Poštnino plačano v gotovfnL Leto LXXUL, št. 63 LJnoIJ 194« Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje m premike. — Inssrstl do vrst k Din 2, do 100 vrst k Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din a, večji Inetrett petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovensld Herod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. UBBNsVTVO DT LJUBLIANA. 9L 5 Podružnica: vartoar, Chssjssl *t- ¥ — Mnvn MMgTO, f^Mj^. 26 — CELJK, celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1, telefon it. uprave: Kooanova uL X telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, Erg 5. — Postna hranilnic- v Ljubljani St. 10. Z mečem in z lopato za obnovo Finske Snoči je finski parlament ratificiral mirovno pogodbo — Ministrski predsednik Ryti o razlogih, zaradi katerih ]e morala Finska pristati na težke sovjetske pogoje: Finska vojska je bila vedno bolj izčrpana, zavezniška pomoč pa bi bila prepozna HKLSINsTJ, 16. marca. s. (Reuter). Fin- sk. i--iriament je sinoči & 145 proti 3 glasovom odobril sovjetsko finsko mirovnu pogcdbo. Debata o ratifikaciji je trajala dve in poi ui p. Kakor p^ic«-ujo, je oila. debata mestoma telo ostra. Pred glasovanjem je imel ministrski predsecin.K Rvti doig govor, v katerem je pojasnil preci*:godovino mirovnih pogajanj in rai:.»-fe€\ zaradi katerih je morala Krnska prisiati na sovjetske pogoje. Uvodoma je dejal Ryti, da je treba vča-ai miio^o več poguma za začetek mirovnih pogajanj v vojni, kakor pa za začetek vojne same. Finska vlada se je po izbruhu vojne ponovno pribiižaia sovjetski viadi s predlogom za mirovna pogajanja. Sovjetska vlada pa je predloge vedno odbila. Spočetka je navajaia sovjetska Rusije za svoje odklonilno stališče kot razlog: dejstvo, da priznava samo ICuusine-novo vlado kot legalno predstavnico Finske. Potem je sledila doba uspešnega odpora tinske vojske na bojiščih, kar je dalo finski viadi upanje, da bo imela več uspeha z novo ponudbo za mirovna pogajanja. Pred neka; tedni je končno s posredovanjem švedske vlade uspelo, da je sov jelska v kida pristala na pogajanja. Tako so 6. marca odšli finski delegati v Moskvo. Rezultat teh pogajanj leži sedaj na mizi pred vami, je dejal Ryti. Rvti je obširno govoril tudi o poteku vejne. Dejal je. da ni Finske nihče nagovarjal, naj nc sprejme sovjetskih zahtev, da pa tudi ni imela nobenih garancij in nobenih rag«;tovil za pomoč od kogarkoli, ko ir stopila v vojno. V teku vojne, ko se je sama burila, je bila finska armada vedno bolj izčrpana, moči sovražnika pa so neprestano rasle. Zapadni velesili sta obljubili Finski dragoceno pomoč v moštvu in materialu, toda niti pod normalnimi okoiKčinami, če bi bili Švedska in Norveška dali dovoljenje za prehod zavezniške vojske, ne bi bila mogla ta pomoč dospeti v Finsko pred koncem aprila. Švedska in Norveška razpolagata samo z malim številom železniških in cestnih zvez. ki bi jih sovražno letalstvo lahko poškodovalo. Finska vlada se je tudi zavedala, da bi v primeru. Če bi bila sprejela ponujeno zavezniško pomoč, zapletena sama in vsa Skandinavija v svetovno vojno. Boji bi =e z zapadne fronte prenesli v Sk;v din io Kn je to finska vlada uvi- dela, je prišla do sklepa, da ne more nadaljevati vojne. Končno je Ryti dejal: Samo bodočnost bo pokazala, če smo ravnali pravilno, ko smo podpisali mir. Se vedno pa je vsa zapadna civilizacija v največji nevarnosti. Nihče ne more vedeti, kaj prinese jutrišnji dan. Mislim pa, da smo s podpisom miru na najboljši način prispevali k splošnemu svetovnemu miru. Sedaj se bomo lotili dela obnove z mečem v eni in z lopato v drugi roki. HELSINKI, 16. marca. s. (Havas). Predsednik Kallio je predložil sovjetsko finsko mirovno pogodbo včeraj v ratifikacijo finskemu parlamentu. V spremnem pismu ugotavlja predsednik med drugim, da je finska vlada, takoj po izbruhu vojne izra- zila željo za obnovitev miru. Nadalje pravi Kallio, da je 12. marca zvečer dala finska vlada svoji mirovni delegaciji v Moskvi pooblastilo, da sprejme sovjetske pogoje in pogodbo podpiše. Pogodba je stopila v veljavo takoj. Po § 33 finske ustave pa mora biti predložena parlamentu v odobrittev, preden podpiše predsednik ratifikacijski dekret Finski parlament je pogodbo dostavil najpreje zunanjepolitičnemu odboru, nato pa jo je ta vrnil parlamentu. Sinoćnje glasovanje, je izreklo samo zaupnico vladi v zvezi s podpisom mirovne pogodbe, vendar pomeni to glasovanje odobritev ratifikacije. Sedaj bo moral pogodbo podpisati še predsednik Kallio. To se bo zgodilo verjetno v dveh ali treh dneh. Tragična demobilizacija Finska vlada je morala vpoklicali nove kontingente, da bi se mogla evakuacija finskega prebivalstva iz izgubljenih pokrajin izvršiti v redu Finske in sovjetske izgube v vojni — Sovjeti izpraznil je jo Pečengo S v stvari z vpoklicem novih sil pod zastavo. Vlada je naročila maršalu Manner-heimu. na i izvrši novo vojno organizacijo ob novih mejah. Rim. 16. marca. e. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Finske, da se i e včerai zjutrai pričela evakuacija civilnega nre-bi val siv a iz krajev, ki jih ie Finska morala odstopiti sovjetski Rusiji. Okrog 100.000 Mudi ie krenilo proti zapadu Finske. Begunci imaio s seboj svoie pohištvo. Nekateri so dobili od finske vlade na razpolago prevozna sredstva, s katerimi bodo lahko prepeljali svoie stvari. Finska vlada je ore-pustila prebivalstvu svobodno izbiro ali hoče ostati v odstopljenih krajih ali pa se vrniti v domovino. Toda niti ena družina ni hotela ostati pod sovietskim režimom. Sovjeti bodo našli odstopil eno ozemlje popolnoma zapuščeno. Helsinki. 16. marca. AA. (Štefani) Po--»ebni dopisnik aeenciie Štefani v Helsinkih poroča: Finci odnašajo o priliki evakuacije ves material, ki ga le sploh mogoče odnesti. Da bi se lahko izvedla ta ogromna evakuacija. Je morala Finska poklicati pod zastavo nove kontingente, tako da se sedanja tragična demobilizacija vr- Stoc^holm. 16 marca. e. Moskovska radijska postaja ie objavila obvestilo službene agencije Tas. ki Dravi, da so včerai popoldne sovjetske čete popolnoma zasedle Viborg in njegovo okolico Finske čete so se umaknile 10 km zapadno od Viborga Na vsei bivši fronti ni nobenega stika več med sovjetskimi in finskimi četami, ker so se eni kakor drugi umaknili v smislu mirovne pogodbe na razdaljo 7 km Sovjetski tisk ne zanikuie resničnosti vesti, ki jih je obiavil finski generalni štab o velikih izgubah sovjetske voiske v vojni, ki ie trajala vsega skupai 104 dni. Finci zatrjujejo, da so sovieti izgubili 340.000 mož. 587 letal. 1486 tankov in 295 topov. Na sovjetski strani oa zatriuieio. da so tudi Finci imeli hude izgube in da so izgubili najmanj 50.000 mož. zlastičob orili-zadnjih ofenziv na Mannerheimovi črti. Računajo, da so Finci izgubili 2000 oficirjev, kar ie nepopravljiva izguba za malo finsko vojsko. Glasilo maršala Vorošilova »Krasnaia zvezda«, je objavilo članek, v katerem trdi, da bo v bodoči strateški meji v Kare-lijski ožini in severno od Ladcškega Jezera neuporaben Mannerheimov obrambni sistem odnosno tako imenovani neti in Šesti pas tega sistema, Helsinki, 16. marca. s. (Reuter) Sovjetska vojska ie že pričela izpraznievati Pečengo. Čete odhajajo deloma po cesti Nautsi — Pečenga. deloma pa oo zelo slapi cesti, ki vodi naravnost oroti vzhodu, k polotoku Kola. Obramba severnih držav 8 sklenitvijo te zveze bi prenehala stroge nevtralnosti skandinavskih držav Rim, 16. marca. e. Po informacijah iz Helsinkov in Stockholma se bo konferenca za sklenitev trojne obrambne zveze med Finsko, Švedsko in Norveško pričela v Stockholmu že v začetku prihodnjega tedna. Ta blok predstavlja no trditvi italijanskega tiska prvo posledico miru. ki ga ie bila Finska prisiljena skleniti s sovjetsko Rusijo. S sklenitvijo te obrambne zveze bodo skandinavske države opustile politiko stroge nevtralnosti, ki so jo vodile ne samo nasproti drugim državam, temveč tudi med seboj celih 125 let. S tem bodo te države nasproti inozemstvu izvajale v bodoče skupno zunanjo politiko in predstavljale kompakten gosDodarski in politični blok. Zvezna pogodba bo imela izključno obrambni značaj in kot taka ne bo v nasprotju s klavzulam: finsko sovjetske mirovne pogodbe, ki obvezujejo Finsko. Ifa*1fa — ključ vojne v Evropi Ameriški tisk o vlogi Italije v primeru Italijansko oboroževanje v zraku razširitve vojne na evropske« vzhodu NEW VORR. 16. marca, e, (Štefani). Vsi Listi trusta Scrips Hauard objavljajo članek Williama Simsa pod naslovom >Italija ključ vojne v Evropi«. V čianku se poudarja pomen italijanskega stališča v sedanji vojni, zlasti pa stališče, ki bi ga Italija zavzela, če bi hoteli zavezniki prenesti vojno na vzhodno Evropo — edino odprto pozorišče za frujnccsko angleške vojne operacije proti Nemčiji. V drugem članku listi istega trusta poudarjajo, da zavezniki s samo pomorsko blokado ne bodo premagali Nemčije, ako se jim ne posreči organizacija vzhodne fronte. V tem primeru se bo spopad spremenil v borbo do iztrebitve za več let. Zmagal bo tisti, ki bo delj časa ohranil moralno disciplino. RIM. 16. marca. i. Fašistična zbornica pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija je včeeraj sprejela letalski proračun za leto 1940. Državni pod-, tajnik v letalskem ministrstvu general i Piccolo je sporočil, da je vojni proračun ! za letalstvo od 120 milijonov lir v letu 1920 naraste! na 3,261 milijonov v letu j iy-io-41. Čeprav je to ogromna vsota, je i vendar potrebna zlasti zaradi tega, ker se tudi vse ostale velesile najbolj oborožuje-jo v zraku in ker mora biti Italija spričo svojega položaja v polni pripravljenosti. Francoski admiral v Ankari CARIGRAD, 16. marca, e. Včeraj je prispel semkaj francoski admiral Mourain I ki ie takoj z anatolskim ekspresom nada-• ljeval potovanje v Ankaro. Mourain je eden najorfličnejših vojnih strokovnjakov Francije. Welles v Rimu RIM, 16. marca. AA. (DNB): Sumnerja Wellesa so na postaji v Rimu sprejeli višji uradniki zunanjega ministrstva, ameriški veleposlanik s poslaničkim osebjem in mnogi novinarji. Papež bo sprejel Wel-lesa v ponedeljek. Danes ob devetih pa je sprejel Wellesa kralj in cesar Viktor Emanuel. Za popoldne je določen sestanek z Mussolinijem. RIM, 16. marca. (Havas). Sumner Wel-les, ki je prispel snoči v Rim, se je z železniške postaje podal takoj v hotel, kamor ga je spremljal ameriški vele«poslanik v Rimu Wllliam Philips. Welles in Philips sta imela krajši razgovor, nakar se je Welles —ssmS v svoje apartmane. Izmed rezervistov, ki so bili z novoletno kraljevo proklamacijo uvrščeni v vojaške obveznike, sedaj samo še letnik 27 ni vpoklican, računajo pa. da bo tudi ta vpoklican do junija. Sprava med kraljem Karolom in železno gardo Nepričakovana likvidacija dolgoletnega spora v Rnnmnip BUKAREŠTA*. 16. marca. s. (Reuter). Spravi med kra'jem Karolom in 2elezno gardo pripisujejo v rum unskih političnih krogih velik pomen. Kralj Karol je dovolil amnestijo za vse one člane Železne garde, ki pristanejo na vstop v romunsko nacionalno fronto. Včeraj je objavilo 250 znanih pristašev Železne garde v listih izjavo, v kateri pravijo, da so pripravljeni sodelovati s vlado za interese države v sedanjih težkih časih. Na podlagi sprave je bilo že več 100 članov Železne garde izpuščenih iz koncentracijskih taborišč. Mnogo drugih, ki se made kot emigranti v inozemstvu, bo dobilo dovoljenje za vrnitev v Romunijo. Kolikor je znano, so živeli ti emigranti v Vlada je sklenila uilioifl članov Železne garde, ki ee bOl ni po umoru ministrskega Calinesca, odškodnino. Kakor poročajo bo dobila da v vladi mesto državnega podtajnika. Jutri bo imel ministrski predsednik Ta-tarescu o spravi z Železno gardo govor po radiu. Ministrskega predsednika Tata resca je včeraj obiskala pose ona deputacija, ki mu je izročila pismeno izjavo, v kateri izjavlja, da želo člani 2elezno garde stopiti v novo politično organlrnci-io pod vodstvom sedanje vlade. BUKAREŠTA, 16. marca. e, {Reuter*. Davi je bila objavljena Kraljeva proklamacija, s katero j« pomll osornih 800 C -nov Železne garde, ki so bili tnserniran. od leta 1938, dalje. Pogoj srn pomilostitev je, da vsak posameznik podpise izjavo vdanosti kralju in stopi v fronto. Novi vpoklici ▼ Angliji »Dativ da Je treba računati z kiten t Ivneiso akcijo na zapadnom bojoču. To ae da sklepati Is dejstva, da jo vladal v minulem tednu na morju relativen mir in da ni bilo podov na angleiko led urednik lista naglasa, da ae bodo Nerad trudili končati vojno v avgustu. Na drugi so adi. da bodo Zodinjone države rvale sa mir Rooso mitova akcijo In bivanja Prva obletnica okupacije češke London, 16. marca. s. (Reuter) Za včerajšnjo prvo obletnico zasedbe Češke je bila v Pragi sinoči nenadoma odre i en a zatemnitev. Nekaj časa preie sta radijski postaji v Pragi in Brnu orekinili oddalo. Iz vseh teh znakov sklepa i o. da so bila zopet angleška letala nad Češko. Pariz, 16. marca. AA. (Havas) Zadušnica za prvim predsedniškem češkoslovaške republike Masarjkom bo v nedeljo v evangeljski cerkvi čeških bratov. Angleži hočejo preprečiti ameriški dovoz v Nemčijo 16. marca. Iz zanesli i veča vira se Izve. da je angleška admirali teta sklenila odposlati del angleške vojne mornarice v Tihi ocean, da prepreči dovoz blaga iz Amerike v Vladivostok. 2e pred dalj časa so ugotovili, da le sovietska trgovinska mornarica zapustila Atlantski ocean in Crno morje. Po obvestilih, ki Jih je prejela admira-11 teta z otokov Tihega oceana, prevaža sovjetska trgovinska mornarica blago, namenjeno Nemčiji, preko Tihega oceana v vladivostok, od tod na z vlaki preko Sibirije v Nemčijo. V glavnem gre za železo In druge sirovine, ki jih Nemčiia nujno potrebuje. Ameriški bombniki Nov/ Tork, 16. marca. s. (Reuter) Norveška vlada je naročila v neki tvornici v Sen Franciscu 24 bombnikov - hidroola-nov v vrednosti 1 in pol milijona dolarjev. Internacija netniko posadke v Argentini BUKN08 AIRES, 16. marca, a, (Reuter) Vlada je odredila internacijo posadke potopljene nemške oklopnice Admiral Graf Spe*. Nemški mornarji odslej tuđi ne Donositi ujuforaa, Iz notranje politike VLOGA SHBSTVA V JUGOSLAVIJI Včeraj smo navedli nekaj odstavkov iz uvodnika beograjskega tednika »Napreda, ki ga urejuje dr. M. Ilič, srbski strokovnjak pri pogajanjih za sporazum. Članek, ki je vzbudil v hrvatskih političnih krogih veliko pozornost in odobravanje, vsebuje nadaljnje misli: Srbstvo se mora odločno in pošteno postaviti na čelo vseh sil, ki gredo za tem. da se Jugoslavija popolnoma preuredi v zvezno državo in da pride do nacionalnega, gospodarskega in moralnega preporoda drŽave. Kdor svetuje srbstvu šovinizem, ta žali njegove tradicije in dostojanstvo ter obsoja njegov položaj in vlogo na račun nekih ozkih interesov In zgodovinskih zablod. Samo tako more srbstvo sprejeti hrvatske težnje, jih razumeti tu normalizirati vse težave. Ce bo imelo srbstvo dovolj tolerance in razumevanje za tuje tradicije in skrbi, bo dobilo novo moč in vitalnost ter bo odigralo svojo vlogo socialnega ta nacionalnega činitelja v ustvarjanju večjega, jugoslovenskega nacionalizma. Srbstvo mora biti že iz svojega političnega realizma pristaš širših in večjih zajednic. jugoslovenskih in slovanskih. Zaradi popolnega uresničenja teh vrednot, ki so bile moč njegovega patriotizma, mora zahtevati široko socialno in nacionalno integracijo in kristalizacijo. Hrvatstvo je po svoji moči drugi del jugoslovcnske zajednice in kot tak neogiben element za ustvaritev močne državne zajednice in višjih nacionalnih izenačenj. Srbstvo more samo kot nosilec širokih in plemenitih občutkov in kot odločen predstavnik večje in popolnejše socialne in kulturne politike preprečiti pretiran osti, ublažiti grobosti bi naivnosti ter ozdraviti provinetalizme na drugi strani. Pri tem mora vključiti vse sile, ki stremijo po svobodi, napredku In boljšemu življenju v neločljivo in neogibno državno in duhovno zajednico. NA MOSTU MED BEOGRADOM EN ZAGREBOM Politika Beograda in Zagreba nas ne zadovoljuje — piše »Narodni list« v svojem uvodniku in nadaljuje: S tem nočemo reči, da sta prenehala biti naša središča ali da s svojim zgodovinskim razvojem — brez ozira na politična razpoloženja — nista utrdila svojega položaja v našem narodu in v naši državi. Toda ml se kot Jugosloveni In jugoslo-venskl nacionalisti ne moremo istovetiti s politiko, ki jo vodijo pristojni krogi ta ki vlada danes v javnem mišljenju obeh mest. Hrvati In Srbi jugoslovenske orientacije ali — komur je ljubše — Jugoslovani hrvatskega in srbskega plemena gledamo na razvoj političnih razmer v domovini in izven nje z večjo skepso. Nas ne more v nobenem primeru in pod nobenim pogojem zadovoljiti ne sama Hrvatska, ne sama Srbija, kajti za nas niti Hrvatska niti Srbija ni več »domovina«. Za nas sta samo del skupne domovine. Ml smo tako »po rojstvu« kakor po krvi in tradicijah Hrvati, odnosno Srbi. Ker pa ie Imamo svojo domovino, se pod nikakimi pogoji ne moremo privaditi misli, da hi te domovino razdelili — na več »domovin«. Ml ostanemo na mostu! Z dni« In srcem smo zvezani enako z Beogradom, kakor z Zagrebom in z Ljubljano, z razumom pa smo danes daleč od njih t. j. od njihove današnje politike. NEZDRAVI POJAVI »Hrvatski dnevnik« se pritožuje zaradi zadnjih dogodkov v Subotici (prepovedan shod HSS), v Sarajevu (spor zaradi župana) in v Banjaluki (kjer so izigrali SDK pri sestavi mestnega sveta) ter zaradi incidenta v Somboru, kjer je poštar poslal na lastno pest pismo ministra dr. Smoljana sreskemu načelniku v cenzuro. List piše v zvezi s tem: želimo, da bodo vsi na Jasnem: H88 nikakor ne želi biti samo »v vladi«. Ona je enakopravna z ostalimi strankami, 6e že nima pred njimi prednosti, ker Je edina resno in močno organizirana stranka hi s kateri se ve, kakšno moč predstavlja. Za vsako sodelovanje Je potrebna lojalnost. Nismo se pustili izigravati niti tedaj, ko smo bili v opoziciji, še manj pa se bomo pustili sedaj, ko smo prevzeli odgovornost za državo In njeno usodo. Tako postopanje al v skladu z linijo sporazuma, na kateri se je doseglo sodelovanje s HSS m sodelovanje Hrvatov v odgovornosti za državno zajednico. Ta odgovornost pa je samo tolikšna, kolikšna je na drugI strani I lojalnost in kolikor Imajo Hrvati stvar -j nega vpliva na državno politiko, pa tndf lokalno. JRZ POZNA SAMO EN NAROD Po zadnji seji vodstva JRZ je bil izdan komunike, ki pravi, da so med drugimi prisostvovali seji slovenski člani JRZ dr. Korošec, dr. Krek In Smodej. Na seji Je bilo sklenjeno Izdati poziv vsem strankinim funkcionarjem, da smejo o važnih In aktualnih vprašanjih razpravljati samo v okviru stranke in da morajo pri svojih sklepu računati s posebnimi razmerami v POBU krajih in pri vseh delih našega naroda, Tej seji ni prisostvoval minister dr. Kulenovlč, Čeprav je formalno ie vedno podpresednik JRZ, Borzna poročila Oirih, 16. marca. Beograd 10, Pariz 9.S7. London 16.54, New Tork 446, Bruselj 75.75, Milan 22.525, Amsterdam 236% Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kodanj 86.125, Sofija 5-50, Buka rosta 13.40, Strem 2 »SLOVENSKI NARO D«,»obota, 16. marca 1940. Stev. 63 Zaupnica francoski vladi Snoči |c senat soglasno odobril priznanje fin-sitemu narodu in tako izglasoval zaupnico Dala* dierovi vladi — Francoska javnost proti f9stnešni nevtralnosti4' nasproti sovjetski Rusiji PAMIE. !*>. marca e. Na včerajšnji tajni seji senata, ki se je pričela ob 15, se •t >i«hm.it.v it.a razprava o dogcukih na Finskem in o splošni politiki vlade. Med drugim so bile na vrsti interpelacije se-natorie^ Lavaia. Paul-Boncourja, Jeanne-neya in Jeana Barthouja. V ^aml se}! sooaTa,~R1 "Se" je "pričela ob 2i: • - arjedlagaoG rcsoiiicfjav ki ?e i- - : \\ . . . . - . ' Senat pošilja junašk- mu finskemu narodi* iadBtSjSJUej uUciiuovabje in zaupanje v usoJo Finske. Senat izraža zaupanje francuski viađi, da bo trdno povezana z našimi zavezniki, odločno vodila vojno do popolne zmage in da bo **#<*tovtla svo bodo vsem narodom. S lem prehaja na ^voj dnevni r*d. Senat jr soglasno sprejel ta predlog v navzočnosti -4/) senatorjev. Kl.hih temu. da je bfio tako soglasno izrečena zaui>n»ca Duladicrovi vladi. se vendar trdi. da bo resor zunanjega mi-nlstrstva prevzel ChaiUemps. ki bo hkrn-ti $&di n :n>'cr za informacije-. V samih vbodnih krogih ponovno potrjujejo. da bo vlada v kratkem razširjena z vste-pom ministrov iz vrst političnih strank, ki niso •v kabinetu. Med drugimi se ip---- f ]r"i ivv^ri mu-ister \vri) LavaL Del pariškega tiska stremi odločno za te:.. . čimbolj p- neprilike, ki so nestale za saveznike ? sklenitvijo miru med Finsko in sovjetsko Rusijo. Na drugi strani pa očitajo tej strani. da u --■-:umetno in nepotrebno ra/.bur-m f.jV-o '-»ričio dn snremf»mbe v vl£Fli. k: bi zadovoljila nekatere osebe. Za to c'i'oo tr?6 »e ^-^"M zavzemata *>La Victoire in Epoque<. - 1 Bnočnji »Tempi obširno raspravlja o posledicah finsko sovjetske mirovne pogodbe za notranje razmere v Franciji in pravi, da Je zaradi tega postala ilegalna komunistična propaganda mnogo močnejša. Lili pravi, da Je kljub vsemu še Vedno sovjetsko veleposlaništvo v Parizu" ln—da f ilTčTJa SmeiHe nevtralnosti * Še vedno traja. Zlasti energične-piše »L'intransigeaaU, ki pravi, da mora Javnost »vedeti, s kakšnimi napakami in s-kakšnimi organ las-CJjskinsL. ne dos t aJLki _ jc._ F ran c ii^ d op u s t ila, da se I inska vpiše v seznam mučenikov, v katerem so že Avstrija, ..Češkoslovaška in Poljska. List pravi, da bo V teku raz-n^"' *m»'«tiJ vsekakor prišlo dO vprašanja, sli Je Francija v vojni s sovjeti ;» . ne .'i'1-rnur Je Jasno, pravi list. da se mora sedanja oblika vlade spremeniti. Poudarja, da mora Francija, ee hoče vojno voditi še naprej, imeti vlado vojnih mini sir o v. Možnost vojnega kabineta Pariz, 16. marca. s. (Reuter* Soglasna \ upnica francoskega senata vlad: ie iz-vala mnogo komentarjev. Tako v listih-kakor tudi v vplivnih Dolitičnih kroeih se pojavljajo govorice, da bo francoska vlada v kratkem oiačena in sicer na*brže na ta način, da bo ustanovi ien oži: notranji vejni- kab'net. ki bi štel bet aH šesl ministrov. V političnih krocih nraviio. da ie treba razbremen ti ministrskega ored-sednika Daladiera. ki vodi seda i še tudi zunanje in vojno ministrstvo. Nemška gospodarska prizadevanja na Balkanu Po in Formacijah švicarskega lista se t udi Nem-Sija za ceteten gospodarski blok 2. Italijo, s snvjeti in z balkanskimi 4 žavami Curih. 16. raarca. s. fHavn>i N?ue \r-cher Zeiluru;. nčroca \i Berlina, da si obeta Nemčija od sklenitve sovjetsko finskega miru za.-c predvsem Ugodnih gospodarskih in političnih ppsled-c na Balkanu. Nemčija do^Sa sedaj lslkanske države prepričati, da imaio angleške in francoske e-b^r'be samo malo vrednosti in nai se zr.to ločijo od zapadnih velesil. Obenem skuša Nemčija oiačiti svoi gospodarski položaj na Balkanu. Predvsem bo velja! nemški pritisk v bVžn.ii bedeč-rc^ti najbrže Rumuirji, ki ji remš^i uradni kros? očitajo, da je prevet izposiuvl eni sngl 5kina vplivom. Potem ko ie nedavno nun! i gospodarska dMečaciia dosegla odooi tev ugodnejše relacije med marko in ieicm ie rumunska vlada podzela vrsto Ukrepov, zlasti glede novišania prevoznih tarif, ki so izzvul: nejevoljo v Nem-eij;. Nemška d^lomaelja sc trudi. dr4 ustvari p? mr.žnesii enoten :«;osi>oc1ars'*i bi«*', ki bi sa tveriic petce. \."cmč\i? In ItaJ'je tudi Sovjetska unija, ves Balkan in nnj- brže še Finska. Vključenie Švice in dni- gih nevtralnh držav na zapadu ni v uro-Rramu. Predvsem pa gre Nemčiji za to. la izloči tudi gospodarski vpliv Ansliie in Francije na tem področiu. Male države v ju ":novzhodni E* ; opi naj bi svoie gospodarske interese prilagodile interesom vseh treh totalitarnih velesil. Bukarešta. 16. marca. s. (Havas) Tu ori-fukuiejo v kratkem prihoda močne nem* xke gospodarje delegaeiie ki io bosta vo-viia dr. Schaelit in dr. Clodius. NI izključeno, da bo v delegac j: tudi dr. Wohlthat, ki zadnie čase izdeluje načrte za nemško-rumunsko gospodarsko sodelovanje Nemška delegacija namerava baie zahtevati zopet novo določitev razmerja mei m^irko in lejem. nadalje pa povečanje izvrozne kvote za rumun-ki peti-olei. kakor tudi za poljedelske proizvode za Nemčijo. Nemčija bi poslala nasprotno v Rumuniio svoje poljedelske strokovnjake, ki bi skušali p '\ ečati proizvednio. rjoieo 1ckp tvidi poljedelske stroje. Mr ižarska pattt žžl|Ivast BI"nlMPFi.sTA. in. marca. AA. (MTI): V govoru, ki ga je imel na zborovanju vladine stranke v Kcštcah je predsednik vr^ttShe TVlekV dejal med drugim: 2a nas je posebnega pomena, da obvarujemo domovino in interese nacije. Ni lahko voditi države skozi sedanju evropsko krizo. Vsakdo na Madžarskem ve, ve se pa to tudi izven na Jih meja, da nam je bita naša neodvisnost vedno draga in da je največja naloga do bodočnosti, da to neodvisnost ohranimo. Vendar čutimo obveznost, ki smo jo sprejeli od naših pred-riiliov, da se živo zanimamo za usodo naših bratov. To naše zanimanje je trajno. \! sc zavedamo tvdjdga ooslan-V d.;, r. •: : UUini kni o^clin^tva Madžarske istočasno pa kot poslanstvo Evrope. Znano je, da nas je usoda Ev- CeJm al o I«tn takn i'1 ^"ano. da smo bili vedno odkriti, zmerni in pomirljivi. To je bila naša politika v dunav-k r. '.lini t di v debi. ko nain ie ta kotlina v celoti pripadala. To bo naša po-lilika tudi v bodeče. Prostovoljno nudmo r-:ko ljudem in skupinam, ki misliic *:a-kar mi n k* so zmerni in odk^t*. M: smo predvsem iskren: in potrpežljivi, kajti tisočletna nacija je lahko potrpežljiva. Od* krito povemo ono, kar mislimo, da bi to vsakdo vedel, in govorimo ne da bi napadali, toda zato govorimo odkrito, kar mi- mora vsakdo vedeti. Madžarski narod more združiti vse svoje moralne in fizične sile. AngleSko-Italijanska pogajanja London, 16. marca. AA. (Havas) Gospodarska pogajanja med Anglijo in Italijo se uradno šo niso začela. Poti^bno ie. da pošlje vlada prihodnji teden v Rim strokovnjaka, ki bo proučil vprašanje klirin-ga in vprašanje premoga. Odstavitev Sefa Španske policije Madrid. 16. marca. AA. (Havas) Sef pi-liclje ih generalni tajnik španske falange general Munos Grande ie bil odstavi le" 2a generalnega tajnika falange ie imen -van generalni podtajnik pri predsednik vlade Valentin Gaiarza Moran. Prvi polet ameriških hzTT* fifcov Čez ekva- BON O':.' u;. marca. AA. (DNB) I morska «. > - inročajo, da je vt prispelo ških bombnikc\ Otok Kan pm oceanu. LetaU preletela " ^v»aj« c\r ka Kanton. . ■ • <<•• da so i^e ar* škTa letala spustila na ta otok, ki je pod .skupno upravo Zedlnienih držav In An-. ije. To je istočasno tudi prvi polet ame-: iškili bombnikov čez ravnik. Značilne spremembe v sovjetski vojski STOCKHOLM. 16. marca. e. Kljub de- rVtilii agencije Tas se pojavljajo vesti o spremembah v sovjetski vojski. Vr- hovr n • e inik leningrajskega okrožja general Merkov je izmenjan in na nje- kovo mesto ]e postavljen general Vsevo- .od -fa!ovljev. ki se je odlikoval lani ob priliki sovjetsko japonskega spopada na mandžurski meji. Izmenjen je tudi poveljnik vojnega okrožja v Beli Rusiji general Kovalov, ker se mu ni posrečilo očistiti področje okoli Avgustovske in Beloveško- ga gozda, kjer se še danes skrivajo polj-;Rj vstaši. Na njegovo mesto je ime general Kumecov. I>fajvečje presenečenje je izzvala vest o odstopu generala Timo-šenka s položaja poveljmika kijeVskega vojnega okrožja. General TimoSenko še je odlikoval ob priliki vdora sovjetskih čet v Poljsko in je zavzemal tudi važen položaj v komunistični stranki. Srebrni zaklad v Tienoinu LONDON, 1«. marca. s. (Reuter). Angleško zunanje ministrstvo je sinoči uradno zanikalo vesti, da bi bila angleška vlada pristala na izročitev 800.000 funtov srebrnega denarja, ki ga je kitajika vlada deponirala v Tiencinu. 2e dolgo zahteva Japonska izročitev tega denarja. Se včeraj je imel o tem an^e^ki WW?af»*< Cral-gie razgovor z japonskim podtajnikom za zunanje zadeve Tanijem. Za meščanske šole Ljubljana, 16. marca Januarja je bila izdana uredba o polaganju izpita absolventov meščanskih soi ss >prcjem na višje srednje šole. Prod dnevi sc je zaradi tega oglasila pri banu deputacija predsednikov društev »Šola m dom« i:i mu izročila spomenico. V tej spomenici •!< kazujejo, da je nova uredba neumestna r škodljiva. V spomenici trde: Zc sam naslov »Pravila o polaganju do-'nilnega izpita« zavaja v zmoto, ker nc . e za dopolnilni, temveč za sprejemni iz-t. šele po tem ispitu imajo absolventi •ianskih šol pravico do sprejema v prvi •red trgovske akademije, dvorssredne trtice Sole, ženske str*vkovne učiteljske šo- morske akademije in tehnične srednje S temi pravili jv ves ustroj oolstv ^en, kajti trn: C ^o!a ima name . viati učenec .-*ka. ob; tne, i ■ -•ke ali km**. \ VHee. Kr*cno i >n ii - .i ♦ po n j iii prednost absolventi 4 razredov gimnazij pred absolventi meščanskih šol. Meščanske šole, ki so po svojem posebnem zakonu in učnem načrtu poklicane pripravljati naraščaj za strokovne šele, bi zdaj izgubile tvoj pomen in prednost bi imeli dijaki gimnazij, čeprav za to nimajo nobene večje in ne primernejše usposobljenosti. S temi pravii jemljejo ugled meščanskim >olam. To p' meni, da bodi) n litelji pošiljali raje svoje otroke v gimnazije, ki imajo namen pripravljati dijake za Visokošolski študij, ne pa za ittokcvnc ?o'e. Pri tem je trebu upoštevati, da so gimnazije že tako preobremenjene ter da je bil na- val na nje že doslej prevelik. Znano je tudi da se prijavljajo v »trokbvne"lole naj-■ iabsi učenci gimnazij in najboljši absolventi meščanskih šol. Sprejemni izpiti pa :udi ne morejo pokazati prave slike o učenčevem znanju. Učenčeva sposobnost se i/kaže šele med študijem Posebno so s pravili prizadeti najrevnejši, ker so predpisane velike takse za izpit Vse to govori dovolj odločno za razveljavitev novih predpisov. Hkrati so predsedniki društev »Šol* in dem* predložili spomenico o učnih knjigah z zahtevo, naj te podaljša ir ^raba šolskih kni:g na 10 let. Hace p?e& preiskovalnim ssdssiksm Ljubljana 16. marca Senzacija zaradi aretacije zlog'asnega tolovaja Antona Haceta se je /e nekoliko polegla, vendar pa ljudje v razgovorih po ulicah, še bolj pa zvečer po gostilnah še vedno ugibljcjo, kakšna kazen ga caka. Zločinec je bil izročen predsnočnjim okrožnemu sodišču, kjer so ga vtaknili v jetniš-nici v samotno celico v IT. nadstropju. Ta de! zaporov je posebno varen in je beg iz ključen, ker bi moral ubežnik popiej odpreti kar sedem težkih železnih vrat. Pre-iskava o Hacetovih zlečmih ie poverjena preiskovalnemu sodniku g. Alfredu Fišin-gerju, ki je Haceta prvič zaslišal že včeraj dopoldne, danes pa zopet Tolovaj je prvo noč v zaporu dobro prespal, kar ni čuda, saj je bil tako telesno kakor tudi duševno silno utrujen. Sodniku je že včeraj priznal mnogo vlomov, kakor jih je priznal tudi že poprei na policiji; prav tako pa je tudi opisal svoj najtežji dc-kazani zločin nad Rudolf, m Avpi-čem v Gameljnah ter uboj oro/ivka Medena v Modlogu. Preiskava vseh Hacetovih zločinov sc bo zelo zavlekla, kajti zbrati bo treba še ogromno mutcriala. Hace je dolgo opravljal svoj aložittski pose! širorn Slovenije. V zvezi z njegovimi izpovedba-mi bo aretiranih se več njegovih pajdašev, dasi so gla\ni m sicer: Veric, Dolenc, Sitar in še nekateri že aretirani. Iz T^bsvali j:; ., Tuđi mzzo se Vpliv premikov «a živite*? žila, kmalu se ti? Ljubljana, 16. marca. *t j Na živilskem trgu se že zel? rožna vpliv j ; bližajočih se prastiikov. Danes je bilo že J nenavadno fcivohno in blaga je bilo mno- ] go več kakor prejtrije tržne sni g« poči in j so so F"1""1-' * fca pi"prazn čne skrbi. Dva.nes so -se mnoge že Tialasrale za praznike. Posebno ž vahno bilo povpraševanje po perutnini in jajcih, zelo so pa Sla v denar tudi orehova jedrca. Naprodaj je bilo tu-li mnogo vet- zelen jave in se-je nekoi:ko pccenla. Gospodinje se pa kljub temu. da je trg dobro saicžen. boje, ua se bo to ali cn:> podražilo žara!; praznične kozijunkture. Predvsem jin je prizadela podražite\ gnjati. Fred 14 dr.evi je bila ^n;at po 20 do 22 din kg, zdaj jo pa prodajajo ž0 po 22 do 23 din. Pod kontrolo cen nad žVljenj-skani pouebečinami spada samo sveže meso* zato suho meso prodajalci lahk i po-dreže-po svojem preur^arđeu, ne .7a ci "JTm bilo treba, prej o tem ob-vestiti banako upravo. - Kmaiu se pa "eo* p ::'.i;o " tudi' sv goveje m so; upajmo vsaj da do podražitve ne bo pr;šio že pred prazniki, zadnje časo se živina naglo pod ražnje. Voli I. vrote so že po 7 do S d;n kg žive teže medtem ko so bili pred ter-nom pc 6.30 do 7.50, II. vrste so po 6.50 do 7 (pred tednom po 6 do 6.50). Po isti ceni so telice. Teleta I. vrste so po 8 do 9. pred tednom so bila bilft--&e po 6 do 7 din. Naš ist je že opetovano-opozarjal na to, ia vel;k iz-voe živine ne bo «stal- brez vpliva na cene na domač b tržiščih, živina r.^ r.arlo podražuje že r^kaj tednov in mesarji opozarjajo že dalje časa tržni urad. da mesa ne bo^o mogli več prodajati po dosed^niih cenah. Nedavno so se obrTrli na odbor za kontrolo cen na bansko upravo. Predla crn- ba pc dražile trg — Gnjat se ve ie podra-pa še sveže moso _ li so r>oqra^tTeT'^mesa^r s^tiažnierfu-s podražitvijo živine. Ker se je živina v res-nci podražila, bo podrav lev mesa dovoljena. Podražit ca- je zdaj še samo vprašanje? časa. S podraž:tvijo mesa bo zlasti zelo, pi iza leto mestno prebivalstvo, k; mu je goveje meso ena glavnih živil. Podražitev bo nedvomno vplivala na kansum masa ter bodo priza 'eti tudi mesarji, česar sc Liobio za\edaio, zato jim smemo verjetL, aS si pedmž"tve niso želeli. Trg je nenavadno dobro založen z ore- hovlmi jedrci, zato se' ne bodo po:ražlla i:akor včasih pred pravniki. Največ ore-hovttk i-dre imajo zdaj naprodaj Belokra- r.jiee. Prodajajo jih povprečno po Š2 din kg-. Neki prodajalec jih je pa danes pro-dajal celo po 6 din kg, ker so bila črna, a sicer dobra. Pri eennh mlečnih izdelkov Se' "5e nis*) uokazale bistvene spremembe. " kupčija pa Ml a že znRtrio živahne jSa. Nenavadno mnogo je Silo danes naprodaj butarie, ker jč zadnji dan pred cvetno nedeHo. To pisano blago se letos ni po- Iražtlo, kakor skoraj vse drugo, kar ie naprodaj na našem trgu. Zdi se celo. da |c onkurenca med prodnialci šc ostrejša "kmcčkjh« butaric. večiih in primitivne j -ih je od leta do leta manj. V modo na prihajajo tudi že povsem drugačm izdelki ki jih ne moremo več imenovati butarice Tako n. pr. prodajajo že umetne cvetove iz lepo pobarvanega skobfiahia Največje »kmečke« butare so po 20 din srednje vc-likosti, posebno skrbno izdelane z lepimi barvnimi ornamenti ali pasovi v državn' trobojmet pa povprečno po S do 10 din Butarice bodo prodaiai danes ves dnn. Ostanke pa še jutri zjutraj. — Športne ves-n* Po daljnem zimskem odmoru bodo v kratkem zopet oživela naša nogometna igrr'šča. Prvak trboveljskih nogometnih kltubov ^Amater« bo v nedeljo 17. t. m. Otvoril letošnjo nogometno sezono z igrro, ki jo bo of.i^rral v lelcmi z ljubljansko Svobodo. Ljubljančani sc Amaterju znani po sreji korektni, pa tudi teh« n'Cno oUicni igri, ki je bila domačinom vedno trd oreh. Amater bo moral podvojiti svoje Igrrlske meči, de doseže vsaj Časten rezultat. Tekma se bo vršila na dosedanjem igrišču Amaterja. Priće^^k ob 15.30 popoldne. Ljubitelji noge-m:tne>ga, športa se vljudno vabijo k številni udeležbi otvoritvene tekme, ki utegne biti z ozirom na jako ljubljansko moštvo ^oto-vo zan'miva. — Zaradi zaščite sadnega drevja zoper škodljivce in bolezni je te dir* pozvala občina vse lastnike in zakupnike zemljišč, oziroma nasadov, da v lastnem in spi ceneni interesu činvorej očistijo svoje sadovnjake vseh škodljivh dreves. očist:jo zdravo sadno drevje mahu, lišajev, stare skorje, drevesnih gob itd. in vse odpad-ite takoj sežgejo ter zlasti odstranijo vse grmiče bele omele. Iz nasadov se morajo odstraniti vsa starkava sadna drevesa.; Oirejena dela se morajo iavrsiti najkasneje do 30. marca. Občino bo v aprilu pregledovala po rrvojih organih nasade v svojem območju ter se prepričala, da li so točno izvršeni vsi zatiralni ukrepi. V nasprotnem primeru obc'nska ob'ast lahko I odredi denarno kazen oziroma zvr«i za ti- i rasne ukrepe na »trofike omenjenih ukre-pov. — Koncert, ki ga je neda\-no priredila tttoveljska Delavska gedba na p hala. jr dosegel velik uspeh. Dvorano D^iav^ke-rn roma so dodobra napolnili poslušalci v*seu slojev, ki so 2 zanimanjem sledili dovršenemu fBvajanju konce rt antaov. Dela^-rka, godba, ki jo sicer Ae itaik poznam kot elitno izvežbano glasbeno ednico, j i svojim koncertom v polni meri oprav 1a tvoj lepi sloves. Program sam je f *an ter je obsega! večinoma piav t "l?«bene točke, ki pa rp M;ub ter/ icvolj meledic^rie da j'h je tudi gc 1 pinala lahko prednaŠala v skla r. ritmični ob^ki. ki je morala ugajati tudi lzvežbanemu ušesu. Na koncertu smo čuli nekolko iskrih koračnic, od katerih je z:asti Knaizelov ^Pozdrav tz Knina>j nav-vi.-il poslušalce ter jo je bilo treba ponoviti. Nič manj učinkovita ni bila Schoen-herrjeva Jugoslovenska rapsodija«, pa Rhodejcvi napevi »Nesmrtnega Verdija« in TJrbachov >Webrov čarobn; gozd«. Godba se je pod vodstvom neumornega kapelnika g. Hudar.na od lanskega ieta vidno izr/opolnilar razpolaga z odličnimi godail in lepo izvežbcanmi godben:kL ki so v skupnem izvajanju kos že tudi najtežjim kcnceilnim kc-mpozicijam, katere ne pred-našajo le s tehnično lahkoto, temveč tudi že s pravim občutkom vsen glasbenih f r.cs dobre intonacije, pian'ssima, cre-scenda do fortissima. Trbovljam je ie Če-"• lita ti na tako izvrstni godbi- Uspehi glasbenega dela naših ruiarjev pa naj bi s!už:li za vzgled ostalim trboveljskim pev-sk m društvom, med katerimi je prav malo požrtvovalnih delavcev, temveč mnogo mlečnezev in kritičnih vsevednežev. — 1'se delavce in nameščence, k« stalno bivajo na področju trboveljske občine opozarjamo, da si takoj preskrbe nove poslovne knjižice, v kolikor si istih se niso nabavili Zlasti opozarjamo one, ki name-rav&jd odpotovati radi novega dela. naj si predhodno pribavijo predpisane poslovne knjižice, ker brez teh ne bodo mogli dobi-ti zaposlenja, niti znižane vozmne na že-t.7i:ci in parobrodih ter ne bodo deležni doOroBiti pri javnih borbah dela m pri organih delavskega zavarovanja (okrožnih uradih za zavarovanje delavcev). Pradtskcija Glasbene akademije Ljubljana, 16. marca Po uspelem orkestralnem koncertu sta Glasbena akademija in Srednja glasbena šola priredili v četrtek drugo javno produkcijo, ki so jo izvajali slušatelji in gojenci violinskega, klavirskega, pevskega in pihal-no-instrumentalnega oddelka Izmed violinistov je nastopil nadarjeni Jurij Gregorc, ki je zbudil pozornost že prejšnja leta. Tokrat je tehnično zelo dobro, interpretacij-ski pog'cbljeno, intonativno čisto m z lepo oblikovanim tonom izvedeđ drugi stavek Mozartovega »Violinskega koncerta v d-duru«c in pokazal ugoden napredek; izhaja iz šole prof. Šlaisa. Dalje so nastopili trije pevci iz šole ravn. Bctetta. Lilija-na Supanićeva je v ariji iz Nicolaijcvih »Veselih žen VVindsorskih« pokazala zelo uravnoteženo linijo po izdelavi in glasovni registraciji, odlično tehnično Uglajenost in močno doživetje, ki je označevalo tudi učinkovitost vsebinskega podajanja. Tudi Marija Ti ran ova je s svojim lepo barvanim sopranom izkazala napredek v tehničnem p< gledu, ki pa seveda še ni in tudi ne more biti izpopolnjen; zapela je arijo Marfe iz »Carjeve neveste« m Zajčevo »Hajd v koolo«. Anton Sladoljev-Jolič\ ki razpolaga z lepim materialom, ima predvsem izdelano srednjo in nizko lego, manj visoko; skrbno in estetski lepo je zapel dve ariji iz »Jev-g-.nija Onjcgina« ter iz »Traviate«. Tenorist Jansz Lipušček (iz sode prof. \Visting-hausnove), ki ga poznamo po prijetnem liričnem g'asu, tokrat ni bil najbolj dispo-Ti;ran, kar se je čutilo tudi iz neizravnane-i prehajanja med poedinimi legami, ki sela zadeva tudi tehnično stran pevskega >-..zevanja; v splošnem pa »ta bila nje a recitativ in dumka iz Moniuszkov. L'ke« skrbno izdelana ih prijetno pod-Tianistka Ksenija Ogrinova (iz f-J. Ravnika) je zelo pripravljeno ; Brahmsovi »Balado« v d-duru ■ v cs-mo'u, polaga veliko važr. vonj« trma in mu v ta namen f - s sip r.m nastavkom ter sv \ »fcWja v vsebintko stran, ki ] primerno veže z oblikovno stranjo skladbe. 'Gunzak Mihael je izvajal na klarinetu Reis-sigerjevo »Fantazijo«; Gunzak. ki je v tej smeri nedvomno očitno nadarjen, ima že prav dobro tehniko in tudi smisel za interpretacijo. Omenjeno »Fantaz o« je izvajal učinkovito, vendar je vsestranski tokrat ni izoblikoval; jc iz šole prof Launa Reichov "Trj za rogove« pa so izvajali J Zupančič, V. Pokorn in P. Ramovš, v»i iz - le prof. Moravca Pokazali so veliko ambicioznost in vestno pripravo. Njihova igra pa ni bila enakomerno vezana in tudi ne intonativno sigurna, kar je razumljivo zaradi tež ke intonacije pri rogovih in na drug; strani zaradi različne razvojne stopnje poedi nih članov tria. __.Y_ce!oti je bila produkcija lepo pripravljena in izvedena ter je izrazila sistematičnost in veselje, s katerim se nastopajoči iz obeh navedenih zavodov posvečajo kvalitativnemu razvoju. °d.— %q( Qf.nica K O L JE D A R DANES: Sobota, 16. marca: Hilarij. Čiri jak JUTRI: Nedelja, 17. marca: Cvetna nedelja, Jerica DANAŠNJE P K I K E D I T V F KINO MATICA: Hotel Zora KINO SLOGA: Prebujene strasti KINO UNION* Marija Dona KINO MOSTE: Seipion Afriški in Ulica brez radosti KINO SISKA: Vihar nad Azijo K. O. JNS NA VICU občni zbor ob 20. v salonu pri Pnnatu na Glincah PEDAGOŠKO DRUŠTVO: predavanje g. - -Miroslava- Zora »Vzgojne oblike v skav- tizmu* ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE ob 20.15 FRANCOSKI INSTITUT: predavanje prof. Jean Dayrea o »Dediščini francoske re-volucije« ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu cESKOSLOVENSKA OBEC: predstava Jana Snižeka »Vzgledi vlečejo« ob 20. v Delavski zbornici MEDICINSKI PLES V VSEH PROSTORIH KAZINE ZAKLJUČNO PREDAVANJE V DRUŠTVU »PRAVNIK-r ob iS. v zbornični dvorani univerze PRIREDITVE X NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED KOLO JUGOSLO VENSKI H SESTER občni zbor ob 10. v mali dvorani Kazine ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Pekoe-ska« ob 20.15 ORGANIZACIJA BANOVIN. ZDRAVNf KOV občni zbor ob 14.30 v klubovi sobi kavarue ^Zvezda« RAZSTAVA SLIK MATIJE JAME V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta nd 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Mrr trg 5. Kuralt. Gosposvetska cesta 4. Bo-hinec ded.. Rimska cesta 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo ofravljal od sobote od 8. zvon1! $0 ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr Franta M i s, Pollnnska cesta 15,11., telofon St. 32-1 Dolg odgovor so nam poslali r magistrata i' zade\i zimske pomoći I" njem pr:i\-i-io. da se Ljub!jana upravičeno čudi očitku da je akcija pričela šefe sredi marca saj so tudi že čitali, da ob-lastili nas namreč niso, da bi lahko tn sto rili Naše p1g%zI*M^ DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota. 16. marca: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 17. marce: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 18. marca: Severna lisica. Premiera. Premierski abonma Torek, 19. marca: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sreda, 20. marca: Strahopetec. Red B Od 21. đo 23. marca: zaprto * »Severna lisica« je komedija madžarskega pisatelja Herczega. Svoj naslov ima po krinu, ki ga hodi zakonska žena Izbirati v hišo, kjer stanuje njen znanec. Vse indicije, ki jih iznese domači prijatelj pred njo in njenim možem poti ju je jo, da vara žena moža. Zanimivi konflikt, ki nastane iz tega. daje igralcem velike igralske mofcnosti. OPERA Začetek ob 20. uri sobota, 16 marca: Adriann Leeouvreur. Premlern. Premieiski abonma " delja, 17. marca: ob 15. uri: Nižava, [zven. Znižane cene od 30 dih navzdol. Ob 20. uri: Frasqulta. Izven. Gcstova-gospe Zlate Gjungjenčeve VIjok, 18. marca: Adriana Lecouv-ur. Izven 19. marca: ob 15. url: Pri belem marsikje celo slabše plačam kakor ročni, neJ\vaJif!cirani delavci. Kojičuo je 31. januarja izšJa banova naredba o minimalnih mezdah >za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje«. Izdana je bila na podlagi ministrske uredbe o določanju minimalnih mezd, poravnavanju in raz£*>dnJ5tvu terr sklepanju kolektivnih pogodb. Doslej še niso bile nikjer drugje v državi predpisane minimalne mezde za zasebne nameščence. Nameščenci so veseli, a je bila naredba sploh izdana, čeprav jih TKn-sem ne zadovoljuje. Xaredba se ne zdi dovolj jasna v nekaterih foločhah. zato je treba računati s spori, ki niso neprijetni le nameščencem, temveč tudi deJo-dr; ilcem. Vprašanje minimalnih mezd za-5*ebmh nameščencev pa s to naredbo še ni končno rešeno, ker naredba ae obsega "wseh namešCenskih strok. V banovi naredbi so naštete vrste podjetij, kakor v ministrski uredbi, ki spadajo pod te predpise; minimalne mezde so predpisane za nameščence, zaposlene v industrijskih, trgovskih, prometnih, obrtnih, gozdarskih, rudarskih, zavarovalnih, stavbnih in elektrotehniških podjetjih. Ker niso navedene stroke, ki jih našteva § 433 obrtnega zakona, torej naredba za nje ne velja. IzpušCena so podjetja: zračni promet, odvetniška, notarska in podjetja pooblaščenih inženjer je v in arhitektov, dalje geometrrrv. zdravnikov, den tiskov, novinska podjetja, zdravstvene ustanove, gospodarske in stanovske zbornice itd. Po naredbi spadajo meti nameščence uslužbenci, zaposleni v trgovskih aJl viš- jfb netrgovskih službah (pisarniških">, stari najmanj IS let. Zaposlit en* mora biti redna, in nameščencev glavni poklic. Potemtakem spadajo med nameščence tudi uslužbenci, ki niso zavarovani pri Pokojninskem zavodu, predvsem trgovski pomočniki, b lagajničarke v trgovinah, pomožni pisarji v koiekturah itd. Zaščite naredbe pa ne uživajo vajenci, praktikanti in \-oloTiterji. Po naredbi je volonter uslužbenec, ki je zaposlen predvsem zaradi izuči t ve. praktikant pa, kdor je zaposlen do treh mesecev zaradi izpopolnitve strokovne usposobljenosti ter priprave za nadaljnje zaposlenje pri istem delodajalcu. Važno pa je. da predpis minimalnih mezd velja tudi za nameščence, ki so zaposleni le po začasni potrebi aH na poizkus. Naredba predpisuje minimalne mezde posebej za trgovske pomočnike in posebej za druge nameščence. Za trgovske pomočnike je preetp sana 900 din na mesec, za druge nameščence pa lOOO dtn. Za nameščence in praktikante, ki Se niso 18 let stari, je določena enaka minimalna mezda kakor za neikATUificirane delavce ustrezajoč ih strok. Nobenega predpisa pa ni o mezdah volonterjev in vajencev. Med tem ko se višina minimalnih mezd nekvalificiranega delavstva po posebni banovi naredbi menja po krajih (v večjih m industrijskih krajih so predpisane nekoliko višje mezde), so minimalne plače za nameščence določene enote za vse področje banovine. Prav tako nI razlik med plačami nameščencev posameznih strok. Minimalne plače veljajo za predpisani delovni čas: to se pravi, če nameščenec dela več ur kakor znaša delovni čas, ima pravico do sorazmernega, zvišanja plače tn do 50 odstotkov doplačila na nadure. Nr*. /nescenci pa. ki so zaposleni manj kakor 8 ur na dan, ne smejo prejemati za to nič manjših plač, Ce namešCenec prejema od delodajalca ■ nranc in če je pri njem zaposlen, mu de- i lodajaJec ne sme ootrgovati na ta račun plače po svojem preudarku ali po tržnih cenah, temveč mora biti vrednost hrane pavšali rana na 240 din, stanovanje pa na 60 ddn na mesec. Tudi to velja za vse kraje v banovini. Nameščenci, ki imajo hrano in stanovanje pri delodajalcih, morajo torej prejemati se najmanj 700 din plače na mesec. S to odločbo bodo zlasti mnogo pridobili številni trgovski pomočniki, zaposleni na deželi. Marsikdo še ne ve, da je naredba bila uveljavljena, čim je bila objavljena v »Službenem listu to se pravi 31. januarja. Njena veljavnost traja najmanj pol leta, torej do 1. julija. Posebej je treba naglasiti, da ima naredba relativno pravni učinek, to se pravi, da kolektivne ali individualne službene pogodbe ostanejo v veljavi, če določajo višje plače, kakor jih naredba predpisuje. Pogodbe so pa nične, Če določajo nižje plače od predpisanih po naredbi. Nameščenec ima pravico do doplačila, če po pogodbi prejema nižjo plačo kakor je predpisana z naredbo; terja ga lahko še 3 leta po tztopu te službe. Naredba predpisuje tudi kazni, in sicer 100 do 10.000 din globe aH do 30 dni zapora v primeru neizterljivosti, če delodajalec ne plačuje vsaj toliko, kolikor naredba predpisuje. TJspeh za nameščence je tudi v tem, da morajo biti zdaj zavarovani najmanj v 10. mezdnem razredu v bolniškem in nezgodnem zavarovanju, v pokojninskem zavarovanju, pa bodo uvrSCeni, 6e so bili prej zavarovani v nižjih raeredfih, najmanj v m. plačilnem razredu. V L ta H. Plačilnem razredu je bik) ob koncu 1. 1939 (po ^OrganfcBatorju-c) zavarovanih 1006 nameščencev, a trgovskih pomočnikov je bilo v Sloveniji ob koncu septembra zavaro-vaihn v I. to H. razred« 1.500. Določitev minimalnih mezd za nameščence pomeni torej vsekakor pridobitev. Minilo je leto dni... Ljubljana, 16. marca Pred letom dni je doživela vzorno organizirana Češkoslovaška država usoden zgodovinski dogodek. Državna zgradba, ki so jo najboljši sinovi češkoslovaškega naroda gradili v duhu demokracije nad 20 let, se je nenadoma zrušila. Revna državica Slovaška je zaživela na ruševinah, kar je ostalo, pa je danes svetu znano pod imenom *Češko-moravski protektorat«. Ogromni gospodarski, socialni in kulturni napori češkoslovaškega naroda v letih po s\*eto\-ni vojni, kakor tudi borbe naj-piemenitejših med svetovno vojno ter prizadevanja najbolj modrih in junaških sinov tega bratskega naroda pred vojno, vse to je bilo čez noč nekako preklicano. Vsaj zdelo se je tako pred letom dni, ko je prenehala obstojati republika Češkoslovaška. Po tem presenečenju so se v Evropi razvijali dogodki čudovito naglo in prišel je dan, ko se je pričela v o/na. Sčasoma je vsem postalo jasno, da so bili dogodki na češkoslovaškem samo u\~od v usodne sve-tm-ne dogodke, ki se tičejo ne samo matih narodov, temveč vse Evrope in celo \9sega kulturnega n*efa. To spoznanje ie marsikomu \Tnilo pogum in ga navdahnilo x optimiwmom. Pa smo se spomnili na zgodovinske dogodke v desetletjih in stoletjih pred letom 1939 ter odkrili dejstva, ki nam dokazujejo, da je bilo življenje vedno volja do moči. volja do svobode, neodvisnosti in samostojnosti. Narodi so izginiti v življenjski reki, ker niso bili sposobni za življenje, narodi so se pojavljali na po\TŠini in zahtevali tako ali drugače svoj prostor pod solncem. Vedno je bilo tako in vedno so življenja sposobni, ustvarjajoči, žilavi narodi tudi dobiti svoj prostor na zemlji ter se uvrstili med kulturno ustvarjajoče človeške narodne zajednice. In med take narode spada v prvi vrsti češkoslovaški. Češkoslovaški narod je že dovolj zgovorno dokazal, da je sposoben za življenje in da ima voljo do življenja ter vse sposobnosti za ustvarjanje. In prav na ta dokaz ne smemo pozabiti ob obletnici dogodka, ki se je pripetil sredi marca /939. V zgodovini narodov odloča končno le resnična življenjska sila in ne morda pogodba, diplomatski manever m pretkana špekulacija. Mlad narod, ki je že izpričat svoje sposobnosti, ne more propasti. Dinamika življenja mu more naprtiti novo, težko preizkušnjo, ki pa ga lahko samo še okrepi v volji do življenja, a uničiti ga ne more. Lfiibljana novih gostiln ne potrebuje Z občnega zbora Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani LjuNjana. 16. marca V salonu kolodvorske restavracije je bil včeraj ob veliki udeležbi članstva rodni občni Zbor Združenja gostilniški h podjetij ▼ Ljubljani. O tvoril ga je predsednik g. Maks Dolničar ki je pozdravil vse navzoče in predlagal, da se odpošlje z zborovanja udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru TJ. in pozdravna predsedniku vlade, kar je bilo soglasno sprejeto. Pozdravne brzojavke so bile odposlane tudi finančnemu ministru dr. Suteju, predsedniku senata in banu. Iz obširnega predsednikovega poročila posnemamo, da zahtevajo sedanje izredne razmere, ki velevajo stalno pripravljenost, žrtve tudi od gost nske obrti, ki jih nalagajo nove spremembe zakonov in uredb. V nadaljnjem je omenjal, da je Združenje proti novim podeljevanjem koncesij v mestu, ker Ljubljana ne potrebuje novih gostinskih obratov. Obzirno je omenjal uspehe in napredek strokovne gostinske nadaljevalne sole. Pri bolniški blagajni so bila po lanskem proračunu izčrpana vsa sredstva, zato bo treba zvišati prispevke za njo. ostane pa tudi možnost zmanjšati njene dajatve. Tajnik Združenja g. Bežek je v svojem . poročilu omenjal, da je bila lani po odstopa enega Člana uprave kooptirana ▼ odbor ga, Marija Habjanova, v okviru upra- ve Združenja so bfli lan! ie iti rje odseki in sicer hotelski in kavarniški, odsek bu-fetirjev in gospodarski odsek. Hotelski odV sek je na svojih sejati obravnaval slasti vprašanja tujsko prometne narave in vprašanja hotelske davščine. Kavarniški odsek, ki mu predseduje ravnatelj g. Sker-lep. je na sejah sklepal o kavarniška cenah in o pristojbinah sa telefonske vore gostov v kavarniških obratih. V gospodarskem odseku so Maček st. kot predsednik m gg- Lončar ter Vosper-nik kot člana. Ta odsek upravlja po navodilih uprave Gostiln'Skd dom tn skrbi m red v njem. Odsek lastnikov bufetov lani ni obravnaval nobenih vprašanj. Združenje je imelo tutdH lani potom svojih Članov zastopstvo pri davčnem odboru, Id je povsod energično ft^t11** — ni carjev. Ljubljansko Zdrtzlenje šteje 346 od teh je 168 moških. 164 »enakih, IS pa je pravnih oseb. Teh 345 članov j« Imelo skupaj 352 gostilniških podjetij. Pri podjetjih je bilo zaposlenih 910 cev, m sicer 9 poslovodij, 15 poalovodkfcij, 4 kuhinjski Šefi, 31 plačilnih natakarjev, 24 plačilnim nataOcarlc, 252 ssssssgasfes, 86 natakarjev, 124 kuharic. 18 kuharjev. 6 r, 2 37 vajencev, 14 vratarjev in 334 ostalih pomožnih mod. V zastopstvu župana je pozdravu zborovale© načelnik obrtnega oddelka g. dr. Brilej. ki je omenjal uspešno sodelovanje mestne občine m Združenja. O davku na potrošnjo, ki je eno najbolj perečih vprašanj za gostinsko obrt, je poročal višji komisar g. Franc Havc Omenjal je, da bodo zopet uvedeni po gostilnah in vobče po gostinskih obratih računski listki in da bo treba plačevati od vsakega računa nad 5 din 25 par. Nad računi bodo vodili kontrolo rjT)earinski organi, vendar se bo mogla ta davščina na predlog stranke sporazumno z mestno občino pavšali rati. V imenu Zveze gostinskih združenj in pa v imenu Zbornice za TOI je pozdravil zbo-rovalce g. Majcen, ki je očrtal delo Zveze in njen« intervencije pri pripravah za novi državni zakon o trošarini na vino In žganje ter prikazal težave ki jih bodo imeli gostilničarji z novo uvedenim registrom, Po blagajniškem porofHlu, ki ga je podal g. Bežek, je v imenu nadzornega odbora poročal g. Skerlep, ki je predlagal nadzornemu odboru raz resnico. Razresni-ca je bila sprejeta soglasno, nakar so sledile volitve. Za predsednika je bil ponovno soglasno Izvoljen g. Maks Đolničar. m podpredsednika pa g. Franc Kramar z Gline. Sledile so volitve ostalih Članov uprave in so na svojih mestih ostali vsi člani stare uprave, »Adriana Lecotrareur« Ljubljana, 16 Drevt bo v opernem gledattAču velike italijanske romantične opere »Adrt-ana Lecouvreur<. sa katero je BSfjasal libreto po K. Scrlbea m aV Legtouveju A. Colantti uglasbil pa jo je Franceaeo Čilea (preval S. Samec). Delo je aeto efektno In je imelo velik uspeh na vseh svetovnih odrih. Med pevci je zelo priljubljeno, zlasti zavoljo obilice igralsko In jMSJkiu hvalež-nsa vlog. Jaso ljubljansko is^slsoUtoi, ki je prva ▼ državi, sta skrbno pripravila dirigent Anton Nsflat in režiser CarB Debevec. Nacrt za Inscenacijo je po režiserjevi zamašil izdelal gtodaHfiki scenograf ing. B. Frana, dekoracije pa js izdelala gledališka stik ama pod vodstvom g. Skružnega. V naslovni partiji bomo snaali našo do nadarjeno lirično sopranistlco, Ksenijo Vidan jsvo. ki je t aadnjsh letih s vrsto odličnih odrskih kreacij dokazala, da se pno njena umetniška pot stalno navzgor. Poleg njenih lepih uspehov ▼ »Bobe mi c, >Prodanl nevesti«, >Lohengrlnu€ in »Jolantic, bo »Adrianac nedvomno nova stopnica v njenem razvoja. Razen duetov z Mavrici jem opozarjamo lepo naftno arijo sssssaaai v nje-______ _ ■ JunaJko tenorsko partijo Mavricijs bo pel naš prsi ki js v taldh vl©g_ __ r_____ Partija sama je zelo efektna — I ▼ MUftOB 1 l*tt. *> > pni ' finrico Ca ruso. danes pa je v njej zlasti znan B. Gigli!) — in bo nudila našemu priznanemu pevcu možnost najširšega pevskega razmaha. Njegovi blesteče melodiozni dueti z Adriano v prvem, drugem in četrtem ter junaška bala*, a v tretjem, dejanju spadajo med najlepše točke vse opere. Ljubosumno in maščevalno princeso Buillonako bo pela gospa Mila Kogejeva, ki so jI noblesne partije posebno blizu. Topla, pristno človeška figura režiserja Mlchoneta. bo našla v Vekoslavu Janku svojega mojstrskega oblikovalca. Starika-vi, povsod varani princ Buillonski bo Drago Zupan, njegov večni drug Abbe d' Cha-zeufl pa Banove c. V ostalih partijah nastopijo se: španova, Poliče va. Lupsa :n J. Rus. Vse v vsem obeta biti predstava >Adriana Lecouvreur« zanimiv dogodek. PFAFF ŠIVALNI STROJI IGN.VOK TAVČARJEVA 7- Iz Metlike — Zvočni kino otvarja pomladansko sezono s krasnim filmom »Heidic, ki bo predvajan v soboto 16. t. m- ob 20. uri ter nedeljo 17. t. m. ob 15. in 20. uri. — Nov grob. V Metliki je v sredo 13. t. m. umrl g. Papič Jože, vulgo Kotek. ki je bil kot dimnikarski mojster splošno znan v okraju. Bil je dobrodušen mož. Pokojniku blag spomin, žalujoči rodbini nase iskreno sožalje! — Muhasta ura. Pravijo, da je bilo še pred mnogo leti ugotovljeno, da je ura v cerkvenem zvoniku potrebna temeljitega popravila- čim dalje bolj se kaše potreba o resnem razmišljanju za odpravo nedostatka, kajti ura teče in kaže, kakor ji pač dovoljuje obrabljeno in zarjavelo kolesje, samo pravega Časa z nje ni mogoče razbrati. Mnogim potnikom je povzročila že dokaj nepotrebne jeze, ker so zamudili vlak. V interesu meščanstva bi bilo, da bi prav ta ura kasala točen čas. saj je veČina navezana, da po njej uravnava čas svojih ur. Velike važnosti bi pa bilo tudi za dober glas letovišča in je zato skrbeti, da bodo Imeli gostje priliko pri nas nemoteno uživati krasote bogate belokrajinske prirode z občutkom, da se lahko zanesejo na točnost ure! Inserirajte v „S1* Narodu44! Recitacijski večer Umetniškega kluba Pestro je bifio na večeru zbrano občinstvo in hvaležno prirediteljem Ljubljana. 16. marca. Dvorana Delavske zbornice ie bila skoraj polna. Prišli so kniiževniki ki so v svojem pisateljskem delu sodobno usmerjeni, ker so j:m stvariteliske oči obrnjene k socialnim problemom in lc orobi emom posameznika, svobodnega človeka, v odnosu do za iedniče. Prišli so v častnem številu mladi, za nove ideie navdušeni ljudje, ki se iščeio v kaotičnem okoliu ter skušajo dobiti odgovor na vsa vprašania. ki jih doba neusmiljeno vsiliuie mlademu pokolenju. Prišli so tudi mnogi, ki spoštujejo enostavno slovensko besedo ter čutijo dolžnost, da oddajo svoi obolus. kadar jih kulturno udeistvuioci se Dosamezniki povabijo. Pestra ie bila torei publika in hvaležna, kakor ie pokazalo odobravanje. Sai se nismo bali. da bi v dvorani na tem večeru zevala praznina pred Dultom na odru, ker vemo. da imaio Mrzel. Kranic in Bartol že »svoio publiko« in ker vemo. da kulturna zavest v Liubliani še ni tako okrnjena, da ne bi bilo zanimania za mlade tvorce, ki se občinstvu šele predstavljajo. Igor Torkar ie najprej namesto uvodne besede čital dva soneta in kratko prozo. Torkarja zanima problem živlienia in problem borbe za duhovni napredek. Ob njegovi prozi smo občutili prav izrazito, kai je človek, ki živi polno živlienie. ki tve- ga, ker ga ne ovira io predsodki in ker krni v njem življenjska sila. in kar ie človek, k; živi nekako mimo resničnega živlienia obrnjeno, jalovo življenje. V oblikovanju ie Torkar razgiban, krepak in jasen, zdi se. da bo uspel predvsem v realni prozi. Vladislav Kiauta je prečita! odlomek o jetičnem slikarju, ki se zaveda, da mora umreti, pa se mu zaradi tega vzbudi močno hrepenenje do življenju. Kiautova proza kaže že dokajšnio dovršenost v sradnii oblikovanju in psihološki utemeljenosti. Ludvik Mrzel ie čital odlomek iz svoie komedije. Ostal je zvest samemu sebi v tem, da gleda najbolj človeške nrobleme življenja, čeprav so naiboli vsakdanji in navidezno nepomembni, nekako s kozmič-ne?a. skorai metafizičnega stališča. Jože Kranic ie izrazit realist. Z novela, ki io je preči tal ie podal nov dokaz, da ie spreten obl.*Hotel Zorac kar je gotovo velika novost za Ljubljano. Tudi Madžari posvečajo veliko pozornost filmski industriji in so se danes že upeljali na svetovnem trg- . Pri nas v Jugoslaviji se Je do sedaj predvajalo že gotovo dvajset madžarskih filmov in je povsod veliko zanimanje za te filme. Posebno je ugajal vsem film »Hotel Zora«, ki se je v Zagrebu predvajal nepretrgoma 18 dni. Kar dviga madžarske filme je posebno poudarjati temperamentno in sentimentalno originalno cigansko kapelo, ki je izredno dobro podana v filmu »Hotel Zora«. Snov filma je vzeta iz sodobnega peStanskega družabnega življenja, ki je polna zapletijajev, duhovitih prizorov, pikanterij in ciganske godbe. V filmu »Hotel Zora< poje član peštanske opere dr. Pailo Imre. Opozarjamo na današnjo premiero tega filma v kino Matici. Paula Wessely v filmu »Marija Ilona« Ljubljana, 16. marca. Kino Union igra te dni krasen film. v katerem vidimo po daljšem presledku eno največjih umetnic filmskega olatna. Paulo Wessely. Ta izvrstna in povsod oboževana igralka je pokazala svoio umetnost že v nekaterih nepozabnih filmih, vendar prekaša njen film »Marija Ilona« vse njene prejšnje vloge. Sama umetnica pravi, da je bila »Marija Ilona« njena najljubša vloga in da je z režiserjem Gezo Bolvarijem ustvarila svoie najlepše filmsko delo. Film je izdelan po romanu Os- walda Itldilala TuaHca. ki )e osebnost Marije IIone v svoji knjigi ored-očil z bogato pisateljevo fantazijo. Največja odlika filma le Pavla Wessely sama. Ona se je v svojo vlogo tako vživela, da ima Človek, ki gleda flm neizbrisen vtis. da gleda pred seboj ono pravo Marijo Ilo-no. ki je bila rojena na Ogrskem, živela na Dunaju in se kljub temu čutila za zavedno stoodstotno Mad žarko, ki je sicer z vsem ognjem iskreno ljubila avstrijskega zunanjega ministra Schwarzenberga. kljub temu na z veseljem in a prepričanjem posredovala med cesarskim Dunajem m Košutom LajoŠern, voditeljem madžarskih upornikov. Njena igra. njene kretnic mimika, vsa njena pojava v filmu »Marija Iloria«. vse ie nri Pavli Wessely tako pristno, naturao, da je lahko čisto mirno umetnica sama dejala, da le Marija Ilona njen najboljši in najlepai film Iz Kranja — Gledališki oder Narodne čitalnice ponovi uspelo komedijo Ivana Cankarja »Za narodov blagor« v nedeljo 17. t. m. ob poi 21. uri v gledališki dvorani narodnega doma. Vstopnice so v p red prodaji v trgovini g. H3ebša na mestnem trgu. — Zdravniško dežurno sIužbo na O UZD ima v nedeljo 17. t. m_ zdravnik g. dr Panoe PaveL — Kino v Stražišču predvaja t sobota IS. t. m. in v nedeljo 17. t, m. zanimive fSme ob običajnih urah. »Neapelj, mesto poljubov«, »Boben in saksofone in »Beli tiger«. Obiščite predjubilejne Sagerje. — Pevski od«ek »Vzajemnosti« priredi v nedeljo 17. t. m, ob 16. url v Cankarjevem domu »Prosvetni popoldne« na katerem nastopi pevski zbor, deklamatorji. pevci- kupletisti, igralci pa bodo nastopil v enodejanski burki Vstopnina je — Trgovine bodo odprte v nedeljo It. t. m. (jutri) In v torek na dan Sv., tudi dopoldne. — Vlom v kočo na Stola. V kočo na vrhu Stola, ki je last podružnice SPD v Kranju, je bilo v začetku mesena vlomljeno in so zlikovci, ki so varjstno hoteli izropati kočo, vso notranjščino, s* katere so bile že vse stvari odnesene, močno poškodovali V kočo so vdrli skozi vrata v kuhinjo ln razbili stol ln ga zažgan. Kaže pa, da se niso zadovoljili samo s tem temveč so hoteli zažgati tudi kočo kar kažejo jasno odtrgane deske In na kup nanosena polena in oblanci. K sreči se kup nI hotel vneti sicer M gotovo ostalo od lepe koCice, ki obhaja letos 30-letnico postaviš-▼e. le ie nekaj kamnov. Komur bt bilo lca| znanega o nesramnih vlomilcih naj io jasa oblastem ali pa podružnici — Prva nogometna tekma* Zopet ja osV vela nogometna sezona vnasem mestu fes v goste bomo dobili v nedeljo znanega rivala ljubljanske skupine L razreda SK Hermes, ki je znan po svoji t»imi*ni igri in katerega duša je srednji napadalec Brodnik. Tekma prične ob % 15. url na igrišča SK Kranja. — Roditelja! mataimk se vrat t gimnazijski telovadnici v ponedeljek 18. t. m. Ob % 16. url SOKOL FIlm je poleg tega tudi vsebinsko izredno zanimiv in napet: vsi igralci ki sodelujejo poleg Pavle We»elyjeve. Paul Hdrbiger, Willy Birgei, so znani in priljubljeni tako. da bo vsak posetnik. ki at bo te dni film ogledal v kinu Union, imel za- Načelstvo Sokolskoga priredi tečaj za kandidate za odsluženje skrajšanega vojaškega roka. Tečaj bosta vodila br. Slane Rado, res. konjeniški poročnik, in br. Vizlar Jože, rez. paiadijskl poročnik. Tečaj se bo pričel t ponedeljek, 18. t, m. ob 20. uri ▼ telovadnici ▼ sokol-skem domu. Prijave sprejema nScVmik br. Borisek Jože. Vabimo vse, ki telijo odslužiti skrajšan vojaški rok, da te tečaja udeleže, prav posebno pa vabimo, da prljavije svoje kandidate sosednja bratska Sokolska društva Šmartno, Jd Vače. Zdravo* >StOVBNSri NAROOc, t«. •jfe 63 DNEVNE VESTI — Odlikovanja na srednju* l°lafc. Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje so bili odlikovani dr. Pecovnik Adolf, direktor XTX. dri. resi. gimn. v Ljubljani, Bur-gar Anton, direktor real. gimn, v Kočevju in Franc Gnjeada, profesor klasične gimn. v Ljubljani Z redom sv. Save IV. stopnje: direktorji Alič Franc v Ptuju, inž. Zobec Ivo v Murski Soboti, Kor bar Fr. v Kranju. Bernot Ciril, ćemažar Prane, Grafenauer Franjo, dr. Ee Josip, dr. Novak Fran, Ov-sanek Josip, dr. Savnik Roman, Ramovš Albina, Sivec Ivan, Vodnik Dora, dr. Vrečar Ivan, vsi v Ljubljani. Dalje: dr. Kociper Janez, Skok Franc, Fribnik Karel, Žrv'ortnik, profesorji v Mariboru, Napot-nik Josip v Celju, Stiplovsek v Ptuju, Kmet Mirko in dr. žontar Josip v Kranju, Potokar Josip v Murski Soboti. Z redom sv. Save V. stopnje Anžič Anton v Ljubljani. — Iz državne službe. Upokojena sta Karel Mahkota, administrativni direktor Glasbene akademije v Ljubljani in Karel Jeraj prof. srednje glasbene šole v Ljubljani. Za rednega profesorja Glasbene akademije v Ljubljani v 3/1 je imenovan Janko Ravnik. — Pregled avtomobilov in motornih koles za območje sreskcga načelstva Ljubljana fizvzemši občin sodnega okraja Vrhnika) bo v sredo, dne 20. t. m. od 8. do 13. pred poslopjem oddelka kontrole mer v Ljubljani, Grudnovo nabrežje st. 17., kjer bo tudi zamenjava evidenčnih tablic. Srečko načelstvo poziva vse lastnike motornih vozil, da pripeljejo svoja vozila ob določenem času na kraj pregleda. Seboj je nrinesti prometno knjižico in vozniSko izkaznico. — Iz zdravnifike službe. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani dr. Ozimič Lea, dr. Krasnik-Zupan Ivka in dr. Benlgar Jclc. — živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 8. marca so bila slinavka in parkljevka na 31 dvorcih, vra-nični prisad na 2, steklina, garje konj. svinjska kuga in svinjska rdečica po 2 slučaja na vsakem dvorcu. — Turni smučarski tečaj SPD se bo vršil od 30. marca do 7. aprila. Zbirališče bo v soboto 30. t. m. v Mojstrani v hotelu i Triglav«. V nedeljo krenejo tečajniki skozi Krmo v Stanlčevo kočo, dalje r.a Kredarico, preko Hribaric v dolino Triglavskih jezer, na Komno, na Vogel, na Crno Prst in v nedeljo dne 7. aprila sc vrnejo Iz Bohinjske Bistrice nazaj domov. Izleta preko Triglavskega pogorja se morejo udeležiti lo povsem Izvcžbani smučarji, ki morajo imeti s seboj vso potrebno opremo: smuči, kože za smučI, zelene naočnike, mazilo proti solnčnim opeklinam, toplo perilo ln okrepčila za med potio. Za prehrano ln prenočišče v kočah SPD bo preskrbljeno. Fnteresentje naj se prijavijo najkasneje do 23. t. m. v društveni pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4/1. — — Iz »Službenega lista«. - Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. ?2. z dne 16. marca objavlja razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1940/41 s pravilnikom o izvrševanju proračuna itd. — Ke varnost poplav. Iz Zagreba poročajo, da Sava še vedno narašča. Včeraj je bila že 2 m nad normalo. Vsako uro naraste za 3—5 cm. V Sloveniji naglo kopni sneg in tako bo Sava še nar .^oala. Tako preti Hrvatski nevarnost večjih poplav. Ob železniški progi Križevci -Zagreb se je voda razlila tako da je že mnogo travnikov ha njiv poplavljenih. Tudi pri Slavonskem T^odu 5ava močno narašča. Vode naraščajo tudi v Bosanski Krajini. —i Gradnja unske proge. Na odseku unske proge med Kninom in Trubarom se gradbena dela naglo nadaljujejo. Zdaj polagajo tračnice, ki bodo položene do konca poletja, oe ne nastanejo nepričakovane ovire. — Zasebni name&cend zahtevajo 6 urno delo. Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih tn industrijskih uradnikov zahteva že več let uvedbo nepretrganega delovnega dne. V četrtek zvečer je bila v Zagrebu konferenca zastopnikov vseh pHvatnih nameščencev, na kateri se je tudi obravnavalo to vprašanje. Sklenjeno je bilo obrniti se na pristojne oblasti s prošnjo, naj se uvede za privatne nameščence 6 urni delavnik skozi vse leto in sicer tako, da bi delali privatni nameščenci nepretrgoma, ne pa dopoldne tn popoldne kakor doslej. — Nov grob. 12. t. m. je umrla v Ljubljani ga. Frančiška Kurent. Pokopali so to včeraj ob 11. dop. pri Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše Iskreno notarje. —. Izletniški vlaki ob praznikih. Do no~ \e§& voznega reda bo vozil na Gorenjsko osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, na praznike sv. Jožefa, velikonočni ponedeljek, vnebonod in bm kostni ponedeljek kot izletniški vlak. Za povratek bo Izletniški vlak. ki prihaja v Ljubljano ob 22.10. — Dražbo za dobavo gromova, peska In Ti ■iiiii* za posipanje cest Je razpisala mestna občina ljubljanska v »Službenem listuc kos 19 dne 6. marca ln bo dražba 29. marca. 151—n — Za zaAčlto otrOfc ra primer vojne so darovali: KotHč Alojzij. Ljubljana, 200 din; >Intex*, tekstilna družba, Kranj 500 din; Vidmar Marko. Domžale 10 din. J-Blasnika nael. Ljubljana, 100 d4n: Ferdinand Elfler. Ljubljana 500 din; Hrovat * Kamp.. Ljubljana, 200 din: Charles Moitae tovarna lepenke, Tržič 400 din; >Vuna-teks<. Industrija volnenih tkanin. Maj-Snerk 200 din: Tovarna atojll, Majftperk, 200 din; »Jugolana«. tekstilna družba, Cr-nrtBe 20 din: Adolf Mergenthaler. tovarna usnja. LJubljana. 50 čtn. Vsem cen j. darovalcem se podpisana Unija za zaščito otrok naf-akrenele zahvaljuje. Unija za zaAMto otrok, Ljubljana, Beethovnova 14. Restavracija »Slon« slovi kot prvorazredna kuhinja po najnižjih cenah. vhod iz Prešernove nHce nudi poleg dobre hrane odlične male zakuske. Vedno sveže torte in drugo pecivo. — Pijača zelo dobra ćrez ulico 1 dinar ceneje. V KLETI v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek godba s plesom! Vljudno se priperoča in jamči za najpozor-nejto postrežbo KRI*, restavrater j — PoStne upokojence obveščamo, da Je ! ministrstvo poŠte dovolilo tudi vsem upokojenim postnim nameščencem znižane . pristojbine za pakete, ki jih oddajo "ali j prejmejo. V ta namen bo poškilim upbko-j jencem vse Ljubljane izročala samo glavna pošta te vrste spremnlceVTežna pristojbina za pakete do 10 kg: znaša" i din, preko 10 kg pa 2 din. — Vsi poštni upokojenci, ki se želrjo okoristili s to ugodnostlo, naj se s svojimi legitimacijami zglasrjo do 31. m. 40 v upravniški pisarni" glavne pošte, da bo potem pošta mogla nabaviti potrebno število spremnjc. * Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razp:suje eno mesto zdravnika-uradni-ka v škof ji Loki eno mešEo pogodbenega zdravnika specialista za otroške* boVzni v Mariboru in po eno mesto pogodb snega zdravnika v Kostanjevici, st. Jerneju na Dolenjskem in Žužemberku. Rok za vlaganje prošenj je 6. aprila 1940. — Praznik sv. J°žefa pade letos na torek, kar je ugodno za planince smučarje, ki utegnejo odpotovati iz Ljubljane že v soboto, da se naužijejo gorske zimske prirode in vročega gorskega solnca v nedeljo, v ponedeljek in še deloma na praznik v torek, ko Se vrnejo nazaj v dolino k delu. >Zlatorog« kot izhodišče za vse muške ture v Triglavskem pogorju ima na razpolago 40 postelj v 20 sobah. Na K omili je zapadlo 5 cm prsiča na 110 cm visoko podlago, Dem. ima na razpolago še 20 postelj. Pri Triglavskih jezerrh le keča SPD oskrbovana do konca aprila ter razpolaga s 16 posteljami v 7 sobah Ln z 10 ležišii na kurljivem skupnem ležL:čn. na podlago 135 cm zapadlo 10 cm pršića, izborna smuka. Pod Triglavom bo oskrbo-\ana Stani&ava koča od 20. t. ta. dalje, po potreb: tudi Triglavski dom aa Kredarici, vendar naj se turisti preiihodao javijo mi-mogreae v Ste niče vi koči, Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana od sobote preko nedelje in prajaufca sv. Jožefa, snega 90 centimetrov, na razpolago 18 postelj v sobah. V Kamniških plan nah bo oskrbovan Kocbekov dom n\ Koroš'ci od 16. t. m. daljo in Frišaufuv dom na Okrešlju od 21. marca dajie, povsod jo ugodna. Siiiuka. Dam na Krvavcu je izhodišče na ture proti planini v Korenu. Kompotelu in Velikem Zvohu. raspela ga s i0 posteljami v sobah in j 22 ležišči na skupnem ležišču. Na Vel ki Planini je koča SPD dostopna tueii pešcem, ker je pot dobro zgažena. Uporabna je že avtomobilska cesta v Dora v Kamniški Bistrici, kjer si lahko privoščimo sclm-enje v ležalnikib pred Domom. Planinci, iarabte lopo vreme in hitite v planine. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD. Ljubljana Aleksandrova 4-1. — Za nabavo perila sir^maAnim otrokom, ki se oskrbujejo na otroškem oddelku splošne državne bolnišn'ce v Ljubljani, je pokojni kamnoseški mojster Feliks To-man v svoji oporoki volil .-.esek r.yO din. Zavod bo omenjeni znesek po svojem preudarku uporabil v dol^če: ■ svrhe in se za velikodušni drr iskieno zahvaljuje. Uprava splošnr državne bolnice v Ljubljani. — Vreme. Vremenska naooved nravi, da bo deloma oblačno, stanovitno in zmerno hladno vreme. Včerai ie deževalo v Zagrebu. Sarajevu. Visu. Splitu. Rabu in Du-"urevniku. Najvišja temperatura ie znašala i^a Habu 19. v Splitu 16. na Visu. Kumbo-ru in Dubrovniku 15. v Beogradu 14. v Sarajevu 13. v Ljubi j \ 9.6. v Zagrebu 7. v Mariboru 3. Davi ie t;azal barometer v Ljubljani 767. temperatura ie znašala —2.1. — Nesreče. V bolnico so snoči prepeljali kolarskega pomočnika Franca Klobčiča iz Ljubljane, ki mu je v delavnici padla na prsi težka deska in ga poškodovala. — Žagar Ivan Simončič iz Ljubljane je včeraj žagal na cirkularki drva. Clrkularka mu je odrezala prste leve roke. — Na Celovški cesti v Dravijah je včeraj neznan mo-tociklist podrl 8-letno hčerko ualuzbenca cestne železnice, Heleno Dobnikarjevo. Dekletce je dobilo hude notranje, pa tudi več zunanjih poškodb. — Delavec Vinko Peterka iz Domžal je včeraj padel z lestve, se potolkel na glavi ln si zlomil levo ključnico. — Na delavca Ivana Mavrica, zaposlenega v električnem transformatorju na Črnučah. Je včeraj padel železen drog in mu poškodoval levo nogo. — V bolnico so prepeljali tudi železniškega delavca Edvarda Skopca iz Radeč, ki je na progi tako nesrečno padel, da si Je zlomil nogo. Poskusite Izborne novo bok prvo pivovarne Union, ki je od danes naprej v prometu! (—) — Po nesreči ustrelil očeta. V vasi Re-šetari pri Slavonskem Brodu je 19-letni Stjepan Lukič po nesreči ustrelil svojega očeta. Prišel je domov ln ae Jel pogovarjati a očetom. V roki je držal samokres, s katerim se je igral, vendar je vedel, da je nabit. Kar se Je samokres sprožil in krogla je zadela očeta v glavo, da se je mrtev zgrudil. Ii Ljubi lane —•J TJmril so ▼ LJubljani od 8. do 14. marca: Korenini Aleksander, 74 let, pro-kuriat Kreditnega zavoda. Bencina Janja, roj. A rito, 57 lat. goetikilčarka, Stari trg pri Rakeku, Makotter Roza, 68 let. za-sobnica. Rak Angela, 26 let, kuharica, Šuštar Ivan, 90 let, vodovodni instalater, Plesa Marija, roj. Bohinec, 52 let, vdova po strojevodji drž. žel. v p., Bo ran Eme-rik, 72 let, profesor v p. in skladatelj, Ja-vorsek Elizabeta, 77 let snažilka teina, srednje šole, Lednik Rudolf, 3 mesece, sin fotografskega pomoon'ka. Kurent Frančiška, roj. Škrkrvnik, 81 let, žena upravnika poŠte v p, Debelak Rihard, 76 let, višji davčni upravitelj v p., Geljaflc Marija, roj. Presečki, 58 let, žena pek. pomočnika. Rožna dolina, Kilar Marija, roj. Mal-ly, 91 let vdova rac. nadsvetrrka v p. V ljubljanski bolnici so umrli: Pilih Martin, 67 let, zidarski pozo. Celje, dr. Korun Valentin, 75 lat gimnazijski ravnatelj v p., Potoenk Franc, 76 let* kotlarski pomočnik. Marklč Mihael 78 let žeL upokojenec, Rak Jal ob, 84 let pletar, i£uda Jama," obe. Sv. Krištof arez Laik o, Stnoa-ser Peter, 76 let občinski ubogi. Grabio, obč. Gorje pri Radovljici, Majcen Mari a, roj. Sluga. 83 let vdova sedlarskega mojstra, Urisk Franc, 75 let rudar v p.* Loke pri Zagorju, Maiinar Jelka, 29 let. zasebna uradn'ca. Lokve, Demlce, Rahle MIlan, 1» let, delavec Vrteiika. voj. barake, Pacelt Bogomir, 8 mesece, sin Šoferja. Zaloška c. 121, Korošec Franc, 7 let sin posestnika. Ravne, ftmfLrtno pri Kamniku, Tiaier Slavko/ 1 lelo. sin služkinje. Lom pri Tržiču, Bukovtilk Anton, teTlei, dalsV NOVOST ZA LJUBLJANO! glasbeni velefilm Prvi madžarski KINO MATICA — TEL. 21-24. Predatave ob 16.. 19- in 21. uri. v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri HOTEL Zelo zabaven film iz sodobnega pestanskega družabnega življenje — poln humorja, ciganske godbe in duhovitih prizorov. Originalna ciganska Kapela Magyary fmrc, v glavni vlogi ciaa pestanske opere dr. Palim Fmre Ta film je dosegel po vsej Jugoslaviji velikanski uspeh — samo v Zagreba je bil na programu skozi 18 dni- vec. Pastor Ječe. 6 tečnov. sin zasebnega uraonlka, Prapttotnb, Sv. Pri-nvoč pri Kamniku. LrC-^ar Ivan;;, 57 let, i,ens žel. sJučitelja v p.. Dol. Logatec, Kcuiana m r.injor-ia se preloži vsled praimika velikega petka od 22. na srodo 27. marca ob S.,>0 na vojaškem strelišču. —lj Na *vojena ko^rcert«. ki bo v rv^^e-nedeljek 18. t. m., bo izdajal aianjst Marjan iipovšek tudi domače avtorje in sicer so na 5T>orodu Premrl s ^voiimi Variacijami za klavir, Sfcvic s štirimi £tud*iami v obliki maie klavirčke silite. Osteroana ■*e vzel S Uri m?"niat\nre. od fkerj^r-a pa Tri noeturna. Tal:o se je c»doml Mmafifm skladateljem eden našlli najodličnejših nianJstov izvaialcev. Dela eo prav gotovo zelo interesantna in morejo zar«arm.ti našo koncertno publiko. Poleg navedenih skladateljev bo tevaja! Marjan IipovSek Sonate Scarlattiia. Havdna in Beethovna, Debussy-ieve Tri premdiie m kot sklepno ti— Podpore na Javni b°rzi rfin Ln v°-ja^kl Obvezniki. Ko so jeseni družine nekaterih vpokl;cancev na orožne vaje ostale brez zadostnih sredstev, sta tem družinam priskočili na pomoč mestna občina in javna borza dela, pozneje pa le vse to prevzel odbor za podpore iz sredstev državne blagajne; Tisti, ki so se zglRsil pri javni borzi "dela. so dobili redno podporo za brezposelne a deležni so ie offl s?ve- i da le tisti vpokl:cancl. ki so imeli 'oiiko bomlikega zavarovanja, da so po predpisih Imeli pravico do re^ne podpore za brez^Soseme. Veliko primerov pa je, da marsikdo, Id se je po orožnih vajah vrnil, nI vec dobil dela in je ostal brez posla. Ko je šaradi te brezposelnosti prišel na javno borzo dela z več:no podpore ni rriogfel vec dobiti, ker jo je pd predpisih j izčrpal Še med vojaškimi vajami. Zato so seveda nekateri brezposelni z družinami zašli v težak polofaj '=n stisko. Ja\Tia bor-as\" dela* nT mogla " po k>or iznačati dva- j krat, Ifržavrii odbor pa* za nazaj tudi ni j mogel datJ*"rx)dpore. Vsem takim nosna- j nja Javna borza dela da je zdaj tudi za | te vojaške podpirance na razpolago iekaj kreditov ter naj se zato na Javni borzi dela zglase vsi, ki so poc.poro izčrpali med vojaelco vajo in bi zdaj zaradi brezposelnosti spet potrebovBli povVp^ro. točko svojega koncerta Chanin^vi Dve etuTjp to &berzg v "b-molu. Koncert bo v irreflrl fUheumonlcni avorana, žacetect ob ____________ - WEB9P»* DANES ob 20. uri, v nedeljo ob pol 3., pol 6. in pol 9. uri dva izbrana filma SCIPION AFRIŠKI agedevinaki velefihn, prikazuje gigantske borbe med Rimljani in Kartažani, ki so se vršile v tretjem stoletju pr. Kristusom, za nadoblast v Sredozemskem morju. ULICA BREZ RADOSTI Vam prikazuje tajnos i predmestja, v katerih se skrivajo bitja brez radosti in brez pravega življenja. KINO >IOSTF Cene običajne. KINO MOSTU mt ^"!^l>>»-ir-w. ^JSSS^SSSaSBSBBBSBBSBaMMidSSlSSS Najlepši francoski fiim, ki je bil v Parizu istočasno predvajan v 10 kinematobratih I PH^^B5s*TlS*Ma7 CTD ACTf V &L Viviaue Romance. JCr>lJ& 9 k\ ImsHLCV a !• Pierre IVIaJichard. Italmu in drugi. Dramatični prizori, ki Irastično prikazujejo duše"ni konflikt . . . Ljubezen, strast, flirt in ljubosumnost . .. KINO SLOGA, teL 27-80. Danes ob 16., 19. ln 21., jutri ob 10.30, 15., 17.. 19. in 21. 20.. predprodc vstopnic v knjigjj*ni Glasbene Matice. —lj Zveza yo*rpodinj vabi mamice ln njih malčke na svojo razstavo »Za mlade mamice«, ki se otvori canes ob 17. uri v društvenih prostorih Gradišče 14. 153—n —lj Spomlad Je tu — Ob koncu sezone zadnje domače koline, dobre krvavice, pečenice — izboren cviček iz znanih Vrčko-vih vinogradov iz Rake nudi in se priporoča gostilna »Strelišče« PcKiroznikorn. 132— n —lj Wno Moste predvaja od danes do srefe zopet dva izbrana filma. Scipior afriški prikazuje velike borbe, ki so ae vršile v tretjem stoletju pr. Kr med Rimljani in Kartažani, med Hanibalom in Seipionom. za nadoblast Ui gospostvo nad Sredozemskim morjem. Za mladino se predvaja ta film po znižani ceni 2.— din danes ob 5. uri, v nedeljo in na praznik sv. Jožefa ob 10. popoldne. Drugi film Ulica brez radosti, v glavni vlogi Dita Paiia. piikazuje tajnosti predmestnega življenja, kjer ni radosti in pravega življenja. Film je globoke vsebine. P res kr bite si pravočaano vstopnice v predpror'aji. —lj Ker je morala Glasbena Matica ljubljanska 8. t. m. napovedano ponovitev Prešernovega sonetnega venca odpovedati, obveščamo da se bo to delo ponovilo definitivno "dne 29. t. m. Qb pol 7. uri zvečer. —lj Smrt blage žene. V četrtek pop. je izdihnila skoraj 91 let stara gospa Marija Kilar jeva, roj. Mallvjeva iz Tržiča, stanujoča na Cest* 29. oktobra bivši Rimski) štev. 9 v Ljubljani. J3Ha je vdova po računskem nadsvetniku Jerneju Kilarju, mati pred pol leta tragično preminilega generala Adolfa Kilarja, inšpektorja Rlka Kilarja. hčere Ane KasteliĆeve, soproge veletržca v Novem mestu i. dr. Vzlic svoji visoki starosti je ostala blaga pokojnica do poslednjih dni svojega življenja bistra ter je prebirala »Slovenski Narod« in poslušala poročila radia. Vzrasla in vzgojena v ugledni tržiski usnjarski rodbini, se je o-likovala z nobleeo mišljenja in Čustvovanja. Lep spomin pokojnici in vsem sorodnikom naSe so žal je! —lj Duhovni koncert versko-dobrodelne-ga skrbstva. Pravoslavno versko-dobrodel- no skrbstvo priredi jutri, v nedeljo 17. marca ob 20. uri zvečer v dvorani Kazine duhovni koncert. Vstopnine ni. Dobrovoljni prispevki se sprejemajo s hvaležnostjo, ker so namenjeni za notranjo ureditev pravoslavnega božjega hrama v Ljubljani. Člani cerkvene občine so vabljeni, da se kon-oeita zanesljivo udeleže. —lj K. o. J ugo>siP venske nacionalne st'-'anke na Viču ponovno vabi vse svoje članstvo na redni obJni zbor, ki bo drevi tečno ob 20. v salonu gostilne g. Ivana P!mata na Glincah. Po poročilih činite-ljev bodo poročal! zastopniki banovinske ki sreske JNS in OJNS, zato pričakujemo, da ©e bo članstvo udeležilo občnega zbora v polnem številu. u— Zaključno predavanje v <»raštvu Pravnik bo drevi ob 18. v zbornični dvorani univerza. Prost vstop za vsakogar. Predaval bo undv. prof. dr. Metod Dolenc: »Zapriseganje na našem jugu nekdaj in z4ajc Po predavanju sestanek pii Mraku na Rimski cesti. u— Predavanje Pedagoškega drnftva; drevi ob S. v predavalnici Mineraloškega inštituta, g Miroslav Zor »Vzgojne ODlika v skavtlanuc. Vstop prost. u— Teden vzgojnih večerov za stara© na drž. poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Drevi zaključek: prof. Rudolf Kobilica o temi »Vzgoja delavnosti in volje-temelj življenjske vzgoje.« Vsi starši bežigrajske mla'line vljudno vabljeni. Vstop prost. Iz Maribora — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega adravnika jutri v nedeljo 17. marca dr. Teohald Zirngast Kralja Petra trg 3, na praznik 19. marca pa dr. Stanko Pogrujc, Maribor, Tvrševa ulica 14. — Nočno lekarniško službo Imata od danes naprej Minafikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25—85. ter Rem-eova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleskandrove to Meljake ceste, tal. 25— 32. — Poučni predavanji. Snoči je predaval v Ljudski univerzi v okviru Ljudske univerze. Tujskoprometne zveze »Putnik« to Jadranske straže Putnikov ravnatelj S. Vrkrnanin »z Sušaka o hrvatskem Primorju. Za predavanje je bilo živahno zanimanje in je bil predavatelj deležen toplega priznanja. Njegova izvajanja je pojasnjeval film, ki prikazuje prirodne krasote od Zagreba do Raba. — V klubovih prostorih tukajšnjega Angleškega kluba pa Je predaval snoči dopisnik »Times« iz Beograda Mr. Ralph Parker. V lepem Številu so se zbrali k prorovanju člani in prijatelji An-rrteekega kiiiba, ki so ž zanimanjem sledili pi edavateljevim izdajanjem o osebnih vtisih i* Prage. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Prizori velike napetosti v filmu Vihar nad Azija V gl. vlogah: Conrad Veidt. Mičlko Meinl Rog Duchesne Predstave: danes ob H d. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek _ob Va9. url Prihodnji spored za velikonočne praznike BELI JOHGOVAN Skrivnosten graf v vlaku Maribor, 15. marca Od očividca sano prejeli sledeče zanimive vrstiee: Po opravkih sem potoval iz Maribora. V današnjih čas;h potovanje n^ pr'jet~o. So peč vojni časi, ki imajo svoje odme e povsod v svetu. Poseben doživljaj pa sem Imel sedaj, ko sem sedel v kune'u vi t ka. ki je prišel z onstran meje. Poleg mene j« bil v kupeju £e samo mlaj3i človek Ko so ga vprašali za potni l;»t, je pokaral svoie listine. Vae v najlepšem reou. Tda besedica preveč je razkrila, da se prr.v za prav mJadi človek, ki je sedel navidezno mirno v kupeju in kadil cigareto druT-če piše, kako«- je blo navedeno v listinah Za dana Sli je čase ni to n'č posebnega. Zanimalo pa me je predvsem to. da je bil moj mladi sopotnik po rodu grof. Ta okolnost, kl je v teku razgovora prišla na dan. je dala pobudo za nadaljnje zanimanje. M'a-di grof je postal zgovoren. Ko je n. n »-sel razgovor na. zavoj, ki je bil postavljen v kotu kupeja, je s prostodušno iskrenostjo takoj povedal, kaj je v njem. Vse-b na zavoja zares ni bila od muh. Taktih predmetov običajno potniki ne vozijo s seboj po svetu. Končno se jc Se zgo'ilo to, da ae je mladi grof odrekel doticne-^u predmetu, čes da ne mara imeti z njim nobenega opravka. Grof je nadaljeval vožnjo proti jugu nase države. Ne vem pa* če ga bo pot pripeljala kdaj nazaj, od koder je prispel. Snežne razmere Poročilo Tnjskoprometnih zve« v Ljubljani In Mariboru. SPD in JZSS 16. marca 1910. Kratijska gora, 810 m: —7. barom eter se dviga, jasno, mirno 10 cm snega, aren. Krnica: 140 cm snega, sren, Fo*qjuk» 1300 m: —8, jasno, mirno, 80 con snega. Erjavčeva koča na Vršiču. 1515 in: —7. jasne. 90 cm snega, sren. Radovijlca, 470 m: —2. jasno, prisojno 5 cm snega osojno 10 cm. osrenjen. BOhinj-Sv. Janez, 530 m: —3. jasno, prisojno 20, osojno 40 cm snega, osrenjen. Bohtaj-ZJat°rog, 530 m: —3, delno oblačno, 35 cm snega, osrenjen. D°m na Komni, 1520 m: —11, delno oblačno, 115 cm snega, osrenjen, deloma sranec. Triglavska jezera: —12, delno oblačno, 130 cm snega, pršič, D°m na Krvavcu, 1700 m: —9, jasno, 85 cm snega, osrenjen, Koča na Veliki planini, 1558 m: —8. jasno. 55 cm snega, osrenien. BIba na Veliki planini. 1508 m: —8. jasno, 105 cm snega. prSič. DOro na Kofeah. 1500 m: —5, jaano. 60 cm snega, pršić. Valvasorjev "dom, 1180 m: —8 Jasno, 40 cm snega. Koca na Zelenici. 1554 m: —3. delno ablae no 136 cm snega, prft*č. Peca, 1854 m: —7, jasno, 60 cm saiega, osojno erež. Senjorjev dom, 1522 m: —11, jasno. 70 om snega, osojno srež. Podkoren, 800 m: prisojno 15. osojno 40 cm snega, srež. Z Jesenic — Jutri, na cvetno nedeljo bo gostovalo pri naa v Delavskem domu (Jesenice-Fužine) delavsko kulturno društvo ^Vzaiem-noet«. Ob treh popoldne odigra izredno posrečeno »Burko o jezičnem dohtarju«, zvečer ob osmih pa NuSičevo Igro v 4 dejanjih >Pokojnlkc. Kdor se hoče razvedriti ln prav od srca nasmejati naj torej pride v Delavski dom — Glavna skunftcina SK Bratstva *w bo vrtna v nedeljo rine 17. t. m. ob 9. uri t restavraciji Mesar aa Jesenicah, Btey. fi3 Slroo 5 Jalovo prizadevanje naših borcev proti alkoholizmu Misli ob zaključku letošnjega treznostnega tedna — Stvarni načrti za uspeta* borbo proti zlu alokholizma, ki uničuje nal narod, so Izdelani, ttjda ni denarja za njih uresničenje Ljubljana, 16 marca Z današnjim dnem se zaključi letošnji >tTeznast.n.i teden« 2e tretji je bil, a bli je tudi mnogo bolj skromen kot sta bila prva dva lani in predlanskim V šolah ec nekateri učitelji povedali učencem, kako škodljiv je alkohol v cerkvah so opozorili na pogubne posledice pijančevanja m na zasluge, katere si človeška duša pridobi s treznostjo kot krepostjo nekaj javnih predavanj o škodljivosti alkohola je tudi bilo To je pa bilo tudi vse Pozornost Javnosti je obrnjena trenutno k vprašanjem, ki utecnejo biti usodna za nas in pozabili smo skoraj, da je vprašanje slovenskega alkoholizma prav tako usodno vpr *anje za na* narod ter da Je alkoholizem brez dvoma ena najtez|lh. najbolj zsmotan h m najbolj ukoreninjenih slovenskih IjudskU bolezni. Čitali smo pred dnevi iavno vpras^nie. kaj je z L!go proti alkoholizmu. Liga obstoja ln dela oziroma je delala ter naredila popoinoma konkreten načrt za pobijanje alkoholizma v Skvveniji in zdravljenje te hude socialne bolezni pri koreninah Toda osta'o je pri načrtih, ker n* na razpolago dovolj — cienarja ta tudi ne delavcev ki bi se Žrtvovali za izveJbo načrtov In za r*v-obno delo med najširšimi plastmi naroda. Lanski treznostni teden je potekel v znamenju gesla *Re*imo mlaitno pred alkoholom* Ob zaključku zborovšnla T^ig-e proti a'koho'izmu je bila soglasno sprejeta občima sromenca tn prav ta spomen ca je v bistvu stvaren nsčrt za t>obi-janie a'koholizma v Sloveniji, toda bese-da mora kri postati In ta beseda ž^l ni kri DostaJa niti dc letošnjega treznostne-gft tedna ker ni — oVma rja Da bo saBSita mladine pred alkoholizmom uspešna se mora pričeti se pred ro-Jstvom otroka. Kvaliteta potomstva je od-t-isna cvi đe Ine podlage roditeljev. Tz-meH vseh činlte'lev kl okvaHaio dedno pollago slovenskega rodu v največji meri ie alkohol Problem slovenskega alkoholizma "e zato mnojjo važnejS- orav 1e bila nakazana stvarna pot za rešifev problema alkchoT'zma med medino še vedrio velia da ie v Sloveniji okoh 200 ono šolskih otrok slabo tj^men^h to je okoli R0 odstotkov: da je 6~ o^?fotkov liudsko-tp'sk'h otrok nasn^nih k pitju TsJcoJTolnih nijac ma-ke mladine pa celo 73 odstotkov, v yiror.odnih kraj:b pa skur-ai celo ^5.5 odstotka §e vedno no^jo otroci v vinorodnih kraiih v šole vino in žganje za malico namesto mleka in kruha,- Alkohol zem je ena na^ežMh ovir pn nravem vzgojnem delu. V rodbinah, kjer starši v«*ani Diiači n1 pogojev za zdrav razvoj otrok Za vzp-orno delo v kraiih kjer prevladuje alkoholizem mora biti učiteljsivo Dosebno pripravljeno in psiho-'o*ko usposobljeno. Tako se ie glasla četrta točka lanske spomenice ln edmo v tej točki se 1e n^kai storilo. Liga proti alkoholizmu ie namreč organizirala poseben tečai za učite1 je kjer ?e" ie 65 učlte^ev in učitelje seznanilo pobl-žje In globlje z naJogami. ki naj jih opravijo vsak na svojem področju v borbi proti alkoholu. Liga je nadalje zahtevala, da morajo držav« in samoupravne oblasti Aorti vsa, da se bodo dosledno izvajali precpi&l. s katerimi se mladina obvaruje pred zlorabo alkohola. Starostno mejo v pogledu zaščite mladoletnih je treba povišati. Poleg že obstoječih omejitev, naj te prenove prodaja alkohola pri športnih in drugih mladinskih prireditvab. Večjo pažnjo je '.rejba posvetiti prisJjenjemu zdravljenju p kancev iž na\»de in evgehični zakonodaji. Propaganda trezrjosti naj se tzvais v širšem oB^egu bn po smotrnem načrtu. V3^k posameznik se mora prd ruži t! temu boju zavedajoč se svoje odgovornosti za bodočo usodo naroda. Nobenih novih predpisov tn uredb nismo dobili glede prodaje alkohola mlado-etnikom, pijanci hodijo v gostilne, kakor so hod'11 prej in vpliv alkohola na zJoč tast ven ost se ni prav nič zmanjšal. Med zločinci v kaznilnicah je gotovo Še vedno ena petina pijancev Iz navade, umorov se zgodi v pijanosti ie vedno v 53 primer h od sto. ubojev v 62 prtmsrh od sto. težkih telesnih poakodfo tudi v 62 primerih od sto javn'h nasilstev v 57 primerih od sto. »polnih posilstev v 46 pri-mer'h od sto ta tatv n v 28 primerih od sto. Zavodov za prisilno zdravljenje pijancev ni in jih se dolgo a* bo. LetoSnji teden naj bi bil organiziran tako, da bi pokazal alkohol zem kot socialno in gospodarske vprašanje Liga proti alkoholizmu tal tega nacrta nt zvedla Pa kaj bi tud- koristilo, ko mV »tvarr. načrti iz preišniega leta za rešitev mla-itae pred alkoholizmom niso oili izvedeni S samimi nač-rti >n besedami pa teli pro-n'emov ne bomo reSili Kako težak rr**P° iarskl m socialni problem je v wezi oobiiamem alkoholtžma v Sloveniji kažejo ug-otovtve bansk'ftgra svetni Pca VHa-limlrja Kureta V Sloveniji ie vinogradništvo zelo važna kmetijska panoga v 4 okrajta v 10 okraiih pa sp'oh najvažnejša,' od katere dobiva kmetovalec gTav-n' lohodek 9 katerim oblači sebe (n dniž'-no. plačuje davke posle delavce, kupulf orodje ta Izdržuje posestvo V teh okra-'m se preživ'ja od vinogradn'Stva nad 300 ci5M>^ ljudi, kar znaša več kot eno petne prebivalstva Šlovenlle Zanmlvo oa 1e to da znaša letni konzum vina na osebo v Franciji 130 1. v Tta.I'j1 110 |, v* T ugasla vi-ji ta Sloveniji pa samo 30 1 ta vendnr je v Franc 11 in Italiji odstotek pijancev mani§1 kot pP nas Pri nas 1e mnogo pl-ianeev mno^ro pa tudi detalb ali popolnih absttaentov, drugod pijejo skoral vsi a — zmerno! Vojn! oškedovanci čakajo na izplaHIo Skrajni čas je že, da se ta zadeva po 20 letih končno uredi Ljubljana. 16 marca K notici, ob javi jer v »Slovenskem Narodu« 24. februarja pod naslovcum: »Vojnim oškodovancem •< svetuje malo več energijec. nai omeni 3 Se naslednje: Pisec svetuje in priporoča oškodovancem več energije. Ta njegov jasvet je zelo pameten in h val vreden, toda pomanjkljiv Zelo bi bili veseli in h ^iežni. ako bi navedel nekaj praktičnih nasvetov odnosno povedai kako je treba na najučinkovitejši način zagra-hiti stvar, da bo prav. Že pred 20 leti j« bila ocenjena škoda vsakega vojnega oškodovanca. Tozadevno smo čitali vse podrobnosti in znano je, kam so romali ti akti. V ta namen so se vršila zborovanja, ki jih je vodil v Ljubljani g dr Pretner. v Mariboru g. For-nazarič Na teh sestankih se je mnogo debatiralo ta govorilo o skoradžnji rešitvi. Toda Se danes zaman čakamo, da dobimo to. kar nam po zakonu gre. Na zborovanju smo slišali žalostno novico Ko je bila pred leti deputacija v Beogradu In je tozadevno poizkusila intervenirati pri merodajnlh faktorjih, se je morala brez uspeha vrniti (?omov. kajti v Beogradu so pregledovali akte pa so vi- deli, da so zahteve prizadetih pretirane in smešne. Razumljivo je. zakaj so odstopili in se niso hoteli več zanimati. To je bil eden glavnih vzrokov, da je vse zaspalo in ostalo na mrtvi tečki Seveda, če je j dekdo zahteval pol milijona za pohištvo. : kar je bilo smešno, ni čuda. da je vse ' utihnilo Vsi. ki so upravičeni in pošteni, pa ne bodo ti peli zaradi nekaterih požreš-nežev lp celo tako naivnih, da so s svo-j jimi zahtevami ustavili ta preprečili vsak j na>"aljn,ii poizkus glede ugodne rešitve te-| ga vprašanja. Žal. da imamo take ljudi. Mislili so. da jim bodo izplačali vse kar oCefTOOd aiaqaQ -iizorpajd ui rcsidnn op^} oq trota, človek pa. ki se hoie uvrstit} med take. naj se vse zavrne. V po#tev naj pridejo samo tisti, ki so upravičeni do tega Izplačila. Vsak poedinec. naj pod prisego prič dokaže svo,io odškodnino Ne fceUrno pa. da bi jo dobil tu»ii kak slepar, katerih je mnogo. Res je. da čakamo na vojno odfkodntao Že 20 let in če bomo spali in čakali pred zaprtimi vrati se utegne zgoditi, da bomo čakali se nadaljnjih 20 let. Eden v Imenu mnogih Iz Celia Protituberkulozna liga v Beli Krafini Njeno začetno delo je zelo uspešno — Veliki nacrti za boiiačnost Metlflca. 15. marca V Zdravstvenem domu v Metliki se je v nedeljo vršil občni zbor ProUtuberkuloz-ne lige. ki mu je prisostvovalo lepo število poverjenikov in članstva. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. p. Nor-bert. ki je poudaril splošne ligine potrebe ln poročal o nalogi lige za Belo Krajino. Podrobno društveno dekr^nje je bilo razvidno iz izčrpnih poročil tajnika g. Ma-vrina Antona in blagajničarke gdč. Albine M ožin a. Iz poročil je bilo razvidno da je bilo delo lige v lanskem poslovnem letu posvečeno predvsem protituberkuloznemu dispanzerju organiziranju ln Izvedbi pro-tituberkuloznega tedna zbiranju članov, sodelovanju z dispanzerjem in lajšanju bede najootrebneifiim. Kmalu po zadnjem občnem zboru, id je bil lani 25 marca, je bil v Zdravstvenem domu montiran rentgenski aparat, poslovati pa 1e začel dispanzer oredvsem zaradi začetnih finančnih težkoč šele s 1 julijem preteklega leta. Organizirano delo za nsb'ranje članstva s po-^očio liglnih poverjenikov se je ^e'o obneslo in je število članstva dosesrlo skupno okoli 1500 Upoštevati je treba posebno nizko članarino, ki znaša za posamezne osebe 5 din. za družme samo 15 din m je v primeri z drugimi sorodnimi ormari*zari lami gotovo najnižja in le tako vsakemu omogroeen vstop v ligo široko zasnovana in izvedena je bila prireditev protituberkuU'znega tedna. Liga sodeluje prav Izdatno pri /sakoletni zimski mlečni ak-ih ki so le deležni revni šolski otroci Glede na novo otvorjenj dispanzer je liga sklenila s Hig'ensklm zavodom posebno popodbo o delovni skupnosti ki bo obojestransko povečala uspehe. Po tej pogod- bi upravlja proti ruberkiiloznl dispanzer poseben kuratorij ki sestoji Iz zastopnika Hig zavoda. OLTZD Novo mesto, sres sanlt. referenta in kraj oZjesra o-bora lige s predsednikom mestne občine g. Ma-lešičem Ivanom liginim tajnikom g. Ma-vrinorn in blagajniCarko gdč. Albino Mo-zlna. Proti tuberkulozni dispanzer je v kratkem času od ustanovitve aem opravll vprav oerromno delo. aaj je sistematično preiskanih ie polovica šoloobvezn'b otrok, dalje vsi člani, ki so se prijavili k pregledu In lepo Število Ustih, ki so se zatekli v Zdravstveni dom pa se le izkazalo da tim je bil rentererio1o*]cl premer« zelo potreben S protitub dispanzerjem se le ligi Sele prav odprlo polje vsestransko koristnega udejstvovanja Velikansko čelo je nredvideno s sistematičnim pregledom posameznih vasi. da se doženejo vsa nevarna legla jetike tzoUrajo okolici nevarni bolniki in pravočasno nudi vsa pomoč vsem. ki so 1e potrebni To delo narek u.ie predvsem vnetega sodelovanja vseb članov potrebne uvidevnosti lokalnih Činiteljev in naklonienosti oblasti, ki naj prekorjstno akcijo gmotno dobro podpro Dokler po bosta liga kakor dispanzer dobivala razne subvencije predvidene y vsakoletnih ob činskih proračunih, le na papirju. svoje haloge ne bo mogla vršiti tako kakor na reku je zdravstveno stanje Bele krajine — posebno pa metliškega zdravstvenega oko lisa. Za novo poslovno leto je bil v eelptj Izvoljen stari odbor s predsednikom g. p Norbertom na čelu. v nadzorni odbor pa sta bila izvoljena g. BItenc Drago in g gnan Franc. —c Celjski trgovci so zborovali. V četrtek zvečer je bila y mali dvorani Narodnega doma redna skupščina Združenja .rgovcev za mesto Celje, ki ima 201 Člana in 145 članic ter 967.528 d:n čistega premoženja Po poiočil h predsednika g Rudolfa Stermeekega ter tajnika in blagajnika g. Blažona so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: predsednik Rudolf Ster-meck , I. podpredsednik Josip Jagodic D podpredsednk F'ranc Dobovičnik, člani uprave Lečn k Lukaa. Martinčič Mislej. Plavc in Ravnikar. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni gg Kramar, Nar-d n in Poženel. za člane špecerijskega odseka Fazarinc Golmajer Jagodč, Ravni kar in Safar, za člane mamutakt.urnega odseka DoboviCn k. Mislej Stermecki. Su-mer in šentjurc za člane časfnega octbo a ra pa Stermecki. Kramar in Dobovičnik. O raznih gospodar?k h zr-devah tta poro-čala tajnik Zoornce za TOI dr. Plesa in tajnik Zveze trgovskih združenj dr. Pu-stisek z Ljubljane Skupščina je poudarila zahtevo, da se v Celju ustanovi nuno potrebna avtomatska telefonska centrala za Celje in za vea Štiri zdravUšča. ki gra-Vtirajo v Celje. Uprava je prejela pooblastilo, da preskrbi za novo celjsko carinarnico pr meme poslovne prostore in da v ta namen v primeru nujne potrebe na razpolago vas odvisni kap taJ združenja. Združenje se bo tudi zavzelo za odpravo kramarskih sejmov v Celju in za ukuvtev krošnjarjenja z manufakturnim blagom. Delovanje Združenja trgovcev za mesto CeJ ie. ki je lani v jeseni praznov-alo 20-letn:co obstoja, je bilo tudj v pretekli po- slovTil dobi intenzvTio ln uspeSno. —c Udeležite *e KomemoTacije, kj jo priredita mc^ka in ženska podružjj ca CMD v Celju d revi ob osmih v mali dvorani Narodnega, doma v počast:tev spomina pokojnin nafoVifTih oV>br6tnika\' gg. ĆrniHja- na L loka in Pranja Krajnca. Govorila bosta ge:. prof Janko Orožen in učitelj Franjo Ros pel pa bo zbor Celjskega pevskega društva, —e Ljudsko vseiioilMfle, V risemiej meščanske Šole bo predaval v ponedeljek 18 marca ob 20 prlmarij dr. L. Šavnik iz Ljubljane o temi »Rak na maternici«. Predavanje bo s sk ontičnimi slikami. —c Samarijanski tečaj. Sreski odbor društva Rdečega kriza v Oeljii jav^-*a vseim. ki so se prilivi Ti za semartjen?»kt tfev.aj. da bo na Jožef ovo 19. t. .n. ob 9. dopolutoe v preda>*^mic^ v Zdravstvenem domu v Qrt?gorčičevi ulici sestanek za dPr loč tev predavanj —c Ve»reča na nj^vl Na železnem pri Veliki Piresici se j€ v četrtelč bbneirec5-la trietna poseotnlkova hčerka Sl?v'«a Jelenova Kg so na niivl zaž'gaii odpadke ln suhi jad. se je otrok preveč pribl'-žal ognju vsled česar se mu je \mrla obleka Qek1jc9 je dobila hude orvekline po hrbtu OdVaM so jo v celjsko boln'co. *—c V cO*.fs*rr b«1n*c " je umrla v "četrtek 4lletna gtv'ija Angela ftus>»onffeya Iz Celja Na Ostroanem pr* Celju Je um rt petletni sinček upokojenega orožnika Milan seligo —c Prijateljska noremetsjs tekma med SK železnicarjom iz Maribora n SK OUrn-rterm se bo pričela v ner'elk) 17. t. m ob 13 na Ol Trrpovern igr'scu'V* Ga barju. T«K» na bo gotovo nu-dia lep športni užitek. Ob 13 30 Se bo pričela p^e^tekana med SK storaml m rezervo Olimpa. PROTI ZOBNEMU KAMNU —c M7adfi)Skl prednja«Id zbor 8«kriškega društva Ceija-matice. V nedeljo 31. marca Ob 9. dopoldne se bo pričel pouk v streljanju, ki se bo nadaljeval vsako nedeljo. Ko bo nastalo lepše vreme, se bodo pričele na letnem telovad scu vaje v prostih panogah pod vodstvom strokovnjaka Mladinski zbor se bo trudil, da si bo za letošnji pokrajinski zlet v Celju ves naraščaj nabavil slavnostne kroje. 'Jvedi bo-io zbirko z« zletni fond za vsesokolski zlet v Beogradu. Za v t ji moški naraščaj bo 21 aprila v Celju medžupni tek po polju, zupa naj bi predpisala tek tudi za ženski naraščaj na progi 800 m. Tudi ko-lesarsk- odsek bo kmalu pričel delovati. Nameravana gledališka predstava bo zaradi obremenitve s pripravami za pokrajinski zlet izostala. *" --c V Ćeljp se Je spet pojavila *MnavKa in parkljfvita^ Mestno poglavarstvo v Ce-fju 'razglasa, da je bila 1L L m. uradno ugotovljena sl'navka ln parkljevka na Cest na Dobrovo 18 v Gaberju pri Celju Zaradi tega Je mestno poglavarstvo odredio uk. epe. da se ta kužna bolezen čimprej zatre. Gaberje je proglašeno za okuz.no, vsi ostali kraji celjske občine pa za ogroženo področje. V Celju so do nadaljnjega ukinjeni vsi živinski ln kramarsk: sejmi. Na mestnem področju je prepovedan vsak svoboden ln trgovski promet s parkl;arjL Izdajanje ln podaljšanje živlnsk h potn h listov je uk njeno. Izvzeti so samo parkljarji, ki so določeni za zakol v mestni klavnici. Dovolj en jc za odpremo parkljarjev z ogroženega področja v drug picz lahko izda samo banfika uprava. —c ZdravnSko dežurno službo za čia«e OIJZD bo imel v nedeljo 17. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ul ci. na Jožef ovo 197 t m pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kbienčevi ulicL »Pekovska« na Šentjakobskem gledališkem odru Z uprizoritvijo te veseloigre so *entfakcb£ani ponovno potrdili svoj l 1. ves Ljubljana. 16 marca Kdor objektivno zasleduje delovanje na Sin amarerskih odrov mora ugotoviti, da je SentjakobSKi gledališki oder ki tanko i ^aaov9lj5,tvom pcgteda na svoje deio nazaj po pravici na glasu »odskočne deske« za mlade, nadobudne talente v poklicno delo Pretežna veČina izmed sodelujočih seveda niti ne misij na to. temveč deTa le iz lju bežni do igratske umetnosti, iz čistega idealiz »na rfollKo nesebične požrtvovalnosti ieži v takem delti, more gledalec, ki se Drtde samo 2abavat. le težko, uganiti £at< Je dolžnost poročevalca, da poudari oho kar se zdi mogoče razvajenemu gledalcu samo po sehi umevno Pr\'o Kar pade v oči Je oprema scene ki se vidno boljša od Igre do Igre iz skromnih dekoracij preji njih let posta ia scena vs* okusnetSa in so-.ldnejša. kar dokazuje po eni strani umno gospodarstvo, pr drugI pa i-pričuje ambicioznost ln sposobnost scenografa odnosno fnscenatorja >Pekovsko< Je presadil iz nemSčlne ln postavil na oder g Savo KJemenčič'. ki je podedoval umetniško kri po svojem očetu splošno znanem slikarju ln lutkarskem pionirju Kdor Se sper-inja »Janeza S Mn-ca« bo ugotovil da vdahne g Savo Kle-menčič v vsako Igro. ki io režira n^kaj svo^skega Tam podčrta sentimentalnost ln romantiko tu ljubkost In ve«-'dno tn tako da vsaki svoji ms^enaciii orlgintilen okvir Vedno prinese kako novo zamisel, ki poživi dejanje. Po daljSem č^su le nastopil zopet g Ko šak kot hiron ^tmkeli katerega 1e podat res Izvirno. Skoda da ne igra pogosteje Hčerko barona Štruklja je pa podala ga. Sancinova oovo odkiitje sentjjaJcobsk ga 3dra 2e pn »Uježu« j-1 dokazala, da zna 9 svojo lepe pojavo podati elegantno damo. >enđar Ji dekliška ^!oga bolje pnstoja. Kot Metka je lahko uveljavila vso svojo ljubkost in zaigrala na vse registre Kila je neubogljiva in trmasta, razigrana, navihana in zaljubljena maščevalna celo in spravljiva ter tako razkrila vse čare ženskosti Ni čuda. da se je v tako dekle zaljubil do uses ln čez mladi Dobernik (g. Haažič) Pa tudj naron Zlatic (g Plevelj) se je ne bi branil, če bi ona njega hotela. Pa se je Metka le rajSl odločiia za svojega Maksa, čerav sta si bila 2e hudo v laseh kot poslovna konkurenta G Han*ič je že tradicionalni ljubimec sentjakobčanov. pa tudi v radiu slidimo pogosto njegov zvonki glas. G Plevelj odkriva izrazito igralsko nadarjenost Izvrstna sta bila v mimiki ln maski ga Bučar leva kot Zofronija pL Limoni In g Lavrlč kot Frnlkola. Nov odrski talent Je vsekakor gdč. Vidiceva. ki je zaigrala kuharico UrSko nad vse tem-oeramentno čisto svojski lik je ps postavil g Milčinskl. ki ie s p >srečenlmi kupleti in Igro potegnil nase vso pozornost ohčin-stva in Je žel ponovno priznanje pri odprtem od-u Tudi cčetova kri Vsi ostali =*odebpoči. bodisi pred ali za kulisami, so opravili svoje nalogp pohvale vredno. Glasbeni del je vodi' g Dic »Pekovska« ki bi se v ostalem lahko 'menovala »Baron Štrukelj«, vsaj v pod-nos'ovu. je Se^tlakobčnnom lahko v ponos dmsdm odrom p« zaledna Izpodbuda za resno in smotrno deio. —fo. Križanka Pomen besed Vodoravno: i. živilo, 4. del voza. S- Žensko ime, 10. veznik, 11. kiparsko orodje, 14. učenje. IG. časovna enota. 17. predlog. 18. oro£;«, 20. števnik. 21. mesto na Hrvatskem, 22. dragocena tekočina, 23. ženski glas. 25 kem znak za prvino. 26. svetopisemska oseba 28 kem. znal: za prvina, 20. listnato drevo, 21. pogojni veznik. 33. prestoUča evrposke drŽave, 3». planina Bolgariji. 86. kos pohištva. Navpično • 1. n redno topna žival. 2. osebni zaimek. 3 lesena posoda. S. del glave, 6. veznik, 7. morska riba. 9. rusko mesto. 12. kem. znak "za prvino. 13. kazalni zaimek. 15 gorenjska reka, IT. obrežje. 19. predlog. 20. osebni zaimek, 22. mornarski poklic, 24- krdelo. 26- kem. znak za prvino. 2? kvar ta. 29. meeto na otoku Braću iO. število, 3§- oziralni zaimek, 34. predlog. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. jeza, 4. disk, 8. Una. 10 l * 11. go. 12. Bog 14. tu, 15 peron. 16. Sn (kositer), 18. sod. 19. ve. 20 loj, 21. tri, 22 as. 23. lih. 25. v v. 20. Velea 27. iz. 29- Kos, 30. on, 31. jed. 33 ono, 34. Atos. 35. spev. NavpVjno: 1. Jugoslavija. 2. eno, 8. sa 5. lg\ 8. sat. 7. Kjuscivanov. 9. VorosJlOv. 12. Bes. 13. gol. 17." noi 19. vrv. ?S lek, i 24. bes, 28. set, 80. one, 32. do, 33. op. Iz §efi*v<7<*a — Kuhtnfa za revne otroke LetoKnjo hn-do zimo so občutili mrndi naibolj naši ♦olarčki Nekateri imajo do V>le po dve un hoda veliko ne po e*>o uro Samo domačim so bili tsko srečni, ds iim ni nilo treba gaziti snega po gozdnih kolovozih. Radi pomanikania premoga je bilo letošnjo zimo več Sol zaprtih za dalje časa Pri nas premoga pać ne more primanjkovati, saj «ja kopljejo v tukai'nph rudnikih in to celo v rovu pod Solo Uprav:čeno na bi starci za svoje otrobe iz oddalten.h vasi lahko prosili dg bi otroc1 lahkr ostal doma. kadar ie visok sneg saj je bd letos tako visok da b» lahko mar«ikster- prvo'o'ček osta! v niem Toda staro tega niso storili, ker jih otroci k temu mso silili Kljub hudemu mrazu in visokemu *ncgu so otrobi let<>s razmeroma malo o«Ta|a!i doma Ka-Ico bi ps tudi ne hodili 2 vesel iem v Co'o, ko te jim ps letošnjo zimo popravljajo sama presenečenja Najprej so imeli na tr>li božićnico in vsak je dobil lepo darilce Vsa darila so nabrali flg. učitelji in učiteljice sami Tako bogato d<">«lTi^.kih kmetov velike količine mleka ki ga dajejo ob 10. dopoldne otrokom v šolski kuhinji To je bila od tukajšnjega učiteljstva gotovo najlepša gesta, kar smo jih pričakovali, zvezana z velikimi žrtvami Kako zadovoljni SO otroci 9 postreženimi dobrotami, govore njih nasmejani obrazi in nasmehi na ustih, ko se po zaužitih dobrotah s polnimi želodčkt vračajo nazaj v razrede, kjer se z lepim obnašanjem in pridn;m učenjem od-do'žujejo svojim dobrim učiteljem. Našo učfteljstvo pa. ki tsko dobro razume potrebe naših krajev, zasluži po'eg velike hvaležnosti ofrtrfc in njihovih staršev tudi javno prizna nje I UMARAJMO GRADITI PIVKOV ŠOkĆLSKl DOM BBBHBSBBS Stran 6 »SLOVENSKI NAROD« sobota, lft. mm 1M0. 8tev. ft3 Država, kjer ne poznajo Ta srečna država je Vatikan — Papež krize Papci Pij XII. je pomislil na Kristusove besede »Mojc kraljestvo ni od tega sveta«, ko je zrl prvič z balkona Vatikana na 0.44 km- svoje države, kateri je zdaj edini poglavar, dooim se razprostira njegova duhovna oblast po vsem svetu. Odkar ie bila finančni minister zapusti prazno blagajno, ko odloži svoje posle. Nikoli pa se nismo slišali o finančni krizi v vatikanski državi. Vatikan ima povsem uravnovešen proračun ki odrekel se je celo večjim dohodkom, do katerih ima pravico. Govorimo o sklenjena lateranska pogodba, je pootirV kždna država neodvisna z lastnimi poštnimi znamkami, radijsko oddajno postajo, železnico in lastnim finančnim ministrom. Te posle opravlja kardinal m državni tajnik poleg poslov zunanjega ministrstva. V drugih državah delajo finančnikom gospodarske krize hude preglavice in marsikateri papeževi pravici razpolagati z vsemi cerkvenimi dajatvami in odrejati davke, ki bi jih moral plačati vsak katoličan na svetu pod kaznijo izobčenja iz cerkve. Če pomislimo, da ima katoliška cerkev zdaj 350 mi-lliionov vernikov, bomo razumeli, da bi m lahko papež preskrbe! nekaj milijard letnih dohodkov, tudi če bi papeški davek i omejil do skrajnosti. Dejansko se pa papež zadovoljuje z naslednjimi štirimi viri dohodkov: 1. Obresti od 750,000.000 lir v gotovini in ene milijarde Hr v 5*/t državnih papirjih, ki jih je Mussolini pred 10 leti izročil kardinalu Gaspariju, ko je bila podpisana late-ranska pogodba. To je biLa definitivna odškodnina sveti stolici za škodo rz 1. 1870. 2. Dohodki od prostovoljnih zbirk, ki se prirejajo večkrat na leto po večini cerkvenih občin sveta m ki se stekajo v Rim. 3. Dohodki od Vatikana, Laterana. papeževe palače Castet Gandolfo. vstopnina od muzejev Vtd. 4. Dohodki, izvirajoči iz podeljevanja naslovov, razveljavljanja zakonov itd. Koliko pa porabi poglavar katoliške cerkve od sto milijonov Hr, ki se naberejo vsako leto ▼ blagajni za svoje osebne potrebe? Zelo malo ali točno rečeno — nič. Pred leti, ko je prebival papež v svoji palači v Castel Gandolfu, je neki visoki uradnik Vatikana pravil, da so prinesle papeževe počitnice papeževi blagajni 250.000 lir, namestu da bi bile zahtevale odgovarjajoče izdatke Ta denar so vrgla nešteta darila, ki prihajajo dan za dnem v Vatikan in krijejo v obliki oblek, živil itd. papeževe osebne potrebe. Verniki so podarili papežu vse, kar nosi. rabi ali bi mogel rabiti od njegovega avtomobila do radijskega aparata, od ure do toplomera in naočnikov. Lani je dobil Vatikan posebno mnogo daril. 2ivil je dobil toliko, da zaradi vročine niso mogli vseh porabiti. Precej so jih morali prodati m izkupiček je znašal 200 tisoč lir. Papež sam kot rečeno nima nobenih izdatkov, pač pa gre vsako leto precejšnji znesek v njegov tajni fond. Ta denar se porabi za podpiranje siromakov ki se ne morejo obrniti na javno dobrodelnost. Sveta stolica podpira mnogo takih siromakov. Skrivnost zraščenih dvojčkov Zdravniška veda si zaman prizadeva najti vzrok nastanka tako zvanih siamskih In normalnih dvojčkov Iz New Yorka je prasoela nedavnu vest e ločitvi zraslih dvojčkov Lucia in Sim-plicija Godina. Operacija se je nosrecila v zadnjem trenutku. Lucio ie bil nevarno cboieL, dobil je pljučnico in podlegel ji je. Takoj po njegovi smrti so se kirurgi odločili za nevaren poskus, da bi rešili smrti dragega brata dvojčka. Prerezali so mo-sL.ček med živim in mrtvim dvojčkom in v z£.čeku ie kazalo, da se je operacija posrečila, da bo torej ostal drugi dvoiček živ. Kirurg: pa niso mogli nadomestiti še žive: emu dvoičku dela drobovja, ki sta ga imela oba skupno in tako ie umrl tud. drugi dvoj .V nekai dn: rx> operaciji. Dvojčka sta bila rojena na Filipinih in v Ameriki sta vzbuiala mnogo pozornosti. O n*ih so prepovedovali, da sta bila doma znana kot zelo strastna avtornobiiista. Nekoč je Lucio ušel strogi kazni samo zato, ker sodnik ni hotel, da bi bil z niim vred zapri tudi njegov brat. Ko sta bila stara 24 let sta se Lucio in Simol.cio cženila z dvoičkama in slike teh redkih zakonskih parov so šle do vsem svetu. Brata Godina na nistfa edina na svetu, ki ju ie zadela tako strašna usoda. Skupek zrašeene dvojčke so rodile že mnoge m a .ere ln zdravniki so že ooetovano do-sfcus3i ločiti i in. če je en dvoiček umrl pred drugim. V našem stoletni se ie taka ooeracija celo posrečila. Kirurgi so dela- Itanfel Lesnenr Ef rinka lz Um li celo poskuse ločiti s&unaj zraščene dvoi-cke pred smrtio enega, toda taki poskusi so se vedno končali s smrtio vsa i enega, če že ne obeh. Vse ie odvisno od tega. kako sta dvojčka zraščena. Vsi »siamski dvojčki a izvirajo iz enega zarodka in so torej vedno istetja spola. Zarodek se v prvi fazi razvoia razdeli v dve polovici. Ce se razdeli povsem, nastaneta dva otroka, pri neoooolni razdelitvi pa navadno tudi dva. ki pa sta na enem delu telesa zraščena. Znanost ie dala raznim vrstam zraščenosti različna imena. Tako sta spadala slavna siamska dvoička. ki so ju pred 60 leti kazal? oo vsem svetu, med takozvane ksvlopage. *tenice in niihova zraščenost ie posebno zapletena. V takih primerih se ni posrečila še nobena ooeraciia. Znanost ve zaenkrat še zelo malo o vzrokih, da se oplojeni 7.arodek razdeli in da nastanejo dvojčki odnosno, da se iaiče-ce razdeli samo nepopolno in da orideio na svet skupaj zraščeni dvoički. Iz zarodkov amfibij znajo učenjaki umetno ustvariti dvojčke tako da zarodek orevidno razreze j o s pomočio lasu na dva dela. Če se posreči popolen razrez, nastaneta dve živali. V nasprotnem primeru pa dobimo različne izrodke z dvema slavama in enim tnrpom ali dvema trupoma in eno glavo. S tem je sicer dokazana možnost delitve, ni se pa še posrečilo na it i vzrok tega pojava pri človeškem zarodku. Mož in ženina ročna torbica V Bostonu je znan sodni*; Snvders. ki si je s svojo galantnostio zaslužil mnogo simpatij med ženskim svetom. Snvders deluje namreč pri ločitvenem sodišču in večkrat stori uslugo ženam, hrepeneč.m po ločitvi ali bolje rečeno po alimentih brez moža. V nasprotju z Evropo ie bila Amerika vedno na strani žen in od tod njihova velika samostojnost, pa tudi samozavest, saj dobro vedo. da ie zakon odnosno sodnik vedno na niihovi stran.. Tudi v Bostonu se ie hotela neka žena ločiti od mize in postelje zato. ker ie bil mož vzel z mize njego ročno torbico in jo odprl. To ie smatrala za osebno žalitev, za izraz nezaupanja. Bridko se ie pritožila, češ da je bila možu vedno zvesta, pa ji je s tako nehvaležnostio poplačal zvestobo. Sodnik je vprašal moža zakai je odprl ročno torbico brez ženinega dovoljenja. Mož je odgovoril, da ie storil to v zamišljenosti. brez vsakega slabega namena. Obtožencev zagovornik ie pripomnil, da je sumljivo, da se žena tako boji. da bi mož pogledal, kai ie v nieni torbici. Zena, ki nikoli nima v torbici ničesar, kar bi ne smelo priti možu pred oči, se ne more čutiti užaljene, če mož njeno torbico pregleda. V sodni dvorani prisotne žene so sprejele te besede z ogorčenjem. Galantni sodnik ie razsodil, da se zakon loči po moževi krivdi. Svoio razsodbo ie utemeljil tako. da ima žena pravico do izvestnega skrivališča, kamor brez njenega dovoljenia mož ne sme pogledati. Zakonska zveza ne daje možu pravice do vseh skrivnosti njegove žene. Seveda so prisotne dame z navdušenjem soreiele to razsodbo in so sodniku na vso moč ploskale. Sodnik ie dobil mnogo pisem, v katerih ga žene hvalijo kako pravičen in uvideven je. obenem pa ga orosiio. nai se tudi v bodoče tako vneto potecuie z» pravice ameriških žen. Koliko vitaminov potrebuje človek Vitamin A je tisti, ki podpira razvoj in rast telesa, na drugI strani pa preprečuje nekatere bolezni, zlasti očesne. Njegovo pomanjkanje v telesu povzroči tudi znano nočno slepoto, ko se oči težko prilagode naglim prehodom iz teme na svetlo. Vitamin A prihaja v telo v glavnem s sočivjem in sadjem, pa tudi z mlekom in maslom. V vseh teh živilih je posebno žolto barvilo nazvano karotin in to barvilo se šele v telesu izpremeni v pravi vitamin A, ki se nabira v jetrih. Zato prihaja v naše telo ta vitamin, če jomo živalska jetra. V tem, koliko potrebuje odrasel človek dnevno tega ali onega vitamina, si učenjaki niso na jasnem. Vprašanje vitaminov se še vedno znanstveno proučuje in učenjaki prihajajo vedno do novih zaključkov. Razen tega se tam, kjer delajo poskuse z vitamini na živalih, recimo na morskih prašičkih, ne da vse tako kratkom al o prenesti na človeka. Zato zasluži pozornost delo nemškega raziskovalca Drigalskega v Halle. ki je napravil mnogo poskusov glede vitamina A neposredno na zdravih odraslih ljudeh. Prišel je do zaključka, da je za odraslega človeka najbolje 5.9 mm karotina dnevno. Če primanjkuje telesu vitamina A se pojavi najprej nočna slepota. Težave pa nastanejo tudi s tega. ker se vitamini v telesu uveljavlja v preveliki meri. Ta primer je pa dokaj redek, ker zbirajo jetra vitamin A v sebi kot zalogo. Včasih se nabere te zaloge toliko, da zadostuje organizmu več mesecev. Dognanja Drigalskega so važna ne samo za zdravnike, temveč tudi za kuhinje, kjer se kuha za mnogo ljudi, kakor recimo pri vojakih, kjer ie zelo važno, da ima vsak vojak dobre oči. Diagnoza po 900 letih V Kijevu so nedavno oaprli marmornat sarkofag, v katerem so našli okostnjak pred 900 leti živečega velikega kneza Jaro-slava Modrega, Od njega izvira baje prvi ruski zakonik, takozvana »Ruskaja Pravda*. Okostnjak so poslali v Leningrad, kjer so ga temeljito pregledali. Že pri prvem pregledu so ugotovili, da so kosti ln lobanja dobro ohranjene. Veliki knez, ki je bil star 75 let, ko je umrl, ima tudi zelc dobro ohranjeno zobovje. Njegov okostnjak se močno razlikuje od normalnega. Tako so ugotovili deformacijo kosti v stegnu, ki je bila zraščena s sklepom v kolenu. Zraščeni sta bili se dve drugi kosti na nogi. Vse to se strinja z zgodovinskimi podatki o šepastem velikem knezu Jaroslavu Modrem. Poleg tega se je izkazalo, da je nastala deformacija noge v mladosti, ko si jo je zvil in posledica je bila, da je ostal šepast. Pozneje si je zlomil še kost na nogi. tako da je še bolj šepal. V leningrajskem rontgenološkem zavodu so že prej raziskovali telesne ostanke zgodovinskih osebnosti, med njimi kneza Andreja Bogoljubskega. ki je živel pred 800 leti. Njegovi zemski ostanki so ugotovili, da je umrl knez nasilne smrti. Avto javnega sovražnika št. 1 Kriminološki muzej v New Yorku je obogatel za zanimivost, kakršne menda nima noben drug muzej na svetu. Dobil je namreč avtomobil, s katerim se je vozil javni sovražnik številka 1. Na zunaj ta avtomobil ni nič posebnega, na znotraj je pa urejen tako. da je prava trdnjava na štitih kolesih. Okenca so iz posebnega nezdrob-ljivega. 5 cm debelega stekla. Stene so obi-te z jeklenimi ploščami, tako da jih krogla iz puške ali samokresa ne more prebiti. Kraj volana je ročica, s pomočjo katere lahko šofer takoj potisne predse dve strojnici, skriti v stropu. Poleg tega je v avtomobilu gumb. ki je treba samo pritisniti nanj pa se odpre v zadnji steni avtomobila strelna lina, skozi katero se lahko strelja na preganjalce. S pomočjo drugega gumba se požene aparat, ki širi solze vzbujajoči plin. Razen tega lahko šofer poljubno izpreminja številko avtomobila. Končno sta v avtomobilu dva sprejemna radijska aparata, prvi na kratke, drugi pa na dolge valove. Tako je omogočeno vsak čas sprejemanje po radiu oddanih policijskih povelj. Kraj tega avtomobila so postavili v muzeju še en avto. utrjen in oborožen še bolje. To je model zadnjega policijskega avtomobila, kakršnega je dobila nedavno ameriška policija. V muzeju stoji kraj avtomobila javnega sovražnika v znak. da je oblast dovolj močna, da ukroti vsakega zločinca. Nedelja, 17. marca 8: Jutranji rx>zdrav (plošče). — S.15: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij. — 9: Napovedi, poročala. — 9.15: Pomlad prihaja (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). — 10: Prenos bogoslužja iz stolnice. — 11.15: Godbe na pihala igrajo koračnice (plošče) — 11.45: Operni trio. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert ladijskega orkestra — (oddaja prekinjena od 14.30 — 17. ure). — 17: Kmet. ura: Cene kmetijskim pridelkom in zadružništvo (g. dr. Jože Basaj). — 17.30: Radijski mladinski zbor: E. Adamiča ciklus otroških pesmi s spiemljevanjem klavirja (g. prof. P. šivic). — 19.15: Poljske narodne pesmi in plesi (plošče). — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura: Kako pošiljamo slovenske čebele v inozemstvo ^Štefan Oblak > Ljubljana. — 19.40: Večer pesmi. Poje g. Tone Petrovčič. igra ladijski orkester. — 21.30: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi: gdč. Nuša Kristanova, pii klavirju g. prof. Pavel šivic. Konec ob 23. uri Ponedeljek, 18. marca 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Naša narodna pesem 1 plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvena ura: Dopolnila in odgovori (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20: Komorna glasba (plošče). — 18.40: Kaj je novega v stari Emoni (g. dr. Rajko Ložar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kako smo našli naš najstareiši rokopis srbskih narodnih pesmi (dr. Gezeman Gerhard) Bgd. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (g. Pr. Govekar). — 20: Plošče — 20.30: Veseli zvoki: Fantje na vasi in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Magistrov trio. Torek, 19. marca 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. G vi do Rant). — 10: Drobiž (plošče). — 11: Pevski in orkestralni koncert. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kvartet mandolin in g. Mirko Premelč ob spremljeva-nju klavirja (g. prof. Pavel Sivic) — oddaja prekinjena od 14.30 — 16.30. —16.30: ZFO ln telovadna vzgoja (g. Ivo Kermav-ner). — 17: Problem islama in krščanstvo v severni Afriki (g. Ivo Peršuh). — 17.20: Vsem Jožicam in Jožefom (igra radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. - 19.20: Nac. ura: Ministr. za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 20: Celo solo koncert, g prof. Cen da Šeldba-uer. pri klavirju g. prof. Pavel sivic. — 20.45: Koncert simfonične glasbe na ploščah. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Konec ob 23. uri. Sreda, 20. marca 7: Jutrnji pozdrav. — "05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12. Operna glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Zbori po jo (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Arnošt Adamič: Jakob Gallus-Petelin Carniolus. Slušna igra. Izvajajo člani radijske igralske družine. 18.40: Prerojenje človeka (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Inspekcija drž. obrambe. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos lz ljubljanskega opernega gledališča v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. TJkmar) v n. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Četrtek, 21. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — do 7.45. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. _ 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18:Zbor or-giarske šole. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: O Trogiru (Antun Nizeteo) Zgb. — 19.40: Objave. 20: Koncert nabožne glasbe. Sodeluje operna pevka ga. Mila Kogejeva, radijski komorni zbor in radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. — 21.30: Cello in violina (ološče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert na lutnji, g Stanko Prek. Konec ob 23. uri. Petek, 22. marca 12: Plošče. — 12.30: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi. poročila. — 19.20: Nac. ura: Obied in koral trpljenja Kristusovega V Jelši na otoku Hvaru (Anton Dobronič) Zgb. — 19.40: G. Faure: Balada, za klavir in orkester (klavir: ga. M. Long, ork. pa-lišk. konserv.). — 20: Postne pesmi poje stolni zbor (prenos iz stolnice). — 20.30: Ljubljanski godalni kvartet. — 21.15: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Sobota, 23. marca 12: Plošče. — 12.30: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. - 17: Prenos vstajenja Iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 17.40: Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj). — 18.30: Nadaljevanje prenosa vstajenja. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Umetnost in nacionalizem (g. dr. Drago Cvetko) Lj.— 19.40: Plošče. — 20: Zunanje-politični pregled (g. dr. A. Kuhar V — 20.30: Velikonočne pesmi poje Šentpetrski cerkveni zbor — 21.15: Koncert, radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. - 22.15: Narodne pesmi (plošče). Konec ob 23. uri. Iz Dolenjskih Toplic — Dolenjske tOplice so kot znano dolenjsko zdravilišče važen dolenjski kraj, ki je od železniške postaje Straža--Toplice oddaljen 5 km. Poštni in osebni promet med postajo in zdraviliščem se običajno vrši z vozno vprego, v času kopališke sezone pa tudi s kopališkim avtom. Pred nekaj leti je oskrbovalo to zvezo in tudi promet z Novim mestom avtobusno podjetje, ki pa. je prenehalo obratovati, ko se je podjetnik preseli! na Hrvat ko. Dasi je promet na tej prog5 tako z Novim mestom kakor tudi z železniško postajo v Straži precej velik, se vendar še ni našel podjeten človek, ki bi ponovno uvedel na tej progi avtomobilski promet. Dolenjci smo res pravi zaspanci, ki ne umemo dvigniti tujskega prometa. Res je dolenjski človek bolj reven, ker Dolenjska nima Industrije in si Dolenjec le težko služi denar za najnujnejše potrebščine, toda tudi Dolenjec računa s časom in bo prav rad uporabljal pri svojih opravkih avtobus, da bi b:la tako tudi ta avtobusna proga rentabilna. Avtobusno podjetje bi tudi lahko prevzelo prevoz pošte. Z avtobusno proge med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom bi bilo ustreženo tako Toplicam, kakor Novemu mestu in tudi vsem vasem med tema dvema krajema. VSE STARO Vidiš ga skopuha! Pravijo, da si je opremil stanovanje s samim starim pohištvom. Ali je to res? — Res je tn poleg tega je vzel še staro vdovo. 43 ni Bom aa Michelina je govorila tiho z markizom, dočim so se od mize odhajajoči gostje pogovarjali glasno o zabavah na prostem, ki jim je bilo lepo vreme tistega dne naklonjeno. Renaud je pogledal na uro. Cez poldrugo uro mora triti tam doli v skalnati votlini, kjer se sestane z Gaetano. Toliko časa ni bilo treba za to, toda računati je bilo treba z ovinki in previdnostjo, da bi mu nihče ne sledil. — Ali ne bo trajalo dolgo, dragica? — je vprašal. — Eno samo besedo, oče, — je odgovorila Michelina in dvignila oči, polne odločnosti in ognja. — Pojdiva, — je dejal Renaud. In odvedel jo je v svoj kabinet. Stoječ pred njim, ki jo je gledal vprašujoče čez cigaro, je čutila manj poguma, toda ne kar se tiče odločnosti srca, temveč glede kočljivih besed. Njen dražestni obraz je bil ves zardel, da je bila podobna otroku v zadregi. — Oče, glej — ne vem, kaj se godi med grofico de Ferneuse, materjo in vami. Toda preden vas pustim storiti kaj nepopravljivega, je treba, da vam vnaprej izjavim: Herve bo moj mož ali pa umrem. Nasmehnil se je. — To je vse? — Da, oče... to je vse. Valcor jo je nekaj časa opazoval s tistim izrazom ganotja in radosti, kakor da uživa ob pogledu na odločnost in plahost, zapisano na dragem in svežem obličju. Kar je namršil obrvi: — Otrok moj, — je dejal, — poznam te in uganil sem, kaj misliš. Vem, da nisi lahko oddala svojega srca in da ne spadaš med tiste, ki se spreminjajo. Sicer so pa napravile okolnosti to ljubezen skoraj usodno. In vendar te rotim, posvetuj se s svojim srcem, premisli si še ... Odkimala je z glavo. — Vi me oštevate, ode moj ? — Nikakor ne. In to bi bilo tudi odveč. Vprašam te samo, Michelina, ali moreš zatreti v sebi to ljubezen, če bi se potrudila in če imam tehten razlog zahtevati od tebe to žrtev? Prebledela je in ustne so ji zadrhtele. — Kakšen razlog? Ali mi ga morete povedati? Kratko rečeno tale: Navzlic temu, kar hočem ukreniti, nisem prepričan, dali bom mogel izposlo-vati, da bo ta zakonska zveza sklenjena. . .z • — VI želite najin zakon, oče? —Da. če me prepričaš, da je od tega odvisna tvoja sreča. — No, torej, kakšna ovira bi mu mogla stati na poti? Proti vaši volji ni ovir. Ponos je zažarel v Valcorovih očeh. Njena diplomacija bi ne mogla najti čarobnejše besede, toda pri nji ni bilo nobene diplomacije. Povedala mu je samo to, kar je mislila. On se je pa vrnil k neki skrivni misli in odkimal z glavo. Ta negotovost, katere ni nikoli videla pri njem, je vznemirila njegovo hčer. Dejala je z drhtečim glasom: — Toda. . . misliva si najhujše. Ne preostane vam nič drugega, nego prepustiti stvarem prosto pot. Cez tri leta bom polnoletna ... In ker je Herve trdno sklenil ... — Nastane lahko taka okolnost, ki bo ovrgla njegov sklep. — Oprostite, če vam ugovarjam, oče. Nič na svetu ne more omajati mojega zaupanja v mojega zaročenca. Zamrmral je in ji pogledal globoko v oči: — In vendar___ glas vesti... Michelina se je zdrznila. Obšla jo je groza. Glas vesti!... To je povsem obvladalo mladega grofa de Ferneuse. Spomnila se je njegove asketske zunanjosti in mračne ognjevitosti, ko je trdil, da ae zateče v samostan, če ne dobi tiste, ki jo ljubi. Tudi on je slutil neko moralno oviro, nepremagljivo. Strašna tesnoba je stiskala pogumnemu dekletu srce. — O, oče moj, vi me strašite. Ce upanje in vera vanj in v vas ne bo nudila opore, kje bom našla moči, da bom mogla zreti bodočnosti v obraz? Imela bi vso potrebno potrpežljivost, samo ne v negotovosti. Pomagajte mi, oče, ali pa vas zagotavljam, da boste kmalu objokovali svojo Michelino. — Dragica, dušica___je dejal Valcor mehko. Vrgel je proč cigareto, prijel svojo hčer za roko, sedel in jo potegnil k sebi, kakor da je še otrok. — Ti ne veš, kako te tvoj oče ljubi, moj neprecenljivi zaklad. In prav si rekla, kadar tvoj oče kaj hoče, da se bo to tudi zgodilo. Hotel sem samo zanesljivo vedeti, da-li se nisi zmotila, da-li nisi smatrala deškega ljubimkanja za resnično čustvo. Nikar tako ne drhti. Moral sem si biti v tem na jasnem ... Prisiliti te, da bi pogledala v svoje srce. Naj bo! Zdaj sem prepričan in ravnal bom po tvoji volji. Kakšnega čudeža bi ne storil, samo da bi moja Michelina nikoli ne okusila žalosti! Govoril je s tako prodornim in nežnim glasom, da so Mirf»h»iJTii solze zalile oči. — Ah, oče, žalost mi ni več neznana. Koliko sem pretrpela v teh dveh dneh! Renaud je ni vprašal, kaj je zvedela niti česa se je bala. Vzravnal se je in ji dejal s poveljujočim glasom: — Zdaj me pa pusti, Michelina. Bodi mirna in zaupljiva, otrok moj. Herve de Ferneuse bo tvoj mož. Dobil sem od usode težje stave nego je ta. Mlado dekle mu je nastavilo čelo in molče odšlo. 63 »SLOVENSKI MAROP«.***«. I* »are* 1M0. Strem T Lep koncert v Brežicah Brežice 13 marca V današniih težkih in nič rožnatih ca-sth ie človeku nekam lažie če ob leni pesmi lahko za nekai trenutkov pozabi na vse teeobe m skrbi k' nas tareio vsevprek v takih trenutkih človek čuti da ie 5e vendar neka* lenega na svetu kar ie več od vseea zunameea in kar e)v ga človrka k nečemu \risj?mu Take 'epe trenutke sta nam v nedelio zvečer pripravila v dvoran: Nar.odneaa dima breži$V. rojak tenorist Fvsd Rueh in sooranistka Štefka Korenča-ova Pod okrilieno tukajšnjega Rdečeca kriza sta priredila švdi koncertni večer Iz nei^črDne zakladnice ^asbene literature sta nam oevca oodala sk'adbe O Deva F Gerbiea J Flajšraana J Pav-čiča V Parme J Hatzeia G Verdija. J Havdna Leonoa^ a'la B Smetane. A, Dvoraka in J Masseneta. Tenorist Rueh razDlaea z lenim in obsežnim Glasovnim materialom ki zlasti v srednji lesi zveni z*1q mehko in Droz^rno V vseh skladbah se ie trudil, da bi i h čimboli doživel Poudariti Da te treba, da se mu ie to mnogo boli d osrečilo v pe?mi kakor v arili. Štefka Rorenčanova ima len lirični so-nran ki osvaia zlasfr v vifiini medtem ko bi ?a bilo treba v srednji legi še ^zgedit-Ne moremo r>a se ubraniti cbčutka da oevkg oredvsem efektov in da ii ".e sled te^a ariia mnoeo bižia od Dsm. kalfi nien i^n gladovni material Dušca v po?' šalcu žeilo da bi slišal ne samo efek'no ariio temveč tudi toolo pesem Oba izvajalca ie z ra^umevaniem spremljala Dianictka sra Marta Osterc - Valia-lova Skoda le da Dia^istka ni nastop la tudi s kako samostotno točko Umetnika ki sta nam pripravila ta leo večer Id bo vsem oo^usalcem ostal Se dolso v soor-rvnu kot eisto svoisko in leno do?ke*;e se trez dvoma zavedata velikega DOS'arstva k1 ea nai umetn k vrši med ljudstvom ko* ff^a^nik velikih in oo-ziHvnih vrednot katerih glasnica n nosilka m^ra biti umetnost vedno zlasti še v ča.^h kakršni so danes Umetnika sta Šla na delo z Velikim 'dealizmom n dosegla res ler uspeh ki iima ie lahko le v čast •n bodrilo za niuno nadalinie delo Za svoja izvajanja da žela res iskreno priznanje poslušalcev Obisk bi bli sicer lah-ko mnogo bolifc Izprašuiemo se. \ie sp razlogi, da ni bila dvorana bolte zasJ-de^a Morda ie treba ' iskati razloea dejstvu, da" ie bil koncert v nedelio. ko gre mhoso meščanov ven lz mesta" Morda pa ao ra^iosi tuđi še kje drugje? Vendar pa smo trdno prepričani, da nam ie bil ta koncert na svci nač n potrfb n Upamo tudi. da ie bil s tem koncertom v kulturnem žlvlieniu oa^esa mesta naprav- ljen velik korak naprei in si želimo takih lepih in za nas tako pomembn h večerov še več. S t. M. O.' VAJENI SO — Zakaj zaposlujete same zakonske može in nobenih samcev. — Ker se oženjem ne razburjajo tako, ce jih nahrulim. ~«5e?irnfte v t SI. Narodu"t V nemi žalosti naznanjamo, da je dne 12. marca t. L moja ljubljena žena in najboljši življenjski prijatelj, naša nad vas dobra ljuba sestra. teta in svakinja FRANČIŠKA KURENT zatisnila svoje po zivljenskem trudu izmučene oči, da jih odpre v rajskem svitu večne Resnice, ki je v Njo vedno verovala in upala. Tiho in skromno, kakor je bila vsa njena bitnost in kakor je izrecno želela, smo jo dne 15. t. m. ob 11. url položili pri Sv. Križu k zadnjemu počitku poleg svojih pred nami odtšlih dragih. Spomnite se je, prosimo, v molitvi in z dobrimi deli! Obenem s« najtopleje zahvaljujemo za vsako tudi najmanjšo predragi v življenju, bolezru in ob smrti izkazano naklonjenost, za čaščece spremstvo na zadnji poti, poklonjene vence in cvetje ter za darila v dobrodelne namene. V LJUBLJANI, dne 16. marca 1940 ŽALUJOČI OSTALI. 'elikonoino garantirano milo soljenb, dobite v vaeh S! a miševih prodajalnah Na *eljo se Vam šunka brezplačno skuha. Štajerska perutnina po nespremenjenih cenah! IVAN KRAVOS MARIBOR ALEKSANDROVA 17 TEL. 22-01 aS3 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 ... dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionom 1 ludi Vit Ici niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da Je VaJe perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadn.mi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto y primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi menurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schlchfov »Radion-bela«. Uporabite pri pri kodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredsbtal RADIO pere sam MALI OGLASI Beseda 50 pai, davek posebej Preklici, izjave Deseda din l.— davek posebej. 2a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit znamko. — Popustov za maie oglase oe priznamo. !.:;::iiinffl!MiHM za kuhinje Ima najceneje v zalogi SEVER — Ljubljana Strokovno polaganje Unoieja. trot ••ipD8^miwrii:fflW.:,jic Mnni!l!iii;!L,!!!!!mir,.!ni RAzno Beseue ou pai davek posenej Naimaniši znesen a.— din PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po bledečih konkurenčnih cenah Namizno beio liter din 8.— srbski prokupac > > 9.— rialing > > 9.— dolenjski cviček * > 10.— jabolčnik > > 5.— aluškatni silvanec > > 12.— dingač > > 12.— žganja: troplnovec liter din 28.— sllvovka » > 28.— brinje vec > > 36.— rum > > 36.— horo\*ničar > > 36-— Mrzla jedila! 3e priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl Minka Videoie, Ljubljana, 3v Petra c. 38 9. L. PKED NAKITOM OBUTVE 3l Oglejte našo nedeljsko razstavo Brajkovič Zivko, diplomirano Čevljarstvo. Ljubljana, igriška 3 (pri Drami). Sprejme se učenec in učenka. 800 MAMICE 1 Otroški voziček najhitreje in aajbolje prodate, kupite ali zameri jate pri v PROMETU« nasproti krizanske cerkve Prepričajte se! 795 MALI OGLASI »Slov Ni roda« imajo iigaieo u»pen j CONTINENTAL oa ugodne mesečne obroke Ivan Legat i.juiiljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 inserirajte V SLOV. NARODU" KOI OFONIJ! Ako vam ga vae dosedanji dobavitelj ne more aH pa noče prodati, izvolite zaupati 6voje potrebe v kolofomju ( prima!) na naslov: B. Zadnik, Zagreb. Rusanova 2. 821 %S.in^V Il9li\ti JUiilsl M ^e vedno po stanb cenab do oavija v moderni in solidni 12 lelavi Lvtdka »Oprava* Ceio\ dca 30 Sprejemajo se naročila O. L BO PAR EN TL ANi JE ažuriranje, vezenje zavea. pe rila, monogramov. gujubnic Velika zaloga perja po 7 — din fefulijana«, Goeposvetska c. 12 In Frančiškanska ul 3 i L La v^aku liiii.ihu najboljša tn oajoenej6& jDiačn* si oaoavite pri P K E S K E R Sv Petra cesia 14. TRAJNO ONDlLAćlJO s 6-rtieaečnc gaiancljo. v mo dernih maurah Vam napravi > nain. vejširVi ^paratorti za r*en* din 50 - >Salcn Merlak«. Sv Petra c 76. 321 OREHOVA JEDRCA in FIŽOL nudi oajceueja SEVI&R & KOMF. -jabijana. »24 40 HEKTOLITROV VINA id pgetivlčKega oeieg* prodani Naalov: A. Peinč, Zagreb — cinatkova ui. a, tal. 2*-25l>. •41 NIZKE VRTNICE skupina 2d saoik, očarljivo ie-^ih, številnih barv, din 100.—. Ista skupina šibkejših sadik din 00 — Deset prekraanih piesalfe din 60.— tranko poAt-nina. — Zahtevajte ponudbo! Sadjaratvo DoUnšek, Kamniea, p. Maribor. 640 $ MODERNE FOTELJTB l dobro ohranjen spalni fotelj, električni sesalec za prah po ugodni ceni naprodaj v Ljubljani, Gradišće l/II. 844 Seseda 50 par javek posebe Naimun^1 #r»*>!«f»». h din 38 HEKTOLITROV VINA prvovrstnega beiega in rdečega prodam. — Hribar Jernej, Pod-sreda. 820 Predno «i nabavita PERJE IN PUH za vafio posteljnino, zahtevajte nas cenik in vaorce. Najugodnejša cena, blago je zajamčeno kem. čiščeno. NAS 'IHG, Ljubljana, Tvrševa 51. 842 EMSE2SI ^seda 50 par davek poseoej Najmanjši tnesek s.- din BRIVSKEGA POMOČNIKA za izpon.aganje sprejme takoj salon MeMak, 8v. Patra 76. 845 STAnOVAniA Beseda M) pai laven posebej Najmanjši tneseK 6.— din. ENOROBNO STANOVANJE v bližini magistrata, pripravno za šiviljo ali krojača, oddam Naalov v Narodu. 833 KUPIM lesena M> par dave* poe*»oej Naiman^ *n*>*+v * din ČEBELNIVOSEK Cist, Kupujemo po dnevni ceni. PovzorČene ponudbe na Jugoslovanske tvornice gume — Kranj. 819 DAME! POZOR! Zakaj sive la«e, ko si lahko za 26 din sami pobarvate lase z neškodljivo berlinsko Omoneil-Jjienna-Shampoo barvo, katero dobite v vseh nlansah a navodilom pri glavnem zastopstvu: Ludvik Uersič, LJubljana. Cesta 29. oktobra 13. (Rimska cesta) 714 %■ ENO :■ . MOAKO KOLO dobro ohranjeno, poceni pr da Vrabec J., Sv. Petra c. 38. 830 MREŽO ZA VRT ali perutnino ugodno prodam. Poizve se v mlekarni, šmartin-ska cesta 24. 832 I.a OREHOVA JEDRCA 10 kg din 200.—, slive I.a 10 kg din 58.— franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla 834 PRODAM KOLO znamke »Puch« in zlate uhane velike oblike. Hišnik Tržaška 48. 831 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med In medico dobtte najceneje t MEDARNI Ljubljani, buIovska ui. t. iS/L j ^caroj^pAsai pouk cenil t« čaji, vpisovanje m icatek pouka poljuben. Chri-ofov učni ta vod, Domobranca c. 15. 73S Jeseda SO par ta ves poaeoe, >fftimrtntfr> 5000.—« na upravo liau. n*i»ii]wn deseda 50 par IS vek posebej Najmanj ^neseH «4. din Z LOČENKO ALI VDOVO do 30 let, z lastnim stanovanjem želi znanje resen dobro Situiran gospod S Stalno službo. — Ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo 81. Naroda pod »Prijateljstvo«. 752 POSEST .Najmanj zceaeM s.- Um '.psefla V> par 1svek oosebei VINOGRAD v Sromljah z ugodnim dovozom poleg občinske ceste — ugodno prodam. Informacije daje Ivanka Levak, Brstiče. Sl5 HIPNOTIZEM oi več nobena skrivnost Skrivnost je le. kako bomo Josegli *reč*> na podlagi spoznanja svoje življenjske poti To pol vam more pokazati samo knjiga F. T. Karmaha »Naš život 1 okultne tajne«.. POMAGAL VAM DO Znani pisec in raziskovalec okult nlh ved F T Karmah vam brez plačno napove vašo bodočnost Raaeo važnib dogodkov iz prete klosil vam pove tudi vse vaše od nose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodko\ sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življe nju Zahvalne izjave, kj jih vsah dan prejema a celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi Po stavite mu oekaj važnejših vprašanj, ki vas zanimajo ao sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vae apoveOJ o vašem življenju ki so zgoraj omenjene >ste dohih popolnoma brezplačno, e boete prt piscu kupili njegovo lainoveišc Kniigo >Naš život i >kultne tajne« Knjiga stane samo iO din denar pa se pošilja na ček. •ačun št 17.465 na točni in stalni aslov F I riarmah Žalec V roku 48 ur ooete dobili v iprtem diskretnem ovoju Vašo brezplačne življenjsko analizo m Kniigo *Na* život 1 okultne tajne«. ZA J0ŽEF0V0 Prvovrstni renski rizling v buteljkah k din 12.—. Dobi S^ tudi domača velikonočna Sunka. Ob vsakem času ražnjlfll ln ćevapčići. Jutri v nedeljo jagn jetlna na raanjtt v gostilni pri Lovcu Elmska cesta — BIeIweisova cea ta RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški In tgr&čni vosifiki, dvokolesa, Šivalni stroji, prevozni trlclkli, pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA P. B. L. Ljatrl)a«9 Karlovika 4 MJJUBOR — il.Mil4WMK>Vs\ G. IX. 2i Inseriraite v tvSlov. Narotfu" »"V K i U.\ Slran 8 »SLOVENSKI NAROD«,« Vloga za vlogo roma v Beograd da bi Slovenija dobila več bencina, ki ga nujno potrebuje za svrnj Ljubljana, 15. marca Na bencinskih črpalkah v Ljubljani ni že 14 dni naprodaj bencina, odkar so v veljavi novi predpisi o prodaji tekočega goriva. Trgovci s tekočim gorivom v Sloveniji so morali hočeš nočeš ustaviti prodajo, ker bi sicer prodajali v svojo škodo. Ustavitev prodaje bencina na bencinskih črpalkah pa nam pove mnogo več, ne le, da so prizadeti trgovci, ki prodajajo bencin na droh no: prizadetih ni le 110 trgovcev, članov Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi — prizadeta je vsa Slovenija, vse nase gospodarstvo. To pa pomen: nedvomno mnogo več ter zasluži pozornost vse jav u-sti. Motorni promet in vse stroke, ki so fce razv.'e v Sloveniji v odvisnosti / njim, so pomemben člen gospodareč stru*.tare *n pač ne more ostati brez posiedic. cz la <*lon i" j:.rkomalo iztrgajo. NAŠIM ZAHTEV A.M BI LAHKO UGODILI Z ureditvami preskrbovan ja bencina je Slovenija najbolj prizadeta, kar je bilo že večkrat ugotovljeno. Vendar s tem ni rečeno, da ni prizadeta tudi država posredno m neposredno, če trpi naša banovina. Me-hvaježno delo je sicer to dokazovati, a je nujno. Pri tem nam postane razumljivo, zakaj zadnja uredba o prodaji tekočih goriv ni zbudila večjega odpora v drugih pokrajinah države. Slovenija ima Četrtino motornih vozi! v državi, čeprav zavzema le 13Tr državnega teritorija. Znano pa je tudi. da v Sloveniji na i bolj spoštujemo vse zakonske predpise in si ne znamo pomagata Ze prejšnji uredbi o omejitvi motorne ga prometa sta Slovenijo najbolj prizadeli. Zastopniki naših gospodarskih organizacij so si zato mnogo prizadevali, da bi bila nova ureditev razdelitve bencina ustrezajoča, v interesu gospodarstva ter države. Zastopniki iz Slovenije so na pristojnih mestih zahtevali, naj bi Slovenija dobila najmanj ~5r'r 1. 1938 porabljene količine bencina, ker bi večje omejitve naše gospodarstvo ne moglo prenesti. Dali bi nam torej na leto 6,31)0.000 litrov bencina, ker je normalna poraba znašala okrog 8,300.000 litrov. To je zelo skromna zahteva in bi ji lahko ugodili. Zdelo se je tudi, da so gospodje na pristojnih mestih pokazali primemo razumevanje. DOBILI SMO PA 10— 15r< NORMALNE PORABE Prejšnji mesec so bile predpisane dovoljene količine bencina na nakaznice. Nakaznice so prispele že nekoliko prej, čeprav prepozno, ker veljajo za vse leto. Porabnikom tekočih goriv se ni niti sanjalo, da bodo določene tako male količine in bili so zelo neprijetno presenečeni. Zraču-nr.no je, da Slovenija dobi le 10—15'< normalne porabe bencina, ker so določeni tako skromni obroki na bone Določene ko ličine so mnogo premajhne za vse vrste vozil a nekateri avtomobilisti so bili še po- \ sebno prizadeti. Obstoj lastnikov vozil, ki sc preživljajo s pomočjo avtomobila, n. pr. trgovskih potnikov, prevoznikov in iz-voščkov, je resno ogrožen. Nihče ne more ugotoviti, po kakšnem merilu so razvršča li vozila v kategorije in skupine ter dolu čali za nje količine goriva, kajti nekatera vozila, ki porabijo več goriva, so uvrščena v nižjo kategorijo, *n niso se ozirali tudi na to, da nekateri lastniki prevoznih sredstev lahko porabijo mnogo več goriva po svoji peklicni pripadnosti. takoj so opozarjali na USODNE NAPAKE Predpisi o novi ureditvi prodaje tekočega goriva so bili znani v Ljubljani v nekaj dneh po izidu v »Službenih Novinah«. V Osrednjem odseku trgovcev s tekočimi gorivi so jih takoj proučili in zastopniki odseka so 2. februarja že intervenirali pri banu. Naslednji dan so sestavili spomenico in v nji navedli kalkulacijo, ki dokazuje, da trgovci po novih predpisih ne bodo mogli več prodajati tekočih goriv, kajti pri tiiko omejeni porabi bo prodaja tako majhna, da trgovec ne bo mogel kriti režijskih stroškov. Spomenica jc bila objavljena v slovenskih in tudi beograjskih listih. Trgovci so v resnici morali ustaviti prodajo. Fristojna mesta so bila obveščena o vsem in trgovci so zaprosili oblasti, naj bi takoj ukrenile vse potrebno v zaščito domačih podjetij proti tujemu kartelu, ki stremi, da bi dobil v zakup tudi nadrobno prodajo tekočih goriv Zahtevali so, naj jim dovolijo 10% brutto zaslužka pri prodaji, kajti na pristojnih mestih so računali, da trgovci v resnici toliko zaslužijo, a izkazalo se jc, da brutto zaslužek znaša le 3.12'medtem ko gre razlika med domnevnim in resničnim zaslužkom v korist kartela. Ker iz Beograda ni bilo nobenega odgovora, so 9. t. m. urgirali odgovor. novi; vloge zopet odposlane Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je skupno z Akcijskim odborom za ureditev vprašanja s tekočimi gorivi v dravsk' banovini napel vse sile, da bi na pristojnih mestih sprevideli, kako silno resno je vprašanje oskrbe Slovenije z bencinom. Vloge so bille odposlane na vsa pristojna mesta. Tudi banska uprava je bila podrobno poučena in je zahtevala na podlagi predlogov gospodarskih organizacij, naj bi prešlo razdeljevanje tekočega goriva v njeno pristojnost; Sloveniji bi naj dodelili 75% normalne porabe tekočih goriv, to se pravi 6.300.000 litrov. Predlagan je bil tudi že odbor za nadzorstvo nad razdeljevanjem. Na nove predpise pa Slovenija ne more dolgo čakati, zato organizacije neprestano opozarjajo oblasti, kako nujna je ureditev te zadeve. V sredo jc Osrednj' odsek trgovcev s tekočimi gorivi odposlal priporočeno vloge na ministrstva v Beograd na finančno, trgovinsko, gradbeno, na vojnega ministra in upravo monopolov. S primernkn gradivom je odsek podprl svoje zahteve in opozoril na nujnost rešitve. Danes je pa odposlal Akcijski odbo»- /.a ureditev vprašanja tekočih goriv \ Sloveniji spomenico na ista mesta, V spomenici je navedeno, da znaša vrednost okrog 5000 motornih vozil, ki so zdaj skoraj povsem Izločena iz prometa, približno 200 milijonov din. v razna podjetja, ki žive neposredno od motornega prometa, pa je investirano 38 milijonov din. če ne bo prišlo d<> zadovoljive ureditve prodaje tekočih gonv. bo ta kapital, narodno premoženje, uničen. Naglašeno je, da po sedanji ureditvi dobimo le 10 do \5c/c normalne porabe tekočih goriv in uporaba vozil ni več ekonomična. Taksen zastoj v avtomobilizmu je pa nedvomno v veliko škodo narodnemu gospodarstvu in državni obrambi. Ni potrobno. da ponavljamo ponovno vse razloge, ki govore tako zgovorno za to, naj bi na pristojnih mestih ugodili zahtevam Slovenije ter naj bi podredili interese kartela interesom države vsaj toliko, da bi ne bila ogrožena eksistenca neštetih dobrih državljanov; prej ali slej bodo morali nekaj ukreniti, saj jc zdaj že dovolj očitno, od kod izvira vse zlo. SO letnica šmarskega »Zvona« Šmartno pri Litiji. 16. marca Med najstarejšimi, pa tudi med najbolj agilnimi podeželskimi pevskimi društvi je šmarski Zvon Na sobotnem občnem zboru je stopilo društvo v 50. leto svojega obstoja. Na čelo društva je stopil novi predsednik g. Jože Vozel i. tajnica je gdč. Ela Hauptmanova. artistična stran pa je še nadalje v rokah dosedanjega pevovodje šolskega upravitelja g. Maksa KovaČiča. Značilnost za naš Zvon« je. da ne prireja samo pevskih koncertov. Vsako leto uprizore Zvonaši tudi opereto ali spevoigro in se člani odlikujejo kot pevci in igralci. Mimo kulturnih zadev goje šmarski pevci tudi družabnost in pohite na izlet vsako leto v kak drug kraj naše Dolenjske, kjer prirede tudi koncert. Vse dosedanje društveno delo zasluži, da se ne samo pevski krogi, temveč vsa širša javnost oddolži našemu »Zvonn« na spominski svečanosti, ki bo 9. junija. Opozarjamo društva, naj rezervirajo ta dan za Šmartno in za naš >Zvon«. Temelje našemu Zvonu« so položili vneti pevci že pred pol stoletjem, šmarčani so znani vsepovsod kot dobri pevci, in kadar je v šmartnem kakršna koli prireditev, bodisi sokolska ali druga, tam se glasi vedra pesem, ki je znak zadovoljnih ljudi. Prvi. ki je gojil umetno pesem, je bil šmarski nadučitelj Fran Serafin Adamič, ki je dospel v Šmartno pred 87 leti in je vodil šmarske pevce in šmarsko dolino do leta 1877, to je vae do svoje smrti. Učil je v sedanji mežnariji. Bil je ne samo sposoben pevec, temveč tudi komponist, ki je svoje skladbe objavljaj. Največ jih je objavilo tedanje učiteljsko glasilo 3 Učiteljski tovariš*. Adamič je bil seveda tudi vodja cerkvenega pevskega zbora. Za Adamičevih časov šmarski pevci še niso bili organizirani v posebnem društvu. »Zvonu« je položil temelje šele nadučitelj Ivan Bartl. takisto šmarski nadučitelj. šmarski učitelji in šmarska šola so sploh veliko pripomogli k vnetemu petju v vsej dolini. Saj so pri rokah viri. ki trde, da so imeli Sniarčani eno najstarejših ljudskih šol. ki je obstajala že leta 1665. V naši dolini je še precej ljudi, ki so bili osebni prijatelji ustanovitelja >Zvona«. Ivana Bartla. Na občnem zboru so storili več sklepov, kako bomo pri nas čim lepše izvedli proslavo zlatega jubileja in tudi počastili spomin našega ustanovitelja in vseh zaslužnih pevcev. šmarska dolina je lahko po pravici ponosna na delo svojih ^Zvonašev«. Iz Radeč — Sokolsko gledališče. Dramatski odsek radeškega Sokola pripravlja burko >Ne-dolžni lahkoživec« v treh dejanjih. Naslovno vlogo Maksa ščinkavca bo igral br. Ivan Zalirastnik, režijo bo vodil br. Pešec Ivan. Burka bo nudila mnogo smeha in zabave na kar že danes opozarjamo našo javnost. — V nedeljo pevski koncert. Delavsko pevsko društvo >Zarja<3: iz Trbovelj priredi v nedeljo 17. t. m. ob 16. pevski koncert, katerega bo vodil g. R. Dolničar. Koncert se bo vršil v dvorani Sokolskega doma. — Radefiki Sokoli v ljubljanski Operi. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je razposlala sokolskim društvom vabila, da se lahko udeleže ob nedeljah popoldne opernih in dramskih predstav, pri čemer uživajo udeleženci 75 % popusta od normalnih cen. toda le v primeru, če se odzove najmanj 20 članov. Predsednik drama t-skega odseka br. Pešec in prosvetar br Siljan organizirala v nedeljo izlet Ljubljano. Vabilu se je odzvalo 27. članov ki so gledali v operi >Tosco«. Mnogo med nfi'-ni je bilo celo takih, ki so bili prvič v ljubljanskem gledališču. Opera jim Je ugajala, zato bodo šli še večkrat v Ljubljano. nacija, za katero je napravil načrte akade-mični slikar br. StlplovSek, ki je obenem tudi režiser. Igra se bo uprizorila v soboto 16. t. m. ob 20. in v nedeljo popoldne ob 16.15, tako da si jo bodo mogli ogledati tudi zunanji gosti. Vstopnice si lahko pre-skrbite odnosno si jih rezervirate v pred-prodaji v papirni trgovini Engelsberger v Krškem. Pridite in odali boste od nas zadovoljni. — Met*o kradejo. Te dni so neznani tatovi vlomili v podstrešje posestnika Vogel j a Ivana v Borstu pri Cerkljah ter mu odnesli preko noči okro~ 60 kg suhega svinjskega mesa in okr . 40 kg slanine v skupni vrednosti okrog 1700 din. Tatovi so prišli v podstrešje skozi lino. Vse kaže. da so bili domačini in so jim morale biti hišne razmere dobro znane. Sledovi kažejo, da je bilo na delu več ljudi. Oblastvo vodi strogo preiskavo. — Draginja narašča. Kakor povsod drugod, je tudi pri nas zavladala draginja. Zdaj se je zopet podražilo meso kar za 2 din pri kilogramu. Mislimo, da bi proti-draginjski odbor lahko kaj ukrenil v nekih primerih, da bi vsaj nekoliko olajšal naš položaj. »Učiteljska sam mit m o c« Iz Krškega — »Krog s kredo« na krškem sokolskem odru. Dramatski odsek Sokolskega društva Krško uprizori zopet igro. ki bo kakor vse prejšnje navdušila tako po svoji vsebini kakor tudi po izvedbi. To pot nam uprizore naši sokolski igralci Klabundov; »Krog s kredo«. Zanimivo kitajsko igro, ki nam pokaže življenje na Kitajskem, borbo matere za lastnega otroka, ki ji ga hoče vzeti druga žena mandarina Ma, samo da bi se polastila ogromnega premoženja, potem ko je že zastrupila svojega moža ter podkupila vse priče, da je druga žena zastrupila mandarina Ma. Naposled pa le zmaga pravica in mati pride po hudi borbi zopet do svojega ljubega dečka. To globoko vsebino pa bodo še poudarili kostumi jn insce- Novo mesto. 16. marca V nedeljo je bil občni zbor Učiteljske samopomoči, najmočnejše učiteljske socialne ustanove pri nas. Zborovanje je bilo letos v Novem mestu. Udeležba je bila zelo lepa. Predsedoval je Ivan Kocijančič, ki je v uvodu spregovoril o velikem socialnem in gospodarskem pomenu TTči-teljske samopomoči. US šteje 2643 zadružnikov. Lani je pristopilo 29 zadružnikov. Posmrtnina znaša 13.000 din. Zadružno poslovanje je bilo lani uspešno. Ugodni pogodbi sta bili sklenjeni z OUZD in Mestnim pogrebnim zavodom. US ima več skladov. Socialni sklad se je lani povečal za 9.026 din na 189.090 din. Lani so dali 82 prosilcem 189.300 din posojil. Od svoje ustanovitve leta 1934 je sklad pomagal 501 prosilcu s posojili v skupnem znesku 1,072.598 din. — 15 zadružnikov je oproščenih plačevanja prispevkov za starostni sklad. Ta sklad se je lani povečal za 8.000 din na 54.145 din. — Posmrtninski sklad znaša 100 056 din. Lani so izplačali 43 posmrtnin v znesku 563 tisoč 300 din. Rezerve tega sklada popol-nijo sproti ob vsakem smrtnem primeru. Sprejeli so nov pravilnik o socialnem skladu. Z njim bo onemogočeno izrab1 i^-nje podpor. — v novem odboru ni večjih sprememb. Iz Lfiitomera — sadno Sušilnico bodo gradl'i. Križev-ski sadjarji so sklenili zgraditi sadno sušilnico. Priprave so se že pričeli. — petr-oieja ni. Petroleja še vedno ni jaogoče dobiti. Le tu pa tam se oglasi kak trgovec, ki prodaja le po pol litra petroleja ter je s prodajo v par urah <_rotov. Ljudje so paO veseli, da so dnevi že mnogo daljši, ker si svetiti z. ltičjo itak ne morejo. • i • ■ • ■ v.* _■ ■ 3 mm PIVOVA UN V LJUBLJANE le od danes naprej v prometu ■ ■ ■ i m m ■ ■ i m.v-%: «-:•^^^K*^^^^^K«■MH^^»H* • ■ ■ • ■■■■■■■■■ ■ ■■■■ Ura** Jorfp Zupan« U Za .Nerodno rakoma" Fran Jtm U Zo upravo i« hrararal M Hi OJ- Ckraraj k V* vljubijo-.