Solski radio —r XXXI. teden. V torek 22. maja bo predaval g. Uršič France »Koroški Slovenci«. Tragična je usoda koroških Slovencev. Že nad pol stoletja je koroška šola žalostno sredstvo raznarodovanja. V .nežna srca naše dece se vceplja sovraštvo do rodne mafere in zaničevanje do vsega, kar je slovansko. Prav na Koroškem še vedno tava nemštvo v starih zmotah. Stara nemška oholost, ki še vedno vidi v Slovanu manjvrednega človeka, žanje na Koroškem nove uspehe. Kako že pripoveduje koroška pravljica? •— Bila je cvotoča dolina. Med valovečimi poIji in bogatimi gozdovi so se košatili ponosni domovi. A od božjih darov in brezdelja so se ljudje v tej srečni diolini prevzeli. Postali so oholi in krivice, ki so jih delali sosedom, so izzvale božjo jezo. Niso spoštovali ne Boga, ne njegovih praznikov. Šredi največjega pirovanja jih je zadela božja kazen. Niso hoteli verjeti svarilom pobožncga možička, da bo iz majhnega sodčka privrela nanje poguba. In vendar sc je z^odilo. V eni noči je jezero zalilo cvetočo dolino in z njo vse krivične prebivalce. — Še danes se oglaša potopljeni zvon iz globin Vrbskega jezera. Kogar hoče Bog pogubiti, ga udari s slepoto... V petek 25. maja bo predaval g. Josip jLapajne »Mladina na planinah«. Pevske točke izvaja šolska mladina iz Cerkelj. V zgodnji majniški jutranji uri se je odpravila vesela družbica proifi visoki planini. Sredi brega zajame njene duše veličastvo sončnega vzhoda, ki ji trenotno zaustavi korake. Iz nežnih grl zaori navdušena jutranja popevka. Marko brzi v breg. ne da bi upoštcval pametne nasvete preizkušenega planiskega vodnika. Kazen mu sledi za petami. Najnežnejša članica planinske družbice je mala Andrejka, ki ji ne uide izpred oči nobena cvetlica, ,niti najmanjši hrošček. Mali štiriletni Boštjanček stopica v breg kakor odrasel mož. Počasi in previdno. Pikec ima mnogo opravka v grmovju, izpod katerega pritira zajčka in srnice. Spotoma se pojavljajo razni lovski prizori. Vodja družbe zvablja iz grmičevja gozdne jerebe. opisuje skrivnosti naskakovanja na pojočega divjcga petelina in krajša mladini čas, da se prav nič ne zave, da je že dospela na zeleno plmino. Sredi cvetoče planinske Iivade se razvijejo naziranja glede čuvanja planmskega cvetja. V pastirskem stanu zaslede razdejanja, ki so jih pozimi povzročili neznani zlikovci. Družinica prenočuje v planinskem domu. Ob jutranji uri ustreli vodnik lepega ruševca. Vrhove gora pokriva debela snežna plast, dočim valove po ravninah žitna stebla pod itežo cvetočega klasja. Planinska vedrost zajame otroška srca, iz katerih vro izmaki nepotvorjene miline.