/XXI, V t. 1. 311/29. 4 Zak. od 31. decembra 1929, št. 107.2.7.V SI. Nov. od 31. decembra 1929 št. 307/CXXXI. Prim. Dolenc dr. M.: »Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov, prejšnjih prestopkov« — SI. Pravnik št. 1—2.'1930. 5 Zak. o tisku od 6. avgusta 1925 SI. N. od 8. avgusta št. 179/XXXIX, L'r. 1. št. 272/25 z izmenjavami in dopolnitvami od 6. jan. 1929 SI. N. od 6. jan. 1929 ozir. 11. jan. 1929 št. 9/IV. 6 V teh primerih more obsojenec nastopiti naloženo kazen na pro« stosti (§§ 324., odst. V., 333., odst. III., 394. odst. Tli. k. p.) Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 219 izvršitve sodbe ne zadržuje prošnja za postavitev v prejšnji stan, ker je bila zamujena pravočasna priglasitev pravnih sredstev priziva ter revizije in sicer tako dolgo ne, dokler ni tej prošnji na višji stopnji ugodeno. A prvo sodišče, ki mu je bila taka prošnja podana, sme v posameznem primeru po uvaževanju vseh okornosti odrediti, da se z izvršitvijo počaka (§ 326., odst. V. k. p.). Zoper rešitev okrožnega sodišča, s katero je zavrnilo revizijo iz kateregakoli razloga po § 341. k. p. (št. 1 — 3) je dopustna pritožba v roku treh dni, ki jo reši kasači j.sko sodišče. A ta pritožba zadržuje le tedaj izvršitev sodbe, če smatra prvo sodišče kot potrebno, da se izvršitev zadrži. Početek izvršitve kazni na prostosti, izrečene s prvo sodbo, utegne biti zadržan po okolnostih, neodvisnih od obsojenčeve volje, zlasti radi tega, ker so pravno sredstvo zanj uporabile osebe, v to opravičene tudi zoper njegovo voljo. Upravičeno je torej, da se všteje medtem prestani zapor — od priglasitve do odločbe o vloženem pravnem sredstvu — v kazen na prostosti. Prav to velja, če je imelo pravno sredstvo, uporabljeno v obsojenčevo korist, vsaj delni uspeh glede krivde, kazni ali tudi v primerih, ko pride po razveljavljeni prvi sodbi po §§ 354. in 355. k. p. do nove sodbe (§ 420., odst. II. k. p.). Kar na splošno določa § 330., odst. III. k. p. o pritožbi, da zadržuje izvršitev pobijane odločbe le v primerih, kjer to zakon izrecno odreja. Tudi tukaj more iz tehtnih vzrokov izvršitev pobijane rešitve ali odredbe zadržati7 sodnik ali sodišče, čigar rešitev je pobijana in pravtako tudi sodišče, ki o pritožbi odloča. Navzlic temu splošnemu predpisu (§ 330 odst. III. k. p.), poudarja zakon mestoma še posebej,8 da celo vložena pritožba ne zadrži izvršitve. V takih primerih tudi sodišča ne smejo uporabiti gori opisanega pooblaščenja. Redki so primeri, kjer določa kazenski postopnik, da je treba počakati z izvršitvijo pobijane odločbe ob preizkusu sodne odločbe, povzročenem "po pritožbi ali tudi brez nje; o tem govorimo še pozneje." Po § 368., odst. I. k. p. ne zadrži, niti ne prekine izvršitve že pravnomočne sodbe tudi že dopuščena obnova kazen* 7 Slično je prepuščeno sodišču v § 412., odst. II. k. p., da počaka z izvršitvijo. 8 Prim. §§ 139., odst. VI., 450., odst. III. k. p. "Glej posebno §§ 107, odst. IV., 163, 164, 186, 231, odst. II. in 233 z. stav., 422 k. p. 2z0 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. skega postopanja, še manj pa seveda stavljeni predlog na tako obnovo. Pa tudi tukaj sme za rešitev predloga pristojno sodišče, čim je osnovanega naziranja, da utegne priti do razveljave prejšnje sodbe, odrediti, da se izvršitev te sodbe ali odgodi ali pa za sedaj ukine in to tudi glede zasebno« pravnih zahtevkov ali stroškov kazenskega postopanja. Uporaba pravnih sredstev. Do uporabe pravnih sredstev so upravičeni vobče oni, ki so prizadeti v zanje neugodnem smislu po sodni odločbi, ki se sme pobijati s pravnim sredstvom. Seveda so podane tu izjeme.10 Splošno pravilo § 324. k. p. predpisuje, da morejo uporabljati po zakonu dopuščena pravna sredstva zgolj stranke, kolikor zakon ne daje izrecno te pravice tudi drugim osebam, o čemer govorimo še nižje. Osebo, ki upo« rabi pravno sredstvo (pritožbo, revizijo, priziv) nazivlje za« kon (§ 6. k. p.) p r i t o ž i 1 c a. Strankam v kazenskem postopanju je treba prištevati tožilca in obdolženca. Kot tožilci prihajajo v poštev državni tožilec, zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec. Najširša je vloga državnega tožilca kot pritožil« ca.11 Državni tožilec (njemu podrejeni namestnik, vršilec dolžnosti državnega tožilca) uporablja pravna sredstva v primerih, kjer jih zakon njemu dopušča in pa glede vseh sodnih odločb, o katerih se mu zdi, da niso izdane po zakonu (§ 39., toč. 5. k. p.). On vobče skrbi med vsem postopanjem, da se vsaka nepravilnost odstrani in da se prepreči tudi vsako zavlačevanje. Že tukaj je treba pripomniti, da je državni tožilec pri okrožnem sodišču službeno neposredno podrejen višjemu državnemu tožilcu, ta pa neposredno mi« 10 Prim. § 338., odst. VI. k. p., po katerem je celo oproščeni obto» ženec opravičen k reviziji pod določnimi pogoji, —> če gre za kršitve formalne narave po § 336., št. 1 in 2 k. p. in je oprostitev izrečena radi okolnosti, ki izključujejo krivdo ali ukinjajo kaznivost obtoženčevo. 11 A. Zak. o državnem tožilstvu od 21. marca 1929 št. 23.181 SI. N. od 28. marca 1929 št. 73/XXIX. (§ 4 tega zakona — § 45 k. p. — govori o krajevni pristojnosti drž. tožilstva in o reševanju kompetenčnih kon* fliktov med njimi.) B. Uredba ministrstva pravde o poslovnem redu za državna tožil* stva z dne 21. nov. 1929 br. 94.230 SI. Nov. od 5. dec. 1929 št. 286. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 221 nistru pravde.12 Sodišče nima nobene pravice, da posega kakorkoli korektivno v delokrog državnega tožilca. Če za« stopnik državnega tožilca med glavno razpravo kakorkoli moti red, ga pač sme predsednik opominjati, a če opomin ne zaleže, preostaja predsedniku le, da prekine razpravo in se obrne do neposrednega starejšine drž. tožilstva v to svrho, da ta odredi drugega zastopnika obtožbe (§ 232. k. p.). Državni tožilec, ki pred vsako sodno odločbo izven glavne razprave, kolikor zakon nič drugega ne odreja, izjavi pismeno ali ustno svoje mnenje (§§ 43., odst. I. in 74., odst. III. k. p.) ima v to svrho pravico, da prisostvuje sejam. Svoje mnenje oddaja in stavlja morda predloge državni tožilec, potem, ko je obrazložil poročevalec svoje mnenje in pred« log.13 Celo tedaj, kadar ni v zakonu o sodnem kazenskem postopanju ali s katerim drugim zakonom posebej predpisa« no, morajo sodišča pri odločitvah o predmetih javnega interesa dati priliko državnemu tožilstvu, da se izjavi, ali stavi svoje predloge (§ 5., odst. II. zak. o drž. tož.), preden odločijo. Predlog na poizvedbe in uvedbo preiskave stavlja državni tožilec vedno pismeno.1' Prilika bo še pozneje opo« zarjati na to, kako se priobčujejo spisi in odločbe državnemu tožilcu,15 in pravtako na pravico, da vsak čas pregleda ka« ženske spise." Državni tožilec utegne nastopati kot pritožilec v obdol« ženčevo korist celo pri postopanju zaradi kaznivih dejanj, ki se ne preganjajo na njegovo obtožbo (§ 324., odst. II. k. p.). Ob priliki kateregakoli pravnega sredstva tožilčevega (ni mišljen zgolj državni tožilec) v obdolženčevo škodo, je moči sodno odločbo razveljaviti ali predrugačiti tudi v ob« dolženčevo korist, to pa seveda ne po mili volji sodišča, marveč le iz zakonitih razlogov, ki se morajo uradoma upo« števati. Državni tožilec je zlasti dolžan, da nastopa tudi še po pravnomočnosti sodbe v obsojenčevo korist, čim zve za dejstva in okolnosti, po katerih bi se utegnilo kazensko 12 Državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države je pod neposrednim nadzorom ministra pravde (čl. 9 uredbe o izvršitvi zakona o državnem sodišču za zaščito države od 4. jan. 1930 št. 1890). 13 Prim. §§ 43 odst. II., 283, 74 odst. III., 98 predz. odst. k. p.; §§ 120 ur. o. p. r. z. kaz. sod. in 6 ur. o. p. r. z. drž. tož. 14 §§ 11, 16, 17 u. o. p. r. z. drž. tož. 15 §§ 80, 333, odst. I., 379, 394 ost. II. k. p. in § 32 ur. o. p. r. z. drž. tož. 16 § 54 ur. o. p. r. z. drž. tož. 15 222 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. postopanje obnoviti (§§ 362., 363., odst. II. k. p.). Državni tožilci so dolžni, da prijavijo višjemu državnemu tožilcu vse primere že pravnomočnih kazenskih obločb, o katerih menijo, da je prekršen zakon (§ 41. k. p.). No pobuda za tako poročilo utegne prav cesto prihajati od druge prizadete osebe, o čemer govorimo še pozneje.17 Glede uporabe pravnih sredstev niso državnemu tožilcu stavljene v zakonu posebne meje. Na izjemo glede priziva ali pritožbe o stroških kazenskega postopanja opozarja do« ločba § 322., odst. IV. k. p. Področje višjega državnega tožilca in vrhovnega držav« nega tožilca je opredeljeno v §§ 40. do 42. k. p. Oba sodelu« jeta o priliki odločb pri apelacijskem in kasacijskem sodišču slično kakor državni tožilec pri okrožnem sodišču. Državni tožilec kot pritožilec mora (§ 54. ur. o. p. r. z. drž. tož.) oskrbeti za višjega državnega tožilca prepis priziva, a za vrhovnega državnega tožilca prepis vložene revizije. Področje vrhovnega državnega tožilca je v kazenskem postopniku natančno označeno,18 vendar sledi iz vsega, da državna tožilstva (višja in ona pri okrožnih so« diščih) vrhovnemu državnemu tožilcu niso podrejena. Ne more torej na svojo roko vrhovni državni tožilec umakniti pravno sredstvo, ki ga je uporabil državni tožilec. Pravtako vrhovni državni tožilec ne more dati državnemu tožilcu naloga, da umakne prijavljeno pravno sredstvo. Pač pa sme vrhovni državni tožilec opozoriti državnega tožilca na to, da bi bilo umestno umakniti pravno sredstvo, ki n. pr. ne kaže, da bo uspešno. Sicer se pa mora vrhovni državni 17 Zahtevek za zaščito zakona učinkuje včasih sicer prav kakor pravno sredstvo, vendar z njim ni istovetno. Višji državni tožilec ni* kakor ni vezan, da vpošlje mnenje državnega tožilca o takem primeru vrhovnemu državnemu tožilcu. Drugače je, če je dal minister pravde nalog za poročilo. Temu se mora v tem pogledu pokoravati vrhovni to* žilec. Stranke ali prizadete osebe imajo včasih največji interes na tem, da se pokrene tak zahtevek za zaščito zakona. Ce noče državni tožilec vstreči na to mereči pobudi prizadete stranke, se mora ta oseba pritožiti na višjega državnega tožilca, zoper podobno odločitev slednjega ali vr« hovnega državnega tožilca pa na ministrstvo pravde, dasi teh pritožb ne urejuje neposredno kazenski postopnik (§ 50 odst. II. k. p.). 18 §§ 40, 41 k. p,, §§ 2 toč. 3, 10 odst. III., 12, 14 in 15 zak. o drž. to* žilstvu; § 68 ur. o. p. r. z. drž. tož. — Glej tudi §§ 342 odst. II., 344 odst. II. in III., 345 odst. I., 346 ost. L, 347 odst. I. in VI., 348 odst. IV., 354 odst. I. in II., 355, 357 nasl. k. p. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 223 tožilec obrniti na ministra pravde, da doseže ukrep proti državnemu tožilcu. Državni tožilec more, kjer to zahteva javni interes, za« sebnega tožilca na prošnjo zastopati ne le pni glavni razpravi (§§ 51., odst. III. in 386., 401., odst. II. k. p.), marveč, če je v to izrecno pooblaščen, tudi uporabljati zanj pravna sredstva. Zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec nastopata kot pritožilca prav slično kakor državni tožilec. Celo zasebni udeleženec kot tožilec ima bistveno iste pravice kakor državni kot prvotni tožilec (§ 54. k. p.) in sme po § 324. k. p. uporabljati ista pravna sredstva, a ni dolžan, da postopa pri tem tudi v obdolženčevo korist. To se pokaže zlasti tudi pri zahtevku na obnovo kazenskega postopanja; zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec sta »upravičena« tožilca po § 361. k. p. Seveda govori § 364. k. p. zgolj o državnem ali zasebnem tožilcu, a § 365. k. p. celo le o državnem tožilcu. Državni tožilec more v vsakem stanju kazenske pravde nadomestiti zasebnega udeleženca kot tožilca ter prevzeti pregon in zastopanje obtožbe (§ 56. k. p.). To pač znači, da je tak prevzem uloge zasebnega udeleženca kot tožilca mogoč le do sodbe prve stopnje, ne pa več pozneje. Najobsežnejše so pravice obdolženca v postopanju o pravnih sredstvih. Obdolženca (osumljenca, obsojenca) mora sodišče bodisi ustno, bodisi o priliki pismenih rešitev poučiti o njegovi pravici, da uporabi pravna sredstva, dasi ni to v zakonu vsikdar posebej naročeno (§ 3. k. p.)19. Vobče smejo za obdolženca tudi druge osebe uporabiti pravna sredstva. Pred vsemi njegov branilec, in sicer brez posebne pooblastitve v to svrho. Vendar pa branilec ne sme vlagati pravnih sredstev zoper obdolženčevo voljo, razen v primeru, če je obdolženec maloleten (§ 324., odsta* vek III. k. p.). Za maloletnega obdolženca sme pravna sred« stva uporabljati neomejeno njegov zakoniti z as t o p* n i k. Posebej je še poudarjati, da morejo v obdolženčevo korist uporabiti pravna sredstva zoper sodbo zakonski drug in obdolženčevi sorodniki v premi črti navzgor in navzdol brez posebne pooblastitve v to (§ 324., odst. IV. k. p.). Pri tem smejo zoper obdolženčevo voljo ravnati tu imeno« vani le tedaj, če obdolženec ni maloleten. Omenjene osebe morejo celo po obsojenčevi smrti v njegovo korist pred* 19 Prim. §§ 204 odst. II.. 288 odst. II. k. p. 15* 224 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. lagati obnovo kazenskega postopanja in pa tudi nadaljevati obnovno postopanje, če je po stavljenem zahtevku na obno= vo obsojeni umrl (§ 363., odst. I. k. p.). V primerih, ko se je pravnega sredstva zoper sodbo poprijela druga oseba, a je obdolženec v zaporu, mora biti poučen o tem, da se po priglasitvi pravnega sredstva zadržava izvršitev sodbe, če ne gre zgolj za priziv glede mere kazni. Tak pouk se pa opusti, če ni dvomiti o pristanku obdolženca za vložitev pravnega sredstva (§ 324., odst. V. k. p.). Imamo pa tudi pravna sredstva, ki jih sme vlagati le obdolženec sam ali pa zanj njegov branilec n. pr. ugovor zoper obtožnico. Tudi ob zamudi roka za prijavo priziva ali revizije je le na prošnjo obdolženca samega mo= goče dovoliti postavitev v prejšnji stan pod pogoji, nave* denimi v § 326. k. p. Po § 126., odst. II. k. p. se zatvorjenemu ali pritvorje« nemu nikdar ne sme zabraniti, da odpošlje prošnjo ali kakr* šnokoli pravno sredstvo višjim oblastem (glej tudi § 66., odst. II. ur. o. p. r. z. k. s.). Obsojeni, ki služi kazen na prostosti, se seveda sme pritoževati na upravo zavoda, ob izvestnih pogojih tudi neposredno poverjeniku ministrstva pravde, ki je bil odposlan, da pregleduje zavod (§ 58. zak. o izvr. kaz. n. prost.). Tudi soobtožencem (soobdolžencem), ki niso vložili priziva radi kazni, utegne priti v dobro priziv onega obto* ženra, ki mu višje sodišče zniža kazen iz razlogov, ki bi prišli tudi drugim soobtožencem v prid. Podobno velja glede revizije ali priziva (popolnega), ki jih niso podali vsi obto*-ženci skupno.2' Od drugih oseb, ki morejo uporabiti pravna sredstva* je omeniti najprej zasebnega udeleženca. Toda njegove pravice so v tem pogledu precej omejene (§§ 302., 332., odst. III. in 394., odst. I. k. p.). Pravno sredstvo (pritožbo) imajo za svojo osebo včasih tudi branilci ali drugi pravni zastopniki, kadar jim je bilo po § 231. z. stav. k. p. naloženo povračilo stroškov pi eložene ali orekinjene razprave (§ 233. k. p.). Ceste so tudi pritožbe zastopnikov radi odmere zastopniških stroškov v razmerju do lastne stranke (§§ 322., 323. k. p.). so §§ 334 odst. IV., 352 odst. V., 408 odst. II. k. p. Ni pa slične določbe v § 399 k. p., vendar je smatrati, da velja § 334 odst. IV. k. p. tudi tukaj. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 225 Osebe, ki jim je bilo naloženo povračilo stroškov ka= ženskega postopanja (§ 311., toč. 3. in 4. k. p.) izven sodbe ali v njej ali izdano naročilo, ki dira v njih interesni krog (n. pr. §¦§ 143. odst. III., 149. k. p. itd.), nadalje priče in izvedenci, glede njim odmerjenih pristojbin ali glede njim naloženih redovnih kazni, stroškov, prisilnih odredb, se smejo pritoževati zoper rešitve pravkar navedene vse« bine.21 Cesto se primeri, da prepusti sodnik, ki bi moral izdati odredbo ali rešitev, uradoma ob pogojih odločitev zbor« nemu sodišču prve stopnje. Tako utegne odpasti možnost, da zborno sodišče prve stopnje odloči kot pritožna instanca (§ 11., toč. 1. k. p.). Zborno sodišče odloča n. pr. ob neso« glasju tožilca s preiskovalnim sodnikom (§§ 98., odst. IV., 101., 109., odst. IV., 130., odst. in 203. k. p.). Taka odločitev je obvezna v korist prizadetemu ob naložitvi disciplinske kazni (§ 107., odst. IV. k. p.) in pri ukrenitVi pripora ali pre« iskovalnega zapora, če dotični obdolženec opusti pritožbo (§§ 117., 119. k. p.). Podobni primeri nastanejo v razmerju med predsednikom senata in senatom samim (n. pr. §§ 218., 220., 228., 257. k. p.). Pomembno je še posebej v primerih, ki se tičejo odloga za nastop kazni, omilitve kazni ali po« milostitve (§§ 418., 430., 432. k. p.), da predloži prva stopnja le tedaj stvar v rešitev apelacijskemu sodišču, če meni, da bi bilo ustreči prošnji, mereči na to, da se doseže katera izmed omenjenih ugodnosti, sicer pa sme prva stopnja tako prošnjo že sama končno zavrniti. Pri sporih radi pristojnosti med dvema sodiščema, najsi sta že odločili o svoji pristojnosti pritrdilno ali ne, predloži spise eno teh v odločitev za rešitev pristojnemu prvemu sodišču. Odreka pravnemu sredstvu in odstop od n j e g a (§ 325., odst. III. in IV. k. p.). Kdor ima pravico, da uporabi pravno sredstvo, se mu sme odreči, preden poteče rok, če je pa pravno sredstvo že bilo prijavljeno, sme pritožilec odstopiti pismeno ali ustno od njega. Kdor se jc odrekel ali odstopil, tega ne more več preklicati. Za tak pravni korak mora branilec imeti posebno pooblastilo. Važna je nadaljnja določba, da more pritožilec odstopiti od pravnega sredstva, o katerem odloči sodišče na ustni razpravi, po nje p r i č e t k u zgolj z nasprotnikovim pristankom. Tu je treba opozoriti, da prične ustna razprava 21 §§ 315, 316 in 323 odst. II. in III. k. p.: §§ 163, 164, 186 k. p.; S 238 odst. III. k. p. 226 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. o pravnem sredstvu (reviziji ali prizivu) šele s poročilom v to določenega sodnika poročevalca (§§ 348., odst. I. in 400., odst. I. k. p.).22 Odpoved ali odstop imata kot posledico, da se smatra dotično pravno sredstvo kot nedopustno (§§ 334., odst. I. in 341., štev. 1. k. p.). Kraj in čas za priglasitev (vložitev, obrazložitev) pravnih sredstev. Priglasi se pravno sredstvo praviloma pri onem sodišču, ki je bilo izdalo pobijano odločbo (§ 325., odst. I. k. p.)." Izjemno se sme izročiti (priglasiti), ali tudi na zapisnik obrazložiti pravno sredstvo ali ugovor zoper obtožnico pri onem sreskem sodišču, ki je bilo za vročbo naprošeno. To mora v roku 24 ur (pa to je redovni rok brez nadaljnje sankcije) poslati priglasitev (obrazložitev) pristojnemu, to je v § 325., odst. I. k. p. imenovanem sodišču. Navidezno velja ta predpis (§ 84. k. p.) edino za primere, kjer je vročilo sresko sodišče samo, to je po svojih organih. Ne izpreminja zadnje navedeno dejstvo ničesar na pravici prizadetih strank, da pravna sredstva vlože ali jih podajo na zapisnik pri prav tem sreskem sodišču tudi tedaj, če je za vročitev naprošeno sresko sodišče rabilo pošto. Prizadetim strankam, ne pa njih zastopnikom, bo po našem naziranju vselej priznati, da so pravilno pravočasno priglasile pravno sredstvo, ako so to storile pri sreskem sodišču svojega bivališča, namesto neposredno pri sodišču, ki je izdalo pobijano odločbo. Izvzeti so pa primeri, kjer je dotično sresko sodišče prav na onem kraju, kakor v § 325., odst. I. k. p, navedeno sodišče. Slednje utegne namreč pri sedanjih prometnih razmerah večji del rabiti za vročbo '"'2 Da je moči odstopiti od pravnega sredstva utegne imeti svoj poseben pomen pri obdolženčevem prizivu, izjavljenem zoper sodbo sreskega sodišča. Če vidi okrožno kot prizivno sodišče, da sreski sodnik ni stvarno pristojen (§§ 336 št. 7 v zvezi s § 393 št. 2 k. p.) in da je n. pr. sodil pomotoma o prestopku, o katerem bi moral soditi sodnik poedinee okrožnega sodišča, razveljavi na predlog državnega tožilca sodbo sreskega sodišča in ukrene, da se stvar odstopi pristoj* nemu sodniku poedincu. Kakor hitro je obdolženec pravočasno (pred pričetkom razprave!) odstopil od priziva, postane sodba sreskega sodišča pravnomočna. Obnova postopanja po § 365 toč. 3 in 411 k. p. ni potem več dopustna, še manj pa postopanje po § 359 toč. 3 k. p. 2? §§ 330 odst. L, 333 odst. L, 339 odst. I. k. p. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 227 neposredno pošto, ne da bi se obračalo v tem cilju na sresko sodišče, kjer biva prizadeta stranka. Prav pogosto se zgodi, da pošljejo neuke stranke priporočeno po pošti pravna sredstva navzlic prejšnjemu pravilnemu pouku kar narav« nost onemu sodišču, ki naj odloči o tem pravnem sredstvu. To sodišče mora uradoma takoj (prim. § 84., odst. II. zad. stav. k. p.) dotično vlogo v nadaljnje poslovanje odstopiti za zdaj pristojnemu, to je v § 325., odst. I. k. p. navedenemu sodišču. O možni zamudi roka v tem primeru govorimo nižje. Glede kraja in časa vložitve (priglasitve) pravnega sredstva pri sodišču navedenem v § 325., odst. I. k. p. (§ 84., odst. II. k. p.) veljajo deloma še dosedanji predpisi, ki tudi z bodočim poslovnim redom24 previdoma ne bodo bistveno spremenjeni. Opozoriti pa je treba še posebej, da sprejema po § 100. ur. o. p. r. z. k. s. izven uradnih ur vsakršne vloge, vezane na rok, torej posebno one, ki vsebujejo pravna sredstva v kazenskih stvareh, sodna pisarnica, vodilec vpisnika ali pa predsednik sodišča, odnosno starejšina, odnosno namest« niki le*teh. Dotična uradna oseba, ki sprejme tako vlogo, mora pripisati nanjo čas prejema. Pritožilec more vložiti (priglasiti) pravno sredstvo s pošto in tudi brzojavno. Če rabi pošto, mora poslati vlogo s pravnim sredstvom priporočeno, ker sicer ni imeti, da je isti dan izročena sodišču (§ 86., odst. II. k. p.). Po § 86., odst. III. k. p. je dovoljeno, da se morejo pravna sredstva priglasiti sodišču tudi brzojavno. V §§ 27. do 29. ur. o. p. r. z. k. s. je predpisano, kako da je ravnati s takimi priglasitvami. Brzojavna priglasitev, o kateri se more tre« nutek oddaje uradno ugotoviti, se šteje kot enakovredna s priglasitvijo, oddano priporočeno na pošto (§ 86., odst. II. k. p.). To pa velja le za priglasitve pravnih sredstev, kjer ni po zakonu potrebna posebno predpisana vsebina. Strogo vzeto za priglasitve priziva ali revizije v kazen« skem postopniku ni predpisana točna vsebina, kajti glede reviziie je n. pr. v § 340. odst. I. k. p. rečeno, da rrora ali priglasitev ali pa šele obrazložitev vsebovati po* samic jasno in določno prekršitve zakona in dejstva vse« 24 § 84 zak. o. ured. red. sod. z dne 18. jan. 1929., SI. N*. 25. jan. 1929., št. 20/X in § 216 ur. o. p. r. z. k. s. 21. nov. 1929., št. 94.220, SI. Nov. 5. dec. 1929., št. 286/CXVI. 228 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. bujoča zatrjevane nedostatke. Zato n i p o t r e b a, da bi se glede na določbo § 29. ur. o. p. r. z. k. s. pri brzojavni pri« glasitvi revizije podaljšal rok za priglasitev se z nadalj* njim rokom treh dni. Stvar je torej drugačna, kakor v primerih § 28. ur. o. p. r. z. k. s., kjer je moči po brzojavni priglasitvi kakšne druge vloge (n. pr. obtožnice: §§ 95., 202. k. p.) v roku treh dni le*to nadomestiti ali podati v pismeni obliki, da velja dotični procesualni korak, ki je bil brzojavno sicer pravočasen, pa ni bil podan v predpisani obliki, kot vložen v dotičnem zakonitem roku. Pač pa je moči odpraviti v § 341., toč. 3. k. p. omenjeni nedostatek (manjkajoči bra* nilčev podpis) na tam opisani način, ali pa kar branilec sam v roku treh dni vloži izjavo v potrebnih izdatkih, in se v tej izjavi sklicuje na brzojavno priglasitev. Obenem trdi branilec, da soglaša z brzojavno priglasitvijo (§ 29., odst. III. ur. o. p. r. z. k. s.). Tako postopanje seveda ne pomeni v § 28. ur. o. p. r. z. k. s. opisanega podaljšanja roka. Roki in njih potek. Po § 326., odst. I. k. p. (§ 86., odst. II. k. p.) se morajo pravna sredstva priglasiti v rokih, ki jih odreja zakon. Pravna sredstva zoper sodbo se morajo v nadaljnjem zakonskem roku tudi še obrazložiti, če se ni zgodilo to takoj s priglasitvijo. Kako je to obrazložitev v poedinih primerih umeti, o tem govorimo še pozneje. Tu so mišljena takozvana redna pravna sredstva, predvsem pri« tožba, priziv vseh vrst in revizija, prav to velja tudi o ugo* voru zoper obtožnico. Ti roki se kot zakonski roki ne morejo podaljšati (§ 88. k. p.). To pravilo ni niti deloma ukinjeno z določbo, da se utegne pod dotičnimi pogoji obdolžencu, ki je bil zamudil rok za priglasitev revizije ali priziva, do* voliti na njegovo prošnjo postavitev v prejšnji stan (§§ 88. in 326., odst. II. do V. k. p.). Važna je rešitev vprašanja, kako se določi trenutek, ko prične teči rok in kako trenutek, v katerem je rok po* tekel. Prvi trenutek se določa po priobčitvi dotične sodne odločbe, ki se utegne pobijati pozneje s pravnim sredstvom, z ustno razglasitvijo navzoči prizadeti osebi. Utrditi je treba tako priobčitev vedno v zapisniku (§ 79., odst. III. k. p.) in po potrebi označiti celo uro te priobčitve (§ 87., odst. II. k. p.).25 Značilna je posebno razglasitev sodbe, ki se izvrši redoma takoj po posvetovanju senata, a se ta pri* občitev radi morebitnih zaprek sme napovedati šele v teku treh dni po končani razpravi, ter celo izjemoma iz tehtnih 25 N. pr. § 380, odst. L. toč. 3 in odst. II. k. p. Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 229 vzrokov v roku osmih dni (§§ 288., 289. k. p,)" Pred sreskim sodiščem se sme taka razglasitev odložiti iz tehtnih razlogov kvečjemu za 24 ur po zvrseni razpravi (§ 388., odst. I. k. p.). Pri tem je mogoče, da obtoženi izostane in če se mu po odredbi predsednika ne priobči ustno sodba po v to od« rejenem sodniku, je potrebno, da dobi v poverjenem pre« pisu sodbo v roke (§ 290. k. p.). V vseh tu omenjenih pri« merih je po priobčitvi stranke vprašati, če se zadovoljujejo s sodbo, a obtoženca je še posebej poučiti o tem, kakšna pravna sredstva da sme zoper sodbo uporabiti. Sodbo v poverjenem prepisu dobi uradoma vročeno obdolženec, ki na c e 1 i razpravi ni bil navzoč (§§ 389., odst. IV., 391., 394. k. p.) in pravtako državni tožilec, če gre za oprostilno sodbo ali tako, s katero je bil obtožni zahtevek zavrnjen (§ 388., odst. III. k. p.). Te vročitve vplivajo na početek roka, določenega za priglasitev pravnih sredstev zoper sodbo (§ 394., odst. II. k. p.), kar pa za postopanje pred okrožnim kot zbornim sodiščem ne velja. Sodbe zbornih sodišč se po priobčitvi z ustno razglas sitvijo, po kateri teče rok za priglasitev priziva ali revizije, pritožilcu (če se ni to zgodilo po § 290. k. p. radi njegove odsotnosti ob razglasitvi) vročajo v prepisu vsekdar tudi brez izrecne zahteve. Le tedaj se vročitev ne odredi, če sta priziv ali revizija že ob priglasitvi bila obraz« ložena, ali se je bil vročitvi prepisa sodbe pritožilec odrekel (§§ 333., odst. L, 339., odst. I. k. p.).27 Za državnega tožilca kot pritožilca velja, da se mu priobči sodba s spisi vred v izvirniku, a na svojo izrecno zahtevo prejme tudi nje po* merjeni prepis (§ 80. k. p.). Če je pa priglašen priziv zoper sodbo sodnika poedinca (pri okrožnem ali sreskem sodišču), mora pritožilec (tudi državni tožilec) pred gorenjo prigla« sitvijo ali po njej zahtevati, da se mu vroči poverjeni prepis sodbe. Tukaj je tak zahtevek vprav pogoj, da se more "vložiti obrazložba priziva šele v osmih dneh po vročitvi pre« pisa sodbe. Seveda je treba tu opozoriti, da je utegnil pri« tožilec (obdolženec, državni tožilec ali vršilec dolžnosti državnega tožilca, zasebni tožilec, zasebni udeleženec kot tožilec) sodbo sreskega sodišča v poverjenem prepisu spre« 28 V tem primeru morajo biti določeni tudi že pismeni razlogi ;kaisaoije« k posameznim paragrafom tiskovnega zakona. Pod »kasacijo« je po prireditelju razumevati katerakoli izmed najv:šj:h in višjih instanc, a ne samo »kasacijskega sodišča«; kajti prireditelj je sprejel tudi nekoliko sodba drugih, samo in conereto dokončno sodečih sodišč, kot n. pr. višjega deželnega sodišča v Ljubljani, banskega stala v Zagrebu itd. Vse to je v redu in se mora za praktične svrhe toplo pozdravljati. Dovolili bi si pa na nekaj opozarjati. Besedilo v slovenskem jeziku je bilo povzeto očividno iz Uradnega lista. Tu pa bi bilo potrebno vsaj najhujše prevodne napake popraviti. V čl. 8. ne sme starti »v zgoraj«, ampak »v naprej«, v čl. 43. pa se prevod ne sme glasiti »iz občega dela vojaškega kazenskega zakonika«, ampak »iz občega ali vojaškega kazen* skega zakonika«. Besedilo je torej ponekod nekritično preneseno, a v novo priredbo se je vtihotapilo še nekaj novih napak: V čl. 40. naj stoji v I. odst. »izvršna« (ne pa »izvršena«), v V. odst. pa »morejo« (ne pa »morajo«), da o drugih nepomembnih tiskovnih napakah ne govorimo. Beseda »zamore« (mesto »more«) v čl. 52., 2. odst. pa gre samo na rovaš prireditelja, ki piše tudi drugod (str. 8., 20., 24.) »zamore« (»vermag«). 246 Književna poročila. mesto »more«, kar je edino pravilno, da se iztrebi nevšečni nemčizem.. Na str. 30. bi moralo stati v čl. 48., dodatek V. (ne IV.). Kazalo bi bilo, da bi se prireditelj tiskovnega zakona izognil neslovenskemu izrazu »uvreda, uvrediti« in ga nadomestil s slovenskim popolnoma ekvivalentnim »razžalitev, razžaliti«. Glede terminologije hi še omenili, da naj ostane izraz »obrekovanje« vsaj v strokovnih knjigah samo za primere kazen* skega zakonika §§ 149. in 150., ko gre za izmišljene ovadbe nestorjenih kazenskih ali disciplinskih deliktov zoper boljšo vednost samega ova« ditelja. Glede odločb se je prireditelj Tavnal po načelu: čim več, tem 'bolje! Sprejeti je tudi take odločbe, ki so silno dvomljive glede pravilnosti, ne da bi črhmil z besedico, kaj misLi o njih. Vobče se da opravičevati to, ker ni hotel teoretizirati. Ali pri sodbah, ki so potekale časovno po novelizaciji tiskovnega zakona dne 10. jan. 1929, bi bila praksa prireditelju gotovo hvaležna, ^ko hi navedel, koliko še veljajo spričo novega čl. 33. Nekatere sprejete odločbe so lahko naravnost protivne čl. 33., n. pr. zadnja odločba k čl. 34., prva k čl. 35. in k čl. 37. Sploh bi balo nujno potrebno točno označiti, kaj se je po čl. 33. in 53. izpremenilo. Pri zadnji določbi čl. 53. je mišljeno pač trajanje zapora do 10 let. Tu bi bilo pač treba pokazati na čl. 13. zakona z dne 6. januarja 1929, ki določa, da veljajo samo strožje kazni kaz. zakonika namesto milejših v tiskov; nem zakonu, ne pa narobe, in da zadnji odstavek čl. 6. uvod. zak. h kaz. zakoniku določa, da velja splošni del kaz. zakonika samo, kolikor se ni v tiskovneni zakonu kaj izrecno drugače ukrenilo. — Glede izbere odločb bi še navedli, da citat nikjer tiskane odločbe, ki nima vsaj izčrpno navedene vsebine (n. pr. k čl. 6.), praksi nič ne hasne; odločba prva k čl. 85. pa takisto ne, ker je pri nas derogirana z naredbo novega sod. kaz. postopnika. Vsa ta navajanja nikakor nočejo zmanjšati zasluge prirediteljeve, da je pokazal praktikom pot za rešitev mnogih spornih vprašanj, pa tudi teoretiki se bodo mogli iz knjižice dosti naučiti. Želimo prireditelju, da bi mu bila dana kmalu prilika izdati izpopolnjeno izdajo, ki bo gotovo v tem prikazu navedene opazke upoštevala. Potreba noveliranja tiskovnega zakona je, ali še večja je potreba za pravno državo, da se v praksi zakon,, takšen, kakršen je, povsod enako tolmači. Dr. Metod Dolenc. Dr. Kostrenčič Marko: Fides publika (javna vera) u pravnoj histo=> riji Srba i Hrvata do kraja XV. veka. Srpska Kraljevska Akademija. Po* sebno izdan je, knjiga LXXVII.; društveni i istoriski spisi, knjiga 31. Beograd, 1930. Str. XVI + 159. Cena 30 Din. Odkar živimo v lastni svobodni državi, se razvija nauk domače pravne zgodovine brzo in, kar je glavno, globoko in pametno. Nov dokaz za to nam je vrlo zanimiva monografija zagrebškega profesorja pravne zgodovine Marka KostTenčiča. Taka dela, kot je tu prikazano, so nam v resnici potrebna. Brez njih ne hi bilo nikdar mogoče podati sintezo pravne (Zgodovine Jugoslovanov. Gre za vprašanje javne vere in njenih osnov v javnem življenju. Pisatelj je te osnove zazrl v praslovan« skem institutu »pristava« (polatinčeno v »pristaldus«), v itaMjanskosbizans Književna poročila. tonskem institutu »notarjev« in v institutu zapadnoevropskega izvora »pečatov« (»sigilla«). (Instituta »javne listine« javnih uradov brez pečata se mli lotil.) Od omenjenih treh institutov je obdelal vse iiz različnih vidi« kov, a majobškneje se je bavil s »pristavi«. Obdelava je strogo znanstvena, temelječa na listiniskih virih; sklepi niso nikjer drzni, ampak dobro pres mišljeni in zato prepričevalni. In vendar oprezni pisatelj kot strog znan* stvenifc sam dopušča, da mu je morda kaj izostalo, kar bi biCo treba pri komparativni obdelavi potrebno omenjati. Baš, da na to opazko navežemo, naj nam bo dovoljeno pripomniti, da bi bilo delo še bolj zaokroženo, še globlje, ako bi se oziralo tudi na listinsko gradivo območja slovenskih pokrajin. Koliko materiala o notarjih in o pečatih bi bil našel v »Gradivu« Frana Kosa, segajočem doslej do 1. 1246.! Iz drugih silovenskih pravnozgodovinskih del izhaja, da je institut »Beistandsherr« eksistiral n. pr. v kostanjeviškem okraju še začetkom 17. stoletja. Vrlo zanimiva dejstva, ki jih navaja pisatelj na str. 75. o notarskih listinah m njih izvršljivosti, kažejo, da se je tam na dalmatinski obali izvajala klavzula »des allgemeinen Landschadenbundes« praktično, čeprav ne pod tem imenom. Ta klavzula pa se je uporabljaf.a na Slovenskem od XIV. do XIX. stoletja. In »vabila na pečat«! Še danes eksistkajo na Dolenj« skem... O vsem tem smo Slovenci' že mnogo pisali. Slovenske pokrajine se nam zde na stežaj odprta vrata, preko katerih je komuniciralo pravo Slovanov, Germanov in Italijanov. Zakaj se ne bi v primerjalnem delu naznanjene knjige preiskale zveze med »pristavom« in med »Beistands« herr«, dalje med »\Vedslboten«, »Untermaischatlen«, ki imajo vsaj del funkcij pristavov? Pa tudi instituti »salmanov« in »prič« »ad perpetuam rei memoriam« so idejno sorodni funkcionarji javne vere. Poleg že orne* njenega Kosovega »Gradiva« in drugih slovenskih publikacij bi bilo treba uporabiti Beckmannovo Idea juris statutarii et consuetudinarii iz 1. 1686., pa bi se bil vsaj primerjalni del monografije poglobil. Če se omenjajo Čehi, Poljaki, Rusi, Bolgari, bi bilo umestno tudi Slovence upoštevati. Študij K o s t r e n č i č e v e g a dela pa priporočamo toplo vsakemu jugos slovanskemu pravniku, zlasti pa onim, ki. hočejo sami rezati brazde prav« ne zgodovine, da bodo videli, kakšna metoda je potrebna, da se pride k trdnim in zanesljivim izsledkom. Dr. Metod Dolenc. Dr. Anzilotti D.: Lehrbuch des Vblkerrechts. Band 1. Einfiihrung —» Allgemeine Lehren. Vom Verfasser durchgesehene und autorisierte l)ber< tragung naich der 3., erweit. und revid. italieniischen Auflage, von Bruns Comelia u. Dr. SchmJd Kari. W. de Gruvter, Berlin — Leipzig 1929, XII + 429 str. Cena 20 RM. Naj odličnejši italijanski mednarodnopravnik profesor Dionizij An« zilotti je od pričetka 1928 dalje tudi (časovno tretji) predsednik Sta!« nega sodišča za mednarodno pravosodstvo v Haagu. To dejstvo je važno za presojo te knjige, v kateri lepo spaja svoje globoko teoretično znanje z bogatim praktičnim izkustvom. Delo je bilo prvotno zamišljeno le kot studijski pripomoček za Anizilottijeve slušatelje na univerzi v Rimu. Do* slej je doživelo v italijanskem jeziku tri izdaje (zadoja 1927), dočim je 248 Književna poročila. I. 1929. 'izšlo v Parizu v francoskem (prevedel G. Gidel) in nato v nav/;>« čni izdaji že v nemškem prevodu. — Tudi drugače se v delu lepo uveljavlja mednarodno znanstveno sodelovanje: v uvodu k tretji italijan« ski izdaji omenja Anzilotti,. da mu je za izpopolnitev bit)laografcčneg* dela služilo zlasti bogato gradivo Camegiejeve knjižnice v Mirovni palači v Haagu, d očim je v nemškem prevodu izpopolnjena bibliografija po zbirkah, ki pripadajo institutu za inozemsko javno ter za mednarodno pravo* v Berlinu. — Svojevrsten je že sistem, ki ga uporablja An z is I o 11 i. V tej prvi knjigi obravnava splošne nauke, dočim naj bi naslednja sistematično obdelala različne kategorije mednarodnih odnosov, tretja knjiga pa naj bi obravnavala uveljavljanje prava v mednarodnopravni skupnosti (attuazione del diritto ne'/.a comunita internazionale). Avtor podaja najprej na 29 straneh pregled zgodovine in literature mednarodnega prava. Pri vsaki dobi jedrnato navaja glavne idejne in politične činitelje. Zanimivo označuje razlike med francosko, nemško in angleškossevernosameriiško MNPsino literaturo. Prva je jasnak snovno bogata, toda metodično' premalo stroga; jakost nemške je v točnih meto« dah, ki skušajo zlasti ločiti pravne in političnosideotoške vidike; angleška literatura pa zasleduje v prvi vrsti praktične svrhe. — Pri zgodovinskem pregledu je stari vek pač premalo upoštevan. Ravno za A n z i 1 o 11 is jevo stališče, ki stavi mednarodne pogodbe kot vir MNPsa na prvo mesto, bi bilo važno omeniti različne mednarodne pogodbe starega Orienta. Semkaj spada na jastrebskem stebru ohranjena pogodba med sumerijiskima državicama Lagašem in Ummo (okoli 3100 pr. Kr.), (tekst: HeuzevsThureausDangin, Restitution materielle de la štele des vautours, Pariz 1909), dalje pogodbe med Asirci in Babilonci (n. pr. Aššurbelnišešu ter Karaindaš L, ok. 1430 pr. Kr.), med Hetiti in Babilon cd (Hattušiliš III. in KadašmansTurgu, pred 1292 pr. Kr.), med Hetiti in Egipčani (Hattu« siliš III. in Ramses II., 1292 pr. Kr.) ter številne hetitske vazalne pogodbe (viri: Weidner, Politische Dokumente aus Kleinaslen, Leipzig 1923; J. Frdedrich, Staatsvertrage des HattdsReiches in hethitischer Sprache, I. Leipzig 1926, II. 1930). Navesti bi bilo prav tako različne pogodbe med grškimi državicami (prim. v. Scala, Staatsvertrage des Altertuins, Leipzig 1898; Hitzig, Altgriechische Staatsvertrage iiber Rechtishilfe, Zurich), za rimsko dobo pa vsaj delo Taubler, Imperium Romanum (I, LeipzigsBerlin 1913). — Zgodovinskemu pregCedu sledi uvod (30 — 87), nato splošni nauki (88 — 417), končno dodatek k poglavju o MNPsni osebnosti katoliške cerkve, ki je postal potreben vsled Lateranske pogodbe (418 — 425). Stvarno in besedno kazalo sta oskrbela nemška prevajalca. Glede besed« nega kazala bi želeli, da bi bilo znatno obširnejše; dobro bi služilo tudi kazalo avtorjev ter kazalo raznih mednarodnih sporov, ki jih avtor obravnava. V uvodu pričenja Anzilotti z določitvijo pojma MNP«a. To nastaja iz dogovorov, izrecnih in molčečih, med državami. Njegova ob« * MNP = mednarodno pravo. Književna poročila. 249 veznost je utemeljena v normi pacta sunt servanda (32). To najvišje načelo pravno (pač lahko etično, politično) ni več dokazljivo (33). Zelo težko je vprašanje o razmerju med MNPsom in državnim pravom. Po psateljevem naziranju potekata MNP in državno pravo iz samostojnih temeljnih norm ter sta radi tega med seboj ločena (38); zato niso med njima možni konflikti (42). Nato razpravtlja avtor o materialni in for« malni recepciji enega izmed Obeh pravnih redov v drugega (43). — Ker sloni MNP na načelu pacta sunt servanda, so njegovi viri le dogovori, bodisi izrecni (pogodbe), bodisi molčeči (običaji) (49). V tej zvezi podaja Anzilotti zelo zanimiv pregled stremljenj in poskusov za kodifioiranjc MNP*a. — V naslednjem poglavju skuša določiti meje, ki so v osebnem in časovnem pogledu merodajne za veljavnost MNP*nih norm ter se nato bavii z razliko med prisilnim in popustljivim pravom. — Uvod za« ključuje poglavje o vzajemnem odnosu raznih MNP»nih norm (derogacija, pogodbeno in običajno pravo itd.), z določitvijo norm (n. pr. kadar so raznojezična besedila hkrati avtentična) ter končno z razlago norm; ob tej priliki razpravlja tudi o analogiji ter o presoji ex aequo et bono. V splošnem delu se prvo poglavje bavi z MNP«niimii subjekti. Zelo obširno obravnava Anzilotti položaj katoliške cerkve, ki ji — tudi po stanju pred Lateransko pogodbo — pripoznava MNP*no osebnost in sicer vsled MNPsnega značaja konkordatov. — MNP«ni subjekt more nastati le vsled pogodbe: vsled pripozmanja po drugih državah, ki je torej kon« stitutivno in ne zgolj deklarativno. MNP«na osebnost ne preneha vsled premembe ustave ali pa ozemlja, pač pa če preneha celotni državni pravni red. Sledi odstavek o pravnih lastnostih MNP«nih subjektov. Semkaj uvršča Anzilotti razpravljanja o državah, ki so članice državnih zvez, reakio unijo, sodržavje, Društvo narodov; za tem govori o odvisnih državah (suceremiteta, angleški Commomvvealth), o protektoratih (razlike med MNP*nim in koloni j alnim protektoratom smatra avtor za nebistvene) ter končno o nevtraliziiraniih državah. Drugo poglavje se bavi z MNP«nimi organi, najprej z individualnimi (vladar, papež, minister zunanjih zadev, diplomatični agenti,' konzuli i. dr.), nato s kolektivnimi. Tretje poglavje je posvečeno pravno pomembnim dejstvom. Semkaj spadajo pravni posli: enostranske ter MNPane pogodbe, pa tudi MNP«no nedovoljena dejanja. Prostor nam ne dopušča, da bi mogli navesti vsaj pregledno glavne avtorjeve teze. — Velika prednost dela je pisateljeva neizprosna logika, ki skuša vedno točno varovati čisto juristično pojmovanje. Občudovanja vredna je tudi jasnost, ki se kaže tudi v najbolj subtilnih problemih. Delo je v vsakem oziru moderno, ker upošteva MNP«ni razvoj prav do lanskega leta. Vsak pravni institut skuša Anzilotti pokazati tako, kakor se je razvil. Pred vsakim večjim odstavkom je navedena bogata literatura. Naravnost fenomenalno poznavanje kaže Anzilotti ne le glede važnih MNPsnih dejstev Starega sveta, marveč pravtako tudi glede Amerike. — Seveda se z vsemi zaključki, do katerih avtor prihaja, ni vedno možno strinjati. Priznati pa je treba, da skuša z neizprosno doslednostjo uve« ljaviti vedno svojo tezo, da je temelj mednarodnega prava norma pacta 250 Književna poročila. sunt servanda; v tej strogi vezanosti na navedeno, v svojem bistvu vendarle samovoljno načelo, zaide avtor do nekaterih skrajnosti, kjer mu ne moremo povsem slediti. V celoti pa spada Anzelottijevo delo med najboljše moderne sisteme mednarodnega prava. V soglasju z nemškimi in francoskimi kritiki izražamo le željo, naj bi navzočni knjigi sledili čimprej tudi obe naslednji -in bi bilo tako to zares mojstrsko deli o čimprej dovršeno. Dr. Viktor Korošec. Mihajlinovič Fr. — Trtanj J.: Zakon o sudskim taksama. Sarajevo. Samozaložba. 1930. Str. 75. Cena 40 Din. Knjiga obsega poleg popolnega besedila zakona, tarife in pravilnika 17 razpredelnic na prvih štiridesetih straneh. V teh razpredelnicah so navedene in izračunane sodne pristojbine za vsa poedina pravna dejanja in opremljene s potrebnimi opombami kakor n. pr. razp. I: Pristojbine v rednem pravdnem postopku, razp. II: sodne odločbe, razp. III: malotno postopanje itd. V razpredelnicah so nazorno obdelane vse nove sodne pristojbine in obenem tudi po višini izračunane. Praktična vrednost knjige je torej velika, in zato knjigo, ki je opremljena tudi z izčrpnim kazalom, prav priporočamo. Maklecov A.: Krivična dela proti v javnog morala u krivičnome zakoniku Kraljevine Jugoslavije. Posebni odtisk iz Arhiva za pravne in društvene nauke 1930. Str. 23. Gd. profesor Maklecov je objavil svoje lepo predavanje, ki ga je imel preteklo zimo v društvu »Pravniku«, opremljeno z vsem znanstvenim aparatom v beograjskem Arhivu in opozarjamo nanj naše člane. Milišeč Miloš: Krivični zakonik za kraljevinu Jugoslaviji! sa kratkim *>bjašnjenjima za praksu. I. opšti deo. Beograd. Samozaložba. 1930. Str. 59. Cena 20 Din. Kakor kaže že naslov, gre za zakonsko besedilo, ki so mu pridane kratke lakonične opombe in pojasnila. Zbirka zakonov, 42. snopič: Zakon o sodnih taksah in pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1930. Str. 129. Cena v platno vezani knjigi s poštnino vred Din 45.25. Zbirka zakonov, 43. snopič: Zakonik o sodnem postopanju v civib •nih pravdah (civilni pravdni postopnik) in uvodni zakon za ta zakonik. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1930. Str. 348. Cena s poštnino vred 82 Din. Zbirka Konvencija Medjunarodnog Biroa Rada u Ženevi. Beograd. Izdanje Centralnog Sekretarijata Radničkih Komora. 1930. Str. 63. Razne vesti. 251 Razne vesti. V Ljubljani, meseca septembra 1930. •}¦ Dr. Ante Verona. Pravničko društvo v Zagrebu zadela je težka izguba, dne 13. avgusta t. 1. umrl je njega predsednik dr. Ante Verona, ki je po smrti dr. L. Poliča vodili društvo več kakor dve leti. Pokojni dr. Verona je bil iskren naš prijatelj, Obiskal je naša društvena izleta v Celje in Krško in sodeloval z našim društvom pri pripravi pravniških kongresov ter nam osobito postal znan kot predsednik prvega zbora jugoslovanskih pravnikov v Zagrebu 1. 1924. Za časa njegovega pred« sedovanju Pravničkemu društvu so ostatle vezi med obema društvima prav tako trdne in prisrčne in meseca junija t. 1., ko se je mudil dr. Verona v Ljubljani na razgovorih za pravniški kongres v Skoplju, se je za naše prilike zanimal zopet itako živo kakor poprej. Takrat pač še nismo sAutili, da bo simpatičnega, Ijudomilega in vseskozi korektnega moža pobrala smrt tako nenadoma. Še težja pa je izguba, ki je zadela s smrtjo dr. Ver one jugoslo« varuško pravno vedo. Od leta 1913. dalje je izhajal v Mjesečniku cel niz člankov in razprav iz različnih pravnih področij, ki jim je bil avtor ne« umorni dr. Verona. Po prevratu je usmeril dr. Verona svoje literarno delovanje skoro izključno na pomorsko pravo in razen drugje objavljenih člankov so se razpravam v Mjesečniku pridružile še številne razprave iz te pravne panoge v beograjskem Arhivu in tržaškem Pravnem Vestinilku. Tako je zaslovel dr. Verona kot naš najboljši poznavalec pomorskega prava in je bil potem, ko je stopil v pokoj kot naslovni podpredsednik stola sedmorice odd. B, imenovan za javnega Tednega profesorja na zagrebški ekonomski komercialni visoki šoli, katere rektor je tudi bW v zadnjem času. Venia legendi iz pomorskega prava je bila podeljena dr. Ver on i že 1. 1921. Poleg omenjenih raz* prav je izdal še samostojno knjigo Pomorsko pravo I. del (1927) in letos v družbi z univ. prof. dr. Zuglio komentar k stečajnemu in poravnalnemu zakonu, pripravljal pa komentar k oivilnopravdnemu postopku. V vseh svojih delih se je izkazal kot globok, temeljit in vsestranski jurist. Prerano umrf.emu dr. Ver o ni, dovršil je 63 let, ki je vse svoje odlične moči posvetil svojima poklicema, sodniškemu in profesorskemu, pravniški vedi in organizaciji pravnikov bodi zato trajen spomin! Osebne vesti. Postavljeni so: za podpredsednika stola sedmorice odd. B. dr. Metličič Josip; za predsednika okrožnega sodišča v Celju dr. Vidovič Fran; za sodnika okrožnega sodišča Troje Josip (Celje) in Kuder Julij (Maribor); za sodnike okrajnih sodišč dr. Lučovnik Hinko (Kozje), Černe Josip (Mokronog), Levstek Andrej (Gornja Radgona), za starešino okrajnega sodišča Č oš Fran jo (Mokronog), za sod« niške pripravnike: dr. P o m p e Leon, P i c e k Ivan, dr. Gruden Ludovik, Jug Milan, R u p a r Fran, dr. M e r h a r Bogdan, dr. D o u g a n Ivo, dr. K y* o v s k v Rudolf, R u p n i k Leopold, M a r c Pavel, Perovšek Martin, 252 Razne vesti. 11 e š i č Milivoj, P e t e r c a Fran, Rus Ernest, Pipenbacher Dušan. Premeščeni so sodniki dr. Št em p i h ar Junij v Ljubljano, Rade j An* ton v Celje, Detela Fran jo v Brežice. — Pri banski upravi v Ljubljani so postavljeni za banska svetnika Mulaček Rajko in Kaki Matej, za sekretarja Koropec Rihard. Za sreske načelnike so postavljeni Loger Friderik v Novem mestu, Placer Albert v Kočevju, Pokluk ar Oiril v Novem, dr. Tekavčič Karel v Logatcu, dr. Vidmar Ivan v Ra* dovljici, dr. Senekovič Ivan v Samoboru, dr. Maraž Dioniz v Pre* valjah, Maršič Fran za podnačelnika v Laškem, Vovšek Fran za sekretarja v Mariboru in Levičnik Franc za sekretarja v Škof ji Loki. Premeščeni so: višja pristava Verbič Franc v Ljubljano, Skale Otmar v Litijo in pristav Šink Franc v Ljubljano. — Pri dravski finančni direkciji so postavljeni: za finančna svetnika Perne Hinko, dr. Valja* vec Ljudevit; za finančnega tajnika Predi kak a Ivan; za finančne pristave dr. D ob i da Karel, Korenini Aleksander in B a j e v Egon. — Odvetniško pisarno so otvorili: dr. R a ž e m Joahim in dr. Jaške Josip v Ljubljani, dr. Terčič Fran v Šoštanju, dr. Godnič Josip na Vranskem, dr. Skrinj ar Dragotin v Kozjem, dr. Vovk Janko, dr. Štempihar Ivan in dr. S t a n o v n i k Aleš na Jesenicah, dr. G o z a n i Leon v Mariboru, dr. P o ž u n Josip v Črnomlju, dr. Krek Miha v Ljubljani, dr. G ros Davorin v Novem mestu, Sterle Rudolf v Ljubija« ni in Šali Andrej pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Preselil se je odvet* nik Krištof Vladimir v Radovljico. — V pokoj so stopili: banski inšpektor dr. Ferjančič Josip, starejšina okraj, sodišča Vidic Oton, ipi dpredsednik stola sedmerice odd. B Okretič Ivan, starejšina okraj* •nega sodišča M e j a č Anton, predsednik deželnega sodišča R e k a r Fran. — Umrli so: odvetnik dr. Juri t s ch Friderik, veliki župan v pok. dr. Vodopivec Franc, član glavne kontrole Vodopivec Hilarij, notar D r uk ar Avgust. Statistični podatki za konkurze in prisilne poravnave izven kon* kurza. Z razpisom od 5. maja 1930, št. 43641, je odredilo ministrstvo pravde, da je vročati Oddelku občne državne statistike v Beogradu naslednje sklepe v konfcurznem in poravnalnem postopanju: 1. Oklic o uvedbi konkurza (§ 79 k. z.), 2. objave o odpravi konkurza (§§ 84, 151, 178, 169 k. z.), 3. Oklic o uvedbi poravnalnega postopanja (§ 8. por. z.), 4. objave o ustavitvi poravnalnega postopanja (§ 57 por. z.). Ministrstvo pravde je dalje z razpisom od 6. junija 1930, št. 53796, uvedlo posebne statistične liste, ki jih ima sodišče sestaviti, čim je kon* kurz končan. Te liste je odpremljaiti letno meseca februarja za prošlo leto občni državni statistiki1 v Beogradu obenem s seznamom statističnih listov, tičočih se konkurzov, ki še niso pravomočno končani. Naročnina za Slovenski Pravnik" znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čimprej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt. ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na „Društvo »Pravnik« v Ljubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Prav tam se dobe: Spomenica na drugi Kongres pravnika, Spomenica za lll.glavnu skupštinu Kongresa pravnika in letniki „Slov. Pravnika" od i. 1909. naprej. Cena s poštnino vred za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din, za Spomenico o sarajevskem Kongresu 30 Din, za »Slovenski Pravnik" letniki od 1923 do 1929 po 70 Din, ostali letniki po 36 Din. Posamezni snopiči (dvojne številke) po 12 Din. Dr. E. Pajnič: Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju — cena 15 Din.