Književnost in umetnost. O postanku Aškerčevega prevoda Uhlandove pesmi »Die Einkehr«. Ko sem leta 1893. urejeval »Kmetovalca«, ko je izhajal kot gospodarska priloga pri »Domovini« v Celju, sem imel navado, da seffl vsaki številki na čelo postavil primeren izrek kakega slovečega slovstvenika. Tako sem tudi že dle časa gojil iskreno željo, zlasti naše sadjarje razveseliti s prelepo in presrčno Uhlandovo pesmijo »Die Einkehr«. Nekega jutra torej grem k Aškercu v njegovo stanovanje ter mu to svojo gorečo željo razodenem ter ga obenem prosim, da bi to pesem prevel na slovenski jezik. On pesem prečita ter mi obljubi, da jo bo izkusil prevesti. Popoldne po končanem pouku me je že čakal pri šolskih vratih ter mi je izročil prevod z opazko, da je sicer nekoliko bolj svoboden, da mi bo pa menda vendar ugajal. Jaz se mu zahvalim ter vesel prečitam prevod, v katerem vejeta ravno tista miloba in vzvišeni poetični duh kakor v izvirniku. Prevod se je objavil v »Kmetovalcu« dne 5. septembra 1893. Kakor je bila ta Uhlandova pesem že poprej natisnjena v nemških šolskih berilih, tako je dandanes njen Aškercev prevod pravi biser slovenskih šolskih čitank. Fr. Praprotnik. »Slovan«, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, priobčuje v svoji najnovejši številki zanimive prispevke k poznavanju A. Aškerca; dočim pojasnjuje naš zaslužni ahasverski potnik Prostoslav Kretanov Aškerčev razvoj v njegovem službovanju na Štajerskem, nam kažejo Govekarjevi spomini (na podlagi Aškerčeve korespondence) pokojnega pesnika sredi literarnih bojev pred 15 leti, ko je bil premagan Stritar. — »Slovan« je menda edini naš leposlovni list, ki je Palack e m u posvetil poseben članek, ki primerja češke razmere s slovenskimi. — Med leposlovnimi pisatelji omenjamo krepki talent Marije Kmetove, med pesniki pa Debeljaka, Funtka, Gangla itd. — V listu sta dve oceni Pugljeve knjige »Brez zarje«. — List krasita dve večbarvni sliki poleg drugih.