(foto: Jože Miklavc)	POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a
SN00032
ŠTEVILKA 35
LETO XXXIX 31. AVGUST 2007 CENA 1.25 EUR
Osvojili Kirgizijo in se vrnili med svoje hribe
Nazarčani v Gornji Radgoni spet najboljši
	I '!:m	Afe :• •Sjftfrfc
ET . ° * j r. T * m ' Sšk '	.0 X	1® „A . A ^Br ' • “
\necev
j'jRNJ
Zadruga mozirje
V tehničnih poslovalnicah sprejemamo naročila za KROMPIR za prehrano živine po tržno dnevnih cenah (trenutna okvirna cena je 0.11 EUR/kg)
BiiW!55iitüg
trgovina	Šmiklavz 3	5J
B«Spa
|:fge>yjna Safefflaj^^ait>7.'saigava-.
PC Liut-iia.:CcstdMarega^»MWM5ziH^ ■Železnina (k^ntórad!#'
Železnina Lju^p-FdrštJ /Železnina LMe, Luce-d^j
IŠ8kggl|
(58aS0lgj

ienafžive kokoši:
i iVmf'tfl ■ ,v ).
Ker vaš avto ni igrača
Avtomobilska zavarovanja
>gr d-d.
^JarovalnicaMAR®
fif
i vozniškega *
^acestlS*
skl^eleAOmAO(*is) ,pačilo odškodnine
Pravna z 24-uma
www.zav'

080192°
Več informaci!
riaavrobusni postei'
tel. 041/695-208
Strežbi v Baru mlinček in muTn
. ffiž	m
Pisne prijave sprejemamo na zgtyy
Vse informacije dobite na tel. št. 0*4
Sprejemamo tudi naročila za kokoši rjave, ki bodo stare 18 tednov. Maročila oddajte v poslovalnici do srede, 5. septembra 2007. Dobava bo v petek, 7. septembra 2007.
PREKRIVANJE STREH
z različnimi pločevinastimi kritinami SKANDINAVSKA KRITINA- Q33Q3 BSXEZWfàftft
[Ste v dilemi pred izbiro kritine - pokličite zdaj!
KLEPARSTVO VREŠ Tel: 03 58 86188, GSM: 041 644 323
Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki Info o kritinah tudi na: www.kleparstvovres.com
S^genci/a
KNJIŽNICA
Vojnaitfgovcev
Trgovina sodi med gospodarske panoge, ki so v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih doživele najhitrejšo rast. Slovenci, siti čakanja pred blagajnami v sosednjih Avstriji in Italiji, smo se z veseljem odzvali na sodobno ponudbo trgovskega blaga bodisi domačih bodisi tujih trgovcev. Danes je trgovina v Sloveniji že dokaj zrela panoga, kljub temu pa nekateri na našem trgu vidijo še velike priložnosti. To zlasti velja za tuje diskontne trgovce.
Aldi, ki ga pri nas poznamo pod imenom Hofer, v Evropi v povprečju vsak teden odpre pet novih prodajaln, medtem ko je njegov neposredni konkurent Lidi, tudi slednji se hitro širi po Sloveniji, še hitrejši: v povprečju odpre šest novih prodajaln na teden. Aldi je v dobrem letu v slovenskem prostoru odprl 27 prodajaln, kar pomeni eno prodajalno na vsakih štirinajst dni.
Tako kot v večini držav zahodne Evrope diskonti tudi pri nas »napadajo« super- in hipermarkete vodilnih trgovcev. Ne glede na to, da se v tem času kljub prihodu diskontnih trgovcev še ni prav veliko spremenilo, strokovnjaki opozarjajo, da prava sprememba šele prihaja, saj Aldi in Lidi svojo moč gradita počasi. Iddi ob vstopih na druge nove
trge si vodilna diskontna trgovca v Evropi tržnega deleža nista pridobila čez noč.
Aldi ali Lidi si prizadevata, da bi prepričala potrošnike, da se razlikujeta od dosedanjih diskontov. Slednji so namreč prodajah izdelke nizke kakovosti za malo denarja, s tem pa v svoje prodajalne privabljali le cenovno najbolj občutljive kupce. Novi diskonti gradijo na zaupanju v kakovost izdelkov in želijo razbliniti stereotip »malo denarja, malo muzike«. S tem želijo privabiti veliko večji obseg kupcev kot dosedanji diskonti.
Pri tem so diskontom v pomoč tudi klasični trgovci, ki z velikimi vložki v promocijo hišnih oziroma trgovskih blagovnih znamk prepričujejo potrošnike, da je tudi kakovost lahko poceni.
Ključ do uspeha diskontnih trgovcev pa ni le v spreminjanju vedenja potrošnikov, ampak tudi v gostoti njihove mreže. V Nemčiji imajo v povprečju eno diskontno prodajalno na devet tisoč prebivalcev. Tako ima 47 odstotkov Nemcev Aldijevo prodajalno v oddaljenosti največ en kilometer od svojega doma. Po tej logiki mozirski diskont Hofer ne bo edini v Zgornji Savinjski dolini. Kje bo stal naslednji?
IZ VSEBINE: 35
v________/
Aktualno:
Konkurenca med trgovci vedno večja.4
Osnovna šola Gornji Grad:
Nevarnosti rušitve ni več ........6
Podvolovljek:
Marija Mlinarje odšla
nabirat gobe in izginila brez sledu.7
Občina Nazarje:
Samo Begič novi direktor
nazorske občinske uprave..........8
Zarazborje:
Dobri medsosedski odnosi v kraju.10
Srečanje družin na Stonu:
Ceste pripomorejo k
izboljšanju življenja družin.......11
Matkov kot:
Ekološka turistična kmetija Perk...12
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 35, 31. avgust 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Irena Drobež, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR za naročnike: 1.13 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
KONKURENCA MED TRGOVCI VEDNO VEČJA
Visoko potrošniško ozaveščeni ali le preveč zapravljivi?
V začetku avgusta je Hofer odprl svoj diskont v Mozirju
(foto: Ciril M. Sem)
Če smo bili še pred dobrim desetletjem ali dvema vajeni nakupa v edini lokalni trgovini, ki je ponujala predvsem osnovne prehrambene artikle in o konkurenčnih cenah sploh nismo razmišljali, je sedaj situacija povsem drugačna. Že v Mozirju lahko izbiramo med tremi večjimi trgovci, zadnji, diskontni ponudnik Hofer, je svoja vrata na široko odprl v začetku avgusta. Konkurenca je torej že precejšnja, pa smo zaradi tega kupci res na boljšem?
TRGOVINE RASTEJO »KOT GOBE PO DEŽJU«
V Mozirju imata svoja supermarketa dva izmed treh največjih trgovcev v Sloveniji. Merkator, ki po podatkih izpred dveh let obvladuje
45,5 odstotkov slovenskega trga in Tuš s 15-odstotnim tržnim deležem. K res bogati ponudbi je pris-
topil še diskontni ponudnik Hofer, ki je na slovenskem trgu od leta 2005 odprl že okoli 40 poslovalnic. Že ime
»diskont« pove, da gre za trgovine, ki svoje izdelke ponujajo ceneje. Pa je res tako?
Ob odpiranju prvih Hoferjevih trgovin so veliki trgovci izjavili, da gre za trgovine, v katerih sta kakovost in raznovrstnost prodajnega programa precej manjši kot v že obstoječih trgovinah, pa tudi cene v diskontnih prodajalnah naj ne bi bile opazno nižje. Pa vendar kaže, da smo Slovenci tudi tovrstne prodajalne vzeli za svoje, tržni delež diskontov še vedno narašča. Zakaj tako? V eni izmed televizijskih kontaktnih oddaj je predstavnik velike multinacionalke trgovskih diskontov izjavil, da je Slovenija »visoko potrošniško ozaveščen trg«, kar pravzaprav zveni malce zlovešče.
Vzroki za nakupovalno mrzlico
Naša anketa
So diskonti magnet za kupce?
Glavna razlika med trgovskimi centri in diskonti je v raznovrstnosti ponudbe. V diskontih kupcem namreč ponujajo bistveno manj izdelkov, medtem ko jih je v večjih centrih potrošnikom na voljo tudi do 40 tisoč. Kljub temu pa so diskontne trgovine, kot kaže, obnorele Slovence. Diskont ljudem ponuja dve vrsti utvar. Po eni strani menijo, da si zaradi nižjih cen lahko zadovoljijo več želja, ki jih je neskončno mnogo, po drugi strani pa imajo občutek, da so pri nakupu, pri katerem so zapravili več, kot so sprva nameravali, pravzaprav privarčevali. Zato tako manj premožni kot tudi premožnejši kupijo več hrane, kot so jo sprva nameravali. Toda ali res privarčujemo ali pa je to samo utvara?
Vlasta Pavlica, Rečica ob Savinji
Diskontnih trgovin se ne poslužujem pogosto, saj se mi zdi, da so dovolj kvalitetni izdelki in zadovoljiva cena tudi v supermarketih. Tudi v prihodnje ne nameravam spremeniti svojih nakupovalnih navad, ker le redko kupujem stvari v večjih količinah. Navadno se odločam za sprotne nakupe in tudi za manjši nakup obiščem samopostrežni prodajalni v domačem kraju, kjer so prodajalke zelo prijazne.
Drago Poznič, Luče Diskontne trgovine so za kupca cenovno zelo ugodne, izbor artiklov je dober, kvaliteta hrane pa je po mojem mnenju vprašljiva. Prisegam namreč na domačo hrano in pridelano pri nas v Sloveniji.
Kader v diskontih je zreduciran na minimum, kar je za kupca slabo in je v prodajalni prepuščen svoji iznajdljivosti. Toje za starejše ljudi, ki pogosto rabijo pomoč, zelo slabo. Sicer pa za manjše nakupe odidem v bližnjo domačo trgovino, medtem ko za večje grem v diskonte, kjer sicer privarčujem, a pogosto prav zaradi nizkih cen tudi več nabavim, kot sem sprva načrtoval.
■J Marija Breznik, Šmartno ob Dreti
|MB"j Diskontne trgovine redko obiščem, a tedaj, ko Hi grem tja po nakupih, najdem vse, kar mora biti. Žal * 'ff pa pogrešam prodajalce in njihovo prijaznost. Sem ffjl0 4.N li iz tiste generacije, ko so trgovke vse prinesle na Jil pult do potrošnika in pogosto se mi stoži po tistih M časih in takratni ustrežljivosti trgovcev.
™ Marinka Gaber, Šmihel Diskontnih trgovin v naši bližini se kupci moramo navaditi. Se mi pa zdi, daje v njih bistveno manjša izbira izdelkov kot v supermarketu. Tudi trgovcev v njih je bistveno manj, tako da ne moreš dobiti potrebnih informacij, če jih iščeš.
Antonio Angioi, Potok Diskontnih trgovin sem navajen še iz časa, ko sem živel v Nemčiji. Čeprav je cena tista, ki privabi kupca, pa pogosto izbira in kvaliteta nista na dovolj visoki ravni. Včasih se mi zdi, da z nakupom v diskontni prodajalni kaj privarčujem, a pogosto se mi zgodi, da kupim tudi več kot sem nameraval.
Alojz Janko, Mozirje Nakupe v diskontnih trgovinah kombiniram z nakupi v supermarketih, ker je v slednjih boljša izbira. Je pa vedno odvisno od tega, kaj rabim. Če kupujem meso, se raje odločim za bližnji supermarket, ker je v diskontni trgovini to količinsko odmerjeno in zapakirano. V manjše samopostrežne trgovine ne zahajam, le v specializirane, če potrebuje žena kakšen točno določen artikel, kot sta recimo sukanec ali blago. V diskontnih trgovinah so cene tiste, ki te privlačijo in pogosto se odločiš za nakup tudi takega artikla, ki ga nujno ne potrebuješ.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
med Slovenci po mnenju nekaterih strokovnjakov tičijo v naši polpreteklosti, ko je bila, takrat še kot del Jugoslavije, Slovenija tržno zelo zaprta in posledično s precej skromno izbiro prehrambenih artiklov. Tudi zapravljivi postajamo vedno bolj. Pred štirimi leti je povprečen slovenski kupec, ki je mimogrede ženska v poznih 40-ih letih, vtrgovi-ni z izdelki široke potrošnje pustil,
preračunano v evre, okoli 200 evrov, danes jih za tovrstne nakupe zapravi še dodatnih 150.
V DISKONTE LE »SKOPUŠKI« KUPCI?
Glede na veliko zapravljivost Slovencev, kije vendarle lahko le odraz naraščajoče inflacije, bi lahko širitev diskontov bila celo nekaj dobrega. Medtem ko veliki nakupovalni centri poleg nakupa ponujajo še dodatne storitve, na primer zabavo, celo družinski izlet v takšne trgovske velikane ni več nekaj abstraktnega, prinašajo diskonti racional-
nost. Po raziskavah evropskega trga je za diskontne potrošnike na splošno značilno, da so nižje izobraženi in da prihajajo iz srednje velikih mest. So cenovno občutljivi, dodatne storitve trgovcev jih ne zanimajo. To pomeni, da po nakupu ne zavijejo na kavico v sosednji lokal, kotje v navadi vtrgovskih centrih, priložnostno zapravljanje denarja jim ni v navadi.
Zanimivo pa je, da diskontni potrošniki, kljub temu da ceni pripisujejo velik pomen, spadajo med premožnejše potrošnike. V Sloveniji, tako ugotavlja Medianina raziskava, vedno manj kupcev prisega na kakovost oziroma lete ne enačijo z višino cene. Kupci se tudi vedno hitreje prilagajajo novostim, predvsem mlajši ne poznajo zvestobe domačim izdelkom. Takšno razmišljanje je ugodno za diskontne ponudnike, ki večinoma prodajajo artikle manj znanih in predvsem tujih znamk.
Klima vSIoveniji je torej ugodna za vedno nove trgovce, nasičenost trga se opravičuje z veliko izbiro, ki nam je na voljo. V pozabo pa tonejo majhne trgovinice s trgovkami, ki
svoje stranke poznajo po imenih in željah, da sploh ne načenjamo problematike izumiranja mestnih in krajevnih trgov.
Tatiana Golob
Izsek iz članka, objavljenega v Savinjskih novicah, julija 1978:
Da imamo v naši občini slabo trgovsko mrežo, vemo vsi. Čas pa je, da javno in glasno povemo, daje stanje v Mozirju najslabše. Trgovine glede izbire in kakovosti že dalj časa ne dosegajo vsaj povprečja drugih občin. Odgovornim bi moralo biti že davno jasno, da sta se število in struktura prebivalstva bistveno spremenila in da kupci puščajo denar v boljših trgovinah izven občine. Od vsega seje spremenil le odnos prodajalcev do kupcev, pa še to žal na slabše. Boljše in južno sadje (banane) se dostikrat prodajajo kar zadaj v skladišču zelenjavne trgovine, poznanim osebam z navadno rezervacijo in podobno. Zakaj tako?
Janez Vrfačič, direktor podjetja Ultra d.o.o.:
»Časi za malega trgovca so nedvomno težki, prodajne površine na prebivalca v Slovenije so že tako prevelike. Za krmarjenje med "velikimi" je potrebno ogromno iznajdljivosti, dela, požrtvovalnosti vseh zaposlenih. Naš cilj je vsako stranko postreči prijazno, čim prej, večje nakupe pomagamo spraviti tudi v avto. Posebno pozornost posvečamo policam s sadjem in zelenjavo. Še vedno so tudi ljudje, ki radi nakupujejo bolj v miru, bolj osebno in tisti, ki niso mobilni, pa nenazadnje tudi tisti, ki vedo, kaj bodo kupili, za razliko od onih, ki se sprehajajo po centrih in kupujejo impulzivno - ko vidi blago, ga da v voziček.
Sicer pa je precej tudi kupcev, ki dnevne nakupe opravijo v najbližji trgovini. Na našo žalost je teh premalo, da bi nam omogočilo bolj enakopravno delo. Čeravno se z reklamnimi letaki tudi sami predstavljamo dvakrat mesečno, si vendar večji lahko privoščijo bolj učinkovito, če je potrebno tudi takojšnje oglaševanje za celotno državo preko medijev, kot so TV, radio.
Prišli bodo časi, ko bodo župani namesto odpiranja velikih centrov in rezanja trakov (beri slikanja) morali razmišljati tudi o tem, kako zagotoviti osnovno oskrbo v manjših krajih. Že so kraji, ki to počnejo. Menim, da se bo veliko odpiranje prodajnih površin najprej in najbolj izrazito negativno odrazilo na trgu v Mozirju. Nekateri bi ga radi imeli za sprehajanje in posedanje po klopcah, kar je svojevrstna inovacija. Vsekakor pa ga jim je uspelo izprazniti. Nihče najbrž ni preštel zaposlenih, ki si svoj kos kruha režejo v lokalih po trgu, vsi pa vedo, koliko delovnih mest so "odprli" na obrobju.
Naše podjetje seje že soočilo s prihodom velikega trgovca na obrobje Mozirja, zdaj je prišel še drugi. Prav gotovo si bo Hofer odrezal svoj kos kruha, ali bo tržni delež odrezal prav drugemu velikemu v Mozirju, pa ne vem, prav gotovo pa bodo tudi naši kupci našli njihova vrata.
V teh časih težko govorimo o zvestih kupcih, največ velja cena, kvaliteta postrežbe. Ob poplavi blagovnih znamk in tako imenovanega "no name" blaga in agresivnega oglaševanja, pa je tudi cena izgubila svoj osnovni izraz.«
MARATON CELJE-LOGARSKA DOLINE
Pohodniki v soboto znova na pot
Člani Društva maratoncev in pohodnikov Celje bodo 1. septembra organizirali že 23. supermaraton. Najpogumnejši bodo morali od starta do cilja prehoditi kar 75 kilometrov. Start v Celju bo ob šesti uri zjutraj, ostali sodelujoči pa se bodo lahko maratonu priključili na vmesnih postajah.
Tako bo start v Mozirju ob deveti, ob pol enajsti bo možno štartati na Ljubnem, uro kasneje pa še v Lučah. Na trasi bo kar 15 okrepčevalnic, na katerih bodo pohodnikom nudili različne okrepčilne napitke, sadje in juho. Na Ljubnem, v Lučah in na cilju v Logarski dolini bodo na utrujene maratonce čakali poklicni
maserji, ves čas maratona bosta na trasi tudi dve zdravniški ekipi.
Člani društva so letos progo ponovno izmerili in označili, saj maraton šteje tudi za Evropa cup. Za-
voljo tega se bo tudi letos najdaljše razdalje lotilo veliko udeležencev iz Češke, Nemčije, Avstrije in še nekaterih drugih evropskih držav.
Prvi maratonci bodo skozi ciljno
črto v dobrih petih urah, rekordni čas pa je bil izmerjen še pod to mejo. Svečana razglasitev rezultatov bo ob 16. uri pred penzionom Na razpotju v Logarski dolini.
Organizatorji tudi letos pričakujejo dobro udeležbo. Po internetu se je do 26. avgusta prijavilo slabih 400 udeležencev, vsakdo, ki pa se še ni prijavil, maratona pa bi se želel udeležiti, lahko to stori na dan manifestacije. Prijave bodo sprejemali na startih etap, vendar najkasneje eno uro pred začetkom. Ob prijavi bo potrebno plačati tudi startnino, ki poleg okrepčil vključuje kosilo in spominsko majico.
Benjamin Kanjir
■
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Nevarnosti rušitve ni več
V gornjegrajski osnovni šoli so julijski in avgustovski počitniški predati izkoristili za trajno odpravo nevarnosti v večnamenskemu prostoru, zaradi katere je obstajala realna nevarnost rušitve dela objekta. Sedem tisoč evrov vredno ojačitev temeljev in postavitev podporne železne konstrukcije bosta pokrili šola in lokalna skupnost bolj bistveno je, da bodo otroci in zaposleni odslej v tem delu šolske zgradbe varni.
S tem pa se nočna mora ravnateljice Lilijane Bele ni razblinila, saj popolnoma preperela stropnika v gospodinjski učilnici v starem delu
šole resno opozarjata, daje potrebno pristopiti k celoviti sanaciji ostrešja in celotne strehe. Po napovedih Beletove naj bi se to zgodilo čez dve leti, ob tem pa je zopet aktualno vprašanje denarja. Celotna adaptacija ostrešja in zamenjava salonitne kritine je vrednotena na okoli 260 tisoč evrov. 60 odstotkov potrebnega denarja bodo poskušali zagotoviti s strani ministrstva za šolstvo, za ostalo pa se bo morala pobrigati Občina Gornji Grad, kar pa bo, ob sedanjih finančnih težavah, vse prej kot preprost zalogaj.
Savinjčan
Ravnateljica Lilijana Bele se zaveda, da so podporniki rešitev v sili, zato bo napela vse sile za trajno sanacijo ostrešja in strehe na
gornjegrajski šoli (foto: EMS)
MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA
V Mozirju še vedno kopica pomanjkljivosti
Že dolga leta v okviru Turistične zveze Slovenije z namenom izboljšanja ponudbe in večje urejenosti poteka ocenjevanje krajev in različnih objektov. Prvo stopnico, regijsko ocenjevanje, je letos uspelo prestopiti štirim ocenjenim dejavnikom iz Zgornje Savinjske doline.
Prvo ocenjevanje je izvedla komisija, ki deluje v okviru Turistične zveze Velenje. Ocenjevanje so izvedli na območju Zgornje in spodnje Savinjske ter Šaleške doline. Najbolje ocenjene kraje, kampe, šole in vrtce bodo v prihodnjih tednih obiskali člani komisije, ki jo bo na pot
poslala Turistična zveza Slovenije. Njihova ocena bo dokončna in bo odraz letošnje akcije Moja dežela -lepa in gostoljubna.
Med šolami, zgrajenimi pred letom 1980, je bila najbolje ocenjena OŠ Mozirje, med mlajšimi pa OŠ Rečica ob Savinji. Med hri-
bovskimi kraji so ocenjevalci na prvo mesto v regiji postavili Logarsko Dolino, med izletniškimi kraji pa je najvišje ocene prejelo Mozirje. Slednje mora kljub dobrim obetom urediti še kar nekaj podrobnosti. Komisija ni spregledala dejstva, da ob cesti, ki pelje v Mozirje, ni oznake za lokacijo pisarne TlC-a.
Prav tako jih je zmotila visoka trava, ki raste ob parkiriščih poslovnega in trgovskega kompleksa ter
skromna ocvetličenost nove poslovne zgradbe. Mozirje je bilo prav tako okarano zaradi neobnovljenih talnih označb prehodov za pešce in parkirnih prostorov. Parkiranje v Mozirju je še vedno neurejeno, enako je s fasadami na nekaterih objektih v središču kraja. Kot zadnjo črno točko v Mozirju so člani regijske komisije izpostavili neurejenost kompleksa nogometnega stadiona.
Benjamin Kanjir
VELENJE - UNIVERZITETNO MESTO
Fakulteta za energetiko prihaja v Velenje
V Velenju bo prihodnje leto svoja vrata študentom odprla Fakulteta za energetiko, kar pomeni, da Velenjčani po novem živijo v univerzitetnem mestu. V študijskem letu 2008/09 bo v Velenju razpisanih po 40 prostih vpisnih mest za visokošolski strokovni študij, 30 za univerzitetni študij in 20 za magistrski študij. To pa niso edini študiji, ki jih ponuja Velenje. Nekaj svojih ponujata tudi Ljudska univerza Velenje in Šolski center Velenje.
Fakulteta za energetiko, ki bo delovala vokviru Univerze v Mariboru, bo poleg enote v Velenju odprla enako število vpisnih mest še v Krškem. Študentom bo poleg ostalih programov na voljo še program doktorskega študija, ki ga bosta v sodelovanju pripravljali tako mariborska kot ljubljanska univerza. Na ustanovitveni seji Akademskega zbora Fakultete za energetiko Univerze Maribor, kije
potekala 19. avgusta, je bil za predsednika akademskega zbora izvoljen prof. dr. Igor Tičar, za njegovega namestnika pa prof. dr. Milan Marčič. Na tiskovni konferenci, kije sledila dogodku, je spregovoril tudi velenjski župan Srečko Meh, ki je izpostavil izobraževanje in razvoj energetike kot enega izmed pomembnejših ciljev velenjske občine in pri tem zagotovil, da se sodelovanje z mariborsko uni-
verzo s tem še ni končalo. Kot ključnega pomena za uresničevanje nadaljnjih skupnih projektovje poudaril tudi veliko podporo s strani gospodarskih družb - predvsem Termoelektrarne Šoštanj, Gorenja in Premogovnika Velenje.
Še preden se je Velenje pridružilo ostalim univerzitetnim mestom, izobraževanja ravno tako ni zanemarjalo. V okviru Ljudske univerze Velenje že vrsto let poteka organizirano izobraževanje tako iz višješolskih kot visokošolskih strokovnih programov. V sodelovanju z Eko-nomsko-poslovnofakulteto Maribor poteka izredni študij visokošolskega strokovnega programa Poslovna
ekonomija, Doba - Visoka poslovna šola Maribor pa organizira izvajanje študija na daljavo Poslovanje. Med višješolskimi programi so že nekaj let na voljo programi Poslovni sekretar, Komercialist in Računovodja, med letošnjo novost pa prištevajo kar štiri nove višješolske programe. Vpisati se bo mogoče v programe Lesarstvo, Gostinstvo, Turizem in Multimediji. Tudi Šolski center Velenje v okviru svoje višje strokovne šole izvaja več višješolskih študijskih programov. Vpisati se je mogoče na programe Elektronika, Rudarstvo in geotehnologija, Informatika, Komunala in Mehatronika.
86-LETNA MARIJA MLINAR IZ PODVOLOVLJEKA JE ODŠLA NABIRAT GOBE IN IZGINILA BREZ SLEDU
Kot bi se vdrla v zemljo
V iskalni akciji je vsak dan sodelovalo od 70 do 90 ljudi (foto: EMS)
V torek, 21. avgusta, je Marija Mlinar s sinom Alojzem odšla iskat gobe na prostrano območje Planice nad Podvolovljekom, od koder se ni vrnila. Po popoldanskem počitku na kmetiji sina Antona je Marija prosila Lojzeta, da jo še enkrat zapelje do gozda. Želela je še nabirati gobe, čeprav so ji domači branili, saj se je vreme slabšalo in je kazalo na dež. Obveljala je njena in peljal jo je do odcepa gozdne ceste proti kraju Bela, kjer je Marija izstopila z namenom, da bo v bližini nabirala gobe.
86-letna Marija Mlinarje bila zadnjič videna na območju Bele Peči (foto: EMS)
Minili sta dve uri in ker se mati ni vrnila, so jo domači odšli iskat. Daje nesreča še večja, je vtem času začelo deževati in po neuspelem iskanju so na pomoč poklicali gasilce in obvestili policiste.
Celo noč so brez uspeha iskali izginulo starko, vendar brez najmanjšega uspeha, zato seje iskanje nadaljevalo v sredo, četrtek in petek, ko so akcijo začasno prekinili. Tako do zaključka redakcije usoda Marije Mlinar ostaja neznanka.
Upokojeni kriminalist Milan Maranšek, ki je vse dni sodeloval pri iskanju, pravi, da so temeljito pregledali okoli 300 hektarjev na območju Planice, Podvežaka in Lučke Bele. Šli so celo tako daleč, da skoraj ni verjetno, da bi lahko prišla do tja. Bega tudi dejstvo, da niso našli niti nahrbtnika, niti palice in tudi rdeča jopa, v katero je bila oblečena pogrešana, iskalcem ni bila v pomoč, saj bi jo v njej lažje opazili. Doslejje teren vsakdan pregledovalo okoli 70 do 90 ljudi, v akciji je sodeloval tudi policijski helikopter, vendar neuspešno.
Sin Anton pravi, da se mama zaradi megle ni mogla izgubiti, poleg tega je območje dobro poznala. Vendar vse to nič ne pomeni, skrušeno govori Anton, ki se tako kot ostali svojci zaveda, da mama Marija v gozdu ni mogla preživeti niti prve noči. Temperature se v tem času spustijo na okoli 12 do 13 stopinj Celzija, kar je dovolj za podhladitev, poleg tega je precej močno padal dež. Anton z nemo govorico pove, da so pripravljeni na najslabše, le to si želi, da bi se lahko od mame poslovili, kot se za človeka spodobi. Zadnjo, največja iskalna akcija, v koterije sodelovalo tudi preko sto policistov vodnikov službenih psov, so izvedli v sredo, in če Marije Mlinar niso našli, bo uradno veljala za pogrešano osebo.
Savinjčan
ČLANI LISTE DELILI ŠOLSKE POTREBŠČINE
Sejnine vračajo Mozirjanom
Člani Liste prihodnosti so denar $ sejnin namenili za nakup šolskih potrebščin, ki so jih v nedeljo na tržnici brezplačno delili občanom
(foto: Benjamin Kanjir)
V okviru avgustovske kmečke tržnice so se v nedeljo prodajalcem s stojnico pridružili tudi člani mozirske Liste prihodnosti. Na svojem prostoru so brezplačno delili šolske potrebščine.
Pred vrati je novo šolsko leto. Višji nivoji znanja, lažje učenje s pomočjo pripomočkov in ostale različne potrebe od staršev vsako leto ob tem času zahtevajo večje nakupe. Slednji so za marsikoga veliko breme. Člani Liste prihodnosti, ki deluje v mozirskem občinskem svetu, so se zavoljo tega odločili, da denar tokratnih sejnin namenijo za nakup šolskih potrebščin.
Različne formate zvezkov, barvice, pisala in ostale pripomočke, ki so jih nakupili s tem denarjem, so na tržnici brezplačno delili med
obiskovalce. Slednjih, ki bi obiskali njihovo stojnico, sicer ni bilo veliko. To kaže, da ljudje niso vajeni sprejemati brezplačnih stvari, da je
vmes tudi nekaj sramu. Kljub temu so mladi dosegli svoj namen in s svojim dejanjem marsikomu polepšali dan.
Člani Liste prihodnosti so se pred lokalnimi volitvami odločili, da bodo denar sejnin sej občinskih svetov in odborov vračali občanom. S tem denarjem financirajo brezplačno pravno svetovanje, ki vsak prvi petek v mesecu poteka v prostorih pravne pisarne nasproti upravnemu centru. S to in podobnimi akcijami izpolnjujejo obljube, ki sojih dali svojim volivcem. Hkrati upajo, da se jim bo ob podobnih gestah pridružil še kateri izmed občinskih svetnikov.
Benjamin Kanjir
0
SAMO BEGIČ JE NA MESTU DIREKTORJA NAZARSKE OBČINSKE UPRAVE ZAMENJAL JOŽETA ŠTIGLICA
Prepričan v podporo sodelavcev
Novi direktor nazorske občinske uprave Samo Begič se je po tehtni odločitvi prijavil na razpis za to delovno mesto predvsem zaradi velikega izziva, saj je po osmih letih dela na komercialnem področju začutil, da lahko veliko koristnega naredi tudi v lokalni samoupravi, kjer se je doslej z delom občine srečeval kot član nadzornega odbora. Dobro pozna ljudi in odnose v kolektivu občinske uprave, zato je prepričan, da ga bodo sodelavci pri njegovem delu podpirali.
Med prioritetami je na prvem mestu ustvarjanje pogojev za čim bolj kvalitetno življenje v občini Nazarje, pojasnjuje Begič, zato se bo po njegovem mnenju potrebno maksimalno angažirati pri
pripravi projektov, v kolikor želijo resno računati na sredstva iz kohezijskih in strukturnih skladov Evropske unije.
»Pomembno se mi zdi, da znaš izkoristiti svoje primerjalne prednosti. V našem primeru jih vidim v vse bolj cenjenem neokrnjenem naravnem okolju in bližini turističnih centrov Golte in Logarska dolina. Na razvoj občine bo zelo vplivala tudi tako imenovana tretja razvojna os, predvsem pa vidim razvoj doline tudi v lesarski dejavnosti. Bodoči lesarski center bi moral povezati podjetja in na neki skupni osnovi uvesti sodobne programe ter omogočiti pospešeno vlaganje v raziskave in razvoj, kar pomeni prodajati izdelkezvečjo dodano vrednostjo.
Za razvoj občine je pomembno
uprave Samo Begič računa na podporo občanov pri skupnem ustvarjanju kvalitetnejšega življenja (foto: EMS)
tudi kmetijstvo, kjer še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti prodaje izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Zelo pomembno je ohranjanje delovnih mest v gospodarskih družbah, kot so Glin, Elkroj in ostale, vendar občina tu neposrednega vpliva nima,« razlaga Samo Begič, ki vidi priložnost tudi v proizvodnji zelene elektrike in krepitvi storitvenih dejavnosti.
Begič se seveda zaveda, da bodo lahko razvojno uspešni samo, če jim bo uspelo zadržati mlade in izobražene ljudi. Za to bo potrebno zgraditi nova stanovanja in ustvariti pogoje za individualno gradnjo. Kot pravi, je v pripravi nekaj projektov, vloga občine pa je, da zemljišča komunalno uredi ter pripelje investitorja.
Savinjčan
PRI NAZARSKI OSNOVNI ŠOLI POSTAVILI »LEŽEČE POLICAJE«
Gre predvsem za večjo varnost otrok
Na regionalni cesti, ki povezuje Nazarje z Gornjim Gradom, sta od tega tedna dve novi oviri. Pred nazorsko osnovno šolo so namreč delavci cestnega podjetja postavili dve ležeči oviri, bolj poznani kot »ležeči policaji«.
Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Nazarje je projekt postavitve ležečih ovir izvršila občinska uprava. Trajalo je dobro leto, da so pridobili vsa dovoljenja. Kljub dejstvu da so ovire postavljene na državni cesti, seje projekt financiral iz občinskega proračuna. Župan Ivan Purnat pravi, da bi zaradi vztrajanja, da oviri plača država, morali čakati še več let, kar občanom nikakor ne bi bilo v prid.
Domačini se že dolga leta pritožujejo nad vozniki, ki pripeljejo po tej ulici v Nazarje z močno povečano hitrostjo. Predvsem ob dnevnih prometnih konicah, ko delavci odhajajo v službe in iz njih, potekajo po mnenju občanov, ki imajo ob tej cesti svoje domove, prave »cestne dirke«. S prihodnjim tednom pa bo cesta postala še prometnejša in nevarnejša, saj bodo vrata ponovno odprli hrami učenosti. Otroci so v prometu velikokrat nep-
RADK> KLUB MOZIRJE S51DSW
organizira tečaj za nove rione Tečaj se začne v začetk septembra in traja do novega leta.
Vabljeni vsi ljubitelji radijskih zvez, tehnike, računalništva, elektronike
in tisti, ki bi radi to postali!
Prijave in informacije
na tel št. 041/688-094 (Miro) ali 041/985-736 (Uroš)
Kdor na ležečih ovirah ne bo upošteval omejitve hitrosti, ne bo koristil svojemu avtomobilu (foto: Benjamin Kanjir)
redvidljivi in zavoljo tega v večji nevarnosti pred nevestnimi vozniki.
Slednjih bo odslej gotovo manj, saj bo hitrostna omejitev na tem delu 40 km/uro. Če vozniki te omejitve
ne bodo spoštovali, jih bo nanjo spomnil pok pod avtomobilom, morda kakšen odtrgan izpušni lonec ali še kaj hujšega.
Benjamin Kanjir
Vasajrarnost je naša skrb
Sintal
KONCERN
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
UREJENO FINANCIRANJE GASILSKE DEJAVNOSTI
Mozir jani v varnih rokah
Na predzadnjo avgustovsko sredo so župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, predsednik PGD Mozirje Jože Zlatinšek in predsednik lokalne gasilske zveze Janko Žuntar podpisali pogodbo o opravljanju gasilske dejavnosti. Skupaj z njo so podpisali tudi aneks, po katerem bo za opravljanje gasilske dejavnosti iz proračuna za leto 2007 namenjeno okroglih deset evrskih tisočakov.
Devet jih bo na svoj račun prejelo mozirsko gasilsko društvo, preostanek pa bo namenjen delovanju
zgornjesavinjske gasilske zveze. Podpisniki so v pogodbi natančno opredelili medsebojne obveznosti. Občina oziroma župan se s podpisom obveže, da bodo financirane določene aktivnosti in projekti gasilcev. Slednji garantirajo opravljanje humane dejavnosti in svojo pripravljenost, da priskočijo na pomoč vsa-komur, ki jih potrebuje. Glede na dolgoletne izkušnje se Mozirjanom ni potrebno bati, da kateri izmed podpisnikov pogodbe ne bi izpolnil svojih obveznosti.
Benjamin Kanjir
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik (v sredini), predsednik PGD Mozirje Jože Zlatinšek (levo) in predsednik lokalne gasilske zveze Janko Žuntar so podpisali pogodbo o opravljanju gasilske dejavnosti
(foto: Benjamin Kanjir)
SOLČAVA
Pod Iglo kmalu nemoten promet
Čeprav se mnogo obiskovalcev Logarske doline nikakor ne more sprijazniti s semaforsko zaporo ceste pri Igli v teh poletnih dneh, bo potrebno še malo počakati, da bodo cestarji dokončali obsežna gradbena dela pri urejanju struge Savinje in hkrati novogradnje 150 metrov sodobne in vame ceste. Dela potekajo že od meseca maja, zaključena pa bodo v roku enega meseca.
Osrednja gradbena dela na gradbišču pri Igli v občini Solčava gredo uspešno h koncu (foto: Jože Miklavc)
V spomladanskem času je tu običajno večji pretok Savinje, zato bi bila gradnja betonske škarpe in ceste z betonskim previsom nad korito struge skoraj nemogoča. Številne prireditve z velikim navalom turistov v Logarsko dolino ter v Kamniško-Savin-jske Alpe je v letošnjem poletju zares motila s semaforjem urejena zapora ceste (katere številni
prenapeteži, resnici na ljubo, tudi niso spoštovali).
A najhuje je že mimo, saj gradbinci zdaj hitijo predvsem z urejanjem pločnika, ograje in nato bodo položili še asfalt. Ker se s septembrom umirja turistična sezona, bo tudi manj prometa in tako prometnih zastojev. Za napredek in varnost pa velja tudi malce potrpeti, kajne?
Jože Miklavc
MOZIRSKI TURIZEM Z NOVIM VODSTVOM
Vodenje zaupano Andreju Klemenaku
V začetku letošnjega junija je občni zbor mozirskega turističnega društva na čelo postavil mladega in ambicioznega Andreja Klemenaka. Slednji je članom nadzornega in upravnega odbora 20. avgusta predstavil dokaj obširen program in aktivnosti, ki potekajo pred visokim jubilejem delovanja društva.
društev, organizacij in posameznikov. Oktober naj bi bil odslej namenjen predavanjem. Letos na temo prezimljanja rož.
Pred člani društva je v septembru
Novi predsednik, kije na tem mestu zamenjal Mojco Finkšt, je v program delovanja zapisal kopico novih dejavnosti. Mednje v prvi vrsti sodijo potovanja. Tako bo pod naslovom Mozir-jani potujemo že konec septembra organiziran enodnevni izlet v Italijo. Povabljeni bodo vsi, ki želijo potovati in spoznavati nove kraje. Podoben izlet naj bi se organiziral tudi v predbožičnem času.
Druga septembrska sobota bo odslej namenjena očiščevalni akciji. Spomladanski naj bi se s to gesto pridružila še jesenska, v njej pa naj bi prav tako sodeloval čim širši krog
Na mestu predsednika mozirskega turističnega društva je Andrej Klemenak zamenjal Mojco Finkšt (foto: Benjamin Kanjir)
praznovanje 115-letnice delovanja. Ob tej priliki bo 24. septembra organizirano srečanje turističnih delavcev Sa-Ša regije. Namen srečanja je ustanovitev zveze, ki naj bi v prihodnji regionalni organiziranosti doprinesla k lažjemu delovanju in večjemu razvoju društev. Ob tej priliki bodo podeliti priznanja določenim posameznikom. Široka razprava jih je izločila par, ki se po mnenju članov upravnega odbora najvidneje izpostavljajo v skrbi za večjo razpoznavnost kraja.
Po seji so se udeleženci pridružili ostalim, ki so v prostorih restavracije Gaj prisluhnili predstavitvi ladijskih križarjenj v domeni agencije Pozejdon. Zanimanje je bilo dokaj široko, saj je ta način preživljanja dopusta v porastu.
Benjamin Kanjir
SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV V LOGARSKI DOLINI
Za invalide enake možnosti, ne usmiljenja
Pred Domom planincev v Logarski dolini so se preteklo soboto srečali delovni invalidi številnih slovenskih društev. Organizator srečanja, Zgornje-savinjsko medobčinsko društvo invalidov, je dan popestril s prijetnim kulturnim programom, v katerem so se predstavili tako instrumentalisti kot pevci. Na 11. tradicionalnem druženju, ki se gaje udeležilo več kot tisoč petsto obiskovalcev, so poleg predstavnika organizatorja Toneta Gračnerja pozdravne besede udeležencem namenili solčavski župan Alojz Upnik, načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik.
Osrednji govornik srečanja je bil predsednik slovenskega združenja delovnih invalidov Drago Novak, kije poudaril, da se v letu »enakih možnosti« o invalidih ne more odločati brez njih, ti morajo imeti enake pravice kot drugi državljani. Cilj invalidov pa je socialno vključevanje in neodvisno življenje.
»Socialni model invalidnosti v praksi pomeni, da če nekdo ne more po stopnicah v zdravstveni dom, zato ni kriva njegova invalidnost, ampak odnos družbe, ki ne poskrbi za ustrezen dostop,« je med drugim izpostavil Novak v prepričanju, da je potrebno ustvariti prilagodljiv svet, ki bo ustrezal velikemu številu ljudi. Tak svet, ki bo po meri vseh, in kjer bodo invalidi skupaj z drugimi ranljivimi skupinami uživali vse pravice človeka in državljana. Invalidi si namreč želijo enakih
Športni park v Radmirju je vse od svoje izgradnje pred leti priljubljeno shajališče mladih in manj mladih športnikov, ki svoj prosti čas aktivno preživljajo na in ob tamkajšnjih športnih igriščih. Ker pa vsaka športna prireditev privabi tudi navijače, seje pri obiskovalcih na tribunah rodila ideja za srečanje prav vseh vaščanov Zarazborja,
Vaščani Zarazborja so ponovno izpolnili pogoj za piknik, saj so se ga udeležili iz vseh tamkajšnjih hiš (foto: Franjo Atelšek)
Srečanje delovnih invalidov vedno poteka v
prijetnem družabnem vzdušju
(foto: Marija Šukalo) možnosti, ne usmiljenja. Pri tem se Novak zaveda, da idealnega stanja ne bodo dosegli nikoli, kljub temu pa je njihova pravica in celo dolžnost, da se takšnemu stanju nenehno približujejo.
Po uradnem delu so se številni udeleženci srečanja podali na bližnje vrhove, se zapletli v prijetno pomenkovanje in izmenjavo izkušenj, ali pa se udeležili športnih iger. Mnogi pa so se podali na plesišče in se zavrteli ob prijetnih ritmih.
Marija Šukalo
dela Radmirja, ki se razprostira vse od že omenjenega športnega parka do zadnje, Sočičeve domačije, ki je le streljaj oddaljena od zadnjih ljubenskihhišvtejsmeri.
Prebivalci Zarazborja, ki šteje petindvajset hiš, so vsi od prvega do zadnjega zagrabili za idejo Franca Terbovška, kije ob prvem takšnem med-sosedskem srečanju pred dvema letoma postavil precej strog pogoj za organizacijo skupnega piknika. Namreč, organizacija pod pogojem, da morajo biti krajani iz vseh tamkajšnjih hiš prisotni na pikniku. Za marsikateri vaški okoliš neizvedljiv pogoj Zarazborčanom ni delal posebnih preglavic, saj je bil do sedaj obakrat izpolnjen. Za letošnji piknik sejih je prijavilo kar sto, kar pomeni, prav vsi po vrsti. Tudi dejanska udeležba je bila temu primerna, saj so le redki ostali doma.
Jedača in pijača, brez katere na pikniku pač ne gre, za povrh pa še frajtonarca v rokah domačega godca in polna mera dobre volje ter očitnega sožitja med sosedi v Zarazborja je zagotovilo, da se bodo ob letu osorej zopet srečali.
Franjo Atelšek
POBREŽJE IN TRNOVEC
Delovna akcija za brv
Pot preko tako imenovane "Trnočke brvi" je najkrajša povezava med Spodnjimi in Zgornjimi Pobrežjami ter Trnovcem z matično občino Rečica ob Savinji. S poimenovanjem "brv" sta mišljeni dve povezavi preko struge in Savinje, obe nujno potrebni obnove. Nekdaj je bila vmes še manjša povezava preko ceste, ki pa se je podrla, zato so že pred časom našli drugačno rešitev.
Čeprav sta povezavi namenjeni samo pešcem, kolesarjem in tudi zmernim motoristom, večkrat prihaja do poškodb in uničenja lesenih delov. Zato so se domačini vsodeiovanju z občino odločili za temeljito obnovo, kar so postorili med sobotno delovno akcijo. Na brvi preko Savinje so zamenjali lesene dele, kjer je bilo to potrebno, brv preko struge pa so praktično postavili na novo. Delovne akcije se je udeležilo precej domačinov z desnega brega Savinje, za nadzornika so si sposodili karžupana Vinka Jeraja, delovno dopoldne pa so zaključili s prijetnim popoldanskim piknikom.
AB
Na brvi preko Savinje so zamenjali lesene dele, kjer je bilo to potrebno
RADMIRJE
Dobri sosedski odnosi v Zarazborju
SREČANJE DRUŽIN NA STONU
Ceste pripomorejo k izboljšanju življenja družin
Najštevilčnejša družina, ki se je udeležila srečanja na Stonu, so bili Potočnikovi iz Florjana pri Gornjem Gradu (foto: Marija Šukalo)
Slovenska ljudska stranka je na eni od višjih točk v novoustanovljeni občini Rečica ob Savinji, pri lovski koči na Stonu, pripravila tradicionalno srečanje družin. Tovrstni shod je bil prvič organiziran na Menini in v 18. letih, od kar vsako leto pripravijo druženje, so družine »obredle« številne planine po Zgornji Savinjski dolini in si izmenjale izkušnje.
Na Stonu seje srečanje pričelo z mašo, ki jo je tokrat daroval duhovnik dr. Ivan Rojnik ob asistenci diakona Stanka Čeplaka. Udeležence shoda so v uvodu uradnega dela pozdravili poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik ter župani občin Gornji Grad, Mozirje in Rečica, Stanko Ogradi, Ivan Suhoveršnik in Vinko Jeraj.
Osrednji govornik, minister za regionalni razvoj in lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar, je izpostavil družino kot osnovno celico, kije potrebna za zdravo družbo. Žagarje mnenja, da Slovenija pelje svojo zgodbo o uspehu naprej, kljub temu pa ne moremo mimo problemov, ki so na nek način širšega pomena. Mednje vsekakor sodita inflacija in podražitve, ki prizadenejo vse družine. Prav tako je prepričan, da bomo s skupnim delom marsikatero težavo odpravili in bo razvoj Slovenije šel naprej kar se da tekoče.
»Kljub temu, da je na državnem nivoju veliko
narejenega, imamo na področju občin še marsikaj postoriti. Vse aktivnosti, ki na tem področju potekajo na lokalnem nivoju, so povezane z družinami,« je med drugim dejal dr. Žagar in poudaril, da ceste, ki jih uredi občina, niso namenjene županom, temveč vsem občanom, še kako
pa pripomorejo k izboljšanju življenja družin.
Srečanje so s kulturnim programom popestrile ljudske pevke Pušeljc, organizatorji pa so nagradili tudi najštevilčnejšo družino. Ta živi na Poškruhovi domačiji v Florjanu pri Gornjem Gradu.
Marija Šukalo
9. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV V GORNJI RADGONI
Nazariani spet najboljši
Ekipa iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije -tekmovalci in strokovno vodstvo
V nedeljo je bil na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni dan gozdarjev. V okviru tega je Zavod za gozdove Slovenije izvedel 9. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov.
Tekmovanje je namenjeno preizkusu lastnikov gozdov v usposobljenosti za varno delo pri sečnji gozdnega drevja. Na tekmovalnem poligonu je tekmovalo 14 moških ekip iz vseh območnih enot in ženska ekipa iz območne enote Nazarje. Tekmovali so v šestih disciplinah: preizkus znanja o varnosti, kombiniran rez z motorno žago, precizen rez z motorno žago, zasek pri podiranju drevesa, kleščenje debla in podiranje na balon.
Lastniki gozdov iz nazarske območne enote so tekmovali odlično. Ponovno, že tretjič je postal državni prvak Janko Mazej iz Belih Vod, Marko Jelšnikje bil drugi, Andrej Goličnik pa četrti; ekipno je zmagala OE Nazarje pred OE Tolmin in OE Slovenj Gradec. Med ženskami je zmagala Pavla Voler pred Majdo Suhoveršnik in Lučko Jelšnik. V ekipni razvrstitvi so bila dekleta odlična deveta, saj je kar šest moških ekip ostalo za njimi.
Milan Pogorelčnik
	—	31. 8.2007 je minilo 50 let, odkar ti
	JT	Silvo
	«e» f	privekal si na svet, zatorej vsi želimo ti.
	m	da bi že veliko let zdrav in srečen krasil
	y~ J	naš družinski krog.
		Vsi, ki te imamo radi
Mojci Korenjak
želimo vse najboljše za 16. rojstni dan! Ostani takšna kot sé pridna, poštena in vesela!
Vsi, ki te imamo radi
EKOLOŠKA TURISTIČNA KMETIJA PERK V MATKOVEM KOTU
Dogovarjanje vedno rodi dobre rezultate
Zemlja na nadmorski višini 1.230 metrov rodi bore malo in je primerna le za travnike in pašnike. Zato ni naključje, da so se na Perkovi domačiji v Matkovem Kotu, ki leži prav na tej nadmorski višini, odločili za vzrejo goveda in prašičev ter ekološko pridelavo zelenjave.
Neža in Karl Krivec skušata že skoraj tri desetletja iz gorske »škrte« zemlje iztržiti največ, kar se da. V veliko pomoč sta jima sin Matej, ki seje odločil, da bo stopal po stopinjah svojih staršev in si je pred nekaj manj kot petimi leti na Perkovem ustvaril družino, ter hčerka Neža, ki za delo poprime v poletnih mesecih, saj je študentka.
Visokogorska kmetija v Matkovem kotu ima zaradi svoje lege prednost. Obdajajo jo namreč neokrnjena narava, svež zrak, mir ter širni gozdovi, kar so Krivčevi izkoristili v svoj prid in pred nekaj več kot desetletjem ekološkemu kmetovanju dodali dejavnost turizma. Tako se lahko turisti z različnih koncev sveta, med njimi so Avstralci, Belgijci, Izraelci, Nizozemci, Italijani, Nemci, Hrvati in številni drugi, odločijo za aktivne počitnice, ali pa, daleč stran od ponorelega sveta, uživajo v ptičjem petju ali tišini gozda. Bližnja okolica kmetije nudi obilico možnosti za šport, sprostitev, zabavo ali pa poučne izlete, saj so okoliške planine kot na dlani. Prelep je pogled na Kamniško-Sav-injske Alpe in del Karavank. Olševa, Raduha, Krofička, Ojstrica, Škarje, Planjava in še mnogi drugi vrhovi v jasnem sončnem jutru pritegnejo pozornost marsikaterega obiskovalca.
Mnogi Perkove obiščejo zaradi dobre hrane, ki jo pripravlja gospodinja Neža, za delo pa pop-rimeta tudi snaha Silvija in hčerka Neža. Iz kuhinje pogosto zadiši po domačem sveže pečenem kruhu, ki ga izmenično mesita tako Neža kot Silvija. Gostje radi posegajo po mleku in mlečnih izdelkih, žlinkrofih s suhim sadjem in skuto, žgancih in številnih drugih domačih jedeh.
»Kuhanje mi je bilo vedno v veliko veselje, saj vidim, da gostje zelo radi pojedo vse, kar pripravim. Malo se mi včasih uprejo domači, a vseeno gre,« je svoje izkušnje razgrinjala Krivčeva, ki rada poudari, da se na krožniku najdejo tudi doma pripravljene suhomesnate specialitete, predvsem zgornjesavinjski želodec. Za letošnjo bero so si pri Perkovih na ocenjevanju tega suhomesnatega izdelka na Rečici ob Savinji prislužili kar dve zlati priznanji.
»To je dokaz več, da smo na dobri poti. K dobri »letini« želodcevje vsekakor pripomogla klima in letošnja mila zima, kije bila sicer vlažna, a malo manj hladna. Vendar brez ročnega mešanja z veliko mero ljubezni tako dobrega rezultata ne bi bilo,« se razgovori gospodar Karl, ki ob sinu Mateju skrbi za delo zunaj hiše in v hlevu, obenem pa zatrjuje, da se sam v kuhinji ali v strežbi žal ne znajde. »Moški smo bolj za delo zunaj,« se smeji.
Trenutno imajo pri Perkovih štiri sobe, žejeseni
pa upajo, da bodo lahko svojo dejavnost razširili v nov objekt v neposredni bližini domačije, kjer bodo gostom na voljo dodatne tri sobe. V pritličju bosta jedilnica in kuhinja, v kateri bo gospodinja Neža ob svojih pomočnicah imela boljše pogoje za delo.
Ob napornem delu z gosti Neža in Silvija svoj prosti čas pogosto izkoristita za nabiranje zdravilnih zelišč, ki jih posušita in iz njih gostom skuhata domači čaj. Čas pa Perkovim krajša tudi štiriletni
Luka, ki ob očetu Mateju zelo rad poprime za orodje v domači delavnici in »poskuša pomagati« pri delu.
Tudi v prihodnje bodo pri Perkovih delali po ustaljenih tirnicah, le da bodo modrosti in izkušnjam Neže in Karla dodajali sveže mlade ideje Silvije in Mateja, saj sta gospodinja in gospodar prepričana, da dogovarjanje vedno rodi dobre rezultate.
Marija Šukalo
Pri Perkovih načrtujejo, da bodo turistično dejavnost jesen) razširili še v nov objekt pri domačiji (foto: Marija Šukalo)
RUŽICA VINODOLA 2007
Med najlepšimi tudi Urška Cokan
V hrvaškem Novem Vinodolskem, domala že pobratenem mestu Mozirja, je sredi avgusta potekal izbor za naziv Ružice Vinodola. Pri tem izboru ne šteje zgolj lepota, ampak mora dvanajst mladenk, ki se potegujejo za ta naziv, pokazati še veliko spretnosti in družabnosti.
Na letošnji izbor so organizatorji povabili tudi mladenke iz Mozirja, kraja, s katerim sodelujejo v evropskem projektu pridobivanja nepovratnih sredstev Interreg lila. Prireditev se je pričela 16. avgusta v
vinogradih Pavlomira, kjer so se pred več tisoč glavim občinstvom kandidatke predstavile in med sabo pomerile v različnih igrah, v teku skozi vinograde, nošenju in mečkanju grozdja.
Drugi večer so se kandidatke pomerile v mletju kave s starinskim mlinčkom, mečkanju klinčkov in črpanju vode iz črpalke. Tretji, finalni večerje bil namenjen pretakanju vina, odpiranju in zapiranju buteljk s plutovinastimi zamaški in etiketiranju steklenic z vsebino vina, ki je
tudi blagovna znamka Ružice Vinodola.
Za Ružico Vinodola je bila izbrana domačinka Sanja Dević, naziv prve spremljevalke pa je bil podeljen Urški Čokan iz Mozirja, kije bila izbrana tudi za najbolj simpatično Ružicu po oceni strokovne komisije.
Benjamin Kanjir
Urška Čokan je postala prva spremljevalka Ružice Vinodola
(foto: Vele Topolovec)
Piše: Aleksander Videčnik
Daleč je že čas, ko so ljudje na kmetijah sejali lan. To je bilo obdobje, ko so doma poskrbeli za osnovne surovine za raševino, laneno platno in sukno. Mozirska okolica je slovela po številnih tkalcih, česalcih volne, barvarjih in ne nazadnje so bili tu tudi vauharji. Volne je bilo dovolj, saj so bile ovce od drobnice najštevilnejše. Lan so ljudje gojili tako za zdravilo, v glavnem pa seveda za prejo.
O pridelovanju lanu smo povprašali Franca Goličnika - Povha iz Jazbin. Marsikaj nam je ta zgovorni mož že povedal in zato, ker je odličen sogovornik, se radi z njim pogovarjamo. Začeli smo pri setvi in sploh pridelavi te zanimive in vsestransko uporabne rastline.
PRIDELAVA LANU
Najprej je bilo treba preorati njivo in jo skrbno prebranati, nato še z motilo potolči, da ni bilo večje skorjice od enega centimetra. To slednje je bilo potrebno, ker so morali lan, koje skalil in zrasel do pet cm, že opleti. Koje dozorel, so ga populili s koreninami vred in ga obesili v kozolec, da seje tam posušil. Kasneje so stolkli seme z njega, tega so dobro očistili, nekaj semena so hranili za prihodnjo setev. Nekaj semena so rabili za zdravilo in morda za olje, to seje imenovalo "firnež". Uporabljali so ga za premaz lesa in pohištva proti lesnim črvom. S semenom so zdravili tudi zapeko ter zaprtje pri govedu in svinjah. Seme seje skuhalo, da je postalo sluzasto, in tako seje potem uporabljalo kot zdravilo.
PREDELAVA LANU
Po navadi so lan meseca septembra razgrnili po travi. Lanena slama je dolga kak meter. Razgrnili so ga v vrste, ki so smele biti debele štiri do pet centimetrov. Več koje deževalo, prej je bil lan goden za trenje. Ko je bilo potrebno, so lan zvezali s trtami ali srobotom v "pušlje" (otepe), ki so merili tudi do meter premera. Takega je bilo treba shraniti na suhem, vse do teritve. Trlo se je v "sušnih kočah". To so bile lesene gradnje iz tesanega lesa. Koča je imela "odrino", da so pod njo lahko trli tudi ob slabem vremenu. Pod kočo so bile nameščene "gliste" (rante), na katere se je polagali lan. V kotu je stala zidana peč, ki je dajala ustrezno toploto. Preden se je pričela sušava,je bilo treba zakuriti en dan prej. Kurjaču so pravili "sušna baba", moral pa je biti dokaj izkušen, daje znal pravilno sušiti lan in skrbeti za požarno varnost.
Zelo koristna
PREDELAVA LANU V PREJO
Po vsem tem je prišla na vrsto še teritev. Terci in terice so morali biti v parih. Moška trlica je bila ozka in zelo trda. Imenovala seje "sekalka". Z njo so odstranjevali vse trde dele celuloze. Ženska trlica je bila mehkejša, z njo so obdelali (zgladili) neposredno vlakna. Ostanke, ki so nastali po teh delih, so imenovali "pezdir".
SUŠENJE LANU NA PROSTEM (V "FRNAŽAH")
Frnaža je bila izkopana v zemljo. Imela je deset metrov dolg rov za dovajanje toplega zraka. V globino je merila dva metra, široka pa je bila tri krat tri metre. Na vrhu je imela leseno leso (mrežo). Na njej seje lahko sušilo le ob lepem vremenu, saj ni imela strehe. Okrog frnaže so bile postavljene trlice. Zaradi požarne varnosti so kurili daleč od same frnaže. Pri Povhu je še danes viden tloris take sušilne naprave, kije bila kakih 50 metrov oddaljena od drugih poslopij, pač zaradi nevarnosti požara.
KAJ POTEM Z UTRENIM UNOM?
Najprej so morali to predivo "zmikati". S posebnimi grabljami so ga ženska prečesale. Iz tega prediva so naredile "kodelj", ki so ga obesile na kolovrat. Sledilo je navijanje na "motovilo" in potem navijanje v "klančiče" s "štritovhom". Na koncu so predivo oprali in zvili v klančiče, te je potem dobil tkalec za tkanje. Povhi so imeli najbližje tkalce sosede: Reberšak, Repelšek, Irnek in še živečega Šmihelčana Pavla Goltnika - Potočki Pavel.
PUTNO JE BILO STKANO
Sledilo je beljenje tkanine. Povh se spominja, kako je njegova mati platno, kije prišlo od tkalca, razgrnila po travniku, ena bala je bila dolga 60 metrov. Sedaj je bilo treba platno po desetkrat
rastlina - lan
na dan močiti (polivati), dokler ni postalo belo kot sneg. Ženske so potem izdelovale razne prtiče, rjuhe, brisače, tudi spodnje perilo in srajce. Skratka, nastala so razna ročna dela spretnih ženskih rok. Laneno platno so nasploh imenovali "hodno platno".
DRUGE VRSTE TKANIN
Kmetje so nosili delovne obleke iz "raševine". To je bila tkanina iz mešanice lanu in volne. Bila je zelo trda, zato so jo nekateri dali "vauhati" (mehčati). Raševina je bila zelo močna tkanina sive barve, če je niso dali barvati. Prava posebnost pa je bilo "mozirsko sukno", prodajalo seje pod znamko "Prassberger Loden", pravijo, da so ga iskali celo na Dunaju in drugih večjih mestih, ker je bilo tako kakovostno.
To blago je bilo tkano iz čiste volnene preje in potem po potrebi barvano in še povrhu vauhano. Ni torej naključje, daje bilo v Mozirju nekoč veliko tkalcev, barvarjev in nekaj vauharjev. Najdlje so se držali ob Ljubiji, kjer so še danes živa hišna imena kot "Ferber" in "Vauher". V Šmihelu vedo povedati, daje tako imenitno obleko iz sukna nosil Lovro Goličnik-Podstenšekza"kmaši". Baje jo je potem prodal.
In končno omenimo še platno "za praznične dni". To "boljše" platno so tkali iz pol bombažnega in pol lanenega prediva. Belili so ga, kot smo že opisali beljenje lanenega platna. Uporabljali so ga pretežno za razna ročna dela, perilo in spodnje perilo. Posebno pogosto so ženske nosile iz tega blaga "nedrce" in "unterce" (spodnja krila), ta so bila tudi bogato okrašena (izvezena). Ženske so bile prave umetnice v vezenju in uporabi lepih, predvsem narodnih motivov. Kmetije so se ponašale z domiselno okrašenimi namiznimi prti in raznimi okrasnimi ročnimi deli po stenah, predvsem v kuhinjah.
3ščemo stare fotografije
Povhova družina leta 1954. Sliko hranijo pri Polhovih.
VOZILI SMO
Audi R8 - odkrito razkazovanje mišic
Žal pod sliko ne bo navedeno moje ime. Do vožnje v novem audiju R8 sem prišel tako na hitro, da za fotografiranje enostavno ni bilo časa oziroma je fotoaparat obležal v domačem logu. Žal. Pri A2S v Celju so za kratko vožnjo odstopili novega superšportnega audija R8, ki prinaša tehnologijo iz Le Mansa in hoče biti neposredna konkurenca porscheyu in ferarriju. Na 4.431 mm dolžine in samo 1.249 mm višine ter na kar 2.029 mm širine zadnjega dela so audijevi oblikovalci postavili superšportnika, ki se ne sramuje razkazovanja svojih mišic.
Zadnji del je impozantno širok, stranska silhueta je neverjetno elegantna in nizka ter se nadaljuje v ozko ošiljen sprednji del, ki s svojimi velikimi difuzorji za hlajenje zavor in IED lučmi deluje bogato in dinamično. Motor je sredinsko nameščen za voznikom ter zajema zrak preko stranskih difuzorjev, kar še dodatno poudarja moč in potrebo po športu ter še večjo potrebo po razkazovanju. Temu
služi tudi ekstremno majhen odmik karoserije od tal, kar že lahko povzroča probleme pri vožnji preko ležečih policajev, da o pločnikih ne izgubljamo besed. Seveda pa pripomore k dobremu »sesanju« avtomobila na podlago, k čemur prispe-
va tudi zadnji usmernik zraka, ki se glede na hitrost vozila pomika navzgorali navzdol,za razkazovanje ob počasni vožnji pa imamo na voljo tudi tipko v kabini vozila.
Konstrukcijsko ima R8 narejen okvir iz aluminija in magnezija, kar prispeva k manjši teži ter večji togos-
ti karoserije. Motorje 4.2 literski V8 inje nameščen sredinsko za sprednjimi sedeži in razvije 420 KS, kar zadostuje za 4.4 sekunde do 100 km/ h in 301 km/h največje hitrosti. Od zunaj se ta tehnično dovršen izdelek skriva pod prozornim steklom in je
namenjen radovednim opazovalcem in poznavalcem tehnike. Za pogon skrbi znani audijev quattro, ki preko lamelne sklopke prenaša moč preko 6-stopenjskega menjalnika oziroma audijevega avtomatskega menjalnika, Cene se pričnejo pri
116.000	eurih, če pa je na krovu
avtomatika, pa pri cca 125.000 eurih. Da se razumemo, proizvodnja je razprodana za dve leti vnaprej insotakoceneobnaročilu lahkotudi višje. Vožnja! Žal le kot sovoznik: Ni časa, ni zavarovanja, je iz Nemčije, je drag... OK,tudi velja. Notranjost krasita dva superšportna sedeža, ki nudita temeljit oprijem na vseh delih telesa. Izdelava in dizajn sta audijevo pregovorno lepa in kvalitetna. Spelje se elegantno, avtomatski menjalnik preklaplja športno grobo in ko se motor ogreje in vrtljaji zaplešejo, se prebudi simfonija za zadnjimi sedeži. Elegantno športno vse do 8.000 vrtljajev. Vrtljaji letijo hitro navzgor, prav tako hitrost vozila. Pri 240 km/ h avtomobil z lahkoto prilepi sopotnico na sedež in izvabi vzdih občudovanja. Podvozje športno trdo za pravi denar tudi z magnetnimi blažilniki za različne stile vožnje. Vstop v svet superšportnikov ni lahek. Ampak vsak začetek je težak, le da tega pri audiju R8 ni občutiti. Odlično opravljeno delo!
Igor Pečnik
Na kaj pomislite, ko si naslikate svoje življenje s psom? Igro na dvorišču, dolge sprehode po deželi, deževne popoldneve, ko skupaj poležavata na kavču ... Morda pa potrebujete štirinožnega in repatega prijatelja za svoje otroke, morda čuvaja za svojo posest ali stanovanje, ali pa morda šampiona, s katerim bosta žela uspehe na razstavah. Pesje lahko vse to... morda celo več.
Preden pripeljete psa domov, bi bilo dobro, da spoznate tudi to plat: veterinarske račune za razna cepljenja, cene šolanja, nesreče, ki se dogajajo, predenje pes popolnoma zdresiran. Ste pripravljeni na izgubo svojih najljubših čevljev,
Ali ste pripravljeni na psa?
morda celo najljubših vrtnic, ki bodo razkopane in zgrizene ležale naokrog? Ne pozabite na obvezno jokanje, tuljenje in lajanje ravno takrat, ko bi vi najslajše spali ali pa vas motijo ravno takrat, ko ste se spravili h kosilu. Da, psi počno vse to in še več. Torej, če niste pripravljeni na žrtvovanje, za lastništvo psa niste pripravljeni.
Zapomniti si je potrebno, da lastništvo traja njegovo celo življenjsko dobo; če teh obveznosti ne morete prevzeti, niti vi niti vaš pes ne bosta srečna. Če ste dosledno prebrali zgornje vrstice in si niste premislili, je tukaj še nekaj informacij in napotkov:
Hrana - Potrebovali boste posebno hrano za mladičke. Držite se oznak "junior" in napake bodo skoraj izključene. Skoraj vsi proizvajalci pasje hrane imajo na svojih izdelkih označbo, za koliko stare pse je hrana in koliko jo določeni pes na dan potrebuje. Svojega psička obvezno čim prej odvadite prosjačenja hrane od ljudi, pa tudi vaša družina naj ne nasede njegovim
žalostnim, prosečim očem.
Voda - Ves čas mora imeti svežo vodo. Poleti jo bo treba večkrat zamenjati zaradi vročine, pozimi pa paziti, da zaradi mraza ne zmrzne.
Sprehodi - Odrasel pes na višku moči potrebuje vsak dan uro do dve sprehoda, mladiči manj. Z mladički ne hodite predaleč, sicer jih boste nazaj nosili na rokah.
Učenje - Za učenje lepih manir je potreben predvsem čas in potrpežljivost. Obvezno se udeležite pas-
je šole, kajti naučiti se morate obvladovati obnašanje svojega psa doma, na sprehodu v parku ali po soseski, pri veterinarju -torej povsod.
Odpuščanje - Pes se vam zaradi prežvečenih copat ne bo opravičil, prav tako tudi ne za dodatno delo, ki vam gaje povzročil s kopanjem kosti na zelenici, vendar mu boste morali njegove "napake" vseeno oprostiti.
Nauk - Ne skrbite. Vse vam bo povrnjeno.
Duška Hrovat
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE p.p. 79, 3330 Mozirje
OBVESTILO
Vse ljubitelje psov obveščamo, da bo v nedeljo, 9.9.2007, ob 10. uri na društvenem vadišču v Varpoljah, vpis v malo šolo in nadaljevalni tečaj osnovnega šolanja.
Informacije na tel.št. 040-438-779 (Dominik) ali 041-324-367 (Ferdo).
Varstvo narave v gozdovih
DAMJAN JEVSNIK,
vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
V zadnjih letih opažamo gozdarji kar nekaj dejavnosti, ki škodujejo naravi, ene bolj druge manj. Nekatere druge škodljive dejavnosti iz preteklosti pa danes niso več tako razširjene, na nekaterih področjih smo postali bolj civilizirani, bolj kulturni.
Vsako leto priredimo gozdarji spomladi Teden gozdov. In vsako leto izberemo drugo temo, katero predstavimo javnosti. Tema letošnjega tedna gozdov in celega letošnjega leta je gozdni bonton.
Primerje divji petelin, žival z rdečega seznama redkih in ogroženih vrst, ki živi v gorskih gozdovih od Smrekovca do Raduhe. Divji petelin zimo preživi z zalogami energije (tolšče), ki si jo je nabral preko poletja. Pozimi miruje v zavetju mladih drevesc, občasno se hrani s smrekovimi iglicami, ki pa niso kalorične, in čaka na pomlad.
Vsako vznemirjanje v tem času je zanj izjemno škodljivo, že poraba energije zaradi enega bega lahko v hudi zimi povzroči smrt živali. Petelin z begom zapiše svojo sled in se izpostavi plenilcem, kot so lisica, kuna ... Vznemirjanje v spomladanskem času pa povzroči, da kura zapušča gnezdo in s tem izpostavlja mladiče. Zaradi sledi se poveča izpostavljenost gnezda plenilcem in ohlajanje jajc ali mladičev. Več koje motenj, manjše je preživetje teh ptic.
Gorske vožnje so lahko tudi zelo nevarne za ljudi - spomnimo se trčenja na smučišču Golte in tragičnih
Ker veliko število ljudi nabira borovnice ravno okrog Smrekovca, ima zato divji petelin manj hrane (foto: Jože Svetličič)
Iz kopice naših vplivov na gozd smo izbrali dve dejavnosti, ki vzadnjih letih najbolj uničujeta naravo. To sta: vožnje izven cest in pretirano nabiralništvo.
Vožnje v gozdnem prostoru so
škodljive zlasti v zimskem in spomladanskem času, najbolj v odmaknjenih in mirnih gorskih predelih, kjer še živijo nekatere živalske vrste, ki so drugod že izginile. V zadnji petih letih redno srečujemo štirikolesnike, motokros motorje, pozimi pa motorne sani. Tudi z avtomobili se nekateri vozijo kar po travnikih in gozdnih vlakah. Uredba o prepovedi voženj v naravnem okolju žal ni dovolj učinkovita.
posledicza mladega smučarja. Pogosta so poročila planincev o nevarnih bližnjih srečanjih... Morebitna razlitja goriva, olj pri vožnjah v gorskem svetu imajo za posledico onesnaženje izvirov pitne vode. Re-šitevzata problem vidim zlasti v konkretnem zvišanju kazni za kršitelje.
Pretirano množično nabiralništvo je škodljivo za naravo. Gobe, borovnice, maline, brusnice, posebno v višjih predelih in predstavlja stalen nemir za živali. Zopet je primer divji petelin okrog Smrekovca. Ker veliko število ljudi nabira borovnice ravno okrog Smrekovca, ima zato petelin manj hrane, zlasti ker del časa in energije v
sezoni borovnic porabi za beg pred nabiralci.
Določeni predeli so zaradi množičnega nabiralništva popolnoma »oskubljeni«, borovnic tam ni več in tudi nobenega miru v času hranjenja ni. Borovnice so osnovna hrana petelina. Iz njih si naredi tolščo, ki mu omogoči preživeti zimo. V območju gorskega gozda okrog Smrekovca živi največja ohranjena pop-
jajo javne prireditve, v kombinaciji z glasnim ozvočenjem in helikopterskimi prevozi.
Nekatere stvari pa se izboljšujejo. Opažamo, da je smeti v gozdovih v bližini naselij in kmetij ter potokih v zadnjih letih manj, novih divjih odlagališč praktično ne srečujemo več. Uničevanja rastlinja, nabiranja zavarovanega cvetja, sekanja novoletnih smrečic v tujem gozdu, nabiran-
V območju gorskega gozda okrog Smrekovca živi največja ohranjena populacija divjega petelina v Sloveniji - za boljšo predstavo, petelinov in kur ni niti 50! Do izginotja ne manjka veliko.
ulacija petelina vSioveniji -za boljšo predstavo, petelinov in kur ni niti 50! Do izginotja ne manjka veliko.
V gorskem gozdu živijo še druge ogrožene živalske vrste: ruševec, jereb, sove, detli in žolne, ujede..., ki so vse bolj ali manj občutljive na nemir. Celotna zavest Slovencev o naravi ali njihova kultura do narave je še precej nizka. Na živa drevesa planinci in drugi pribijajo smerokaze, kmetje ograje... Nove planinske poti označujejo brez poznavanja mirnih con za živali..., v visokogorju se prire-
je lubja, smoleje čedalje manj oziroma se pojavlja lokalno in občasno. Tudi kurjenja v gozdovih je zelo malo.
Novi časi prinašajo torej nove izzive, tudi na področju ohranjanja narave. Čim prej se bo treba navaditi, da bomo načrtovali in delati sivari v naravi kulturno, v dialogu zlasti s pristojnimi službami, kot so: upravne enote, občine, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za varstvo narave in s soglasji lastnikov zemljišč. Le na ta način bomo še kaj ohranili za prihodnje rodove.
Vaša pošta
M
A
7
z
a
1
7^7
%
Ji
Ln
<r,
Oi
A
tu
2
M
<
Z
rn
«n
■
C-
2
! J
q
J
'A
J
U-A vvocecjcc RcubccL !
C
>1

D
oc-
Jesenski vsakdanjik začinite z nenavadnostmi
KARIN BITENC
svetovalka za modo
Na prodajne police prihaja jesenska moda, ki je letos nekoliko nagajiva. Umirjeno črno, sivo in belo barvo bo popestrila z živimi barvami. V letošnjih jesenskih mesecih se oblecite uglajeno, vendar izberite obleke, ki so precej nenavadne v rezih, oblikah in barvah.
Črna barva ima pridih mističnega in intelektualnega. Siva postaja nova nevtralna barva. Primerna je prav za vse priložnosti, deluje pa lahkotno in odločno. Za bolj glamurozen videz oblikovalci uporabljajo tkanine s kovinskim odsevom, medtem ko za klasično uglajene priložnosti posežejo po barvi pepela. Bela barva se nepričakovano seli v zimo. Ne samo bluze, temveč tudi vrhnja oblačila. Najbolj bodejo v oči beli plaščki in beli škornji.
Torej vse tri barve črna, siva in bela si bodo letošnjo jesen dobra družba. Med seboj se
odlično dopolnjujejo. Z njimi lahko uslvarimo tako strogo kot tudi romantično, če uporabimo naborke, drapiranja in velike ovratnike. Med novi-
mi barvami je zagotovo fuksija, precej močno zastopana pa še vedno oranžna barva.
Če sledite letošnjim modnim zapovedim, se boste tudi tokrat oblačili večplastno. Oprijete hlače in pajkice bomo nosile vse do pozne jeseni, čeznje pa oblekle obleke, tunike ali srajce. Še vednojih poudarimo s širokim pasom. Če pa vam oprijete hlače ne odgovarjajo, jih lahko nadomestite s širokimi mehko padajočimi hlačami, hlačnimi krili ali hlačami na korenček. Najbolj modne so balonaste kreacije, ki zakrijejo odvečne blazinice.
Modni oblikovalci so se oddaljili od nežne, romantične ženske. Slylingi so tipično moški. Ozke hlače, tajlirani suknjiči, pod njimi pa srajca. Omenimo tudi ohlapne pletenine. Puloverji so nekakšni križanci s pončom ali pa se raztegnejo v obleko, ki se spodaj konča z rebrastim patentom. Popularna postaja tudi mala koktajl oblekica, stisnjena v pasu, krila v obliki tube, kape in klobuki. Dolžina krii in plaščkov je nad koleni. Zgrešile pa ne boste s športnim kratkim bluzonom.
Slog oblačenja nam je vsem dosegljiv, ko se z modo poskušamo približati potrebam vsakdanjosti. Torej, začinite si sive jesenske vsakdanjike z drobnimi nenavadnostmi.
Trgovina a modno konfekcijo
Kar sin
Tednik
in
vam ponujata
Stilski izziv
Izzivamo vse tiste ženske in moške, ki bi bili radi lepši, privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli do boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim.
Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj najkasneje do petka, & septembra 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
PRIJAVNICA
Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine Kar=in in Savinjskih novic.
S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij.
IME IN PRIIMEK:	___Z_____________________
NASLOV:
POSTA IN KRAJ:
DATUM ROJSTVA: PODPIS:
TEL.:
Priloga: barvna fotografija celotne postave
TRGOVINA Z MODNO OTROŠKO KONFEKCIJO OBLAČIL, OBUTVE IN IGRAČ

—"ifežiii
iti
vam ponujata
Otroški Stilski Ieeiv
^	^	do konfekcijske št. 12
Izzivamo vse otroke (dekleta in fante), s konfekcijsko št. od 0 do 12, ki bi radi bili modni in cool. V trgovini z modno otroško konfekcijo BIMBO bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim.
Starši! Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite fotografijo vašega otroka ter vse skupaj najkasneje do sobote, 8. septembra 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
mmŠI
r
PRIJAVNICA
j podpison si želim novega videza svojega otroka, zato ga H, ljuljam za sodelovanje v akciji trgovine BIMBO in Savinjskih novic.
IME IN PRIIMEK OTROKA: NASLOV:
POŠTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS STARŠEV:
TELEFON:
I
, iSpt	str - -	i
Priloga: barvna fotografija celotne postave i
r>, ANDRAGOŠKI ZAVOD . f L VELENJE
vabi k vpisu v:
-	OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE - brezplačno!
-	SREDNJEŠOLSKE PROGRAME:
trgovec, kuhar, natakar, kuhar-natakar, voznik, administrator, ekonomski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, gostinsko-turistični tehnik,
NOVOST - prometni tehnik
-	VIŠJEŠOLSKE PROGRAME:
Računovodja kot izredni študij
Poslovni sekretar in Komercialist kot študij na daljavo,
NOVOST - Lesarstvo, Gostinstvo, Turizem in Multimediji.
-	VISOKOŠOLSKI PROGRAMI:
Poslovanje kot e-študij/študij na daljavo, DOBA, Visoka poslovna šola Maribor
Poslovna ekonomija, (EPF Maribor) kot izredni študij
CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Brezplačno samostojno učenje računalništva, vaje hitrega pisanja na računalniku, učenje tujih jezikov, uporaba strokovne literature, Info točka Zavoda za zaposlovanje idr.
Center je odprt ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 11. do 19. ure, ter ob sredah in petkih od 8. do 16. ure ( informacije tel. 839 02 60).
SVETOVALNO SREDIŠČE VELENJE V Centru za samostojno učenje v Nazarjah izvajamo vsak prvi torek v mesecu od 15.30 do 18. ure BREZPLAČNO informiranje in svetovanje o možnostih izobraževanja odraslih.
INFORMATIVNI DNEVI:
4. septembra ob 16.30 uri na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji;
ter ob 18. uri v Centru za samostojno učenje Nazarje, Zadrečka cesta 35.
12. septembra ob 10. in ob 18. uri na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2.
Čas je za spremembe!
Občane širše okolice Braslovč in Polzele, ki jih je v petek, 17.8.2007, prizadelo hudo neurje s točo obveščamo, da lahko od 20.8.2007 do 30.9.2007 pridobijo ugoden potrošniški kredit za odpravo posledic neurja.
Krediti so namenjeni vsem komitentom Banke Celje oziroma tistim, ki boste ob najemu kredita to postali
Obrestna mera je bistveno nižja kot velja za redno ponudbo, hkrati pa smo stroške odobritve kredita znižali za polovico.
Za vse informacije obiščite našo najbližjo poslovalnico.
banka celje
Ulica Ivanke Uranjek 1 3310 Žalec
(nasproti trgovine TUŠ Žalec)
Pred odhodom v Nepal še trening doma
Mnogi domačini in turisti se radi ozirajo na »čolnarje«, ki veslajo v zgornjem toku Savinje med Lučami in Okonino. Letošnje poletno deževje je ponudilo kar dobre pogoje tudi za bolj zahtevne voznike s fristail kajaki. »Play-boat« je torej šport, ki zanima vse več narave in avantur željnih mladih ljudi tudi na področju Saša regije.
Velenjčan Boštjan Gomboc (velja za najbolj izkušenega in ima mentorske sposobnosti), Boštjan Švent iz Velenja, Tomaž Murko in Boštjan Kladnik z Ljubnega ob Savinji, Franc Strmčnik iz Luč, Grega Verbuč iz Mozirja ter Aleš Nadlučnik iz Primoža so po spustu na Soči opravili še en trening na Savinji, nato pa preizkusili svoje spretnosti na valovih avstri-
Tudi Savinja rada pokaže svojo deročo moč
(fóto: Jože Miklavc)
mi napori, spretnostjo in najbrž veliko mero sreče.
Del te skupine bo v oktobru odpotoval v Nepal, kjer bodo mladi, a izkušeni kajakaši preizkusili svoje znanje in se navduševali nad tamkajšnjimi gorskimi brzicami. Poročilu ob rob bomo zapisali, da bi naj ti neformalni rekreativni kajakaši plačevali nekakšno vstopnino za uporabo Savinje in Soče. Eden od njih nam je povedal, da vsako leto prostovoljno in organizirano čistijo strugo Savinje, medtem ko ob bregovih ogledujejo posledice neorganiziranih »piknikarjev«, katerih prav nihče ne nadzoruje ali jim računa zlorabo narave. Menda nikjer v tujini ne plačujejo vstopnine za spuste po rekah, tveganje pa je, razumljivo, na lastno odgovornost.
Jože Miklavc
Sedmerica prijateljev se predaja kajakaštvu na domačih in tujih rekah (foto: Jože Miklavc)
Pred dnevi smo pospremili skupino kajaka- jskih rek Isel in Schwarzah pri Lienzu. Ti reki šev, ki kar »ven štrli«. Ob tem smo izvedeli, da	sta zelo zahtevni, kar seje izkazalo tudi, koje
se sedem prijateljev pogosto druži tudi pri ka-	Aleš Nadlučnik skoraj ostal v vrtinčastem tol-
jakaških podvigih na Soči, v Avstriji in drugod, munu. Iz mokrega groba seje rešil s skrajni-
	Draga
TÄf j	
	Žara
Ì lk' «-vi	Vse najlepše za tvoj 2. rojstni dan
* ,, 1	in veliko poljubčkov ti pošiljajo
Ì	.ZlZ	babi, dedi, Nejo in Petana
Naš
Tilenček
praznuje svoj 1. rojstni dan 3. septembra. Želiva mu vse najboljše!
Marko in Tamara
25. avgusta sta stopila na skupno življenjsko pot draga hčerka in sestra
Gabrijela Pavšek
in njen izvoljenec
Gregor Strnišnik
Veliko zdravja m družinskega razumevanja vama želimo
domači
Idi Solar
za 50. rojstni dan, ki ga je praznovala 30.8.2007 I
Ko človek bi vedel, kako čas hiti, jih 50 mine, pa se ti ne zdi.
Živeti je treba pošteno naprej, nazaj na življenje nikoli ne glej! Zato pesem življenja naj ti v srcu kipi, saj človek na svetu le enkrat živi.
Ate, mama, Toni, Brane in Mateja z družinami.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORIC» OB DRETI
Gasilski dom v novi preobleki
Streha na gasilskem domu v Lačji vasi je že nekaj časa puščala in tako kar
klicala k nujni obnovi (foto: TG)
Ce se te dni peljete skozi Ločjo vas in mimo gasilskega doma, ki je v lasti Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti, lahko opazite, da je okoli objekta precej živahno. Predsednik društva Anton Blatnik je zagotovil, da bo tako še nekaj časa. Vse dotlej, ko bo gasilski dom v povsem novi preobleki pozdravil bližnje krajane in svoje člane.
V prvi fazi potekajo dela na ostrešju samega doma. Streha je že nekaj časa puščala in tako kar klicala k nujni obnovi, ki bo zajela tudi ostrešje bivalnega prostora, priključenega h gasilskem domu. Kotje povedal Blatnik, bo sledila tudi prenova razsvetljave v samem domu, pleskanje spodnjih prostorov, zunanjost stavbe pa bosta po končanih delih krasili nova fasada in ograja. Tudi freska sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, bo na novo naslikana, ob njej bo nova tabla z grbom in nazivom društva.
Vseh stroškov za obnovo naj bi bilo okoli 22 tisoč evrov, na podlagi vložene vloge je Občina Nazarje za dela prispevala slabih 700 evrov, društvo bo nekaj denarja zbralo še s pobiranjem
prostovoljnih prispevkov med krajani in člani društva, velik zalogaj nastalih stroškov pa bo pokrit z aktivnim udejstvovanjem in prostovoljnim delom samih članov, ki so poleg svojega truda pripravljeni prispevati tudi nekaj materiala. Blat-
nik je še povedal, da vsa dela potekajo gladko, za kar gre velika zasluga dobri koordinaciji med predsednikom, njegovim namestnikom in poveljnikom društva.
TG
ŠOŠTANJ
Odlični gasilski veterani iz Zgornje Savinjske doline
V nedeljo,19. avgusta, je bilo v Šoštanju 24. tekmovanje gasilskih desetin s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Iz Zgornje Savinjske doline sta se tekmovanja, ki je bolj srečanje gasilskih veteranov in predstavitev delovanja zelo stare gasilske tehnike, udeležili desetini PGD Ljubno ob Savinji in PGD Pobrežje.
Ljubenci so se izkazali z gasilsko brizgalno na ročno črpanje in v kategoriji ročnih brizgaln osvojili drugo mesto za prvo uvrščeno ekipo PGD Šmarje SAP in pred PGD Blanca. V kategoriji motornih brizgaln so enako odlično drugo mesto osvojili člani
Člani PGD Ljubno ob Savinji so se izkazali z gasilsko brizgalno na ročno črpanje
(foto: Jože Miklavc)
PGD Pobrežje. Vomenjeni desetini je tekmovaltudi najstarejši gasilski veteran, 84-letni Alojz Jeraj iz Spodnjih Pobrežij, ki je za to prejel tudi posebno nagrado. V tej kategoriji so bili prvi veterani PGD Paška vas, tretji pa člani desetine PGD Trnovlje. Skupaj je tekmovalo štirinajst moških desetin in ena ženska desetina iz Blance, članice PGD Šoštanj pa so tekmovale izven konkurence.
Prireditev, ki je bilo tudi družabno srečanje, je odlično organiziralo PGD Šoštanj. Vode in smeha ni manjkalo, občudovanja vredne so bile poleg dobro ohranjene gasilske tehnike tudi gasilske uniforme z bleščeče zloščenimi starimi šlemi. Vsekakor je bila prireditev vredna ogleda.
Jože Miklavc
vrnili med svoje hribe
Skrb je sedaj zamenjalo veselje, zagotovo pa se je še marsikdo okužil z navdušenjem, ki so ga popotniki prinesli domovvGornji Grad. Oba vrhova, ki so sijih zadali osvojiti, spadata med zahtevnejše vgorovju Pamir in Tian Shan, ki se držita verige himalajskih vrhov. Vrh Peak Lenina so osvojili Andrej Pahovnik, Petek in Mermal. Krznar in Boštjan Pahovnik sta dosegla svoja višinska rekorda. Poleg tega je Krznar opravil zahteven smučarski spust z grebena na 6.500 m čez severno steno.
Med podvigom jim je bilo večkrat postreženo s slabim vremenom,
boleznijo in začetki ozeblin, večkrat so morali slabo vreme preživeti v snežni luknji ali višinskem šotoru, a kot pravijo fantje, vse seje izplačalo. Trojica, Andrej Pahovnik, Petek in Krznar, se je odpravila še na Khan Tengri, biser gorovja Tian Shan. Tudi tu sojih gorski duhovi močno preizkušali, vrh je uspelo doseči Pa-hovniku. Krznar se je ob drugem poizkusu zaradi slabega vremena moral obrniti 50 m pod vrhom, Petku pa je vnovičen poizkus preprečila bolezen. A nič zato, fantje pravijo, da se v Kirgizijo zagotovo še vrnejo. Če ne prihodnje leto, pa kakšno za tem.
Tatiana Golob
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Izlet na Jalovec (2.643 m)
Tretjo soboto v avgustu so se člani ljubenskega planinskega društva podali na dvodnevni izlet v Julijske Alpe. S kombijem so se pripeljali do doma v Tamarju (1.108 m). Po namestitvi sta pripravnika za planinskega vodnika A kategorije Luka Budna in Matija Nerat pripravila poučen večer. Pripravnika sta prikazala pravilen način uporabe čelade, plezalnega pasu ter samo-varovalnega kompleta.
Naslednji dan zgodaj zjutraj so se podali na pot proti sedmemu najvišjemu vrh v Sloveniji. Po dveh urah hoje so prišli do bivaka pod Kotovim sedlom ( 1.965 m). Tam so zajtrkovali in uživali ob pogledu na
čudovit sončen vzhod. Pot jih je sprva vodila po grebenu do strmih skal. Tu so jih pričakale jeklenice in klini. Kar nekaj plezalnih prijemov je bilo potrebnih do težko pričakovanega cilja. Na vrhu je sledil zaslužen počitek ter krst »zelencev«. Sledil je dokaj tehnično težek spust do zavetišča pod Špičko (2.064 m). Nato pot ni bila več toliko tehnično zahtevna, vendar je bila kljub temu naporna, saj se je teren neprestano dvigol in spuščal. Pozno popoldne so prišli do Tičerjevega doma na Vršiču (1.620 m), kjer so sklenili prijeten planinski izlet.
Štefan Matjaž - Stepa
Planince je pot vodila po zelo zahtevni smeri, kjer so si pomagali z jeklenicami in klini (foto: Stepa)
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Osvojili Kirgizijo in se
Pred dobrimi šestimi tedni seje šest mladih alpinistov, članov PD Gornji Grad, odpravilo v neznano Kirgizijo osvojit dva sedemtisočaka. Pik Lenin (7.134 m) in Khan Tengri (7.010 m). Na zadana vrha se ni uspelo povzpeti vsem, vsi pa so zmagovalci, najprej kot ekipa, nato tudi kot posamezniki s svojimi osebnimi rekordi.
Mladi gornjegrajski alpinisti so se veselili ponovnega snidenja po povratku iz Kirgizije (foto: Tatiana Golob)
V petek, 17. avgusta, popoldan je med gornjegrajskimi planinci kar vrelo od pričakovanja. Domov so se namreč vračali Klemen Petek, Andrej Pahovnik in Blaž Krznar, zadnji trije izmed šesterice, ki seje podala preizkušat svojo voljo in pogum. Doma sojih že čakali Marko Mermal, Boštjan Pahovnik in Klemen Avšič, ki so pot po Kirgiziji zaključili že prej. Prisrčen sprejem je bil
pripravljen na prireditvenem prostoru za občinsko stavbo, mlade planince so pričakali domača pesem, domača hrana in predvsem prijatelji ter domači. Le skopi podatki so jim bili v teh tednih na voljo, prek satelitskega telefona so v minuti ali dveh poskušali izvedeti čim več o podvigih svojih planincev, predvsem pa so si vsakokrat oddahnili, ko so zaslišali njihove glasove.
Klemen Petek, vodja odprave Kirgizija 2007 in predsednik PD Gornji Grad:
»Bilo je nepozabno, odločeni smo že, da se v gorovje Tian Shan še zagotovo vrnemo! Na takšni odpravi še nismo bili, šlo je za logistično zelo zahtevno odpravo, priprave nanjo so trajale dobrih šest mesecev. Zbirali smo informacije, iskali sponzorje, zahtevno pa je bilo tudi samo potovanje. Neprestano pakiranje, prenašanje težke opreme. Med podvigom smo bili večkrat deležni slabega vremena, vseeno pa smo bili deležni zelo dobre smuke.
Andrej Pahovnik je smučal celo z vrha Peak Lenina, ostali iz najvišjega višinskega šotora. Na Pik Leninu letošnjo sezono sploh še ni bilo veliko vzponov. Pred nami so bili le trije, vprašanje je, če bodo vremenske razmere sploh še dopustile kakšnega. Po povratku iz gorovja Tian Shan smo obiskali še jezero Issyk Kul, kije drugo najvišje ležeče slano jezero na svetu. Skratka, bila je neverjetna izkušnja in čudovito potovanje!«
SMUČARSKI SKOKI - VELIKA POLETNA NAGRADA GRAND PRIX 200/
Primož Piki med svetovno elito
Za nami je sest tekem velike poletne nagrade v smučarskih skokih, ki je nekakšna uvertura pred zimskim svetovnim pokalom in na kateri se preizkusijo vsi tisti, ki bodo v novi sezoni nekaj pomenili v vrhu svetovnega skakalnega cirkusa. Med slovenskimi orli sta po pričakovanjih razred zase Ljubljančan Jernej Damjan in zgornjesavinjski šampion Primož Piki, ki sta v skupni razvrstitvi po šestih tekmah na odličnem 6.. oziroma 18. mestu.
Štiri preizkušnje pred koncem turneje je v vodstvu Avstrijec Thomas Morgenstern pred neumornim poljskim kraljem z Visle Adamom Ma-lyszem. Slednji je na zadnji tekmi v domačih Zakopanih pred kar petdeset tisoč glavo množico, znižal razliko za vodilnim »Morgijem« na samo 40 točk ter si tako pred zaključkom poletne nagrade na Japonskem in v Nemčiji odprl novo možnost za ponovitev lanskoletnega zmagoslavja.
Tudi Piki je lahko z dosedanjim dosežkom več kot zadovoljen. Brez napake v Pragelatu, ko mu
je ponesrečen prvi skok preprečil edino finalno serijo, bi bil lahko skupno še višje. Je pa uvrstitev med deseterico v francoskem Courchevelu nesporno dokaz njegove dokončne afirmacije v svetovni skakalni eliti.
Naj povem, da so prišli »Pikota« na Poljsko bodrit njegovi najbolj zvesti navijači z Ljubnega, ki so tako skupaj proslavili njegove dosedanje uspešne nastope in nenazadnje njegov 25. rojstni dan. O tem pa nekaj več v eni od prihodnjih številk našega časopisa.
Franjo Pukart
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
V svojih vrstah želijo nove moči
Rokometni klub Nazarje je preteklo sezono končal zelo uspešno. Uspeh je bil po besedah predsednika kluba Andreja Ocvirka plod trdega dela tako deklet kot tudi trenerjev in selektorke. Ekipi mlajših deklic B in A ter ekipa starejših deklic želijo formo ohraniti tudi v sezoni 2007/2008, a v njihovih vrstah manjka igralk, zato vabijo medse vse osnovnošolke, ki jih igra z žogo zanima in privlači.
Rokometašice trenirajo že od sredine avgusta, vendar to ni vzrok, da se jim ne bi pridružila tudi vsa tista dekleta iz naše doline, ki se ob tovrstni igri z žogo želijo rekreirati in družiti. V klubu jim bodo trenerja Bojan Voglar in Jaka Mikek ter selektorka Sanda Djujič pomagali, da spoznajo čar rokometa in kolektivne igre. Ta namreč poleg dela poraja številna prijateljstva. Vsem tistim, ki se želijo priključiti nazorskemu rokometnemu
klubu, je za dodatne informacije na voljo telefon 041/497-202.
Za nemoteno delo v klubu so seveda potrebna tudi finančna sredstva. V pretekli sezoni so jih v veliki meri prispevali številni sponzorji, za kar se jim rokometašice in njihovi starši zahvaljujejo in upajo, da jih bodo podpirali tudi v prihodnje.
Marija Šukalo
NOGOMETNI KLUB LJUBNO
Ljubenci spet s člansko ekipo
Po enoletnem premoru se ponovno pričenja tekmovanje članskih ekip v Medobčinski nogometni zvezi Celje, po rangu v peti ligi. V ligi bodo nastopile ekipe iz Krškega, Kozjega, Hrastnika, Brežic, Laškega in Ljubnega.
Ljubenci so po uspešni prejšnji sezoni v mladinski konkurenci pripravili člansko ekipo, kije okrepljena z nekaterimi izkušenimi igralci. Zelo mlado in perspektivno selekcijo sestavljajo najboljši nogometaši iz celotne Zgornje Savinjske doline pod trenerskim vodstvom Milana Mekiša. Cilj ekipe je
biti med prvimi tremi v ligi in pripraviti kakšno presenečenje v slovenskem pokalu. Obeta se nam torej veliko zanimivih nogometnih tekem na Ljubnem. Ljubenci pričenjajo s tekmovanjem to soboto doma s tekmo proti Laščanom.
Jože Grčar
Po svetu pustošijo nesreče -vojne in bolezni, potresi, poplave in požari - toda vedno jim sledijo pogumna dejanja in skrb, ki osupljajo človeško srce. Luč v popolni temi.
/<? /eti ...
BESEDA O TURIZMU, DEJANJA PA...
Nedvomno je tudi skrb za turistično prebujanje Savinjsko-šaleškega območja ena izmed pomembnejših dejavnosti Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice. Ni slučaj, da se dogovori naravni županov, man-agerjev in vodstvenih delavcev v gostinstvu in turizmu obračajo proti vzajemnemu sodelovanju z oziranjem po zgornjesavin-jskih možnostih turistične dejavnosti. Vsem sodelujočim je znano, da je v Šaleški dolini težava s pomanjkanjem ležišč, v Zgornji Savinjski pa razdrobljenost in slaba povezanost z republiškimi turističnimi in hotelskimi kompleksi. Analize in znana splošna dejstva o tej perspektivni veji gospodarstva so osnova za takojšnje ukrepanje.
daveči 20 /e& ...
POTI TURIZMA - KAM VODIJO?
V Zgornji Savinjski dolini je žal tako, da ponudba v turizmu ni poenotena, torej vsak na svoj mlin. Tudi ni čutiti nekega dejavnika, ki bi različne interese v tej gospodarski veji uglasil na skupen glas. Seveda ni dovolj, da na zunaj deluje turistična zveza, da se domala vsakdo čuti sposobnega v turizmu postavljati smeri razvoja. Da ni domala smešno, ko ugotovimo, da občinska zveza nima niti sredstev za lastno poslovanje. Dejstvo je, da številni strokovni zapisi in raziskave ne pomenijo dovolj, če ni za izvajanje nekih smernic ljudi, ti pa so največkrat krajevni navdušenci, najmanj pa poklicni turistični delavci.
30 /eli ...
KOŠNJA, VRISKANJE IN AJDOVI ŽGANCI
Stara kmečka opravila in običaji, povezani z njimi, vedno bolj bledijo v pozabo, zato je toliko več vredna pobuda mozirskih in okoliških kmetov in kmetic, ki so se odločili, da vsaj za hip obudijo spomine na minule čase. Misel je dala besedo in beseda dejanje. Konec julija so se kosci in grabljice zbrali na Hudobreznikovem travniku. Še prej, ob rani četrti uri, so zavriskali in zapeli skozi trg in prebivalcem pripravili svojevrstno budnico. Bilo jih je dovolj za to, zbralo se jih je kar okrog petdeset. V travnik so se zagnali, da je bilo veselje in ob košnji z besedo, pesmijo in vriskanjem obujali spomine na dobre stare čase.
(Charlotte Gray)
Tatiana Golob
ČRNA KRONIKA
•	TRČIL IN ODPEUAL
Mozirje: V noči na 20. avgust je na parkirišču za bivšo občinsko stavbo v Mozirju neznani storilec trčil v vozilo in s kraja odpeljal. Policisti so pričeli zbirati obvestila za pobeglim voznikom. Enako je storil tudi sam oškodovanec. Povzročitelj prometne nesreče seje naslednji dan sam po telefonu javil oškodovancu in priznal dejanje.
•	NE VRNE FASADNEGA ODRA
Nazarje: 21. avgusta je prišel na mozirsko policijsko postajo občan, ki je dal podjetniku iz Nazarij v najem 900 kvadratnih metrov fasadnega odra. Po poteku najemne pogodbe odra ni vrnil lastniku. Policisti bodo zbrali informacije in podjetnika naznanili na pristojno okrožno državno tožilstvo.
•	POGREŠANE ŠE NISO NAŠLI
Podvolovljek: 21. avgusta od okoli 19. ure je pogrešana 86-letna Marija Mlinar, ki so jo takrat že iskali domačini in svojci na območju Podvolovljeka, in sicer nekje v gozdu na poti proti Korošici (Planici). Iskanju so se pridružili še policisti in nekaj gasilcev, vendar pogrešane niso našli. Organizirana obširna iskanja pogrešane so se vrstila še skozi ves teden, nadaljevala pa se bodo vse dotlej, dokler pogrešane ženske ne najdejo.
•	FANTA STA RAZGRAJALA
Mozirje: 23. avgusta so občani obvestili policiste, da dva fanta pred Osnovno šolo Mozirje razgrajata in vpijeta. Policisti so odšli na kraj, vendar sta se omenjena pred prihodom s kraja že odpeljala, a sta bila kljub temu izsledena. Obema bo napisan plačilni nalog zaradi kršenja javnega reda in miru.
•	S ŠTIRIKOLESNIKOM S CESTIŠČA
Šmiklavž: 24. avgusta seje v Novi Štifti zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen voznik štirikolesnika. Do nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti voznika štirikolesnika, ki seje peljal po lokalni cesti iz smeri Šmiklavža proti regionalni cesti. V ovinku je izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Ponesrečeni je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju.
•	VLOMILCI NA DELU
Radegunda, Ljubno ob Savinji: V noči na 25. avgust je neznani storilec vlomil v prostore bara Žekovec v Radegundi. Iz notranjosti je odnesel večjo količino cigaret in alkoholnih pijač.
V isti noči je bilo vlomljeno v trgovino Železninar na Ljubnem ob Savinji. Policisti so ob ogledu kraja ugotovili, daje šlo zgolj za poskus vloma, saj je storilca očitno pregnal alarm.
•	PES NAD PSA
Gornji Grad: V Gornjem Gradu je 25. avgusta nezavarovan pes napadel drugega psa in ga poškodoval. Policisti so na kraju dogodka kasneje lastnici neprimerno varovanega psa napisali plačilni nalog.
•	S CESTE ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI
Logarska dolina: 26. avgusta je voznik motornega kolesa, ki se je peljal proti Pavličevemu sedlu, zapeljal z vozišča. Vzrok nesreče tiči v neprimerni hitrosti. Ponesrečeni je bil odpeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
•	ZARADI ZDRSA Sl JE ZVINILA GLEŽENJ
Logarska dolina: 26. avgusta seje na planinski poti med Durcam in Grohotom poškodovala planinka. Med hojo ji je spodrsnilo, pri tem pa sije zvila gleženj. Gorski reševalci sojo oskrbeli in poskrbeli za prevoz v bolnišnico Slovenj Gradec.
VARNA POT V ŠOLO
Šolarji so znova med nami
S prvim septembrom se bodo ponovno odprla vrata hramov učenosti. S tem se bo povečalo tudi število udeležencev v prometu, predvsem otrok pešcev, katerih dejanja v prometu so mnogokrat nepredvidena.
Ob začetku šolskega leta se vozniki po daljšem obdobju poletnih šolskih počitnic zopet srečajo z dnevno množično udeležbo otrok in mladoletnikov v cestnem prometu. Zaradi tega bo policija v prvih tednih septembra poostreno kontrolirala promet. Aktivnosti bodo v večji meri namenjene umirjanju hitrosti vozil v bližini šol, vrtcev in drugih šolskih objektov, policisti pa bodo izvajali tudi kontrolo nad prevozi otrok z avtomobili in z organiziranimi prevoznimi sredstvi. Preverjali bodo uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev.
Policisti voznike še posebno opozarjajo na previdno vožnjo mimo ustavljenih avtobusov oziroma kombijev za prevoz otrok. Zakon o varnosti cestnega prometa v 101. členu določa, da je voznik dolžan mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, kije posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne utripalke, voziti z zmanjšano hitrostjo. Po potrebi mora vozilo tudi ustaviti. Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi znaki ali ga ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo
nanj. Za neupoštevanje teh pravil je predpisana kazen v višini 208,65 evrov in štiri kazenske točke.
V zadnjih petih letih je na območju Policijske uprave Celje v prometnih nesrečah umrlo kar 14 otrok in mladoletnikov. Pogosti so primeri, ko otroci in mladoletniki brez nadzora pritečejo ali se pripeljejo na vozišče ceste, ne uporabljajo varnostnih pasov, otroških varnostnih sedežev, zaščitnih čelad, uporabljajo tehnično neurejena vozila, vozijo brez vozniškega dovoljenja, objestno in z neprilagojeno hitrostjo. Ob tem je potrebno opozoriti starše, da storijo vse, da preprečijo tovrstna ravnanja. Najpomembnejši je vsakodnevni lastni zgled in pravilna ter strpna prometna vzgoja otrok.
Udeleženci v cestnem prometu, starši, skrbniki, vzgojitelji in ostali posamezniki so dolžni, da s svojim ravnanjem v cestnem prometu, pravilno vzgojo ter lastnim pozitivnim zgledom zagotovijo pogoje za čim bolj varno udeležbo otrok, mladoletnikov in vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu. Samo ob upoštevanju vsega tega se bodo šolarji vračali iz šol nasmejani in polni lepih vtisov o življenju.
Benjamin Kanjir
& Dobnik Franc & Jani, s. p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in >'•••
Gsm5®:9*-;
DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA * °4r/6^96
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi se ne da verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves časjo zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame in stare mame
Marije AJNIK
iz Luč
(4.11.1927 - 21.8.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku Vikiju Koscu, pogrebcem, organistki, pevcem in govornici za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Žalujoči vsi njeni
Kako jeprazen dom, dvorišče, moje oko zaman te išče.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi dragega moža
Jožeta OREŠNIKA
(15.3.1927 - 13.8.2007) z Ljubnega ob Savinji
Zahvaljujem se vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in stali ob strani v dnevih žalosti s prijazno besedo in stiskom rok.
Hvala za darovano cvetje in sveče. Še posebna zahvala pa dežurni ekipi v Mozirju in prisrčna hvala pogrebni službi Morana.
Žalujoča ženaMajda
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki .
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
ST°«/7vf
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
Žalostni smo, a vendar srečni, da nas čakaš tam, kjer bomo vsi večni.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam pomagali našo
Janico
spremljati skozi njeno drugačno življenje in bili z nami v težkih trenutkih njenega slovesa.
Njeni domači
---N
23
Motiti seje človeško, lahko danes reče le še
MALOKDO, OSTAL! SMO S! ZA TO NABAVILI RAČUNALNIKE.
Problematične težave s problemi
Varpoljčan nam je poslal pismo, v katerem opisuje svoje občutke ob raznih srečanjih z nemško govorečimi tujci: “Turisti v mojem rojstnem kraju so z največjim začudenjem poslušali človeka, ki se jim je ponudil v pomoč. Bil je moj nekdanji učitelj nemščine. Ob tem sem se spomnil, da so tudi mene poslovni partnerji iz tujine vedno tako začudeno gledali, kadar sem jim govoril v tem jeziku. Zanima me, ali ima še kdo v dolini podobne izkušnje?
Javil se je Mozirjan: “Jaz doživljam podobne stike s tujci, ki tudi vame začudeno buljijo, kojim poskušam kaj dopovedati. Iz tega se da sklepati, da Nemci slabo obvladajo svoj jezik.”
Okusi so različni
Marta si ogleduje njej dopadljivega mladeniča: “Zelo si želim, da bi me tisti lepotec opazil in zapeljal.”
Zefka ima pogled usmerjen drugam: “Jaz pa si želim, da bi me zapeljal tisti stari pohot-než, ki si že ves dan ogleduje ženske na plaži.”
“Ti pa res nimaš okusa.” “Bova razpravljali o mojem okusu potem, ko bo tebe tvoj lepotec odpeljal na starem mopedu, jaz pa ti bom mahala iz novega mercedesa.”
Okusi so različni, eni ga nimajo
Moderno dekle kritizira fanta: “Kako si se pa oblekel? Atakšen misliš iti z mano ven? Saj nisi ničemur podoben ... Ne, počakaj, pravzaprav si -sebi na maturantski sliki.”
Pravilo gotovosti
Če vozite iz parkirišča pred veseličnim prostorom, kjer je polno piksen piva ter steklenic vina in nekaj zaropota, je to gotovo spojler.
Remont misli
Tašče so bitja, ki se gibljejo natanko tam, kjer se vi srečujete s svojo ljubico.
Joco se huduje: “Bil sem že na poti k uspehu, trdno odločen, da bom najprej popravil tale stroj, ko je prišel šef in vse pokvaril.”
Sodelavca zanima: “Kaj pa je rekel?”
“Rekel je, da naj, preden se česar koli drugega lotim, popravim tale stroj. Ce to ni kraja intelektualne lastnine, nočem nič!”
Kot vse kaže, potrebuje minister Virant za zmanjševanje birokracije iz leta v leto več administracije.
Nikar se ne bojte, doktor. Ravnokar prihajam s tečaja za samoobrambo.
r

Cvetke ki kopriv \
VAŠKE PREKUPCNIJE POD KONTROLO
Nejc Slapnik, vodja veseloiger v Šmihelu: »Pravila igre so jasna: ekipa tekmovalcev mora priti do cilja lepo zapakirana v Žaklju. Lahko skačete, se žgečete, mečkate, delate prevale, ne smete pa se v cilj privaljati ali priplaziti.«

TOLIKO DELA, PA TAKO MALO ČASA
Jože Skornšek, vodja vzgoje cvetlic v Mozirskem gaju (v ospredju): »Dovolite, dragi obiskovalci, da se vam pridružim pri ogledu razstave. Veste, med tem ko imajo eni veselje s cvetjem, imam jaz veselje do dela v Gaju, tako da si še nisem imel časa ogledati, kaj smo za vas pripravili.«
GOSPODAR ČASA IN PROSTORA
Alojz Lipnik, župan občine Solčava (levo): »Jakob, potrebujem nasvet, kako v polovičnem delovnem času opravljati funkcijo župana zahtevnim Solčavanom?
Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru: »Ti bom vse razložil, kako mi kot poslancu s polnim delovnim časom uspeva biti na vseh prireditvah v dolini in še vedno mi ne zmanjka časa, da se uspem kar pogosto pojavljati tudi v cvetkah in koprivah.«
PRIPAD-
NIK
STRANKE
NEKDANJA
SREDNJA
ŠOLA
SMUČI
(NORD.)
AFRIŠKA
IN
AZIJSKA
PALMA
SPOJINA
ALKOHOLA
KDOR SEDI NA JEZDNI ŽIVALI
KIPLINGOV
POGLAVAR
VOLKOV
METEŽ
(KNJIŽ.)
MEHKA TKANINA IZ VOLNE
STROJ ZA MLETJE

SOPROGA MIHA) LA GORBAČOVA
HRVAŠKI
PISATELJ-
TOMISLAV
SLED
STOPALA,
STOPINJA
KRILO
POSLOPJA
UNIČEVAL-
KA
ŽELEZA
REKA V RUSIJI
NEMŠKA
SMUĆARKA-
MARTINA
EGIPČANSKI
BOG
MESECA___
ZEMELJSKA
PLAST
ANTON
AŠKERC
ZNAK ZA ENAKOST
DOKTOR
(OKRAJŠ.)
DEL,
DELEŽ.
PARCELA
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
SLOVESNA
INSTRUMEN.
SKLADBA
(V 16/17 ST.)
MEDN. ZVEZA LETALSKIH DRUŽB
ELEKTRIČNA
MORSKA
RIBA
LETALEC,
PILOT
NORVEŠKI
FILOZOF-
ANATHON
(1867-1943)
LASTNOST,
ZNAČILNOST
NAGLEGA
Portal Savinjske dolina
MINI SLOVARČEK:
EMITENT- izdajatelj emisije denarja ILEK- reka v Rusiji JIAL- zemeljska plast
INTRADA- slovesna instrumentalna skladba (v 16/17 st.) SAJ- vrsta trske v severnih morjih
Pekarna Hribernik		KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN
Hribernik Jože s. p.		
Varpolje 56, Rečica ob Savinji Tel. št.: 03/838-81-26, 041/798-661		ime in priimek j:
		NAROČ. ŠT.
		naslov i i !
DELO		
nudimo izučenemu peku.		
Informacije dobite na telefonski		
številki 03/838-81-26 ali 041/798-661.		
Napovednik
•	Petek (31. avgust), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad
Odprtje razstave akademske slikarke Terezije Bastelj
•	Sobota (1. september), ob 6.00. Trg celjskih knezov Celje
Start 23. maratonskega pohoda Celje-Logarska dolina
•	Soboto (1. september), ob 11.00. Korošica
Otvoritev obnovljenega Kocbekovega doma____________________
•	Sobota (1. september), od 9.00 do 17.00. Kulturni dom Gornji Grad
Lovska razstava____________________________________________
•	Sobota (1. september), ob 15.00. Kulturni dom Gornji Grad
Proslava ob 60-letnici Lovske družine Gornji Grad__________
•	Sobota (1. september), ob 17.00. Ljubno - Foršt
Nogometna tekma - Ljubno : Pivovar Laško___________________
•	Nedelja (2. september), ob 8.00. Pred prostori PD Nazarje
Start kolesarjenja Kolo prijateljstva________________
•	Nedelja (2. september), od 9.00 do 20.00. Kulturni dom Gornji Grad
Lovska razstava
ŽIVALI - PRODAM
Zajci - nemški lisci, krmljeni z domačo krmo, žive ali očiščene -prodam; gsm 051 /357-683. Sivo-rjavo telico, brejo 7 mesecev, pašna - prodam; gsm 041/528-097.
Telico brejo simentalko - prodam; tel. 572-53-74.
Prodam prašiče, možna dostava; gsm 031/223-484 ali tel. 583-20-71.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim visoko brejo kravo ali telico - simentalko ali sivko; gsm 031/ 567-361.
Kupim kravo in telico za zakol ter bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745.
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme; gsm 031/676-833.
DRUGO - PRODAM
Prodam hruške z ekološke kmetije Rebršak (Šmihel); gsm 031 /387-183.
Prodam rotacijsko kosilnico - britev 165 sip; gsm 041/783-615. Prodam beli krompir za ozimnico; gsm 031 /607-376.
Prodam električno kolo, cena po dogovoru; gsm 031/649-875.
Mlekovod - prodam; gsm 031/ 733-911.
Bukova drva, burske koze prodam ali menjam za govedo; gsm 051 / 335-751.
DRUGO - KUPIM
Kupim kosilnico alpina; gsm 041/ 275-844 - zvečer.
DRUGO - PODARIM
Oddam starejši barvni TV sprejemnik; gsm 041/793-063.
VOZILA - PRODAM
Prodam VW polo, letnik 1997; gsm 040/638-438.
NEPREMIČNINE
Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Mozirju ali Nazarjah; gsm 041/573-971.
Najamem manjše stanovanje v okolici Ljubnega; gsm 031/309-060.
Najamem ali kupim 1 sobno stanovanje ali garsonjero v Mozirju ali okolici; gsm 041/673-860.
OSEBNI STIKI
Iščem resno dekle, lahko brez službe, stanovanja, za trajno razmerje; gsm 031/807-376.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brtec Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p, Eiektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p, Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-4801.
Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p, Ljubija 121, 3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314.
Mali gradbenik, Oto Artelj s.p, Ljubija 122,3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Obnovimo vam odeje in vzglavnike iz puha in perja. Opremimo notranjost in menjamo zunanje blago; tel. 02/671-39-21.
SOVEN d.o.o, Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi.
IZVAJAMO VSA GOZDARSKA DELA PO KONKURENČNIH CENAH.
Možen tudi odkup lesa na panju. Gsm 041/524-133.
Gozdarske storitve GROS, Janko Podkrižnik s.p, Radmirje 55, Ljubno ob Savinji.
Športno društvo Gmajna v sodelovanju z Drogo Kolinsko - Cockto, organizira turnir naključno izžrebanih trojk v odbojki na mivki. Turnir se bo v moški in ženski konkurenci odvijal v soboto, 8.9.2007 v športnem parku Varpolje. Prijave in vse spremljajoče informacije lahko dobite v kava baru »Pr Upetu« na igrišču v Varpoljah ali na telefon 040 242-078.
Vabljeni vsi ljubitelji Beach Volleya in dobre volje!
. i
WM
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZONO 2007/2008
^žBsecid snema] Beam
- - ""
■	-_v
Vpis abonmajev bo * od 5. septembra dalje ■^jf Muzeju sozdarstva^in lesarstva
"*MFr BÈ v Nazarjah.
/	Informacije:
03 839-16-13 in GSM 041 787-616.

ropHONe
Motorola w220
16,27 €
Nokia E50
208,22 €
Europhone Mozirje,
Ob trnavi 1,3331 Moziije
GSM: 031 387 180
tel.: 03 839 08 20
fax: 03 839 08 21
e-mail: mozirje@europhone.si
a Sony Ericsson W200Ì
Jfjg 47>88€	Nokia E65
-Ji'	289,00 €
• Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje • Dodatna oprema • Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov
Motorola F3
0,90 €
0
scherenacker
SAPS d.o.o., PREBOLD, Tovarniška cesta 12, Prebold
Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih ogledal in luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost k brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh 7000 sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu. To nas je oblikovalo v dinamičnega partnerja vodilnih avtomobilskih znamk.
Ekipa mladih sodelavcev v podjetju SAPS d.o.o. v Preboldu, potrebuje okrepitev na raznih področjih,
Celje - skladišče D-Per
7/2007
r i	UJ O O		m			
Poštnina plačana po pogodbi št. 31/3/S			1		III lili Hilli 5000020039,35	5
LO
LO ~ 03 r- TD C N J
^ o o
g § §
>	o u CO A (D ^ S d
8.8 I
_ CO o. E CO CD
Š*I
c ® °
*8 g S
1	“I >
2	2 o
’> >č5 .9 o o
>	er *— O « « c O Z
COBISS ©
CO
CO
CO
N
w
E
.sa
Tudi v tem nlesecuyam ob friziranju PODARIMO PARAFINSKONEGO RQK!
^Vsak© deseto striženje brezplačno!
rag,
Nateci la
sprejimamo na telefon 03/839-52-71.
Trgovina z obutvijo
I Jurček
KOPITARNA
Odprto:
pon. • pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure v,sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZ IE1 Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33
W0§mi§m in
^mmd¥n cSswMIbs in ipwtnn mirnim zrn Jesen in Mo!
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
GRAFIČNE STORITVE
4unjgraf Na trgu 51,
MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU
0VRATNI
TRAKOVI
/I
JIH
MAmUSA
«P*
/
a promočilo, ^ b raznih priredifüiiiül obletnicah...
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00
Mozirje 839-50-80
-	BARV N in ČB fotokopiranje in tiskanje
-	grafično oblikovanje
-	vezave vseh vrst
(spiralne, termo, diplomske naloge...)
-	izdelava tiskovin
(vizitk, vabil, letakov...)
-	piastificiranje
-	sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice
'cpo/točca PaP'ma 9oSuitet ^
Pobito tifaste ^akak'
^Mapitsni so phi kartončki
OSREDNJA KNJ. CELJE