Časopis občine Kamnik, 8. novembra 2019, leto4, številka 19
Čez zimo bodo še v zabojnikih
Člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik še vedno urejajo svoje prostore na območju nekdanje smodnišnice. Streho so zamenjali, a do pomladi bodo še delovali v začasnih zabojnikih. Akcije podpore Kamničanov se med tem nadaljujejo - kot zadnji so jim na pomoč s svojimi deli priskočili likovniki, ki so v Domu kulture Kamnik pripravili prodajno razstavo.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški gorski reševalci že vse od začetka leta urejajo svoje nove prostore na območju nekdanje smodnišnice, pri čemer so se s prošnjo za pomoč obrnili tudi na javnost. Kamni-čani so jih pri tem množično podprli z različnimi akcijami, a zanimanje zanje je sčasoma vendarle nekoliko poniknilo.
»Na spomladanski dobrodelni prireditvi, na kateri smo opozorili na svoje težave, nas je javnost močno podprla in finančni učinek je bil precejšen, tako da smo lahko bolj brez skrbi začeli urejati svoje prostore. Ta dogodek nas je tudi močno povezal med seboj in društvo je bolj enotno, a sčasoma je zanimanje za nas upadlo. Čeprav nas podpirajo tudi občina in druge institucije, ki nam pomagajo pri administrativnih postopkih, naše prostorske težave še niso rešene. Res si želimo, da bi lahko zbrali še kaj denarja in svoje načrte uspešno zaključili. Žal smo od zaključka še precej oddaljeni, se pa očitno stvari pre-
Predsednik Društva GRS Kamnik Srečo Podbevšek
/ Foto: Jasna Paladin
omrežje smo uredili, poleti smo zamenjali streho, statični izračuni za obnovo objekta so narejeni, oddali pa smo tudi vlogo za začasno priključitev na vodovod. Do sprejetja sprememb občinskega prostorskega načrta bomo, upam, dobili tudi začasni hidrant, ki je potreben zaradi izvenletališkega pristajanja helikopterja na severni strani, tako da bo tudi to povsem varno in urejeno.
Kamniškim gorskim reševalcem še vedno lahko pomagate, in sicer s SMS-sporočilom s poslano ključno besedo GRS5 na številko 1919 in prispevate 5 evrov ali nakazilom na namenski račun SI56 0231 1026 1122 215, odprt pri NLB.
mikajo v pravo smer. To zimo bomo še prebivakirali v zabojnikih, nato pa računamo, da bomo konec pomladi lahko začeli delovati v zaprtih prostorih, v tisti stavbi, ki je že naša, a jo moramo še urediti. Priklop na električno
Sledi notranja prenova in zdaj intenzivno pripravljamo stvari, ki navzven niso vidne,« nam je povedal Srečo Podbevšek, predsednik Društva GRS Kamnik, in predstavil tudi finančni vidik. Iz posebnega proračun-
skega sklada je za njihove prostore namenjenih 110 tisoč evrov, okoli 30 tisočakov pa so zbrali v dobrodelnih akcijah. Koliko denarja bodo še potrebovali, bo znano po projektih notranje prenove, ki so v pripravi.
Na pomoč so jim priskočili tudi likovniki
Ker njihove težave še niso rešene, so veseli vsake akcije podpore. »To, da nas ljudje podpirajo, prinaša res dober občutek in je včasih vredno še več kot zbrani denar. Je pa vsak evro res dobrodošel in obljubljamo, da bo koristno porabljen,« še pravijo gorski reševalci. Te dni so jim na pomoč priskočili tudi likovniki, ki so v Domu kulture Kamnik pripravili prodajno razstavo z naslovom Podobe na paleti - odziv na klic: živeti! Odzvali so se na pobudo Dušana Sterleta, ki je svoje kamniške likovne kolege k akciji pozval že spomladi. Ideja je odlično uspela, pridružilo se
jim je še nekaj likovnikov od drugod in poleg Sterleta so se akciji pridružili še: Stane Balantič, Alojz Berlec, Alenka Borec, Alojz Burja, Darko Crnkovič, Irena Gayatri Horvat, Cene Griljc, Štefan Jež, Lojze Kalinšek, Mitja Kokol, Aleš Koman, Pavle Lesjak, Jelka Moravec - Ela, Marjan Novak - Škatla, Pavla Oblak, Veronika Pogačar, Helena Rems, Tomaž Skulj, Ingrid Stupica, Danica Šraj, Dušan Štrajhar, Vojko Tur-šič, Robert Uranič in Maja Zaplotnik. Z izkupičkom od prodaje svoje zgoščenke Simfonija kamniških planin (kupite jo lahko na Sv. Primožu) se jim je v akciji pridružil tudi Simon Skalar. Likovniki so svoja dela razstavili na prodajni razstavi, ki bo v Domu kulture Kamnik na ogled do 22. novembra. Slike so naprodaj za sto oz. dvesto evrov. Podrobnejše informacije o prodaji in rezervaciji likovnih del lahko dobite pri Ireni Mušič Habjan (041 263 479).
OBČINSKE NOVICE
Želijo čisto vodo in manj prometa
Vodstvo Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica je 19. oktobra sklicalo zbor krajanov, na katerem so zbrani opozorili na vrsto težav, ki jih pestijo.
stran 3
AKTUALNO
Iz smodnišnice se širi vsiljiv vonj
Krajani, ki živijo v okolici nekdanje smodnišnice, zadnje čase opozarjajo na vsiljiv vonj, ki naj bi bil posledica sežiganja odpadkov. Kaj so ugotovili inšpektorji?
stran 5
ŠPORT
Žiga Ravnikar evropski mladinski prvak
Od 30. septembra do 5. oktobra je na območju gradu Mokrice potekalo evropsko prvenstvo v poljskem lokostrelstvu, ki je zaradi privlačnosti med tekmovalci zelo priljubljeno.
stran 10
ZANIMIVOSTI Učne ure z Lordom
Pred dvema letoma je štiriletni gladkodlaki prinašalec Lord prvič prišel na Osnovno šolo Marije Vere in od takrat dvakrat tedensko osvaja srca vseh na šoli.
stran 12
Eco Resort zaprl svoja vrata
Po tem, ko je gradbeni inšpektor Slovenia Eco Resortu izklopil elektriko, je lastnik Matjaž Zorman turistično naselje zaprl in se skupaj z zaposlenimi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
Jasna Paladin
Godič - Na Elektru Ljubljana so v petek, 4. oktobra, prejeli odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, da morajo konkretno merilno mesto odklopiti v roku petih dni. Odločbo so takoj izvršili, s tem pa je Slovenia Eco Resort ostal brez elektrike. »Elektriko so nam odklopili sredi noči, s tem pa je inšpektor 'povozil' lastno odločbo o petletnem moratoriju ukrepov. Za zdaj smo iz omrežja odklopili vse, kar je nelegalno priklopljenega, za ostalo pa si pomagamo z agregatom. Najbolj je nerazumno to, da naj bi bile spremembe občinskega prostorskega načrta, ko bi naše gradnje postale legalne, sprejete že prihodnje leto. Če zadeva ne bo hitro rešena, bom svojih deset zaposlenih mo-
Kot so nam pojasnili, je bil postopek v zadevi kozolca že odločen, a je sledil upravni spor, pri katerem pa je bila tožba zavezanca kot neutemeljena zavrnjena. Slediti bi morala izvršba, a je inšpektorat ugodil prošnji zavezanca za odlog in tako izvršbo inšpekcijskih ukrepov odložil do uveljavitve prostorskega akta, vendar za največ pet let. Kaj pa preostali objekti? »V zadevi gradnje 19 hišic, lesene kapelice in zunanjega bazena je bila v ponovljenem postopku izdana odločba za odstranitev objektov, zoper katero je bila vložena pritožba, ki ji je bilo delno ugodeno, vendar je bil v zvezi s tem sprožen tudi upravni spor, o katerem pa še ni odločeno. V zadevi gradnje devetih manjših lesenih objektov je bila izdana odločba
Slovenia Eco Resort, ki je zaradi sprememb občinskega prostorskega načrta zgrajen na črno, je zaprl svoja vrata, saj je ostal brez elektrike. /
ral odpustiti. Skušamo se znajti in iščemo rešitve,« nam je dva tedna po odklopu elektrike pojasnjeval lastnik Matjaž Zorman, ki pa rešitve ni našel. V sredo, 23, oktobra, je namreč sporočil, da je svojim zaposlenim moral dati odpovedi delovnega razmerja. »Po odklopu elektrike gremo na zavod in bomo namesto polnili občinsko in državno blagajno sedaj njen strošek,« je razočaran zapisal Zorman.
Inšpektorji imajo s počitniškim naseljem Eco Resort sicer še vedno polne roke dela. Samo gradbeni inšpektorat vodi več postopkov, in sicer v zvezi z dvojnim kozolcem, v katerem je tudi gostinski obrat, devetnajstimi hišicami, devetimi manjšimi lesenimi objekti na kmetijskem zemljišču in razglednim stolpom.
zaradi nelegalne gradnje, s katero je bila investitorju odrejena odstranitev objektov. Zoper odločbo je bila vložena pritožba, ki je bila odstopljena drugostopnemu organu. V ponovnem postopku še ni bilo odločeno. V zadevi gradnje opazovalnice je gradbeni inšpektor izdal odločbo, s katero je odredil, da mora inšpekcijski zavezanec ustaviti gradnjo lesene opazovalnice ter da mora predmetni objekt odstraniti. Zoper odločbo je inšpekcijski zavezanec vložil pritožbo, ki je bila zavrnjena. Izvršba inšpekcijskih ukrepov je bila odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar za največ pet let,« so nam odgovorili na gradbenem inšpektoratu. Za odklop elektrike so se odločili, ker se v objektih izvaja gospodarska dejavnost.
2
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Občinske novice
Cesta na Primoža spet varna
Saniran je zemeljski plaz na območju proti Svetemu Primožu in cesta je tudi uradno odprta.
Jasna Paladin
Praprotno - Pod občinsko cesto Praprotno-Sveti Primož se je sprožil zemeljski plaz, ki je onemogočal varen dostop na tem območju, zato se je občina letos lotila obnove, ki so jo opravili delavci Komunalnega podjetja
gij, ki pa lahko postane tudi hudo breme, saj ceste v višje ležečih predelih tako nam, ki tu živimo, kot tudi občini zaradi terena lahko prinašajo težave. Občina Kamnik je ena lepše urejenih pri nas, kar se pozna tudi po obisku turistov, zato si krajani želimo, da bi bila
Novo pridobitev sta svojemu namenu uradno predala župan Matej Slapar in Olga Osolnik.
Kamnik. Izvedli so armiranobetonsko konstrukcijo v dolžini 25 metrov, podprto s šestimi temelji, ter uredili odvodnjavanje in namestili varovalno ograjo. Dela so izvajali avgusta in septembra, ko je na cesti veljala popolna zapora, zato so na pomožno pot, ki so jo uredili v ta namen, preusmerjali tudi vse pohodnike na Primoža, pred dnevi pa so novo pridobitev, ki je stala dobrih 27 tisoč evrov, tudi slovesno odprli. »Omenjena cesta za nas, domačine, predstavlja ključno povezavo z mestom, zato je sanacija tega plazu za nas še kako pomembna, saj bi, če bi odneslo cesto, ostali odrezani od sveta. Živeti v višje ležečih vaseh je zelo lep privile-
naša vas v ponos. Sveti Primož je namreč zelo obiskana pohodniška točka,« je v imenu krajanov na slovesnem odprtju povedala Olga Osolnik in se zahvalila občini za posluh in obnovo, hkrati pa dodala, da je na cesti Stahovica-Sveti Primož še kar nekaj dela. Zadovoljen z opravljenim je bil tudi župan Matej Slapar, ki se je prijetnega dogodka udeležil skupaj s sodelavci iz občinske uprave. Prav slednje je pohvalil, ker jim je v zelo kratkem času uspelo pripraviti vso potrebno dokumentacijo, zahvalil pa se je tudi izvajalcem za kakovostno opravljeno delo. Po slovesnem prerezu traku je sledila še pogostitev na Prelesju.
Zapore zaradi gradnje kanalizacije
Buč, Potok - Občina Kamnik obvešča, da je Gorenjska gradbena družba začela gradnjo kanalizacije v Buču in Potoku, zaradi česar bo do konca novembra, veljala sprememba prometnega režima - delna in popolna zapora ceste. J. P.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
Jasna Paladin	malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 22. novembra 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 14. novembra 2019.
Politikom sporočili: ne igrajte se z ognjem
V petek, 25. oktobra, smo praznovali državni praznik, dan suverenosti, v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Občina Kamnik je ena redkih pri nas, ki ob tem že vsa leta pripravlja slovesnost.
Jasna Paladin
Kamnik - Dan suverenosti je Državni zbor za državni praznik (ne pa tudi dela prost dan) določil leta 2015, s tem dnem pa se spominjamo dogodkov izpred 26 let, ko je v noči na 26. oktober 1991 ozemlje Slovenije zapustil še zadnji vojak JLA, s čimer se je končal proces slovenskega osamosvajanja. Jugoslovanska vojska se je iz pristanišča v Kopru sicer začela umikati že 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika.
V Kamniku praznik praznujemo že vsa ta leta; člani dveh veteranskih organizacij občine Kamnik, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik, so leta 2015 v opomin in spomin na delovanje pripadnikov teritorialne obrambe in policije v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v parku pri Domu kulture Kamnik slovesno
Član predsedstva Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda Janez Benkovič
odkrili spominsko obeležje, pred katerim so tudi letos na predvečer praznika pripravili proslavo.
»Ko so zadnje enote jugoslovanske armade dvignile rampe in sidra, smo si globoko oddahnili. Kljub temu da zadnje tri mesece po spopadih ni bilo vojnih aktivnosti, je prisotnost tedaj že tuje
vojske vnašala določeno napetost, saj se nikoli ne ve, ali bodo podpisniki brionskega sporazuma spoštovali dogovorjene sklepe. Vse skupaj se je srečno končalo. Lahko smo mirneje nadaljevali že pred vojno začeto organiziranje države in se začeli ozirati navzven za mednarodno priznanje doseženega. Kako
uspešni smo bili, ima danes vsak sam svoje mnenje. Nekatere zadeve so uspele, druge manj. Zelo malo nam manjka do strumnega koraka na bolje. Čemu pomaga razmišljanje o nepravilnostih in kritiziranje kar počez, samo slabo voljo povzroča, ta pa ni dobra za zdravje. Preveč nerganja nad vsem in vsakim je lahko odraz dejstva, da pri nas že dolgo ni bilo večje vojne in počasi ter vztrajno pozabljamo, kakšne grozote lahko prinese. Zato nikoli ni odveč, da velikim silam in politikom sporočamo: ne igrajte se z ognjem, še zlasti ne na sodu smodnika. Kmalu bo trideset let od osamosvojitve in življenje teče dalje, tudi nam, veteranom,« je zbrane nagovoril član predsedstva Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda Janez Benkovič. O pomenu praznika je spregovoril tudi župan Matej Slapar, za slavnostno vzdušje pa so poskrbeli člani Mestne godbe Kamnik in recitator Goran Završnik.
Poklonili so se žrtvam vojn
K spomeniku Rudolfa Maistra je cvetje ob prvem novembru poleg župana Mateja Slaparja letos položil tudi predsednik vlade Marjan Šarec.
Jasna Paladin
Kamnik - Tako kot vsako leto se je ob dnevu spomina na mrtve župan s svojimi sodelavci ob osrednjih kamniških spomenikih poklonil padlim žrtvam v vojnah. Skupaj s predsednikom vlade Marjanom Šarcem je Matej Slapar ob prisotnosti Častne enote Slovenske vojske in kvarteta trobil Policijskega orkestra položil
Poklon žrtvam vojn na kamniških Žalah / foto:
Občina Kamnik
Venec je položil tudi predsednik vlade Marjan
Šarec. / Foto: Občina Kamnik
cvetje k spomeniku Rudolfa Maistra. Vence je župan položil tudi k spomenikom padlim med prvo svetovno vojno na Žalah, spomeniku Edvarda Peperka, »piramidi sprave« in spomeniku padlim v NOB, pri tem pa so se mu pridružili tudi oba podžupana Sandi Uršič in dr.
Jernej Markelj, nekateri občinski svetniki, predsednik Združenja slovenskih častnikov Kamnik - Komenda Marjan Schnabl, predsednik Društva general Maister Kamnik Jože Berlec, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik, v
imenu Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda Janez Benko-vič in Vojko Drosk v imenu Policijskega veteranskega društva Sever - odbor Kamnik ter ostali predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik.
Kamničan Jfl petek, 22. novembra 2019
3
Občinske novice
Želijo čisto vodo in manj prometa
Vodstvo Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica je 19. oktobra sklicalo zbor krajanov, na katerem so zbrani opozorili na vrsto težav, ki jih pestijo.
Jasna Paladin
Zgornje Stranje - Zbora krajanov se je v prostorih Osnovne šole Stranje udeležilo okoli šestdeset prebivalcev Kamniške Bistrice, Zgornjih ter Spodnjih Stranj, Stahovice in drugih zaselkov, ki jih ta krajevna skupnost - ena od dvaindvajsetih v občini - združuje. Kot je poudaril predsednik KS Damijan Krmav-nar, je njihova krajevna skupnost po številu prebivalcev peta največja v občini, po površini pa sploh največja, zato si želi, da bi zbori krajanov postali redna praksa, saj bodo lahko le tako uspešno reševali težave, s katerimi se soočajo. Teh res ni malo.
A najprej je Damijan Krmav-nar predstavil, kaj vse je že bilo narejenega v zadnjem letu. »Čistilna akcija, oživitev facebook profila, delovna akcija urejanja okolice doma na Vegradu, kjer bomo v kratkem uredili še parkirišče in izdelali novo leseno zaščitno ograjo, dotacija PGD Kamniška Bistrica ob obnovi gasilskega doma, nov ekološki otok v Spodnjih Stranjah, sanacija po-dora pod cesto v Kamniško Bistrico, vzpostavitev prometne povezave med Bistri-čico in Sidražem, postavitev kompostih stranišč na Veliki planini, sanacija ceste med Spodnjimi in Zgornjimi Stranjami, sofinanciranje šole v naravi, obnova lesenih ograj čez Kamniško Bistrico pri Petru in pri Cal-citu, označba parkirišč pri pokopališču in največji projekt zadnjih let - kanalizacija v Bistričici. V postopku je tudi nakup prenosnega ozvočenja za zunanje pogrebne potrebe na pokopališču ter menjava luči pred mrliško vežico. Kar se samega pokopališča tiče, bodo
Predsednik KS Damijan Krmavnar, župan Matej Slapar, podžupan Sandi Uršič ter občinska svetnika Karla Urh in Žan Potočnik / Foto: Jasna Paladin
potrebni še večji projekti z nadaljnjo izgradnjo opornega zidu pod cerkvijo in obnovo osrednjega in ostalih stopnišč na pokopališču,« je naštel Damijan Krmavnar iz Zagorice, ki KS Kamniška Bistrica vodi skupaj z enajstimi člani sveta KS: Klemnom Gradiškom (podpredsednik KS) z Županjih Njiv, Mirjano Kemperl z Županjih Njiv, Juretom Pavli-čem iz Stahovice, Robertom Uraničem iz Zgornjih Stranj, Janezom Cerar-jem iz Stolnika, Francijem Šimencem iz Zgornjih Stranj, Marto Balantič iz Za-gorice, Nino Cestnik Pav-lič iz Bistričice, Gregorjem Mlakarjem iz Klemenčevega in Majo Pančur (tajnica) iz Bistričice.
Dolina Kamniške Bistrice in Velika planina potrebujeta strategijo
V svojem nagovoru je Krmavnar krajane pozval, naj se - tisti, ki to možnost že imajo - priklopijo na kanalizacijo. Opozoril je tudi na devet kilometrov cest, ki še niso asfaltirane, in štiri kilometre cest, ki imajo povsem dotrajan asfalt.
V razpravi so krajani v ospredje postavili skrb za zaščito pitne vode in zajetja Iverje, sploh v luči izjemnega porasta števila turistov na Veliki planini in namera družbe Calcit po širitvi kamnoloma. V zvezi s Calci-tom jih moti tudi hrup in veliko število tovornjakov na glavni cesti skozi vas, ki vozijo tudi v času, ko učenci hodijo v šolo in iz nje, pa tudi ob nedeljah in praznikih. Opozorili so znova tudi na slabe ceste, predvsem na povsem razpadlo cesto do Stolnika, ki se zgolj krpa že zadnjih petnajst let, pa tudi na potrebo širitve mosta in ureditev nevarnega križišča pri Calcitu. Obnove je potrebna tudi Podružnična šola Gozd, želijo si tudi, da pošta v kraju ostane, poudarili pa so tudi slabo povezljivost z mestom in željo, da se kolesarske steze zgradijo tudi v tem delu občine. »Jasno je, da občina za dolino Kamniške Bistrice in Veliko planino nima nobene strategije. Zdi se, da je politika poenotena, a zanima me, kdaj boste nehali samo govoriti in končno tudi kaj storili. Vsi vemo, kaj je narobe in
Zbora krajanov se je udeležilo približno šestdeset prebivalcev KS Kamniška Bistrica.
kaj potrebujemo, a leta minevajo, ne zgodi se pa nič,« je bistvo težav povzel eden od krajanov Robert Uranič.
Ena od prioritet je obnova ceste v Stolniku
Njihovim tegobam so prisluhnili župan Matej Slapar, podžupan Sandi Uršič ter oba občinska svetnika iz te krajevne skupnosti Karla Urh in Žan Potočnik, zbora krajanov pa so se udeležili tudi vodja rudarstva v Calci-tu Marko Špeglič, župnik Anton prijatelj, predstavniki Meščanske korporacije Kamnik, predsednik PGD Kamniška Bistrica Nejc Koželj, ravnatelj Osnovne šole Stranje Boris Jemec in predsednica sosednje KS Godič Mira Potokar.
»Vsi ti problemi, ki jih poslušamo, žal niso od včeraj, zato jih tudi rešiti ne moremo čez noč. Tako kot v vseh krajevnih skupnostih smo tudi pri vas prisluhnili potrebam in skupaj z vodstvom KS naredili prioritete, ki se jih bomo držali. Ena od teh je gotovo cesta v Stolniku,« je povedal župan in poudaril, da denarja za vse žal ni dovolj. Sandi Ur-šič je povedal, da je ureditev križišča pri Calcitu (namestili bodo semaforje), ki se je lotevajo skupaj z državo, sicer bila mišljena že za letos, a so jo prestavili na prihodnje leto, saj dokumentacija na strani države še ni bila pripravljena. Karla Urh, tudi državnozborska poslanka, je poudarila, da bi bilo za rešitev tovornega prometa smiselno razmišljati o podaljšanju železnice do Stranj, in pojasnila, da je gradnja oz. širitev mostu (to bo državna investicija) načrtovana šele za leto 2021. Glede ohranitve pošte pa je predlagala državljansko nepokorščino.
Projekt CityWalk dobil nagrado regiostars
Jasna Paladin
Kamnik - Projekt CityWalk, v katerem je Kamnik sodeloval kot pilotno mesto, je na Evropskem tednu regij in mest med najbolj inova-tivnimi evropskimi regionalnimi projekti prejel posebno nagrado regiostars po izboru evropskega občinstva. Projekt CityWalk mestom pomaga, da postanejo prijaznejša pešcem, saj se osredotoča na najpreprostejšo obliko urbane mobilnosti - hojo.
Obenem pa promovira traj-nostno naravnan in ozaveščen življenjski slog. Priznanje potrjuje, da je bila odločitev Občine Kamnik, da aktivno pristopi k izvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti v občini, pravilna. Zato bodo, kot pojasnjujejo na občini, tudi v prihodnje težili k izmenjavi dobrih praks, na osnovi katerih bodo pripravljali strokovna izhodišča in podlage za izvedbo prebivalcem in okolju prijaznih projektov urbane mobilnosti.
Začela se je gradnja parkirišča P+R Kamnik
Jasna Paladin
Kamnik - Ob Tunjiški cesti, neposredno ob končnem železniškem postajališču Kamnik Graben, se je začela gradnja prvega parkirišča P+R v občini, ki bo opredeljeno kot vozlišče za nadaljevanje poti predvsem dnevnih migrantov v Ljubljano. Parkirišče bo namreč omogočilo parkiranje osebnih avtomobilov in koles ter prestopanje na javni potniški promet - vlak. Območje bo urejeno s 37 parki-
rišči za osebna vozila, štirimi parkirišči za invalide, štirimi parkirišči za polnjenje električnih vozil, desetimi stojali za kolesa, javno razsvetljavo in kartomatom za prodajo vozovnic. Pogodbena vrednost del znaša slabih 244 tisoč evrov. Občina Kamnik je za izvedbo projekta uspešno kandidirala na javnem razpisu, zato bo projekt sofinanciran s strani Evropske unije (kohezij-ski sklad) in Republike Slovenije (Ministrstvo za infrastrukturo).
Parkirišče P+R Kamnik bo uporabnikom predvidoma na voljo že konec letošnjega leta. / Foto: Jasna Paladin
Pridružene tudi Cerklje
Aleš Senožetnik
Adergas - Konec oktobra je v Adergasu potekalo srečanje županov in članov Združenja Kamniško-Savinjske Alpe. Glavni namen srečanja je bil podpis aneksa k pogodbi, s katerim se je Občina Cerklje tudi uradno pridružila združenju. Kot je povedal koordinator združenja, Kamničan Grega Ugovšek, je s tem zapolnje-
na pomembna praznina, še vedno pa so odprti za sodelovanja tudi z drugimi občinami na območju. Poleg Cerkelj združenje tvorijo tudi občine Kamnik, Preddvor, Jezersko, Luče in Solčava.
V združenju si sicer prizadevajo za sodelovanje občin na področju turizma in predstavljanju regije Kam-niško-Savinjske Alpe kot blagovne znamke.
Obnova Novega trga gre proti koncu
Kamnik - Občina Kamnik (oz. izbrani izvajalec Komunalno podjetje Kamnik) je v preteklih tednih obnovilo približno 130 metrov fekalne in meteorne kanalizacije na delu Novega trga, hkrati pa tudi vodovod in cestišče, namestili pa so tudi javno razsvetljavo in cevi za optiko. Ves čas gradnje na odseku velja popolna zapora za promet, a dela so pri koncu, saj so v začetku tedna delavci že položili nosilni sloj asfalta, sledita le še predvidena ureditev okolice in montaža svetilk. J. P.
4
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Občinske novice, mnenja
Visoko priznanje Francu Pivku
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik je prejel svečano listino Javne agencije RS za varnost prometa.
Jasna Paladin
Kamnik - Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa je v sredo, 23. oktobra, podelila priznanja 18 posameznikom in organizacijam, ki skrbijo za preventivo in varnost v prometu, med njimi tudi Kamničanu Francu Pivku, ki je prejel svečano listino. To najvišje priznanje agencija podeljuje posameznikom za življenjsko delo na področju prometne preventive.
Franc Pivk si je svečano listino nedvomno zaslužil, saj je aktiven na številnih področjih, delo opravlja vestno in predvsem prostovoljno, ozaveščanju občanov o varnem obnašanju v prometu pa namenja veliko prostovoljnega časa, za kar mu je - kot so zapisali na spletni strani - hvaležna tudi Občina Kamnik.
»Gospod Franc Pivk je član Zveze šoferjev in avtomeha-nikov Kamnik od leta 1978 in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik. Je gonilna sila vseh aktivnosti na omenjenem področju, ki so se organizirale v občini Kamnik. Aktivno sodeluje pri akcijah Bodi viden, bodi previden, Pasavček, Kolesar-ček, organizira občinska tekmovanja Kaj veš o prometu?, sodeluje pri preventivnih akcijah z naslovom Varna pot v šolo, že vrsto let
Franc Pivk s svečano listino Javne agencije RS za varnost prometa
budno spremlja in organizira akcijo Teden mobilnosti, sodeluje pri obeležitvi dneva žrtvam prometnih nesreč, organizira preventivne delavnice za starejše generacije in še bi lahko naštevali. V veliki želji po varnih poteh in brezskrbnem otroškem smehu aktivno sodeluje s predšolskimi in šolskimi otroki ter jim na zabaven, a hkrati profesionalen način skuša približati, kako varno postopati po naših cestah,« pa je zapisano v obrazložitvi ob podelitvi svečane listine.
Študentsko delo in kadrovske štipendije naj se ne štejejo v družinske dohodke
dij in plačila vrtca. Za svojo delavnost je dijak ali študent skupaj s svojimi starši in sorojenci kaznovan z nižjim otroškim dodatkom, nižjo štipendijo in višjo ceno vrtca.
Po drugi strani predstavniki gospodarstva opozarjajo, da morajo mlade po končanem šolanju šele usposobiti za opravljanje dela. Izjema so kadrovske štipendije, ki mlade že v času izobraževanja vpeljujejo v prihodnje delo, tako da po koncu izobraževanja delodajalci dobijo delavca, ki lahko na delovnem mestu takoj začne delati. Toda mladi se branijo kadrovskih štipendij, ker se tudi te upoštevajo v skupni dohodek družine, zato je le-ta prikrajšana pri ostalih pravicah iz javnih sredstev. Vsakdo, ki želi v tej državi nagrajevati pridne in delavne, bi moral predlog Nove Slovenije podpreti.
Matej Tonin, poslanec
Nova Slovenija je vložila predlog spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerem bi iz izračuna dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz j javnih sredstev izvzeli kadrovske ^ štipendije ter dohodek za opij ravljeno začasno ali občasno ^ delo dijakov in študentov. a Sedanja ureditev kaznuje pridne j in spodbuja nedelo. S tem drža-2 va svojim državljanom daje poz polnoma napačno sporočilo. Ko ž dijak ali študent občasno dela in f nekaj zasluži, se ta zaslužek šte-> je v skupni družinski dohodek, * kar pomembno vpliva na izračun i višine otroških dodatkov, štipen-
N.Si
Mnenje občinskega svetnika
Za turizem, šport in kulturo
Robert Prosen, svetnik LSU
Kamniški turizem je, po zapisanem v Strategiji razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025, perspektivna gospodarska panoga in ima precejšnje potenciale, ki jih v občini še nismo v celoti izkoristili. Kamniški šport in kultura sta trenutno brez veljavne strategije, kar v veliki meri pove, kakšne pozornosti sta bili ti dve področji deležni v preteklem obdobju. Danes so vsa tri pomembna področja pod okriljem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik (ZTŠK). ZTŠK Kamnik pa verjetno, vsaj zaradi enega podatka, sodi med edinstvene javne zavode v Sloveniji. V zadnjih desetih letih se je namreč na direktorskem položaju izmenjalo pet oseb. Podatek je vreden razmisleka tako s strani ustanovitelja kot vseh deležnikov na področju turizma, športa in kulture. Dejstvo, ki je samo po sebi dovolj zgovorno.
Leta 1999 je bil ustanovljen javni zavod - Agencija za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik. Do leta 2011 je ekipa dokaj uspešno skrbela za razvoj turizma in podjetništva, nato je prišla ideja, da se kamniški šport, ki je deloval pod okriljem Športne zveze Kamnik, priključi zavodu. Leta 2011 je v Kamniku nastopilo obdobje sprememb, obdobje, ko je bila sama sprememba pomembnejša kot funkcionalnost. Kaj bo to pomenilo za prihodnost, se takrat ni razmišljalo. Da so bila mnenja o takem načinu delovanja agencije deljena, potrjuje tudi rezultat glaso-
vanja v občinskem svetu - 15 za in 13 proti preoblikovanju Agencije v Zavod za turizem in šport. Kljub številnim kadrovskim težavam se je občinska politika konec leta 2016 odločila turizmu in športu dodati še kulturo. Slabo leto kasneje je koalicija ustanovila še Javni zavod Mekinjski samostan. V Listi Sandija Uršiča smo že v volilni kampanji opozarjali, da organizacija ni optimalna, da bo treba razmišljati o spremembah. Prav tako smo opozarjali, da so postopki izbire preveč spolitizirani. Žal nismo bili slišani in danes žanje-mo, kar so sejali v prejšnjem mandatu.
Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra, in čeprav se želi v javnosti ustvariti občutek, da se vse podira, temu ni tako. Je pa dejstvo, da bomo imeli tako v ZTKŠ kot v Zavodu Mekinj-ski samostan vsaj nekaj časa vršilca dolžnosti direktorja. To pa nam ponuja priložnost za konkreten razmislek, kako naprej. Za nas ni vprašanje, kdo bo zasedel direktorski stolček, iz katere stranke bo, ampak nas zanima predvsem, kam bomo skupaj zapeljali kamniški turizem, šport in kulturo v obdobju 2020-30.
Vodenje zavoda bo prevzel vršilec dolžnosti
Jasna Paladin
Kamnik - Svet Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik po odstopu dr. Tomaža Simetingerja (ta je 15. oktobra odstopil iz osebnih razlogov) za v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik predlaga Francija Kramarja, vodjo športnih programov na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki ima s to funkcijo že nekaj izkušenj, prav tako je že sedaj nadomeščal direk-
torja v njegovi odsotnosti. Vodenje zavoda bi prevzel 1. decembra, in sicer do imenovanja novega direktorja oziroma največ za eno leto. Za vršilca dolžnosti so se v svetu zavoda odločili zato, ker bi celoten postopek razpisa z razumnim rokom prijave zelo težko izvedli do 1. decembra. Predlog morajo obravnavati in potrditi še občinski svetniki. O objavi razpisa za prosto mesto direktorja pa bo svet Zavoda odločal prihodnje leto.
Pisma bralcev
Občane, ki pisma bralcev za objavo v Kamničanki puščate v nabiralniku pri vratarju na Občini Kamnik, prosim, da pisma podpišete z imenom in priimkom, zraven pa obvezno pripišete še naslov in telefonsko številko za morebitno preverjanje podatkov. Brez tega pisma namreč veljajo kot anonimna, takšnih pa ne objavljamo. Jasna Paladin, odgovorna urednica
Mnenje občinskega svetnika
»Masovno« ali edinstveno doživetje?
Žan Potočnik, svetnik LMŠ
V zadnjih časih smo lahko priča mnogim pogovorom in debatam, kaj in kako bo z Veliko planino. Dejstvo je, da se je Velika planina kot turistična destinacija zelo razvila. Seveda to prinese tako pozitivne kot tudi negativne učinke. Zavedati se moramo, da ni vse v denarju in dobičku. Kamni-čanke in Kamničani imamo velik privilegij, da živimo pod Veliko planino. Takšne pastirske vasice, kot je na Veliki planini, ni v celotni Evropi. Pa znamo to ceniti? To je drugo vprašanje, ki je seveda zelo povezano s prihodnostjo. Biser Velike planine so pastirice in pastirji, ki se zadnje čase premalo postavljajo v ospredje. Zaradi njih in njihovega edinstvenega načina življenja prihaja večina turistov iz domačih in tujih krajev. Polna dolina Kamniške Bistrice in polna cesta od Kranjskega Raka naprej pa žal v občinsko malho prineseta malo oziroma nič. Turist, ki se na Veliko planino pripelje z avtom preko Kranjskega Raka, ima naš biser na vpogled brezplačno. Vprašanje je le, koliko smeti nam (za)pusti. V prihodnje bo treba potegniti konkretne poteze in tudi na ravni občine narediti strategijo, ki bo dolgoročno usmerjena v zeleno naravo, naravno in kulturno dediščino. Na Kranjskem Raku oz. nekje v bližini bo treba urediti parkirišče, ki ne bo brezplačno, in zapornico. Ozaveščanje in usmeritve turistov pa se bodo morale z lesenih tabel prestaviti tudi na mobilno tehnologijo. Odlok o
varovanju Velike planine je jasen, pravno obstaja, dejansko pa se obnašamo, kot da ga ni. Velik problem pa predstavljajo tudi javne sanitarije, ki jih praktično ni. Vemo, da voda na Kamniškem ni takšna, kot je bila nekoč, kar je posledica pretiranega in predvsem nekontroliranega turizma tudi na Veliki planini. Zavzemal se bom za ureditev razmer na Veliki planini, postavitev okolju primernih in prijaznih sanitarij, umiritev prometa in za ohranitev bisera Velike planine - pastirsko naselje in njene prebivalce. Zavedati se moramo, da je narava v kamniški destinaciji prekrasna, kot sem že omenil, Evropa ne pozna takšnega načina življenja in ureditve pastirske vasi na takšni nadmorski višini. Imamo privilegij, ki je edinstven in unikaten, predvsem pa si želim, da bi bilo več zavesti o ohranitvi kulturne in naravne dediščine, ki jo ima Velika planina. Veliko planino moramo ohraniti za nadaljnje rodove - to nam mora biti vodilo za naprej! Velika planina je raj, ki vabi me vedno nazaj, tam sami so dobri ljudje, ki odkrito imajo srce!
Prejeli smo Pot na Stari grad
Del učne poti proti Staremu gradu, kjer sta zavedna Kamničana veliko let urejala okolico, postavila sedem palčkov in Sneguljčico, napeljala potoček, kjer so se vrteli mlinčki, ki jih je poganjala voda v letnem in zimskem času, je v celoti zanemarjen. Mlinčkov, ki so bili velika radost za otroke iz raznih vzgojnih zavodov in otroke v spremstvu staršev, že nekaj časa ni več, tudi Sneguljčice ne, prav tako ni več vseh palčkov. O tem sem že sredi avgusta obvestil tudi pristojne na Občini Kamnik in od njih prejel odgovor, da so elektron-
sko sporočilo posredovali tudi Zavodu za turizem, šport in kulturo, ki je zadolžen za urejanje pešpoti na Stari grad. Petnajstega avgusta sem poslal elektronsko sporočilo na naslov omenjenega zavoda in jih prosil za odgovor, ki pa ga do danes nisem prejel. Ime 'učnapot'je bila smiselna ravno zaradi zgoraj omenjene ureditve manjšega dela pohodne poti proti Staremu gradu. Če sporna zadeva ne bo sanirana in vzdrževana, menim, da je treba ime poti spremeniti v 'pohodno pot'. Zavod za turizem, šport in kulturo prosim, da v časopisu Kamničan-ka javno odgovori, ali bodo oziroma ne bodo opravili sanacije tega dela učne poti na Stari grad.
Daniel Kovačič, Perovo
www.gorenjskiglas.s'^
Kamničan Jfl petek, 22. novembra 2019
5
Aktualno
Golf Arboretum z novim lastnikom
Skupina Triglav je 8o-odstotni delež v družbi Golf Arboretum po letu in pol intenzivnih prizadevanj prodala družbi Rod, ki je v lasti Janeza Narata in Aleša Ocepka in je bila že sedaj solastnik golfa.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Prodaja družbe Golf Arboretum ni presenečenje, saj so dosedanji večinski lastniki kupca iskali dlje časa. »V Skupini Triglav, del katere je družba Triglav, Upravljanje nepremičnin, potekajo postopki dezinvestiranja sredstev v lastniške deleže družb in nepremičnin, katerih dejavnost ni skladna s strategijo Skupine. Za družbo Golf Arboretum se je ocenilo, da zanjo dolgoročno ni mogoče pričakovati zahtevanih donosov ob sprejemljivi ravni tveganja, zato smo pristopili k prodaji,« so nam pojasnili v Skupini Triglav, a s podrobnostmi ostajajo skopi. Znano je, da je njihov 80-delež kupilo podjetje Rod, za kakšno kupnino in pod kakšnimi pogoji, pa ne razkrivajo. Še bolj skop je bil
z odgovori na naša vprašanja Janez Narat. »Odločitev za nakup je logična posledica dejstva, da ima družba Rod že vsa leta v lasti večinski delež golfskih kapacitet. Naša želja je razvijati golfsko dejavnost na teh zemljiščih in verjamemo, da bo konsolidacija lastništva prinesla optimalnejše upravljanje igrišča, brez rdečih številk in v zadovoljstvo uporabnikov naših storitev,« je zapisal v svojem odgovoru. Družba Golf Arboretum je zadnji dve leti sicer poslovala z izgubo.
Družba Rod, katere direktor je Janez Narat, njegov poslovni partner in solastnik pa Aleš Ocepek, sicer dolgoletni direktor parka Arboretum Volčji Potok, je imela v Golf Arboretum že sedaj vidnejšo vlogo, saj so imeli v lasti večinski delež golfskih kapacitet.
Prenočili že pol milijona gostov
V Termah Snovik so sredi oktobra zabeležili že pol milijona nočitev.
Jasna Paladin
Snovik - Zgodba Term Snovik, ki se je začela leta 1994, je te dni dosegla novo prelomnico. V termah, kjer imajo tudi apart-majsko naselje, so namreč v sredo, 16. oktobra, zabeležili že polmilijonto nočitev; srečna nagrajenka je bila Nada Lešnik iz okolice Maribora, ki je iz rok direktor-
ja term Predraga Canjka in kamniškega župana Mateja Slaparja prejela darilo - izkoristila bo lahko darilni bon za vikend paket za dve osebi v Rajskem apartmaju, na vodenem pohodu spoznala skrivnosti Bosonoge poti, si privoščila okusno kosilo s tuhinjsko postrvjo ter preskusila spro-ščujoči Kneipp tretma s toplo seneno oblogo.
Srečno obiskovalko term sta nagradila direktor Predrag Canjko in župan Matej Slapar. / foto: terme snovik
Iz smodnišnice
y •	•	«1 • •	•
se širi vsiljiv vonj
Krajani, ki živijo v okolici nekdanje smodnišnice, zadnje čase opozarjajo na vsiljiv vonj, ki naj bi bil posledica sežiganja odpadkov. Kaj so ugotovili inšpektorji?
Jasna Paladin
Kamnik - Na problematiko so nedavno opozorili člani lokalnega odbora Levice, ki so napisali tudi pobudo za inšpekcijski nadzor na območju nekdanje smodnišni-ce, pod katero se je podpisalo več krajanov. Da na območju nekdanje smodnišni-ce marsikaj ni v redu, so zapisali tudi v javnem pismu z naslovom "Kaj se dogaja v nekdanji smodnišnici?".
Občina je od smodnišnice dvignila roke
»Po propadu KIK Kamnik so bile stavbe in zemljišča na območju nekdanje smo-dnišnice na prodaj. Več pobud je bilo, da Občina Kamnik uveljavi predkupno pravico in nekatera poslopja odkupi. Najbolj je znana pobuda, da odkupi nekdanjo upravno stavbo oziroma dvorec Katzenberg. Manj znana je pobuda, da občina odkupi stavbo pri kulturnem domu, ki se je prodajala nekaj tednov nazaj. Pobudniki so menili, da bi tam lahko uredili prostore za bližnji mladinski center, ki je zdaj stisnjen v klet kulturnega doma, in našli dovolj
prostora za hranjenje vseh artefaktov iz bogate industrijske dediščine Kamnika. Občina predkupne pravice ni izkoristila. Namesto nje so vsa ta poslopja kupila različna podjetja. Območje nekdanje smodnišnice je obkroženo z betonsko ograjo in brez ene same stavbe v javni lasti. Celotno območje je s tem odmaknjeno od pogleda javnosti. V Levici Kamnik nas skrbi, da prav zato lahko nekateri izkoriščajo ta prostor za nekotroli-ran sežig odpadkov ali druge okoljsko sporne prakse. S tem, ko je Občina Kamnik dvignila roke od smodnišni-ce, problema smodnišnice ni rešila. Menimo, da ga je s tem še bolj zapletla,« so zapisali v javnem pismu. Po odgovore smo se odpravili na občinski inšpektorat in inšpektorat za okolje in prostor. Zadnji nam do zaključka redakcije odgovorov ni poslal, na Občini Kamnik pa na vprašanje, koliko nepravilnosti na območju smo-dnišnice je občinska inšpekcija obravnavala v zadnjih mesecih, odgovarjajo: »V letu 2019 je občinska inšpektorica na področju smo-dnišnice prejela prijave glede nenadzorovanega sežiga-
nja odpadkov, smradu, nelegalne gradnje, nelegalno odloženih gradbenih odpadkov, pranja kamionov in drugih gradbenih posegov. Občinska inšpektorica se odzove na vse prijave in jih obravnava skladno s podeljenimi pristojnostmi. V primeru, da se prijave glasijo na pristojnost republiških inšpektoratov (kar se v večini primerov), kot so nenadzorovano sežiganje odpadkov, nelegalne gradnje, nelegalno odloženi gradbeni odpadki, pranje kamionov, jim jih nemudoma odstopi.«
Večino pristojnosti imajo državni inšpektorji
Kot so še poudarili, ima občinska inšpekcija pristojnosti zgolj nad nelegalno odloženimi komunalnimi odpadki v skladu z določili 157. a člena Zakona o varstvu okolja ter Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov na območju občine Kamnik in Gradbenim zakonom, in sicer nadzor nad gradnjo, za katero ni predpisano gradbeno dovoljenje (enostavnimi objekti).
Kot pojasnjuje občinska inšpektorica Bogomira Skvar-ča Jesenšek, se morajo in-
špektorji (tako občinski kot državni) odzvati na vsako prijavo, zanimalo pa nas je še, koliko pregledov na terenu opravijo samoiniciativno. »Na območju smodni-šnice občinska inšpektorica opravlja redni nadzor v okviru podeljenih pristojnosti nad nepravilnim odlaganjem komunalnih odpadkov. V primeru opaženih nepravilnosti ukrepa skladno z veljavno zakonodajo. Na tem območju je bilo uvedenih v letih 2017 in 2018 pet inšpekcijskih postopkov glede nelegalnega odlaganja komunalnih odpadkov, v katerih so inšpekcijski zavezanci nepravilnosti odpravili še pred izdajo odločbe oziroma na podlagi ustnega opozorila. V letu 2019 je uvedla tri inšpekcijske postopke, in sicer glede nelegalno odloženih komunalnih odpadkov, ki so bili na podlagi izdane odločbe tudi odstranjeni, ter dva inšpekcijska postopka glede gradnje enostavnih objektov, v katerem sta bili tudi izdani odločbi o odstranitvi le-teh. Vsi postopki glede nelegalno odloženih komunalnih odpadkov so bili uvedeni na podlagi lastne zaznave,« pravijo na občini.
Do denarja za posel v nekaj minutah
Ko potrebujete denar za svoje podjetje takoj, lahko uredite Hitri kredit ali Hitri limit na poslovnem računu z nekaj kliki v mobilni banki Klikpro. Sredstva prejmete na svoj račun že nekaj minut kasneje."
www.nlb.si/hitrikredit
* Ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev Hitrega kredita/limita.
O
NLB
Za vse, kar sledi.
6
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Iz naših krajev
Prehod Merkurja prek Sončeve ploskve
Ta redek astronomski dogodek bomo lahko opazovali 11. novembra, nato pa znova šele čez trinajst let.
Jasna Paladin
Kamnik - V ponedeljek, 11. novembra, bomo tudi v naših krajih priča redkemu astronomskemu dogodku - prehodu Merkurja prek Sončeve ploskve, ob čemer člani Raziskovalno astronomskega krožka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik in Astronomskega društva Komet iz Kamnika pripravljajo javno opazovanje pred kamniško gimnazijo. »Merkur se bo med Zemljo in Soncem 'znašel' ob 13. uri in 35 minut. Celoten prehod
traja skoraj 5 ur in pol, pri nas pa bo viden slabe tri ure, do 16.33, nato pa bo Sonce pri nas že zašlo za obzorje. Naslednji tovrsten dogodek bo spet 13. novembra 2032,« pravi mentor Raziskovalno astronomskega krožka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Lojze Vrankar, ki na dogodek vabi širšo javnost.
Obiskovalci bodo dogodek lahko opazovali s pomočjo projektorjev za opazovanje Sonca, daljnogledov, s teleskopi in solarnim teleskopom.
Tradicija izdelovanja suhih mesnin bogati našo kulinarično ponudbo. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo obogatiti svoja praktična znanja o pripravi mesa ter izdelovanju klobas, salam in želodcev.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
* Poštnin»
Gorenjski Glas
L J

Čas, v katerem novorojenček postane živahen otrok, je poln presenečenj, prvih preizkušenj in navdušenja. Vse te trenutke lahko ohranimo tako, da jih zapišemo v album, ki bo trajen spomin na začetek življenja.
■ ' « *
Trda vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
1499
EUR
* Poštnin»
Gorenjski Glas
Srečanje bolnih in starejših
Konec septembra je bilo v Župniji Šmarca - Duplica v organizaciji Župnijske karitas srečanje bolnikov, invalidov, starejših krajanov, njihovih domačih in spremljevalcev.
Matjaž Šporar
Šmarca - Vsi udeleženci srečanja so se zbrali pri sveti maši v cerkvi sv. Mavricija v Šmarci, ki je bila hkrati tudi zaključek celodnevnega čaščenja svetega Rešnjega telesa, ki je potekalo na to nedeljo, 22. septembra. Sveto mašo sta darovala bolnišnični duhovnik Miro Šlibar in domači duhovnik, tudi kamniški dekan, Janez Gerčar. Duhovnik Šlibar že več kot trideset let spremlja bolne in trpeče v bolnišnici z velikim razumevanjem in sočutjem, a obenem tudi s hvaležnostjo vsem za njihovo bližino, povezanost s svojci in domačimi, ki jim lajšajo trpljenje. Med sveto mašo so vsi, ki so želeli, prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Razumevanje in sprejemanje zakramenta bolniškega maziljenja je preizkušnja, ki je posebej namenjena za krepitev vseh, ki jih preizku-
Ekipa prostovoljcev z obema duhovnikoma / Foto: Simon Zorman
šajo bolezen ali starostne tegobe. Glasbeno je mašo obogatil Komorni pevski zbor Šutna ob orgelski spremljavi Marije Holcer. Po sveti maši so se udeleženci odpravili v Krajevni dom v Šmarci, kjer je v lepo pripravljeni dvorani sledila pogosti-
tev, tudi s sladkimi dobrotami in dobro kapljico. Za uvod sproščenega vzdušja je dodatno poskrbel Komorni pevski zbor Šutna, ki je zapel nekaj ljudskih pesmi. V nadaljevanju se je med udeleženci srečanja razvila živahna debata in ob prijetnem klepetu med
Prijetno vzdušje v dvorani Krajevnega doma v Šmarci
sosedi ali znanci, se je zopet pokazalo, da se s podobnimi srečanji tudi bogatijo naše medsebojne vezi in polnijo naše duše s prijateljstvom in razumevanjem. Srečanja se je udeležilo več kot petdeset krajanov, kar je izpolnilo vsa pričakovanja. Srečanja, ki postaja tradicionalno, bi se marsikdo od povabljenih z veseljem udeležil, pa mu zdravje ali druge okoliščine to onemogočajo. Ob veliki srčnosti in prizadevnosti Marinke Juteršek, predsednice Župnijske karitas Šmarca - Duplica, in številčni ekipi prostovoljcev je verjeti, da so vsi prisotni starejši, bolniki in invalidi imeli ta dan lepši in prijaznejši, enako pa velja tudi za vse nas, ki nam je bila dana priložnost, da pomagamo in sodelujemo pri srečanju.
Obletnica Šole zdravja v Podgorju
Letos smo člani društva Šole zdravja iz Podgorja praznovali sedemletnico delovanja.
Marjeta Šubic, Mija Senožetnik
Podgorje - Kot se za vsak praznik spodobi, smo tudi mi praznovanju obletnice ustanovitve dali malo poseben pečat. Odločili smo se, da se bomo povzpeli na bližnji hrib - Stari grad nad Kamnikom, ki je v rokah zdajšnjega najemnika začel dobivati prav prijetno podobo, tako v smislu urejene okolice kot tudi gostinske ponudbe.
Dogovorili smo se, da se na cilju dobimo ob 8. uri, saj se je velika večina udeležencev odločila, da bo prišla na Stari grad peš, kar predstavlja slabe pol ure hoda iz doline. Tako smo se telovadci v oranžnih majicah iz različnih smeri vzpenjali proti cilju. In za ta vzpon s 380 metrov višine, kjer leži mesto Kamnik, do 577 metrov visokega hriba, smo bili bogato nagrajeni. Pod nami je bila bela odeja
Udeleženci podgorske Šole zdravja na Starem gradu
/ Foto: Tone Vrtačič
meglic, nas pa je pozdravilo sonce in kot solza čisti vršaci bližnjih in daljnih gora. Res prečudovit razgled! Na »grajskem dvorišču« smo ob 8. uri naredili velik krog in pod vodstvom voditeljice Ivice Vrtačič naredili vseh tisoč gi-
bov. Mogoče smo se še celo bolj potrudili, saj nas je spremljal tudi fotografski objektiv. In tako kot vsakič v dolini smo vadbo tudi tokrat zaključili s pesmijo, s himno. Seveda smo se tudi tokrat posladkali in okrepčali, za
kar so poskrbeli v domu in naši sotelovadki, ki sta nas presenetili z rojstnodnevni-mi mini torticami in flanca-ti. Pot v dolino je minila med živahnim klepetom in pozdravom: »Jutri ob pol osmih se spet dobimo.«
Kamničan Jfl petek, 22. novembra 2019
7
Kultura
Baletne učiteljice
• 1	v • •
se izobražujejo
Ana Trojnar je organizirala še zadnja baletna seminarja za učiteljice baleta pod okriljem svetovno znane londonske akademije Royal Academy of Dance v Kamniku.
Bojana Klemenc
Kamnik - Od 12. do 13. oktobra sta v baletni dvorani Doma kulture Kamnik potekala dva seminarja za učiteljice baleta, ki jih zadnja tri leta organizira Ana Trojnar, učiteljica baleta na Glasbeni šoli Kamnik in diplomantka priznane londonske baletne akademije, na kateri je leta 2013 tudi zaključila študijski program za poučevanje baleta. Seminar je tokrat vodila Angležinja Emily Koschyk iz Royal Academy of Dance, ki poučuje v Münchnu v Nemčiji. »Kar enaindvajset udeleženk iz Slovenije in Avstrije je spoznavalo novo znanje, ki je še kako v pomoč pri dvigu nivoja baletne umetnosti pri nas,« razlaga Ana Trojnar in nadaljuje: »Na prvem seminarju smo predelali korake in gibe od osnov do kompleksnih korakov baletne tehnike, uveljavljene v angleškem sistemu. Drug seminar je vedno aktualen, saj smo utrdile znanje poučevanja plesa na konicah prstov, se seznanile z novostmi na tem področju ter predelale učni program Royal Academy of Dance.« V Sloveniji ni državne institucije, ki bi ponujala izobraževanje s področja baletne pedagogike, zato se Ani Trojnar zdi organizacija baletnih seminarjev vitalnega
pomena za konstantno kvalitetno strokovno delo baletnih učiteljic, a sama tovrstno organizacijo seminarjev predaja v druge roke, saj želi več svojega časa posvetiti baletnemu ustvarjanju. Od oktobra 2016 do oktobra 2019 je kamniška baletna učiteljica v Kamniku organizirala kar 15 seminarjev za baletne učiteljice, kar šest s predavateljicami iz Royal Academy of Dance London - z Roberto Botti iz Italije, Sarah Joy Cooke iz ugledne Elmhurst Ballet School v Veliki Britaniji ter nazadnje Emily Koschyk, z njimi pa so v tem času pokrili snov od prve plesne pripravnice do šestega razreda baleta, torej celoten program osnovnega plesnega izobraževanja. »Na seminarjih Royal Academy of Dance smo vsakič seznanjene z najnovejšimi pedagoškimi pristopi s področja baletnega izobraževanja. Učiteljice so vedno zelo hvaležne za te resnično kvalitetne seminarje. V naslednjem letu že komaj pričakujemo izvedbo seminarja Uporaba glasbe pri pouku baleta, ki bo namenjen tudi korepetitorjem baleta. Na njem se bomo podrobneje seznanili z možnimi izbori skladb za različne baletne kombinacije. Res zanimivo in obenem zabavno področje,« zaključuje Trojnarjeva.
Rdeča pika v Pogledu
Od četrtka, 24. oktobra, je v Galeriji Pogled na ogled razstava Rdeča pika slikarke Mojce Fo.
Bojana Klemenc
Kamnik - Priznana slovenska ilustratorka in slikarka Mojca Sekulič Fo se je z razstavo Rdeča pika predstavljala v Londonu, sedaj pa je ta kolekcija slik prvič videna v slovenskem prostoru. Dodani sta še dve kolekciji, Brown&Blue in Poroč-na&prijateljsko kolekcija. Umetnica srka iz življenja in uživa v ustvarjanju podrobnosti. Znana je po prisrčnih slikah z detajli, a vse bolj se umika tudi v slikarski svet minimalizma. Mojca Sekulič Fo se torej tokrat predstavlja s slikami in se odmakne od svojih značilnih drobcenih ilustracij, še vedno pa ostaja zvesta sebi in svojemu notranjemu svetu, ki skozi likovni zapis prodira na svetlobo, pove kustosinja razstave Saša Bu-čan, Mojca Fo pa o svojih razstavljenih delih sprego-
vori: »Zgodba govori o plodnosti vesolja. Rdeča pika predstavlja življenje, moč praznega prostora. Prazen prostor pa vendarle sploh ni prazen. Kakor um v meditaciji. Prazen, toda poln življenja in luči. Želela sem napraviti nove slike brez figur, samo slediti procesu, razmerjem in barvam, zelo mi-nimalistično razporejenih na platno, mediapan in papir. Skozi proces sem se odločila, da bo rdeča pika povezovalna nit. Ta fertilizacija, oploditev, ogromna moč majhne celice. Rdeča pika je kakor seme, energetska substanca, ki je v vodi, v zraku, v temi in v svetlobi. Rezultat te oploditve je vse obdano z zlato barvo. In tema. Četudi ni luči, vidiš, kako se svetloba prebija od nekod, ne glede na karkoli. Kakor um v meditaciji.« Razstava bo na ogled do 6. decembra.
Občutje, ki se prelije v sliko
V Galeriji Miha Maleš je od četrtka, 17. oktobra, na ogled razstava Fordlandia, na kateri svoja zadnja dela premierno predstavlja uveljavljeni slikar Herman Gvardjančič.
Bojana Klemenc
Kamnik - Akademski slikar in profesor Herman Gvardjančič zase pravi, da so ga skozi čas pri njegovem delu vedno navdihovala nekatera imena iz glasbenega sveta, vse od devetdesetih let naprej pa pod vtisom glasbe posameznih izvajalcev ustvarja tudi posebne likovne cikle. Tudi v tokratnih razstavljenih delih, med njimi je tudi serija risb na velikih platnih, je našel navdih v albumu Fordlandia islandskega skladatelja Johanna Johannssona in njemu posvetil svoj najnovejši cikel. »Johannssonovo glasbo sem prvič slišal pri enem od študentov. Prevzela me je kot že glasba nekaterih drugih avtorjev s severa Evrope. Ko delam, vedno delam v družbi glasbe. Dobra glasba deluje name kot nekakšna droga, potopim se vanjo in me popolnoma prevzame, skozi mene se preliva v sliko in nazaj,« pove Gvardjančič.
Slika te drži kot hudič
To sicer ne pomeni, da so te podobe neposredno vezane na glasbo, zato za njihovo razumevanje ni potrebno poznavanje kakršne koli partiture. »Za opazovalca ni pomembno, kaj sem poslušal med slikanjem, sam pa seveda ob posameznih delih natančno čutim, ob kakšni atmosferi so nastajala,« je
Herman Gvardjančič
Brut Carniollus
jasen Gvardjančič, ki poudarja, da mu glasba ogromno pomeni in da bi brez nje težko živel. »V mladosti sem tehtal med glasbo in slikarstvom, kajti to sta bili moji ljubezni že od nekdaj. Za študij glasbe pa nisem imel finančnih možnosti in tako sem se posvetil likovni umetnosti,« pojasni večkrat nagrajeni umetnik. »A glasba je vseskozi ostajala del mene in še zdaj včasih pomislim, da bi bil morda srečnejši, če bi se takrat odločil zanjo,« se smeji. »Kajti z izvajanjem glasbe je veliko veselja, slikanje pa je lahko včasih zares naporno; slika te namreč drži kot hudič - ti delaš sliko, ona pa tebe. To je nekakšen dvoboj, ki je daleč od lagodne zabave.« Čeprav ga glasba nenehno spremlja, pa to nikakor ne pomeni, da je vse v njegovih
slikah povezano z njo. »Name so vselej močno vplivale tudi politične in družbene tematike; še danes se recimo kdaj močno razburim ob nemarnem odnosu človeka do okolja. So stvari, ki človeka preprosto razjezijo.«
Avtorjev opus izjemnega pomena
Kustosinja razstave Saša Bu-čan je v nagovoru ob odprtju razstave med drugim povedala: »V okviru slovenskega prostora je Gvardjančičevo delo, njegov celoten opus, izjemnega pomena, saj gre za slikarja, ki ob številnih novitetah, ki so se in se še dogajajo na polju umetnosti, od samega začetka sledi svoji ideji, mislim, občutenjem. Gvardjančičevo slikarstvo tako ostaja silovito neposredno in spontano, tudi meditativno, in četudi povezano s
krajino, naravo, pa vendar v smislu ne obstoječe, ne videne, ampak njegove subjektivne vizije le-te. In tako kot v samem začetku je in ostaja v svojem izrazu umetnik tenkočutnega zaznavanja, ki verjame v izrazno moč slikarstva in s svojim delom posega v univerzalni jezik umetnosti, ki pa odzvanja le v ušesih tistih, ki zmorejo enako mero tenkočutnosti in prepoznavanja eksistencialnih, kompleksnejših vsebin znotraj videnega.« Umetnik potrjuje njene besede: »Še imam snovi za delo. Mogoče ni več elana, ki sem ga imel v mladih letih -da naredim kaj novega, porabim več časa -, a je moje delo bližje perfekciji, kot je bilo nekoč. To je sla, ki me žene naprej.«
Razstava bo odprta do 14. decembra.
Hausmartl
(((«0808774)
1
VRHMffiKA O*PIA. VB ATH. i ENC ILA. ftHtflVlCMNA A AlU VHQOH0 VRATA
Izkoristite jesensko akcijo!
BREZPLAČNA IZMERA
V*Hka ftgM v« no www.l>o"smarf'ljih
Izberite kvaliteto po akcijskih cenah!
Hausmart d.0.0., Škofja Loka
Sveti Duh 139,4220 Škofja Loka, Tel.: 04 231 59 95, Gsm: 030 390 942, E: info@hausmart.si PE Nova Gorica, Razstavni salon
Cesta 25. Junija 2C, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 994 15 86, Gsm: 030 645 300, E: novagorica@hausmart.si
8
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Zanimivosti
Policijska kronika
Vlom v stanovanje
Na Jakopičevi ulici je neznanec v dopoldanskem času skozi pritlično okno vlomil v stanovanje, iz katerega je odtujil denar in tablični računalnik. Policisti so opravili ogled kraja dejanja. Po zbranih obvestilih sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče.
Glasna glasba na teniškem igrišču Duplica
Policisti so na teniškem igrišču na Duplici zaradi glasne glasbe obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.
Poskus vloma v hišo
Neznani storilec je v Spodnjih Palovčah z orodjem na vzvod poskušal vstopiti v stanovanjsko hišo, vendar je od dejanja odstopil. Policisti so opravili ogled kraja dejanja. Po zbranih obvestilih sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče.
Spor zaradi dekleta
Policisti so na območju Kamnika posredovali, kjer sta se fanta sprla zaradi dekleta. Sledi zbiranje obvesti in ustrezen ukrep.
Najden denar na bankomatu v Stranjah
Občan je obvestil policiste, da je na bankomatu pri trgovini Tuš v Stranjah našel denar. Občan oziroma občanka, ki je pozabil oz. pozabila denar, se lahko zglasi na policijski postaji in denar prevzame.
Nedostojno vedenje v lokalu
V lokalu na Perovem se je zglasil občan in od zaposlene zahteval alkoholno pijačo. Ker mu je zaradi zgodnje ure ni postregla, ga je tako močno razjezilo kršitelja, da je nanjo vpil in jo pljunil. Kršitelju bo izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru.
Ugriz psa
Policisti so na območju Češnjic obravnavali intervencijo na javnem kraju, kjer je spuščen pes v nogo ugriznil poštarico, ki je dostavila pošto na naslov. Po vseh zbranih obvestilih bo lastniku psa izdan plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali.
Zaseg prepovedane snovi
Policista sta imela na območju Kamnika v postopku osebo, ki je policistki izročila neznano snov rjavo-zelene barve. Obstaja utemeljeni sum, da gre za prepovedano drogo konopljo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden postopek o prekršku.
Ponarejen bankovec
Policisti so bili s strani zaposlenega na Petrolu obveščeni o ponarejenem bankovcu za 50 evrov, s katerim je plačevala stranka na Petrolu. Zaposleni je ugotovil, da je bankovec ponarejen. Po opravljeni analizi sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Poskus vloma v vozilo
Policisti so na makadamski poti na Svetega Primoža obravnavali poskus vloma v osebni avtomobil. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Požar v Stebljevku
Policisti so bili obveščeni, da je v Stebljevku prišlo do požara v počitniški hiši. Ugotovljeno je bilo, da je bilo zakurjeno v kaminu, nato pa se je vnela streha. Ogenj se je razširil na celoten objekt. Do požara je prišlo zaradi neočiščenega dimnika. Policisti bodo o ugotovitvah obvestili tožilstvo.
Delo na kmetiji je lahko tudi priložnost
Dohodek na kmetijah pada in vedno manj mladih se odloča za prevzem kmetije, opaža terenska kmetijska svetovalka Marta Kos s kamniške izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, zato je toliko bolj pomembno, da se predvsem manjše in srednje velike kmetije odločijo tudi za dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Marta Kos, terenska kmetijska svetovalka s Kmetijsko svetovalne službe Kamnik Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana / Foto: Jasna Paladin
Jasna Paladin
Kamnik - Marta Kos je na kamniški izpostavi Kmetij -sko-gozdarskega zavoda Ljubljana zaposlena že skoraj trideset let, kmetje pa jo poznajo kot terensko kmetijsko svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Pred dnevi se je udeležila strokovnega posveta, na katerem so naredili analizo dopolnilnih dejavnosti, ki prinaša zanimive podatke.
Možnosti je zelo veliko
Kot nam je v uvodu pojasnila, dopolnilno dejavnost na kmetiji lahko opravljajo vsi člani, ki so vpisani v register kmetijskega gospodarstva, ne glede na to, ali so nosilci dejavnosti ali so zaposleni, pomembno je le to, da ustvarjajo dohodek na kmetiji. Dopolnilno dejavnost na kmetiji lahko namreč opravljajo le fizične osebe, omejena je z višino dohodka, različnimi pogoji, za opravljeno delo pa je treba izdajati račune. »V občini Kamnik se za dopolnilno dejavnost v glavnem odločajo večje kmetije oz. kmetije, na katerih se vsaj nekdo preživlja s kmetijsko dejavnostjo, manjše niti ne, saj je to povezano tudi z vlaganji, kmetije pa tega kapitala povečini nimajo, ter drugimi obveznostmi, predvsem informacijskim sistemom, ki ga starejši ali tisti, ki so preveč obremenjeni, ne zmorejo. Ko kmetije namreč začnejo dopolnilno dejavnost ali jo razširijo, za večino obveznosti, kot so recimo davčne, poiščejo pomoč drugod. Kmetija je v tem namreč zelo podobna podjetjem, vse je namreč treba pripraviti, proizvesti, prodati in ob vsem tem izpolniti še davčne in druge obveznosti. Če kmetije želijo preživeti, morajo pri sebi poiskati tiste tržne niše oz. dopolnil-
ne dejavnosti, ki jim bodo to omogočile,« pravi Marta Kos, doma s Križa pri Komendi, ki že vrsto let za kmete pripravlja tudi brezplačna izobraževanja, z nasveti pa jim pomaga tudi individualno.
To področje je zelo obsežno, ureja ga uredba o dopolnilnih dejavnostih, ki pa kmetom dejansko omogoča opravljanje velikega števila dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s kmetijsko dejavnostjo. Registrirati je mogoče (ob določenih pogojih) deset skupin dopolnilnih dejavnosti ali kar 138 različnih vrst dejavnosti. »V občini Kamnik se največ kmetov poleg osnovne kmetijske dejavnosti ukvarja s storitvami s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, s čimer svojo mehanizacijo kar najbolje izrabijo in ob tem še zaslužijo. Predvsem mladi se danes odločajo za to. Zelo malo se jih odloča za predelavo živil, saj je sploh predelava živil živalskega izvora zelo zahtevna, povsem neiz-
koriščeno pa je področje turizma, kjer imajo kmetje še ogromno priložnosti. Sama največje priložnosti za kmete vidim na področju nego-stinske dejavnosti, ki ni povezana s ponudbo hrane -denimo ježa konj, predstavitev dela na kmetiji, vodenje, delavnice, izobraževanja ... Vsem, ki razmišljajo o uvedbi dopolnilne dejavnosti na kmetijah, svetujem, da vsaj na začetku začnejo s kakšno lažjo dejavnostjo, ki ne zahteva toliko vlaganj in birokracije. A treba je poudariti nekaj - brez obdelane zemlje tudi turizma na kmetijah ne bo, zato dopolnilne dejavnosti ne bodo uspešne, če ne bo urejena osnovna kmetijska dejavnost,« še pravi Marta Kos in doda, da ima Občina Kamnik zgledno urejene občinske podpore kmetom, kar ni praksa v vseh občinah.
Kmetije lahko ohrani le dodana vrednost
Leta 2004 je bilo v občini Kamnik registriranih 26 do-
polnilnih dejavnosti, danes pa dopolnilne dejavnosti opravlja že skoraj šestdeset kmetij - še enkrat več kot pred petnajstimi leti. Kmetije opravljajo eno glavno dopolnilno dejavnost in v povprečju občasno še tri dejavnosti v manjšem obsegu. Spodbujanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah bodo v kmetijsko svetovalni službi v prihodnje namenjali še več pozornosti. »V prihodnjem letu bom zato obiskala še več kmetij in skupaj s kmeti pregledala, ali imajo vsa potrebna dokazila, kaj se še da narediti . Stvari so zahtevne, potrebujejo svoj čas, energijo in resen pristop, a na koncu je trud poplačan. Pri ohranitvi manjših in srednjih kmetij pa je to največkrat sploh edina možnost, saj podatki kažejo, da dohodki iz dopolnilnih dejavnosti presegajo tiste iz osnovne kmetijske dejavnosti. Sploh dolgoročno je kmetije mogoče ohraniti le z dodano vrednostjo,« zaključi Marta Kos.
Razstava o Ani Frank
Razstava bo na ogled v prostorih Osnovne šole Marije Vere.
Jasna Paladin
Duplica - Sodelavci projekta Ana Frank v Sloveniji vabijo na odprtje potujoče razstave z naslovom Ana Frank -zgodba za sedanjost, ki bo v ponedeljek, 11. novembra,
ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Marije Vere. Gre za mednarodno potujočo razstavo, ki se navezuje na življenjsko zgodbo Ane Frank in njen znameniti dnevnik. Kot pravijo organizatorji, bodo zvezde
odprtja »vrstniki« Ane Frank, ki bodo vodili po razstavi, kar je tudi posebnost tega projekta. Za ogled razstave, ki je brezplačen, je potrebna predhodna najava na številki 040 994 704 (Majda Kotar).
Kamničan Jfl petek, 22. novembra 2019
Mladi
9
IT* 1	V V
Tek ga sprosca
Novembra bo v Patagoniji v Argentini potekalo 35. svetovno prvenstvo v gorskih tekih. V slovenski reprezentanci bo kar šest tekačev KGT Papež. Predstavljamo vam Nejca Uršiča iz Stahovice, najmlajšega reprezentanta, ki je član kluba že osmo leto.
Mira Papež
Kako in zakaj si se vključil v Klub gorskih tekačev Papež?
Tek in klub so nam predstavili na Osnovni šoli Stranje, potem pa sva se s sestro odločila, da bova skupaj začela trenirati. Trenirati sem začel že v četrtem razredu.
Kako potekajo treningi? Si dijak četrtega letnika gimnazije. Kako treninge usklajuješ s šolo?
Trening imam vsaj petkrat tedensko. Največkrat individualno. Časovno se mi treningi ne pokrivajo s šolo, če pa kdaj nimam časa, trening opravim kasneje ali pa naslednji dan.
Kateri so tvoji vidnejši uspehi?
Uvrstitve na svetovna in evropska prvenstva.
Kateri dosežek ti je najbolj pri srcu?
Lanski naslov mladinskega državnega prvaka v kategoriji gor-dol.
Gorski tek je naporen šport, prisotne so tudi poškodbe. Kako je s poškodbami pri tebi?
S poškodbami nimam veliko težav. Omembe vredna je le poškodba na desnem gležnju, zaradi katere imam kar nekaj težav v zadnjih dveh letih.
Nejc Uršič na cilju gorskega teka na Šmarno goro
Si član mladinske reprezentance, ki bo zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih gor-dol v Argentini. Kako si pripravljen za takšen nastop, kakšna so tvoja pričakovanja? Letošnja proga v disciplini gor-dol je zelo zahtevna. Pomeni pa, da ima proga poleg vzpona tudi spust, ki je približno tako dolg kot vzpon. Takšne tekme navadno potekajo v enem ali več krogih. Proga za mladince in mladinke bo potekala na šestki-lometrski trasi, zanimivo pa je, da bo več spusta kakor vzpona. Želim si uvrstitve v prvo polovico.
Starši so tisti, ki mladim športnikom stojijo ob strani, so jim opora. Kaj bi sporočil svojim staršem?
Staršem bi se zahvalil za veliko podpore in vzpodbude, posebno takrat, ko sem že mislil zaključiti s tem športom. Pa so me vzpodbujali, naj nadaljujem, in izplačalo se je. Danes sem jim hvaležen.
Kakšno podporo ti nudi klub?
Poskrbi za startnine na vseh tekmah, plača mi tudi udeležbo na svetovnem in evrop-
Obiskali smo Nemčijo
Učenci kamniških osnovnih šol (OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere in OŠ Šmartno v Tuhinju) smo v soboto, 12. oktobra, obiskali Nemčijo.
Julija Lampreht, Natalija Križnik in Eva Rovanšek, OŠ Šmartno v Tuhinju
Kamnik - Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj in po štiriurni vožnji z avtobusom in nekaj vmesnimi postanki dospeli do vznožja Orlo-vega gnezda (Kehlsteinhaus). Tam smo prestopili na lokalni avtobus, ki nas je odpeljal do vhoda v pozlačeno dvigalo.
Z njim smo se povzpeli do Orlovega gnezda - Hitlerjeve nekdanje rezidence, od koder smo imeli prekrasen razgled na okoliške gore, Salzburg in Kraljevo jezero. Vreme nam je bilo res naklonjeno, zato je bil razgled veličasten. Po vrnitvi v dolino smo si v kraju Berchtesgaden ogledali še rudnik soli. Izvedeli smo, kako je rudnik nastal, s kakšnimi stroji so včasih izkopavali sol in kako to poteka
danes, se peljali z vlakcem in ladjico ter se spustili po dveh toboganih. Po ogledu zanimivega rudnika smo skupaj odšli do Kraljevega jezera, kjer smo imeli tudi nekaj časa za nakup spominkov. Tudi na poti proti domu nam energija ni popustila - kljub napornemu dnevu smo na avtobusu prepevali in se zabavali. Na strokovni ekskurziji, ki je bila zanimiva in poučna, smo spoznali veliko novega.
skem tekmovanju. Poskrbi za prevoz na tekmo in domov ter za ostalo klubsko opremo. S strani kluba imam finančno in moralno podporo. Rad sem član KGT Papež, zato vztrajam že osmo leto. Ne bi pa šlo tudi brez odličnih trenerjev, ki so naši učitelji in vzorniki, s katerimi preživimo veliko časa.
Kaj ti pomeni tek?
Tek mi omogoča sprostitev, sproščanje adrenalina, večjo odpornost.
Kaj bi sporočil najmlajšim, ki se odločajo, s katerim športom bi se radi ukvarjali? Kako bi jim približal ali priporočil tek?
Tek na splošno je šport, pri katerem delujejo vse mišice, zato je najboljši za dobro počutje. Ker pa gorski tek ne poteka na tekaški stezi, je bolj zanimiv, razgiban in zabaven. Je pa tudi osnova za vse druge športe.
Državno prvenstvo v odbojki na mivki
Miha Okorn
Kamnik - V sredo, 16. oktobra, se je v Zrkovcih odvijal finale šolskega državnega prvenstva v odbojki na mivki. V finale so se neposredno uvrstile štiri osnovne šole: OŠ Brezovica pri Ljubljani, OŠ Braslovče, OŠ Kanal in OŠ Frana Albrehta Kamnik. Učenci OŠ Frana Albrehta Kamnik so se v finale uvrstili prek četrtfinala, ki se je odvijal mesec dni prej v Domžalah, in prek polfinala, ki so ga odigrali v Preddvoru. Na obeh turnirjih so brez težav zmagali na
vseh tekmah. V prvi tekmi finalni tekmi v Zrkovcih pa so na žalost z 2 : 1 izgubili proti učencem OŠ Braslov-če, v drugi tekmi zaradi nenatančnosti in nezbranosti v igri klonili proti OŠ Kanal in v tretji tekmi po napetem obračunu nesrečno z 2 : 1 izgubili proti OŠ Brezovica. Kljub lastnim napakam in četrtemu mestu so učenci z izidom letošnjega tekmovanja zadovoljni. Pod trenerskim vodstvom Tamare Bračič so za OŠ Frana Albrehta igrali: Marcel Kotnik, Miha Okorn, Enej Sladic in Nejc Okorn (na sliki).
21 11 DOBRODELN' VEČER VRHUNSKIH VIN
(Avla Mestne občine Kranj)
24. 11.
SLADKI DAN
DEGUSTACIJA SLADKIH VIN IN SLADIC
www.visitkranj.com
Vstopnice so na voljo na vseh Petrol servisih in prodajnih mestih Eventim. B— ŽTKK	K9S<1)	«BB	IS	H	•O*»*
Skupinska slika udeležencev izleta / Foto: Julija Lampreht
10
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Žiga evropski prvak
Od 30. septembra do 5. oktobra je na območju gradu Mokrice potekalo evropsko prvenstvo v poljskem lokostrelstvu, ki je zaradi privlačnosti med tekmovalci zelo priljubljeno.
Šport
Začetek občinske lige v kegljanju
Tudi letos, že petnajsto leto zapored, bomo z zanimanjem lahko spremljali tekmovanje v občinski Trim ligi.
Žiga Ravnikar s trenerjem Matejem Zupancem
Štefan Flerin
Kamnik - Način tekmovanja je enak kot lani: nastopa šest ekip, ki se bodo med seboj pomerile po štirikrat. Novo je le to, da kipe Mladinci letos ne bo. Zamenjala jo je ekipa Mesi Sports, sestavljena iz mladincev in nekaj drugih kakovostnih posameznikov. Obljubljajo, da se bodo borili za prva tri mesta. Verjamemo in upamo, da bo liga čim bolj izenačena in tako tudi zanimiva. Poleg odličnih domačih posameznikov, ki uspešno nastopajo v državnih ligah s kar petimi ekipami Calcit, bomo spet lahko videli najboljše slovenske kegljače, kot so: Boris Benedik, Uroš Stok-las, Primož Pintarič, Janže Lužan in drugi. Odigrana sta bila že prva kroga nove sezone. V prvem krogu je ekipa ŠD Policist premagala novince Mesi Sports s 5 : 3. Pri ŠD Policist sta bila najboljša Janže Lu-žan s 597 in Damjan Hafnar s 573 podrtimi keglji. Pri Mesi Sports sta bila najboljša Franci Grubar (562) in Tea Repnik (547). V drugi tekmi je ekipa ŠD Soteska premagala Calcit s 6 : 2. Gašper Burkeljca (585) in Jure Starman (543) sta bila najboljša pri ŠD Soteska, pri Calcitu pa Peter Hafner (553) in Samo Podjed (523).
Kristijan Erjavec
Kamnik - Nova Gorica je gostila prvo dirko slovenskega pokala v ciklokrosu, ki je štela tudi za italijanski seriji Trofeo Triveneto in Trofeo Granzon. Na startu so bili tudi člani kamniškega Calcit Bike Teama. Najboljša dosežka med njimi je dosegel Matic Kranjec Žagar s petim mestom.
Ciklokros dirke sicer potekajo v bolj jesenskih in zimskih razmerah, tokratna pa je bila v lepem in toplem vremenu. Prireditelji so na travniku ob Trgu Evrope in Kolodvorski cesti sicer gostili več kot 250 tekmovalcev.
Matic Kranjec Žagar je bil peti med starejšimi mladinci, v tej kategoriji je bil deveti Blaž Žle.
V	zadnji tekmi je ekipa DU Kamnik presenetila aktualne prvake Ambrož Team in zmagala s 6 : 2. Najboljša sta bila Brane Potočnik (579) in Miro Homar (547).
V	moštvu Ambrož Team sta bila to Štefan Flerin (564) in Peter Ručigaj (530).
V	drugem krogu je bil na sporedu že prvi derbi med ekipama Ambrož Team in ŠD Policist. Tekma je bila zelo zanimiva in negotova. Kazalo je na neodločen izid, na koncu pa so s 5 : 3 le zmagali kegljači ŠD Policist. Janže Lužan (608) in Damjan Hafnar (590) sta bila spet najboljša, v moštvu Ambrož Team pa Štefan Flerin s 588 in Slavko Zor-man s 550 podrtimi keglji. Zelo dober je bil tudi Primož Flerin s 544 podrtimi keglji. V preostalih dveh tekmah je ekipa DU Kamnik premagala Calcit s 6 : 2, ŠD Soteska pa Mesi Sports z enakim rezultatom. Najbolj -ši so bili: pri DU Kamnik Brane Potočnik (567) in Franci Poljanšek (541), pri Calcitu Branko Progar z osebnim rekordom 574 podrtih kegljev in Peter Hafner (541), pri ŠD Soteska Grega Bajželj (587) in Stane Starman (560) ter pri Mesi Sports Franci Grubar s 577, Andraž Babnik s 552 in Tamara Pevec s 548 podrtimi keglji.
Med mlajšimi mladinkami je bila sedma Hana Kranjec Žagar.
V najbolj prestižni moški elite kategoriji je barve Cal-cit Bike Teama zelo dobro zastopal Mihael Štajnar, ki je končal na sedmem mestu. Peter Zupančič je bil 18., Simon Erjavec pa dirke ni končal.
»Od štarta sem želel pridobiti čim več pozicij, prvi krog sem vodil, potem pa je počasi zmanjkalo moči. Italijani so me prehiteli, zato sem dirko nadaljeval v svojem tempu. Ujel sem sicer skupino pred seboj, a sem naredil preveč napak in se mi jih ni uspelo držati. Z rezultatom sem zadovoljen. Proga je bila precej zavita, z veliko sprinti iz ovinka, kar mi očitno ustreza,« je po koncu dirke dejal Mihael Štajnar.
Valerija Ravnikar
Kamnik - Tekmovalo je 217 tekmovalcev, od tega 27 iz Slovenije. Od 24 držav, udeleženih na prvenstvu, je bila Slovenija po številu osvojenih zlatih medalj na drugem mestu, pred nami je bila le Italija. V skupnem seštevku vseh medalj pa smo zasedli odlično četrto mesto in slovenska reprezentanca je prvenstvo zaključila z odliko. Gašper Bolčina (mladinec, goli lok) je osvojil bronasto medaljo, Žiga Ravnikar (mladinec, ukrivljeni lok) in Toja Ellison (članica, sestavljeni lok) sta osvojila zlati medalji. Z bronom ekipe mladink in zlatom ekipe mladincev je na podelitvi medalj slovenska himna donela kar trikrat. Na tekmovanju so bili poleg številne slovenske reprezentance tudi štirje člani Lokostrelskega kluba Kamnik, in sicer Den Habjan, Luka Ar-
Leon Pirman
Kamnik - Fantje so gostovali v Hrastniku, odigrali odlično tekmo in zmagali s 7 : 1 ter s 3638 podrtimi keglji. Več kot 3600 podrtih kegljev so zadnjič podrli v januarju 2018. Dekleta so gostovala pri Re-moplastu in doživela kar nepričakovan poraz z 1 : 7. Izmed naših je samo Noemi Živkovič odigrala, kakor zna, vse druge pa so razočarale. Doma so dekleta igrala z Brestom iz Cerknice in še enkrat
Helena Končar
Kamnik - Ekipo Plavalnega kluba Kamnik je pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika zastopalo 13 plavalk in 17 plavalcev iz prve in druge selekcije, ki so z odličnimi nastopi osvojili kar 33 medalj - sedem zlatih, petnajst srebrnih in enajst bronastih ter v večini dosegali osebne rekorde. Med osemindvajsetimi klubi so kamniški plavalci zasedli zavidljivo tretje mesto v številu osvo-
než, Žiga Ravnikar in Teja Slana.
Slovenska mladinska moška ekipa v sestavi Žiga Ravnikar (ukrivljeni lok), Tim Jevšnik (sestavljeni lok) in Gašper Bolčina (goli lok) je najprej tekmovala v ekipni konkurenci. Po kvalifikacijah so bili uvrščeni na prvo mesto. V polfinalu so premagali ekipo Romunije, v
izgubila s 3 : 5. Fantje pa so doma igrali s Konjicam in zmagali s 6 : 2. Čeprav Konjice po petih kolih še nimajo zmage, je bila tekma napeta do konca. Prevladala je kakovost, ki se vedno pokaže v prelomnih trenutkih tekme - in tudi tokrat se je. V šestem kolu sta obe prvi ekipi gostovali pri Ljubelju iz Tržiča. Dekleta so nastopila prva in zmagala s 6 : 2. Med Kamničankami so bile najboljše Noemi Živkovič s 544, Tamara Pevec in Urška
jenih medalj. S tem so potrdili dober začetek treningov in najavili obetavno, a zahtevno sezono, saj še vedno vsak dan popoldan trenirajo v Radovljici, jutranje treninge pa opravijo v Kranju, medtem ko čakamo na izpolnitev predvolilnih obljub - izgradnjo novega pokritega olimpijskega bazena v Kamniku.
Medalje so v svojih kategorijah osvojili: Marko Gabriel Končar (1. mesto 50 m prosto, 200 m prosto in 100 m
finalu pa jih je čakala ekipa Italije. Pripravili so nam veliko veselje, saj so Italijane premagali z 51 : 49 in osvojili zlato medaljo. Žiga Ravnikar je v mladinski konkurenci z ukrivljenim lokom blestel že med kvalifikacijami. Na neznane razdalje se je s 360 krogi uvrstil na prvo mesto, v drugih kvalifikacijah na znane
Košir s 537 podrtimi keglji; domačinke so premagale za en kegelj. Sledili so fantje, ki so prav tako suvereno premagali domačine s 7 : 1 ter 3582 podrtimi keglji. Fantje so napredovali na lestvici in so na drugem mestu, dekleta pa na šestem. Druga ekipa je v drugi ligi -zahod v četrtem kolu doma premagala Škofjo Loko s 7 : 1, v petem kolu pa so v gosteh premagali Slavijo Štojs iz Ljubljane. V šestem kolu so doma gostili Belo krajino iz
prsno ter 2. mesto 100 m mešano in 200 m mešano), Mark Anej Lapuh (3. mesto 400 m prosto), Nik Peterlin (3. mesto 50 hrbtno), Jernej Prebil (2. mesto 200 m prosto, 100 m mešano in 200 m mešano, 2. mesto 50 m prosto in 50 m prsno), Rok Vejnovič (1. mesto 100 hrbtno in 200 m mešano, 2. mesto 200 prosto in 3. mesto 100 m mešano), Eva Ben-de (1. mesto 200 m mešano, 2. mesto 200 m prosto in 3. mesto 50 m hrbtno), Ivana
razdalje se je prav tako s 360 krogi uvrstil na prvo mesto, tako je skupno po kvalifikacijah s 720 krogi zasedel prvo mesto. S tem rezultatom je izboljšal mladinski in članski državni rekord. Žiga je bil z doseženim prvim mestom v kvalifikacijah že uvrščen v polfinale in v neu posredne dvoboje za meda-2 lje. V polfinalu je z 52 : 46 ^ premagal Angleža Joeja Fa-| irburna, kar je pomenilo, da g se je boril za zlato medaljo. Za nasprotnika je imel odličnega Nizozemca Wille-ma Bakkerja. Po izenačenem rezultatu 56 : 56 je o zmagi odločal zadnji strel v : shoot-offu. Tako Žiga kot njegov nasprotnik iz Nizozemske sta zadela enako, a je bil Žigov zadetek bližje centru in naziv evropskega prvaka je bil njegov. Žiga je tako ekipni zlati medalji dodal še posamično in se domov vrnil z dvema zlatima medaljama.
Črnomlja in doživeli nepričakovani poraz 1 : 7 ter so šesti na lestvici. Med našimi je bil najboljši Marjan Dolinšek s 564 podrtimi keglji, a je vseeno izgubil točko. Tretja ekipa nadaljuje uspehe v tretji državni ligi - zahod, in sicer imajo po šestih kolih že štiri zmage in so v zgornji polovici lestvice. V zadnjem kolu so premagali Kranjsko Goro s 6 : 2. Med našimi sta bila najboljša Franci Grubar in Gašper Pirman, oba s 552 podrtimi keglji.
Lukan (2. mesto 100 m prsno, 3. mesto 50 m prsno in 200 m mešano), Žana Peterlin (2. mesto 50 m prsno), Neža Tekavčič (2. mesto 50 m prsno in 3. mesto 200 m mešano), Taja Vejnovič (2. mesto 100 m prosto in 200 m prosto ter 200 m mešano), Maja Vezenko-va (2. mesto 200 m mešano in 3. mesto 50 m delfin) in Iza Videc (1. mesto 200 m mešano, 2. mesto 100 hrbtno in 3. mesto 50 hrbtno).
Začetek pokala v ciklokrosu
Matic Kranjec Žagar je med starejšimi mladinci končal na petem mestu.
Sijajen začetek plavalne sezone
V Kranju je 12. oktobra potekala uvodna tekma sezone v 25-metrskih bazenih. Na tekmovanju je nastopilo dvajset klubov iz Slovenije in osem klubov iz tujine, skupaj tristo petdeset plavalcev.
Polovični uspeh kegljačev
Kegljači in kegljačice Calcita Kamnik po uspešnem tednu na pokalu NBC nadaljujejo tekme državnega prvenstva. V četrtem kolu sta obe ekipi gostovali in se vrnili v Kamnik s polovičnim uspehom.
Kamničan Jfl petek, 22. novembra 2019
11
Šport
Rozmanove varovanke še brez poraza
Odbojkarska sezona je v polnem teku. Tekme si sledijo ena za drugo, še zlasti za OK Calcit Volley, ki ima kot edini klub v Sloveniji v prvi članski ligi tako žensko kot moško ekipo, ob tem ob vseh mlajših kategorijah še dve drugi članski ekipi.
Miha Štamcar
Kamnik - Za zdaj so najboljše volje v prvi ženski kamniški ekipi, ki je v obeh tekmovanjih, v katerih nastopa, trenutno še brez poraza.
Odbojkarice odlično uigrane
Če je včasih veljalo, da so v Calcitu Volleyju skorajda pred vsako sezono temeljito prenovili prvo žensko ekipo, to v letošnji ni tako. Edina, ki je zapustila kamniške vrste, je bila Eva Pogačar, novinki pa sta le reprezen-tantka Ana Marija Vovk in nekdanja mladinska repre-zentantka Zala Zbičajnik, medtem ko sta se Eva Zatko-vie in Manja Jerala po letu dni igranja v drugi ekipi spet pridružili varovankam Gregorja Rozmana. Tudi po zaslugi uigranosti in dobrega dela v pripravljalnem obdobju je začetek sezone za kamniške odbojkarice odličen. Po Novi KBM Braniku so premagale še GEN-I Volley ter ATK Grosuplje in Ankaran v državnem prvenstvu, medtem ko so Jedin-stvo Brčko in UOK Banjalu-ko Volley premagale v srednjeevropski ligi. Tekmi z Mariborčankami in Novogo-ričankami sta veljali za obe tekmovanji.
»Za nami je še kar naporen ritem tekem sreda-sobota, tako da nam bo v prihodnjih dneh ena tekma manj na teden kar koristila, tako da bomo lahko spet nekaj več časa namenili treningom. Dejstvo je, da nobena tekma ne v državnem prvenstvu ne v srednjeevropski ligi ni lahka. Za vsako ekipo se pripravljamo enako in ji dajemo enako pozornost, kar nam za zdaj tudi prinaša rezultate. Res je, da naša igra ni ves čas ravno blesteča, marsikaj bomo morale še popraviti, pomembno pa je, da smo na pravi poti in z začetkom sezone smo lahko zadovoljne. Seveda pa se ne smemo preveč ozirati za nazaj, kajti tekme se vrstijo ena za drugo,« se je na začetke sezone ozrla Tina Kaker, ki drugo sezono nosi dres Calcita Volleyja.
Streznitev za moško ekipo
Tudi prva moška kamniška ekipa je odlično vstopila v novo sezono, saj je v srednjeevropski ligi premagala ACH Volley in Maribor, ekipi, ki sta ji lani povzročali največ težav, prav tako so bili uspešni na gostovanju v Kašteli. Toda streznitev je prišla minulo soboto, ko je na domačem igrišču izgubila proti avstrijski ekipi Uni-
on Raiffeisen Waldviertel. Morda ravno ob pravem času.
»Že v Kašteli smo do zmage prišli zahvaljujoč dobremu servisu in sprejemu, na bloku pa smo še drugič zaporedoma popolnoma zatajili. Pred tekmo smo se sicer opozarjali, da je ne smemo vzeti prelahko, ampak očitno to ni bil naš večer, medtem ko so Avstrijci odigrali odlično. Njihov korektor Szarek je bil za nas nezau-stavljiv, vendar je imel veliko pomoči tudi s strani soigralcev. Ni kaj, zmaga Waldviertla je zaslužena, mi pa bomo morali pred naslednjimi tekmami popraviti svoje napake. Če se bomo iz tega poraza česa naučili, je bil po svoje celo koristen,« meni Marko Brumen, trener prve moške ekipe, ki se je po treh letih vrnil na kamniško klop.
Obe drugi kamniški članski ekipi sta v letošnji sezoni v fazi nabiranja izkušenj. Dekleta igrajo v 1B. DOL in so z eno zmago in tremi porazi trenutno v osemčlanski ligi s petimi točkami šeste, fantje pa so z zmago in štirimi porazi na sedmem mestu v dvanajstčlanski ligi. »Čeprav smo lani igrale v 1A. DOL, bo letošnja sezona za naš težja od lanske, kajti liga je zelo izenačena, tako da je
vsaka tekma poglavje zase. Seveda si želimo priti do čim večjega števila zmag, vendar naš trener Aljoša Je-mec ves čas poudarja, da je v ospredju napredovanje vsake posamične igralke. S soigralkami smo pripravljene narediti vse, da bi igralsko napredovale, hkrati pa si seveda želimo tudi čim boljše končne uvrstitve,« razmišlja Zala Špoljarič, ki je v lanski sezoni igrala tudi v slovenski kadetski izbrani vrsti.
Porazi tudi za spodbudo
Podobne cilje ima tudi druga moška ekipa, ki jo z izjemo Tea Podobnika sestavljajo kadeti in mladinci. »Na trenutke igramo všečno, nato pa pridejo krizne minute, ki nas stanejo niza, morda tudi zmage. Zavedamo se, da igramo proti starejšim in bolj izkušenim tekmecem, zato se s porazi ne smemo obremenjevati. To nam mora biti spodbuda za še boljši trening in da izboljšamo svojo igro, kajti le tako bomo lahko konkurenčni, več pa si seveda obetamo v kadetski in mladinski konkurenci, kjer bo rezultat bolj v ospredju,« pa napoveduje Gašper Ribič, ki v letošnji sezoni vodi drugo ekipo Calcita Volleyja ter mladince in kadete.
Nov rekord v moški kategoriji
V soboto, 5. oktobra, smo se tako plezalci kot neplezalci zbrali na Perovem, kjer je potekala tekma Speed Perovo 2019 v organizaciji Športno plezalnega odseka Kamnik in v sodelovanju z Alpinističnim odsekom Kamnik pod okriljem Planinskega društva Kamnik.
Maja Sonc
Perovo - Tekmo smo začeli okoli 16.30. Po krajšem ogrevanju se je enajst tekmovalcev in tekmovalk pomerilo v hitrostnem plezanju. V ženski kategoriji smo imeli štiri tekmovalke. Na tretje mesto se je uvrstila Alijana Golob, ki je po daljši plezalni pavzi zbrala pogum in se zlila s steno. Špela Li-čer je z dolgimi linijami in vztrajnostjo osvojila drugo mesto. Juta Pavlič pa je bosonoga preplezala prečko in tako priplezala na prvo mesto.
V moški kategoriji smo letos dobili nov rekord, osvojil pa ga je Žiga Oražem, ki je v času 1:42 kar poletel čez steno. Drugo mesto je
Najboljši plezalci na tekmi Speed Perovo 2019 / foto: maja sonc
David Dacar dosegel v dobrih dveh minutah, Robert Sedevčič pa je pristal na
tretjem mestu v treh minu- njem in peko kostanja pa tah. Tekmovanje smo smo ob ognju nadaljevali še zaključili v temi - z raja- pozno v noč.
Ultra trail po Dalmaciji
Dalmacija Ultra Trail - Mountain DUT je tekma s 118 kilometri in 5160 metri vzpona, za katero sem letos potreboval 18 ur in 34 minut.
Boštjan Erjavšek
Omiš - Dinarsko gorovje, dih jemajoča pokrajina, številne plaže, bogata zgodovina in kultura ter prijazni ljudje so dober začetek. Dodajte še blago sredozemsko podnebje in skoraj ni boljših pogojev za tekmo. Zaradi vsega omenjenega sem se zopet podal na to tekmo. Zelo dobro sem se zavedal, kaj vse me čaka čez celotno traso. Prepadi, ostre in spolzke skale, nepredvidljivo kamenje ... Od vsega pa je najhujša vročina - vsaj zame, ker nisva najboljša prijatelja.
Tekma se je začela v petek ob 22. uri. To je ura, ki je običajno primerna za spanje. A 218 tekačev in tekačic se nas je pognalo v temno noč. Na sami trasi je bilo devet okrepčilnih postaj, na katerih smo imeli hrano in pijačo, predvsem pa odlične motivatorje. Moj letošnji spremljevalec je bil prijatelj Tomaž Jeras. Ko sem prišel na postajo, mi je Tomaž pripravil vse potrebno, zma-siral noge in že smo odhiteli naprej. Za hidracijo pa je ponovno poskrbel Miran Škrtič.
Na drugi postaji sem še vodil, potem pa so se začele želodčne težave. Približno tri ure sem se spopadal sam s seboj, ali naj odstopim ali naj se borim dalje. Ker sta bili trma in želja po cilju večji od mojih težav, sem
Boštjan Erjavšek - Beli na cilju še ene ultra trail tekme
počasi premagal želodec in tekel dalje. Malo pred Brelo, na devetdesetem kilometru pa je začelo pripekati sonce. Posledično je tempo padel in sem izgubil tudi nekaj mest. Na cilj sem prišel kot 12. absolutno in z nasmehom na obrazu. Rad bi se zahvalil celotni ekipi Duta za nepozaben konec tedna, lepo dirko, odlično označeno traso in pa za vse nasmejane obraze. Lepa hvala mojemu podporniku Tomažu, ker me je prenašal in mi nudil vse, kar sem potreboval in želel. Miran, hvala za obroke in hidracijo. Hvala moji družini in na koncu lepa hvala podjetju, v katerem sem zaposlen, da mi omogoča, da se lahko udeležim takšnih podvigov.
Tretji v mladinskem evropskem pokalu

o n
m
V slovenski mladinski reprezentanci v športnem plezanju so bili tudi trije člani Plezalnega kluba Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanju je na mladinskem evropskem prvenstvu v ruskem mestu Voronež osvojila šest medalj in drugo mesto v pokalu narodov, med reprezentanti pa so vidnejšo vlogo igrali tudi člani Plezalnega kluba Kamnik.
Luka Jerman je bil v težavnosti četrti med starejšimi dečki, Timotej Romšak je končal na devetem mestu, Betka Debevec pa je bila med kadetinjami 14. Ob koncu sezone so podelili še odličja za skupni seštevek mladinskega evropskega pokala v težavnosti, kjer je Luka Jerman dosegel tretje mesto.
12
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Zanimivosti
CIV* I—T Iv*
Srečanje Združenja večjih gozdnih posesti
Bojan Pollak
Kamniška Bistrica - V petek, 25. oktobra, je bilo v Kamniku, pravzaprav v Kamniški Bistrici, srečanje predstavnikov oz. posvet Združenja večjih gozdnih posesti. Lansko leto je bilo v Novem mestu, letos je pa to srečanje organizirala Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik (MKK). Udeležilo se ga je 26 udeležencev, med njimi tudi predsednik društva Staš Javornik. Srečanje se je začelo z ogledom cerkve v Zgornjih Stranjah, enega od biserov Plečnikovega ustvarjanja. Nadaljevalo se je na Veliki planini, kratkim pre-dahom na Kraljevem hribu, nato pa z ogledom druge ve-
like Plečnikove stvaritve - lovskega dvorca, Predaslja, Brsnikov in nekaterih drugih delov bistriškega gozda. Končalo se je pri Planinskem orlu z odlično malico. Poleg same predstavitve delovanja MKK so ves čas potekali tudi zelo zanimivi pogovori in izmenjava izkušenj ter mnenj glede vračanja in odškodnin, o denacionalizaciji, možnih odškodninah, problemih upravljanja gozdov in podobnem. Precej je bilo govora tudi o pripravi novega zakona o lovstvu, po katerem naj bi bilo enostavneje pridobiti pravico do svojega lovišča, ki ga sicer mogoče imeti tudi sedaj, a pod pogojem, da se upravlja več kot dva tisoč hektarov ustreznih površin.
Udeleženci srečanja - posveta na Kraljevem hribu
Pot čez Rigelj markirana na črno
Kamniška Bistrica - »Pot do pekla je tlakovana z dobrimi nameni« je rek, ki se ga verjetno ni zavedal tisti, ki je z markacijami označil lovsko pot z Riglja v dolino oz. obratno. Prvič je narobe to, da je uporabil planinsko markacijo, ki jo sme uporabljati samo PZS, saj s tako markacijo označena pot pomeni določen standard in znanega skrbnika. Drugič je pa narobe to, kar je še huje, da bi lahko na to nevzdrževa-no, ponekod težje prehodno in nevarno pot markacije zvabile neusposobljene in neopremljene. Na kratko rečeno -pot čez Rigelj ni kategorizirana planinska pot, za neusposobljene je nevarna in ni ustrezno opremljena. B. P.
Prej, ko se otrok spozna z zemljevidi in dobi občutek za zemeljsko oblo, razporeditev celin in držav, njihovih glavnih mest, zastav ter značilnosti, bolje se bo znašel v šoli in v vsakdanjem življenju. V Otroškem atlasu sveta s posodobljenimi podatki boste skupaj z otrokom svet odkrivali na preprost in zanimiv način.
Redna cena knjige je 19,99 eur, nova cena knjige je le 11,99 eur+poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
118J
Gorenjski Glas
Učne ure z Lordom
Ob pogledu na prijaznega psa Lorda le redki ostanejo ravnodušni, večina se jih vsaj nasmehne, telo učencev in zaposlenih pa preplavijo pozitivna čustva.
Bojana Klemenc
Duplica - Pred dvema letoma je Lord prvič prišel na Osnovno šolo Marije Vere in od takrat dvakrat tedensko osvaja srca vseh na šoli. Štiriletni Lord je glad-kodlaki prinašalec, ki je v Društvu Tačke pomagačke skupaj z vodnikom Matjažem Reisnerjem opravil pasje pripravništvo s posebnim izobraževanjem in dobil certifikat terapevtskega psa, ki ga zdaj častno opravlja na šoli, občasno pa obišče tudi vrtec, knjižnico ... Mag. Katarina Kesič Dimic je že pred leti začela raziskovati možnosti uvajanja dela s terapevtskim psom, vendar so bile v društvih, ki pri tem sodelujejo, možnosti zelo omejene, saj je bilo prostovoljcev s certificiranimi kužki malo in bi na šolo prišli le občasno. »Sama sem ves čas želela, da bi pes redno prihajal na ure speci-alnopedagoških obravnav in sodeloval pri samem procesu v ustaljenem urniku. S to idejo izven okvirjev sem prepričala Matjaža Reisner-ja, učitelja zgodovine in geografije na naši šoli, ki ima primerno pasmo za terapevtskega psa, obenem pa tudi vodstvo in zaposlene šole, ki so naju že od začetka podprli,« pripoveduje Katarina Kesič Dimic.
Lordu zaupane pomembne naloge
Lord je skupaj z Matjažem prisoten na urah dodatne strokovne pomoči, ki jih izvaja Katarina. Matjaž poskrbi za Lorda, Katarina za pro-
gram ure. »V dvoletnem so-bivanju se najine naloge pogosto spontano tudi obrnejo. Letošnja novost je, da Lord pride po učenca v razred, spotoma razveseli vse sošolce in pregleda njihovo domačo nalogo. Te trenutke izkoristiva tudi za informiranje otrok o psih, njihovi prehrani, vedenju, pristopanju človeka do psa, še posebej pa o delu terapevtskih, reševalnih psov in psov vodnikov. Ob tem lahko načenjamo tudi teme o ljudeh s posebnimi potrebami,« opisuje specialna pedagoginja na dupliški šoli, Matjaž jo dopolni: »Lansko leto sva izpeljala pasji filmski večer, ki ga bova letos ponovila. To je ogled filma, ki nas uči o odnosu človek - pes. Lord je bil seveda z nami v našem šolskem kinu.« Ure z Lordom so namenjene učencem z različnimi posebnimi potrebami, najpogosteje učnimi težavami, in tistim, ki imajo težave v socialni integraciji. Pri slednjih je delo še posebno uspešno, saj otrok do psa pristopa z nekakšnim spoštovanjem in tudi milino, ki je ne upa pokazati pred vrstniki. Izredno učinkovite pa so ure z otroki, ki imajo za delo slabo motivacijo ali izreden odpor do branja. Po Katari-ninih besedah Lordu nihče ne more reči ne.
Terapevtski pes lahko dela čudeže
»Imeli smo primer deklice s selektivnim mutizmom, ki je z Lordom govorila že na prvi uri. Na ta način se je začela odpirati tudi drugim si-
Včasih je terapija uspešna že zgolj zaradi zavedanja,
da Lord spi zraven na blazini. / Foto: arhiv Katarine Kesič Dimic
Lirin večer stanovskih pesmi
Mekinje - Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira vabijo na večer stanovskih pesmi, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 19. uri v Mekinjskem samostanu. Kot pravijo, imajo stanovske pesmi v vokalni glasbi prav posebno mesto. Besedo stan lahko razumemo v najširšem pomenu in tako med stanovske pesmi uvrstimo vse, kar je povezano z raznimi skupinami ljudi, ki jih karkoli povezuje. Njihov gost bo Jani Kovačič, s katerim bodo zapeli tudi njegovo priljubljeno pesem Delam. J. P.
«a
Katarina Kesič Dimic in Matjaž Reisner s terapevtskim
psom Lordom / Foto: Bojana Klemenc
tuacijam in pridobivala zaupanje v ostale zaposlene na šoli. Včasih je dovolj zgolj sobivanje in vedenje, da Lord spi na blazini. V teh primerih znajo biti tudi najbolj nepozorni in gibalno aktivni učenci zelo tihi in mirni, da ne bi zbudili Lorda. V Lordovi družbi se podaljša in okrepi motivacija za delo, pogum za branje (ker kuža ne presoja o hitrosti in napakah). Otroci reagirajo zelo različno. Neka druga deklica, ki je v razredu zadržana, je pred Lordom postala prava govornica, kot bi nastopala pred polno dvorano ljudi. Drugi se popolnoma umirijo in nekako zmeditirajo. Nekateri izkoristijo Lorda za dotikanje in objemanje. Vse te stvari vplivajo na otrokovo počutje in razvoj čustvovanja. Zagotovo pa se sprošča oksitocin - hormon sreče,« opisuje svoje izkušnje Katarina in nadaljuje: »Oprostijo tudi Lordovim prehitrim tacam, ki včasih koga pohodijo ali odrinejo. Skozi to se lahko razvijejo tudi pogovori o nerodnostih v razredu. V vsakem razredu je namreč vsaj en otrok, ki zaradi določenih težav ali posebnosti ne zaznava osebnega prostora tako kot ga drugi.« Matjaž pa le še doda: »V tem času imava res same pozitivne izkušnje. Še kadar Lord od veselja koga prehitro 11 objame in
poljubčka'', se otroci nasme-jijo.«
Motivator, mediator in povezovalec
»Lord otroka pobere v razredu, pregleda naloge vseh učencev, podari svoje mokre objeme, potem pa v mojem kabinetu nadaljujemo na področjih, ki jih je treba pri otroku najbolj razvijati. Lord ima tudi posebno torbico na opasniku, v katero zataknemo didaktične kartončke za branje, računanje, poštevan-ko, tako so učenci ves čas v interakciji z njim. Včasih sedijo z njim na blazini ali skupaj pišejo. Skoraj po vsaki takšni uri otrok Lorda odpelje še na krajši sprehod okoli šole. Na ta način se tudi razgiba na svežem zraku in se lažje vrne k sedečemu delu v razredu,« opisuje primer terapevtske ure Katarina. Trenutno se redne terapije s terapevtskim psom udeležuje osem do deset otrok. »Po presoji pa tem otrokom priključiva sošolce, za katere vemo, da bo Lord deloval stimulativno v nadaljevanju pouka - kot motivator, kot mediator med tema dvema učencema ali kot povezovalec celotne skupine z enim učencem,« zaključita Katarina Kesič Dimic in Matjaž Reisner, preden z Lordom začnejo novo terapevtsko druženje.
Delimo znanje: začetni tečaj poljščine
Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabi na začetni tečaj poljščine, ki ga bo v okviru projekta Delimo znanje kot prostovoljka vodila Barbara Pahor, študentka polonisti-ke. Prvo srečanje bo v petek, 8. novembra, ob 17. uri v pravljični sobi knjižnice. Posamezna srečanja bodo trajala uro in pol in bodo ob petkih 15., 22. in 29. novembra ter 6. decembra, vsakokrat ob 17. uri. Prijave zbirajo do zapolnitve mest v čitalnici Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik ali na telefon 01 320 55 83. J. P.
Kamničan Jfl petek, 22. novembra 2019
13
Zanimivosti
Ob boku najboljših
Na Veronikinem teku, ki je nedavno potekal v Kamniku, smo se pogovarjali z atletinjo Marušo Mišmaš, po novem Kamničanko, ki je na prireditvi spodbujala najmlajše tekače.
Aleš Senožetnik
Že nekaj časa živite v Kamniku, kaj vas je prineslo v te kraje, kako se počutite tu?
Moj mož je iz teh koncev in obema nama je Kamnik zelo všeč. Jaz sem bila že nekaj časa nazaj s prijateljicami na izletu v Kamniku in sem se v Kamnik kar zaljubila. Tukaj se počutim zelo prijetno. Všeč mi je pogled na gore.
Imate morda v Kamniku tudi kakšne priljubljene tekaške poti ali ste popolnoma osredotočeni na treninge v Ljubljani in "rekreativno" ne tečete?
Glavne treninge delam na stadionu s trenerjem v Ljubljani. Včasih naredim kakšen trening tudi sama na kamniškem stadionu. Drugače pa so seveda del treninga tudi daljši in počasnejši teki, ki jih tečem izven stadiona. Dolge teke najraje tečem po makadamski poti ob Bistrici proti Domžalam.
Pred kratkim smo vas videli na Veronikinem teku, ko ste spodbujali najmlajše tekače. Pred vami je še kar nekaj let vrhunskega športa, pa vendar - ali se morda po zaključku kariere vidite tudi pri delu z mladimi?
Za zdaj se ne vidim pri delu z otroki kot trenerka ali va-diteljica. Moj trener sicer pravi, da bi bila odlična za to. Rada imam otroke in bi z veseljem kasneje recimo njemu pomagala pri treningih, ampak to, da bi bila sama trenerka, pa me trenutno ne zanima. Po špor-
Maruša Mišmaš / Foto: Gorazd Kavčič
tni karieri bi se rada posvetila karieri v biokemiji, saj delam magisterij iz biokemije.
Kaj vam sicer pomenijo tovrstne množične tekaške prireditve, vas kdaj mika, da bi se kakšne udeležili tudi kot tekačica?
ampak se to po navadi ne sklada z mojimi treningi. Nastopim pa vsako leto na desetki na Ljubljanskem maratonu, saj sem takrat v bazičnem treningu in mi predstavlja dober trening. Letos zaradi nenavadno dolge sezone žal ne bom mogla nastopiti (pogovor je potekal
»Moj mož je iz teh koncev in obema nama je Kamnik zelo všeč. Jaz sem bila že nekaj časa nazaj s prijateljicami na izletu v Kamniku in sem se v Kamnik kar zaljubila. Tukaj se počutim zelo prijetno. Všeč mi je pogled na gore.«
Zelo rada se udeležim množičnih tekaških prireditev kot udeleženka ali navijači-ca. Všeč mi je tekaška energija in strast, ki se čutita na takšnih prireditvah, ko je na kupu toliko ljubiteljev teka. Vedno me mika, da bi tekla,
še pred Ljubljanskim maratonom, op. a.), saj bom ravno v tem času na vojaških svetovnih igrah na Kitajskem.
Nedavno se je zaključilo svetovno prvenstvo v Dohi.
Kako zdaj že z nekaj distance gledate na svoj rezultat?
Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v finale svetovnega prvenstva, kar je bil moj cilj. V finalu se mi zdi, da bi lahko dosegla boljši rezultat, če bi taktično tekla bolj primerno svojim sposobnostim. Ampak sem želela biti pogumna in si dati možnost biti zraven najboljših. Po hitri prvi polovici teka sem nato izgubila preveč moči, v drugi polovici izgubila nekaj mest in končala na 12. mestu. Vseeno sem ponosna, da sem startala pogumno. Tako se učim in napredujem in v naslednjih letih verjamem, da bom lahko z istim načinom teka zraven.
Na kaj se boste osredotočili v prihodnjih mesecih? Verjetno so vaše misli že usmerjene v olimpijske igre v Tokiu in tudi evropsko prvenstvo v Parizu?
Novembra bom imela dva tedna odmora, potem pa se bodo začela priprave na olimpijske igre. Vse bo usmerjeno v to, da bom čim boljša v Tokiu. Kmalu po olimpijskih igrah imamo atleti še evropsko prvenstvo v Parizu, česar se tudi zelo veselim.
Kakšne načrte še imate v atletiki, kakšen dosežek bi najbolj zadovoljil vaše tekmovalne cilje?
Rada bi nastopila še na naslednjih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. Želim si redno nastopati na mitingih Diamantne lige in se uvrščati v finale velikih tekem in biti sposobna se boriti z najboljšimi.
G IZLET// 15. novembra 2019
MARTDNOVANJE V SUHI KRAJINI
Vabimo vas na martinovanje. Najprej si bomo ogledali cerkev sv. Mihaela na Barju, za katero je načrte narisal arhitekt Jože Plečnik, spoznali bomo življenje in delo svetega Martina, nato se bomo odpeljali v Suho krajino, točneje v Žužemberk, kjer nam bo prijazna lokalna vodička pokazala tamkajšnji grad in okolico. Obiskali bomo tudi pevsko sobo in vinsko klet, kjer bo tudi degustacija. Ogledali si bomo znamenitosti v okolici Žužemberka in se podali k reki Krki ter občudovali njene slapove. Sledilo bo martinovanje s krstom vina in živo glasbo v bližnji gostilni.
Zabavno bo. Vabljeni.
Cena izleta je 36 evrov
in vključuje: oglede po programu, kosilo, prevoz in DDV.
fotografije so simbolične
Gorenjski Glas
www.gorenjskiglas.si
Odhod avtobusa:
ob 8.00 z AP Radovljica ob 8.25 z AP Creina ob 8.35 z AP Mercator Primskovo ob 8.55 z AP Škofja Loka Vrnitev v Kranj predvidevamo okrog 21. ure.
Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št. 04 201 42 41 ali se oglasite osebno na Nazorjevi ulici 1 v Kranju.
Za odjave, ki prispejo kasneje kot dva delovna dneva pred odhodom, zaračunamo potne stroške.
Na drugem Festivalu sirov na Brdu tudi trnič
Kranj, Brdo - Na letošnjem, drugem Festivalu sirov na Brdu pri Kranju smo med sirarji, ki so se predstavljali, srečali tudi predstavnika kmetije Pr' Gabršk iz Češnjic v Tuhinju, Sonjo in Kristjana. Pri njuni stojnici so obiskovalci lahko okušali kamniško kulinarično znamenitost - sir trnič. Na fotografiji jima dela družbo Simona Koncilia, ki prihaja iz domače pivovarne pod Menino. A. B.
Bela, strip o kamniški volkulji
Ni zabeleženo, da bi tale zver v Sloveniji kdaj napadla človeka.
^ft I) JM
„„v*
t
Tale zver vsako leto ubije več kot sto ljudi samo v Sloveniji.
Kamniški sudoku
lažji sudoku
4					2			8
	8		5		9		3	
		6	1	8		9		
7	4			1		3	8	
		3	9		4	1		
	6	1		5			7	2
		9		2	1	8		
	3		7		5		4	
2			3					5
t ezji sudoku
7	6	4					2	
8					9			
5							3	6
				8	7			
		6				3		
			11	1				
1	2							7
			7					4
	3					6	1	8
Navodiloza reševanj e: v kvadrate vpišite števila od i do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev
Rešitev
14
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Prireditve
Prireditve v novembru
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka.
u
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v novembru! ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com.
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek, 7. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Projekcija filma Preboj
Vstopnina 5 evrov
Sobota, 9. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Kulturno in športno društvo Sandžak v Sloveniji: Iz roda v rod
Nastop folklornih skupin, vstop prost
Torek, 12. novembra, ob 18. uri, Klub Kino dom Dijaške Maistrove: Mala muca
Lutkovna predstava, vstop prost, obvezen prevzem vstopnic
Sreda, 13. novembra, ob 19.30, Velika dvorana DKK Vid Valič: Seks po slovensko
Avtorska komedija
Cena vstopnice: 16 evrov/na dan 19 evrov
Petek, 15. novembra, ob 19.30, Velika dvorana DKK Plesni klub ŠinŠin: Generacije
Plesni spektakel
Cena vstopnice: 8 evrov odrasli/5 evrov otroci
Sobota, 16. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Društvo Klapa Mali grad: 15. srečanje klap z gosti iz Dalmacije in Kvarnerja
Cena vstopnice: 20 evrov
Torek, 19. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK OŠ Marije Vere: Kok ti men zdaj dol visiš
Gledališka predstava
Vstopnice v tajništvu OŠ Marije Vere in eno uro pred predstavo na blagajni DKK
Četrtek, 21. novembra, ob 17. uri in ob 18.30, Velika
dvorana DKK Vrvica, ki je rešila svet
Lutkovno-igrana predstava, Abonma Kam'nček, izven
Cena vstopnice: 5 evrov
Petek, 22. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK DKD Solidarnost: Slavnostni koncert ob stoletnici DKD Solidarnost
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 9. novembra, ob 11. uri, rozarij Vzimovanje vrtnic
Plača se vstopnina v park. Predstavitev je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 17. novembra, ob 8.30, vhod v park Ornitološki sprehod
Plača se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplačno. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Ponedeljek, 11. novembra, ob 18. uri Enajsta šola o antiki
Vodita dr. Verena Perko in mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Predavanje in delavnice so del projekta Erasmus+. Drugo predavanje in delavnica bosta v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri.
Torek, 19. novembra, ob 18. uri Predstavitev knjige: Pa se je res zgodilo?
Etnolog in folklorist dr. Ambrož Kvartič v knjigi predstavlja fenomen sodobnih povedk.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 13. novembra, ob 18. uri, rojstna hiša Rudolfa Maistra
Maistrov večer - dr. Meta Remec: Higiena, bolezni in nasilje vojakov med prvo svetovno vojno
Četrtek, 14. novembra, ob 18. uri, galerija Miha Maleš Vodstvo po razstavi Herman Gvardjančič
Pogovor kustosinje Saše Bučan z umetnikom Hermanom Gvardjanči-čem, tudi o glasbi, ki ga spremlja ob ustvarjanju.
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN
Petek, 8. novembra, od 17. do 20. ure
Delavnica: Vzorci med generacijami - Partnerski vzorci, 1. del
Brezplačne delavnice izvaja Zavod Vezal v okviru projekta Preobrazba. Obvezne prijave na vezal@samostanmekinje.si. Po prijavi boste prejeli natančna navodila za udeležbo.
Sobota, 9. novembra, od 9. do 13. ure
Delavnica: Vzorci med generacijami - Partnerski vzorci, 1. del
Brezplačne delavnice izvaja Zavod Vezal v okviru projekta Preobrazba. Obvezne prijave na vezal@samostanmekinje.si.
Ponedeljek, 11. novembra, ob 18. uri Delavnica: Spoznajmo zelišča na naših vrtovih
Prijave na e-naslov info@samostanmekinje.si do zapolnitve mest. Sprejeli bomo do dvajset udeležencev. Prispevek za udeležbo: 5 evrov.
Petek, 15. novembra, ob 18. uri Koncert: S citrami skozi čas
Janja Brlec, ena najuspešnejših citrark pri nas in v tujini, nas bo popeljala s citrami skozi čas. Vstopnice po 10 evrov (samo gotovina) bodo na voljo uro in pol pred koncertom v samostanu.
Sobota, 16. novembra, od 9. do 16. ure
Delavnica: Vzorci med generacijami - Partnerski vzorci, 2. del
Brezplačne delavnice izvaja Zavod Vezal v okviru projekta Preobrazba. Obvezne prijave na vezal@samostanmekinje.si.
NOVO
Kraljeva pedikura Manikura z lakiranjem
Privoščite si lepe, urejene in sijoče nohte.
INFORMACIJE: Terme Snovik - Kamnik d.o.o. I T: 01 83 44 100 I E: info@terme-snovik.si I I: www.terme-snovik.si
Četrtek, 21. novembra, ob 18. uri
Predavanja o znanih Kamničanih - Jurij Humar med
zdravilstvom in mitom
Brezplačen vstop, predava Vanda Rebolj.
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Petek, 8. novembra, ob 21. uri Koncert: Muscah
Večer ambientalne improvizirane džezovske glasbe izpod prstov glasbenikov iz Francije, Peruja, Turčije in Kamnika. Vstopnina 5 evrov.
Nedelja, 10. novembra, ob 15. uri Delavnica Standup komedije
Mentor Andrej Podbevšek. Vstop prost. Prijave na info@kotlovnica.si.
Torek, 12. novembra, ob 19. uri Predstavitev ESC projekta You(th) and me
Predstavitev projekta in vabilo k sodelovanju pri ustvarjanju dokumentarnega filma o kamniški mladinski sceni. Vstop prost.
Sreda, 13. novembra, ob 18. uri Večer družabnih iger: Arkham Horror
Cthulhu prihaja! Vstop prost.
Petek, 15. oktobra, ob 20. uri Kickoff Variete #4
Predstavlja se kamniška ustvarjalna mladina. Vstop prost.
Sreda, 20. novembra, ob 18. uri Pingpong sreda
Vstop prost
Petek, 22. novembra, ob 21. uri
Glasbeno-plesni performans ob izidu prvenca Gašperja
Selka - Void: Zgodba enega človeka
Obvezne prijave na info@kotlovnica.si. Vstopnina 5 evrov.
KIKŠTARTER
Četrtek, 14. novembra, ob 17. uri KIK ON: Kako poslovati s Kitajsko?
Brezplačna udeležba. Obvezne prijave na: info@kikstarter.si.
Sreda, 20. novembra, ob 17.30
KIK ME: Predstavitev poslovne ideje pred investitorji
Obvezne prijave na: info@kikstarter.si
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K
Nedelja, 10. novembra, ob 15. uri, pub Pod Skalo Tradicionalni Martinov pohod do Budnarjeve domačije
Pohod bo trajal približno 1 uro in 15 minut. Za okrepčilo bo poskrbljeno. V primeru dežja pohod odpade, vseeno pa se dobimo na Budnar-jevi domačiji.
PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA
Sobota, 9. novembra, ob 19. uri, samostan Mekinje Večer stanovskih pesmi
Vstop prost, prostovoljni prispevki
GRAJSKA TERASA
Sobota, 9. novembra, ob 19. uri, Stari grad nad Kamnikom Klapa Sidro
Prodaja vstopnic na Grajski terasi. Cena v predprodaji: 10 evrov. Vključena pijača dobrodošlice.
PUB POD SKALO
Sobota, 9. novembra, ob 20.30
Martinova sobota: Sprukci (Marjan, Melisa, Rok Spruk)
ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK CALCIT VOLLEY
Sobota, 16. novembra, ob 20. uri, Športna dvorana Kamnik
Calcit Volley:SK Zadruga Aich/Dob
Sreda, 20. novembra, ob 18. uri, Športna dvorana Kamnik Calcit Volley : Luka Koper
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU
Nedelja, 10. novembra, ob 14. uri, dom KS Šmartno v Tuhinju
Dokumentarni film: Fenomen Bruno Groning
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE
Sobota, 16. novembra, ob 19. uri Ljubezen in druge polovice
Predstava o najbolj norem, skrajno cenenem ljubezenskem razmerju med ... Nadaljevanje tega stavka je izvor vseh zmot, zmed, zapletov in težav. Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
Kamničan Jfl petek, 22. novembra 2019
15
Kultura, zahvale
Srečanje moravskih in slovenskih zborov
V petek, 25. oktobra, je bil zares poseben večer. Na povabilo MePZ Cantemus so nas obiskali pevci iz Češke, natančneje iz Brna in Latovic, ki so v sklopu slovenske turneje obiskali naš Kamnik.
Petra Zupin
Kamnik - Dvorano so prvi ogreli gostitelji MePZ Cantemus pod vodstvom Aleša Sedušaka. Med nastopi zborov je sledil kratek premor inštrumentalne zasedbe godal in pihal, za katero so poskrbeli gostje. Za njimi je nastopil MePZ Carpe Diem iz Latovic, ki ima dolgo, stoletno tradicijo. Zbor z zborovodjo Karlom Pehačkom nas je božal s češkimi ljud-
skimi in umetnimi pesmimi.
Komorni ženski pevski zbor Vox Annae, ki ga vodi Aleš Sedušak, je poslušalce navdušil s pesmijo Bon šla na goro, skladatelja Andreja Missona in črnsko duhovno Bring me little Water, Silvy. Sledil je Vachov zbor Mora-vskih učiteljic iz Brna, v katerem pa že dolgo ne prepevajo samo učiteljice, pač pa tudi dekleta in žene drugih poklicev. Zbor vodi mladi, ener-
gični Patrik Buchta. Tudi one so dvignile temperaturo v dvorani. S svojo prisotnostjo sta nas počastila tudi češki veleposlanik v Sloveniji mag. Leon Marc, ki nam je povedal nekaj spodbudnih besed, ter župan Matej Slapar. Za konec koncerta je sledilo majhno presenečenje -ženske vseh štirih zborov so namreč skupaj v češčini in slovenščini zapele pesem Zabučale gore. Zahvalili bi se Društvu podeželskih žena
Tuhinjske doline za odlično pogostitev po koncertu. Hvala tudi Domu kulture Kamnik, Občini Kamnik in županu za darila, Tonetu Fti-čarju ter Marti Zabret, ki je povezovala to češko-sloven-sko srečanje.
In nazadnje gre največja zahvala »številni« publiki, ki je bila na koncertu in pokazala, kako zelo ceni in podpira »kamniško« kulturo ter
kakšna naj bi bila njena strategija.
Lekovci na pevskem festivalu
Tone Tomec
Mengeš - Pevci Komornega moškega pevskega zbora Lek, ki smo v lanskem letu z jubilejnim koncertom v Narodni galeriji v Ljubljani praznovali 40-letnico svojega delovanja, smo se v začetku oktobra odpravili v slova-
ško prestolnico Bratislavo in tam sodelovali na mednarodnem pevskem festivalu Bratislava cantat 2019. Na festivalu je sodelovalo sedemnajst pevskih zasedb iz osmih evropskih držav in ponosni smo, da smo pod vodstvom svojega umetniškega vodje prof. Milivoja
Šurbka z izbranim programom in izvedbo prepričali mednarodno žirijo in tudi tokrat dosegli odličen rezultat. V svoji kategoriji smo namreč prejeli srebrno priznanje.
S tem Komorni moški pevski zbor Lek nadaljuje z vrsto uspehov, ki smo jih v
preteklosti dosegli na mednarodnih festivalih in gostovanjih doma in v tujini. Svoje uspešno zborovsko delovanje želimo v prihodnje še nadgrajevati in zato pevce vabimo, da se nam pridružite. Več informacij na številki 031 381 550 (Saša Lenarčič).
Pokal za najboljši tuji zbor
Marina Koželj
Tunjice - Pevke Ženskega komornega zbora Vox Annae so se od 17. do 20. oktobra odpravile na zborovsko tekmovanje Gaude Cantem na Poljsko. V močni mednarodni konkurenci jim je strokovna žirija dodelila srebrno plaketo in pokal za najboljši tuji zbor. V uvodnem koncertu se je vsak sodelujoči zbor predstavil z eno skladbo in pevke so se prvič srečale s konkurenco. Prireditev so organizirali v novi cerkvi, kjer je izjemna akustika. Tudi po tekmovanju so v večernih urah pripravili skupni koncert štirih zborov in družabni večer. Na tej prireditvi so zapele
skupaj z domačim zborom tudi slovensko En hribček bom kupil. Publika je z močnim aplavzom nagradila njihov nastop in presenetilo jih je njihovo navdušenje nad zborovskim petjem. Zavidljivo, saj v Sloveniji številni zbori prepevajo v napol praznih dvoranah. Tekmovalni del se je odvijal v soboto in dekleta so svoj program odpela brezhibno in si prislužila omenjena priznanja. To je bil zanje kar nepričakovani uspeh, saj so novo sezono začela z nekoliko spremenjeno zasedbo. Kljub številnim obveznostim, ki spremljajo pevke, se veselijo novih izzivov in z vnemo sledijo svojemu zborovodji Alešu Sedušaku.
Pevke Ženskega komornega zbora Vox Annae s svojim
zborovodjem / Foto: arhiv zbora
Kreativna orodja za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi
Kamnik - V sredo, 13. novembra, bo ob 17. uri v dvorani Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik uvodno srečanje delavnice z naslovom Kreativna orodja za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi, ki jo bo vodila prostovoljka Nataša Anderlič, diplomirana politologinja mednarodnih odnosov. Delavnica je brezplačna in poteka v okviru projekta Delimo znanje. Število udeležencev je omejeno, prijave zbirajo v čitalnici knjižnice. Na izkustveni delavnici se bodo udeleženci imeli priložnost srečati se z akcijskimi metodami, kot so psihod-ramske in sociometrijske tehnike, ki prispevajo k boljšemu samospoznavanju in razumevanju sveta okoli sebe. Za udeležbo na delavnici ni potrebno nobeno predhodno znanje ali usposobljenost. Glede na interes bodo uvodnemu srečanju sledile tematsko zaključene delavnice čez celo leto. J. P.
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 74. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oči, dedi in tast
v
Franc Šinkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi KPK, pevcem kvarteta Grm in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Oktober 2019
www.pogrebnik.si
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^
ZAHVALA
Kako gre svet lahko naprej brez tebe?
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša
Beba Jerin
Od nje smo se poslovili 4. oktobra 2019 v Kamniku. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Za vedno bo ostala v naših srcih.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V 86. letu nas je tiho zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Ana Rozman
iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Stane, hči Irena in vnuk Klemen Oktober 2019
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar na loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je.
V 76. letu nas je zapustil mož, oče, dedek
Janez Bervar
iz Sončne ul. 9, Šmarca
(1943-2019)
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za stisk roke, izrečeno sožalje, sveče in cvetje, ker ste nam in njemu stali ob strani v času njegove bolezni, nas bodrili ter nam vlivali upanje in moč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala. Vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi tvoji
6
petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1
Kamničan
V Ciriusu gostili ameriško veleposlanico
Zavod Cirius Kamnik je minuli teden obiskala ameriška veleposlanica v Sloveniji Lynda Blanchard.
Jasna Paladin
Kamnik - V Ciriusu Kamnik je bil v sredo, 23. oktobra, precej poseben dan, saj je vodstvo zavoda ter učence in dijake, ki se tu šolajo in bivajo, obiskala veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji Lynda Blanchard. Po srečanju z direktorjem Goranom Pavličem, ravnateljico srednje šole Sašo Markovič in nekaterimi drugimi zaposlenimi si je veleposlanica ogledala prostore zavoda ter se udeležila programa v telovadnici, kjer so učenci med drugim z njo opravili tudi krajši pogovor. »Pobuda za današnji obisk
je prišla z ameriškega veleposlaništva in seveda smo jo sprejeli z odprtimi rokami. Obisk sicer ni neke protokolarne narave in je bolj sproščen. Veleposlanica šele spoznava Slovenijo in navezuje stike z različnimi institucijami, kot pa nam je povedala, ji je delo z mladimi s posebnimi potrebami še posebej blizu. Naši otroci so se zaradi tega obiska v preteklih dneh še posebej posvečali spoznavanju Amerike,« nam je povedal direktor Ci-riusa Goran Pavlič, ki pa si želi, da bi obisk v prihodnje prinesel tudi kakšno bolj formalno sodelovanje med obema institucijama.
Ameriška veleposlanica Lynda Blanchard (na fotografiji v sredini) je ob obisku Ciriusa poudarila, da so osebe s posebnimi potrebami pomemben del njenega življenja.
»S svojim obiskom želim sporočiti, da so osebe s posebnimi potrebami del prav vsakega naroda in da se morami vsi truditi, da jih kar najbolje vključimo v vsakdanje življenje.«
Nastop ameriške glasbene skupine Winds Aloft Quintet
Obisk v Ciriusu je veleposlanica skupaj s svojimi sodelavci sklenila z ogledom terapije s konji v pokriti jahal-nici, ob odhodu pa nam je povedala: »Današnjega obiska sem se zelo veselila, saj sem odraščala v takšnem okolju in od 16 leta tudi delala z osebami s posebnimi potrebami, zato mi je to področje še posebno pri srcu. To je že od nekdaj del moje-
ga življenja, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bom obiskala Cirius. S svojim obiskom želim sporočiti, da so osebe s posebnimi potrebami del prav vsakega naroda in da se moramo vsi truditi, da jih kar najbolje vključimo v vsakdanje življenje. Želim pa si tudi, da bi naše sodelovanje v prihodnje nadgradili s konkretnimi projekti.«
Terezija Perhavec dopolnila sto let
Visoki jubilej je s svojci praznovala v Domu starejših občanov Kamnik, voščit pa ji je prišel tudi župan Matej Slapar.
Jasna Paladin
Kamnik - Letošnje leto je v Kamniku res v znamenju stoletnikov, saj je sredi oktobra ta visoki življenjski jubilej praznovala že četrta občanka. Po Izabeli Hribar (ta je dopolnila že 101 leto), Jožetu Berlecu in Rozaliji Štrajhar se je med stoletnike sredi oktobra zapisala tudi Terezija Perhavec. Praznovanje v Domu starejših občanov Kamnik so ji polepšali njeni sostanovalci in sorodniki ter tudi župan Matej Slapar, direktorica Doma starejših občanov Kamnik Maja Gradišek in predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak skupaj s podpredsednico Marjano Berlec. Terezija Perhavec se je pred stotimi leti rodila v Črni pri Kamniku in vse od takrat jo
-	kot pravijo vsi, ki jo poznajo
-	spremljajo delavnost, poštenost, skromnost, veselje, sočutje in dobrota. Rodila se je kot šesti od osmih otrok v družini, ki je imela v lasti mlin, a kljub temu so morali otroci služiti pri bogatejših družinah. Tako je bilo tudi s Terezijo, ki zaradi dela ni mogla dokončati šole. Še danes pravi, da ji je žal za to. Je
pa zato k učenju toliko bolj spodbujala svojega sina in tri vnuke. Med vojno so jo kot aktivistko večkrat zasliševali okupatorji. Kot pravijo njeni svojci, so tudi oni čutili doživeto grozo, ko jim je pripovedovala anekdote iz vojnega obdobja. Po končani vojni je za nekaj časa celo prevzela skrb za dve vojni siroti, kmalu za tem pa se je poročila in rodili Izidorja mlajšega. Skupaj z možem sta zgradila hišo v Kamniku. Zelo ponosna je bila na skrbno urejeno okolico hiše, za kar je večkrat prejela priznanje Občine Kamnik. Zaposlena je bila v Kemijski industriji Kamnik, kjer je dočakala tudi upokojitev, z možem Izidorjem pa je veliko časa preživela v gorah in osvojila zavidljivo število vrhov tako v Sloveniji kot v tujini. Poleg gora pa je imela še eno veliko strast - kuhanje.
Pred desetimi leti se je preselila v Dom starejših občanov Kamnik, kjer je, kot je bilo očitno tudi na praznovanju, zadovoljna. Njeno zdravje sicer peša, a še vedno se bori za svojo samostojnost in dostojanstvo. In takšna so bila tudi roj-stnodnevna voščila zbranih - da bi bilo še dolgo tako.
Stoletnica Terezija Perhavec s sinom Izidorjem
Stražni stolp bo obarvan
1	•	• • 1 • v
z modro in vijolično
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik se bo tudi letos 14. novembra na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov Kamnik pridružila obeležitvi svetovnega dneva sladkorne bolezni, ki tokrat v ospredje postavlja temo z naslovom Sladkorna bolezen: zaščitite svojo družino. Na to bolezen bodo opozorili tako, da bodo v četrtek, 14. novembra, stražni stolp na Malem gradu osvetlili z modro lučjo. »Namen akcije je pritegniti
pozornost javnosti in opozoriti na problem sladkorne bolezni tudi v naših krajih,« pravijo na občini. Letos prvič pa se bodo zgolj teden dni kasneje, 21. novembra, na podoben način pridružili tudi praznovanju svetovnega dneva raka trebušne slinavke. Ta dan bo stražni stolp osvetljen z vijolično barvo, s tem pa bodo opozorili na kampanjo, ki jo je pri nas začelo Združenje EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z raki prebavil, tudi z rakom trebušne slinavke.