L*to II. - Ur S.—, Jugolir 3.—, l'iti 3.—.
Trst, 30. januarja 1947
ir
S»* *v. 53
Mar naj se ponovi zločin?
Spet 'ne 7.n zeleno mizo odloCa o usod! sc enega dèli slovenske žemlje, slovenskega ljudstva in spet je vsa naSa javnost zaskrbljena za usodo KoroSkc — zibelke . slovenske državne samostojnosti.
Navajppj smo že iž naSe bridke izkušnje, da nzm iako imenovani demokrati načrtno odrekajo najosnovnejšo pravico po nacionalni združitvi vseh .7ugoslovanov v eni državi, v Ljudski republiki Jugoslaviji. Toda ml tudi vemo, zakaj. Prav dobro vemo, v čigavem interesu in v kake namene je bilo potrebno ustvariti Tr-SaSko Svobodno Ozemlje in v čigavem’ inte:esu so tudi napori, da opeharijo koročko ljudstvo za njegovo borbo In želje, Jugoslavijo pa za njeno pravico. Prav dobro vemo. kaj se zbira v Trstu in vemo tudi, da je vprav Koroška postala pod sedanjo angloameričko upravo z znanimi cilji drugo zatočišče vojnih zločincev od nacističnih glavarjev do čctniških in belogardističnih izrodkov.
v gotovo je, da bi se glasovalni stroj zapadnoga imperializma izrck’el vsaj za ameriško črto, če ne že za Wilsonovo, če ne bi bilo našega boja, ki je prodi! v svet In mu razgalil resnico o nas. Prav gotovo/bi nas na račun demokratičnega zaveznika “skušaii znova zasužnjiti v italijanskem ali kateremkoli jarmu drugega varstva, če ne bi jugoslovanska diplomacija v skrajni meri izkoristila vse argumente, ki s svojo neovrgljivo realnostjo bijejo podle .diplomatske mahinacije zakrknjenih imperialistov in sovražnikov mladih demokracij vzhoda. Nič drugačno no bi bilo danes stališče teh naših ,,prijateljev“ do Koroške, čfe ne bi bili argumenti ža njeno priključitev. k Jugoslaviji prav tako' trdni kot so bili za našo primorsko.
Zaradi izkušenj na lastni koži nismo bili niti preveč presenečeni, ko smo slišali, dà je na konferenci v Londonu nekdo iz Jiižrie Afrike menil, da sc jugoslovanskim zahtevam po Koroški ne šine ugoditi, ker bi to sprožilo zahteve še drugih držav.
- Koliko dipiomatskega sočutja za enega naj- ' .zvestejših hitlerjcvih zaveznikov in koliko hinavske skrbi Afrikanca za EvropoI Seveda, saj gre na račun resnične demokracije, ki se nevarno širi v škodo imperializma.
Toda Jug oslavija se ne misli odreči slovenski Koroški in >2šO.OOO svbiih ljudi (kot se nikoli ni ■ odrekl^ slovenski obali. Gorici in Trstu) v korist imperializma, ki skuša že v teli delih Ustvarjati žarišča nove vojne. Za popolno osvoboditev- Koroške izpod germanskega jarma in Sa njeno priključitev k Jugoslaviji je zastavila ■vse svoje sile. Dr. Joža Vilfan, šef Jugoslovan-' ske delegacije na konferenci namestnikov zu-hanjih ministrov v Londonu, kjer sedaj pripravljajo mirovno pogodbo z Avstrijo, je v syoJem govoru argumentiral zahteve Jugoslavije do Avstrije. Med drugim jo dejal: Pii vprašaju Avstrije gre prav tako kakor pri vprn-^šnju nemških satelitov za uničenje izvorov, so pripeljali do njihovo udeležbe pii faši-štičnem tiapadu.
u<>.| Koroških Slovencev.in vseh jugoslovan-sltlh narodov zn svobodo jo bil boj za lastno Svobodo In hkrati za obča demokratična nače-
la svobode.
^rav narodno-osvobodtlni boj Koroških Slo-
vencev v tej vojni je jasno potrdil, da je Slo-da bi dosegla pravico Slovenska Koroška, ob-
venska Koroška navzlic vsemu germanizator-skemu nasilju ostala do današnjega dne to, kaljo bila skozi 13 stoletij, — slovenska dežela in ščit slovenskega naroda proti nasilni germanizaciji.
Teritorialna zahteva FLRJ. je .upravičena-tudl
z geografskega in ekonomskega vidika, slovenska Koroška in slovenski obmejni predeli štajerske so odprti In gravitirajo proti sosednim slovenskim pokrajinam- ter jih vežejo, z njimi starodavne in močne gospodarske vezi.
Avstrija mora občutiti, da pomenita nasilna germanizacija in napadalnost zločin v očeh človeštva. Zato mora mirovna pogodba z Avstrijo uresničiti pravice 200.000 Slovencev, do katerih so se vladajoči Avstrijci obnašali kot „Tlerren-voik“ nasproti ljudem nižje rase.
Jugoslovanski narodi ne zahtevajo tujega, ampak zahtevajo samo. svoje. Zahtevajo ozemlje slovenskega naroda in nacionalne pravice za Hrvate v Avstriji, .
Smatrajo, da danes ni in ne moro biti oportunističnih razlogov, ki bi el upali preprečiti,
mejni predeli štajerske ter gradiščanski Hrvatje, pravico, ki so jo posvetile žrtve njihovega pravičnega boja, žrtve jugoslovanskih narodov v tej vojni, zlasti pa žrtve Koroških Slovencev.	-,
£jc{Yoi}i»ki. nai'od pig.kl.ujč, dii njegovo telo ne bo okrnjeno s tem, da bi mu. odsekali del, ki mu je naj dražji zaradi njegove zgodovinske vlog«. Slovenska Koroška je bila pod gei mani-zntor’skim jarmom vedno boleča in odprta ranil na telpsu slovenskega naroda, ki ne bo nikoli mogel priznati Avstriji pravice do te slovenske dežele, ki mu je bila nasilno odvzela.
Vlada FLRJ se obrača s svojimi zahtevami do zaveznikov v prepričanju, da • bodo Uidi oni obrnili vso pozornost na problem osvoboditve jugoslovanskih ozemelj izpod Avstrije in zaščito gradiščanskih Hrvatov, kakor tudi na problem osnov nova demokratične Avstrije in da bodo ini reševanju računali z dejanskim etničnim stanjem, 3 poljlično nujnostio in-z moralnimi impelativi.
'irli
Kalili linmii
.1:9
s* H ■	#

Žil/(]
Kako bomo Zivtli?*' to 'jc danes vprašanje, ki ga slišiš povsod, ki razumljivo zanima vse prebivalstvo bodočega STO-ja. Človek bi mislil, da se pogledi na rešitev tega vprašanja v bistva ne bi mogli razlikovati, ker je za vsakega poštenjaka pravilna j>ot Javna in na dlani. Toda po pisanju domačega reakcionarnega tiska po nekaj predhodnih na ?>oclilt7t Hearstooega koncerna Uaie. da prt reševanju tega vprašanja niso udeleženi samo poštenjaki.
Nekateri strokovnjaki iz te grupe Jtas hočejo zapresti v mrežo kreditov, iz katerih, kar ve vsak dober gòspódar, ni lahkega izhoda, če sploh je. Drugi nas zopet preko „Voce Ubere" kar odkrito povezujejo v sklop italijanskega, torej angloam e riškega gospodarskega imperializma. Vsi pa hočejo eno povedati, namreč, da STO ni zmožno lastnega življenja, da ne bo mogočo uravnovesiti proračuna nove državice, da ni mogoče živeti brez Italije, da industrija ni nič itd., itd.
Da i'se t o služi zgolj interesom zapad n ega imperializma, ki nas hoče z gospodarsko odvisnostjo politično zasužnjiti, je jasno Najbolj idealna rešitev za angloameriške finančne mogotce bi bila izprememba STO-ja v oporišče za monopolistično ofenzivo mladim državam, ki vodijo gospodarstvo v lastnem interesu, tržaško industrijo in tržaško delavstvo pa bi ponižali na stopnjo montažnih delavnic, oziroma kulijèv, ki bi iztovarjall njihove produkte. Zato-tak od por proti okrepitvi tržaške industrije in zato govorjenje v reakcionarnem ii ;ku o nevažni vlogi industrije za tržaško gospodarstvo, l
Prav zaradi tega jc Izjava dr. Milana Bar-toša, ki jo je podal v imenu jugoslovanske vlade pred komisijo za proučevanje flnanč-no-gospodarskega položaja Trsta, s svojo prepričljivo stvarnostjo, povzročila nezadovoljstvo v vseh tistih krogih, ki so v službi tujega kapitala in ki jim je dobrobit tržaškega ljudstva deveta briga.
Jugoslavija jim je s to realno ‘ponudbo izbila njihove trhle argumente in postav la edino možno osnovo za obstoj in razvoj STO-ja v interesu njegovega prebivalstva, ki jo bo finančno gospodarska komisija brez dvoma inorala upoštevati, če so prišle vse delegacije, l~i jo sestavljajo, sefn s’ poštenimi nameni. '	■	'	■
Jugoslavija jionuja surovine in hrano v "zàfnèhó" zà industrijske izdelke. In industrijskih izdelkov bo Jugoslavija jrotrebo-vala ogromno. Tn takih odnosov na zdravi podlagi med Jugoslavijo In STO-jem so se
•%( ■j'tpt	fo'/v «*41 i t*-»/.1*. An} 'lyif'tté-ìtr-i ■	g i
dvojno poko.ali, da jim jc blagostanje tržaškega ljudstva, katero zagotavlja jugoclo-vanski predlog, res deveta briga. Ne morejo pobiti argumentacije Jugoslavije, «Hi ne prepričati ljudstva, da ne pomenijo tt predlogi blagostanja, zato pa pišejo o „mistiki" in „muziki jugoslovanske propagande, Id je uglašena iT teni primeru na številke/* (Nadaljevanje na 3. str. !>poda.*)
Ili li OSI. (IV 1.1 A P 0 MIIJ A
HUtlill S TU N.II! Tlt/flSKHMI LI IMS'ITI
Komisija za proučevanje finančnega položaja Trsta, -ki jo je' sentkaj poslal Svet ministrov za zunanje zadevo, je začela proučevati možnost trgovinske Izmenjavo med svobodplm • ozemljem in Jugoslavijo, Jugoslovanski delegat, dr. Milan Bartoš je podal osnovni eksnoze
• o priprauljvnosti jugoslovanske vlade, da pod ugodnimi političnimi in ekonomskimi okotišči-napii intenzivno podpira : izmenjavo dobrin blagostanje Trsta.	■	.	_
Od prvega dne osvoboditve Trsta, Je lekel Bartoš, je bilo prizadevanje jugoslovanskih oblastev v Trstu k čim večjemu delu industrije ,Jn čim obilnejši zaposlitvi tržaškega delavstva. V tem duini želi jugoslovanska, vlada tudi dànés pripomoči k rešitvi osnovnega vprašanja '1'reta, k njegovemu oskrbovanju z dvema o-snovnlina elementoma: s surovinami in s hrano. Kot nadomestilo za to bi dajal Trst Jugoslaviji protivrednost v industrijski produkciji.
Nato je sporočil, da razpolaga jugoslovanska delegacija z najnatančnejšimi kalkulacijam, o sposobnosti tržaške industrije za proizvodnjo in delo, ker predstavlja industrija v Trstu kruh Za Tržačane. Jugoslovanska delegacija ima točno, izdelane tablice možnosti udeležbe JugOslTv-vije pri izmenjavi Trsta. Da ne bi bilo ni-kàkrSnih nesporazumov o precenUvi produktov, je jugoslovanska delegacija predložila svoje tablice, ki so Izračunane po svetovni ceni in v dolarjih, dolarje pa je spreminjala v lire po ceni, za katero se prodaja dolar na borzi, no da bi- pri tem unoštevala uradnega tečaja, katerega se ne diže niti borzne uprave v Italiji.
Prva tablica se nanaša na hrano. Jugoslovanski strokovnjaki so izdelali tabelo lirnhè' za tržaško prebivalstvo. Ta hrana predstavlja 2,236 kalorij na dan, .artikli pa. so prilagođeni današnjim potre),>am in, navadam Tržačanov, Po tej tabeli /naša prehrana po svetovni ceni in borzni vrednosti dolarja nad 15 milijard lir. Toda svobodno ozemlje Trsta bo proizvajalo hrano ,v viednosti .5.170 milijonov. Trsi bo moral uvažati: hrane za H milijard 280 milijonov, izvažal pa bo lahko produkcijo hrane specifiche vrste za Okrog 1,5 milijard.
Od teh 11 milijard 390 milijonov je Jugoslaviju v stànfh in po trgovskih pogojih priprav-Ijenu, .da dófitiuljit Trstu	t.j. za nad M
milijard, od Trsta pa kupi Inane v vrednosti 1)07 milijonov, t.j. Vl% vsegti izvoza hrane, diede na to bo prehrana Trsta s strani Jugoslavije lahko popolnoma zagotovljena, razen nekaterih 'kolonialnih próìzvndov.
Glede plašne triaškv industrije, bo ta morala nabavljati za 12,5 milijard surovin. Jugoslavija lahko dobavi 41% le količine. Trst bo proizvajal blaga v industriji za Sl milijard. Od tega Je Jugoslavija pripravljena odkupiti za nad'IZ,S milijard blaga odtis PO a/ celotne proizvodnje tržaške industrija.
. .TugoslÒvanski dtlegat jo dal imenoma podatke ò preskrbi in 'proizvodnji sleherne izmed tržaških velikih industrij. Pri tem sc je pokazalo', da bodo vsem industrijam v Trstu lahko zagotovljeno osnovne surovine ih da bodo vso lahko'obratovale, če še Trst poveže z Jugoslavijo. Težka kriza današnje brezposelnosti Tr-
I
sta, v katerem je približno 35.000 brezposelnih industrijskih delavcev, bi prenehala s to zdravo naslonitvijo Trsta na njegovo naravno zaledje, ha’ Jugoslavijo, ki mu edina lahko da dejansko protivrednost za prodajo izdelanih or. tiklov.	‘i ,
Razen toga ,ie Jugoslavija glavni dobavitelj za Trst .glede losa, premoga, elektrike, gradbenega materiala, živinske kflne, tobaka in drugih proizvodov. Ce so ' Trst ne začno Se naprej razvijat!, bo potreboval letno za 2.742 milijonov riznlh predmetov te vrste blaga, ki jih bo moral nabaviti tz Jugoslavije. Na ta način bi bila Jugoslavija dejansko glavni dobavitelj In glasni kupec Trsta.	, !
Po podatkih, ki jih jo navedel dr. narloS. bi Jugoslavija letno izvažata v Trst blaga ti vrednosti IS milijard lir, v Trstu pa bi «a-bavljala za UJMO milijard.
Ona bi bila še vedhip aktivna glede Trsta In to bi dalo pobudo ža Intenzivne druge trgovske stike Jugoslavije in Tista, zlasti za razvoj pomorskega prometa, do katerega bi neizogibno moralo-priti, če bi Jugoslavija delala s tržaško industrijo. To bi še bolj pripomoglo k živahnosti in zaposlitvi Trsta.
Po ekspozeju jugoslovanskega delegata so delegati velikih sil imeli informativne razgovore z dr. Bartošem, nakar je na zahtevo britanskega delegata predsedujoči sovjetski delegat Goraščenko zaključil sejo tako. da se bo njeno delo nadaljevalo, ko bodo štiri delegacije proučile material, ki jim ga je predložila jugoslovanska delegacija.
Grožnje z novo vojno
SO neredlne je izjavil generatusim
Stalin v odgovorih na vprašanja E. Roosevelta
UD TKDTOfl DU 'LTDIVIH
Po izvolitvi predsednika francoske republike Je Leon Blum podal ostavko v imenu vse vlade. Novo izvoljeni predsednik pa je poveril sestavo vlade socialistu Paulu Ramadieru, ki si je postavil za cilj sestavo vlade, ki bi zajemalo vse moineJSe stranke. Kljub temu, da jo M.R.P. skufiala na vse naClnc ovirati sestavo, Je vendar Ramadieru v sicer kratkem času uspelo sestaviti vlado, v kateri je 9 ministrov socialistov, 5 komunistov, S M. R.P. in dva soc. radikala.
Predsednik vlade Ramadier (socialist), podpredsednik Thorez (komunist), drugi podpredsednik Teltgcn (M.R.P.).
O
V Rimu se je 22. t. m. začel proces proti skupini fašističnih voditeljev, ki so leta 1924 organizirali in izvršili atentat na voditelja socialistične stranke Matteottl-Ja. Pred sodiščem se zagovarja tudi prosluli Ginseta, ki seveda išče rešitev v izgovarjanju, da on ni nič vedel o tajni fašistični policiji, kt je strahovala takratno ljudstvo in trdi, da jo celo on sam opozoril MattC'-ttija, da se nanj pripravlja atentat#
*	Angleški ministrski predsednik Attlcc je v petek 24. t.m. izjavil pred angleškim parlamentom, da bi bila angleška vlada zelo zadovoljna nadaljevati razgovore o prijateljskem sporazumu s Francijo in d« bi bil ponoven obisk Leona Bluma Londonu zelo dobrodošel vladi Njegovega Veličanstva, kajti taki obiski nudijo možnost izmenjave idej tn pogledov#
*	Po vesteh iz Washingtona bo na konferenci v Moskvi, ki se bo začelo 14. marca in na kateri ae bodo sklepale mirovne pogodbe z Nemčijo In Avstrijo, prisostvoval tudi novi ameriški zunanji minister Marshall#
» Angleški zunanji minister Bevin zagotavlja v posebnem poročilu generšAissimu Stalinu, da je nn-glo-sovjctska zveza še vedno veljavna. To poročilo je Bevin dal kot odgovor na razlago „Pravde". Pravda je namreč komentirala Bevinov novoletni govor in pisala, de njegov govor pomeni odpoved sovjetsko-angleškl prijateljski zvezi in podreditev angleške politike O.Z.N. Temu posebnemu poročilu je odgovoril gčnerallssim Stalin in se zahvalil Bevinu ža tako razlago#
*	Iz sicer še nepotrjenih vesti se je izvedelo, da je bil kot upravnik poslov Jugoslavije pri Italijanski vladi imenovan dr. Jože Vilfan, doma iz Trsta, ki je sedaj v Londonu, kj«r vodi jugoslovansko delegacijo na konferenci namestnikov zunanjih ministrov#
*	V Grčiji se je končala vladna kriza. Prejšnji ministrski predsednik Tsaldaris in Sophoclcs Ve-nizelos sta predstavila kralju listo nove vlade. Glavne resorje v vladi so razdelili takole:
Predsedništvo vlade: Dimltros Maximos, populist
PodpredsedniStvo vlade In zunanje ministrstvo: Tsaldaris
Vojno .ministrstvo: Venizolos
Notranje ministrstvo: Papandreu#
*	Francoski odpravnik poslov pri italijanski vladi je izročil Italijanskemu ministru zunanjih zadev Nenniju noto, v kateri se Italija uradno vabi, naj v prihodnjem mesecu pošlje v Pariz enega ali več zastopnikov, ki bodo podpisali mirovno pogodbo v imenu Italije#
*	Po vesteh iz New Vorkn bi bila kandidata za tržaškega guvernerja tivn Norvežana, in sicer general Ruge in advokat ter gospodarstvenik Sven Arntzcn. To so pa le ugibanj«#
Takoj, ko se je Da Gasperi vrnil iz Amerike, Jc podni ostavko na svoje mesto predsednika vlade, predsednik republiko pa mu j« poveril sestavo nove vlade. Zelo značilna je izjav«, ki jo j« dal De Gasperi novinarjem glede na • načrt za sestavo nove vlade, ko je • rekel,, da namerava sestaviti vlado a široko osnovo, kajti po njegovem stoji piramida na Širokih temeljih. Toda, ko Jo De Gasperi začel posvetovanja s predstavniki raznih strank, je prišlo do več nesoglasij. Že takoj v začetku so tako. imenovani Sarngatinci, to jc zastopniki tistega desnega krila I.S.S., ki se je «a sadnjom kongresu italijansko socialistične stranke ločilo In osnovalo posebno socialistično stranko Italijanskih delavcev, odklonili sodelovanje. Oni se nameravajo posvetit.! notranjemu organizacijskemu delu stranke In četudi govore dejstvo zelo odkrito o tem, da so Saragatirtci tudi pripomogli vladni krizi, vendar sedaj trde, da jim do krize ni bilo, n da bodo izkoristili to priliko za to, da potegnejo iz vlade vse svoje ljudi.
Demokristjani izjavljajo o vladni krizi, da irna ta De Gasperi jeva poteza konstruktiven značaj, toda Istočasno, četudi prikrito, želljtj. da bi reda nji minister financ Scoclmarro pustil svoje mesto In bi na njegovo mesto prišel kak demokristjan
List „Look" je objavil razgovor Elliota Roosevelta z gencralis-simom Stalinom dno 21. decembra 1946. Stalinovi odgovori na 12 vprašanj so naslednji: Prvo vprašanje: Ali mislite, da taka demokracija, kot so Združene države Amerike, lahko miroljubno živi v tem svetu vzporedno s fako komunistično obliko države in uprave, kakršna je v Sovjetski Zvezi, ne da bi se kdo skušal vmešavati v notranje politične zadeve druge strani?
Odgovor:
Da, vsekakpr. To ni samo mogoče, to je pametno in popolnoma izvedljivo. V najtežjih časih med vojno razlike v obliki uprave niso ovirale, da tc ne bi hali dve državi združili in zmagali nad našimi sovrainikt. Tc odnose je mogoče ohraniti še v večji meri v dobi miru.
Drugo vprašanje:
Ali mislite, da je odvisen uspeh Združenih narodov od sporazuma glede osnovnih političnih vprašanj in ciljev med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Združenimi državami Amerike?
Odgovor:
Do, tako mislim. V številnih primerih je odvisna usoda Združenih narodov kot. organizacije od soglasja med temi tremi državami.
Tretje vprašanje:
AH mislite, generalisslm, da bi bil širok ekonomski sporazum o medsebojni izmenjavi industrijskih proizvodov in surovin med našima državama važen korak na poti k splošnemu miru?
Odgovor:
Da, mislim, da bi bil to vaien korak na poti vzpostavitve splošnega miru. Vsekakor se s tem strinjam. Razširjenje mednarodne trgovine .bi v marsičem koristilo razvoj« dobrih odnosov med našima državama.	.
Četrto vprašanje:
Ali jo Sovjetska zveza za to, da Varnostni svet -Združenih narodov takoj ustvari mednarodne poli-, cijskc sile, v katerih bi sodelovale oborožene sile vseh Združenih narodov in ki bi takoj nastopile povsod, kjer bi vojne akcije ogrozile mir?
Odgovor:
Vsekakor.
Peto vprašanje:
Ako mislite, da naj bi Združeni narodi izvajali kontrolo nad atomsko bombo, ali naj b' tn delal) s pomočjo inšpekcije, 2 vzpostavitvijo kontrole nad Vsemi instituti za raziskovanje in industrijskimi podjetji za proizvodnjo vseh vrst oborožitve, kakor tudi nad izkoriščanjem in razvojem atomske energije v mirnodobne namene. (Na tem mestu Elliot Roosevelt v oklepaju pripominja: „Stalin mi je takoj postavil vprašanje: ,Vobče?‘ Jaz 'sem rekel: ,Dn, toda še posebej, aiii se Rusija v načelu strinja s takim načrtom?1 ")
Odgovor:
Vsekakor. Na temelja načela enakopravnosti ni treba delati nobenih lijem v pogt.edu Rusije. Rusija se mòra, kakor katera koli druga država, podrejati istim pravilom inšpekcijo in kontrole. (Na tem mestu Roosevelt pripominja: „V njegovem odgovoru ni bilo nobenega omahovanja. Vprašanja glede ohranitve pravice „veta11 ni niti omenil.11)
aii pa zastopnik kake desničarske stranke, kar bi bilo pogodu tudi domačim in še bolj inozemskim finančnikom.
Komunistična stranka Je mnenja, da ni bil to čas za vladno kxìzo in četudi bi lahko rekli, naj krizo i’ešuje tisti, ki Jo je povzročil, so pristal: takoj na reševanje krizo, ki jc v veliko škodo italijanskemu ljudstvu. Tudi Nenni, „leader11 italijanske socialistične stranke, popolnoma soglaša s komunisti, da so mora vladna kriza čini p rej rešiti. Po vseh dolgih posvetovanjih pa je videti, da sc ne rešuje samo vladna kriza, temyeč da gre za reševanje še širših problemov, kajti De Gasperi je hotel skoraj izločili iz nove vlade teko komuniste kot tudi Nennijevo socialiste in sestaviti vlado, ki bi jo tvorili krščanska demokracija iti desničarska stranka in ki bi komunistom lu socialistom poveril 1« posredno vlogo. V koliko! mu to ne bi uspelo, bi bil De Gasperi, 'po svoji Jerini Izjavi, pripravljen sestaviti vlado samo Iz svoje stranke. Na tej osnovi Jc De Gasperi še danes v težkem položaju in mu ta predolga kriza
ne koristi oreveč, ker ne meče poseV.no ilobre luči na njegov položaj, posebno sedaj, kp iačti-nfljo ameriški kapitalisti, ki tr • mu obljubili poso J:)o, skoraj izključno nanj.
Sesto vprašanje:
AH mislite, da bi bilo koristno sklicati novo konferenco velikih treh zaradi proučitve' vseh mednarodnih problemov, ki danes ogrožajo splošni mir?
Odgovor:
Mislim, da bi bilo potrebna ne éna, ampak več konferenc. Ako bi bilo več konferenc, bi služile t> zelo koristne namene. (Na tem mestu Roosevelt v oklepaju pripominja: „V tem trenutku me Je moja soproga vprašala, če on misli, da bi take konference prispevale k vzpostavitvi tesnih odnosov med vsemi predstavniki odgovarjajočih vlad, vštevši tudi one na nižjih položajih. Vprašala je tudi. če je bilo kaj takega doseženo kot rezultat konferenc med vojno. Stalin se ji je, nasmehnil in odgovoril: „O tem ni nobenega dvoma. Posvetovanja med vojno in doseženi rezultati so znatno prispevali k vzpostavitvi sod dovanja med predstavniki na nižjih položajih.1;
Sedmo vprašanje:
Gospod, znano ml je, da proučujete številne politične in socialne probleme v drugih deželah. Zato bi vas rad vprašal, ali misUte, da volitve, ki so bile novembra v Združenih državah Amerike, pričajo o tem, da se je zmanjšala vera ljudstva v Rooseveltovo politiko in o preusmeritvi k izola-cionlstični politiki njegovih političnih nasprotnikov?
Odgovor:
Ni mi tako dobro znano notranje življenje ljudstva ZDA. vendar se ml zdi, da uolitue kažejo, da današnja vlada trati moralni in politični kapital. ki ga je ustvaril pokojni predsednik, in «la je na ta način olajšala zmago republikancev.
Na tem mestu Roosevelt v oklepaju pripominja: „Na "moje naslednje vprašanje je generalisslm odgovoril s posebnim poudarkom.)
Osmo vprašanje:
Čemu pripisuje slabitev prijateljskih odnosov in vzajemnega razumevanja med našima državama po Rooseveltovi smrti?
'O'd gbVb r : •	-	. •	. .. 'j '	'
Ako S« to vprašanje tiče zvez in medsebojnega razumevanja med ameriškim in ruskim narodom. •mislim, da »4 prišlo do nobenega poslabšanja, ampak nasprotno — odnosi so se izboljšali: Kar sé tiče odnosov med obema Diodama, je bilo nekaj neseplasij.Nastalo je gotovo poslabšanje, nato pa se je dvignil velik hrup in jjričeli so se pojavljati glasovi, da se bodo odnosi v bodoče še bòlj jm-elabšali, toda jaz tukaj ne vidim nič strašnega v smislu kršitve miru ali izzivanja vojnega konflikta. Niti ena velika sila. pa četudi bi njena vlada težila k temu. ne bi mogla dandanes zbrati velike armade za borbo proti drugi zavezniški sili. proti drugi veliki državi, kajti danes ne more nihče voditi vojne brez svojega ljudstva, ljudstvo se pa noče vojevati. Narodi so izmučeni od vojne. Potep tega ni nobenih sprejemljivih ciljev, ki bf opravičili novo vojno. Nihče ne bi vedel, zakaj naj se bori. in zaradi lega ne vidim nič strašnega v tem, da nekateri predstavniki vlade ' Združenih držav Amerike govorijo o poslabšanju odnosov med Trami. Na temelju vsega tega mislim, da je grožnja x novo vojno nerealna.
Deveto vprašanje:
Ali ste za široko izmenjavo informacij kulturnega in znanstvenega značaja med našima državama? AH ste tudi za izmenjavo študentov, umetnikov, znanstvenikov in profesorjev?
Odgovor:
Vsekakor.
Deseto, vprašanje:
AH bi morale Zdrttžene države Amerike Ift Sovjetska zveza izdelati skupno in za c* •jše Obdobje preračunano politiko pomoči narodom Dal (nego vzhoda?
O «1 g o v o r :	, •> ,
Mislim, «in bi bilo to koristno, oko bi bilo’mogoče. V vsakem primem je naša vlade pripravljena, da. z Združenimi državami Amerike vodi skupno politiko o vprašanju Daljnega bzhoda. Enajsto vprašanje:
AH bi v primeru, ako b«) med Združenimi državami Amerike in	ZSSR dosežen	«porazujn	o	sistemu posojil ali	kredita, taki	sporazumi	prinesli
trajne koristi gospodarstvu Zdr uženih držav Amerike?	i
Odgovor:	:	-
.Sistem takin hreeiitrn> -je brez dvoma obojestransko ugoden, tako -a Združene države. Amerike kakor za ZNSR.
.. (Nri tem mestu Roosevelt v oklepaju .prinoniinjn: ..Z« tem sem postavil Vprašanje, ki Izziva oči vidno nemir v številnih evropskih državah.11) Dvanajsto v p ras an j e :
AH nudi dejstvo, da v ameriški in apgleškf okupacijski coni Nemčije ni trli izveden program de-riaclflkacijc, resno o-rrovo za vznemirjenje srn’-jetske vlade?	, , - :
Odgovor:-	j ; •
Ne, to ne predstavlja osnove za resno rzurmir-jenje, vendar pa je vsekakor Sovjetski -vezi neprijetno, tla se ta del našega sk trpnega .programu »e uresničuj«.
Elliot Roosevelt

Italijanska kriza in njeni vzroki
ANGLIJA
..Reuter" prinaša vest listo „Daily Heralda11, po kateri naj bi britanska policija dobila ukaz, do mora poloviti 18.184 angleških vojakov, ki so pobegnili iz angleške vojske in sc potikajo po Veliki Britaniji.
Razen teh beguncev jc po istih vesteh v Veliki Britaniji še 2300 beguncev raznih zavezniških vojsk in vojsk angleških dominionov, tako da znaša število vojnih beguncev preko 21 tisoč.
—	x —
„Sant-Al-Uma11 piše, da so britanske oblasti v Sudanu odbile prošnjo za dovoljenje organizirati delavske sindikate.
—	x —
Znani angleški novinar Harold Ni-colson piše v zadnji številki „Spe-ctatorja", da se Angleži vedejo kot noji, kajti delajo se, kot da v Grčiji in v inozemstvu nihče jasno ne vidi onega, kar je „samo po sebi razumljivo, in sicer, da Angleži s silo in orožjem podpirajo sedanji režim v Grčiji.
— K —
Člani neke angleške sindikalne delegacije so ob povratku z nekega obiska v Ameriki dali zelo ostre izjave na račun sedanje angleške politike in še posebej Bevlnove zunanje politike; rekli so, do Je (zunanja politika namreč) v rokah reakcionar-. nlh birokratskih elementov „Forelgn Ottica", ker laburisti niso Izvršiti, v nasprotju g svojimi volilnimi obiiu-bami. tistega obnovitvenega dela čiščenja, ki je bilo potrebno, da bi . .vladna stranka (laburisti) tudi v svoji zunanji poljtlkj bila Videti kot socialistična stranka.11
Nadalje so sc ti, delegati izrazili, da je delovanje britanskih del-><ja»ov pri OZN „Škandalozno . in poniževalno11; za Bevina pa: „on. Je danes popolnoma v rokah reakcionarnih funkcionarjev „Foretgn Ottica", ki ao ga spremljali v New York.
USA
Ameriški črnec Isaac Woodword se je v tej Vojni boril kot ameriški vojak na evropskih tleh do zloma fašizma, torej do konca vojno, nato je bil demobiliziran In je odpotoval domov. Kur se mu ni zgodilo v času težkih borb proti fašizmu, ga Je doletelo doma. Na vožnji v avtobusu se je črnec — vojak predrznll ogovoriti šoferja — belca, kar Je povzročilo ogorčenje med potniki, oo-sebno pri nekem policaju, ki ga je tako udaril po glavi, da Je oslenel.
Danes — v nadvse demokratični Ameriki — vodi po mestu slepega vojaka črnca majhna črnka.
„Narodni list11, 23. I. 47.
GROGA____________
E grško ladjo „lieim Ara", ki se je pred kratkim potopila in kjer Je izgubilo življenje okrog 3U0 ljudi, je utonilo tudi 4« grških partizanov — ujetnikov, katere je grška monarho-fašistična policija vodila v zapore v Atene. Ker so bili partizani zapri! v nižjih kabinah in ker »o bili ukle-njeni po dva in dva z verigami za roke, niso imeli nikuke možnosti, d« bi s« vsaj poskušali rešiti.
______________KGiPRT____________________
S.’4nt-AÌ-T^Trr«“ Òhm>pìjì, ki Ist/KijA v K»iru.	.Mnogi ro verjeli fcri-
Tanpkini ..yojnfcni .oUlu-^ein, da bodo izpraznili vojašnice, ki so jih zasedli v* fcasii vojne. . S<?rVg j>w ,-ie je i>cvo-<leU>, cta :-*» britanske oblati prtotal« »a izpraznitev vojuftnjc« samo pod
podojeni	kjogi žuigo-
'lovijo, da 08 tu ne j< >' te vojuAnice prazne- in ne etavijo n« ranpolago rauiim ungtaikiin trgovskim rtrufthatn. Tako tfc ^zojna okbpaetja Uranskih mest spremeni v civilno BksetllK).4*
HOLANDSKA
Holandski časopis „Vorvardos" pl-Be: „Jugoslovanski denar je po švicarskem franku najtrdnejša valuta v Evropi. Jugoslavija lahko ; s ponosom gleda na rezultate svoje obnove In napredka kljub tako Imenovanemu „železnemu zastoru", katerega so sl izmislili razni trustl In kapitalisti, da bi obdržali evropske zapadne narode nepoučene o tem, kar so ustvarile nove liudske demokracije.
PAT.FSTTNA
„Associated Press" javlja, da je predstavnik žMnvrke agencije v Je-. ruzalemu dal Izjavo, po kateri je sedaj v zaporih 895 Židov, med temi tudi 85 žensk.
ITALIJA
V	Palermu so aretirali veleposestnika Rossija in upravitelja njegovih posestev, ki sta namreč podkupila morilca tajnika delavske zbornice na Siciliji Miraglija, ker se je potegoval, da bi se veleposestniška zemlja lazdelila med siromašne kmete.
—	x —
75 člen italijanske ustave se bo glasil takole: „Italija je demokratična republika44. Ko je poslanec Palmiro Togliatti predlagal, naj bi besedilo tega člena popravili in bi se glasilo „Italija je demokratična, republika delovnih ljudi44, je bil njegov predlog odbit. Proti predlogu je bila večina odbora za sestavo ustave, v prvi vrsti demokristjani.
—	x —
V	kinematografu Aoollo v Milanu
so med predstavo prileteli med gle-d»!ee Wtaki. Gledalci so mislili, da ;le to kak reklamen letak: bil je res reklamen letak, toda čudne vrste: propagiral 1e namreč	z vsemi
poire^nimi vzkliki „DucHvi44 in re-pubi«kanskemu faSl'mu. pòdni*»an ps ;ie bil z piasno kričečim podT>isom: „Luni d» Toscana44 (Toskanski volkovi!.
GRČIJA
V Grčiji se vodi proti antllašlstlčnl mladinski organizaciji EPON sodna razprava, četudi je statistično dokazano, da je EPON v č.-su nemške okupacije organiziral 99 bolnišnic, 185 ustanov za otroke, 1100 šol, v katerih so poučevali člani EPON-a In četudi se Je v narodno-bsvobodilni borbi proti nemškemu okupatorju borilo nič manj kot 22.090 članov EPON-a. Da bi komika bila še bolj tragična, obtožnica trdi, „da EPON izvaja protlnarodno propagando".
Verjetno só tudi ti-le vénduti.
KOROŠKA
V Skofieah na Slovenskem Koroškem je župan Kopeinig odklonil prošnjo za nakazilo za par čevljev neki delavki zato, ker je v uradu (•©votila slovenski, istočasno pa <e Isti žunan izstavil nakaznico za dva para čevljev bivšemu nacistu Pcllo-rchu.
BRAZILIJA
„Tribuna Popular", časopis, ki Izhaja v Rio do Janeiro, poroča, da je v Rio de Janeiro prispe! kot gost brazilske vlade Antony Eden, In dobesedno tako nadalluje: „Prihod An-tonyja Edena v našo državo je očl-vldno v zvezi z interesi angleškega imperializma, ki si hoče tukaj ustvariti svol poležal."
DROBNE
® Sodišče v Jaksonu je obsodilo dva 14-letna dečka črnca na smrt na veSallh, zato ker sta streljala proti avojemu delodajalcu. ..
* Angleški kardinal Grlffin je ob povratku Iz Amerike izjavil, da ZDA predstavljajo najčistejšo In hajbolj-Bo demokracijo na svetu, toda ame-'nške delavske množice zahtevajo preveč.. .*
BLIŽA SE ODHOD -
STOPNJUJE SE NASILJE
Pred svojim odhodom hoče ZVU do skrajnosti izkeristti svojo obbst v škodo na-predn h ljudskih množ e Ljudst o bega z nasveti za izselitev, n j bova civilna polxija ra izziva n žali ljudstvo, kjer le more. (Primer v Borjani, kjer so agenti policije Hrast, Kramar in njihovi pajdaši odnesli iz dvorane, kjer je bilo zborovanje z dovoljenjem ZVU, slike marSala Tita. tov. Kardelja in jugoslovanske zastave. Nato so se oo vasi norčevali iz narodnih zastav.) In tako orhajajo dan na dan jkpočTi oroti-liudsketnu delcvanm raznih guvernerjev in izpadih civ'lne rot’cijć
ZVU se je sp”av la tudi na šolstvo. Tudi na tičke1 te hočeio izvajat' oritsk in izsdi-ti od "i li razne izjave. Pripom njamo: čemu to';ko truda, s"j di'ti h^unski re+o-Lzci bodo itak vse pbdpisali in prodali svoje oreoričanjc in dušo kornurkol», samo da b'xlo lahko delali prot svojemu narodu.
Taki je šolska uprava debla dne 27. t. m. neko okrožnico. y kaie"i apel rajo na vsakega rosameznika, ki želi še irdalje os'a.t v slu'bi ZVU. naj ocdpše tozadevno izjavo. Dva dni P’ej pa je hod 1 po šolah ck ožni šolski nadzorn ic pri ZVU g. Ka-e n skumio z nekim aine“iškim kapetanom in osebno izpraševal, koliko učiteljev sc bo izselilo iz tega rodročja po podpsu mirovne pogodbe z Italijo.
Vprašujemo se, kaj ima opraviti podpis mirovne pogodbe s pravim ljudskim učiteljem? Oni bodo b ez nadaljnega ostali pri svojem narodu, saj so se tudi borili za to, da bodo priključeni k Jugoslaviji. S podpisi za izselitev pa je gotovo pol tična spe-kubcija, kateri zavedni in liudski učitelji ne bedo nasedli Da, odšli bodo vsrljeni učitelji Hvala bogu! Potem vsaj ne bomo imeli več dve vsti šol. kot i h imamo sedaj v Brd:h. ki se v bistvu razlikujeta po načinu vzgoje. Tako n. pr v Kozani, kamor je ZVU poslala tri b?guuce. da bi poučevali otroke. Ljudstvo pa otrok ni zaupalo tem beguncem in je ustanovilo svojo zasebno šolo. kjer poučuje uči'eljca domačnka. V to šolo zalr ja 60 šoV>bve/n'h 'otrok, šojo, kjer poučujejo trije ombranti pa obiskujejo trije oteci Ali ste že videli kje šolo s tremi uči tet ii za tri otroke?
Navedli smo samo en primer, toda če bi hoHi, bi našteli imena rest t h vasi kjer vsiljuj uči'd ji n Hi re v'đijo otrok, kaj pa da bi ir’h še r»oučevali In l'hub vsemu riso izkušnje tolik'h mesecev ZVU naučila cit sc ie nemogoče boriti proti volii večine ljudstva S-cer bhko še provocirajo in skušajo škodovati ljudstvu, teda njihovi dnevi zatiran/a so kratki. Tega se naše ljudstvo dobro zaveda in nrav zaradi tega ne bo n;ki$r popust io in c leda z močno vero in zaupanjem v bodočnost.
li'R!t«tllt!li!|:tnr>i;tl)*tlHlt!l.1!'tl tKttttlCinittlllllittKitVItiltllUltttKilltUltir.iililliltllillitlCIitliiltil !IJHfcittllKltW:tlW:#1ilM!IMIRl!‘.llU}JIWUHItfflHMfilll lél4|ìl3WMI^I..KI%'iiai«ilU4."liJ'..liilMhllir)l>.l)
Kot poroča „Tanjug" so v nekern taborišču tako imenovanih „razseljenih oseb" pri Neaplju četniki In ustaši umorili jugoslovanskega generalnega konzula v Neaplju, g. vleka Glunčiča In težko ranili njegovega spremljevalca, uradnika jugoslovanske delegacije v Rimu, Josipa Engla. Jugoslovanska funkcionarja sta àia v taborišče z namenom, da organizirata povratek v domovino tistih ujetnikov in beguncev, ki bi se radi vrnili na svoje domove.
Do tu „Tanjugovo" poročilo.
Postavlja sc sedaj vprašanje, kdo je za ta zločin odgovoren.
Italijanska vlada bo prav gotovo vso krivdo zvrnila na angloameričke okupacijske oblasti, kajti taLorišča so pod njihovim neposrednim nadzorstvom. Vsekakor bi to ne vplivalo dobro niti na novo vpeljana trgovinske odnose, ki se snujejo med Jugoslavijo In Italijo. Razen tega se je italijanski narod že zdavnaj naveličal teh in takih gostov. Torej italijanska vlada ni in ne more biti odgovorna za ta zločin, četudi se je izvršil na njenem teritoriju; pač pa mora biti odgovoren nekdo drugi.
Iskati krivca tega zločina menda ni treba med onimi četnišklml In ustaškim! propalicaml, ki so zločin izvršili, odgovorno moramo iskati drugod. Niti one propale „ljudske veličine" kot so Krek, živkovič, I.jotlč in razni drugi vojni begunci niso gibalne sile tega zločina, temveč so le slepo orodje in tehnični organizatorji v rokah še močnejših In dejanskih krivcev, k! se krijejo pod raznimi parolami demokracije, civilizacije, železnega zastora, blokov Itd.
Kdor je sledil vsemu političnemu razvoju zadnjega leta, je lahko opazil, kako so nekatere sile vpregle ves svoj razpoložljivi aparat, da bi preprečile ono pravilno in mirno rešitev, ki bi izmučenim narodom prinesla tisti mir, ki so ga ti narodi zaslužili.
Poskusil! so razna sredstva, ki pa so jlrn propadla, In ko Jim niti atomska politika, niti lažna propagandna kampanja proti Jugoslaviji l-i vsem demokratičnim državam ni uspela, so zagrabili za zadnje sredstvo: zbrati okoli sebe ves tisti človeški material, ki je moral od doma zaradi svojih zločinov nad lastnim ljudstvom, in z niim polniti one praznine, ki so se pojavile v njihovih državah, ko jih 1e n'ihovo lastno ljudstvo spoznalo In se tih skuša otresti.
Razstava slovenskih koledarjev
Cankarjeva založba v Ljubljani je priredila razstavo slovenskih koledarjev od 1. 1788 do 1947., t. j. od časa, ko je Izšel pnd Kra ijsiti in Vodnikov koledar z Imenom „Pi Hika ' do koledarja Osvobodilne fronte 1947. Med razstav Ijenimi predmeti so bili tudi Blelwelsovi k-Io darji z življenjepisi Zoisa. Vodnika !r> «R.inlCi V koledarju za leto 1852. Je bi) prvič natisnjen Prešernov prevod Byronove „Parizlne",
Jugoslovanska vlada j» že mnogokrat zahtevala izročitev vseh vojnih zločincev, ki se nahajajo na teritoriju pod angloameričko upravo In to v smislu moskovske konference. Toda angloameričke oblasti so na vse te zahteve ostale gluhe In so izročile le manjše število vojnih kriminalcev. Danes pa Izgleda, da niti ne mislijo vrniti vseh tistih kriminalcev, ki z lažmi in terorjem branijo povratek v domovino vsem onim, ki se nahajajo
Premajhna skleda za veliko družino
Tako je ocenil nek naš kulturni delavec prenovljeni Vestnik prosvetne zveze. Tudi uredništvo je takega mnenja in si beli lase. kako uvrstili vsa poročila, članke, slike in ocene da bo zadovoljilo našo veliko prosvetno družino. Toda skleda je premajhna! Urednštvo bi jo rado pove čalo. a uprava pravi, da to ni odvisno niti od nje temveč od društev. Kadar bodo^ društva zagotovila stalno števlo naročil k v, bo lahko uorava ugotovila, če bo povečanje trog-če. Poveč"nje Vestnika je torej v rokah članstva in odborov prosvetnih društev. Vsi odbori naj takoj sporočijo Prosvetni zvezi, koliko Vestnikov bodo stalno prejemali.
pod njihovo oblastjo in bi se radi vrnili na svoje domove.	s
Sicer pa, čemu bi hodili po dokaze daleč v Italijo ali na zapad v razna taborišča „razseljenih oseb", ko imamo doma dovolj dokazov za to.
Na mnogih mestih in Celo na odgovornih mestih najdeš vojnega zločinca, ki je bil obsojen na smrt zaradi svojih zločinov nad svojim ljudstvom, In na to mesto ga je postavila ZVU. In koliko Je teh vojnih zločincev in hujskačev, ki so sredstva vseh tistih gibalnih sil, ki sl skušajo z raznimi propagandnimi manevri obdržati svojo pozic’je in jim niti malo ni žal, da s tem mečejo v gaje. bedo tn obup desettisoče naivnih zapeljancev, ki pod pritiskom montirane nevarnosti ustvarjajo tisti panični strah, potreben, da prisili te ljudi v izselitev In beganje v neznano. Ni jim žal teh ljudi, nasprotno. To jim je cilj. kajti ti ljudje bodo jutil njihova „masa di manovra", s katero bodo no mili volji razpolagali In ki jim bo služila v borbi proli njihovim domačim naprednim silam O taki svoji klavrni vlogi, ki jo 1>odo igrali za Judeže ve denarje, bi naj premislili vsi oni maloštevilni bednežl. ki v svoli tonovi avl slenotl sledijo gorostasnim lažem vsakovrstnih reakcionarjev In na' drugi Sirani Otročič naivnim vabam, ki jih nastavila!« med drugimi tudi razni giMT.-np-o no Soški dolini.	V, F. (Iz SoSfcc doline)
Predsednik jugoslovanske vlade Josip Broz Tito je obiskal srbskega patriarha dr. Gavrila in sc pri njem zadržal v prijateljskem razgovoru preko c-ne ure.
o : o
Od 25. do 27. januarja so po vsej Jugoslaviji proslavljali drugo obletnico ustanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije, V Beogradu se Jo sveča-nostna proslava vršila na Kolarčevl ljudski univerzi in prisotni so bili člani Glavnega odbora Enotnih sindikatov Srbije, Dragoljub Jevremovič in Josip Bosnar.
o : o
V	petnajstdnevnem tekmovanju jugoslovanskih . rudarjev, ki tekmujejo pod parolo: „železnicam več premoga", so dosegli največje uspehe slovenski rudarji, »e posebej so se izkazali trboveljski rudarji, ki so v sedmem dnevu tekmovanja dosegli 39.6% višjo produkcijo od normalne dnevne produkcije.
o : o
V	Brčkem, Bukinjah in žaVidovičih se vršijo tečaji, na katerih se omladinci pripravljajo za strokovno vodstvo pri bodoči izgradnji mladinske progo Samac—Sarajevo, ki sc bo izvršila v tekočem letu.
o ; o
Svet vrhovnega sodišča LR Hrvatske je obsodil pet ljudi ki so kot strokovno vodstvo tovarne „Vetserum" nepravilno, vodili podjetie in s tem oškodovali narodno uospodarstvo.
Dr. Ante Grgič, upravnik podjetja. Je bil obsojen na 10 let prisilnega dela, Era n Palatko, glavni knjigovodja, je dobil 9 let. Dr, Stefan Curčja je dobil 7 let, Dr. Evgen Topolnik 2 leti in Dr. HrvOJ Katalinič 8 mesecev.
o : o
V	komitetu za narodno zakonodajo in izgradnjo narodno oblasti se je začela konferenca predstavnikov večjih mestni!) odborov, kjer se bodo obravnavala vprašanja statuta mestnih odborov, mestnega gospodarstva In soclalno-zdravstvenc službe Na konferenci sodelujejo tudi predstavniki ljudskih republik.
o ; o
Usmrčeni so bili vojni zločinci, in sicer vodja SS generallajtnant August Melsner; bivši SS polkovnik ip šef policijo Wilhelm Fuchs In Se nekateri drpgi, ki so krivi smrti 15u.im» Srbov v času nemško okupacije; vložili so prošnje za pomilostitev. n so jim bile odbite.
o : o
Argentinska vlada Je ustanovila svoje poslaništvo v Beogradu in Imenovala svojega odpravnika poslov g. Karla A. Feroa.
o : o
V	Zagrebu sc je začela plenarna seja Glavnega odbora Enotnih sindikatov Hrvaške, kjer se bodo reševala važna organizacijska vprašanja, od katerih najvažnejše vprašanje so naloge sindikatov in delavnih množic v zvezi 9 prehodom na načrtno gospodarstvo.
o : o
Ker se Celje razvija v industrijski center in so zaradi bombardiranja čuti pomanjkanje stanovanj, je Mestni odbor sklenil zgraditi poleg že obnovljenih stanovanjskih hiš še 38 novih dvostanovanjskih.
o : o
Slovenako kulturno prosvetno društvo „Franca Rozman" v Beogradu jo priredilo na Kolarčevl ljudski univerzi v Beogradu „Koroški večer", ns katerem je predaval docent ljubljanske univerze dr. Božo Grafenauer.
o : o
VI. plenum centralnega sveta ljudske Omladine Jugoslavije je poslal grški vladi brzojavko, v kateri protestira zaradi postopanja grSke vlade proti EPON-u. Telegram se končuje takole: „Najodločneje zahtevamo, naj se takoj prekine sodni postopek proti EPON-u — giSkl demokratični mladinski organizaciji."
o : o
V	Ljubljani so se 25. in 26. t. m. zbrali vsi udarniki L.H/ Slovenije, da izmenjajo svoje misli in predloge in eventuelne svoje nasvete za nadaljnje delo. Ljubljana je sprejela vse udarnike z velikim navdušenjem.
o : o
Jugoslovansko zunanjo ministrstvo je poslalo' grški vladi protestno noto, ker grško poslaništvo v Beogradu še ni izdalo vizuma jugoslovanskemu delegatu; ta bi moral po sklepu Varnostnega sveta organizacije ZN sodelovati v mednarodni ko ■ misiji, ki bi morala pregledati vzroke borb v Grčiji in začeti z delom že 1. februarja.
KAKO BOMO Ž i VELI T
■ (Nadaljevanje s 1. strani)
Toda ravno številke so najbolj prepričljiv dokaz vsakega predloga.
Kaj bodo potem končni predlogi komisije kakršni koli, eno je gotovo, da je Jugoslavija iskreno pokazala najboljšo rešitev vprašanja, ki , zanima veliko večino tržaškega ljudstva. Dejstvo je. da je velika večina tržaškega ljudstva z navdušenjem pozdravila jugoslovanski predlog, da ga zagovarja, da ga bo zagovarjalo, ker vidi v tej zdravi povezavi s zaledjem edino pozitivno rešitev vprašanja „kako bomo Siveli?"
PORTOROŽ
NEKDAJ RAZUZDANO ZABAVIŠČE MOGOTCEV, SEDAJ KRAJ ODDIHA IN POČITKA ŽRTEV OSVOBODILNEGA BOJA
V: čiij na. Miče! Budej!
M: Kuj jc blo, Vane? Debrdan!
V	: Kan pej ti huodeš uvijetr, de te
ni blo na prslave uod. Lenina, ranega.? M: če me ni blo prves, sen \re bi jen ki drde, Vane...	.
V: Je prou, praveš drde, ma ante ne u kešnen špacije. Miče ..?
M : Aaa, le drijeze, le.. ! Miš. da ne znan kan mijereš ... !
V: Meh. he, hec. Miče! Te muorcn malo ušpikent, kc sme tm dan taku strešno žarni jero, za. an buoge kuortinčeč vitica, ke sen z<ii\ teu pruoščet. .. !
M: Aden ja! Ma ta zadnje, menda .. !
V	: Ne. ne. Miče, zares škrcijern... ! Ma. buodmitoa šerje zdej! Pavej ti mene vre ri ječe — ljudske uneverze... ? !
M: Znaš ti?
V: Znan, de suo lane spomlade rijekle, de zel dela pa Krmite, ledje ne muorejuoa huoadet pašlušet jen de be blo bulše u-stavet.. . Ma suo uobečale pej, se duabro sponnen. de buo nazaj začijclo u jesi jene al usci pazime .. .
M: Suo rijekle ja, ma buo prej zima pruoač ku buo kej žnjime.,. Jemajuoa menda premalo noie. Vane. ! !
V: Buhve kaj čije riječ. Miče? Mije prou • žoit, no. ! Suo ble ane, ke suo znale prou jimenitno razlaKCt jeu uočet..
M: Tuđe mene je krivo, Vane. zakaj je blo res lepo jen koristno .. Taku, de sije čluoavck mrskej naučo tistuo ortica ke je ten sedo...
V: čudno me se zđi. Miče! Tašna velika vas.. ! Jemaste: duohtrje, vokale, jenžen'jerje, tilde vetrenarja.. jen še uočen To terko ... Nijebe leliko kej ljudstvo poduočile. take ke zna juoa mrskešnuo več ku midruze Miče.?!
M: Doužnust jemajuoa take. Vane! Svijetuoa doužnust. da resvett juoa. tuo buoKo Ijiidstvo naše. ke je taku stresno patrebno dnabrega nauka . !
V: Res.-Miče! Sramuata je tu, velika! Vijere mene če be jest bijeu za tu, be huado uokule ku — Kristus, s kraja u krej jen be ledi pođuočavo taku kukr treba ... Kaj. nismuo ble zađuaste u teme trito let. Miče?
M: Je. taku vis. Vane... Ane, treba riječ, pridejuoa jen se przijednejuoa dua-ste... Jieh je pej neke, ke jih ni vit nauka blizek nekuole...	,
V	: Ma, če se. Miče uošrvijero, lane suo le liel pr.Šle jen tiide pamaKale..!
M: Laue je, Vane, pihalo na ane vize... l.ets piše pej na driiKe...
V: Al se fin. Miče! Ti juo vede prtitli-teš! Čiješ riječ, dc je taku?
M: Je taku bistro. Vane, da ne muo-reš felt! Ma. ano te liječen: Suo se. Vane. uštele! Sakraminjsko uštele! Če taku mislejuoa.. .
V: Pametno ni. Mite, se JestncTa naroda špiuitet... !
M: Tiide paštijeno ne, Vane! če bš »ou z ljudstvu. Vane, zamijerke duabro, ne bš nekuoale pagrešo !
V: Ušaka glava jema suojuoa pamet. Miče! Ma, so čuden taken. š'edijerancn glavu. .. Take, Miče. trriia mijrkct!
M: Kaku lepri. Vane! Juo ne buo škuže an druge dan ! Pasijebno ne za take, Vane, ke bc leliko zastuople kaj je prou, kaj napek. .
V: Suo ane, ke -m'dijuoa pres kati-verje... Ne .zrajtajnoa jen grejuoa same za interešn. . . Ja. ane tiide za patrebuoa, Aliče, — za kreli!
M: Ma suo tiide take, Vane, ke te naprej jen naprej lajejuoa prtite jen laže-juoa ku beriče..! Zliide prou gođijcra, kedr nejdč kešnega našga telenbača ke me vi jerje.
V: Ja ma suino jih čiile vre trko jen taku debijcle. Miče, de muore bri čluo ive k prou res bi'iis. za jen vijervt. .!
M: Čuj, Vane! Pestimupa nej buo kukr čije — briis. al ne — ma jest te liječen tu. Vane: Naše nej me ukažejuoa,, Vane, ne fareste! Sumo jieli zađuaste piavate, taku Tatjane, ku Nemce jen tuđe tuo strcluoa. zdej . .!
V	: Ja, jest sen jieli pruoavo zaduasie. Buli jen matr štrafe. ti sijeh pej reva še bel. . . Ma. vre ke smuo na teme. Miče, znaš kaj mije an dan pršlo naprej?
M: Kaj tašnega. Vane?
V: Če revajuoa zmaget ta zeli iene u Trste — sej Buh ne dej, no! Kan nes bojuea gonile na konfin jen it...
M: U pržuon. čiješ riječ...!? Oooo... za tu se ne rezb ve glave, ne Vane ! Bo-jnca prej paskrbehj ku za^ delo, k rdi, al za mio malo uobele na fešarua.
Lop, polkrožen, proti jugu obrnjen zaliv. Zadaj položen hrib, ves v južnem rastlinju, ki tudi pozimi obdrži svojo zeleno obleko. Ob obali se vije široka asfaltna cesta in ob njej se vrstijo hiše. Sami visoki in razkošni hoteli ali pa gosposko vile, ki sanjarijo sredi vedno zelenih vrtov, kakor lepe odaliske po sultanovih haremih v daljni Turčiji. To je Portorož.
Nekdaj je bil Portorož shajališče mednarodne in tržaške takoimenovane boljše družbe, ki jc hodila semkaj zapravljat čas in denar. Dame v razkošnih oblekah, bogate pojedine, hazardne igralnice po raznih kazinih. Tako je bilo takrat. Sedaj je drugače. Ljudska oblast je uredila po hotelih okrevališča za počitka in okrepitve potrebne delavce, uredila je šole in domove, kjer imajo najpotrebnejši svoje zavetišče in kjer sc pripravljajo za življenje.
Malo stran od ceste, skriti med zelenjem razkošnega parka, stojita na položnem pobočju dve prostorni vili. To je mladinski dom, fcjei je ljudska oblast uredila zavetišče za partizanske sirote ih otroke tistih, ki jim je vojna kakorkoli vzela zdravje ali celo življenje
Mladinski dom je bil ustanovljen že lani. 13. januarja. Prvi gostje so bile partizansko sirote, sedem po številu, ki so stanovali skupaj z gluhonemimi, malo nižje spodaj ob morju. Kmalu je njihovo število naraslo na trideset. Treba je bilo misliti na lastne prostore, ker je postalo v gluhonemnici pretesno. Zato so uredili Dom tu gori. Ena izmed obeh hiš ima veliko stekleno dvorano, kr je obrruena proti jugu. Tam Imajo otroci svojo igralnico in dnevno sobo. Poleg verande je obednica. Sole nimajo tukaj. Hoditi morajo na drugi konec mesteca, dobrih pet mimit daleč.
Sedaj je v domu 128 sirot. Največ jih je iz Trsta in iz tržiškega okraja; približno !>8. Ostali so iz severozapodne Istre, Zadnji čas jih je prišlo iz Doma Toneta Tomšiča v 6t. Petru dvajset novih. Med njimi je bilo devetletno dekletce. Lase je imela počesane tesno nazaj in zadaj vtisnjene v kito.
..Kako ti je ugajalo v št. Petru?'*
„Zelo lepo je bilo. Rada bi se vrnila nazaj. Tudi drugi bi šli radi nazaj."
..Zakaj vam pa tukaj ne ugaja?"
„O, saj nam ugaja, ampak tam smo bili tako domači."
.Komaj nekaj dni so tukaj, zato jim je So
V: Ne, ne. Miče! Jc za preštedijert malo! Fašiste suo nes gnale dual vele u zludjevuoa Kalabrcjuoa iaužmštijerstu kiloaietro dijelč ... Dual. kamr nema Buli suajga...
M: No. zdej bš pej šuo u Koroneo, Z a vi trim, ul pej. če buo za več cajta. u Knopi'.. Na zrak iiej. te bojuoa paslale. če ne u Gabroucuoa, u Kaliidroucuoa al pej u Pasijuoa Vas, mrvet... Znaš ki jc Pasja Vas? Villa Dekani?
V: Mi škrcijeramuoa, ja, Miče, ma use zna prit!
M: Ure, use, Vane! Jen še slapše leliko ku je blo! Ma, kaku, da tije pršlo tu naprej, Vane?
V: Tije dnijeve, muore bet irko let, Miče, ke suo nes palovile ku razbuojne-ke ... Maškalcone! Zlavačijo šporkv... Ti fačijo vedere io .. .!
M: Ja, de bijeh Buh udešo! Anajst let je, Vane! Ni blo več duoabrega pr hiše puoale...
V: Ja. mi smup vre tekret toukle našima, Miče! Driiže se še zvele nisuo!!!
M: Jemeš'proti! Jen smuo trdne nestaie še dandeues, Vane!
vse tako tuje", je pojasnil upravnik in pobožal deklico po rdečih ličkah.
Med gojenci jih je 47 italijanske in 81 slovenske narodnosti. Vsi se prav dobro razumejo med seboj in se tudi skupaj igrajo., V šolo hodijo vsak drugi dan, ker ni dovolj prostorov na razpolago. Manjši otroci, ki so za šolo še premajhni, pa ostanejo jJo ves dan v domu. Kadar jo lepo in toplo, se igrajo na vrtu, če ne ostanejo na verandi. Lepo jih je gledati, kadar so vsi doma tn se igrajo. To je kaj pisana družba, vseh velBtosti in vseh starosti, od štir ih do štirinajstih let.
Spalnice so urejene za dečke v enem in za deklice v drugem poslopja. Od dveh do dvanajst postelj se vrsti po raznih sobah, kakor je katera prostorna.
Se lani je bil Dom zelo zanemarjen. Pred
Zveza primorskih Partizanov organizira poseben popis vseh potrebnih podatkov, ki se nanašajo na borce, padle v narodno osvobodilni borbi in pri terenskem delu. Osvobodilni Svet za Trst namerava v kratkem objaviti „Zlato knjigo", o teh junakih. Zato ponovno naprošano vse sorodnike in znance o-menien h padi h junakov vse podatke in potrebne vesti padlih borcev iz tržaške in miljske občine.
Zveza Primorskih Partizanov
vojno in deloma tudi med njo, Je bila tu luksuzna hazardna igralnica, kjer so se zbirali najbolj mondeni krogi iz Trsta in tudi iz Italije. Pozneje so se tu nastanili nemški vojaki, ki so stražili „Kilstenland" in razdejali pred odhodom vse, kar jim je prišlo pod roke in kar so spričo naglega bega utegnili uničiti. Med lanskim poletjem je bila v obeh poslopjih urejena počitniška kolonija za otroke delavskih družin iz A in B pasu. Prisil so trikrat, po 120 do 180 vsakokrat. Omotna sredstva za razna popravila je preskrbel Rdeči križ za Trst in pokrajino, dočim je bilo delo opravljeno prostovoljno in udarniško. Pri tem so se najbolj izkazale žene krajevnega ASIŽZ-a.
Pretekli teden so napravili otroci v Mladinskem domu kulturno prireditev, na kateri so pokazali kaj znajo. Njihov zborček je zapel več narodnih in partizanskih pesmi. Deklice
V: Sijeleh nes »obijena strela neč ne pašteje!
M: Ja, kaj te čejuoa uazet z brunen pa vase?! Zatu, ke sc bijeu malo u pr-žuone? Prava rejč!
V: Niječen. do me se prklanjajuoa. Miče... Ma, de be te usej malo uobraj-tale...!
M : Du čiješ, da te buo obrajto? Tisto se zlij z glave! Je res. mi smuo ane du-ste prestale, ma suo ane mrvet še bel, Vane! Znaš. da jc več šacano, če je aden bijeu u borbe.. !
V: A! mrvet jest nisem bijeu?!
M: Je vre taku na sve'e, Vane: Ta kc dela. nidi... ina ne gotlijera ! Mi smuo ble muožc jen bomuoa ...
V: Je use prtio. Miče! Ma. ne muoren hpet, de ste take gnjctejuoa naprej ke nisuo	ble nekuole	neč jen	tude	ne
bojuoa .. !
M’: Čake. Vane. ne buode ku babe . .! Peste nej se zlude grijene .. Keder je, Vane, paudejn, pride use s kanalo. Uide dr.,
V:	Ma	ga ic 1c	prijeveč.	Miče!	Se
člaveke stri prou milo. de se naše več na
in dečki so deklamirali slovenske in italijanske pesmi. Tudi simbolične slike niso manjkale. Vse točke na odru so izvajali otroci sami, nobene učiteljice ali roditeljice ni bilo na spregled in vendar je poteklo vse v najlepSem redu.
Po predstavi sem vprašal malega temnolasega dečku, ki jc deklamiral neko pesem, odkod je. Povedal mi je, da je iz Trsta Oče mu je padel pri partizanih tik pred osvoboditvijo Trsta. Mati mu je umrla od žalosti nekaj mesecev pozneje. Ost.rd je sam na svetu.
„O ne, prav nič mi ni dolg čas. Saj so tudi drugi iz. Trsta tukaj. Skupaj se igramo in učimo.“
„In kadar bos odrasel, ter boš moral proč, kam bog šel takrat?"
„Partizan bom postal. Jako bom vedno lahko nosil titovko, kakor jo je nosil papa. *
„Jaz bi pa rad postal inženir", je zatrjeval Tonček in Sežane. „Vodovode in nove ceste bom delal po Krasu.**
Partizanske sirote niso zapuščene. Ljudstvo jih ni zapustilo in izkazuje po njih svojo hvaležnost tistim, ki so mu s svojim življenjem pomagali do svobode. Ljudstvo je tudi spremenilo koperski zapor v produktivno tovarno, kjer izdelujejo mnoge koristne predmete in je priredilo bivše igralnice za vzgojevališCa za svojo mladino.
I. M.
		! 1 1 ! !					
=	1 1 1	1 1 1 ! 1 IVAN VC DAĆU	| ) U K IA	t	J	-	—
Življenje pripornikov v nacističnem koncentracijskem taborišču v Dachau-u je bilo veliko strašnejše od življenja v carističnih zaporih v Sibiriji, kot nam ga je opisal F. M Dostojevski v svojih nesmrtnih „Zapiskih iz Mrtvega doma**. In prav umetniška sila in psihološka pronicljivost novega Dostojevskega bi bila potrebna, da bi se ohranile zanamcem vse nezaslišane strahote žive grobnice stotisočev plemenitih in zavednih Kvropejcev — antifašistov v Dachau-u.
Dokler se v svetu ne pojavi tak novi Dostojevski, pa moramo biti hvaležni vsakomur, ki prinaša material iz te žive grobnice stotisočev in ki v bolj ali manj živih opisih podaja svojo in zgodbe svojih sotrpinov iz taborišča.
Tak hvalevreden doprinos jc tudi knjiga Ivft-na Vouka: Dachau. V njej ne bomo iskali pronicljivih .človeških analiz ix la Dostojevski, saj sotrpini, ki nam jih predočuje pisatelj, nastopajo že kot „številke", kot „sužnji", brez kake globlje povezanosti s svojim prejšnjim življenjem. Opisi so pogosto ma kratki, dovolj jedrnati, skopi v besedah. Nekdo, ki ni bil avtorjev sotrpin, jih utegne občutiti bolj kot nekakšne „šifre", za katerimi sc skriva še marsikaj, česar pa ne more razbrati. Toda tisti, ki so sami preživeli Dachau ali kako drtigo koncentracijsko taborišče, bodo zagotovo v tej knjigi našli marsikaj sorodno doživljenoga.
Neko posebno hvalevredno lastnost ima knjiga, da se namreč pisatelj, ki jc spočetka nekako nerazgiban in okoren, čim dalje bolj razživi ter proti koncu že kar živo podaja Impresijo svojih doživetij.
Kot dokument zasluži knjiga vsekakor vso pozornost (med drugimi je opisana tudi smrt starega tržaškega botra za socialne pravice ljudstva — profesorja Pisonijal) in jo našim čitateljem kar najtopleje priporočamo.
VI. B.
take zanijesejuoa, ku nijenee ke smuo se pravale uodsega ... !
M: Ma ne, Vane! Buode pameten! Kaj za tisto se pajedš? ... Jest sen, Vane, srečen, da bojuoa naše na Tabre jen Uorleke še lijes ucd. ŠežAne jen, da buo tiide vndr u Trste en dan taku kuker či-jcmuoa mi..! Kaj zdej čiicš uobcaget!? Sc strele navimen. kale? /dej ke se buo šlo use. za use . . !
V: Vijere mene če nijebe vido tijebe taku koražne>a. Miče, jed bc hmakn uobcago....
M: Buli pamaga, Vane, še ke smuo ble zvijezaue s k ie'nuoa ku blago, ni man-kalo koraže ne oej zdej..! Ila, ha. ha! Ti sc prou — Vane ...
V : Ne ku blago .. ! Ku zverine suo nes gnale... Če se samo spornim, bc zečno nečko mhtet uod kraja. Miče..!
M: še bš kliko ! Ne ri ječe dvakret. Vane!... Ma zdej bejžimioa usek si j: !x\ zakaj zi jebe ku sam zlumek..! Zdrave.. !
V': Zdr vc, Miče zdrave.! Buo menda zaje matr jesko necuoj .. ri Okol.ca, 20, januarja 1047.
Iste ku lane.
GOSPODARSTVO
Kdo bo
Ne mislimo razpravljali o tem. ali le bilo pogozdovanje po trebno al ne. O tem bi b:la vsa ka beseda odvel! Pokrajinski NOO za Slovensko Primorje in Trst je ie pred dvemi leti v posebni resolucij' zahteval od ZVU. naj nekaj ukrene za pogozdovanje, vsaj tistih gozdnih povrkin. ki so b:le un irne zaradi njene malomarnosti ah ne-spodobnosti, po 12. juniju 1945. Sedaj, ko je ZVU izvedla pogozdovanje, nas zanima, kako je organizirala to delo in kakšni so rezultati.
Spomladi leta 1946 je ZVU prelo svojega lasopisja jav'la, da gre za širokopotezno akcijo pogozdovanja in meVoracije kraških travnikov Za ta dela ie b:-to na razpolago skoro pol m!li-jarde lir. Ker ie b la vsota zelo visoka, se je ljudstvo ves las zanimalo za izvedbo pogozdovanja, še bolj pa seveda za njegov rezultat, kajti za tako ogromno vsoto se lahko marsikaj naredi. Vendar smo o tem v glasilih ZVU prav malo Hlali aV bolje releno nilesar.
Najprvo moramo ugotoviti, da ZVU nj bla zmožna najti na-i na, kako bi pri takem d lu so delovala z ljudstvom. Odsek za gozdarstvo pri PNOO je ie v svoji resoluciji dal svoje predloge. Ustanovila naj bi se posebna kom:sija, sestavljena iz predstavnikov NOO in gozdarskih strokovnjakov, ki bi tudi izdelali nalrt za najbolj praktilen naVn pogozdovania. S sodelovanjem predstavnikov NOO bi si pridobili tudi zaupanje in sodelovanje ljudstva. Toda ZVU ni upoštevala nlcesar in je nalrt pr pravda brokratsko v najvetji tajnosti, kot bi to Uudstva sploh ne interesralo. Izvrš’tev dela pa je poverila privatnikom, s timer je omoaolila spekulacijo, ki je pr' takih delih vedno mogola, poleg lepa pa so delale še družbe, ki. n:so iz Trsta n. pr. Sklep (Rim). Nobena izmed tvrdk se še n' bavila s tak'mi deli in zato je b!l tudi rezultat dela temu primeren.
Cilj teh del je bil pogozditev Bošketa, V Un G 'ulla, Monte Valerio In Kolonije s skupno površno 150 ha. Uspeh dela pa je bil nvwmalen. Računajo, da se je prijelo le okrog 20 i>ro-eentov sad k, seveda le b ' delati ljudje z izkušnjo ne pa privatna podjetja, ki se še nikoli niso bavila s takimi deli. Rezultati jesenskih del pa še niso znani.
Za ta m'n malen uspeh so po-trosi' 513 milijonov lir. In sedaj nas zanima, v čigav žep je šel la denar? Po račun h strokovnjakov so razne pr!vaJnc družbe, samo na področju STO-ja pri pogozdovanju zaslužke preko 35 miijonov Ur (brez saditve). Ali če hočemo biti še bolj točni:	Samo ori izdelovaniu
,.slopn'c“ je ZVU plačala 900 Ur za tek. meter. Stroški podjetja
plačal ?
za izdelavo 1. tek. metra pa so bili 150 Ur. Razliko 750 lir je pospravla tvrdka. Če računamo še dalje: pri 10.000 m stopnic je tvrdka zaslužila v 30 dneh 7 in pol milijonov Ur. Na Krasu so liudje sami pogozdovali in so biti stroški za eno sad:ko 15 Ur, ZVU pa je plačala podjetjem pribl žno 70 lir za eno sadiko.
Navedli smo le nekaj številk da bo zaključek bolj jasen in da si bo vsakdo laže predstavljal.
Problem izboljšanja travnikov Je eden najbolj perečih problemov našega gospodarstva. Večkrat smo že omenili vlogo živinoreje v kmetijstvu. Kmetovalec sam dobro ve, da je živinoreja ■glavni steber, na katerem sloni na&e gospodarstvo. Ne moremo sl pa misliti napredka v živinoreji brez dovoljne količne krme. Krma primanjkuje pri nas, posebno zadnji dve leti. Vzrokov, da primanjkuje v Julijski krajini sena, je več. Glavni faktor, ki zelo neugodno vpliva na razvoj krmilnih rastlin, je suša. škodljivi vpliv suše je težko odstraniti, ublažiti pa se vendarle da: načinov je več in med najboljšimi je — izboljšanje travnikov.
oe pogledamo naše travnike, opazimo, da so na splošno zane, marjem, imamo pa tudi vzorne travnike, ki nam jasno dokazujejo, kaj se da doseči s pridnostjo in dobro voljo. Saj so nekateri kmetje na Krasu neproduktivne pašnike predelali v lepe in rodovitne travnike.
Izkušnje so dokazale, da »e z melioracijo in gnojenjem s hlevskim gnojem — ter uporabo odgovarjajočih travnih semen, pridela tudi v letih suše 2—3 krat več sena, kot na zanemarjenih in nepognojenih travnikih. Ni potreba, da to našo trditev teoretično dokazujemo, zadostuje le, da se v času suše ozremo po travnikih n. pr, med Bazovico in Opčinami. Tukaj vidimo razliko med zanemarjenim zemljiščem (Občinski pašniki, gmajna) in med travniki, katere je marljiva kraška roka preobra-žila.
Pri nas na Primorskem imamo različne travnike. Kvaliteta teh je odvisna predvsem od struktu, re zemljišča, podnebnih razmer in od več ali manj skrbnega obdelovanja in gnojenja. Naši navadni kraški travniki so ograjeni z navadnim zidom. Travniki -v višinsih legah (Vremščica, Slavnik, Zabnik) pa so tako za-nemar j eni, da jim pristoja na-
kako n komu v konst so organizirali pogozdovanj. Toda naše ljudstvo zanima še važnejše vprašanje: Kdo bo plačal te milione? Ali so mogoče računali, da bi bodoče STO bilo že obremenjeno za te milijone? To se pravi, da bo moralo te pol milijarde Ur plačati tržaško ljudstvo Ta vsota ni b!ta porabljena ne s sodelovanjem ne z odo-b enjem ljudstva. Glavno korist niso imeli brezposeln’ delavci, temveč so glavni orof’t pobrale privatne tvrdke. Denar m b>l naložen smotrno, na kar kažejo uspeh1 dela.
Prav zaradi tega ne bo tria ško ljudstvo plačevalo tega denarja in se bo uprlo, te bi hoteli zvalih vse te mil’j one na njegova ramena.
zzv — revni pašniki. V resnici zaboli človeka srce, ko vidi, koliko napora je treba, da se na teh «senožetih» nabere nekaj stotov sena. Bolj oddaljene senožeti je bolje uporabiti kot pašnike, z izboljšanjem travnikov v bližini vasi pa nadomestimo tisto, kar smo izgubili na oddaljenih senožetih.
K travnikom prištevamo tudi sadne vrtove, na katerih Več pridelamo, če so dobro oskrbovani kot na navadnih travnikih.V nižinskih legah imamo manjšv količino travnikov, (močvirni travniki, mlaka). Krma z močvirnih (kislih) travnikov je uporabna le za steljo.
UmetouatU!
Pošiliajte vaša gospodarska vprašania našemu svetovalcu!
Na našem «Svobodnem tržaškem teritoriju» moramo, izboljšati kraške in brdne predele. V poštev prihaja: pogozdovanje nerodovitnih, siromašnih in kamenitih in izboljšanje zemljišča primernega za travnlštvo. O pogozdovanju bomo še govorili. Danes bomo upoštevali le izboljšanje travnikov in pašnikov. Nasi travniki so navadno zaraščeni z različnim grmovjem (brinje, trnje,robida i.t d.). Po travnikih leži kamenje, ki zavzema obsežne (lele zemljišča, — zožuje površino in jemlje prostor dobrim krmilnim rastlinam. Razen tega so naši travniki prepolni krtin, mravljišč in raznega plevela (med tem veliko strupenega in neužitnega) ki ovira košnjo.
Vprašanje:	Rdeti (amerikan-
ski) krompir mi to leto poganja is nerazvitih očes vlasaste poganjke, tako da ga ne morem u-porabiti za seme. Kaj /e temu vzrok? (V. Švab — Kolonkovec.)
Odgovor: Vzrok je dobro znana bolezen — degeneracija, ki jo povzročajo še ne popolnoma preiskane bo'ezeneke kali (virasi), ki prodirajo iz zunanjih organov (listja) vse do gomoljev, kjer zelo škodljivo vplivajo na-nadaljnji razvoj krompirja. Zdravila za to ni, edini pripomoček jo menjati seme. Vsaka rast ina, ki jo gojimo zaporedoma več let, ne da bi menjali seme, se izrodi.
Krompirjevo seme moramo menjati v.sako drugo ali vsaj vsako tretje leto.
Za izboljšanje travnikov je po. trebno i>asekaU najprej grmovje, izkopati korenine, odstraniti kamenje, razkopati mravljišča in zravnati (rastrositi) krtine. Večje kamenje uporabimo za zidove, a manjše se zakoplje na primerne strani travnika. Naši predniki so navadno izkopali globoke luknje in vanje nasuli kamenje; izkopano zemljo pa so potrosili po bolj plitvih delih travnika. V kolikor to ni mogoče, se kamenje znese v večje kupe (gromače) ali pa se z njim izpolnijo vdolbine (manjše dolinice). Ko je končano trebljenje in čiščenje, pridemo k drugemu delu izboljšanja. Pred vsem je treba poravnati krtine in iztrebiti najhujšo parasitsko rastlino — pijavko naših travnikov — mah.
Za poravnanje krtin in mahu se poslužujemo železnih grabelj ali travniške brane. Travniške brane ne bi smeli sploh pogrešati v nobenem naprednem gospodarstvu; z njo porujemo tudi plitvo ukoreninjene plevelne rastline, razdrobimo gornjo plast zemlje hi s tem pospešimo pristop zraka do korenin boljših kr-milnih rastlin, obenem se zemljišče pokrije s tenko plastjo zemlje, ki laže vpija deževnico. Na ta način si spodnje plasti zemlje pravočasno preskrbijo večje količine vlage, ki pride prav zlasti v poletnem času. Ne smemo se prestrašiti pri brana-nju travnikov, če je videti kakor da smo vso travo porih iz zemlje. Preostale trave, večinoma dobre krmilne rastline (detelje, lucerna) se bodo v tem primeru še bolj ukoreninile in razvile — in vprav za tem ml stremimo. Branati je najbolj priporočljivo zgodaj spomladi.
Gnojenje travnikov. Naši travniki so nasploSno opešali, ker primanjkuje zemlji glavnih hranilnih snovif Namesto dobrih trav rastejo po travniku malovredna zemljšča in raznovrstne škodljive rastline. Manjvredne plevelne rastline se močno razvijajo, ker se zadovoljujejo z
O izboljšanju travnikov
Anilo-omeriiho konkurenca za petrolej
že takoj po prvi svetovni vojni se le v proizvodnji pojavila ostra anglo-ameriška konkurenca; velike ameriške petrolejsko družbe so sl tedaj sku&ale zagotoviti na Srednjem vzhodu svoje posebne koncesije, toda naletele so na številne ovire. Najboljše Položaje, in sicer tiste v južni Pernii Je imela v rokah anglo-lranskn Petrolejska družba, katere del je bila last angleške vlade. Iz zemljepisnih in političnih razlogov niso bili Primerni za Amerićane vrelci v severni Perzill Na vseh drugih točkah velikega polkroga od Irana do Kglp-angleška nadvlada izločila ame-rt ke družbe, Kcrčnc je Standard te prt8t*la na 'i'.čosro prodiranje s ,,tt'' da je odkupila S3% akcij on s a, ki je bil j, vi ?r>gleško\kontro-
10.	teta isto. so v Saudovi Arabiji odkrili nove pe . olejrke vrelce. Ameriške in nem“::e d.i.žbe so takoj zahtevale koncesije in «ek? ameriški petrolejski družil je v»pelo te koncesije tudi dobiti, le koncesije je dobila Texas Oil Company, ni Jih pa dobila velika družba Standard OH Iz New Yerseja, to pa v uradi tega, ker je bilo mnogo laž? skleniti pogodbo z malo družbo kot je Texas Oil Company in ne z veliko, kot Je Standard
011.	Iz tega je torij nastala arabsko ameriška Oil Comp'.ny. Kljub temu pa se pritisk vel kih trneriških petrolejskih družb ni nehal, četudi so velike ameriške družbo doživele dva zaporedna poraza s tim. da so hotele imeti popolnoma v svoji oblasti severno Perzijo, so nenadno odnesle
dvojno zmago. Dogovor, ki so ga sklenili Angleži in Američani ob koncu leta 194«., dopušča družbi Standard Oil in družbi ?>ocony Vacuum na podlagi trgovinskoga ugovora kupovati surovo produkte od anglo-iranske petrolejske družbe za dobo 2# let. Istočasno preidejo koncesijo arabsko-ameriške petrolejsko družbe v last Standard Oil družbe, in sicer zato, ker sc je petrolejska družba Texas Oil spojila s Standard Oil družbo. Ta dogovor predstavlja ponovno velik uspeh velikih ameriških trustov. Velike ameriške družbe so uspele doseči zmago zato, ker so bili potrebni novi petrolejski vodi za povečanje produkcije na Srednjem vzhodu in bi večje petrolejske družbo delale ovire pri dajanju potrebnih kapitalov, če bi same ne sodelovale v izkoriščanju teh koncesij. Razen tega so sl angleške oblasti hotele za-
varovati ameriško pomoč v svoji politiki v Palestini. Zaradi tega je možno, da nadzorujejo velike ameriške petrolejske družbe še bolj kot doslej evropska tržišča in tržišča na Daljnem vzhodu, kamor pošiljajo svoje produkte.	Anglo-ameriška petrolejska
družba, ki je angleška^ podružnica Standard Oila, ima v načrtu razširiti svoje čistilnice v Southamptonu od 800 tisoč ton letno kapaciteto na 3 milijone in pomnožiti število pe-troiejskih ladij. Ker se petrolej Standard Olla prodaja na evropskem tržišču in na tržišču Daljnega vzhoda, no bo Standard Oil plačevala anglo-iranski družbi v dolarjih; to predstavlja veliko prednost ameriške družbe. Ameriški imperializem, ki sl je zagotovil važne baze v Saudski Arabiji, si Je s tem priboril nov kos Srednlega vzhoda v pričakovanju pridobitev vsega tega predela Azije. Ker
_____________________________S
majnno količino hranilnih snovi ; svoje Korenine razpletejo v gornji plasti zemlje in tako ovirajo razvoj boljših trav. cim nudimo redkim stročnicam ugodne pogoje (detelje, grasce, lucernai ranjek), se te močno razmnožijo. Da to dosežemo, moramo travnik redno pognojiti, predvsem z večjimi količinami zrelega hlevskega gnoja, s cestnim blatom in umetnimi gnojili. Iz. vrstno gnojilo za travnike ja ravno cestno blato. (Koliko napajališč za živino — kalov — prenapolnjenih z blatom je se po naših vaseh in nobeden ne pomisli kako dragocena snov bi bilo to blato na naših travnikih in njivah!). Vsak kos cestnega peska, blata, gnoja ali zemlje, prinesen na kraški trav. nik, pomeni donosnost 20-30-50 kg. »ena več na travniku. To so dejstva, ki jih moramo upoštevati ravno danes, ko kupujemo seno po 1800.2000 lir za Ql.
Zadostuje, da sl ogledamo travnike pri raznih poteh in cestah; kje najbolj raste trava in kateri del travnika je najbolj donosen.
Od umetnih gnojil so »e do da. nes na travnikih najbolj izkazala gnojila, ki vsebujejo fosfor (Tomaževa žlindra) in super-fosfat) in od ostalih gnojilso se obnesla kajnlt In žveplenokisli kalij. Dušična gnojila so za danes Se predraga. Fosforna gnoji, la zelo ugodno vplivajo na raz-voj dragocenih travniških rastlin, ki spadajo v družino stroč. nic (detelje, lucerne). Tem rastlinam vedno primanjkuje rav. no fosforja In zato hirajo, še tisto malo hranilnih snovi,, ki bi jih v zemlji pridobile, Jim u. kradejo že omenjena zelišča in pleveli. Tomaževo žlindro (danes težko dobimo v trgovini) in kajnlt trosimo jeseni in to 4—6 <|. na ha. Superfosfat pa trosimo lahko pozno jeseni aii zgo-dal spomladi, ker se hitreje raz. topi in razkraja. (4—6 q. na ha). Sijajno se je Izkazalo gno. j en je travnikov, posebno na vlažnih zemljiščih in tam kjer sploh primanjkuje apna z ap. nam, cestnim prahom ali odpadki starega zidu (malta). Pepel je tudi prav dober gnoj za travnike, ker pospešuje rast detelj (zemlji primanjkuje razen fosforja tudi kalij in pepel vse-buje veliko količino kalija). Od ostalih gnojil je znana gnojnica. Deluje pa enostransko, ker JI primanjkuje ravno ■ kot gnoju fosforjeve kisline; ker pa fosfor primanjkuje ravno deteljam, se gnojenje z gnojnico obnese le, če travnik pognojimo istočasno s super fosfatom ali s tomaževo žlindro. Gnojnico vozimo na travnike spomladi, in sicer ob deževnem vremenu.
Ob priliki bomo pisali še o najvažnejših travah In njihovi hranilni vrednosti — o travnem in detclinem semenu ter o zasejan ju travnikov In o umetnih travnikih.
Dr. Fran JuriSsvtZ
je njegov cilj zagotovili si popolno in neposredno nadzorstvo nađ vsemi petrolejskimi vrelci v Perziji, bo nadaljeval svojo politiko ustrahovanja proti angleškemu imperializmu na Srednjem vzhodu In se prav gotovo ne bo zadovoljil z dosedanjimi uspehi. Jasno Je, da teži ta cinični način postopanja za tem, da oropa arabsko in perzijsko ljudstvo šc za ono malo nadzorstva, ki so ga ta ljudstva imela nad svojim lastnim prirodnim bogastvom; posledica tega jo naraščanje že prej obstoječega sovraštva onih narodov proti ameriškemu imperializmu. Ta način postopanja še bolj podčrtuje odvisnost angleškega naroda od ameriškega imperializma in nevarnost, ki Jo tvori sedanja angleška politika, ki teži za tem, da poveže svoje gospodarstvo z nekompromisnim imperiaffstlčnim gospodarstvom ZDA.
6
lìpjihqjxvir^i iiKiiufcij^ViKo #
Hi Ui& %tatù,
kah* ò& weti
Blaž Čerin je bil pred leti najtrdnejši kmet pod visokim Kolkom. Po očetu je dobil kmetijo z lepimi gozdi. Daleč naokrog ni imel nikdo takih senožeti, nikdo tako lepe živine. Dokler je stari še živel, je bilo vsem prav. a po očetovi smrti se je hitro predrugačilo Mladi je pogostoma zahajal v'bližnji trg. izprva res po opravkih, pozneje pa tudi večkrat brez potrebe. Tam se ie začela zbirati okoli imovitega in radodarnega Čerina žejna in lačna gospoda najnižje vrste. pilo in igralo se je po cele noči. plačeval pa je navadno Čerin ali „baron" Čerin, kakor so ga imenovale trške pijavke.
Čerin je imel toliko zemljišča, da je smel po svojem sam loviti. Prej ni nikoli mislil na lov, zdaj so ga pa ti gospodje pregovorili, da je vzel še od svoje razhodile občine lov v zakup Posihmal ie pokalo ob nedeljah in praznikih po dolini kakor na voiski. Ustrelili tj lovci res niso mnogo, a toliko več pojedli in popili. Plačnik ža vse je bil „baron" Čerin. Njega in njegovo lovsko družbo so poznale vse krčme po dpi ini. „Baronu" se je večkrat primerilo, da ni imel denarja pri sebi. a kaj zato? Krčmarji so znali pisati in so tudi radi pisali, zlasti. ke<- jim Čerin ni gledal na prste, y glavi pa vsega tudi ni mogel držati. Bili so dobri ljudie in ga niso oritiskalj zastran olači-la. Čakali so, da se ie več nabralo in še tedai dolžniku hi bilo treba šteti gotovega denarja. Dobrosrčni so iemali namesto gotovine tudi les. To ie bilo Čerinu prav po volji, ker ni imel pri tem nič dela: vse so sami posekali in spravili iz gozda. Pri sekanju se ie pa tak poštenjak navadno uštel, a nikoli ne sebi v škodo. Tako ie prišel čas. da so vse žage v dolini rezale Čerinove krlic.
Nekega dne je prišel Čerin po naključju v gozd, v katerem ie dajal krčmarjem sekati. Ni ga več poznal tako grozno so gospodarili v irem ti gozdni žužki. Mož je sedel na podrto hojo in se prijel za glavo. V srcu mu ie vrelo, nobene prave misli ni mogel ubrati. Škodo, veliko škodo so mu napravih. Ali koliko kdo, tega ni vedel. Grozil in rotil se ie sicer, da bo vse tožil, toda ostalo je le pri grožnji. Nekaj dobrega, p-i mu je vendar prinesel ta dan. Lovskega razgrajanja \e bilo konec. Ko se ie za drugo neđelio napovedala znana družba, jo ie pričakoval kakor navadno, toda ne s puško ob rami. temveč z gorjačo v i‘oki ter je lačne gospodke razgnal z grdimi plovkami.
lega ni bil nikdo bolj vesel nego Čerinova žena. MisPIa je. da pomeni to popoln preobrat v njegovem življenju. A prehitro ie spoznala, da se ie varala. Čerin ni mogel biti brez vina in družbe. Oboje ie našel pri Dragarju na Logu, edinem krčmarju, katerega se je prej nekako ogibal; zato se ie Dragar pri njem najmanj okoristil Tem tesneie se ga ie oklenil zdaj. Čerin denarja navadno ni imel. in če tudi, za vino mu ni šlo iz rok. Tudi hoi ni dajal več sekati., a Dragar ga ie prav lehko pregovoril, da ima preveč sveta, da bi mu bilo samo v prid, ko bi odbil nekoliko manjših kosov, ker bi potem ostalo lahko bolje obdeloval. Ta ko je dobil od Čerina ogradico, zdaj njivico, ob letu zopeteno in tako naprej.
Čerin ie stopal no senožetih proti Logu. Premišljeval je. kako bi dobil denar, da bi obul sebe in družino. A kje? Pri mesarju ali uri Dragarju? Mesar mu je lani in letos odvedel že toliko živine, da Čerinu samemu ni dalo srce. da bi zopet klical tega moža. To rej je ostal edini Dragar.
V gostilni še ni bilo nobenega gosta. To je bilo Čerinu po volji, tem laže se bo dalo govoriti. Pa danes mu začudo beseda ni hotela prav iz grla. Naposled jc vendar bleknil za osemdeset goldinarjev. A Dragar ta dan na tisto uho ni hotel nič prav slišati, češ da vina. mu že da, gotovine pa mu ne more. ker mu jc plačati vino Čerin ni bil vajen od krčmarjev takih besed. zato jc Dragarja nekako nejeverno pogledoval in stresal z glavo, a ta je bil danes tudi kratko nasajen in ni dal k sebi. Čerinu se je pobesil nos. čemerno se je držal in nevoljno presukaval izpraznjeni kozarec med rokami. Celo vino mu ni šlo v slast. V dober čas je stopil „dohtar", kakor so ga klicali bivšega pisarja. ki ie izgubil službo in delal Tiudem za plačilo in vino vsakovrstna pisma. Pogledal je Čerina, pogledal Dragarja in ie takoj vedel, kaj ie med njima.
I litro je posegel vmes, in n reden je minilo pol ure. je omečil Dragarja, da je obliubil najprej petdeset goldinarjev m jih potem dodal še deset. Dal pa jih je samo proti tenu. da zmesta naredi pismo, ki mu za ta dolg in za popito vino daie v zalog Čerinovo senožet na Logu, s tem da zapade Dragarju v last. ako je v dveh letih ne reši. V tem pa bo Dragar kosil za obresti.
Čerinu so se zdeli pogoji izorva silno trdi., a ko je Dragar položil predenj šest bankovcev, jih ie pobral in snravil. ne da bi še kaj ugovarjal V mraku jc vstal in se nanotil proti domu. Noč ie že pala na zemljo., ko je prišel domov. V izbi ie bila tema, a v stranski izbici je gorela luč. Čerin je vstopi'
(Nadaljevanje prihodnji?)

MORJE - NJIVA
Morda se vam zdi ta primerjava nenavadna. Kljub vsem očitnim razlikam pa morje in njivo s stališča biologije ali vede o življenju, lahko uspešno primerjamo. Za biologa sta morje in njiva življenjski torišči, t.j. oba nudita živim bitjem ali organizmom v:e tiste pogoje, ki so nujno potrebni za vzdrževanje življenja in razmnoževanje v zadostni meri.
Takšnim, žvljenjskim. toriščem ali prostorom pravimo, da so popolni, ker nudijo možnost za trajni obstoj obeh glavnih tipov organizmov; rasilin in živali. Brez rastlin živali ne morejo živeti, ker se z njimi tudi hranijo; tako rastlinojede neposredno, mesojede posredno, ker se hranijo z rastlinojedimi živalmi. Le rastlinam je dano. da ustvarjajo organsko snov, iz katere se potem izgrajuje ž'va snov iz preprostih ano ganskih snovi: plinov (k:sik, ori j'ko v dvokis, ki ga izdihavamo), vode in nekaj različnih snovi. Rastline vršjo to spojitev ali sintezo preprost’h neorganskih snovi v organske ob izkoriščanju sončnih žarkov — sončne energije. Sama sinteza pa se vrši praviloma v majhnih znrh posebno organizirane žive snovi ali pratvoriva (pretoplazme), ki so večinoma prepojene s posebnim zelenim barvilom. To velja zlasti za kopne rastline; v morju je dosti rjavih in
Morje ie kontinuirana masa slane vode, ki pokriva sko-raj 3/4 površja naše zemlje, in sicer povprečno v zelo debeli [plasti. Nujna posledica debeline vodne plasti je, da sončni
žarki ne segajo v morju do dna, razen na plitvinah. Voda I— in to velja tudi za sladko y globokih jezerih — vsrkava llpončne žarke različnih mavričnih barv po vrsti in čim glob-l||}ie se potapljamo, tem manj svetlobe vidimo. Že v globali ‘kakih 200 metrov ni več dovolj svetlobe, da bi utegnile rastline vršiti svojo tako pomembno sintezo, ki ji pravimo fo-jftosmteza organskih snovi. Od te globine navzdol morje ni >|več pocoln življenjski prostor, ker tam ni več proizvajalcev teanskih snovi, ni več producentov. V globokih morskih Plasteh žive le še živali kot potrošniki ali konzumenti, in sicer na račun odpadkov produktivne zgornje od sonca obsevane plasti morja.
Njiva leži vsa na površju zemlje, nad njo se dviga le i ozračje ; četudi je kilometrske debeline, prepušča sončne I jarke do neke mere celo tedaj, ko je v ozračju plast zgo-| scendi vodnih hlapov, oblakov. Ampak njiva je, kot rastišče rastlin odvisna od dovajanja vode. brez katere rastEne ne p. |i Njorejo živeti. Iz prsti njive re voda venomer izgublja, bodi-5 si v obliki hlapov, ki prehajajo v ozračje, bodisi da odleka, «1 oziroma pronica v ila. Dež, sneg, naravno ali umetno riama-i kanje ie nujno potrebno.
........ i Druga poglavitna razlika med .njivo in morjem se
ifnanaša na ozračje. Morje uma svobodnega Ozračja, pač «Pa vsebuje morska voda pinc iz zraka na podoben način, « kakor.vsebuie raztopljene rudninske ali mineralne snovi (so-I h). Predvsem gre za dva plina, pomembna za živlienje rastlin; kisik in ogljikov dvokis. Torej vsebuie morska voda I j Wav vse snovi, ki so potrebne rastlinam za obstoj in prospeh, |U Glede rastlinam rotrebne sončne energije pa velja to. le za zgornie, osvetljene plasti.
, Rastl nstvo njive je navezano, na prst in talno vodo gle-Vevseh solidnih snovi, potrebnih za prehrano. Le P'ine spre-Ruia rastlina iz ozračja. Odtod prihaja velikanska razi Ta *ed morjem in njivo. Morje jc že kot tako pravo redišče rastline tudi brez ozira na solidno dno. Zato na ideino v I Odp-ti morski vodi sicer predrobne, mikroskopsko maibne * rastlinice z golim očesom nevidne, zato pa izredno številne. One stalno svobodno visim ali lebdijo v morski vodi in se Po delitvah množijo. V enem samem litru morske vode ie Niko na sto tisoče teh drobnih rastlmic. Ni čudno da se g temu lebdečemu 'rastlinstvu pridružilo tudi dosti drobir h Zrial'c. D živdo in se množijo na ntihov račun. Na račun nrobn'h živalic ali zbiralcev .mesa" oa ž'vijo večie m°so-i®de. kakor n. p'-, sardele’ Vsej tei velikanski skupini orga-Pizinov v svobodni vod: pravimo plankton.
Za morje je značilno, da imajo ravno te planktonske rastlinice poglavitno vlogo	kot konzument organske snovi	in
Čili rastlin	S te nvorfna rayiaon	”r?na za večino morskega	živalstva. Tud] večie rastline	ki
za	rrimeiianie	med moriem in ninm	k-	nac	J)-	p(K	M{	UsPevajo v obrežnem pasu	moria, m to so v glavnem nnzic
kot popolnoma	prirodoslovno vprašanje	‘am^ak	z'5	s	sù	g:a!lizil™e a1,i brezeyetne	«filine - Calure ali alae -	ne
lišča narodnega gospodarstva. I morie’ i „ih5 nudifc1«^
! jrivn, marveč so le mehanično nritrieoe na pedlao-o. Kri vU Naprej se oglejmo razlike med morjem in njivo. Glavflf «rane za živalstvo na nminjo te priraščene britme uiti od razlika se nanaša na vedo. će ne upoštevamo vode, ki i® ,aJeč ti«A vloge, ki io iirrjo p1ankton«V° rastliirce. Za prc-vsebuje ozračje nad morsko gladino v obliki vodnih hlapoji hrano človeka pa sploh ne nrideio v poštev, tedai vidimo, da je na njivi voda le v prsti, v tleh. ® Na ni'vi — če ne upoštevamo mžre organiziranih rast-bi ne bilo vode tudj v prsti, tedaj bj to i>e bila več nji^l 11 kakor balrierii, rii v E in al(V — pa usnevrio le rastline s temveč puščava. Mi govorimo sicer le o vodi, ampak v rri'! Pristnimi koreninami. Tetde koreninice vsrkavalo iz prsti niči ne gre za kemično čislo vodo kakršna je deževnica ' .'no votlo s solmi močnejše korenine pa eluvio tudi za za-trcnutku, ko se vodni hlapi v oblakih zgostijo v vodne kaPi Utirani«, da zračni tekovi in vetrovi ne loviio tako n imo lih c Vsaka voda, zlasti pa voda, s katero ie prepojena PlS/' PPhebne zveze rastline s prštio. Ze'eni lirii hi pl odd n j deli vsebuje precej drugih snovi, in sicer plinov, zlasti kisika (cveti) rastem presto v ozračie. k« ga obseva sonce. V o-
sX
rdečih
ozračja, ter različnih soli. ki so vzvodi topljive. V sladki v0" ^'ačju nad njivo ni rastlin, ni rasthnriceo-a zrečo ma pUnf-di, ki jo uživamo tudi mi kot vsi živalsko organizirani ofČa ma, W ni nosrojev za stalno živlienje. Te živali dolorendi nizmi, ni dosti teh soli. Cc jo primerjamo z morsko — za nas neužitno, je kopna voda razmeroma sladka, t. j ' veM1 manj slana kakor morska, ki vsebuje povprečno v 1 1^
3,7 gramov soli, največ kuhinjske.
Nev (letalci) se dvigajo v ozračje, ne da bi tam stalno
avele.
Medtem ko prispeva morje za človeka le živalsko t. j. h^riio hrano, predvsem ribe, dobavlja njiva neposredno le
i SLMČEVA PREMIERA !

Bil je slavec, ki je tako lepiš pel, kakor ni pel do tedaj še noben slavec. Vsai tako je trdil pesnik, ki je tega slavca iztakni globoko v Vogezih, v temnem samotnem gozdu. Pesnik ie opeval slavca v klasičnih sonetih in sanjav'h povestih. Toda vsi ljudje mu niso verjeli, češ pjesnik, posebno ie je zaljubljen, vidi v vsakem vrabcu slavca. Toda tie-katere so pesnikovi slavospevi le premamili. Ti bi bili radi tudi sami slišali toga halja pevcev. Izlet v VogozeP čemu. saj imamo radio. Radio postaja naj nam preskrbi užitek, doma hočemo slišati slavca, hi obrazložili so svoje želje radio postaji.
Ta je. podala svoje tehnike v Vogeze. Tehniki so postavili mikrofon dvajset korakov od bezgovega grma, v Jiaterem je drobil slavec svoje zali ubij ene pesmi. Delali so previdno, da b’ pevca ne splašili. Mikrofon so pokrili s cvetočimi vejami in za-
krili tako lesk kovinasle škatle.
Dva dir pozneje naj bi se vršila premiera slovitega pevca. Druge oddajne jwstaje so si bile zagotovile priklop in list! so po širnem svetu že točno naznanili uro te prve upri zoritve.
Vse je čakalo. Med navadnim glasbenim sporedom nastane kratek odmor, zveza z mikrofonom v gozdu je takoj urejena. In res. Zadnji akordi slavnostnega koncerta še skoraj niso bdi odjeknili, ko je že zapel slavec. Pel je gulj ivo preprosto. y njegovem glasu je bilo polno mehkobe in toliko hrepenenja /m> sponda'-di in ljubezni, da so ženskom polzele solze po licih, da so se moški trudili zadržati) nemoške solze v svojih očeh.
Celo resni in trezni tehniki so se divili čarobnemu spevu. Zamaknili so se. Toda kaj? Iz zvočnika ie prihajalo nenadoma ne-muzikalilno renčanje in preglasalo nežne g’asove slavca.
Bil so grozni trenutki. Od
♦♦♦♦♦♦*♦ *♦♦♦♦♦♦♦*
da ja, namenjena širnemu svetu, golči, renči. Predstavo so morali prekiniti „zaradi tehnitriti motenj*.
Tehniki so ugibali, katera motnja naj b' jim bila pokvarila oddajo. Eden med njimi je skočil h klavirju, še vedno mu je donelo renčanje po ušesu, in i-ska! 'po tipkah pravega glasu temu renčanju. Ugotovil je glas, bii je mal b, ki se ponaša z 240 tresljaji na sekundo, hi tako so polagoma ugotovili, vzrok motnji. Mikrofon v gozdu so b-T pokrili s cvetočimi vejami, ob ne-Pravem, trenutku je jjribrenčalu žuželka k. tem vejam. Ker so tehniki vedeli, da napravi s svojimi krii polotdca 90, osa 110, muha 190, Mieta 200 in čmrlj 240 tresljajev na sekundo', so takoj izsledili zločinca, čmrlja!, ki je obMaval zar udi cvetov mikrofon in tako moti s frfotanfem od~ dajo.
AH niso vsi	tein lih vražji?
Vsekakor so izborni detektivi.
-7
rastlinsko hrano in sc tako dopolnjujeta; saj človek dobro uspeva le oli mešani hrani.
Glede na rodovitnost pa se morje in njiva precej ujemata. Rodovitnost je odvisna od večjega števila pogojev in ti so zlasti: voda, zrak. sonce, soli in toplota. Rodovitnost je največja, če so dani vsi. ti pogoji in sicer v pravilnih razmerjih; zlasti velja to za soli. Kakor je kemija že v preteklem stoletju pokazala, imajo glede na razmerja na njivah odločilno vlogo pri rodovitnosti tiste soli. ki jih je najmanj, zlasti velja to za fosforne in dušične soli. Ker izčrpava rastlina. ko raste zalogo soli raztopljenih v talni vodi, bo ro-dov:'tiost upadla, če se ne nademeste uporabljene soli v ta’ni vodi. bo rodovitnost upadla, če se ne nadomeste uporabljene soli v niinimu. Torej jih mora biti dosti v teh v neraztopljenem stanju, ali pa jih moramo umetno nadomeščati s tem. da niivo gnojimo. Na tem področju je znanost v službi ljudstva dosegla velik triumf — uvedba umnega umetnega gnojenja ni iv.	.	,	, ,	, ■,
Znanstvena raziskovanja morja (oceanografsko hidrografska) so v novejših čas;h pokazala, da velja kakor za njivo tudi za morie pojav izčrpavanja hranilnih snovi, ki so v majhn h količinah. Gre zopet za fosforne in dušične soli, ki so tudi rastlinskim planktonom nujno potrebne. Ko je teh dovolj, se algice silno množe, njhn pa sledijo planktonske živalce. tem zopet večie živali, predvsem masovne ribe (sardele, skuše). Ko so izčrpane v nrnitmi nahajaioče se soli, uoada množitev algre. Seveda ir so šle dotične soli y zombo, ker se v naravi nobena snov ali energija ne more izgub’t' ; gre samo za premestitev Iz gornje plasti obljudene po planktonih.
so te redke soli premeščene v spodnje, kamor tonejo jroginuli organizmi ali jih celo odnašajo živali iz planktona na dno, ko se gredo preobražat iz planktonskih ličink v stalne odrasle živali (morske zvezde, ježke itd.). Nove zaloge redkih soli prihajajo v zgornje plasti morja bodisi po rekah. ki se izlivajo v morje, kar velja bolj za obrežne dele morij, ali pa prinašajo morski tokovi zlasti tisti, ki dovajajo morsko vodo iz globin, kjer ni rastlinstva in niso soli izčrpane ah cel° >z plasti nad samim dnom, kjer se vrši razkroj poginulih organizmov in se voda bogati s solmi. Za bolj zaprta morja, kakršno jc naše Jadransko morje imajo za naravno „gnojenje" ali nadomestovairc izčrpanih soli pomembno vlogo vetrovi s kopnega n. pr. naša kraška burja. Ob močnem in nekaj dni trajajočem piteniu odganja burja izčrpano obrežno in površinsko vodo na odprto morje; iz fio-bine pa dvigajo skoraj navpični tokovi svežo dobro ..nagnoie-no“ vodo k površju. Torej je burja v tem ožim zelo koristna. Stalni tokovi, ki krožijo ob obodu Jadranskega morja ne segajo tako globoko, vendar doprinašaio k mešanju vode in s tem k nadomeščanju izčrpanih soli.
V najnovejših časih niso začeli samo premišljevati, kako umetno gnojiti morja z umetnimi gnojili, ampak so že nareieni prvi praktični poskusi. Seveda ne gre za odprta morja, za oceane. Slabo bi se izplačevalo „soliti" oceane. Sele sčasoma se bo pokazalo, v kolTo in pod katerimi poboji bi se izplačalo vreči v morie tone in ton" dragih soli da dosežejo t:ste praktično pomembne rezultate, ki j:h ie agrikultura dosegla z umetnim gnojenjem njiv.
Dr. J. Hadži
LEVIČNIK
.'MM———  -     i.,i«
Zgodba o Angležih in Rusih iz starih časov
Iz ruščine prevedel prof. Ravbar
Pvn, tri dni so sedeli in niso Sli nikamor, samo s kladivci so tolkli in nekaj kovali, toda nihfe ni vedel kaj. Ljudje so bili radovedni in so hodili k hISi 7. raznimi pretvezami, a delavci niso nikomur odpirali vrat. Hoteli so jih prestrašiti, da gori sosednja hiša. Tudi to jih ni zmotilo. Skozi Špranje se je videlo, da gori v hiSi ogenj. Delali so do vrnitve kozaka Fiatova, govorili pa niso z nikomer.
Fiatov je pridrvel v Tulo in jih s težavo našel. Ravno takrat so končevali svojo delo, ko jc kozak vdrl v hišo. Devičnik je držal v roki škatlico z. angleško bolho, drugi so bili praznih- rok. Fiatov jih je strogo vprašal: ,'AU je gotovo?" Odgovorili so mu: ,,Vse je gotovo."
Konji so bili že vpreženi, voznik' na kozlu je že mahal z bičem. Fiatov odpre škatlico in vzame bolho Iz nje. Bolha je bila taka kot prej. „Kaj je to? To je tisto vaše delo?" se zadere, „rožarjl odgovore: „Da, to je naše delo!" „Kakšno pa je?" se razburja Fiatov. „Kaj bi mi govorili, sami poglejtel" se odrežejo. Fiatov išče ključek in, ko ga najde, sc razsrdi: „Lopovi,.nič niste naredili, samo vse ste pokvarili!"
Tulaki ga mire: „Po nepotrebnem nas žalite, a žalitev moramo prenesti, toda tajnosti svojega dela vam ne odkrijemo, sami ]o iščite. Pojdite k carju, on bo spoznal, kakšni ljudje smo, in ne bo se nas sramoval. Fiatov je pograbil Devičnika za vrat in ga vrgel na voz. „Sedi, in sedaj v Petrograd! Odgovarjal ml boš za vse." Tulaki so se predrznili zahtevati za tovariša potrdilo, a Fiatov jim jo pokazal pest In odgovoril: „Tu je vaš tugament (dokumenl)l"
Fiatov se je bal prikazati se pred carja. Vedel je, da ga bo vprašal za bolho, zato je skril škatlico za peč. In res, car bolhe ni pozabil. Fiatov mu je povedal vse po pravici in pristavil, da' so ga Tulaki prosili, naj pokaže bolho carju. Nikolaj Pavlovič ga je potrepljal po ramenih in rekel: „Daj jo sem! Vem, da igo moji ljudje ne bodo ukanili. Izvršili sb nekaj nepojmljivega."
Prinesli so škatlico, a bolha je bila kot prej. Car je poklical hčer, ki je imela tenke prstke, in ji velel, naj navije bolho. A bolha ni hotela plesati in ni delala verojacij. Fiatov jc pozelenel in zakričal: „Dobro, da sem vsaj enega lopova prignal s seboj!" Zagrabil je Devičnika za lase In ga stresel ko drevo. Devičnik n!
^vedel, s čim je to zaslužil, n Fiatov mu je s krikom pojasnjeval, da so pokvarili bolho. Devičnik se je branil: „Ml že nismo nič pokvarili. Bolj natančno poglejte!" Car se je razveselil teh besed in zahteval drobnoskop. Gledal je, n nič zagledal, vendar svojo vere hi izgubil. Tedaj se je vmešal Devičnik: „Ali je Vaše veličanstvo izvolilo dobro pogledati?" Plemenitaši so mu kimali, naj govori drugače, a on ni vedel, kako sc govori na dvoru, zvijačno ali preprosto. Zato je odgovarjal, kakor je znal. „Mi smo, vidiš, takole postavili", in položil je bolho pod drobnoskop. „Poglej sam, tako, nič ne vidiš", mu jc govoril car. Devičnik pa je odgovoril: „Tako, vaše veličanstvo, tudi ni mogoče nič videti, ker jc naše delo preveč natančno za tako razmerje. Pogledati morate samo eno bolšjo nožico pod vsem drobnoakopom, vsako peto morate posebej opazovati. Samo tako boste opazili naše delo." Storil Je. kakor je rekel Devičnik, in car je ves zasijal, objel Devičnika in ga poljubil. Prisotnim je rekel: „Vidite, bolje sem vedel kakor vi, da me moji ljudje ne bodo razočarali. Poglejte, prosim, tl z v, leži so angleško bolho podkovali."
Vsi so se prepričali o tem, a Devičnik jim je razložil, da lo Se ni vse. „če bi bil drobnoskop boljši, tak, ki povečuje pet mlU-johkrat, bi videli, da ima vsaka pot^ev mojstrovo ime." „Kje pa je tvojo Ime?" ga vpraša car. „Mojega pa ni", se je odrezal. „Jaz soip koval žebljičke, s katerimi so pribile podkve. Pil tem pa nc pomaga noben drobnoskop." „Kje pa Imate vi vaš drobnoskop?" je izpraševal .car, „Mi smo revni ljudje in zaradi bede nimamo drobnoskopa, ml imamo tako bistre oči", je skromno odgovoru Devičnik.
Plutov je dal Devičniku sto rubljev in mu rekel: „Oprosti, bratec, da se mie vlekel za lase." Devičnik pa je odvrnil; „Bog tl odpusti, to se ml ni prvič zgodilo."
Car je ukazal, da morajo takoj poslati podkovano bolho v Anglijo kot darilo, da bi tam razumeli, da se ji v Rusiji ne čudijo. Vladar je ukazal, da bo odnesel bolho poseben kurir, '1 zna vse jezike, in da ga bo spremljal Devičnik, ki bo sam pokazal delo Angležem.
Fiatov mu Je obljubil na pot. svoje vodke in naročil: „Nc p .1 malo, ne pij mnogo, pij po sredi!" Grof K i solv rude jo rekel, i.:J okopajo Devičnika v nacionalnih toplicah, naj ga ostrižejo in nato oblečejo v paradni kaftan, da bi se zdelo, kot da Ima kak čin.
Vse so tako storili in ga odpeljali v London.
Kurir in Devičnik sta potovala zelo hitro, nikjer se nista ustavljala. Ko so je kurir pripeljal v London, je škatlico oddal, Devičnika pa je pustil V gostilni. Mojstru je bilo dolgčas, zaželel si Je jesti, potrkal je na mizo in pokazal na usta. Angleži so Uganili in mu prinesli, a ne tistega, kar si je želel. Kmalu pa ec prišli s kurirjem radovedneži, ki so hoteli videti nilskega strokov i.aka. Trepljali so ga po hrbtu in mu govorili: „Komrad, komrad velik mojster, na tvojo zdravje!" Naročili so vina, a Devičnik ni hotel piti, ker se je bal, da ga ne bi zastrupili. Ko so vino preskumi, ea jo Devičnik prekrižal z levo roko. Spraševali so, ali je luteranca ali protestant, kurir pa je odgovoril, da je ruske vere, a da vse dela z levo roko. Angleži so se sedaj še bolj čudili. Nato so ga spraševali, kje se je učil in koliko zna iz aritmetike. Odgovoril jim je, da po psalmih, aritmetike pa spljh ne pozna. Ang.cži so se še bolj čudili in so ga začeli nagovarjat), naj ostane v Angliji, kjer se bo izobrazil in postal še večji mojsTd A Devičnik o tem ni hotel nič slišati. Govorili so mu, da ga bodo oženili. Sedaj so jo izgovarjal z vero, in, ko so ga vprašali, zakaj bi bila boljša ruska vera, je rekel, da so ruske svete knjige debelejše. Da bi spoznal angleška dekleta, so mu obljubili grandevu. Devičnika je postalo sram: „Grandevu je gosposka stvar, kaj bi mešal ženske. Ce za to zvedo v Tuli, se mi bodo smejali." Te besede so bile Angležem zelo všeč. Ker se mu je mudilo domov, so mu obljubili, da bodo živega pripeljali v Peterburg.
Kurirja so poslali domov, Devičnika pa so ^vodili po mestu In mu razkazovali razne zanimivosti. Toda Devičnik je vedno govoril: „To znamo tudi pri nas!" Na koncu se jim je zahvalil: „Zelo sem vam hvaležeh za gostoljubnost in sem prav zadovoljen. Kar sem si hotel ogledati, sem videl, sedaj pa moram hitro domov." Del] ga niso mogli zadrževati. Po kopnem ni mogel na pot, ker ni znal tujih jezikov, po morju pa ni mogel, kar jo bilo viharno. Angleži so mu rekli: „Pogledali smo na burjemeter (barometer), bliža sc vihar, lahko še utoneš. Tu ni zalivov, temveč pravo Trdozemsko morje." Toda ni si dal dopovedati in je le silil na pot. Nahranili so ga, dali so mu denarja in zlato uro v spomin, proti mrazu kožuh ter ga odpeljali na ladjo. Devičnik ;,e hotel aiti na krovu in jo vsakogar izpraševal: „Kje je Rusija?" Anglež je mahnil z roko in pokimal z glavo. Devičnik pa se je zazrl v tisto stran In nestrpno gledal proti domovini. Ko so pripluli na Trdozemsko morje, ni mogel strpeti. Plima je bila huda, a Devičnik ni hotel iti v kajuto, ostal je na krovu in gledal proti domovini. Tu se jo spoznal z nekim mornarjem, ki je znal rusko. Začela sta piti In kmalu sta sc napila. Mornar ga je vprašal: „Kakšne tajnosti odnašaš iz naše držrvc v Rusijo?"Rus mu je odgovarjal: „To je moja stvar!" Anglež pa: „Ce je tako, pa staviva: kolikor popijem jaz, popiješ še ti!" Devičnik si je mislil: „Nebo je megleno, trebuh poln, dolg čas je, pot dolga, domovina daleč — pa poskusimo!" Pila sta in pila. Blizit Rige sta videla, kako leze hudič iz vode, Angležu se je videl rdeč, Rusu pa črn. Anglež je rekel: „Ce hočeš, te vržem v morje, ne boj se, hudič te mi bo takoj vrnil." Devičnik Je pristal: „Ce je to res, pa me vrzi!" Ko so mornarji videli, kaj namerava Anglež, so ga naznanili kapitanu. Kapitan pa je dal oba zapreti in jima dal vina in ruma, da bi nadaljevala stavo. Tako sta prišla fio Petrograda, a stave ni dobil nobeden. Angleža so odpeljali na poslaništvo. Devičnika pa na policijo.
Sedaj so se njuna pota ločila. K Angležu so poslali zdravnika in apotekarja. Zdravnik ga je ukazal posaditi v toplo vodo, apotekar pa mu je dal pilule, nato sta ga oba položila v pernice In pokrila s kožuhom, da bi se spotil. Vsemu osebju poslaništva pa so izdali strog ukaz, da ne smo nihče kihati.
■ Devičnika so na policiji izpraševali, odkod je, kdo je, ali Ima potni Ust ali kak drug tugament. . Zaradi pijače, premetavanja In utrujenosti ni nič odgovarjal, temveč .samo vzdihoval. Vzeli so nm obleko, uro in denar ter ga odpravili v bolnico. Toda tam ga brez tugamenta niso hoteli sprejeti nc v pivi, ne v drugi, nc v Uetjl, nikjer. Usmilili so se ga v hiralnici In ga nastanili na hodniku.
Ko se je angleški mornar drugo jutro zbudil, je bil zdrav kot riba. Takoj je vprašal: „Kje je moj ruski komrad? Grem ga iskat." Nn čuden način ga je hitro našel. Rus ga je prosil, naj gre po kozaka Fiatova. A kozak je že odslužil in ni mogel nič storiti za Devičnika. Poslal je Angleža h komandantu Skobelievu. Ta pa ga je odpravil k doktorju Martin-Solskemu. K.^jc zdravnik prišel v hiralnico, pa je bil Devičnik že mrtev. Njegove zadnje besede so bile; „Povejte carju, da Angleži ne čistijo orožja z opeko. Tudi pri nas naj tako ne delajo več!" A car tega nikdar ni slišal.
OB ISO - LETNICI ROJSTVA MATIJE ČOPA
France Vodnik
] VELIKEGA UČENJAKA
Dne *6. Januarja 1947. bo minilo sto petdeset let, odkar se je v Žirovnici na Gorenjskem rodil Matija Cop, Prešernov rojak in prijatelj. Brez pridržka lahko rečemo, da Je bil Matija Cop poleg pesnika Franceta PreSerna najsodobnejši in rtajgenialnejši slovenski duh v oni dobi. Spominu tega velikega moža, čigar epohalni pomen za naš Jezik, za našo književnost, za našo kulturo spoznavamo vedno bolj, naj bodo posvečene naslednje vrstice.
Matija Cop je bil nedvomno najizobraženejši Slovenec svojega časa velikan učenosti, kakor ga JO Imenoval Prešeren. Po njem so pritekali v našo zemljo duševni tokovi takratne Evrope, ki je v znamenju romantike polagala temelje nove kulture iz narodnih osnov, in sicer s pomočjo novega poj mo var.Ja filozofije in umetnosti ter jezika kot posode misli in čustva. Ravno v tem, kako je Cop s svojim delom in vplivom pripomogel razvoju naše narodne zavesti, našega jezika in naše umetne književnosti, Je njegov največji pomen. Kakor je bil Prešeren, naš prvi veliki pesnik, nosilec naše pesniške, naše umetniške tnomosti, v oni dobi, to je v prvi polovici minulega stoletja, tako moramo v Matiji Čopu. njegovem sodobniku In prijatelju, videti predvsem glasnika takratne moderne, romantično-klaslčne estetske misli. Spoj obeh duhov, Prešerna in Čopa. katerih duševno sorodstvo je poglabljalo tudi osebno prijateljstvo, je rodil na Slovenskem najinten-zivnejše literarno-umetniško stremljenje, čigar glasilo Je postala Kranjska Cbclica.
Ravno to: osebna učenost in z njo združeno znanstveno in kritično delo, iniciativa in duševno vodstvo v našem takratnem kulturnem življenju, zlasti v krogu čbellčarjev, ter edinstveno prijateljstvo s Prešernom, kateremu Jo bil estetski mentor — so najznačilnejše strani Čopovega kulturnega udejstvovanja.
To, kar najprej budi naše občudovanje, Jo bila Čopova Izredna Izobraženost.
Skrita nobena bild ni zvezd tl nebd poezije.
slednji je bil ti domdi jezik omikan, uten. Klari Rimljan kar gvetd je gospod, kar Grecija
[modra.
z Lahi Francoz, Bpanijol. Nemec in Albijonèc, Ceh In Poljak, kar Ru» in Hiri, kar rod naš
[slovenski
slavnih izmislil si bil čdsa do tvojga pisanj, polno sl znanost imel njih, čopi velikan uče-
[nostl.
tl sl zaklade duhd Krèzove bil si nabral.
Tako ga je označil Prešeren, v čigar pesmih, posvečenih Matiji Čopu, najdemo vobče Izčrpno in nedvomno najboljšo oznako njegove osebnosti, njegovega duha in njegovega dela. Cop, ki je bil profesor v Lvovu, na Reki in v Ljubljani. kjer je nazadnje postal varuh licejske knjižnice. Je obvladal nešteto jezikov: poleg slovenskega so bili to nemški, latinski, grški, francoski, laški, hebrejski, španski, provansalski, portugalski, staronemški, angleški, poljski, ruski, sanskrlt, češki, srbski ter albanski jezik. Toda jeziki niso bili zanj mrtva Ulološka snov, tudi ne zgolj izrazno sredstvo, marveč je videl
V	njih živo orodje človeškega duha, zlasti umetniško-tvornega, ki se razodeva v besedi. Cop, ki je bil po svoji naravi estet, se je zanimal v prvi vrsti za književnosti raznih narodov. Po obsežnosti estetskega znanja ter iz-brušenem okusu bi ga lahko imenovali slovenskega F. Bchlegla, čigar romantične umetnostne ideje so bogato oplodilo njegovega duha.
V	tem pogledu je bil čop naravnost univerzalen.
Toda Cop ni bil samo velikan učenosti, marveč tudi — po Prešernu v zabavljici, „dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne dà nar manjši fige". Ta Prešernova puščica — če je res veljala njemu — meri ha dejstvo, da Cop, posebno v prvih letih, ni mnogo pisal, kar Je bilo deloma posledica njegovega značaja, predvsem pa Je Izviralo iz niegovo naravnost strastne žeje in potrebe, poznati vse, kar je kdaj koli in kjer koli ustvaril človeški duh. Tako je bilo dolgo videti kakor bi Cop nameraval z zakladi svojega znanja koristiti tudi drugim, posebno pa slovenski književnosti, ki je ravno ta,"**'it zelo potrebovalo novih, silnih pobud. In da se Je to zgodilo. Je bilo treba večkratnih pobud njegovih prijateljev, kakor Smoleta, PreSerna, Kopitarja.
Toda Selo v Ljubljani, kamor so je vrnil leta 1827. iz Lvova, se je Cop lotil tudi literarnega dela. In sicer slovensko bibliografije in slovstvene zgodovine od 1. 1551—1820, to je od izida prve slovenske knjige pa do njegovega časa. Za to delo. ki je bilo namenjeno za Safaiikovo nemško pisano zgodovino slovanskih slovstev, gotovo ni bil nihče drug sposobnejši kakor ravno Cop s svojim obsežnim literarnim znanjem. Najboljši dokaz za to pa je delo samo.
V	katerem smo Slovenci dobili prvo celotno slovensko književno zgodovino, napisano z znanstveno točnostjo. Zal pa je delo izšlo šele
1.	1864. ko je izšla že po šafaHkovi smrti njegova Zgodovina južnoslovanske književnosti. Bila je vsekakor velika škoda, da Je to Čopovo
največjo delo Izšlo s toliko zamudo. Tem večji uspeh pa so imeli zato nekateri drugi njegovi spisi. Slovenska abecedna vojska in ocena pesniškega almanaha Kranjske Cbelice. V oceni Kranjske Cbeltco, ki jo je dodal Cop kot obširne opazke k prevodu kritike, ki Jo jo napisal o Cbelicl češki prijatelj našega narodnega in kulturnega preporoda Celakovsky, v tej oceni je Cop pokazal prvič na veliki pomen, ki ga je imela Kranjska Cbeltca za naše kulturno življenje, ter razen tega opozoril na PreSerna, v katerem je posebno videl izpolnitev svojih sanj o preporodu slovenskega pesništva v novem duhu. Ravno ta duh je za razumevanje Čopovih nazorov o književnosti izredno pomemben. Z njim je podal tako rekoč nov umetnostni nazor, podobno kakor Jo to storil na drug način Prešeren v svoji Pisariji ter položil temelje slovenski umetniški kritiki. Prpavsem poudarja Cop za našo razmere docela novo misel o
avtonomni umetnosti, v nasprotju s splošnimi utilitarističnimi nazori o poeziji, ki so v naši književnosti prevladovali že od Pohlinovo pseudo-klasicistlčno dobe ter so bili sedaj njihovi najbolj vneti zagovorniki Janzenisti, s katerimi Je prišel v nasprotje tudi Cep, prav tako kakor Prešeren. Cop v tem smislu zagovarja, ne morda iz načelnega nasprotja do nižjega ljudstva, marveč le v smislu romantičnih nazorov o umetnosti tezo o književnosti za izobražence. Ta namen je imela po njegovi sodbi predvsem Kranjska Cbelica: le-ta naj bi ustvarila Slovencem umetno pesništvo. Zato sodi o nji: Pravi pomen Kranjske Cbelice je v tem, da nudi nekaj, kar more vzbuditi tudi zanimanje izobražencev, od katerega po mojem mnenju zavisi višja izobrazba jezika. Vzporedno s tem je šla zato njegova misel o jeziku ne samo kot izraznem sredstvu, to je govorici, marveč o jeziku kot slogu ali stilu, to je organu tvorne osebnosti in izrazilu duše. Goli jezik kmeta Se ni slog, pravi podobno, kot Je to misel poudaril Prešeren v Novi pisariji. 8 to naklonjeno oceno Cbelice jo Cop dal trdne smernice za razvoj slovenskega literarno-kul-turnega življenja in slovenske kritiko. Toda proti tem nazorem in proti poeziji, katero je hvalil Cop kot vzorno in idealno, se je vzbudil hud odpor. Ta odpor so organizirali janzenisti, ki so tvorili posebno, kulturno reakcionarno stranko med tačasno duhovščino; bili so to neke vrste puritanci, ki so nastopali zlasti zoper ljubezensko poezijo, zaradi česar Je bil deležen največ napadov ravno Prešeren. Ta boj se je na zunaj kazal pod navidez nedolžno, oziroma po Prešernovo pod oslovsko senco tako imenovane črkarske pravde ali borbe za slovenski pravopis. V ta boj, ki se je vršil v glavnem okrog metelčlce, je poleg Prešerna, ki je streljal v svoje nasprotnike puščice za-bavljivih pesmi, posegel tudi Matija Cop s spisi pod naslovom „Slovenska abecedna vojska". Slo je za ureditev slovenske abecede, za vprašanje, s katerimi črkami zaznamovati slovenske glasove, kar je skušal profesor Metelko rešiti tako. da je vpeljal med latinske Se posebne cirilske znake, iz česar se je duhovito ponorčeval Prešeren s sonetom o kaši. V tem boju je Cop s Cbeličarji zmagal: ne le da Je vlada prepovedala rabo metelčlce v šolah, a
čimer ji je zadala smrtni udarec, ampak je tudi delo Kranjske Cbelice, ki Je bila dejanski povod vseh nasprotij, rodilo najlepše sadove.
In tu prihajamo do najpomembnejše strani v Čopovem delu za našo kulturo in književnost. Videli smo, da število Čopovih spisov ni veliko, kar je treba razen na rovaš dejstva, da je raje študiral, kakor pa da bi pridobljeno znanje kot pisatelj oddajal dalje, pripisati še tudi na račun njegove prezgodnje smrti. Kajti reči moramo s Prešernom:
Ako bi daljši časi bli mu dani.
Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil.
Toda:
Komaj zastavil, rojak, si però, pred praznovajoCe
v zgubo veliko rodò, krivlga dókaj zamud, v Save dereče valčv tam vrtinčinah smrt te zasači,
glas ti zapre besedi, ’z rok tl potegne pero! Toda kljub temu se moramo zavedati, da je bil Cop duša takratnega kulturnega življenja na Slovenskem, mentor (učitelj) našega največjega pesnika Prešerna, a hkrati duševni voditelj, učitelj, kritik in estetik tistega kroga ljudi, ki se Je zbiral okrog almanaha Kranjska Cbelica. Cop je bil tisti, na čigar duševno avtoriteto se Je naslanjal ves krog čbeličarjev. Naj-prepričevalnejši dokument o tem nam nudi Prešeren v pesmi „V spomin Matiju Čopu". Ko se je drugod po svetu razcvetela pomlad kulture — romantika — smo si tudi Slovenci stesali mal slovstveni čolnič — Cbelico — ki je našla v Copu-Lelju pravega krmarja, ki je žal nesrečno utonil kakor Enejev krmar Pa-linur. Prešeren, ki se je vpliva tega izrednega duha dobro zavedal, se zato ni pomišljal priznati Čopu:
Ti nam otčl sl čolnič, si mu z jadram! krmo
[popravil,
ti mu pokazal sl p6t, pràvo v deželo duhčv. To se pravi: čop je bil tisti mož, ki je pokazal naši literaturi novo smer s tem, da Je pesnike, ki so se zbirali okrog čolniča — Cbelice, seznanjal s sodobnimi slovstvi, njihovimi idejami in oblikami. Kajti:
Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, I sebt zročeno mladóst, druge sl z njim bogatil.
Da Je bil Cop res duša mlademu podjetju, je najbolj razvidno iz tega, da je Cbelico v prvi vrsti upropastila smrt. čop je bil čbeli-čarjem to, ':ar je bil pred Prešernom Vodnikovi dobi Cojz, n za Prešernom Gregorčičevi ! dobi Stritar.
Največji vpliv pa Je izžareval Matija Cop na , Franceta Prešerna, a katerim sta si bila bližnja rojaka in s katerim ga je vezalo najiskrenejše prijateljstvo, čop je bil Prešernu v pravem pomenu besede literarni mentor (učitelj), ki ga je bogatil s krezovimi zakladi svojega duha. Tega seveda ne sme razumeti tako, kakor da bi Prešernu Čopovo mentorstvo Sele podelilo tvorno moč. Ne. A gotovo Je, da bi brez čopa nikakor ne imeli takega Prešerna, kot ga imamo, rrešeren sam je čopu priznal, da se pred začetkom njegovega mentorstva ni tako zavedal svojega pesniškega poklica. Po njegovih smernicah pa Je Prešeren osebno 'o-žlvctje, domačo snov in občutje združil z oblikami svetovne književnosti, s katerimi ga je seznanil Cop. Zakaj Cop je bil med našimi takratnimi izobraženci edini človek, ki je mogel pesnika Prešerna doumeti ter mu biti kritičen svetovalec. In kakor je Cop dvignil Prešerna na svetovno višino, tako je Prešeren uresničil Čopove misli o literaturi. Zato bo po Prešernu večno živel tudi Cop.
Ne smemo se čuditi, da je njegova prezgodnja smrt — bilo mu je šele osem tn trideset let — težko zadela takratno kulturno Ljubljano, čbeličarj. in posebno pesnika PreSerna. Pripovedujejo nam o pretresljivih prizorih, ki so se odigrali v Ljubljani dne 6. Julija 1. 1835. proti večeru, ko so v staro bolnišnico pripeljali truplo utopljenega čopa in ga zaman skušali oživiti. Matija Cop se je bil namreč popoldne tistega dne kopal v Savi blizu Tomačevega pri Ljubljani, Prešeren je, kot pripoveduje Levec, ob truplu mrtvega prijatelja jokal kakor otrok. Kako globoko je segla prijateljeva smrt v njegovo življenje, dokazujejo-tudi poznejše pesmi, ki jih je posvetil spominu Matije čopa: Napis na Čopovem grobu, ki se nahaja na pokopališču Sv. Krištofa v Ljubljani, nemška in slovenska obsmrtnica ter posvetilo svojo največje pesnilve „Krst pri Savici", ki jo je pesnik izročil „prijatelja dragim manom". POsebno lepa je Prešernova nemška posmrtnica „Spominu Matija čopa", ki nam je dostopna tudi v prevodu pesnika Antona Medveda; v nji nam nadvse lepo opisuje njegovo smrt v valovih Save, ga poveličuje po ' usodi in delu ter razodeva bridkost čbeličarjev in zlasti svojo.
Nam vsem pa so namenjene besede, s katerimi je Prešeren zaključil slovensko žaloslinko „V skomin Matije čopa", nanisane ob desetletnici niegove smrti, a ki veljajo Se vedno:
Naj so učeno»t m ime, čast tvota, rotak. ne poz«bt, dokler tebi drago v Kranju slovenstvo živi!
Knlturni
zapiski
OB STOLETNICI ROJSTVA PISATELJA SVATOPLUKA ÙECIIA
Letos obhajajo Cehi stoletnico rojstva svoje, ga pisatelja Svatopluka Cecha. Ob tej priliki jo Izšla v Pragi čechova spomenica, katero so napolnili s svojimi prispevki zgodovinarji: Ja-romlr Borecki, Albert Pražak, Ant. Prochaska in Ferdinand Strejček. Vseh sotrudnlkov prt spomenici je 50. Spomenica obsega 880 strani ter vsebuje 56 dokumentarnih slik.
NOVO DRAMSKO GLEDALIŠČE V SOFIJI
Gledališki kolektiv mladih bolgarskih umetnikov se je nedavno preobrazil v Dramski gle. dališki studio mesta Sofije. Gledališče vodi kot ravnatelj V. Kostov, umetniški vodja pa je režiser G. A. Stamatov. Dramaturške posle opravlja A. Baruh. člani tega gledališča so mladi bolgarski igralci, bivši borci I. bolgarske armade in drugi.
«-LETNICA ROJSTVA A. SKRJARINA
Moskovski umetniški krogi bodo proslavili 7S-letnico rojstva slovitega ruskega skladatelja Aleksandra Skrjabina, ki Jo s svojimi deli obogatil rusko in svetovno glasbo.
V teku letošnjega leta se bodo Izvedle v Mo- * skvl vse Skrjablnove simfonične skladbe, vršila pa se bodo tudi predavanja o skladateljevem življenju in delu. V Skrjabinovem muzeju bodo odprli razstavo kompozicij in rokopisov. Založništva za glasbo se pripravljajo tudi na izdajo Skrjabinovih klavirskih skladb, med njimi takih, ki doslej sploh niso izšle v tisku'.
ZVEZDARNA V PULKOVV
Sovjetska zvezdama v Pulkovu je svetovno znana po svojih katalogih zvezd. Osebje observatorija je po domovinski vojni izgotovilo že dve važni znanstveni deli iz svoje stroke: nov katalog za tri tisoč zvezd, ki Jih Je mogoče razločiti s prostim očesom, in katalog zvezd, ki se nahajajo v območju severnice Na izpopolnitvi prvega kataloga Je sodelovrlo ob istem času pet sovjetskih zvezdam. Nadalje so posneli na tenkočutne fotografske plcšSe več tisoč zvezd s pomočjo astrografov. Zvezdama v Pulkovu Je na podlagi zadnjih Izsledkov začela revidirati vse kataloge zvezd, ki so v obtoku pri
zvezdoznaneivi
KONSTANTIN SIMONOV O JUGOSLOVANSKIH PARTIZANIH
Znani sovjetski književnik Konstantin Simonov Je napisal delo o Jugoslovanskih partizanih. Njegova kr-Mga le že prevedena v srbohrvaščl. no pa tudi v češčino. To knjigo je Simonov napisal Se za časa nar. osvobodilne vojne, ko se je mudil med našimi partizani kot dopisnik ruskih listov, češki prevod tega dela je izdala založba „Prače" v Pragi, V slovenskem prevodu je izdal knjigo Simonova Slovenski knjižni, zavod v Ljubljani.
JUBILEJ FIZIOLOGA OSIPOVA
V Moskvi so obhajali petdesetletnico prof», sorja Viktorja Oslpova, sanitetnega generallajt-nanta in znanega učenjaka, ki že več let vodi leningrajski državni zavod za raziskovanje mož. ganov. Osipov je strokovnjak, ki je napisal kakšnih 20# razprav Iz svoje stroke, t. J. o anatomiji in fiziologiji živčnega sistema ter o vprašanjih psihijatrije. Bil je petkrat odlikovan, in sicer dvakrat z Leninovim redom. Ruski mini-ster za zaščito nar. zdravja Georgi Miterov jo izdal ob 50-letnicl Osipova posebne določbe za proslavo jubileja ter je Osipov« poželel še dolgo in uspešno življenie.
120-LETN/CA BEETHOVNOVE SMRTI
Ob letošnji 120-letntcl smrti skladatelja L. van Beethovna so priredili v Moskvi niz koncertov, posvečenih njegovemu spominu. Državni kvartet „Beethoven" je naštudiral celo vrsto Beethovnovih kvartetov ter jih javno izvaja, Državni simfonični orkester pa bo izvajal več Beethovnovih simfonij. V Moskvi, Leningradu, Tiflisu in drugih mestih bodo predavanja o življenju in delu velikega komponista.
8* KONCERTNIH PRIREDITEV V LETU DNI
Koncertna poslovalnica v Ljubljani Jc obja-vila, da je bilo 1. 1946. v Sloveniji 88 koncertnih prireditev. To so bili večji koncerti z resnim umetniškim sporedom, kajti kulturnih večerov je bilo izven tega okvira nešteto. Samo v T.iub-ijani je bilo 61 koncertov, v ostalih mestih In večjih krajih pa 27. Simfoničnih koncertov Jo bilo skupno 27, vokalnih 20. koncertov za violino in klavir 9, komornih prireditev 8, itd. Na sporedu teh koncertov je bilo 50 slovenskih, 19 srbskih in hrvatskih, 1 bolgarski, IB čeških, 8 poljskih in 24 ruskih skladateljev. Število
dttvah Je znašalo 42. vseh 88 koncertnih prireditev Je obiskalo 67.144 poslušalcev.
priti na Jati, d u on nikakor ni Šarapov. Zato je bilo IroJit ročcnsko, bi bilo nevarno, zakaj prej ali slej bi utegnilo poiskati vnaprej kakšen tehten vzrok, da bi mogel odpovedati sodelovanje z Nemci v Zarečengku.
Amosov je vedel, kdo izmed zarečenskih komunistov jo približal svojemu domu in untavi. ]« ostal v mestu za podtalno dele to kdo iz mestnih' pro-t ..u,.; „s tictavìi kt,v.es.-ača biva.cev je dolžan skrbel, za zvezo s partizanskim odre-

k’Amosov se
pri lesi. Promet na ulici se ni ustavil. Strašna nesreča se je bližala mestu z vsako uro, v pričakovanju ; nesre-j če, pripravljen, da ji pogleda v nei, je ta mimi, priletni ! mož ostal v Zarečengku,
Nemci so prišit dva tedna pozneje, ko se je sovjetska vojska umaknila na ukaz poveljstva na vzhod in Sd utrdila na novih postojankah. Ko so se Nemci uverili, da je mesto izpraznjeno, so sklonili, da ga »zavojujejo« kar . najbolj šumno. Okrog pete popoldne so pridrli v mesto motociklisti in divje streljali iz avtomatskih mišk Kakih dvajset minut so se podili po ulicah, nekaj kričali s pijanim* glasovi, razbili z izstrelki iz ožbena ckna velet:ž-tiicc in nekaj oken v stanovanjskih hišah, ustrelili neko dekletce, ki je prestrašeno skočilo iz neke maduie h;“;oe ha ulici Belinakega, nato so sc utaborili na. trgu v pričakovanju kdo ve česa. Na ulicah ni bilo žive duše Nekateri stanovalci, ki so ostali v mestu, so so zatekli v kleti.
Pozneje je slavnostno vkorakala v meglo pobota. Z razgrnjenimi zastavami in razločno poudarjajoč k;rak so Nemci oholo korakali po mestnih ulicah v takta bobnečega nemškega marša. Spredaj, pred vojaško, sodbo, sest peljali, stoje na odprtih avtomobilih, kinooperater}' in snemali »zavzetje Zareče nuka«. Na režiserjev uk a so vo jaki pridno bočili prsi, zmagoslavno nakremž'li ustne in s podvojeno vnemo udarjali sloveči »gosji korak«
Zs pohoto »o prišli tanki, nekaj časa za njim p.i so pri-ùrveli avtomebili s štabnimi oficirji.
Ko je bila cei-cmonija slavnostnega vhoda nemške vojske končana, sta Amosov in njegov »nečak« k’ je bil oblečen še vedno v isto železničarsko uniformo, pristopila k skupini oficirjev na trgu. ki jc obstopita priletnega, o-bilnega generala z monoklom na očnici ki ic bila vdrta kakor pri mrliču. »Nečak« je na tdiem nekaj rekel nekemu oficirju, nakar je ta takoj stopil h generalu. General jo molče poslušal oficirjevo poročilo, neodločno pregibal ustnice, nato pa jo dal znak z reko. da ie pripravljen sprejeti ip poslušati moža- »Nečak« in Amosov sta prt-i «topila h generalu, ki jima je milostno prožil, malo. izsu-1 ^cuo roko
— Dovolite, da se predstavim, gospod general, — jo
ÌZ|:regOvc.l d T5-, pern^Vo Amnftmr. — tl''PS
— O, llerr Speier, — se je milostno nasmedmil getterai. —- O vas mi je pripovedoval oberšturmbanfirer Ilei-j, del. Vi ste prež’ve'i v Itus’i «Scorai celo mletje, bai?
— No, recimo, da ni bdo stoletje, vsekakor pa mnogo let. — je odgovoril Amosov.
Ko je pozdravil »nečaka«, se je general poslovil od Ujcga in Auiosova in ju povabil, naj-.prideta zvečer k .nje-, hm, ko se bo štab nastanil.
Amosov in »nečak sta šla domov. »Nečak, ki jc bil glino vesel, ker so prišli Nemci tako kmalu, se je napil in 'egei spat. Amosov jo šel v vrt, da bi pokadil cigareto-dejstvo, da je bil gelerai obveščen o Hansu Speierju, ga ie nekobko skrbelo.
»Očitno jc, — je pomislil Amosov, — da so generala s bravo nemško natartfino«tjo opozorili na Hansa Speicr-Ja, to se pravi, v Zarcčensku živi tak in tak človek. Toda kdo nieki je oni oberšturmbanfirer lleidel in kaj mu je Stiano o Hansu Speierju, razen da ve za njegovo ime? Ali je Šarapov pri zaslišanju v resnici vse povedal, ali ba je morda zatajil kaj važnega?...
Amosov se je zamislil tudi o tem. kakšne namene u-'«gnejo imeti Nemci s Šaranovom—Speierjem. A’i ga na-btiavajo uporabiti za mesto župana, načelnika policije,
pa mu mislijo poveriti vohunske naloge hi ga pred-sbtV'iti v sovjetsko zaledje? Da bi tu ostal kot župan v Za-
doni. Tistega večera, ko se je poslovil od svojega' pred stojnika; mu je ta povedal, da more držali zvezo s partizanskim odredom preko stare učiclj'ce Anastasije Ni-kitične Egorove ali preko 'njene hčerke, mlade živinozdravnice Sure- Prav tako, sta bili onidve opozorjeni na Amcsova, k! ga do tedaj nista poznali-
Ko si je natančno začrtal svoje nadaljuje ravnanje >n bližnji razgovor z generalom, se jo Amosov vrnil v hiš* iz zbudil »nečaka« Ko ga je pogostil s čajem, ga je spomnil. da je čas iti k štabu.
. Ód nemško straže, stoječe na trgu, sta Amosov in »nečak« zvedela, da se je štab nastanil v poslopju mestnega sovjeta na glavni ulici. Ko sta prišla tja. sta povedala svoje ime in sta kmalu smela stopiti v poslopje-
Generala sta dobila pri večerji v kabinetu predsednika mostnega sovjeta- Milostno se jima je nasmehnil in ju povabil, naj sedeta. Dokler je general z dobrim tekom pospravljal jajčno jod, mu jo »nečak« podrobno razložil namen svojega prihoda v Znrečonsk hi rekel, da ni računal ko so ga poškili iz Moskve, da. bo lake kmalu v družbi nemškega generala.
O, da, — je rekel s samozadovoljnim nasmeškom general in si otrl usta s prtičem, — ta operacija se nam je sijajno posrečila. Glavno povc’jstvo je zelo zadovoljno s tempom napredovanja Bes je. da smo imeli na prejšnji črti velike izgube, toda bile so vredne tega skoka na vzhod-Sicer ,/a to ni več važno. Predvsem jc .treba uvesti red v mestu. Pri tem delu računamo na vas. gospod Speier. Gospod lleidel vas je nameraval napraviti" za župana m sta. Vi živite tu odavna], imajo vas za Rusa in ste slednjič še predstavnik mestnega razumništva- Vi ste kakor nalašč za to mesto.
— Pripravljen sem izvršiti vsak ukaz. — je odgovoril Amosov, — in sem hvaležen vam in gospodu Hcidelu za zaupanje. Preden pa se lotim te naloge, vas prosim, da poslušate moje pomis’eke.	,
— Prosim. — je rekel general- — Rad vas bom poslušal-
— Stvar je namreč ta, — je začel Amagov, i— oko postanem župan v Zarcčensku, me bodo takoj imeri za nemškega agenta. V najboljšem primeru bodo mestni prebivalci videli v zemljemercu Šarapovu izdajalca. O tem bodo kajpak kmalu zvedeli tudi v sovjetskom zaledju in mo bodo vnesli v tozadevne spiske. Gospod general, ali se je splačalo držati tu trideset lot specialno izučenega oficirja nemške obveščevalne službe in ga tako skrbno prikrivati aamo zato, da bi postal župan okrajnega mèsta? Oprostite mi mojo predrznost, gospod general, •'ondar se mi zdi. da bi bita prevelika čast za neki ZmččcnSk, oko bi dobili za župana kadr.skega oficirja nemške vojske, obveščevalca s tridesetletnim službovanjem! Danes ji' Za-rečensk važno frontno mesto, kakšen mésec pozneje p;t bo stalo globoko v nemškem zaedju- Kakšen smisel ima. da bi ne tu pustili? Morda pa mislite, da jc Hans Speier tako sfar da ni siv soben za kaj ve«?
V tem, kar govorite, je veliko pametnega, Speier. in osebno se jaz strinjam z vami. Toda stvar je ta. da vi niste v moji službi. To vprašanje naj odloči gospod HeL de!, ker je tra stvar v njegovem področju. Zlasti, ker vas dobro pozna, kolikor jaz vem-
— Odkod? — sc jc nasmehnit Amosov. čeprav mu ni šlo prav nič na smeh- — Odkar živim v tem mestu, vendar nisem vidci nobenega, Nemca!
— Morda se motim, — je odgovoril general, — toda gc»pod lleidel vas je videl v prejšnji vojni v Peterburgu. Sicer mora priti v kratkem semkaj in tedaj boste sami ugotovili, kje in v kakšnih okoliščinah sta go videla,
V Peterburgu! . • Amosov si je mrzlično klical v spomin vse, kar jo Šarapov pripovedoval o tej dobi svojega življenja.. Gatòtanka zrakoplovna šola, brezuspešni napon polastiti se načrtov »II a Muroriira«, znanje s Sikorskim. Nosterovim, Utočkinrm, začetek vojne, premestitev v Peterburg, delo na rusko-baltškem zavodu, revolucija .. . Vrag ga vzemi, Šarapov! ni črhnil besede o kakšnem Ilei, delu! In če sta se zares videla, ali si jc la prekleti lleidel zapomnil obraz š-trapova-Speierjatj'CM tedaj je minilo toliko let. • •
Medtem ko so ge v Amosovi glavi pletle le misli, se je general razgovarjal z »nečakom«.
Razgovor je prekinil adjunt, ki je stopil v sobo in glasso» poročal:
— Oberšturmbanfirer gospod lleidel!
General se je prijazno nasmehnil in vstal. V sosednji sobi je pod nekimi težkimi koraki zaškripal pod in vstopil je težko stopajoč zelo debel, ne več mlad človek 2 ženskim, zabuhlim obrazom in majhnimi prašičjimi očmi. Ogromni trebuh se mu jc tresel kakor vime, kratki debeli vrat, za katerim jc ®Uoval in poskakovat rdeči tilnik je (ičal v trdem, stoječem ovratniku.
- Zdrave, Herr lleidel. .. je izpregovovj! general.
Zelo me ve&tdi; da vas vidim.
— Tudi mene veseli, — je odgovori.! lleidel z vii» kim, skoraj ženskim glasom. Uff.,. Presneto sem so tr-pehal::: Po teh azijatskdh cesia h:: »admha« jih jc ko»
, maj zmogel..
— Sedite in oddahnile so, • je rekel gonevak -• Medtem pa dovolite, da vam predstavim vašega šturoga zimra-* ea — Hansa Speiorjn..
Amosov se je približal Hcidelu in mu gledal naravnost V obraz. lleidel ee je obrnil k Amosovu tako živahno, kakor bi nihče no pričakoval spričo njegove debelosti, se zarežal, da, so se zabfiskali zlati zobje v njegovih ustili, ih. mu prožil obe roki. Heidelovi prašičji očesci sla sc z zanimanjem in ostro radovednostjo zabodli Amosov u v Obraz, nato età preleteli po vsej njegovi postavi, kakor da jo otipavata,
—, Da ste mi zdravi, Speier, — je zapiskal z vedno Istim glaskom, ki je bil živo nasprotje z njegovo ogromno postavo, — kako naglu beži čast Moj bog. kofiko let je minilo!.. Toda dobro se vas spominjam, dragi prija» Udj Nepozabni so spomini mladosti kakor ljubezen in sladki med Da, sladki! No, dragi prijatelj, .stopiva bliže k luči, k oknu. moram vas dir,bro pogledati,.. Ugotavljajoč, kako se je •izprcmenil rrijutelj, ki ga nisi videl to’iko časa, šole spoznaš, kako si se sam izpi cmeviil..
Kakor ogitaaa žoga se je lleidel pognal z nastanjaéa» prijel Amosova za roko in ga povlekel k oknu, ker se te v sobi žo začela mračili.
11. Osebne zadeve
Kakor smo že p..vedali, so je Ploluikov seznanil » ètf* ro Egorovio še pred vojno v Moskvi. Seznanila »la se v Darku kulture in oddiha na josentskem kanievalu moskovskih študentov. V parku se jc tedaj zbralo na tisočo ljudi. Pio kočertu v ogromnem »Zelenem teatru« ee je začel praznični karneval. V zvezdno majsko nelro so sikajoč vz’e.tale od vseh koncev parka raznobarvne rakete, na plesnih ploščadih p» »o se oglasili plesni orkestri. Nad drevoredi so »aptasali in se zavrteli umetelni ognji, odsevajoč na gladini tiho reke. K močno razsvetljenim plavajočim gostilnicam so neipiestano plule okrašene ladjice in čolni z raznobarvnimi lampiončki na krmi. V umetnih jamah Zabavnega vrta so odmevali veaeEi vzkliki mla-diine. pri gugalnicah, vrtiljakih in strmoglavih padahri-kih pa je bita smeha in razposajenega vjaija.
^:x;:c€»»«:o:0OTOocooa:xx::o::o:x:ra



v. 'j1!' Medtem so se vrnili Usti, ki so si Slf na Dimačevo prlgo-Ua lariie ogledat nasprotni breg in spoioSlli, da na tisti strani ■r, Sftegu n, sledov Človeških stopinj, črnobradce je izmotal kr Vei-,u iz kožuha kroglo, |o primerjal z Dlmačevlmi naboji s* razhudil: ,
’Ali ni ta dokaz dovolj jasen? Izstreljena krogla je Istega 'a kot tvoja.
„ty”T°da morilec je tudi name streljal", se je branil Dima«, ‘'^glejte mojo ramo".
*art,akSen morilec? Vražja škoda, da te ubogi Joe ni bolje

«de|
fKtè*

.j^. oddal svoj poslednji 'Strel!"
59. Črnobradec je n ad a Vi e v al: ,,Vse je jasno, fantje, samio eno nam je storiti . . /*
.Dimača je oblil mrzel pot. Poslednjič je poiskusil pregovoriti robatega moža, da bi ili natančneje pregledat nasprotni breg.
,,àe enkrat, se mi utakni v besedo", ga je ta nahrulil, ,.pa ti vse zobe polomim. Ko boS vpraSan, tedaj odgovarjaj Smo poštenjaki in ravnali bomo, kakor zahteva zakon." Obrnil se je k‘ tovarišem: ..Zvežite tega lopova. Videli smo vse kar je treba in lahko bomo tako pričali, da bo visel."
i
60, Naložili so mrliča na sani in nadaljevali pot. Kake tri ure potem, ko se je zmračilo, so dospeli do male naselbine. Tu je Dimač zagledal nekaj 'nedavno zgrajenih koč, ki so se gnetle okoli večje in starejše. Pred to so se ustavili ter ga gnali vanjo. Ob medli svetlobi je Dimač zagledal mladega hrusta z ženo, ki so jo imenovali Lucijo. V petih minutah so se zbrali v koči moški naselbine. Bilo jih je 3?. Prezirljivo so ga merili in zasramovali. Zvezah so mu ■« noge In ga porinili v kot.


Pred ženskim kongresom v Pragi
Na prihodnjem sestanku Mednarodne Zveze Demokratiinih Zena v Pragi bo sodelovala tudi delegacija Antifašistične Slovensko-Italljanske Zenske Zveze iz Trsta in Julijske Krajine. Velike važnosti je za nas, da se bodo naSe žene, ht so se dolga leta borile proti fašizmu in za tivojo zakonite pravico, srečale z ženami drugih narodov in držav, s tistimi ženami, ki so se in se še vedno bore za iste cilje. To srečanje med ženami različnih narodov bo omogočilo izmenjavo idej. Izkustev in teženj ter bo Sene vseh narodov 5e bolj zbližalo v skupnem razumevanju	•
Naše žene, ki so se udejstvovale v vseli akcijah, usmerjenih zoper naše sovražnike in katerih cilj je bi! čim bolj pomagati otrokom, bolnikom ter vsem pomoči potrebnim, morajo na ta sestanek prinesti jasne misli in načrte. Vse Ideje, ki so jih gojilo že dolga leta In lei so v zadnjih letih dozorele tako, da so vklesane v srcih naših mater, govore o naših žrtvah, o žrtvah vse. naše borbe, ki so jo naši nasprotniki zaničevali, k! jn Se danes skušajo ........................ rt t iti'M l m;iiì;ii:i: i i :l il :M i.
KU HINJA
preprečiti, da bi naši otroci in matere ne uživale tistega miru, ki je v življenju potreben.
Prav gotovo so želje naših mater tudi želje mater vseh držav na svetu In sovražnik, ki jim nasprotuje, je za vse isti. Zato je vsaka izmed nas prepričana, da se bodo vse žene sveta na Kongresu sporazumele in da bo vprav ta sporazum osnova konkretnih sklepov, ki jih bodo sprejele.
S temi mislimi se žene pripravljamo na pot v Prago in prosimo, da bi nas v teh odločilnih trenui’ •1 našega življenja in naše zgodovine, v katerih se odloča bodočnost našega ozemlja
In nas samih, podprle vse žene. ob globljem spoznavanju problemov drugih dežel bomo moglo trenutno moralno, nekoč pa tudi materialno podpreti njihove žrtve.
Pover ti hočemo vsem, da bomo uničeni, Če se ne obnovi naša Industrija, ker izključno trgovski Trst pomeni za naše delavstvo in za vse Tržačane nužnost all izseljevanje; za naše žene bi pomenil lo bedo in trpljenje, življenje naših otrok bi bilo uničeno. Oe ne bo nafte mesto kmalu rešeno sedanjih nevzdržnih razmer, če ne bo ZVU čim prej nadomestila oblast, ki bo ščitila interese Tržačanov, bo naše mesto obsojeno, da pogine pod pritiskom tujih gospodarjev. Pod poginom mesta razumemo uničenje vsega tega. kar predstavlja njegovo bogastvo tn ponos: industrijo, ladjedelnice, ki so bile vir življenja za veliko večino prebivalstva, direktno ali Indirektno.
Velika važnost Kongresa v Pragi je za nas v tem. da bomo mogle prvič pred vsem svetom Izreči svoje misli v obrambo naših najvažnejših Interesov, v obrambo pravic naših otrok, edinstva In bratstva vseh žena in narodov sveta.
il'il'il l 'l il 'l 1 li Mul il' rirTiritilMliMi l::lill),li.l rimm. I'[|;jlrl::l!!ll.rinj:l.il.:li Ml:|:llill!lllll!!llll!!ll;l!:l;!l].|' l ;l:it ir;M t;;l :i Ml.l .M I I, 1.1! I l I I 1 :t ITI. I I; II
LJUDSKI ZDRAVNIK
SKORBUT
Pala unite in unitele v raznih dtrnlah. Staro amerško navodilo-	----
Potr obujemo: 1 rnleka. mao kvasu, sol, 2. jajci. 2 žlici sladkorja. 2/4 bkodc-lice presejane moke malo muškatnega oreška,
žličko vanilje.	------
Priprava: V mleko zdrobimo kvas. dodamo sol, jajčka, sladkor, orešek vanljo, nazadnje pa še moko Vse to dobro umešamo. nato pa postavimo na toplo da vzi-d V’h" amo tekoče tesm ne mešamo t 111-več previdno zajemamo z majhno zajemalko ter vlivamo na razbeljeno maščobo kakor navadne omlete-
Krompirjeve omlete.
Krompir operemo in olupimo ter ga takoj vtaknemo v mrzlo vodo. da ne postane rjav Krompir nato nastrgamo in mu hitro dodamo eno utepeno jajce ter p«>-nw'omo K emu še ž 'o m. ke- n”i- in popra, pa morda še neka5 kapljic čebulnega soka ter toliko mleka, da dobimo precej gosto testo. Pečemo jih kot navadne omlete.
Francoske palačinke-
Mešamo 3 rumen ake. katerim dodam« Slico sladkorja, po! ž.’čke soli m pol skodelice mleka. K temu še pol skodelice presojano moke. malo raztopljenega masla in ko imamo vse dobro umešano, dodamo še sneg 3 beljakov. Pečene namažemo z mannelado ali modoni.
Češke omlete.
Potrebujemo: skodelico mlačnega mleka. 2 dobro utepeni jajci eno žličko drobno sesekljanih limoninih lupin, malo kvasu, % skodelice presejane moke In žlico sladkorja	---- ~
Kvas namočimo v mlačni vodi in ga dodamo mleku in jajcu Ko smo vse zmešali dodamo mnko dob^o ot^rsamn m pstavimo toplo da vzhaja. Tudi tu ne smerno testa več mešati, ampak previdno zajemamo z žlico in ulivamo male ermi e tke v nonvico,
Meko z jajcem za bolnega otroka-
Potrebujemo: 1 jaice 1/8 1 mleka, žličko sladkorja in vaniijno esenco.
Priprava: Medtem ko utepamo jajce, dolivamo počasi mleko in kar naprej utrpamo Dodamo sladkor in vaniljo, napravimo trd sneg in ga rahlo umešamo v mleko in jajce.
Koač-
Vzemi 1 kg belo moke, polovico pee. praška in malo soli. V poliiterski lonec deni 2 celi iajci, en rumeirak, 3 kozarčke žganja, nakar dodaj vina, da je lonec poln. Iz vse mase 'napravi gladko testo-1/2 kg sala zinoljeno in pustimo, du se ipalo ogreje (ne na Ognju), da z njim lahko mažemo ter ga razdelimo na 3 dele.
Testo zvaljamo za prst debelo in ga namažemo s prvim delom sala. Nato testo zrežemo tako, da dobi obliko krožnika, od katerega se širijo ma vse strani deli testa kot žarki. (8, 9' Posamezne dele vržemo skupaj in testo .znova valjamo ter pomaženo z dmgo polovico sala. Tudi to pot napravimo kot prvič, isto po-mov'mo v tretje.
Z razbeljenim nožem razrežemo testo v majhne pravokotnike, ki jih polnimo Z marmelado in zapremo kot knjigo.
Po’ožimo jih v vročo pečico, kjer se po-6ejo t/4 ure, da lepo zarumene. Ko so gotovi. eo rahli in so videti kot odprta, knjiga.
fogosto slišimo govoriti o Skorbutu In ventar večina ljudi nima jasne predstave o tej bolezni. Zato je koristno, da se seznanimo s pojavi, ki so posebno v zadnji vojni zavzeli velik obseg. Le malokdo ve, da je Skorbut, krvna bolezen, ki nastopa pri enostianski prehrani ob pomanjkanju vitaminov. Skorbut, spada med bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo avitaminoze; tej bolezni zapadejo ljudje, ki Iz katerega koli vzroka ne uživajo zelenjave ali vsaj ne v zadostni meri. V zelenjavi se namreč nshajajo vitamini, Id so poleg treh temeljnih hranil, beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob prepotrebni za pravilno biokemično ravnovesje v našem organizmu. Skorbut se javlja navadno v Ječah, v taboriščih in na ladjah, pa tudi v vojski v posameznih primerih ali pa kot prava epide-hči j a. Umevno je, - da še bolezen javlja bolj pogosto pozimi in da izgineva spomladi ob prvi zelenjavi.
Najbolj vidni znaki obolenja na Skorbutu se pojavijo na cUesnih. Dlesni postanejo rdeče
zatekajo, razpadajo In 6b najmanjši ranitvi krvavijo. Značilno jo, da se v razpadajoči dlesni zbira gnoj In da ima bolnik zopern duh iz ust.
Pri Skorbutu obstaja tudi splošno nagnjenje h krvavitvam. Tako n. pr. često opažamo krvavitve v globljih plasteh meč in podkožne krvavitve na spodnjih okončinah. Pri otrocih in mlajših
«»M««*,•■•«•«■•■«••i
2«.
Žarnica, ki jo komaj če brlela, je dvakrat, trikrat pomežiknila, se naveličal In ugasnila. Večjega veselja ne bi mogla napraviti otročajem. Smejali so se, vriskali, skakali od tal in drug na drugega.
A vodnica jo pozirala električne muhe. Posvetila je z ročno svetilko In začela spravljati navdušeno mladež spat Lue je bil prideljen sobi, kjér sta domovala Stefan in „sinko Debelinko". Ta večer so imeli tekmo, kdo bo prej v postelji in so radi tekmovali, ker so obleko lahko kar pometali a sebe. Toda spati s« ni dalo.
„Kaj bi počeli?" vpraša „Debelinko".
„Strašit pojdimo!" svetuje I.uc. „Prvi In drugi strah!"
Že sta pokonci. „Debelinko" hoče biti prvi strah.
„Prav", pravi Lue in tnu vrže rjuho čez glavo.
„Kakšen je pa drugi strah?" sprašuje „Debelinko", ki se slabo počuti pod rjuho.
Lue mu pojasni, da si ovije glavo z belo brisačo in si ogrne dežni plašč.
„Potem sem pa rajši drugi strali", se odloči „Debelinko" in odloži rjuho. Lue mu prigovarja, pa se „Debelinko" noče vdati.
„Torej štejmol" predlaga Lue. „Kdor bo prvi ,dùrak‘ bo prvi strali".
Debelinko sicer ne ve, kaj je to, a soglaša in Lue šteje na vsak zlog sebe in tovariša:
Meždut) nami durakaml,) jest adin baljšoj») durak.
Kazi), dva tri, eto“) vjernoš) tl!
,Durak' jo „Debelinko" tn mora spet ogrniti rjuho.
27.
Prvi In drugi strah lezeta počasi, Uho v sobo St. 7, kjer je nekaj drobiža! Vse gre po
t) Med, »> bedaki, d) največji, *) eden, #) Ut
M, «) gotovo.
ljudeh povzroča Skorbut tudi motnje v rasti In v razvoju kostnega ogrodja. Zgodi se namreč, da pride do krvavitve med kostjo in hrustancem na spodnjih rebrih, kar ima za posledico razširitev spodnje odprtine prsnega koša In pojave, ki so podobni angleški bolezni ali rahitisu.
če bolezen pravočasno ne zajezimo, zna imeti še težje posledice. Gnojenje diesiil se šiil v globino in pri Izginevanju čeljustno kosti, v 'kateri so nasajeni zobje, lahko nastopi parodontoza, zaradi katere se omajajo in Izpadejo popolnoma zdravi zobje.
Zdravljenje Skorbuta je enostavno In kaže navadno takojšnje tn presenetljive uspé-hé. Obstaja pa v enostavnem zaUžiVanju onih snovi, katerih pomanjkanje je sprožilo bolezen. Torej v obilnem zaužiVšbju zelenjave. Zelenjava vsebuje antlskorbutni vitamin C, katerega Je največ v salati, špinači, korenju, karfioli, česnii in posebno v sadju. Od vsega sadja je najbolj bogata na vitaminu C citrona. Vedeti moratttb tudi, da se s 'kuho V Jirecejšni meri urilči 2a organizem potrebni in koristni vitamin C. Zato je koristno, da zauživamo zelenjavo surovo. Seveda moramo pri tem vs-lej skrbeti da zelenjavo pod tekočo vodo temeljito operemo.
Vsakdo naj izkoristi poletne mesece In naj obilno zauilva sadje In surovo zelenjavo.
Dr. H. R.
jr o že r* ii ix o k
sreči, na hodniku ni nikakega nadzorstva. Odpreta vrata v spalnico, stopita naprej In obstojita. Nekaj časa je vso tllio, potem pa vpraša plašen glas:
„Kdo Je?"
Nič odgovora.
Se drugič, še bolj v strahu:
„Kdo je?"
Oba strana stojita molče, potem se počasi pomakneta naproj.
Kakor bi veter potegnil skozi spalnico: vse so poskrije pod odejo. l.uca lomi smeh, tiho v potiska „Debelinka" pred seboj, čeprav sam ne vidi dobro, kam lezeta.
„Debelinko" se nekam zatakne z rjuho, vleče in vleče, pa ne more naprej.
„Orkofiks!" mu uide v jezi. Potegne močneje, nekaj se prevrne, zaropota in zažvenketa obenem. nekaj se je razbilo, steklenica ali kaj.
„Orkafiks strašil" se začuje tam s postelje v kotu. Glas dokazuje, da je prišlo največje olajšanje. In zatem smeh, veliko veselje v Jeruzalemu.
Drugi in prvi strah sta urno odnesla kračo.
28.
Morje jo čisto in. mirno, gladina se blesti v predpoldanskem , soncu, kakor daleč nese oko.
Lesen pomol je zasedla kolonijska četa „Jadrana I.“.
v«;
•1 a ■
S AH
\V
■ IB «
HAI
Za naprednejše spremljevalce naše Šahovske rubrike prinašamo zanimivo partijo, v kateri le najizkušenejši j ugoslovanski šahist velemojster Ur. Vidmar Milan premagal zastopnika JA mojstra Miliča na turnirju za prvenstvo Jugoslavije. Dr. Vidmar Je univerzitetni profesor v Ljubljani tn jo šahist svetovnega slovesa, -Svetu jo znan tz 1. 1911, ko je na močnem turnirju v San Sebastianu osvojil tretjo mesto za Capablanco In Rubinsteinom. Poslej se jo udeležb številnih turnirjev po svetu v Londonu, Hastingsu, New i’orku, Semmeringu, da l omenim samo najznačilnejše! Povsod je bil eden resnih tekmecev za prvo mesto Po drugi svetovn vojni se je udeležil turnirja v Groningenu na Holandskem. Tu je prvič odpovedal. Angleška revija „Caess" je pisala, da so vzrok neuspehu leta. Sam dr. Vidmar tzga ne prizna in pravi, da jo še pri polni šahovski moči. Pričujoča partija mu daje prav. IftanS je duhovito in podjetno.
Španska otvoritev.
Bell: dr, Vidmar	ćrni: Milič |
Zagreb,	november 1946.
1. e2 — el	c7 — e5
2. Sgl — f3	Sb8 — cS
3. Lfl — bG	a7 — a6
š. LbO — a4	Sg8 — f6
5.	0 — 0	Lf8 — 07
8. Ddl — e2	b7 — b5
7. La4 — b3	d7 — d6
#. a2 — a4	Lc8 — «4
». c2 — c3	0 — 0
10. h2 — h3	Lg4 — d7
H. a4 — a5	Ld7 — 06
Sedaj, ko si je	beli z 11. a5 onemogočil
akcije na damskem	krilu, bo črnemu prav pri-
àia odprta f-linija.	■
32. Lb3 X e0	f7 X eC
13. U2 — d4	eS X
14. e3 X M	Uda — d7
15. Tfl — dl	TaS — e8
18. Sbl — d2	sfa -5 lis
17. Sd2 — b3	Lc7 — d8
18. Sf3 — el	.X Dd7 — 17
19. Sel — d.1	e7 — e5
20. d4 — d5	Sefi - l>8
21. g2 — g3	g7 — g5
črni je že v očitni premoči. Njegove figure	
so aktivne Odprta f-linija je težka pretnj»	
za belega.	
22. Lel — e3	.. Ud8 — 16
23. Sd3 — b4	*	Kg8 — ha
Take poteze pomenijo, da’'se črni pripravlja	
za napad na kraljevo krilo nasprotnika.	
24. Sb3 — d2	Tf8 — gO
r 25. kgl — h3 ,	Tga — g7
26, Tdl — Cl	. ,	Tea — l?8
27. Le3 — a7	‘,C7 — C5!
28. La7 X bs	. . tga X b«
29. Sb4 X	TbB — as
Beli je sicer dosegel svoj cilj, dobil je kma'	
ta, toda'njegove figure slabo stoje.	
30. Saè — c7	Sh5 — f4!
Crni noče vzeti konja na c7, ker izgubi ko-	
n j a na h5.	
31. g3 X f4	rm x c7
32. D“3 X bs	eS X f4
2-. Sd2 — C4	Pc7 — e7
34. £2 — f3	g5 — g4!
Presenetljiva poteza, ki razvpzlja pozicijo z®	
vdor črnih figur.	Velemojster Izvaja nap»»
Izvrstno.	
35. h3 x e*	LfO — d4
38. Kh2 — h3	Tg7 — gR
37. Tel — hi	Tn3 — g8
38. Sc4 — df	De7 — h4-f,'
In mat v naslednj	potezi.
Zagrebška publika je bila nad dobro igr0 n2-letnega velemojstra tako navdušena, da )e začela po tem efektnem zaključku partije spontano ploskati. Zasluženo!"
Lue ima opravka skače po glavi v vodo, plavači in nepiavači, ki imajo veliko večino, ga občudujejo.
Nauči nas plavati!" ga prosijo.
Zakaj ne, le v „tečaj" naj se prlglasijol hi jih Jo v trenutku osem v tečaju. Sklenejo, da jih bo Stefan opoldne napisal po abeced*-
„Voda Jo tvoja dobrotnica", razlaga I-uc; boj se je!"
Tečajniki so uvrstijo v vodi. Lue počene prC<* njimi, da ga voda pokrije.
„Vsit" ukaže, ko sj>et vstane In osem g1* je hkrati pod vodo.
Petkrat ponovijo. Zadosti!
„Odrivi" ukaže Lue. „Kdo zna odriv? Nlh* če?"
Vstopi so na rob pomola, stegne toke, pl** pogne se In požene v morje.
Kakor žabe poskače tečaj za njim-Ponavlja naj se. vsak naj se čim bolj 0<lrv* z nogami, do bo delj na vodi! Kmalu jih sama nosila I
Ko bi vodnica le še kaj dolgo občudovat» tamle čoln In naše mornarje v njem! Teč»l ima 80 lepe trapelici
CRNI VRH
Zgodnji smučarji na poti
M O C UK E Y
IVA ]L.]E]i:»U
84., 85. In *6. januarja eo s« v Ljubljani vršile tekme za državno prvenstvo v hockey u na ledu. Tekem »o se udeležila 4 možtva in eicer; F. D. Crvena zvezda Iz BeoE!fld“. F. D. Mladost iz Zagreba, F. D. gpurtalr iz Subotice In domaće F. D. Triglav.
Ljubljansko Športno občinstvo je z napetostjo sledilo tekmam in že posebej tekmi med domačim Triglavom in zagrebžko Mladostjo, ki sta bila rivala za prvo mesto in, je razhku med igro prvih dveh možtev in igro Spartaka in Crvene zvezde bila zares izrazita.
V	Tabela ob zaključku tekem:
1.	Mladost	8	8	0	«	31'	:	«	«
2.	Triglav	8	2	0	1	20	:	5	4
; ‘r8. àpartak	3	o	1	0	2	:	20	1
4. Crvena zvezda	8	0	1	0	1	:	20	1
FD Mladost : FD Triglav 4:0 <1:0. 3:0, 0:0). Borba med moštvi zagrebške mladosti in ljubljanskega Triglava je bila najlepéa tek irai in morda najlepša, kar jih Je kdaj ljubljansko občinstvo videlo.
V prvi in drugi tretjini je bilo zagrebžko moštvo stalno v premoči. Igra je bila ves čas živa in kljub premoči gostov se je stalno menjavala, žele v tretji tretjini so domačini prešli v oster napad in bili v stalni premoči do konca igre. vendar niso uspeli, da bi preprečili poraz.
Zagrebška prva napadalna linija: Tomič —-gtipetlč — Miočka je zares resna napadahia trojica, ki se gotovo sme in more meriti tudi z resnejšimi tekmeci. Iz vse igre je jasno videti, da je zagrebško moštvo v času vojne napredovalo; dočim se ljubljanskemu moštvu pozna pomanjkanje treninga med vojno in tudi izguba nekaterih najboljših Igralcev.
Najboljši mož na terenu je bil in«. Tomi«, član zagrebške Mladosti, ki je kljub ljubljanski obrambi zabil vse štiri gole.
ljubljanski napad pa ni mogel uspeti Kljub požrtvovalni igri in to po krivdi igralcev, ki so igrali popolnoma nepovezano, brez Kombinacij in je vsak vlekel po svoje
Pri vsem tem pa' moremo reči: četudi je zagrebško moštvo zaigralo zelo povezano in živo igro in si je tudi zasluženo priborilo prvo mesto na tabeli in državno prvenstvo za leto 1947, Je rezultat 4:0 le previsok in bi domače moštvo le z malo bolj organizirano obrambo lahko preprečilo tako visok poraz.
Omenjene tekme so nam pokazale, da ima jugoslovanski hockey na ledu zares dobre igralce in prepričani smo, da bo v prihodnji se-zoni pokazal svojo sposobnost ne samo na domačih tleh, pač pa da bp delal «ast svojim barvam tudi na tujem ledu.
Ld O MAČA ŠPORTNA NEDELJA-!
Zaradi nepričakovanega mrzlega vala 8 snegom so bile v nedeljo vse športne prireditve Zveze društev za telesno vzgojo odgodenc. Na sporedu so bile samo smučarske tekme na Livku, pri katerih bo želi največ uspehov domačini, ki so pobrali skoraj vsa prva mesta, Odgođene pa so bile vse nogometne tekme pokrajinskega in okrožnega prvenstva, tek ter. drn In strn, kolesarjenje čez drn in stm in drugo. Tudi v italijanskem nogometnem prven-stvu je bilo odpovedanih več kot polovico tekem Skratka, močno okrnjena športna nedo-Ija.
V italijanskem prvenstvu je bilo odigranih samo <> tekem. Triestini je n« domačih tleh uspelo doseči neodločen rezultat proti Genovi, Torino pa je v Milanu porazil enajsterico Milana. Rezultati: Triestina—Genova 0:0, Tortno— Milan 2:1, Bari—Fiorentina 1:0,' Lazio—Alessandria 8:1, Napoli—Sampdoria 1:0, Joventus—Livorno 2:1.
Italijansko C prvenstvo pa je dalo tele rezultate: Edera—Itala 2:0, Ronke—Cividale 2d), Pierls—Sangiorgina 1:0, Baici—Krmin 8:2, Cer-vignjano—Sv. Ana 3:0.
Akademsko smučarsko prvenstvo
V	Pavosu se je končalo akademsko smučar-sh« prvenstvo. Zmagala je avstrijska reprezentanca, ki je doseglo 14 točk; druga je Češkoslovaška 13.5 točk: tretja Švica s 13 točkami itd.
V	umetnem drsanju za žon»ke je zmagala Madžarka Eva Baal y z ISO.8 točkami. Tudi drugo mento je pripadlo Madžarki Mariji Saary-
Jevl z 240.4 točkami; tretje mesto pa je osvojil» Cehoslovakinja Kučerkovu z 383.4 tčkaml.
V	umetnem drsanju za moške pa si je osvojil prvo mesto Avstrijec Rada 1 217.1 točkami,
pred Klralyjem (Madžanika) In Dedičem (Češkoslovaška).
Pri tekmah v smuških skokih pa so bili doseženi tile rezultati: 1. Dellekart (Avstrija) *26.7 točk (skoki: «0, ««, 64 m); 2. Taavitsinen (Finska) ,305.7 točk <66.5, 52, «D; 3. Martič (Avstrija) 3*1.6 točk
drobiž
Svetoma prvakinja dosmrtno disk rnU/toirn na. Danska plavalka Kanghild Hvegcrjeva, ki je 44 krat popravila razne svetovne rekorde v plavanju danske plavalne zveze, Je zaradi njenega fašističnega delovanja za časa okupacije, dosmrtno diskvalificiranu.
S oe to eno akademsko prvenstvo v timskih športih. V Davosu se Jo 19. januarja pričelo svetovno akademsko prvenstvo v zimskih športih. Prvi don Je bil na sporedu slalom za moške in ženske.. Med moškimi je zmagal Avstrijec Egon Schiltz v času 1.45.2; drugi je bil Cehoslovak Antonio Spona v 1.46; tretji pa neki švicarski tekmovalec v ■ 1.47.7. Med ženskami je bila prva Avstrijka Truda Bajda Med državami vodi Švica pred Avstrijo in Češkoslovaško. PrvenstVo še ni končano.
proemino Sóvjetske zveze v telovadbi. Le rošnje prvenstvo Sovjetske zveze v telovadbi je dalo sledeče režURate. Med moškimi je postal-jirva k države Serij, med ženskami po Ur-■bantčevu
Obtlnstvo ljubi najbolj Uilikooslntr, V Angliji in »vedski so razpisali njed športnim občin 3tvom anketo o najboljših športnikih. V obel» državah sta bila na prvem mestu lahkoatlftn v Angliji evropski prvak v teku na 5660 metrov Wooderson, v Švedski pa uvettivni rekorder ua tuš* metrov Ousatnfson. Bele za njima pridejo nogometaši, boksarji In ostali.
Slišali smo, da se zde nekaterim naše uganke pretežke. Ta ali ona je mogoče tes nekoliko zavita, vendar pa iz dospelih rešitev vidimo, da imamo opravka z bistrimi rešilcl. ki Jih niti tiskarski škrat ne zapelje. (Da, tiskarski škrat, ta naš sovražnik št. 1, nam jo zagode v vsaki številki. Toda zakleli smo se, da ga bomo ugnali. Bomo videli. .. !) v ostal« m mislimo, da so uganke prav zato, da se ob njih bistri duh. Kdor ni uspel, ko se je mučil z uganko, se pouči ob rešitvi. Jasno pa je, da bomo objavljali tudi lažje uganke.
Žreb je tokrat razdelil nagrade takole:
X. Ivan Leban, Tolmin, Zalog 7.
n. A. Sattler, Gorica, Via Buflolinl U-H.
HI. Drago Uršič, Gorica, Via Trieste 54.
NAGROBNI NAPIS
Na grobu matematika Diofnhta (4. st. po Kr.) je bil tale napis: „Ta kamen krije pod seboj Diolanta. Čudovito — veda njegova sama razodeva leta njegovih življenjskih dob. Imenovali so ga dečka, dokler ni izpolnil ene šestine svojega življenja. Bc eno dvanajstino in pognala mu je brada. Toda počak tl Je še eno sedmino in tedaj šele se je oženil. Cez 5 let se mil je rodil sin. ki je živel le polovico očetovih let. žalujoč za sinom še 4 ieta, se je tudi oče poslovil od tega sveta." Koliko let je torej učakal Diofant In do k8*®1®*3 bda jo bil deček, kdaj mu je pognala brada, kdaj sc mu je rodil sin, koliko let je imel, ko mu Je umrl sin?
Številčnica
1. Predlog, 2. otok v Jadranskem morju, 3. pritok Save, 4- stara doba, 5. industrijski delavec, ». blaženost v budizmu, 7, sveta podoba, *. pesnitev, 8. veznik. — Srednja navpična vrsta: pregovor.
			1	1		
		1	2	1	2	
	3	2	4	5	6	3
3	6	7	5	4	5	6
1	8	7	4	5	6	2
5	4	2	7	6	5	6
	4	J	8	3	6	J
		8	3	6	8	
			6	»		
4
$
<
Kvadratna dvojica
1. plast; 2. drevo; 3. rudnina ; 4. vrh v Julijskih Alpah ; 5. orodje; 6. zanos ; 7. kupna vrednost.
[	1	2	3	4
Kupon št. 4
za nagradno tekmovanje Lj'udskega tednika
Šifrirana anekdota
Pravijo, 1	2 — 34 —	54678 igralec 9	4 1#
7 9 11 4 6 —	12 10 13	9 4	14 2	15 petkronski	16	2
5	6 7 9 4 17 na » 10 9 13 17 7 in ga 9 15 4 6 4 15 za 18 4 1« 7 3. Ko 18 7 ga 9 12 10 2 U 4 9 2 16 13,
6	2 3 — 12	7 8 4 5	3 2,	jim	je 7 1 1» 7 * 2 10	3
2 15: „12 15	287 —	9 15	484	20".
REBUS
SLAVNI IZREKI
1.	Vem, da nič ne vem.
2.	Država sem jaz.
3.	Nc dotikaj sc mojih Krogovt
». Več luči!
6. In vendar se vrti!
d. Obtožujem I
». Kocka Je padla.
8.	Nekaj je gnilega v deželi Danski.
9.	Kar sem napisal, sem napisa).
10.	Za nami vesoljni potopi
Ta uganka se bo najbrž zopet komu zdela nekoliko pretežka. Toda pomagajte 8l med s*» boj, povprašajte nekoliko tega ali onega! Določiti morate namreč za vsak izrek kdo ga ja izrekel ali komu sc pripisuje ali pa kje Ja bil napisan. (Upoštevali borno tudi nepopolno rešitev.) V
REŠITEV UGANK IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE
L KRIŽANK^.: Vodoravno: 1. Lomonosov, ib bis, 19. Kriton, il. du, 12. ud, 14. Fgon (Ervin Klsch), 15. Kirke, 17. Dtogen, 1* Glamoč. 2t. Soror (Pia), 21. slana. 2*. Knin. 23. Skoda, »6. mo(t), 25. lis, 26. okusa, 27. Ruk, 2*. t(e)z(a), 30. stota, 80. Tomo (Zupan), Sl. Kreta, 32. Pariš, 33. Detela, 35. čitalo, 3«. NPfcD«, 37. Nora, 36. A(nlon) V(odn£k), J*. RA, 40. raj ort, 42. kri. 48. Tisa Titel.
Navpično: l. Ljudski tednik, 2. M(artln) K(a-čur), 3. Oregon, 4. Niger, 5. O tua (Župančič), 6. Bon, 7. on, 8. Burma, ». Srečko Kosovel, 1L Diana, 13. Dioniz, 15. klada, 1*. ko, 18. oris, 19. glosa, 21. Skuta, 23. Skota, 24. mumija, 28, Otelo, 87. Sora, 29. sreda, SO. Tatari, 81. k(a)» teri, 82. Pirot, 34. ep. 35. Čopa, 87. nas, 40. Rl(m), 4L T(i)t(o).
2. DOPOLNJEVALKA: Naj lepše darilo mlademu človeku nino knjjge, ampak »vet, kako naj Jih bere.
S. POSETNICA: MUnar,	'
* Irr uj.., i_, i j j*, i u, • i i l i l i , 4». i * i i: rK, m, „.j , , ,
Skrbimo za sadno drevje
Zima gre h koncu in *e se ozremo po naših sadovnjakih, opazimo skoro povsod, da niso bila izvršena glavna jesenska In zimska opravila. Kako donosno je, posebno za obalni pas in na Krasu, sadjarstvo! Trst konzumira letno ogromne količine sadju. Cene sadju so zelo visoke in vendar sc sadjarstvu niti od daleč ne posveta tiste pažnje, ki mu pripada.
Predvsem opažamo, da sadje ni pravilno obrezano, starejše sadje pa je polno nerodovitnih mladik (poganjkov). Drevesna krona je pregosta in po drevesih ne manjka suhih vej, mamu In lišajev. Na glavnem steblu in vejah še nit odstranjena razpokana drevesna skorja. State suhe veje, mah, lišaji in skorja sp prava gnezda raznega škodljivega mrčesa in glivic, ki povzročajo različne bolezni, čas je, da staro nedonosno drevje, ki se nahaja po naših travnikih vse obraščeno z mahom, nadomestimo z novim izbranim drevjem. Pri obnovi naših sadovnjakov moramo delati načrtno. Vzeti moramo v obzir vrsto, če uspeva ali ne v dotičnom okraju in tržne razmere.
Boj prati škodljivcem sadnega drevja
Bedni je čas, da vzamemo v roke škarje, 'Strguljo in ing le o ter obrežemo sadje in odstranimo vse, kar Je škodljivega na drevju. Vse odpadke moramo takoj sežgati.
Za pokončuvenje mi česa uporabljamo !t do
159' raztopino karbolineja (na 100 litrov vod« vzamemo 10—15 kg karbolineja) in s to tekočino poškropimo sadno drevje. 8 tem sredstvom uničimo krvavo uš. Očitaste ušice (kaparje), cvetodere, hruškovega rilčkarja, raka in druge glivico, ki povzročajo grintavost In gnitje sadja. Drugo škropilo, ki ga lahko z uspehom uporabljamo v zimskem času, ko Je drevje še golo, je raztopina zelene galice in apn« (na 168 litrov vodo 5 kg zelene galle« (železni sulfat) In 10 kg gašenega apna.) To raztopino pripravimo pred uporabo.
Proti kodravosti, ki je zelo razširjena pri breskovih nasadih (listje pordeči: se skrči in posuši), skrlupu (prt Jabolkih, hruškah in češpljah je najboljši pripomoček zimsko škropljenj« z raztopino modre galice: na 100 litrov vode 3—4 kg galice in skoro enako količino apna; pred uporabo moramo tekočino preizkusiti 2 lakmusovim papirjem, ki mora postati rdeč. V primeru da papir ne pordeči, moramo dodati Se nekaj apna.)
Sirite
„Ljudski tednik,,
ODGOVORNI UREDNIK: KOREN JOŽE
Burja brije
Blagor jim., ki nad zvezdami sdai so in jih ni med nami!
Kajli lukajle t>ri nas je prtisml silen mraz.
Krog vogalov barja vleče, in, le nimaš prave srele, znajdeš se, seve na ileh.
In zato n>l vel po dveh, le im štirh mr še blodi, kakor opica k hodi, sem in tja po našem mesti, sicer boš sedel r.a cesti na telesa tisti plati,
M ne smem je napisati.
Koliko je tu ljud-, ki so ob klobuk prišli!
Greš po cesti, naenkrat, dvigne f: nevidni škrat tvoje lepo pokrivalo, v zraku zavrti ga malo in odnese čez dve hiši, ti se pa pod nosom obriši. Mene k sreč’ vsa ta muka nit ne briga, ker klobuka v burji nikdar nunam s sabo. To je sicer silno slabo, ker v glavó se prehladiš in lahko lasi zgubiš.
Pa gre/n zadrij:i preko ceste (brez jdobuka, kakor veste), krog glavé mi barja piha,
100 na uro, brez oddiha!
Pa si mislim, da lepó, i> glavi bi bilo toplo,
(e imel b- kaj na njej.
V tem trenutku, ljubček, glej: ie po zraku ti priplava lep klobuk in moja glava je bild lepo i>okrita A nekdo tam iz San Vita klel je, da se je vse treslo ker klobuk mn je odneslo.
Ni lepo, ie barja brije! m težka pr- srcu mi je, iker frizer ne uraduje.
Z dneva v dan mi to je huje. Je kosmata moja brada, se obrti o h! že rada: moja brada nil ne stavka,
'vsak dan da nu vec opravka. Če še štraik bo, prinuiruha, brada zrasle do trebuha.
Kp še popek mi pokrije, naj me ZVU obrje, tih pa naj zviša vlače Vsem: frizeriern, ker drugače se; je v našem mestu bati da kot opice kosmati bo’no morali hodili, ali se pa santi briti..
Vidite, tako ie tu:	'
slabo vozi ZVU!
Brivec stavka, nič ne brije, sonce k nam vec ne posije, malo drv. smo dobiti, le snega nam dodelil, burja piha brez prestanka, mladež se po cestah sanka. Vse, ito vraga, gre po zlu! ko ne bo vec ZVU, spet bo sonce zasijalo, takrat vec ne bo nihalo, mrzel sneg se bo stopil, zop t nas bo brivec br i.
Tukrui v Trstu bo lepó!
Da bi kmalu že bilo!!
ZA NEKADILCE
' •
Sprevodnik:	Opozarjam vas.
gospod, da je ta kupe za nekadilce. Ugasnite cigareto!
Potnik: Saj vendar vidite, da sem sam v kupeju.
Sprevodnik: Nič zato. predpis ie predpis. Ugasnite cigareto in počakajte, da kdo vstopi. In če vam dovoli, potem lahko kadite dalje
PO OTROČJE
— Danes je bil cksekutor pri nas. Ampak rečem vam: obnašal sc ie kakor otrok.
— Kako pa to?
— Vse. kar ie videl, je hotel imeti.
LAHKO DOSEGLJIVO
Pina: Jaz bi sc rada enkrat tako našminkala, da bi me nihče ne spoznal.
Pepa: To ie lahko! Pojdi enkrat na cesto, ue da bi se namazala.
RAZUMLJIVO
Gospa: Eno uro vas ni bilo nazaj, Micka oa e(e redi da greste samo do poštnega nabiralnika na vogalu.
Služkinja: Saj sem šla, a tam me te čakal moj fant.
4
PRI ZDRAVNIKU
Bolnik:	In potem, gospod
do'ctor, če napeto kaj premišljujem. mi začne naenkrat kar migljati preti očmi.
Doktor: In kolikokrat se vam to oonavlja?
Bolnik: No, tako vsakih par mesecev enkrat.
MED PRIJATELJI
A: Ne vem, kaj naj bi storil. l ahko bi poročil bogato vdovo, ampak je ne ljubim. Poznam pa tudi dekle ki un imam rad, a je revno, Kaj naj storim ?
B: Poslušaj glas srca. Vzemi tisto, ki jo ljubiš.
At Prag imaš. Vzel bom revno dekle.
B: A meni, prosim, povej naslov vdove.
DOBER NASVET
Jana: Jože je bil pri meni in me prosil, naj mu posodim nekaj denarja. Kaj praviš, ali naj mu posodim ali ne?
Tone: Na vsak način mu posodi.
Jana: Zakaj pa?
Tone: Ker onde sicer k meni ponj.
NEVERJETNO!
-- Tole, draga gospoda, je je pa lonec iz stare Troje, dragocena izkopanina, vreden je najmanj 100.000 lir.
— 100.000 lir? Za božjo voljo. koliko so pa v tistih časih ljudje zaslužili.- da so si lahko privoščili tako drage lonce?
ROBERT KOCH
Slavnega zdravnika in znanstvenika Roberta Kocha, ki je našel bacile, je hotel nekdo v družbi pon Bevati Vprašal ga je: „Kaj ne. vi ste živinozdrav-nik?“ In Koch mu je dejal: „Da. Kaj vam manjka ?“
Robert Kodi je pri izpitu, nekoč vprašal kandidata, kaj bi storil, če bi ga kdo poklical, da mu ozdravi konja z zlomljeno ključnico. Kandidat je naštel celo vrsto zdravilnih metod. Tedaj mu je z nasmehom dejal Koch: „Ne, ljubi moj, jaz bi tega konja na vsak način kupil, ker to bi bil edini konj na svetu, ki ima ključnico."
TR1STAN BERNARD
Francoski pisatelj in dramatik Tristan Bernard je nekoč slišal, kako ie v družbi nekdo pripovedoval o Pascalu, češ, ko je bil še šolar in če ga ie bole-
ANEKDOTE
la glava, si je ta mož odpravljal glavobol s tem. da si je izmišljal zapletene geometrične naloge. Tedaj je Tristan Bernard rekel: „Ko sem bil jaz še šolar, sem si izmišljal glavobol. da sem se iznebil zapletenih geometričnih nalog.
WELLS
Pisatelj Wells je v Ameriki nekoč kritiziral vse. kar ,so mu pokazali. Ko je pri zajtrku grmel nad gospodarstvom raznih trustov, mu je nekdo dejal: ,.Mister Wells, vam pa res ni prav nič všeč Pohvalite vsaj naš kip Svobode". In Wells je rekel: „O, to pač! Saj ste tu edino menda sledili vzorom drugih narodov, ki postavljajo najlernše -kbe svojin in'tve-cem."
MARK TWAIN
Nekoč so Marka Twaina vprašali, na katero glasbilo
igra. Pa jim je takole povedal: „Za to sem imel priložnost samo enkrat v življenju. Z očetom sva stanovala ob reki Mis-sissipi. Nekoč o polnoči sva zaslišala strašno kričanje: Povedeni, reši se. kddor se more! Oče je tedaj vrgel nekaj pohištva skozi vrata, sedel je na omaro jn je plaval na njej. A jaz sem ga spremljal na klavirju."
MADAME SANS GENE
Madame Sans Gene je bila sicer že stara, a ie imela še vedno svoje častilce. Bourbon-ski princ ji ie nekoč dejal: „Madame, nič se niste spreme-nil\“ ,.Oh, postarala sem se", ie dejala ona. „saj jih imam že šestdeset." „To vendar še ni nobena shrost," jo ie skušal po'olažiti orme. ,7a katedr-lo seveda ne za žensko pa," je odvrnila madam.
Oh, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo ...

Mj
n
Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo.
Oh, kje so tista lepa leta, ko semkaj v Pulo smo prišli, s fašizmom duša vsa prežeta je vpila: „Duce naj živi!"
Za nami solz nihče ne toči, „Vrag z vami", vsakdo nam želi,
otožni gremo, ne pojoči in solza nam oči rosi.
Gremo na jug, ker tam kraljuje zaveznik, ki za nas mu mar je, in črno sra co še spoštuje, ta dal bo funte in dolarje.
Fia zdaj gremo, tja zdaj gremo, nazaj nas več ne bo,