Pnltnlna plačana t gotovini. — Die Porfgeblfir Sar Beiann.
Preis - Cena L 1
OroJuUtv« i oprava, idnbljtii«, Kopitarjeva «. Tolefoa «001-4004, Uu«6qi aaročala« It 11», u loo-temstv« M Ur, - Cek. r«4. Ljub. U»d» IO.8S0 u naročnin« la 10.M« u Lnaerata, • izključno laatopatv« u oglase ti ItallJ« ta Inoiematvai OPI S. A. U liano.
SLOVENEC
JUNIJ - 1944
ČETRTEK
Der erbitterte Grosskampf in Italien
Britische Durchbruchsversuche in den Albaner Bergen ge-scheitert — In verschiedenen Abschnitten Feindvordringen zum Stehen gebracht — Torpedoflugzeuge versenkten einen Transporter und drei Frachter mit 23.000 BRT — Weitere 44.000 BRT beschadigt - U-Boote versenkten sieben Schiffe mit 29.500 BRT sowie acht Zerstorer und Geleitfahrzeuge -Im Osten nordlich Jassy tiefgegliedertes feindliches Stel-lungssystem durchbrochen
ragcnd unterstutzt, ein stark ausgebautes und tiefgegliedertes feindliches Stellungs-system und warfen die Sovvjets in harten Kampfen in die dahinterliegende Fluss-niederung zuriick. Das gewonnene Ge-lande wurde gegen vviederholte starke Gegcnangrilfe der Bolschewisten gehal-ten. Jagd- und Schlachtllieger vernichte-ten iiber diesen Raum 69 feindliche Flugzeuge.
In der Nacht znm 31. Mai wnrden die Eisenbahnknotcnpunkte K a s a t i n und F a s t o w durch starke Verbande deut-seher Kamplflugzeuge wirksam bom-bardiert.
Schlachtflugzeuge versenkten im Finnischen Meerbusen drei so-vvjetisehe Sicherungsfahrzeuge, ein vvei-teres wurde beschadigt.
Nordamerikanische Bomber drangen bei Tage in das Re i c h s g e b i e t ein und verursachten durch Abvvurf von Spreng- und Brandbomben in einigen Orten Schaden nnd geringe Personenver-luste. Luftverteidigungskriifte vernichte-ten 42 feindliche Flugzeuge.
In der vergangenen Nacht warfen einige britische Flugzeuge Bomben auf Orte im Theinisch - vvestlalischen Raum.
Im Kampi gegen die britiseh-nord-ami rikanisehen Terrorflieger zeichnete sich eine Jagdgruppc unter Fiihrung von Major Freitag besonders aus.
Untersecboote versenkten sieben Schifie mit 29.500 BRT sowie acht Zerstorer und Geleitfahrzeuge und schossen ausserdem sechs feindliche Flugzeuge ab.
Seestreitkrafte, Bordllak von Handels-schiffen und Marinellakartillerie ver-nichteten im Monat Mai 200 ieindliche Flugzeuge.
DNB Au» dem FGhrerhauptquartier, 31. Mai. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannti
Am S ii d • und SSdostrand der Albaner Berge scheiterten auch gestern wieder alle mit starken Infauterie-und Panzerverbanden gefiihrten Durchbruchsversuche des Feindes in erbitter-ten Kampfen. Im Raum L a n u v i o verden dabei von 200 angreifenden feindlichen Panzern 78, meist ira Nahkampf, vernichtet. Der Geireite Vetter in der Panzerjagerkompanie eines Grenadier-regiments schoss mit seinem Geschiitz aus n&chster Entfernung 11 Panzer ab. In den L e p i n e r -Bergen brachen ma-rokkanisch« Gebirgstruppen in unsere Sichernngslinien ein und erreichten nach barten Kampi C a r p i n e t o. Im Abschnitt beiderseits Frosinone siidostlich S o r a , sowie bei und siidwestlich A 1 i e d e n a brachten unsere Nachtrup-pen in andauernden zahen Kampfen das Vorgchen iiberlegener ieindlicher Krafte zum Stehen.
Kampf- nnd Nachtschlachtflugzeuge griffen Ziele im Raum von Cisterna sowie feindliche Kolonncn und Batterie-stellungen ira Raum von Aprilia mit guter Wirkung an.
Ein Verband deutscher Tcrpedoflog-zeuge versenkte in der Nacht zum 31. Mai aus einem feindlichen Geleit im M i 11 e 1 m e e r einen Transoorter und 3 Frachter mit 23.000 BRT. Ein vveiterer Transporter, 5 Frachter, sowie ein Tanker mit zusammen 44.000 BRT vvurden beschadigt.
Im Osten dnrchbrachen nordlich J a s s y Inlanterie- und Panzervcrbande von starken deutschen und rumanisehen Kempi- und Schlachtfliegern hervor-
Vmesna bilanca velike bitke v Italiji
Berlin, 31. maja. Generalni poročnik Ilillmar, vojaški komentator vejikonem-škega radija, je po<lal včeraj vmesno bilanco velike bitke na italijanskem področju, v kateri je uvodoma poudaril, da ima nemški narod vsled stalnega navajanja imen krajev, okrog katerih se vrše boji, gorskih hrbtov in rek v poročilih vrhovnega poveljstva možnost, da si ustvari jasno sliko o poteku bojev v Italiji.
Generalni poročnik Dittmar je nato izvajal:
»Nihče, kdor }e z razumevanjem opazoval potek že 14 dni trajajoče bitke, m mogel spregledati, da je prišlo v zadnjih tednih do kritičpih, da celo nevarnih l>oložajev za napadene oddelke nemške vojske. Predočimo si še enkrat potek bojev. Pni dnevi bojev so prinesli bolj ali manj globoke vdore v proti jugovzhodu usmerjeno prvolno nemško obrambno bojno črto, ki so jo potisnili nazaj, a je niso mogli zlomiti. Vendar pa je ob dolini Lirija preko Pontecorva izveden nasprotnikov sunek onemogočil drZanje vzhodnega dela gorovja Volsci, s čimer je bil odstranjen zaj>orni klin med starim bojiščem ob Gariglianu in pa med nettunskim področjem.
S tem je stopila bitka na italijanskem področju v nov stadij: težišče nasprotnih napadov se je očividno premestilo na zahodni del nekdanjega predmestja. Od tu preko Cisterne proti severu' preko Albanskih gora do Velletri-ia izvršeni napadi predstavljajo trenutno odločilni nastop, ker so usmerjeni proti globokem krilu daleč vzhodno ob reki Sacco vse tja do Lirija borečih se nemških čet, dočim predstavljajo preko gorovja Ausoni izvršeni sunki ler prodiranje v dolini Sacca proti Arceju in Cepramu poskus razbitja skupne nemške bojne črte. Tukaj je pomembno cestno križišče Frosinone oh casiJinskt cesti za nasprotnika brez dvoma zeloza-željen cilj, ki bi v enaki meri vplival proti zahodu in proti severu.
Strategija Angloamerikancev z njihovimi degaullovskimi in poljskimi na-jemniškimi četami kaže povsod izredno
slične poleže. Bodisi da gre za napad ita višine ali pa za sunek po dolinah, je to sovražniku vsled njegove številčne nadmofnošli precej vseeno ter je bilo treba s tem dejstvom že v naprej računati. Vendar kaže, da izvaja napade, ki naj prinesejo odločitev, v glavnem le po dolinah, kar nain pojaenjujo izredno močna uporaba oklepnikov, ki stalno označuje sovražnikovo napadalno taktiko.
Prav v tem dejstvu pa jasno vidimo, kako so Angloamerikanci odvisni od najmočnejše materijalne premoči. I>e la je doslej preprečila nasprotniku odločilne uspehe. Dovolj smo objektivni, da priznamo, da je to pot imelo sovražno .vodstvo očividno močnejše težnje po čim večji operativni svobodi, kol pa v bojih meseca marca. Tudi nismo spregledali, da gre tu za nasprotnika, ki lahko vsako napako v vodstvu izravna z množico sil, ki so mu na razpolago in ki nikdar ne pozna onih težav, porajajočih se iz pomanjkanja in malega števila, ki zahteva pri obvladanju danih nalog kar največjih naporov od vojaškega vodstva. A ko upoštevamo vse to, i>otcm Britanci in Amerikanici z izidom bojev v severni Južni Italiji nikakor ne morejo biti preveč zadovoljni. Zadrževalna težnja nemškega vojaškega vodstva je očividna. Spoznali bi jo tudi, ako ne bi izrecno vedeli za glavno temeljno načelo naših obrambnih bojev.
Na tem bojišču ie brez dvoma nastala vojaška naloga, ki se je prav za prav pojavila sama od sebe, ko je bil jasen namen sovražnih napadov v Italiji, ki imajo predvsem težnjo, da bi odvrnili pozornost in vezali sile. Vsako drugačno ravnanje bi Angloamerikancem le koristilo. Nobeno drugo bojišče ne dopušča poleg tega podobnega boja za časovno pridobitev, kot pa italijansko, ki nudi napadalcu vedno nove obrambne postojanke ter sili njegove sunke v okvir, ki ga določajo ozemeljske prilike. Zaradi tega ni dvoma, da vpliva italijansko bojišče na nasprotnika še najbolj omejevalno. Zadrževalna nemška strategija pa nikakor ni kako popuščanje, ki bi ga na-
Umorjeni otroci, žene in starci
Beograd, 24. maja. Božko Nedič, brat srbskega ministrskega predsednika, je v listu »Novo vreme« ožigosal grozovitoeti angloameriških strahovalnih lctalcev nad civilnim prebivalstvom ter vprašal, kaj poreko angleški prijatelji k temu, da angloameriški strahovalni letalci kar naprej bombardirajo nedolžno srbsko civilno prebivalstvo.
A
Naš list je dne 26. maja objavil daljše poročilo o gori omenjenem članku Božka Nediča. Ker pa se ti napadi stalno ponavljajo, je prav, da se tudi mi Se enkrat povrnemo k temu vprašanju. Med srbskim prebivalstvom je bilo še nekaj ljudi, ki so pod vplivom judovske klike in prostozidarskih lož hvalisali Angloamerikance ter zapeljevali svoj narod. Plačilo za to delo so stalno se ponavljajoči angloameriški strahovalni napadi na srbska mesta in na srbsko prebivalstvo. Srbski narod jc danes spoznal, kakšni so ti njegovi »prijatelji , toda cena tega spoznanja jc bila, kot pravi Božko Nedič, zelo draga: uničena mesta, požgane vasi, umorjeni otroci, žene in starčki, vse to so dokazi angleškega in Brozovega »prijateljstva« do srbskega ljudstva. Nobena propaganda v teh primerih ne more zabrisati strahotne resničnosti, da niso bili prav nič zadeti strateški cilji, marveč le izključno civilne hiše, šole, cerkve, bolnišnice in razne druge kulturne ter socialne ustanove, z njimi vred pa velike množice civilnega prebivalstva. S tem so 3C pal najbolj razkrinkali včerajšnji dozdevni prijatelji srbskega ljudstva; vsi tisti, ki bi hoteli še v bodoče pridobivati pristaše za te ljudi, pa so zgubili tla pod nogami. Teh misli pač ne moremo zaključiti lepše kot zopet z besedami Božka Nediča, ki pravi: Srbski narod ne bo sprejel nikoli svobode iz rok svojih morilcev, temveč zahteva maščevanje m pravično kazen.
Oni že vedo zakaj!
Bukarešta, 30. maj«. Angloameriška trditev, da napadajo zavezniški bombniki le vojaške cilje, je dobila najboljše nasprotovanje z obnašanjem ameriških ranjenih vojnih ujetnikov na romunskih tleh. V neki veliki bolnišnici, tako poroča časopis »Poporul«, so na glas alarmne sirene skočili i.r postelj vsi zavezniški letalci, ki so bili pri zadnjih napadih sestreljeni ter so se v divjem begu podali v zaklonišča. Čeprav jih je zdravnik — seveda — ne brez ironije — opozoril, da so v poslopju, ki je označeno z rdečim križem kot bolnišnica in da po zagotovitvah zavezniškega vodstva bolnišnice ne pridejo v pošle.v kot napadeno področje so vendar ameriški piloti polni nestrpnosti, zahtevali, da se jih odvede v zaklonišča.
Ogorčena velika borba v Italiji
Britanski prebijalni poskusi v Albanskih gorah so se izjalovili Na raznih odsekih je bilo ustavljeno sovražno napredovanje Torpedna letala so potopila eno prevozno ladjo in tri tovorne parnike s 23.000 tonami. Nadaljnjih 44.000 ton je bilo poškodovanih — Podmornice so potopile 7 ladij z 29.500 tonami ter osem rušilcev in spremljevalnih ladij — Na vzhodu je bil severno od Jašija prebit globok sistem sovražnikovih
postojank
S strojnicami na nizozemsko prebivalstvo
Den Haag, 30. maja. Uradno objavljajo: Angloameriški strahovalni letalci so po napadih na francosko in belgijsko civilno prebivalstvo pričelj napadati s strojnicami tudi nizozemsko civilno prebivalstvo. S strojničnim ognjem je bilo na zasedenem nizozemskem podroriu med binkošti ubitih 22 Nizozemcev; 27 Nizozemcev je bilo težko in večje število lahko ranjenih.
Fiihrerjev glavni stan. St. maja. DNR. Vrhovno poveljstvo ol>orožonih sil javlja:
Na južnem la jninozahod-n o m rohu Albanskih s » r a so so tudi včeraj v ogorčenih bojih znova ii-ja lovi I i vsi ■ močnimi pehotnimi in oklcpniškhni oddelki izvedeni sovražnikovi prebijalni poskusi. Na področju L a-ii u v i j a smo pri tem izmed 200 napadajočih oklepnikov večinoma v bliiin-skili bojih uničili 78 tankov. Desetnik Vctler iz četo oklopniških lovcev nekega grenadirskega polka je » svojim topom prav od I>1 i r ti uničil II oklepnikov. V Lep in ski h gorah s« maroške planinske čete vdrle v naše varovalne črto ter po hudih bojih doseglo farpi neto. Na odseku na obeh straneh Prosi n o n a jugovzhodno od S o r e ter pri in pa jugozahodno od A 11 o d e n e so našo zaščitnim v trajnih tilavih bojih zaustavile napredovanj« nadmornih sovražnih sil.
Rojita letala in letala ta nočno borbe so i dobrini uspehom napadla cilje na področju Cisterno ter sovražnikove kolono in baterijske postojanke na področju A p r i I i j o.
Oddelok nemških torpodnih letal jo v noči na SI. maj potopil ii neke sovrai-nikove ladijske spremljate v Sredo-t e m s k e m morju eno prevoino in tri temnic ladjo h »kupno 32.000 tonami. Neka nadaljnja prevozna ladja, pet tovornih pamikov ter neka petrolejska ladja s skupno -II.IMKI tonami so bile poškodovano.
Na vzhoda so »»verno od Jašija pehotni in oklepniiki oddelki, podprti z močnimi edinicami nemških in romunskih bojnih in borbenih letal, prodrli močno izgrajen in globok sovražni sistem postojank. V hudih borbah so vrgli Sovjete v rečno nižino, ki leži za postojankami. Dobljeno ozemlje so obdržali vkljub močnim bolfševiškim protinapadom. Lovci in borbeni letalci so uničili nad tem področjem 69 sovražnih letal.
V	noči na 31. maj so močni oddelki nemških bojnih letal uspešno bombardirali železniški križišči K a s a t i n in F a s t o v.
Bojna letala so v Finskem zaliva potopila tri sovjetske varovalne ladje, eno pa poškodovala. Severnoameriški bombniki so podnevi vdrli nad področje Nemčije ter povzročili z odmetom rušilnih in zažigalnih bomb v nekaterih krajih škodo in manjše človeške izgube. Protiletalske obrambne sile so uničil« 42 sovražnih letal,
V	pretekli noči je nekaj britanskih letal vrglo bombe na kraje v rensko-vestfalskem področju.
sprotnik posredno ali neposredno izsilil. To izhaja že iz poročil o poteku bitke. Tudi sovražnik stalno poroča o protinapadih, ki so bili usmerjeni proti napadalnim klinom in vdornim področjem. V njih se kaže posebna trdota bojev. Naravno je, da slednja bolj pritiska na nemške oddelke, kot pa na nasprotnika. Toda dejstvo, da so stalni protisunki poudarjeno aktivne nemške obrambe zadali sovražniku ponovne močne izgube, ta način obrambe vsekakor opravičuje. Prav te težke osebne in tvarne sovražnikove izgube moramo zabeležiti kot čisli nemški dobiček. Ne bomo pogrešili, ako trdimo, da bo skušal sovražnik nemško obrambno moč izčrpati z brezobzirnim nadaljevanjem svoje ofenzive. Te izčrpovalne strategije se bo tem bolj posluževal, čim bolj ga bodo dogodki razočarali v njegovem upanju, da bi mu uspela kaka odločilna in velika operacija. Vsled tega je dobro, če se pripravimo na dolgo dobo bojev. Poudarjati pa tudi ni treba, da bo tak boj stavil nemškim oddelkom lem težje naloge, čim bolj bodo zaradi nujnosti splošnega položaja morali izhajati s čim manjšim številom sil.
V ostalem pa je gotovo, da si tudi nasprotnik ne bo mogel privoščiti trajne bitke na italijanskem področju, ne da bi moral bistveno spremeniti svojo skupno strateško koncentracijo. To dejstvo pa bi na tem področju dopuščalo nove odločitve.
Danes lahko podamo le vmesno bilanco. Ne zanikamo, da obstojajo še vedno možnosti resnih, da celo nevarnih položajev. Toda izkušnje skoraj petih let, nas uče, da so v velikih napadalnih bitkah za presojanje kasnejšega poteka bojev važni dogodki prvih tednov. Ti dogodki pa za nasprotnika nikakor niso v vseh ozirih zadovoljivi, ker njegovim, z največjim materijalnim nakopičenjem izsiljenim prvim globljim vdorom ni sledilo ono vse jezove podirajoče napredovanje, ki bi lahko omogočilo operativno važne uspehe.
Ako nas vse ne vara, stojimo pred sovražnikovim poskusom, da bi iz bitke v Italiji naredil trajno bitko. Nadštevilčna in materijalna premoč mu bosla tozadevno dajali upanje na različne uspehe. Toda le na nekaj naj nikakor ne misli, namreč da bi mu nemško vodstvo in nemške čete odgovorile s pasivnim zadržanjem in z dopuščanjem takega razvoja, kot si ga on želi.«
V boju proti britansko-severnoameil-ikim strahovalnim letalcem se je posebno odlikovala lovska skupina pod vodstvom majorja Frcitaga.
Podmornice so potopile sedem ladij z 29.500 tonami, 8 rušilcev in spremje-valnih ladij ter so poleg lega sestrelil« 6 sovražnikovih letal.
Pomorske edinice, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah ter mornariško protiletalsko topništvo so v mesecu maju uničili 200 sovražnih letal.
Portugalski protest
I.iihona, 30. maja. »Voz« ponovno protestira proti britanski poročevalski službi, tokrat proti izjavi, da jo komunistična nevarnost navaden izum nemško propagande. Dnevnik »Vor.« ugotavlja iemu nasprotno:
»Porlugalska jo protikomunistična država. Kakor objavlja portugalska država in njeni politični in kulturni organi, je komunistična nevarnost ena največjih, katerim je izpostavljena civilizacija. Trdili nasprotno, je zlorahno vmešavanje, da, najmanj neprijateljsko. co ne celo javno sovražno vmešavanje, ki se jo pokazalo pri zadnjih poskusili stavke, ki v Londonu nikakor ne smejo biti neznani. Take po<etre ne moremo označiti drugače, kakor vmešavanje v življenje narodov.«
Prevrat v Ekvadorju
Stockholm, 31. maja. Reuter javlja iz Guayaquila, da so revolucionarji pod vodstvom majorja Gironsa, ki niso hoteli priznati dr. Fausta Navarra-Allendesa, kateremu je predal odstopivši predsednik republike vladne posle, osnovali v torek novo vlado. V vsci deželi so zopet vzpostavili mir ler se je pričelo rormalno življenje. Iz Paza v Kolumbiji pričakujejo dr. Joseja Marijo Velasca Ibarro, bivšega ekvadorskega predsednika, ki ie od leta 1935. živel tamkaj v pregnanstvu. Nadalje javlja Reuter, da je bil aretiran notranji minister Aguilar Vasquez.
Anglija ni več prva
Stockholm, 31. maj*. V nekem članki), ki je izšel v ameriškem dnevniku Satur-day Evcning Post« pod naslovom »Ali so Angleži in Amerikanci lahko prijatelji?« razpravlja britanski filozof Bertrand Rus-sesa: »Dokler jc Velika Britanija prevladovala na morju, so Angleži zaničevali druge narode. Sedaj pa, ko je ameriška mornarica močnejša kot britanska, je Washington vladajoče središče sveta in Newyork finančno središče. Angleži sc bodo morali po 200 letni vladi naučiti, da zasedejo drugo mesto in sc s tem zadovoljiti.«
Te besede najbrž ne bodo prijetne za Angleže. Toda Russels je dejal, — seveda z drugimi besedami — prav jasno svojim rojakom: Tako daleč je privedel Churchill včasih tako ponosni Albion! S tem je Anglija, kakor smo že vedno poudarjali, končno poraženec v tej vojni. Po dvestoletni vladi so voini hujskači ob Temzi, predvsem Churchill, privedli svojo dežela v slepo ulico, iz katere ni poti napr«j, ampak le še padanje nazaj.
Kratka poročila
Amsterdam, 31. maja. Ameriški zunanji minister Cordell Hull je po Reuterju izjavil, da bi bil z Rooscveltovim privoljenjem pripravljen pričeti z Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in čnngkinško Kitajsko neobvezne razgovore glede organizacije mednarodne varnost,. Reuter nravi, da bo Hull verjetno povabil Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in čungkinško Kitajsko, naj odpošljejo k predlaganim neobveznim razgovorom svoje zastopnike.
Berlin, 31. maja. Kot nam dokazujejo nadaljnje vesti iz raznih nemških področij, so ameriški letalski tolovaji nadaljevali s svojimi bestijalnimi zločini ter zopet napadli otroke, ljudi na ulicah ter navadne sprehajalce.
Madchen in Nationaltrachfon an! der gegenkommfunisfaschen Knndgehung in Grosuplje. — Narodne noše na protikomunističnem zborovanju v Gro-
snpljem.
Die Ansprache des Horm Prfisidenten — Gospod prezident govori
rile M^ng" sm Ver«anunlnn(«platz vor mami Ljudstvo sc zbira pred nekim požganim poslopjem, spomenikom komuni'
ilipHerjrchpflnnteii jrehniidrv —
llo|
stične »svobde«.
Stran g
>SLovbiNfc.C<, četrtek. 1. junija 1944.
št. 124.
Oahr. prof. dr. Albin Ogris-
o nevarnosti komunizma za slovenski narod
Razkrinkana komunistična intriga proti katoliški Cerkvi
Stalin je poklical k sebi komunista »patra« Orlemanskcga, da bi izzval zmedo v vrstah katoliških vernikov
Tržaški lcatoliiki tednik »Vita nuova«
objavlja v svoji številki z dne 27. maja naslednji članek:
»Pred nekaj dnevi so dnevniki pisali o katoliškem duhovniku, Poljaku, ki živi v Združenih državah in sicer v Sprind-fieldu v Masachussecu. Ta duhovnik se piše Stanislav Orlemansky. Potni list je dobil pri Cordellu Hullu ln je bil v Sovjetski Rusiji, kjer je imel dva razgovora s Stalinom. Časnikar Harold Klng je poslal vzhičeno poročilo Reuterju, ki pravi, da ti razgovori »ne načenjajo samo novih vidikov za ureditev razmerja med Poljsko in Sovjetijo, ampak zbližujejo tudi Vatikan in Kremelj.«
Pri drugem razgovoru je bil navzoč Molotov. Orlemansky je govoril po moskovskem radiu Poljakom in je rekel med drugim: »Poljaki bodo ohranili vero svojih očetov, O tem jih naj prepriča dejstvo, da je bil katoliški duhovnik prijazno sprejet pri maršalu Stalinu.«
Dopisnika agencije Reuter je gotovo potegnila za seboj stanovska strast in je v navdušenju »za vsako ceno« brzojavil še tole: »Mislim, da je pater Orlemansky s sestanka ponesel s seboj zagotovila o prijateljski dobri volji Sovjetske zveze o tem, da bi prišlo do sporazuma z Vatikanom o medsebojnih vprašanjih.« Resnica je, da je po časnikarjevem mnenju Orle-mansky takoj po obisku pri Stalinu rekel, da ne more podati nobene izja/e o tem in da mora svoje poročilo o razgovoru predložiti najprej svojim cerkvenim predstojnikom.
_ Časnikar pa se vendar ni ustavil pri tej ugotovitvi, ampak je v svojem propa-gandističnem navduenju še dodal, da te je pater Orlemansky sešel s patrom Brow-nom, »edinim katoliškim duhovnikom v Moskvi, ki še baje opravlja službo božjo v katoliški cerkvi v Moskvi in to v zadnjih desetletjih. Oba duhovnika sta govorila več ko pol ure.«
Orlemansky je dajal Izjave listom in med drugim je izrekel tudi naslednje nezaslišane besede: »Dogodki bodo dokazali, da je Stalin zelo prijateljsko naklonjen do katoliške Cerkve.«
To nejasno in zmedeno sliko o vseh teh moskovskih dogodkih je potem agencija Reuter napihnila z naslednjim poročilom iz Washingtona: »Pri državnem tajniku Združenih držav Cordellu Hullu se je zglasilo zastopstvo, ki zatrjuje, da predstavlja šest milijonov ameriških katoličanov, ki so po rodu Poljaki. To zastopstvo je pri Cordellu Hullu in pri drugih članih ameriškega kongresa protestiralo proti temu, da je pater Stanislav Orlemansky ▼ Moskvi obiskal Stalina, prav tako pa protestirajo proti temu, da je bil t Moskvi profesor Oskar Lange s čikaške univerze. V svojem protestu izreka zastopstvo obžalovanje in pritožbo zaradi tega, da sta ta dva odšla ▼ Moskvo z dovoljenjem ameriške vlade, ker ameriška vlada na ta način podpira boljševi-zacijo evropskih narodov. Na ta način se zdi, da ameriška vlada pristaja na boljše-vizacijo in dopušča komunistično rovar-jenje.
V zastopstvu so bili člani direktorijev vseh poljskih društev, organizacij, fara in verskih krožkov. Zastopane so bile zlasti organizacije iz vzhodnih dežela Združenih držav. V svojem protestu dolži zastopstvo Orlemanskega, da je kršil zakone katoliške Cerkve in očita Hullu, da s svojim delovanjem podpira komunistično stranko. Vodja zastopstva Jožef Kaszi-bovvski je rekel časnikarjem, da je obisk teh dveh gospodov v Rusiji skušal »neposredno vplivati na poljske Amerikance v Združenih državah«.
Kmalu nato pa se je zvedelo, da tudi londonski poljski krogi zelo malo zaupajo Orlemanskemu in ti krogi ga dolže, da je komunist in zato dela v interesu Sovjetske zveze na škodo Poljske.
Toda novice o tem poljskem duhovniku s tem še niso zaključene. Angleška obveščevalna agencija je namreč objavila, da je bil Stanislav Orlemansky suspendiran takoj, ko je prišel v Sprinfield. »A divinis« ga jc suspendiral škof Thomas 0'Leary, škofija Sprinfield pa spada pod nadškofijo v Bostonu.
Angleška agcncija objavlja k temu še podrobnosti in pravi, da je Orlemansky pisal pismo škofu, v katerem mu sporoča, da ne sprejema njegove odločitve in izjavlja, da se neposredno podreja apostolskemu delegatu v Washingtonu.
Pater Orlemansky bi naj bil tisku iz-
javil ie naslednje: »Ko sem šel v Moskvo, sem hotel ugotoviti, kaj lahko storimo za katoliško Cerkev na Poljskem, v Ukrajini in v Beli Rusiji, sedaj mi p-i kaznujejo za to, ker sem storil nekaj za svojo Cerkev, Ce bo Stalin izvedel za ta ukrep, se bo razburil in izgubili bomo tisto, kar smo pridobili «
Ta duhovnik bi naj bil še časnikarjem pokazal listino, napisano v ruščini in podpisano od Stalina. Orlcmanskv pravi, da je na tej listini bil načrt za »versko svobodo v Rusiji«.
To so novice, kl smo jih mogli zbrati in ki so šle skozi sita več ali mani uradnih in propag.indističnih agencij.
Iz tega se lahko ugotovi, da je Orle-mansky šel v Sovjetsko Rusijo z dovoljenjem, če že ne naročilom Cordella Hul-1«, ameriškega zunanjega ministra. Ni si namreč mogoče misliti drugače kot tako, da je mogel ameriški državljan oditi v Sovjetsko Rusijo samo z vladnim dovo-Ijeniem. »Reuter« pravi, da je odšel tja na Stalinovo vabilo. To dvoie dopušča
naziranje, da je ilo za potezo, ki naj
vpliva na Poljake in zlasti na a neriške katoličane.
O Vatikanu moremo reči samo to, da nam njegovo mnenje ni znano. Vendar opozarjamo na to, da so že ob drugih prilikah bile zanikane novice o stikih med Vatikanom in Moskvo Prav tako je znano, da očetovska pobuda papeža Pija XII. za vojne ujetnike ni mogla priti v roke sovjetskih oblastnikov zaradi zagrizenega molka pristojnih krogov v Moskvi. Vsekakor pa za takšno poslanstvo tako kočljivega značaja ne bi bil za vatikanskega pooblaščenca izbran takšen »propagandist«, kakor jc Orle-mansky.
Suspenzija »A divinis« je nam vernikom sicer trpka, vendar vemo, da jc škof to ukrenil in da se je treba takemu ukrepu podrediti. In nihč« se ne more nad tem pohujševati V vsaki deželi s9 duhovniki, ki jih doleti kazen in ki se unirajo tvojim predstojnikom, vendar te Cerkvi zaradi tega ni treba bati.«
— II —
Iz Trsta
Tatvina. V stanovanje gospe Rose Ter-zl v ulici Sv. Mavricija št. 1 je prišel 22 letni Attilio Coretti iz Reke, ki nai hi kupil od gospe neko stvar. Kupčije sicer ista sklenila, vendar pa je Coretti prosil gospo, če hi lahko pustil svoj kovčeg pri njej medtem, ko bi šel po opravkih. Po njegovem odhodu je gospa opazila, da jI je iz žepa plašča, ki je visel v predsobi, zmanjkalo 1300 lir. Seveda ni mogla osumiti drugega kakor Corettija in ga je, potem, ko je spet prišel po svoj kovčeg opomnila na to tatvino. Coretti je na po-liciiski stražnici povedal, da je vrel samo 300 lir s seboj, ostanek pa je skril nekje v stanovanju. Predan je bil sodnim oblastem.
Nensmfllenl »In. V bolnišnico je prišla Rosa Cesari, stara 53 let. ki je imela precejšnje otekline po rokah, na desni roki pa je bila tudi ranjena. Povedala je, da jo je nien 24 letni sin Marko tako h<ido pretepel, da se je morala zateči celo ▼ bolnišnico.
Koncert kvarteta Bogo bo v torek ob 18.15 v koncertni dvorani Verdi. Med glasbenimi deli, ki jih bo kvartet izvajal, bo tudi Laydnova skladba za kvartet opus 64.
Vožnja • kolesom ie od poldevetlh zvečer do konca policijske ure zjutraj prepovedana. Prepoved velja samo za civiliste. To velja za vso goriško pokrajino. Kdor ne bo ubogal, bo kaznovan.
Pokvarjene deklice. K neki tfospej ▼ rlici Canova je prišla 13 letna deklica in jo prosila za milodar za cerkev Device Marije. Rekla je, da prihaja ▼ župniko-vem imenu. Gospa je iz previdnosti' vprašala g. župnika telefonično, če je deklico res on poslal. G. župnik je zanikal in gospa je sleparsko punčaro naznanila policiji. Pri zaslišanja je mlada pokvarjenka povedala, da z dvema enakovrednima prijateljicama že dva meseca pri tržaških družinah »nabira« milodare za Marijino cerkev. Izvabljeni denar, okrog 50 do 60 lir dnevno, so izprijene tičke potrošile za kino in sladkarije.
Iz gledališča. V gledališču Verdi jc bila v nedeljo premiera Shakespearje-ve drame »Kralj Lear« z Renzom Ric-cijem v glavni vlogi.
Nove ure za zatemnitev. Od 30. maja pa do nove odredbe je zatemnitev v Trstu od desetih zvečer do pol petih zjutraj.
Prepoved kolesarjenja. Prefektura v Gorici je razglasila, da je kolesarjenje v vsej pokrajini od 20.20 (osme in pol ure zvečer) do jutranje policijske ure prepovedano. Proti kršiteljem preporodi se bo postopalo sod oljsko.
Iz Gorice
V soboto 3. junija bo goriški nadškof posvetil 8 slovenskih novomašnikov. Posvečeni bodo gg.: Ivan Kobal od Sv. Lucije, Jože Koren iz Drežnice,, Franc Krapež z Otlice, Ljubo Marc iz Ajdovščine, Albert Metlikovec iz Devina, Vladimir Rijavcc iz Trnovega nad Gorico.
Volče. Pretekli teden je požar upe-pelil hlev in senik kmetu Miroslavu Su-ligoju, ki ima več kot 30.000 lir škode,
čeprav ae mu j« posrečilo reliti živtm*. Bil je zavarovan.
Tatvina. Na Vogerskem so neznairf uzmoviči odnesli Mariji Dobrila šivalni stroj. — V Romanau ob So6i so pa prav-tako neznani tatovi odnesli Bergamasovt Giovanni večjo količino obvez, obližev in raznih zdravil.
Zopet ročne bombe. Mai Lojzek Rl-javec in Roman Plesničar iz Trnovega pri Gorici, oba stara šest let sla v gozdu našla ročno bombo in sta jo tako dolgo preiskovala, da jima ie počila. Prvemu j« odtrgala levo roko in ga težko ranila po obrazu in trebuhu, drugi pa je izgubil levo oko, dobil pa je hudo poškodbo na kolenu. Oba sta sedaj v goriški bolnišnici.
V gledališču Verdi v Gorici »mo v to-boto, nedeljo in ponedeljek slišali tri klasične opere: Boheme, Traviato in Se-viljskega brivca.
Dornberg. Tiste dni pred vnebohodom je prišla k nom Slov. nar. straža Mnogi so jih videli prvič. Njihovo lepo petje naših domačih slovenskih pesmi nas je vse prevzelo. Vsi smo začutili, d-i li fantje in možje predstavljajo red in i.vr, kl smo ga v rdečem raju tako zelo pogrešali. Skoda samo, da je prišla Slov nar straža Ie mimogrede. Radi bi videli, da bi stalno ostala pri nas ter nas varovala pred »osvoboditelji«.
Gospodarstvo
Prehrana v Srbiji
Preskrbovalna politika nemško vojaške uprave, kakor piše v svoji zadiiji številki o njej Slidostecho, je hiln usmerjena ua to, da bi zagotovila preskrbo vnznih obratov. Nato pa je postopno zajela vse civilno prebivalstvo. Krušno žito je preskrbela žilna centrala. Najp:ej so se pobrigali za rudarje, nato so prišle na vrsto železnice in danes uživa blago-dati te dodelitve žo na desettisoče delavcev. Vsi potrošniki so razdeljeni v 6 skupin: normalni potrošniki, delavci, nočni delavci, težaki, delavci pri najtežjih delih ler delavci pod zemljo. Obratom so naročili ustanoviti posebne delavske kuhinje. Racionirani so sedaj naslednji predmeti: moka. stročnice, sladkor, meso in mast. Za krompir in zelenjavo skrbe razdeljevalne tvrdke. Dodelitve so različne z ozirom na obrate, v neknterih n. pr. dobe delavci mleko, v drugih zopet čevlje. Potrebne količine živil morajo dobavili v določenih količinah okrožja v podeželju, za zbiranje pa po-skrbe pooblaščene tvrdke s sodelovanjem okrožnih in poljskih poveljstev. Za!o pa dobe podeželska okrožja tohak, sladkor, sol in petrolej. Obrati, ki so po zadnjih letalskih napadih takoj začeli delati, so dobili posebne dodatke mesa in mr,šfoh. Izločeni pa so bili oni obrati, kjer se ja dne 1. maja delalo manj kot 7 ur dnevno.
Mestno prebivalstvo dobiva sedaj živila na karte, za kar je bil avgusta 1013 v Beopradu ustanovljen poseben preskrbovalni urad. Dobave živil, ki so napisane na kartah, so zatrotovljene. Po tem ip bilo ustanovljenih še mnoeto preskrho-vjilnih uradov v podeželskih mestih. Za pobijanje črne borzo skrh" r dovolhtlml dovozi kot n. pr. zelenjave in sladk<y;a iz Banata.
Ljubljana, HI. maja, Dr. Albin Ogris, profesor sociaSno-političnih ved na pravni fakulteti nuše univerze, je profesorjem srednjih šol
včeraj popoldne predaval o nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu ob ko-lcktivi/aciji družbenega iu gospodarskega reda, kakršno hoče pri nas uvesti kom u nizom s svojo OF. Profesor Ogris je ugleden znanstvenik, znan tudi izve.n slovenskega, zato njegova tehtna beseda o boljševizmu zasluži vso pozornost. V svojem predavanju je analiziral idejne in socialne temelje boljševizma in prepričevalno po-ku/.nl njihovo zgrcšeuost. S predavanjem se je obrnil zlasti k onim »pre-optimističnim optimistom, ki so ostali trdovratno pri svojem mnenju, nura-reč da bi navsezadnje vendarle ne bilo tako hudo in du bi se za ceno ue-kuj žrtev slovenski nnrod tudi pod boljševiškim režimom ohranil in počakal bolj urejene dobe«. Predavatelj je nato jnsno rioka/al, kuko neutemeljen je tuk optimizem.
Boljševizmu je narodnost predsodek
Najpoprej je pokazal, kakšni so komunistični nazori o narodnosti. Po teh nazorih je narodnost le mehanična ▼šota ljudi, ki slučajno govore isti jezik. Nacionalna gibanja so po komunističnem nauku prav iste vrste pojav kot kapitalistična proizvodnja. Narodnost je neko slepilo, s katerim hoče kapitalizem opravičiti svoj obstoj, ma-skirati svoje cilje in zustreti svoje načrte. Zato se komunizem bori v isti sapi proti narodnosti in proti kapita-li/inu že od svojih početkov, saj je Marx že pred sto leti dejal, da proletarci nimnjo in ne morejo imeti domovine.
Komunizem ni le v nnuku nasprotoval narodnosti, ampak je svoje sovraštvo do te ideje poknzal zadnji dve desetletji z mnogimi krvavimi dokazi. Seveda pa vse to komunistov nc moti, dn ne bi, kadar jim tako kaže, izrabljali narodnostnih teženj za svoje koristi, z izvedbo revolucije — po I.eni-novem načelu: »Kalkulirnj z duhom, toda nc pozabi na puško!«
A'i se bo komunizem unesel?
So ljudje, ki upajo, da bi se komunizem po zmagi unesel, da bi postni demokratičen in bi začel priznavati narodnost. To upanje je jalovo, saj bi boljševiki smntrnli svojo zmago za najzgovornejše potrdilo, da so njih dosedanje politične metode najboljše
Morilce si vzgajajo
Ženeva, 30. maja. Takozvani »Com-jnandosi« ali »Rangersi«, kakor se imenujejo člani severnoameriških naskakovalnih čet, so dobili tako v Angliji, kakor tudi v Združenih državah »Znanstveno izobrazbo za morilce.«
Med tem pa se zdi, da te je polastil odgovornih činiteljev strah pred posledicami take »vojaške vzgoje«, vsekakor poroča dnevnik »Daily Mirror«, da to te pojavili posebno v Združenih državah glasovi proti takemu načinu vojne izobrazbe.
Mr. E. E. Comroy, vodja newyorške podružnice severnoameriške zvezne policije se je po podatkih lista k temu vprašanju izjavil z naslednjimi besedami: »Jako neverjetno je po mojem mnenju, da bi ti ljudje po vojni našli pot v normalno meščansko življenje. Velik odstotek teh ljudi bo pobijal ljudi, zopet druge bodo sila, pomanjkanje in brezposelnost dovedli do tega, da se bodo ob prvi priliki poslužili metod, ki se jih uče sedaj v vseh podrobnostih. Vsekakor bo zaznamovati v Združenih državah po vojni velik porast zločinov vseh vrst.«
Vzhodno prebivalstvo proli Sovjetom
Kfinlgsberg, 30. maja. V nekem velikem industrijskem področju Vzhodne Pruske je bilo množično zborovanje delavcev in delavk iz vzhodnih področij. Na zborovanju so govorili številni ruski in ukrajinski delavci in delavke, ki »o pribežali šele pred kratkim pod varstvo nemške
Da bi si Za h a rov odprrmogel in se
oškodoval za izgubljeni dve milijardi v grško-turški vojni, je podjetni mož organiziral punt Druzov v Siriji, ter Abdel Krima v Maroku; obenem pa je »sini topove, puške in strojnice na itajsko. Da bi poskusil srečo, se je podal v Monte Carlo. Sicer ni nameraval ta<m poskusiti sreče v igralnici, temveč je šel tja, da bi kupil Kazino, ki je bila takrat v veliki denarni stiski. V dveh letih je Zaharov spravil Kazino zopet na višek; dal ji je novo veljavo in nov blesk. Potem je Kabino proda1!, pri čemer je zaslužil čistih 5 milijonov šterlingov.
Njegovo zadnje »veliko delo« je bila združitev dveh velikih podjetij: Vi-thevvorth in Armstror.g, dve angleški tovarni za orožje, ki ju Zaharov doslej nikakor ni mogel prekositi oziroma spraviti pod svojo oblast. Po vojni pa sta ti dve tovarni preživljali hude čase. Sir ZahnroV je zastavil ves svoj vpliv, da bi temn dvema podjetjema iz-posloval pri vladi in pri Angleški ban-Jci podporo in kredite, proti varstvu sicer, do bodo ti krediti pozneje vrnjeni. Zaharov je seveda izrabii upodno
in jih nikakor ne kaže spreminjati.
lake spremembe bi tudi nasprotovale kom. doktrini, ki je absolutistična, centralistična in nasprotuje vsakršni narodni avtonomiji.
Vse komunistično govorjenje o demokraciji ali navidezni volilni pravici je samo slepivo propagandno sredstvo.
Nekateri se tolažijo, da komunistična diktatura nikjer ue bi trajala večno, ampak bi se končno morala uveljavljati narodna samostojnost. — Ali preden bi bila boljševiško preureditev socialnega reda končan«, bi že davno izginil vsnk slovenski delavec, ki bi smel in sc upal narodno misliti in čutiti, in bi izginil poslednji slovenski kmet, ki bi sam svobodno odločal, kaj hoče kje sejati in po čem lioče kaj prodati.
Končno menijo nekateri, da bi boljševiki pri nas izvajali kolektivizacijo s tako brezobzirnostjo knkor v Sovje-tiji. Takim je treba povedati, kaj je sklenila glede teh stvari intcrnaciona-la. Na njenem V. kongresu jc bilo sklenjeno, da se mora boljševizacija vseh držav izvesti po onih metodah in izkustvih, ki so se obnesle v SovjetiH, to je po onih terorističnih metodah, ki jih je zgodovina poslednjega četrtsto-letja z grozo zabelcževaia in ki smo jih v zadnjih letih sami izkusili.
Komunizem bi prinesel slovenskemu narodu smrt
Upanja, da bi se Slovenci po bolj-ševizuciji mogli ohraniti kot snmobit-na narodnostna tvorba s svojo kulturno tradicijo, torej ni. Naš mali narod bi podlegel popolnoma in se ne bi mogel nikdar več dvigniti k novi veljavi.
II koncu je predavatelj pokazal še, kakšno je v boljševiški SSSR pravno in kakšno dejansko razmerje do narodnosti. Ustava je nn papirju, federativna: v resnici nimajo posamezne narodnosti nobene avtonomije, cclo vsnk posameznik je popolnoma izročen nasilju oblasti. Boljševiki narmeč ne priznavajo temeljnih človečanskih pravic in nimajo neodvisnih sodišč, ki bi te pravice varovala.
Boljševiški režim po svoji naravi ne more dati narodne avtonomije, ker komunizem teži po svojem postanku in po svojem glavnem cilju, po svoji teoriji in svoji praksi za ekonomsko diktaturo. Ekonomska diktatura pa ne more obstajati brez praktične diktature, ki pa sta popolnoma nnsprotni vsakemu svobodnemu kulturnemu narodnemu življenju.
Profesor Ogris je s svojim prepričevalnim predavanjem imel velik uspeh.
oborožene tile h pokrajin, ki to jih zasedli Sovjeti. Podučili to tvoje rojake o grozotah, t katerimi zatirajo boljševiki brezbrambno prebivalstvo ▼ novo zasedenih pokrajinah.
Številni govorniki so kot priče opisovali grozne podrobnosti o sovjetskih umorih in deportacijah. Ta opisovanja prič so povzročila, da so udeleženci množičnega zborovanja glasno protestirali proti zločinom židovjko-boljševiške prisilne vlade na vzhodu.
Nadškof Stepinac obsoja tolovaje
Zagreb, 30. maja. Časopisje priobčuje članek, v katerem člankar nasprotuje moskovskim poročilom, češ da hrvaška katoliška cerkev sodeluje z boljševiškimi tolpami. V članku je na podlagi avtentičnega gradiva dokazano, da so tolpe na hrvaškem področju pomorile 63 hrvaških duhovnikov in razdejale in požgale veliko število cerkva in samostanov, med temi slavno božjepotno cerkev Matere božje v Ramačtitu. Dalje omenja članknr, da je katoliški metropolist knezoškof dr. Stepinac pred nedovnim izjavil, da nc bo katoliška cerkev priznala nobenega sistema, ki bi vzel kmetu njegovo polje, rokodelcu njegovo hišico, me-Sčanu njegovo pošteno easluženo imetje in človeštvu dušo, da ne bo priznala sistema, ki uničuje rodbino, ki je izvor veakega naroda in sistema, ki uničuje vsako državno skupnost.
priliko: pokupil je veliko večino delnic, kar je pripomoglo, da sta se tovarni združili s podjetjem Viokers.
Dne 14. oktobra 1027 o priliki pre-o«nove velike orožarne Vickers-Arm-strong je glavni ravnatelj teh podjetij izročil Zaliarovu vpričo delavcev in uradništva zlato kupo s sledečim napisom:
»Blru Bnzlliju Zsharoru lastniku Velikega krita britanskega Imperija kopališkega tovarištva, poklanjajo predsednik in ravnatelji družbe Vlckers ob petdesetletnici zveze s naAlml podjetji, kot dokaz prisrčnega spoštovanja ln priznanja za volike zasluge za noSa podjotja.«
S to slovesnostjo je bilo zaključeno delovanje tega izrednega, drznega in smelega trgovca s topovi.
Čisto drugačno pa je bilo njegovo zasebno življenje.
Sicer ni moja navada, dn bi se dotikal zasebnega življenja kakega človeka, toda "pri 7a h a rovu naj bo izjema, kajti njegovo zasebno življenje mu dela čast.
Nekega dne leta 1894 je potoval Zaharov po svojih nemirnih potih iz Avstrije v Francijo. Bilo je spomladi; vlak je drevil čez švicarsko pokrajino, sneg je kopnel in drsel z gora v dolino. Travniki so zeleneli, marjctice in tro-bentice so silile na površje in tu in tam že cvetele, [.epa idila! Zaharov se je vozil v oddelku prvega razreda. Ob oknu je sedela lepa gospa; nemirno je obračala liste ilustrirane izda je. Zaharov se ji je predstavil. Prijazno mu je gospa ponudila roko. Zaharov ji jo je poljubil. Pozneje je Bazilij izvedel, da je bila ta gospa hčerka guvernerja Španske banke, žena vojvode Mnr-chena-Villafrancn de los Caballero«, ki je bi! sorodnik Bourbonov in španski Grnnde. V tem zakonu sta se roefili dve hčerki. Kmalu potem pa je zadela vojvodo huda bolezen — paraliza. Zdravniki so obupali nnd njim. Vendar se je voivoda še dalje zdravil v sanato-riju. Vojvodinja pa je potovala, da bi se raztresla. Srečanje Zaharova s to gospo ni bilo navadno znanje, ki ga človek sklene mimogrede na potovanju. Vojvodinja Villafranca je stopila, v trenutku ko sta se spoznala s sopotnikom ,trdno nn njegovo pot in je ostala tam do konca svojega življenja.
Srečanje Marije, plemenite Pilnr Antonije, Angele, Patrocinije, Simone r!e Muguiro y Bernette, voivodinje Mnrchenn in Villafranca de los Cnbal-leros, z Znharovom je jjovzročilo voj-
vodinji velike neprijetnosti, mornla se je otepati časnikarjev in zagovarjati na dvoru, ko so delali glede čudnega znanstva opazke. I oda od čnsn do časa sta našla Zaharov in vojvodinja tudi lepe trenutke zn tih in miren razgovor med štirimi očrni.
V Zaharovovo suhoparno življenjo je posijalo sonce. Trideset let sta si bila prijatelja. Trideset let je čakal Zaharov, da ji bo dni svoje ime. Njuna ljubezen je bila lepa. ln zaradi te ljubezni bo Zaliarovu tudi veliko odpuščenega.
Mogoče, da ie imel Zaharov tu in tam kakšno ljubezen, mogoče v Rusiji ali v Franciji, kjer se je večkrat dolgo časa mudil, toda njegova resnična in edina ljubezen je veljala le vojvodinji Marchena. Vojvodinja je bila strogo verna, zato se ni marala ločiti od svojega nesrečnega moža. »Le smrt me lahko oprosti zveze, in le. tedaj bi se lahko poročila...« Dočakala sta to uro. Poroka je bila v Arronvilleju, v čigar okolici je bil grad Balincourt. kjer je Zaharov prebival, kadar je bil v Franciji. Slavnost je bila preprosto. 7enin Zaharov je bil star 78 let, nevesta pa "0. Zakonsko srečo pn je užival Zaharov komaj leto dni. Gospo Zaharov je umrla nenadne smrti v Monte Carlu, stara 71 let. To jo bio 24. februarja 1026. Bn/ilij Zaharov je tedaj neutolažljivo jokal.
VIII.
Ne bo težko razumeti, knko sta velika trusta, čigar najvidnejše predsta-vitelje, njihove metode in organizacijo sem opisal, vplivala na gospodarsko in politično življenje onstran Alp, in kako sta mogla črpati iz neusahljivega vira francoskih varčevalcev. l'red prihodom demokracije ni bila v Franciji še nobena politična stranka točno opredeljena.
V	Franciji nista obstajali dve stranki, kakor n. pr. v Angliji, ki bi po
»svoji moči združili vse ali pa vsaj večino volilcev. Med desničarji in levičarji je bilo še veli.ko majhnih strank, ki so se ob vsakokratnih volitvtih priključile desnici ali pa levici, kakor je pač bolje kazalo. Te stranke so zastopali mali trgovci, mali kmetje in malomeščani, nestanovitno in nezaup-no ljudstvo, ki se je zdaj navduševalo, zdaj pa zopet grajalo politično delovanje. Krilatica »svoboda« je delala ljudstvo nezoupno in je bilo prav zaradi te krilatice še večji suženj te navidezne svobode.
V	politiki, v gospodarstvu, v javnih pa tudi v izključno zasebnih zadevah in poslovanju je zastopal francoski malt človek vedno nekakšno namišljeno »svojo idejo«. To slabost so voditelji strank dobro poznali
<Dalje4 J
------, T i , [im n, laian tu ai — i«wia—t itnii in i fin—ii—h-»«juia-iimi
„ Denar, topovi in kri...
Primorska in Istra okušata komunistično svobodo
Dolenjske vasi so plačevale kazen za komunistične zločine
Komunisti imajo za svojo strahovlado že ustaljene recepte in teh te držijo, kjer koli izvajajo svoja nasilstva. Znano je, kako so na Dolenjskem ustvarjali svoje »republike«. Dokler so se čutili varne so govoričili, da so narodu prinesli svobodo, da se sedaj nikomur ne more nič zgoditi, da okupatorjeva noga nikdar več ne bo stopila na »osvobojeno« ozemlje; porok zato so komunisti in njihova oborožena sila. Toda komaj se je pojavila prva vojaška edinica, so zbežali iz svoje »republike«, po hišah pa pustili prtljago, uši, orožje in municijo. In ko so badoljevci vdrli v vas, se je kvečjemu še kak komunist toliko zadržal, da je iz kmečke hiše streljal na badoljevce in jih nekaj ranil. Ko so badoljevci potem preiskali vas, so našli po hišah orožje in municijo, in seveda kaznovali vaščane za vse, kar so zagrešili komunisti. Medtem, ko so bili komunisti, ki so bili vsega krivi, že za devetim hribom, je plačevala slovenska vas na njihovem »osvobojenem« ozemlju strašno kazen za zločinsko komunistično igro: vas je zgorela do tal, moški pobiti ali odpeljani.
Tedaj šele se je narod zavedel kakšna je v resnici svoboda, ki jo komunizem prinaša: dokler te svobode nihče ne ogroža, jo komunisti izrabljajo za ropanje in besedičenje, ob prvi nevarnosti pa zbežijo in kazen plača slovenska vas.
Isti recept uporabljajo komunisti na Primorskem
Isti recept za uničevanje slovenskih vasi, kot so ga komunisti uporabljali na Dolenjskem, jim služi sedaj za uničevanje slovenskih vasi tudi na Primorskem in Istri. Tudi tu so v nekaterih slovenskih vaseh prišli v vas kot »osvoboditelji«, pojedli in popili vse dobrote, kar so jih mogli nagrabiti, in govoričili, da je vas za vedno svobojena. Ob prvem stiku z nemško oboroženo silo pa so zbežali, pustili po hišah orožje in municijo in na begu samo še zato poskrbeli, da je iz dveh ali treh kmečkih hiš padlo nekaj strelov na nemške vojake. Kazen, ki jo jc morala vas plačati za svojo kratkovidnost in za pomoč, ki jo je nudila komunistom je bila marsikje strašna. Vendar prav v tem trpljenju prihajajo ljudje do spoznanja, da gre komunistom le za lastno varnost in za uničevanje slovenskih si.
Uničene slovenske vasi
Nemške oblasti postopajo v slovenskih vaseh z veliko obzirnostjo, pa s<v veda z odločnostjo, brez katere se v bojih proti komunizmu nič ne doseže. Ko pridejo v vas, vprašajo vaške predstavnike in tudi druge ljudi, če 60 v vasi komunisti. Kjer ljudje po pravjci povo-do, postopajo nemške četo zelo lepo in storijo vse, da vas zavarujejo pred kakršnim koli komunističnim maščevanju. Ce pa vaščani v svoji zaslepljenosti komuniste skrivajo v svojih hišah in potem ti komunisti nenadoma začnejo streljali iz hiš, je kazen pa$~temu primerna.
Najhujše je bila gotovo prizadeta vas Lipa pri Jelšanah. V tej vasi so se
ugnezdili komunisti že pred nekaj meseci in iz te vasi so tu pa tam nadlegovali nemške kolone. Zato je nemška vojska 1. maja z večjo silo obkolila vas. Komunisti so zaradi lepšega nekaj časa streljali iz hiš, nato pa pobegnili in po hišah pustili orožje in municijo. Ker je bila ta vas dolge mesece gnezdo, iz katerega so komunisti nadlegovali oborožene čete, je bila kazen seveda stroga. Precej gospodarjev je s svojim življenjem plačalo komunistično »svobodo«. Vas je požgana, zgorelo je 85 domačij. Ljudje sedaj sami uvidijo, da so vsega gorja in revščine, ki jih je prizadela, krivi komunisti, ki so porabljali to vas za svoje gnezdo mesece in mesece, ob prvi priliki pa so zbežali in pustiti po kmečkih hišah orožje in municijo. Ozdravljenje, ki ga je to razočaranje prineslo, je temeljito in trdno.
Podobno kot v Lipi pri Jelšanah so komunisti tudi v drugih vaseh samo nadlegovali vojaške patrol.e, ob prvi resni nevarnosti pa iz vasi zbežali, in pustili po hišah orožje in municijo. Tako je tudi druge slovenske vasi doletela ista usoda,
kot Lipo pri Jelšanah. Konec aprila je zgorela vas Starad, dne 3. maja 1944 vas Sušak pri Jelšanah, 5 maja 1914 Velike in Male Mune; v prvi je bilo 80 gospodarjev, v drugi 150. Istega dne je zgorela vas 2ejane, k: ima 80 posestnikov; istega dne tudi vas Fabce pri Podgrajah. Dne 6. maja 1944 je zgorela vas Podgraje, ki ima 85 gospodarjev. Dne 6 maja 1944 je zgorelo Kuteževo s 50 hišimi.
Dne 13. maja so Nemci poklicali na svojo posadko v Podgrad vse zastopnike vasi in jim naročili, da jim vsako gibanje komunistov takoj javijo na komandi. 2e dne 16. maja je prišla v vas Pregraje skupina komunistov med njimi badogliev-ski izdaialci. Naselili so se v vaseh Pregraje, Huje in Gabrk. Manjše edinice so šle v druge vasi. Komunisti so bili raztrgani, ušivi in do ljudi zelo nasilni. Govoričili so, da bodo napadli Nemce v Pod-gradu. Toda o kakšnem napadu sploh ni bilo govora, le od časa do časa so šli zaradi lepšega nadlegovat kakšno kolono pa so se vedno vrnili s krvavimi buticami.
Ob neki taki priliki so nemške čete zajele tudi tri komuniste, med njimi komandanta. ki je bil Italijan, knr je značilno za marsikatere »osvobodilne« tolpe na Primorskem. Ta je pri zaslišanju takoj vse izdal, povedal kje imajo skladišča in kdo jih |>odpira.
V Tominjah ljudje niso hoteli priznati, da »o v vasi skriti komunisti. Ko so nemške čete prišle v vas, so začeli komunisti streljati iz kmečkih hiš, nato pa so zbežali. Vas je bila za svojo naivnost in za sodelovanje s komunisti kaznovana. Zgorelo je 45 hiš in 3ft Slovencev je svojim življenjem plačalo kazen za sodelovanje s komunisti.
Prav tako so ljudje zatajili komuniste v Zajelšju in prav tako so tudi v Zajelšju komunisti po nekaj strelih iz kmečkih hiš zbežali. Kazen jo bila ista. V znanem mlinu »pri I.umpuc so mleli vedno snmo za komuniste. Tudi ta mlin in mlinarja je zadela zaslužena kazen.
Zanimiv je slučaj v vasi Podboie. Tja so prišli nekega dne trije komunisti. Ko je prišla v vas nemška ogled-nica, so Nemci zopet vprašali vaške predstavnike, če so v vasi komunisti. In zopet je vas v svoji zaslepljenosti komuniste zatajila. Tedaj pa je eden od komunistov sam poskrbel, da so Nemci zvedeli za nje. Vas so preiskali in nato kaznovali 23 komunističnih terencev s smrtjo. Dne 18. maja je prav lako zaradi pomoči komunistom zgorela vas Pre-gorje. potem vasi Huje in MarkovSfirn pri Materiji. Vse te vasi so bile znane po svojem sodelovanju s komunisti.
Premoženje uničujejo vsem: tistim, ki jih podpirajo in tistim, ki jih odklanjajo
Komunistična revolucija uspeva samo tam, kjer je revščina, negotovost in obup. Komunisti zato načrtno in namerno poskrbijo zato, da bi slovenski narod, ki mu hočejo za vsako ceno vsiliti komunistično revolucijo, postal narod beračev, brezdomcev in obupancev. Kot so na Dolenjskem včasih poskrbeli, da je zaradi njih zgorela vas, prav lako tudi na Primorskem skrbijo, da se veča število brezdomcev in beračev. Z Dolenjske so nam znani primeri, ko so ljudje za božjo voljo prosili komuniste, naj se umaknejo z vasi, da jim ne bo požgana. Pa so jim komunisti odgovorili: Saj vi itak nisle z nami, no bo nobene škode. Drugje so zopet zahtevali toliko in toliko glav živine in, ko so se ljudje izgovarjali, da ne morejo toliko žrtvovati, je bila komunistična grožnja kratka in učinkovita: »če ne daste, ostanemo v vasi in vam bo požgana.« . Istih metod se komunisti sedaj poslužujejo na Primorskem. Razlika je samo v tem, da nekatere oddaljenejše primorske vasi komunizma še ne poznajo in jih jc zato tem lažje preslepiti. Tako komunisti uničujejo vasi, ki jih po svoji zaslepljenosti podpirajo. Zavedne slovenske vasi, ki komuniste odklanjajo, pa komunisti sami požiga jo.
Tako so 14. maja poslali v vas Sla-vina pozive, da se morajo vsi moški javiti v gozdove h komunistom. Vas pa je zavedno slovenska, zato se ni nihče pozivu odzval. Komunisti so prišli v vas, moške s silo odpeljali in lepo vas Sla-vino požgali. Popolnoma je zgorelo vse
KULTURNI OBZORNIK
Nova nabožna knjiga
I Meseca majnika »mo praznovali majsko pobožnost Srnamic, ki jo naš narod tako rad opravlja v čast in slavo ter priprošnjo Materi Mariji. Mesec junij pa je posvečen češčenju Srca Jezusovega. Tega časti posebno jezuitski red, zato izdaja tudi nabožno glasilo Glasnik Pre-svetega Srca Jezusovega, ki izhaja pri nas že 4S. leto. Zdaj je p. Jakob Zibert D. J., ki je zadnja leta izdal že mnogo odličnih askeličnih del, izdal novo nabožno knjigo, namenjeno za mesec junij, pod naslovom »Apostolstvo molitve — Zveza Srca Jezusovega«. V osnovi teh premišljevanj o Srcu Jezusovemu je okrožnica papeža Pij« XI. o zadošfeva-nju presvetemu Srcu Jezusovemu, ki je znana pod začetnimi besedami »Mise-rentissimus Redeinptor«. To je pisatelj v celoti z vsemi 36 Členi v prevodu prof. dr. Aleša Ušeničnika ter z naved-l>o vsebine še posebej, priobčil na koncu knjige kot dodatek. Tako čitatelj dobi v celoti pogled v papežev nauk o spravni pobožnosti presvetemu Srcu Jezusovemu. Tej hoče po svoje služiti tudi ta nova knjiga slovenskega nabožnega pisatelja. P. Žibert s to knjigo ne uvaja k nam nobene nove polx»nosti, temveč hoče vernike samo navdušiti ter razložiti pomen takih verskih organizacij, kakor jc »Apostolstvo molitve« in »Zveza Srca Jezusovega«. Letos je namreč preteklo že 100 let, odkar obstaja »Apostolstvo molitve«, ki posebno časti Pre-
sveti Srci, Jezusovo in Marijino. »Zveza Srca Jezusovega« pa je razširjena po vsem svetu vsaj v 1298 škofijah, ter šteje 35 milijonov udov. Tako knjiga razpade v dva dela: v prvem govori o duhu Apostolstva molitve, o nujni potrebi ter o božjem povelju molitve, prav posebno pa poudarja spravni namen molilve, ki naj zadoščuje in zopet zadoščuje po želji vrhovnega poglavarja Cerkve. Drugi del pa podaja Pravila Apostolstva molitve s pojasnili. Tu je razložen namen društva, zgodovinski razvoj apostolslva mož in fantov, križarjev in križaric, nujnost zadoščevanja, ki je v pravilih itd. Zaključuje pa se ta del z navodili, kako vpeljati Apostolstvo molitve po zavodih in med lajiki .
Tako je ta nabožna knjiga praktičnega značaja ter ima namen, pobu-diti navdušenje za Apostolstvo molitve in Zvezo Srca Jezusovegn, kakor tako zadoščevalno versko skupnost želi imeti pappž Pij XI., ko priporoča spravne molilve v zadoščevanje Drcsveteniu Srcu Jezusovemu.
Važna knjiga za domobrance
Slovenski domobranci in Slovenski narodni varnostni zbor na Jad.^nskeni Primorja so izdali v posebni knjižici nekak »reglement« pod naslovom »Vežba-nje pehote in borbeni pouk«. V stvari je to prevod in izvleček nemškega pravila HDv 130'2a ter je izšel v Ljubljani - Trstu y majhni pr ročni obliki na 120 straneh.
imetje naslednjim gospodarjem: Doles Ivan, št 40, Ambrož Ivan, šl. 44, Kernel Matevž, St. 39, Abram Franc, št. 40, Ka-lister Andrej, št. 45, ftahec Matija, št. 42, Boštjanfif Frane. št. 41, Juh Viktor, št. 58, Devet Juvan, št. 38, Brus Marjeta. št. 43.
Tem gospodarjem je zgorelo popolnoma vse. Delno pa je pogorelo dvema gospodarjema: špinelliju Dnnatu, št. 43, Bergoču Ivanu, št. 43.
Ista pot komunizma — ista pot odpora proti komunizmu
Najvažnejši cilj komunistov je spravili Primorsko v revščino, bedo in obup. Zato bodo uničevali premoženje vsakemu Primorcu brez ozira na to, ali z njimi sodeluje, ali jih odklanja; samo način in pretveza se spremeni. Tistim, ki komunizem odklanjajo, bodo požgali vas sami z. izgovorom, da je to zaslužena kazen; tistim pa. ki z njimi sodelujejo, jih preživljajo, oblačijo in skrivajo, pa bodo poskrbeli za obubožanje na ta način, da bodo iz njihove vasi kol iz nekega gnezda dražili vojaško silo, nato pa ob prvi priliki zbežali in prepustili vaj njeni usodi. Tako so delali na Dolenjskem, Notranjskem iu Gorenjskem tako delajo tudi na Primorskem. Komunizem je povsod isli in komunistične metode so povsod isle.
Toda isto |k>1 ko( jo gre komunizem, gre tudi odj>or proti komunizmu. Dolenjci so brž spregledali komunistično igro; spoznali So, da gre komuuistom predvsem za uničevanje slovenskih družin brez ozira na to, ali s komunizmom sodelujejo, ali komunizem odklanjajo. Iz tega spoznanja se jo porodila najprej ostra protikomunistična zavest in plod te zavesti je slovensko domohranstvo. Tudi Primorska spoznava zločinsko komunistično igro, saj komunisti poskrbijo, da je uničeno premoženje in življenje vsem Slovencem brez ozira na to, ali s komunizmom sodelujejo ali komunizem odklanjajo, lz tega spoznanja se dviga na Primorskem odločna protikomunistična zavest, in posledica te zavesti je lepa in hitra rast Slovenskih narodnih straž.
M a d o n
V spalnici visi nad posteljama slika Madone. Ali je tam le zato, tla dopolnjuje običajno opremo, ali pa ji je določila to mesto srčna /olja, (la lii bila božja Mnti zaščitnim družine.
Navadno se zgodi tako: Zaročenca se oglasila v trgovini s pohištvom. »Ali želite popolno spalnično opremo?« vprašuje prijazno trgovec. >l)a, popolno,« dahne iz svoje zamišljenosti nevesta. ko so že izbrali, še vpraša po-strežljivi prodajalec: »In kakšno Ma-dono naj dam?« »Ali je tudi tega treba?« zamrmra ženin. A v isti sapi ga pomirjuje zgovorni trgovec: »\si jo kupujejo. To je običaj. Madono vedno štejejo h kompletni spalnici. Saj vendar ne morete imeti Atene nad poste-Ijamu prazne. Morda želite rajši križ? Imam lepa razpela. Zadnji vzorci so pretresljivi, .eksnresionistiČni' jim pravijo.« In že razkazuje razpela. Tedaj pa se oklene nevesta svojega ženina in vzdihne: <Kaj ne, dragi, tisto Madono s sladkim uasmchljajem bova vzela. Suj ni nič odurno svetniškega na njej.« Zeniu prikima.
Morda je bilo lako: Novoporočenca sprejemata čestitke, »Glej,« pravi mlada gospa svojemu možu, »tudi pobožna leta Angela je prišla, kaj neki nosi njena dekla v velikem zavitku?« »Bog vama daj mnogo, mnogo sreče in trdno zdravje in veliko let!« govori teta in poliubuje. »Tu pa nekaj za spomin. Podoba Madone je. Naj vaju opominja, da je Marija v stiskah uaj-boljša pomočnica. Knr v spalnici nnd postelji jo obesita! Nekdo prihaja. 7.v grem, že grem. Kmalu pridem vaju obiskat. Pa z Bogom!« Spet ju teta poljubi, notem pa odbrzi z drobnimi koraki, »lih, ta teta! Kako sem je sita. Y«nk dan vse cerkve oblaz.i. Toda podobo bova morala obesiti. Ze pri prvem obisku naju bo .koutrolirala". Gorje mi, če Madone ne bo v spalnici!« Tako se razburja uiluda dama in prigovarja možu, ki kaže brezbrižen obraz.
Včasih se zgodi, da obiščeta novoporočenca na ženitovanjskem potovanju umetniško razstavo. »Tale .pokru-
Iz življenja domobrancev v Novem mestu
Nevarno je domobrance dražiti
V torek, 24. maja, je bil v Št. Kuperlu pogreb doinobninra Tratarja Allonza z. Rakovnika, ki je padel v bojih pri Trebnjem. Med pogrebom so komunisti v Vesele gore streljali na pogrebre. Nekaj domobrancev je zalo šlo v Št. Rupert po gozdovih proti Veseli gori in tam našlo sedem komunistov in eno komunistko v prav veselem razpoloženju: pravkar so se menili, kako so »bele« podražili. Domobranci so prišli neopaženi čisto do njih. Po nekaj medsebojnih strelih je vseh osem komunistov padlo.
Iz Trebnjega se še vedno vračajo
še vedno se vračajo domobranci iz okolice Trebnjega vsak s svojo »odise-jado«. V bolnišnici v Krškem se je javil domobranec Prijatelj Ludvik, ki se je ranjen pretolkel iz Trebnjega preko Velike Loke, Čateža v št. Rupert, kjer so ga dobili domobranci iz Tržišča.
Z ljubljanskimi domobranci pa je prišel v Novo mesto domobranec Blatnik Janez. V Trebnjem se jc zadržal v skladišču, kjer si je nabral municije. Ko je prišel iz skladišča niti zapazil ni, da so v okolici že komunisti. Pridružil se jim je in z njimi vred napadal. Ko pa je kmalu potem spoznal, med kakšne tolpo je zašel, se je brž umaknil v Trebnje in se skril v eni izmed li iS. Prihodnji dan je z bombami v žepih brez ovir prišel v gozd in se napotil proli Novemu mestu. Srečno je prišel v vas. kjer je ostal ves dan. Skrit v sobi je mirno opazoval komuniste, ki so skozi vas vozili ranjence in se v kolonah pomikali v smeri proti Mirni peči in nalo zopet nazaj. Videl je, da je bilo v vsaki skupini komunistov več popolnoma bos^h. Obleka sliči povsem ciganskim cunjam. Kar je v zadnjem času mobiliziranih, so
brez pušk, edino v ospredju je bil manjši olnirožen oddelek. Pri vsaki tej ciganski skupini je bilo tudi šest »to-varišic«.
Tržiški fantje prirejajo zborovanja
Domobranci niso snmo vojaki, ampak tudi nosilci protikoinunislične ideje. Najbolj se tega zavedajo tržiški fantje, ki so zelo na široko razpredli svoje proti-komunlstično delo. V nedeljo, 28. maja so priredili uspelo zliorovatijo v Mokronogu, kjer je govoril g. Borsam; v St. Rupertu je g. dr. Blatnik v cerkvi bral škofovo pastirsko pismo o brezbožnem komunizmu, pri Sv. Roku pa je imel lep govor pred cerkvijo. Povsod so fantje pridno razširjali naše časopise. Ljudje so takih zborovanj zelo veseli, po časopisih pa kar planejo. Dolge mesece so poslušali same komunistične laži, zato znajo ceniti resnico.
Ranjence ubijajo. V bojih okrog Trebnjega je ranjenemu domobrancu priskočil na pomoč domobranec Lampe Avguštin. Medlem pa je padla v bližino mina in ga močno ranila v desno stegno. Lampe se je zavlekel v bližnji hlev, kjer ga je neko dekle obvezalo in skrilo pred komunisti. Soseda, ki je lo videla, je šla takoj povedat komunistom. Ti so ranjenega Lam pel a ubili. Pred smrtjo ie še naročal pozdrave za svoje otroke. Dekle, ki ga je obvezalo, je srečno pribežalo v Novo mesto.
Za komunistično vojsko je vse dobro. Domobranci, ki so videli komunistične tolpe pri Trebnjem, pripovedujejo, da imajo komunisti v svojih »brigadah« najrazličnejše ljudi. Na lastne oči so videli med komunističnimi tolnami številne ranjence, ki so le za silo ohveznni. pa še vedno nosiio puško: mnogo je še-pavili in pohabljenih. V tej pisani me-
iina' bi bila kakor nalašč zn najin salon,« pravi mož s strokovujnško geslo, >ln za spalnico, ki iinu tudi prazne stene?« vprašuje žena. »Menim, d« bi bila zelo primerna onale ,Madona'.< »Saj to je vendar po vem videzu podoba ženske iz. predmestja, le plahe in vodene oči! Nič svetniškega nima na sebi.« »Toda, ljuba moja ženka, la podoba je najvišje ocenjeno, visoko umetniško delo znamenitega modernega realista. Prav to bova vzela. Najino stanovanje naj bo tempelj umetnosti!« »Če ti tako želiš,« vdano pristane žena.
Novoporočen mlad uradnik razvija svoji ženi načrte. »Najprej boš izve/.la posteljna pregrinjala in okenske zavese z. izbranimi narodnimi ornamenti, potem dobo stene umetniške slike domačih slikarjev, polagoma, kakor bo dopuščala pluča.« »Marijine slike bi si srčno želela.« »To predvsem, a počakali bo treba, da staknem kaj pristno narodnega.« In res iznenadi nekega dne ženo s .slovensko Madono*. Ko jo obesila nad postelji, da mož \es vzlii-čen duška svoji dosledni nacionalni za\esti (er hvali domačnost, ki diha iz slike, in se ruduje njneih živih barv. »Moj Bog, ali je lo Marija?« podvomi ženu. »Meni sc zdi, da vidim pred seboj kmečko ženo z zavaljenim otrokom. i a me ne bo spodbu jala k pobožnim mislim.« 1 o prihaja od tod, ker imajo |k> vzorcu starih renesančnih Mmlon skvarjen okus. Moramo sc nacionalno preorientirati.« »Morda imaš prav, toda prejiričati me ne moreš.«
V marsikaterem stanovanju je Marijina podoba le običajni stenski okras, zadnji verski znak v okolju, ki v njem misel na Boga že umira. O ko bi le bil ta znak svetel žarek, ki kaže pot k Bogu! Toda prej bo treba doseči, da bo pri izbiri tega zadnjega verskega /naka odločni predvsem verski okus. In po tem okusu bi moraln marsikatero »Madono« v naših spalnicah zamenjati resnična Mndona. pred katero bi se dalo tudi moliti in se ji izročati v varstvo.
i zde so zorane pesmi t Franceta Balantiča:
V ognju groze plapolam
Žepn i oblika. 208 strani Kr 45, vez 60 lir LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pre<l Škofijo i — Miklošičeva oesta i
šanici je tudi precej žensk, ki so še najbolj podobne cigankam.
Ni več poguma. V ponedeljek, 22. mnja, ko so nemške in domobranske čete okrepile postojanke v Trebnjem in Mirni peči, so komunisti le iz. varne razdalje poslali neknj strelov iz strojnic. V bližino jia se niso več upali, ker so pri zadnjih iiojih iinelj preveč izgub. Saj je nek komunističen komandant govoril, dn Trebnjega in Mirne peči nn bodo več napadali, »ker je žo zadnjič preveč naših tovarišev padlo«.
Niti pri jedi nimajo mirn. 13. maja so
domobranci jurišnega bataljona Iznena-dili komuniste na Brezovi rebri ravno pri kosilu. Preplašeni komunisti so pustili vse in zbežali.
V soboto je bilo zajetih več komunistov, ki so bili pripeljani v Novo mesto. Dobili so jih domobranci na Hineljniku. Novomeščani so s strahom in radovednostjo obenem ogledovali privedene, čo ni morda med njimi tudi kak njihov sinček ali drug bližji sorodnik. Ne gre pa marsikomu v glavo, da je povratek komunistov v novomeško gnezdo lako klavern.
Izdali so se. Ko je nedavno šla domobranska patrola iz Št. Jerneja v okolico, je v neki hiši povprašala po fantu, za katerega so domobranci vedeli, da je pri komunistih že dalj časa. Mati je trdila, da ne vc, kje se nahaja. 1'a se oglasi eden od domobrancev: »Jaz pa vem, da je v II. bataljonu Gubčeve brigade in še nvitra-Ijez nosi.« — >0 ne, se oglasi hčerka, sedaj pn vidimo, da lažete. Nima nič mitra-ljeza, ker je komandir čete!«
V tej knjižici je zbrano vse, kar mora slovenski domobranec vedeti o vojaški službi, da bo res vsestransko pripravljen na borbo kot modernf vojak na višku sodobnega vojaškega pouka. Tu je najprej opisan pouk posameznika: premikanje, opravki s puško, premikanje s strojnico, posebno pa borbeni pouk posameznika: pouk strelca, borba na nož, opazovanje, pouk voiaka v boini patrolt, vedenje v temi, pouk sla itd. Zc v tem delu se voiak seznani z novimi slovenskimi povelji, ki so v rabi tako pri domobrancih kakor slovenski narodni varnostni straži na Jadranskem Primoriu. Drugi del poučuje ravnanje vojak« z desetino. To je gibanje v strnjeni vrsti, razne oblike pohoda, teka in obrata, skupna premikanja, zasedba in obrambna postojanka; pouk, kako naj se vede desetina na straži in kako v izvidms.u službi. Nato sledi pouk v kretanju z vodom, in nazadnje pouk s četo. Ta zadnji ima pet razdelkov, namreč: splošne odredbe, strnjena razvrstitev, pohod, razvitje ter borbeni pouk. Temu pouku, od posameznika do kretania cele čete, sta dodana še posebna dodatka: l. govor o disciplini med pohodom (splošne odredbe, priprava za pohod, med pohodom, zastanki, in počitek) ter II. o komandah, poveljih in znakih, ki jih dajemo z roko, s signalno palčico ali e zastavico, ponoči pa z. žepno svetilko, ali lučjo sploh. Ti znaki, s katerimi daiejo starešine povelja, so ponazorjena tudi v sliki.
Brošura bo prišla prav našim domobrancem in narodnim stražam, zlasti p« vsem, ki hočejo napredovati ter se temeljito poučiti o vseh najvažnejših voja-
ških zadevah. Zato jo vsem tem iskreno priporočamo.
Kniižici je dodanih tudi nekaj strani notesnega papirja, da si vsak vojak sam lahko pripiše še kakšno povelje svojega starešine,	,
Slovenska ura v tržaškem radiu
V nedeljo, dne 21. maja je bila pri slovenski kulturni uri v tržaškem radiju na sporedu slovenska kmečka glasba. (Od Celja do Ljubljance, Ljubca moja, Oj ta soldašk' boben, Imam dekle v Tirolah, En glažek vinca in druge).
Na binkoštno nedeljo pa ie našla tudi umetna glasba pot k Primorskim Slovencem. Najprej jc zapel član narodnega gledališča v Ljubljani g. F. Langus Pavčičcvo »Zdravljico« in Volaričevo »Ne žaluj«, pri klavirju ga je spremljal prof. J. Osana. Nato je recitiral g. Fr. Marolt narodno pesem »Od kneza Marka« kot uvod k Tomčevim »Variacijam od kneza Marka«, katerim je bila ta kulturna ura posvečena. Igral je veliki simfonični orkester ljubljanske radijske postaje pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca. Ker do sedaj pri slovenski uri še ni bila na sporedu izrazito umetniška glasba, so Tomčcve »Variacije« prinesle nov, vzvišen svet našim ljudem v Primorju. Na koncu so slovenske poslušalce lepo pozdravile sestre Finkove z narodno pesmijo »Jezusu pušeljček« in operni pevec g. F. Langus s Prelovčcvo »Ti si urce zamudila« ter Pavčičcvo »Poj-dem v rute«. Prof. J, Osana je pesmi spremljal na klavirju.
Slovenska kulturna ura, ki je vsako nedeljo ob 15.20, od ure do ure kaže nov
napredek in vzbuja vedno večje zanima« nje pri Primorskih Slovencih.
Razpis glasbenega natečaja
Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje natečaj za najboljše priredbe slovenskih narodnih pesmi, in sicer za klavir ali violino in klavir. Klavirski stavek naj ne bo le harmonizacija, temveč samostojno umatniško delo v duhu napeva.
Razpisanih je 10 nagrad po 200 Ur in priredbe bodo uporabljene za zbirko slovenskih narodnih pesmi, ki jo namerava izdati Glasbena Matica.
Predložiti se morajo do 1. septembra 1941 samo nova dela, ki do sedaj še niso bila objavljena, nc nagrajena in tudi ne izvajana.
Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov kamor naj sc vrne nenagrajeno ali neod-kupljeno delo, vendar ta naslov nc sme bili istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica 7 ali izročena v njeni pisarni.
Glasbena Matica ima pravico, da ne' nagrajene skladbe lahko odkupi, pri nagrajenih in odkupljenih si pridržuje pravico prve izvedbe in izdaje v sporazumno določeni nakladi v teku treh let po objavi uspeha natečaja.
Razsodišče ie artistični odsek Glasbe-1 ne Maticc. Zoper odločitev razsodišča nI priziva.
Glasbena Matica. .
Slanina namesto olja
Iz članka, ki ga je napisal zvezni ravnatelj Anton Kiihnel, referent za mlekarsko in maščobno gospodarstvo pri Vrhovnem komisarju v nedeljski »Deutsche Adria-Zeitung« posnemamo naslednje podatke:
Za boljše razumevanje sedanjega položaja v preskrbi z maščobami v Jadranskem primorju je potrebno pokazati razvoj preskrbe z maščobami v Italiji pred vstopom Italije v vojno.
Precf vojno je temeljila italijanska preskrba z živilskimi in rastlinskimi maščobami, kolikor je šlo za njeno lustno proizvodnjo, s 30% na olivah, 25% na masti, 8% nn maslu in 7% na oljnih semenih. Letno se je dobilo 200 tisoč ton olivnega olja, 165.000 ton masti, 50.000 ton masla in 4%000 semenskega olja. Ostalih 50% je bilo kritih z uvozom 215.000 ton večinoma jedilnega olja. Letno je bilo torej nn razpolago 675.000 ton olja in masti, od cesar je bilo 200.000 ton predelanih naprej, tako dn je za prehrano ostalo približno 475.000 ton ali It kg letno na prebivalca. K tem podatkom pa je pripomniti, da se velik del ol ja in maščob ni dal statistično zajeti. Tu je šlo predvsem za lastno uporabo producentov in za male predelovalne obrate, ki so skrbeli za lokalne male trge. Ta dodatna potrošnja je ocenjena na 185.000 ton ali na 40% navedeue lastne proizvodnje. S tem se zviša razpoložljiva količina v mirnih časih nn 660.000 ton ali 15.5 kg letno na 1 prebivalca.
Poraba jedilnega olja je bila pretežna. Na olju se je peklo, prnžilo in delalo vse. Maslo in mast sta stopila v ozadje. Nemčija ie pred vojno potrošila sedemkrat toliko masla kot Italija, zato pa samo polovico toliko olja kot Italija. Iz tejra je razvidno, da je bila bilanca preskrbe z maščobami v Italiji /c prej pasivna.
Ko je ltnlija stopila v vojno, se je slika preskrbe bistveno spremenila. Uvoz ol ju je odpadel, dočim je narasla potrošnja za industrijske |>otrobe in vojaštvo. Tako je ostalo za civilno prebivalstvo na razpolago le okoli 260.000 ton, t. j. na t prebivalca okoli 5 kg letno nli 400 gr mesečno. Poleg tega je ostajalo >e neznjetih 18"5.000 ton. kar jc bilo te/ko /ajeti tudi v vojni, tuko dn se je iz tega ra/vila črna borzn na veliko. Zarndi vojne /e itnk poslabšana preskrba z maščobami se je še na-
dnlje poslabšala, ko je zaradi zasedbe od p a Je 1 največji del pridelka olivnega olja nu Siciliji, Sardiniji in v južni Italiji. Tako ni bilo republikanski Italiji vzdržati mesečni obrok 400 gr, ki je moral biti naravno skrčon. To se je seveda poznalo tudi pri preskrbi Ja-drunskegu primorja z maščobami.
l)a bi se preprečilo Še nadaljnje zmanjšanje obroka maščob na operacijskem področju Jadransko primorie zaradi mnjhnih zalog olja, je izjavila Nemčija svojo pripravljenost prehodno dati na ra/polago svin jsko maščobo, in sicer v obliki soljenegu svinjskega sala brez kosti. Z ozirom nn napet položaj v preskrbi Nemčije za maščobami je treba to pomoč še posebej podčrtati.
Gospodinja, ki mora natančno razdeliti novi obrok masti, bo bridko občutila, če bi morala namesto olja dano maščobo takoj porabiti in se ta maščoba ne bi dala držati nekaj časa. To pa ne drži, kajti tudi slanino, ki obstaja iz mesa in masti, se da ocvreti, napraviti trajno. Pri cvrtju ostane meso kot ocvirek, ki ga lahko pustiš v ntasti, ali pa ga odcediš posebej, tako da ti ostane čista mast v loncu. Preden se začne slanina cvrli, jo je treba nekoliko razrezati. Na ta način dobimo čisto mast, ki se da ohraniti in trošiti ves mesec.
Uvoz prašičev špeliarjev iz Nemčije je imel /a posledico novo ureditev preskrbe z maščobami na Jadranskem primorju. Dočim so sedaj potrošniki dobivali samo jedilno olje, bodo od 1. junija dni je dobivali poleg majhnega dela olja ostanek v obliki prašičje masti. Obrok se po količini zviša, kar bo doprineslo svoje, da se omogoči prehod od porabe oljn nn porabo svinjske masti. Obrok maščob pa je v zvezi Judi s storitvnnii, kdor največ, in najtežje dela, bo dobil odgovarjajoči dodatek.
Vzdrževanje sedanjega obroka svinjske ntnsti pn je odvisno predvsem od discipline kmečkega stnnu nn jadranskem primorju. Če bodo kmetje oddali vse mleko in obdelali vse zaukazane površine s semenjem oljnih rastlin, če bodo tudi oddali vsa pridelana oljnn semena — pri tem ni po-znbiti. da se deln tudi nn povečanju prašičjereje — in če bo blago šlo namesto na črni trg v redno potrošnjo, potem jc pričakovati tudi nadaljnjega izboljšanja preskrbe z maščobami na Jadranskem primorju.
Novi grobovi
f Anion Malavašič. Na Glincah je za
vedno zatisnil oči posestnik in mizarski mojster g. Anton Malavašič, dolgoletni član nadzornega odbora Ljudske hranilnice in posojilnice na Viču. Rajni leži na svojem domu na Tržaški cesti št. 56, pokopali ga pa bodo v četrtek ob 6 popoldne na pokopališče na Viču. Naj počiva v miru, njegovim dragim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
Poročila sta se na binkoštno nedeljo ▼ farni cerkvi na Viču g. Lavi Leopold.
uradnik splošne bolnišnice v Ljubljani in gdč. Anica Oblak, uradnica tobačne tovarne. Priči sta bila gg. Lečič Angelo, pleskarski mojster in trgovec Anko Lojze. Mlademu paru želimo obilo srečel
25 let službe pri Združenju trgovcev
Je dovršila te dni gospa Angela Jerško-va, ki je odlična uradniška moč te velike stanovske organizacije od njene povojne preosnove skozi dolgo dobo razvoja, ki je z novimi nalogami nalagal novo delo ter od nameščencev zahteval poleg velikih strokovnih sposobnosti tudi mnogo previdnosti in obzirnosti. Gospa Jerškova je bila vsem nalogam kos, ker je bogata veščin in vrlin, ki jih zahteva delo v veliki stanovski organizaciji. Vsi odborniki in člani združenja so vedno visoko cenili njeno delovanje in ob njenem Jubileju dela jih veseli, ker je vzorna in priljubljena sodelavka vse svoje velike sposobnosti ter vso svojo vnemo ohranila za uspešno delo v drugem četrtstoletju.
Plemenita žrtev
Prav danes poteka štirinajsti dan, kar je padel v boju s komunističnimi tolpami domobranski podčastnik Štetan Mrgan. Zapušča ženo in tri hčere, od katerih je srednja, Nevenka, v Ljubljani, kjer obiskuje peti razred gimnazije in junaško prenaša izgubo ljubljenega očeta. Pokojni je bil vseskozi katoliško in narodno zaveden mož. Čeprav je imel že skoro pedeset let, se je uvrstil med branilce slovenskega naroda pred komunizmom. Tako je postavil svoje življenje v bran za domovino in ga tudi daroval. Ni mislil na svoje koristi, čeprav že prileten in ves v skrbi za družino, je sledil klicu domovine. — Bog nam daj še veliko takih junakov, kot je bil pokojni, in ne bo se nam treba bati, da bi bil naš mali narod zbrisan iz občestva narodov. ,
II'
Zadnji sinfonični koncert
Dvofakova »Novosvetska« je nastala tam onstran Oceana. Anton Dvofak je bil imenovan za ravnatelja novojorškega kon-zervatorija, kjer je deloval nekoliko let. Peta ainfonija, ki spada v to dobo, obdeluje glasbeno nekaj indijanskih motivov, ritmično divje, I. in IV. stavek pa tudi otožne, slednje zlasti ▼ prekrasnem II »tavku (Largo). Iz brezmejnih prerij sliši-mo obtožbo izumirajočega rodu, ki ie j« moral umakniti brezobzirnemu »civiliza-torju« belokožcu. Ta pretresljiva melodija spada med najlepše Dvofakove domi-sleke in je tako slavna, kakor spevni tema Cajkovskega »Patetične«. V scherzu tudi Dvofak ne more mimo domotožja po češki domovini in se zamisli v brezskrbno veselje, kakor vlada v domači vasi sončnega popoldne. Arhitektura te slovite stavbe pa je strogo klasična po vzorih iz »starega sveta«.
Poleg te slnfontje, ki fe Dvofakovo
ime ponesla po vseh kontinentih, bomo slišali v ponedeljek Osterčevo znamenito »Ouverture Classique«, Lisztovo plemenito sinfonično pesnitev »Orpheus«, We-berjevo zanosito uverturo »Oberon« in orkestralno nadvse zanimivo skladbo »Čarovnikov učenec«, kjer se inspirira Francoz Paul Bukas ob Goethejevi baladi »Der Zauberlehrling«. Zaključni X. sinfonični koncert se vrši prihodnji ponedeljek ob 19. uri v Unionu. Predprodaja vstopnic v knjigarni »Glasbene Matice«.
iiMiiiiHMiiimmiiiii
Včeraj, v torek ponoldne ob pol 4 sem Izgubila v veži Bata palače dodatno kruš no karto. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v blagajni Bata.
Opozorilo Uprave policije
Uprava policije v Ljubljani ugotavlja, da dnevno prihajajo na razne urade anonimne ovadbe kriminalnega in političnega značaja, katere se v večini primerov izkažejo kot neosnovane in kot sad medsebojnih razprtij lu sovraštva. Zato se občinstvo opozarja, da se nobena anonimna ovadba ne bo več jemala v poštev.
V Ljubljani, dne 29. maja 1944.
UPRAVA POLICIJE.
hiiiiiihiiihihbiiiiiii
Rdeči križ poroča
Zahvala. Rodbina Skuhala L. je dnro. vala 200 Ur v počastitev spomina hlagopo kojne gospe Ive Sirca, Zagreb; sostanovalci blagopoko.incga g. Jakoba Kretnžnrja pa namesto venca na njegov grob 230 lir. Prisrčna hvala t
Poziv. V poizvedovalnem oddelku. Marijin trg 5, naj se pri referentu III zglase naslednji: rodbina Kaller, Mauser Marija Sedej Tončka, Tratar Josipina, VasiS Ml lutln in Grlaš Fani.
Obvestilo uprave policije v Ljubljani
V	teh dneh bodo organi policijskih stražnic dostavljali po hišah ljubljanskega mestnega področja dvoje tiskovin, in sicer: »Hišni seznam stanovalcev« in »Seznam osebja, zaposlenega v obratih«. — Prvo tiskovino prejme hišni lastnik oziroma hišni upravitelj, drugo tiskovino pa lastnik obrata odnosno obratovodja.
V	prvo tiskovino »Hišni seznam stanovalcev« naj se vpišejo vsi hišni stanovalci, in sicer po abecednem redu. (Najprej se vpiše družinski poglavar, nato njegova žena in za njo po starosti vsi otroci in končno vse ostale osebe, ki žive z družino v skupnem gospodinjstvu.) Hišni gospodar odnosno upravitelj mora vpisati vse najemnike in podnajemnike, ne dede na to, ali biva dotični stanovalce ▼ Ljubljani stalno ali samo začasno, t. i vpisani morajo biti vsi stanovalci, ki točasno stanujejo v hiši razen začasnih hotelskih gostov.
Za današnji dan
Koledar
Četrtek, L rolnlkat Fortunat, »poznavalec: KapraziJ, opati Pamfil, mučenec. Petek, t. rožnika: Kratre; Marcelin, mu. čenee, Evgen I., papež.
Dramsko gledališče »Zemlja«. Red A. Oh 1«.
Operno gledališče »Manon« Red Četrtek. Ob It.
Kino Matica »Slavfkova pesem« ob 16 ln 19.
Kino Union »Ljubavna ptsma« ob IS ln 19.15.
Kino Sloga
»Sanders ilvl nevarno« ob 18 ln IS.
Lekarniška služba NoCnosInžbo Imajo lekarnei
dr. Kmet, Ciril Metodova 4!t; mr. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, ln mr. Uatar, ftelenhurgova ulica 7.
Vseučiliika knjižnica
počiva vse one, ki imajo knjig« izposojen« is Univerzitetne knjižnice, da jih zan«sl|i-
to vrnejo do 10. junija t. 1. drugače bodo nosili sami posledice.
Knjigarne, založništva, antikvariati ln starinarji ter drugi ljubitelji knjig se opozarjajo, da ne kupujejo knjig z oznakom Univerzitetne knjižnice (Licealna knjižnica, Liceal Bibliothek, Državna knjižnica. Studijska knjižnica Studien Bibliothek) in vseh drugih javnih knjižnic. Dolžni so pa vsakega prodajalca takih knjig takoj prijaviti najbližjemu policijskemu stražniku.
Papir za Rdeči križ
Slovenski Rdeči križ naproša vse, pri katerih za šolsko nabirko, pripravljeni pa-
Dnevne novice
Vrtnice v cerkvi sv. Jožefa. Najlepši sad in dopolnilo šmarnic bo pobožnost v čast Srcu Jezusovemu, ki se bo slo-vesno obhajala v cerkvi sv. Jožeta ves mesec junij. Vsako jutru ob B. bo sveta maša a petjem pred izpostavljenim Naj. svetejšiin. Vsak večer ob pol 8 pa bo kratek govpr, litanije z blagoslovom in petje v čast Srcu Jezusovemu. Predmet letošnjih govorov bo Srce Jezusovo prilikah. Kdor se udeleži vsaj 10 govorov, prejme lahko ob sklepu pobožnosti večkratni popolni odpustek. Sedaj, ko smo se posvetili Srcu Marijinemu, hitimo k Srcu njenega božjega Sina, ki nam
da ga sami dostavijo v najbližjo pa neposredno Slovenskemu Rdečemu križu v šolo pri Sv. Jakobu. Ce ima kdo pripravljeno večjo količino, ki je sam ne more dostaviti, naj jo prijavi Slovenskemu Rdečemu križu pismeno ali tclefonič-no. Številka našega telefona je 21-29. — Slovenski Rdeči križ.
Bencin in petrolej za obrtnike
Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca junija dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji: A—O 1. junija, PZ 2. Junija; slikarji in pleskarji: 3. junija; urarji, tor-barji in knjigovezi: 5. junija; mehaniki: 0. junija; kleparji in ključavničarji: 7. junija; elektrotehniki in steklarji: 9. junija.
Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati.
Odrezki živilskih rn tobačnih nakaznic
Mestni preskrbovalni urad bo odrez-
Drugo tiskovino so dolžni izpoluiti lastniki obratov ali obratovodje. Vanjo naj vpišejo vse obratno osebje, zaposleno v obratu določen čas dneva, ko se na haja izven svojega stalnega bivališča
Po preteku enega tedna bodo poli cijski organi pobrali izpolnjene tiskovine Ti seznami so namenjeni za sestavo pomožnih okrožnih prijavnih kartotek zato morajo biti tiskovine izpolnjene čit Ijivo s črnilom z vso vestnostjo in na tančnostjo.
Hišni lastniki, upravitelji, lastniki obratov in obratovodje odgovarjajo za to. da bodo v seznam vnešeni prav vsi hišni stanovalci, oziroma vse obratno osebje in ne sme biti prnv nihče izpuščen V primeru, da hišni lastnik oziroma lastnik obrala ne bi prejel tozadevnih tiskovin, naj se obrne na pristojno policijsko stražnico, v katere okolišu stanuje oz. izvršuje svoj poklic.
ke nakaznic vseh racioniranih živil in tobaka ea mesec maj prevzemal v II-nadstropju palače Bata tako, da pridejo med uradnimi urami od 8—10 dopoldne in od 15—17 popoldne (razen soboto popoldne) na vrsto prodajalci po naslednjem redu:
Peki e začetnicami A do J 2. junija, z začetnicami K do Pi 3. junija in peki z začetnicami Pl do 2 5. junija.
Trafikanti z začetnicami A do Km 6. junija, z začetnicami Ko do Pi 7 junija n trafikanti z začetnicami Pl do t 9. junija.
Trgovci z začetnicami A do Be 10. unija, od BI do F 12. junija, od G do J 13. junija, od J do Ka 14. junija, od Ke do Ko 15. junija, od Kr do Lo 16. junija, •d Lu do Ma 19 junij«, od Me do konca e črke 20. junija, od N in O 21. junija, od Pa do Pl 22. junija, od Po do Ho 23. unija, od Ru do Šl 24. junija, od Šo do Ve 26. junjia in trgovci z začetnicami Vi do Z 27. junija.
Nabavljalna zadruga drl. železničarjev bo oddala svoje odrezke dne 17. junija.
Dnevni obroki v mesecu maju so: a) za enotno moko: osnovne nakaznice 186 gr, nakaznice RD 124 gr, nakaznice TD 206.5 gr, nakaznice NTD 289.3 gr, nakaznice za noseče žene 124 gr, bolniška nakazila 82.6 gr; odrezek c-47 živ. nakaznice DeMe za mladino 1281 gr, riža oz. testenin 96.7 gr.
Po gostinskih obratih nabrane majske odrezke bo mestni preskrbovalni urad odslej prevzemal v Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 12, I. nadstropje, tako, da pridejo na vrsto 2. junija obrati z začet-
pir iz katerih koli razlogo^ ni bil pobran, I >>° ™d d«< Potrebno, kar ga bomo - —i Ustavijo v najbližjo šolo ali I ^JS^S^^^ .pero*..
Izplačevanje rednih mesečnih podpor za ni«, soo junij se bo vršilo v sledečem redu: ilne 1. junija od črke A—G, dne 2. juniji 11—K, S. junija b-R, 5. Junija 8-2. Nov( prošnje se te dni ne bodo sprejemale. Pri. nesite a seboj podporne knjižice! Od 1. di 5. junija je pisarna za begunce zaprta.
Maša zadušnica za pok. Jakobom Krem-iarjeni bo hrana v petek, 2. junija, ob 7.30 v župni cerkvi av. Petra.
Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. riti. hovnlkov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 2. junija. Adorncija ob 16, meditacija oh 17, konferenca ob 18. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. Vodstvo.
Za gospe In gospodične so ho vršila ji nijska rekolekclja v ur&ulinski kapeli t potek, 2. junija ob 19. Spored: rožni vener, govor, litanije, prilika za spoved. Naslednje jutro ob 7 govor in av. maša. Vhod pri porti.
VaZno i« vsakogar sedaj la v bodoče r zasebnem ali Javnem poklicu Je znanje strojepisja! Novi dnevni ln večerni tečaji pri, čenjajo 1., i. In S. Junija. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko nčlll. sče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranski eesta 15.
Učite ae strojepisja! Novi ene-, dvo- ln trimesečni strojepisni tečaji (dnevni ln ve-černll pričenjajo 1., 2. In 3. Junija. Modoma atrojepisnlca, desetprstna metoda. Pouk do. poldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno, Informncl je, prospekti! Trgovsko uSIIKf« »Chrlslofov učni tavod«. Domobranska 11.
Izšel je drugI zvezek Marlettijeve Cerkvene enciklopedije (cena 160 lir). Naročniki naj jo dvignejo v Mladinski zuložhl, Ljubljana. Klari trg .1(1.
Za sprejemne Izpite ▼ I. razred glmna. sije, kl bodo v drugI polovici Junija, pri. redimo poseben štirinajstdnevni pripravljalni tečaj, ti prične prve dni junija. Poučujejo profesorji. — Informacije — vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne. Spe-clalne Instrukcije za srednje šole. Kongresni trg 2.
Občni zbor Glasbene Matlee, kl je hi
napovednn za dane«, četrtek, 1, junija, ji preložen.
Sprejemni lepiti sa I. razred gimnazije
1. junija pričnejo učni tečaji. Poučujeji profesorji vsakodnevno vse predpisano pred mete. Učnina najnižja. Otroci članov Po krajinske delavske sveže dobijo poseben popust. Vpis takoj dnevno dopoldne v prostorih Delavske zbornlcs — Miklošičev« 211 Socialna pomoč nujno potrebuje dva dobra pisalna stroja. Ce je kdo pripravljat stroj prodati ali pa posoditi proti o43kod ninl, naj to »poroči pisarni Socinln« po moči, Gosposvetska 2-1. — Zn infoi \aciji gledo Socialne pomoči kličite 47-.17I Prostor Socialne pomoči so na Gosposvetskl 2-1.
nico A, 3. junija z začetnico B, 5. junija z začetnicami C do C, 6. junija z začetnicami Da do Do, 7. junija t začetnicami Do do konca te črke, 9. jun"a r začetnicami E do F, 10 junija z začetnico G, 12. junija z začetnico H, 13. junija z začetnicama I in J, 14. junija z začetnimi zlogi Ka do Kn, 15. junija z začetnim zlogom Ko do konca te črke, 16. junija z začetnico L, 17. junija z. začetnico M, 19. junija z začetnicama N in O, 20. junija z začetnico P, 21. junija z začetnico S, 22. junija z začetnico Š, 23 junija z začetnicama T in U, 24. junija z začetnico V ter 26. junija gostinski obrni z začetnicama Z in 2.
Dodatne živilske nakaznice za delavce
Dodatne živilske nakaznice *a delavce za mesec junij bo meslni preskrbovalni urad delil po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v petek, 2. Junija številke 1 do 100, v soboto, 3. junija številke 101 do 200, v ponedeljek, 5. junija številke 201 do 300, v torek, 6. junija številke 301 do 400, v sredo, 7. junija številke 401 do 500, v petek, 9. junija Številke 501 do 600, v soboto, 10. junija številke 601 do 700, v ponedeljek, 12. junija številke 701 do 800, v torek, 13. junija številke 801 do 900. v sredo, 14. junija številke 901 do 1000, v četrtek, 15. junija številke 1001 do 1100, v petek, 10. junija številke 1101 do 1200 in v soboto, 17. junija številke 1201 do 1300.
Urad posluje v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3.
Bolniška nakazila za junij
Bolnikom, kl so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za ineese junij vaji k o dopoldne od 8. do 1.1. ure v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15., po naslednjem razporedu:
Od 1. dn I. Junija samo bolnikom, kl Imajo pravlro tudi za incso, lako da pridejo tla vrsto v četrtek, 1. junija bolniki z začetnicami priimka A do 1J. v petek, 2. junija bolniki z začetnicami E do J, v soboto. .1. juui.ia bolniki z začetnico K, v ponedeljek, 5. junija z začetnicami L do N, v torek, 6. junija bolniki z. začetnicama O in 1'. v sredo, 7. junija bolniki z začetnicami R do T in v petek, 11. juuija bolniki z začetnicami U do Ž.
Od 1«. do 19. junija drugim bolnikom tako, da pridejo na vrsto v sobolo. 10. junija bolniki z začetnicami A do C, v ponedeljek. 12. junija bolniki z znčetnieaini 1) do H. v torek, 1-1. junija bolniki z začetnicami I do K. v sredo. 14. junija bolniki z. znčetnieaini L do X, v čclrtek, 15. junija bolniki z začetnicama O in P, v petek, 16. junija bolniki z začetnicama K in S. v soboto, 17. junija bolniki v začet-nicnmi S do U in v ponedeljek, 19. junija bolniki z začetnicami V do Z.
Od 20. do 27. Junija bo bolnl*kl odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke lu bolnike. lodn le na podlagi predloženih zdravniških spričeval tnko, da pridejo na vrsto v torek, 20. juuija bolniki z začet-
,EL KINO »SLOGA« ""
Duhovita parodija no kriminalne filme, pol. na humorja, napetosti, |iikalltnosli in razgibanosti v TOBlS-ovcm lilmu
»Sanders živi nevarno«
Paul Verhnevcn, Else v. Mtillendorff, Greti Schiirg, Harald Paulscn. Predstave ob 16 in 1».
KINO »MATICA«""
Mariborčanka Elfie Meverhofcr in Ljubljančanka lili llille (Ellcn llille) t »ijajuem pevskem filmu
»Slavčkova pesem«
Najlepše arije iz Traviatc, Bohem. Madame Butlerly, Gasparone. V ostali vlogah Jorhan-nes Hiemonn, Paul Kemp, Theo Lingen ltrt.
Predstave dnevno ob 1*. I« »*■ nri! Predprodaja od 10—H
T,L KINO »UNION*
Romantična pustolovščina poročenega
da >t najboljših letihc, gospoda, kl je hotel drugič doživeti svojo mladost . . .
»Ljubavna pisma«
Hermana Thimig. KHthe iinaek, Suše Graf, Paul llubselimld ild. Predstave ob 16 in IMS.
nieaml A do C, v sredo, 21. Junija bolniki z začetnicami D do II, v četrtek, 22. junijn bolniki z začetnicami X do K, v petek, 2.1. junija bolniki z začetnicami L do N, v soboto, 24. junija bolniki z začetnicama O in I', v ponedeljek, 26. junija bolniki z začetnicama 11 in S, v torek, 27. junaja bolniki z začetnicami V do Z.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do K. junija popoldne:
Zdravniška spričevala z.a pridobitev bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu fizikatu od 1. do 20. v mesetu.
Vsi. upravičenci, ki po predloženem zdravniškem spričevalu dobo prvič bolniško nakazilo, naj sc z njim z.glnse na Pro-vodu, Novi trg 4-11, zaradi potrditve trgovca.
Bolniški odsek ho delil bolniška nakazila strogo po objavljenem razporedu. Zamudniki bodo prejeli bolniška nakazila izključno dne .10. junija t. 1. (o upravičenci zaradi ncpičakovnno prekinjenega uradnega poslovanja ne bi dopoldne prišli na vrsto, naj pridejo v urad Isti dan popoldne od 15. do 17. ure.
Bolniški odsek bo nakazoval za mesec junij po 400 gr. ovsenih kosmičev za diabetične bolnike.
Zatekla se Je grlica. Lastnik jo dobi ni St. Petra naeipu 5J, pritličje, lavo.
Za Bežigradom je bila zgubljena temiv modra bolero jopica. Pošten najditelj * naproša, da jo odda v lekarni Raraor n Miklošičevi cesti.
Za meaee JunlJ priporočamo novo knjigo
gpostolstvo molitve
ali
Zveza Srca Jezusovega
Berite vsak dan eno poglavje. Naslovi ni katerih poglavij so: Nujna potreba; Božj povelje; AH jo Bog kriv; Dva usodna ni čem; Vsak za vse, vsi za vsakogar; Božji sodelavcev ni; Duša vsega apostolnta; M lost — življenje duše; Za majhno ceno veli dar; Veliki misijonar; Otrok toliko «olz se ne more pogubiti; Zmagoslavna molltei Združena molitev — svetovna sila; Naše tni litve so Jezusove molitve; Sveti Duh ni vdihu je nnše prošnje; Glej to Srce, ki . ljudi tako ljubilo; Daj mi svoje srce; Brc: tnadežno Marijino Srco; Zadoščujto, zadi ščujtej V moči spravne daritve; Duh zmi guje. — Na koncu knjige je lepa okrožnir Pi.ia XI. o zudoščevanju, ki naj jo v trn seen juniju temeljito premislimo; prevod* .io je dr. Aleš USeničnik. — Knjiga slaT broširana 11 lir, vozana 25 lir; ima 156 stri ul. Dobi se pri upravi Glasnika Srca Jezi novega In po knjigarnah.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Nova čebula na trgu
Kakor vsa sedanja vojna lela, je nastala tudi letos proli koncu majnika na živilskem trgu nekaka vrzel v pogledu prodaje čebule. Stara, rdeča čebula je popolnoma pošla, a nove še ni. Gospodinje se sicer iz starih skušenj navadno dobro preskrbe s čebulo, toda marsikateri jo nazadnje primanjkuje in se mora zadovoljili s kako drobno, slabejšo vrsto. Po čebuli je sedaj veliko povpraševanje. Zadnje dneve je sicer prišlo do 50 kg nove Čebulo iz Italije, a bila je takoj in hitro pokupljena. Kakor zatrjujejo v krogih veletrgovcev z zelenjavo, je v 14 dneh pričakovati večjo pošiljko čebule iz Italije. Na trgu sedaj prodajajo novo, domačo, ki pa je zelo drobna. Česna je na izbiro. Je že tudi nov nn trgu.
Nesreče z bombami pri košnji
V nekaj dneh se pričenja prva košnja. Letos je trava lepa in gosta. Pri košnji pa bo treba biti koscem po nekaterih travnikih sila previdnim, da se no zgode kake hude nesreče z hombami, ki so razmetane po travnikih. Pred dnevi smo že poročali, kako se je pri košnji ponesrečil posestnik Jakob Vidmar, ko je na Barju kosil travnik in je zadel nn bombo. V torek popoldne pa so z Rakeka pripeljali v ljubljansko bolnišnico po-sestnikovega sina Josipa Klemenčiča. ki je doma na Rakeku kosil na travniku,
pa je s koso zadel na bombo. Ta se ] razletela in drobci so Klemenčiča hud ranili.
V službi ranjena železničarja
Na železniški postaji na Rakeku st bila hudo poškodovana od bombe, kl ; bila vržena proti njima v torek dopo dne, dva železničarja, tako: na Rakek stanujoči vlakovodja, 32-letni France Isti nič in 31-letni strojevodja Štefan Slug stanujoč v Ljubljani, Staničeva ulica Oba poškodovanca sla bila v torek p< poldne prepeljana v ljubljansko splošr bolnišnico.
Poškodbe in nesreče
Posestnice hčerka Betka Škrabova Črni vasi št. 273 je v torek dopoldr padla s kolesa in se hudo poškodova po obrazu, da so jo morali prepeljati reševalnim avtom v bolnišnico. — V t rek pozno zvečer pred policijsko uro i neznanci napadli 15-letnega dečka Peli Mraka in ga hudo poškodovali. — Kr jač, 46-letni Josip Piškur je cepil drv Drobno poleno mu Je odletelo v le\ oko. Poškodba je huda. — Na Celovš! cesti je avto povozil in hudo poškodov štiriletnega sina ključavničarja Marjar Beleta. — Na Jezic.! si je pri skoku či jarek zlomil obe roki 19-lelni posestn kov sin Ignacij Žnidaršič. — Jože Snedi si je pri mizarskem stroju poškodov prste leve roke.
Kundmachungen der Ernahrungsanstalt
Verteilung von be«u£sbcschrHnkten Lehensmitteln im Monat Juni. Rationie-
rung der Presshefe
In Monat Junl vortellen HHndlor in dor
Strnil Laibach au ihre stSndlifon Ahnehmor bnuirsheachriinklo Lebeiuuiittol uaoh fol gendcn VerfiigunBon:
1. Aui' die vom sva ln Laibach susko. jebono Gi undlohen&mittelkarte: tiiglich je Mi K Brut HUf die Brotabschnitto. Vor-brauubur, die austatt brot Molil beziebcn, bokomoieni
nuf 10 Tagpsahschnittc je 1RG g Einhelt«-jnelil (zusammen 1.860 g),
auf 15 Tngreoahsohnltte je 18R g Rogcen-mehi (zusammen 279(1 k) und
auf 5 Tagosahschuilte je 337.5 g Maie-melil (zusammen lnS7 g).
Biiim Ankauf voui Mehi auf teilwol«o lolmn benutzte Lebensmittelkailen gilt das VerhHlInla: auf 2 Abschnitte /Eiuheltl-, auf 3 Itoggon. und auf 1 Abschnitt Mr.ls-mohi.
Welter bekommen Verhrauehor monatlich: 1500 g Kola. 1500 g Teigwaronj auf (innn TagosabschnUt ontfallon 100 k Itois brv. Teigwnreu; 0U0 g Zuckor; auf einen Absohnltt entfallun 50 g; 300 K Salz; auf je<lon Abschnitt entfallen 75 k; 100 g Wasch-icifo: auf jeden Abschnitt entfallen 50 g.
l»le Vertellung von Fctten wtr<t n«eh-trigllch beksnnt grsehen werdru. Hiindler, die Kette noch sm i.ager haben, diirfen dišat unter kelner Redlngung sn Verhraue.her (rlilior ahgeben, bevor dles nicht In der Tagrspresse verliffeiitllch sein wlrd. m
Flelsoh. Fiir den Flolschbezug sind su-istnmen 16 Abschnitte und ivar vom »51 — Jnn« bis einsohlirsslleh »66 — Jun« be-itimnit. Die Vorteilung vom Fleiseh und al-)m damlt Zusnmmenhiingende - *lrd jedes-mnl ln der Tagesprosse veriiffentlioht wer-ioB.
L Auf die Kartoffolkart« entfallen: 1 kg Erhsen insgesamt suf die Ab-arhnitte N0 3*, 33, 84. 35 und 36; suf jeden tlnzolnon Abschnitt entfallen j« 200 gramm
£r besen.
I. Auf die Lobensmlttelznlsgeksrte fflr
Handarbeiter (KD) und auf die Lebons-mittelsonderzulagekarte fiir Brot (ftlr An. italtpcrsonon, wordendo MiiMer) entfallen: taglich je 150 g Brot; Verbraueher, die »nstatt Brot Mehi beziehon, bekommen:
auf 10 Tagesabschnitte je 124 g Ein-kfltsr.ieht (zusammen 1240 g),
nuf 15 Tacesabschnltte je 134 g Roggon-meht (zusammen IROO g) und
auf 5 Tagesabschnitto Jo 225 g Meitmehl (rusnmmen 1125 g).
4.	Auf dio Lehonsmlttelzulagekarte ftlr Schivcrarboiter (TD): tiiglich Je 250 g Brot; beim Ankauf vom Muhi verteilen niindler:
auf 10 Tngesabschnltte Jo 206.5 g Einheitsmchl (zusamineu 1065 g),
auf 15 Tagesabschnitto Je 206.5 Roggen-mehl( zusammen 3097 g) und
auf i Tngesabschnitte je 375 g Maismohl (lusanimen 1675 g).
I)esweiteren monatlich S00 g Rols, nuf die Abschnitte fflr Reis Umi Toigvraren No 1, 3 und 3. und 300 g r«igwnren, «uf dis Abschnitte No 4, 5 und 6. Anf joden einzelnen Absohnitt etttfallen 100 g.
5.	Auf die Lebcnsmlftelznlagokafte' fltr Soliivorarboiter (NTD) t«glioh jo 150 g Brot oder bi»im ausschliesslichem Mehlelnkauf:
suf 10 Tag*»abschnitte Je JS9.3 Einheitsmehl (r.usammon 2893 g),
auf 15 Taeesabsebnitte J« JS9.J t Roggen-mehl (zusammen 4340 g) nnd
nuf 5 Tagosabschnitte Je 5s5 g msls-mehl (zusatnmon 3625 g). Doswei teren monatlich: 300 g Reis, auf die Absehnltte fiir Reis nnd Tcigwaren No 1, 2 und 8, und 300 g Toigwaren, auf die Abschnitte No 4, 5 nnd 6. Auf jeden einzelnen Abschnitt entfallen 100 g.
6.	Auf die LebensmHtelzulsgokarte »Do. Ma« fiir Kinder bis zum 1. Lebonsjahr (gul-tig vom 1. V. 1944 weitor)i 500 g Zueker
auf don Abschnitt »a4«.
7.	Etwaige Lebemsmittelabgnhe auf die LebpnsmUtolzulngokarte »Do. Mb« ftir Kinder zwisehen dem 3. nnd 9. Lebenfljahr wlrd rechtzeitig in der Tagospresso voriiffent-licht werilan.
8.	Auf die Zulsgpkarte »Do. Mo« fflr Jn-»endllcho vom 9. bis zum 18. Lehensjahr (giiltlg vom 1. v. 1944): 413 g ElnhoiU-, 620 g Ropgen, und 375 g Maismehl, alle« auf den Abschnitt »c49«.
9.	Auf die Kranken brotzulsgekarte: tA-gllch 100 g Brot oder Mohl im Verhftltniss:
auf 10 Tngesabsohnltt« jo 82.6 g Einheitsmehl (znsnmmon 826 g),
auf 15 Tagcsabschnitte je 82(1 g Roggon-mehl (zusnmmon 1259 g) nnd
auf 5 Tagesnbschnitte je 150 g Maismohl (zusammen 750 g).
10.	Auf dl« Krankenflelsohzulagokartes tiiglich 100 g Fleiseh bbl dazu bestimuiton Metzgorn.
1. Auf die Familienkarte »A«i 5 6uh«eh-toln Ziindholzer auf den Absohnltt »A-S«.
11,	Auf Fwmlllenknrto »B.: 10 Schach-teln Zuudholzern auf den Abschnitt »B-6«.
13. Auf Familienkarte »C«: 15 Schaob-teln Ziindhiilzer auf den Abschnitt »C-6«.
Neben den selion bekanntgegobenen Lo-bonsmltteln wordon jene Vorhrauchor, die Mehi auf Brottabsohnltte beziehon, bel lhren Hiindleru auf Mehlabschnitto auch Prws. hefo und zwar:
Auf einen Tadosabschnitt fiir Brot dor Grunillebensraittolkurte je 1.6 g, fiir den ganzen Monat 50 g; der Lehonsmlttelzulago-karte (RD) je 1.1 g, fiir den ganzon Monat 33 g; Lehensmlttelzulageknrts (TD) Je 1.8 g. fiir den ganzen Monat 55 g und Lebcnsmlt-telzulngeknrlo (NTI)) Jo 2.6 g, fiir den ganzen Monat 77 g; Lebensmittelsonderzulnge-knrto (fiir Anstaltspersoneu und werdende Miittor) je 1.1 g. fiir den ganzen Monat 33 g;
uuf den Abschnitt »C 49« der Lobensiuittel-zulugokarte >Do. Mo« fiir den ganzen Monat 10 g und uuf einen TaguMuhachnitt fiir Brot dor KrunkenltbensmittelzulagekarU) 0.7 g, fiir den ganzon Monat 22 g Presshefe. Die Zuteiluug von Pre»»liefe an Erzengor von Brotg^etreide, die keine Ahaohnitto fiir Molil bokommen, wlrd durch besondere An. »eisungen erfolgen.
FUr Vsrbrsuohor, die Lebensmittelkarten In den Oemoindon Jeiiou, Polje, Do-brunjo und. ltuduik bozielien, gnlten siim-tlicbo obigsn Bestlminungen, au«»er unter 1'unkt S iKartotfelkarte), 8. (Urolkarto fiir Kranken) und 9. (Fleisohkrankcnkurton). Siimtllche Lnbensmittel miissen Vorbrsueher hel zustiiudigen Handlcrn In ihror Oemoin de anschaffen,
Es wlrd sufraerlmnm gemarht, das« die OrundlsbenHmlttelkarte ftlr obigs Oemoin-den dor Laiharher gloleht, nur d«« iiber siimtlich Abselinltto wsgrschte Linion in lichtgrunor Fuerbo iiherdruckt sind. Mit dlesen liebensmlttelknrten lst dor Anknuf hoi Laihacher niindlern untersngt, obwohl dio Bezolchnungon der Absohnitie diosolben sind.
Obvestila Prehranievalnsga zavoda v Ljubljani
Delitev racionlranth živil za mesec (unij, racioniranje kvasa.
V meescu juniju hodo delili trgovci v	301 g ril« n« odrezek z« rli (teatnnlne)
mestu I.JuhlJanl svojim stalnim odjemalcem It 1, 3 ln 3 tor raclonira.ua tlvll« po naslednjih določilih: 1. Na osnovno nakaznico, ki jo je Izdal meetnl preskrbovnlnl urad v Ljubljani:
dnevno po Z!5 g kruha nn odrezke zn kruhi potrošniki, kt nabavljajo namesto kruha moko. bodo prejeli!
na 10 dnevnih odrezkov p« 181 g enotne moke (skupno 1860 g),
n« 15 dnevnih odrezkov po IM g riene moke (sknpno 2790 g),
n« S dnevnih odrezkov po 337.5 kornine moke (»kupno 1687 g).
Pri nakupn moke na t* delno lzr«blJnno nakaznico velja razmerje: n« 2 odrezk« »notna, n« 3 ržona ln n« 1 odrezek koruzna mok«.
Nadalje hodo prejeli potrošniki me»ečno: 15(1 g rti« in 15M g testenin; na 1 dnevni odrezek odp«de po 100 g rita oz. testenin, 501 g sladkorja; n« vsak poaamo7.nl odrezek odpade po 50 g,
300 g soli; na vsak ponsmoznl odrezek odpade po 75 g,
100 g pralnega mila; n« vsak odrezek odpad« po 50 g,
125 g knvlnegn nsdomestnlka »Proja« n« odrezok »Jun — 17«.
Določil« glede delitve maščob hodo oh-JnvlJrii« naknadno. Trgovel, ki morda še tmato zalogo m«Sčoh, IMlh pod nobenim pogojem ne smejo oddajati potrošnikom prej. kot ho to oliJ«vlJono v časopisih.
Meso. Za nnhnvo mesa je določenih skup. no 16 odrezkov, ln slocr od »51—Jun« do vključno »Ot— Jun«. Delitev m«=a In vse s tem v zvezi bo objavljeno vsakikrnt v časopisih.
3. Na ilvllsko nsksznleo z« nabavo krom-plrj«: 1 kg grah« »kupno n« odrezk« št. 3!. 33. 34, 35 ln 3<; n« vsnk po»ameznl odrozek odpade po 200 g grah«.
3.	N« dodatno ».Ivllsko nakaznlro z« roč. ne del a Tf e (RD) ter n« posebno dod«tno Ilvllsko n«k«znlco ia kruh (za znvodarje in no*eče iene):
dnevno PO 150 g kruh«! potrofrnlkl, VI nnbavljajo moko namesto kruha bodo prejeli:
na II dnevnih odrezkov po 114 g enotne moke (skupno 1240 g),
na II dnevnih odr»*kov po 124 g rtene moke (skupno 18M g),
na 5 dnevnih odrezkov po iS I kornzne moke (skupno 11S5 g).
4.	Na dodatno ilvllsko nakaznico ia delavce pri težkih delih (TD):
dnevno po 251 g kruha; pri nakupu moke bodo delili trgovci:
na II dnevnih odrezkov po 2M.5 g enotne moke (skupno 2065 g),
n« 15 dnevnih odrezkov po 201.5 rieie moke (skupno 3097 g),
na 5 dnevnih odrezkov po 375 g koruzne moke (skupno 1875 g). Nndalj« mesečno:
301 g rlia nn odrozke za rli In tostonlne št. 1. 2 in I ter
301 g testenin na odrozke It. 4, 5 In 6; nn vsnk posamezni odrezok odpade po 100 g.
5.	Na dodatno ilvllsko nakaznico za de-lavce pri najtežjih delih (NTD):
dnevno po 351 g kruha ali pri nakupu same moke:
na 10 dnevnih odrezkov po 28).J g enotne moke (skupno 2893 g),
na 15 dnevnih odrezkov po 216.5 g riene moke («kupno 4340 g),
ra 5 dnevnih odrozkov po 525 g koruzne moke (skupno 2625 g). Nndalje mosočno: ■—a—aa———a——biiskii i i iii
300 g testenin a« odrezek za ril (testenine) St. 4, 5 ln 6; na vsak posamezni odrezek odpade po 100 g.
6.	N« dodatno itvliske nakaznleo »Do.
Ma« (za otroke do 3 let starosti) veljavne od 1. V. 1944 dalje: 500 gr sladkorja na odre-rez »a 4.
7.	Morebitna delitev iivtl n« dodatno ilvllsko nakaznico »Do. Ma« za otroke od 3 do I let starosti bo objavljena pravočasno v časopisih.
8.	N« dodatno ilvllsko nakaznleo »Do. Mc« za mlndlno od t—18 let starosti (veljavno od 1. V. 1944 dalje): 413 g enotne moke, (20 g riene In 175 g koruzne moke — vse na odrezek »c 41«.
9.	N« dodatno ilvllsko nakaznleo za kruh ia bolnike:
dnevno 100 g kruha; pri nakupu moke bodo delili trgovoi:
na 10 dnevnih odrezkov po 82.4 g enotne moke (skupno 826 g),
na 15 dnevnih odrezkov po 82.1 g riene moke (skupno 1239 g),
na 5 dnevnih odrezkov po lil g koruzne moke (skupno 750 g).
10.	N« dodatno ilvllsko n«kaznl«o z« meso z« bolnlko: dnevno lil g mesa pri določenih mosurjih.
1. Na družinsko nakaznleo »A«! 5 ška-tllo vžigalio na odrezok »A-l«..
12.	Na družinsko nakaznico »n«: II škatlic vžigalio na odrezek »B I«.
13.	Na druMnitko nakaznico »C«: 15 škatlic vžigalio nn odrezok »C-l«.
14.	Iiaizen te objavljenih itvll bodo pr»-jell tisti potrošniki, ki nnbavljnjo za krušno odrezke moko, vsnk pri svojem trgovcu ns odrozke za moko obenem ie kvas, in sicer:
na enodnevni odrezek »a kruh osnovne ilvtlAke nnknznice 1-6 g kvua, z« oell mesec 51 g;
n« enodnevni odrezek ia kruh dodatne ilvllske nakaznice RD 1.1 g kvasa, za oell mesec 33 g;
n« enodnevni odrezek z« kruh dodatne
iivllsek nakaznice TD 1.8 g kvas«, za eell mosoc 55 g;
n« enodnevni odrezek u kruh dod«tne
živilsko nakaznice NTD 2.1 g kvasa, z« celi mesec 77 g;
na enodnevni odrozek posebne dodatne
živilske naknznloe (za z«vod«rJe In noseče žene) 1.1 g kvas«, z« oell me«ee 33 g.
Na odrezek >c-48< dodatne iivilske nakaznice »Do. Mc« za celi meseo 10 g.
Ns enodnevni odrezek zn kruh dodatne iivilske nakaznice za bolnike 1.7 kvasa, za celi moseo 22 g.
Delitev kvas« zn pridelovalo« krušnih žit bo objavljena pozneje.
Zn potrošnike, ki prejomnjo živilske nn-kaznlco v občinah Ježlea, Polje Dnbrunje in Rudnik vcl.la.lo v vsem zgornja določila, razen točk 2 (nakaznica za krompir), 8 (bolniška nakaznica zn kruh) In I (bolniška nnknznlca za meso). Vsn ilvila morajo ti potrošniki nabaviti pri Izbranih trgovcih v svoji o čini.
Poudra.iamo, dn Je osnovnn ilvilskn nn-kaznica za zgornjo občine ennkn ljubljanski, samo dn so čez vso ndrezko pretlsnjcne vodornvnc proge svetlo zelene barve. S temi nakaznicami nl mogoč nakup pri ljubljanskih trgovcih, čeprav «o številko odrezkov Iste.
Ostalim preskrbovalnlm uradom v pokrajini bo objavljena delitev živil v rnese-ou juniju s posebno okrožnico.
j. a tolak
Uvirna povest ic časov Keltov t naših krajih
Bil je na višku mo« ln slave! ln ni ga bilo me<l Barjani kneza, ki bi se lahko meril s knezom Galimarom ...
Strašni so bili zmagovalci, ko so s« vračali na gradišče kneza Galimara; zakaj n« trtah so imeli nabranih glav padlih •ovažnikov toliko, da še zlepa ne toliko; duh, ki je vel iz teli bojnih vencev, je bil ogaben; a ta ni motil zmage pijanih vznikov; zakaj v vence nabrane glave so stresali, da so udarjale druga ob drugo, il prepevali ©o ob tem svoje divje pesmi.
»Albasvinta!« zakliče knez Galimar, ko •topi po dobljeni zmagi v sobo kneginje. »Zmaga je moja in svojo oblast sem razširil na vsa ozemlja pobitih sovražnikov!«
Ob tej vesti je kneginja Albasvinta rztrepetala ...
>Ka;ne, lepa Albasvinta, tega se ti nisi idejala?« jo vpraša knez, ko opazi njeno tadrego.
»Presenečena sem,« se izgovarja Albasvinta.
»Presenečena?« se čudi Galimar. »Kako bi ne bila!« trdi kneginja. »Veselo ?« ji seže knez v besedo.
»Seveda!« pritrdi ona. »Kaj raj bom žalostna, če zmaga knez Galimar?« —
Kneginja sc je pri teh besedah tako mojstrsko obvladaa, da knez ni niti malo slutil, da sta ji duša in srce žalostna do »mrli.
»Še bolj vesela boš, ko bomo slavno zmago proslavili tako, kot jo zna proslaviti samo knez Galimar!« reče knez in odide
Kneginja je ostala sama ...
Strašen boj je bojevala Albasvinta v svoji duši; težko je sopla in grudi so ji valovile burno; stisnila ]e pesti, se zravnala in govorila sama sebi: »Da, Galimar, omagal si in uničil vse; le mene še nisi in me ne boš; tebe bom uničila iaz in če bi se ti morala za to vdati; strašna bi bila ta žrtev; zakai ni je žene, ki bi sovražila- koga tako, nego sovražim jaz tebe, knez Galimar: studiš se mi; v tvojem objemu bi občutila, kako objemam smrt; ne, samo umreti ne od žalosti, sovraštva in studa; strašna bo morda žrtev, a tem slajša bo osveta; in ta morda nl več daleč; Galimar, puznuru le; napil se duš; kdo ve,
kaj ti pride vinjenemu vse na miiel; naj ti pride kar koli, vzdržala bom; a potem, Galimar, vedi, da nisi opazil igre, ki jo igra kneginja Albasvinta, da osveti moža, očeta, brata in plemenitega kneza Belgunda in sebe; Galimar, gorje ti; na višku tvoje moči in slave te bo pogubila ženska in pojeizdil ne bcš v polni bojni opremi preko mavričnega mostu k bogu, ki nam daje dan in noč; Galimar, gorje ti!«
Kneginja Albasvinta je dvignila obe roki kot k prisegi; e v tistem hipu se je zgrudila na tla; omedlela je..,
Kneginja Albasvinta je bila Keltinja; in tem ženskam ni strlo duše in srca ne trpljenje, ne žalost in ne veselje; in tudi kneginja Albasvinta se je iz omedlevice kmalu zbudila.
Po slsvni zmagi so na dvoru kneza Galimara veseljačili tn pirovali brez konca in kraja; zakaj pijače in jedoče je bilo na pretek; nikjer pa ni bilo takega vese-ljačenja in pirovanja kakor v družbi vcl-mož. ki so se jim pridružili tudi knez Galimar in njegovi trije bratje; veseljačili in pirovali so kar rod milim nebom v .enci šumečih lip.
Pod lipami ie stala tudi miza zmagoslavja; leta ni bila drugega nego ogromno lipovo tntlo, v katero so bile umetelno vdelane lobanje knezov Trokmara, Tek-tosagunta in Belgunda in kneževiča Ar-derota, in 6icer tako, da je bila v sredi tnal« vdelana lobanja kneza Trokmara, okoli le te pa so bile vdelane lobanje Taktosagunta, Belgunda in Anderota.
Oddajnlšk« skupin« »Jadransko primorje.
KADIO LJUBLJANA
Uuovui spored za 1. Juulj: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9 10 Koračnic«, napoved sporeda v nemščini ln slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski konoert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koueert malog« orkestra vodi DormclJ
—	14 Poročil« v nemščini — 14.10 Vsakoinu nek«J — 17 Poročil« v nemščini in slovenščini — 17.15 Dobra volj« v duru In molu
—	18.45 Nnrodopisnu ura, A. Morkuui Narodopisne zanimivosti iz Dobrega polja — 19 Mala pesem — 19.30 Poročil« v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra
—	20 Poročila v nemščini — 50.15 Ulnsb« oh večerni uri — 21.15 Slovensko glasbo Izvaja radijski orkester pod vodstvom U. M. Sijanca — 22 Poročil« v nemščini — 3210 Glin benn medigrn — 22..10 Malo kramljanja, malo plesanja, mali orkester vodi D. Prevorlek.
MALS mirni
f»!.l'?.KINJO m rrtna deln in pomoč v gospodinjstvu, sprejme Novak, Cesta ▼ mestni log 58.
SLUŽKINJA noStena, s|)osol»na »vh hišnih drl, išče službo. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva«. 4(»S4.
KUPIMO 7-von, Klani? hommen-tar, Spenjrler Unter-L'fing. kroniko, Argo, rlottfrilnikov slovar, Ramovševa dialeklolo. tka karta, v»r novejše slovenske pripovedne spise in soloh v raznih je/ikih znanstvene, mcdicinske in tehnične kn^e navejšopa časa. Knjiearnn klein-ma\r & Bnmbcrg, Miklošičeva 16,
KNJIŽNA • ZBIKKA
»SVET«
IftčK SK samostojna fcivilja. ^ — Naalo? v uprav« »Slovenca« pod »Samostojna«. 4072.
KISLINO
Jve.pleno, solno in so-litrno, kupim vsako mnoziuo. Aiuartiuaka desno.
PORCELAN Kobalt za o oseb, 32 komadov, prodam za ceno 3)00 lir. Ogled v fetrtek in soboto pop. Naslov v uprnvi »Slovcnca« pod At. 467).
SPALNICE pleskane m jesenove ter orehov« jediloire si lahko ogledate vsak fetrtek in nedeljo od 1—5? v gostilni Celovška 72.
IŠČEM
moderno - dvosobno ituuovanj« a ftoupo-•abo kopnluice, po možnosti v oontru. Naslov ▼ uprnvi Slov.« pod 8t 44G3.
STARE URE zapestne, žepne tn budilke, somo prav dobro ohranjene kupiin, Janko JazLec, Miklošičeva cesta 12. <k
KUPUJFMO prazne cementne In sličue papirnate vreče. PETRONAKIA. l>rše. va cesto a.
P07.0R! Knpnjem vreče in vse tekstilne odpadk* ter plačam po najvišji ceni. — Grebene Alojzij, Gallusovo nabrežje Ljubljana.	(k
PEGE IN LIftAJ
vam zanesljivo odstrani »Al HA« krema. DROG KRI J A KANC, Židovska ulica i.
MO*KO KOLO
dobro ohranjeno, nem ške znamke, prodam. Ogleda se Gos nos vet-»ka (prej Celovška) cesta 55-1.
PRAVE JUTA V REČ P. I ene prave juia vreče, dokler traja raloga ugodno naprodaj. I'e-tronafta, ljubljnna -Cirii-Metodova *t. Vj prej Tyrševo.
MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke. molje, miši, podgane, voluharje in oromorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-riji Kane. židovska I.
MARMORNA KREDA
Belo irnrmorna kri J« kalijev karbonat 0. 00. 000. 0000. Plastikol, Sinteipomice, Karboli. nej, katran. Olje za iermeua »talno na ca* logi: PET RONAFTA, Ljubljana, Ciril Mrlo-gova 35 a, prej Tyr-Jeva.	(I
STEKLENICE razne vrste, kupujemo Pla£lin)0 dobro. Na va io željo fib prevza-niemo na domu. • B. ('.ušiin. Vodniko? trg
it. a.
bb v mok je
prav gotovo pokončate s Rramorin zrni. Z navodilom v drogeriji kane, židovska ul. 1.
DIJAKINJA
je izgubila nalivno nero 50. maja od Puceinijeve nlice. Ker mi je drag spomin, prosim pošteneca najditelja, naj ga proti nagradi odda v opravi »Slovenca«.
ZGUBIL SftM 2». t. m. na Ro?nikt> rjavo u^njato listni'
......cciti-
\ m-
diseher Anton, in nekaj denarja. Pošlen najditelj naj jo odda v npravi »Slovenca«.
ZGUBIL SEM
v nedeljo, moško za-peMno nro, na dvori« sen gostilne Klemenčič. Posten najditelj naj jo odda proti visoki nagradi skladiščniku.
IZGINIT E SO
iz stanovanja junijske 7ivilj<ke karte na ime Križni Martin in Kri. >nj Marija, /aloška c Št. 10V (*c kdo ve. kje se nahajajo, naj javi na gornji naslov.
NAftT.A SE JE
v nedeljo	t. m.,
denarnica z manjšo vsoto denarja nn gpiei ob Ljubljaniel. Dobi se v uprnvi »Slov.«
MOŠKE
rabljone obleke, Črv-lje, perilo, pohištvo itd., kupuje. Drame Alojzija. — I jubljnni. Gallusovo nabrežje 29.
co, t dijaško legitimacijo na ime Vin-
Dramsko gledališče
<>trU'k. 1. Junij«, oh IS: »Z.emija«. Ited A. Petek, 2. junij«: Zaprto.
Operno gledališče
Četrtek. 1. JunlJn. oh U: »Manon«. R.>d Četrtek.
Petek, 2. junija: Zaprto.
v »SVETU	{( Je bogato pisana be>eda
	
Li p zaslužek imate t nabiranjem bezgovega cveta
svežegH ali cuheofl, redno j»n kupujo
,ALPA" Ljubljana
VidoTdanikn cest« Si. 1S
Dotrpela jo nnša nailvso ljubljena mama, stara mama, «eslra, svakinja, teta in ta^ia, go^pa
Berta Pavleti?
roj. Pehani
vdova pn odvetniku
Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v petek, 2. junija ob H3 popoldne z Žal, iz kapule sv. Jožefa, na
pokopališč« k Sv. Kriiu. Ljubljana, dno 31. maja 1044.
Žalujoči ostali
Črkovnico priobčimo jutri!
Sporočamo žalostno vest, da je dno 30. maja umrl gospod
Malavašic Anton
posestnik in mizarski mojster. Glince, Tržaška cesta it. 56.
Popreb bo v četrtek, 1. junija, iz hi5e žalosti Glince, Tržaška cesta 56, ob 6. uri popoldne.
Dolgoletnega in požrtvovalnega člana nadzornega odbora Ljudske hranilnice in posojilnice na Viču, ohranimo v najlepšem spominu.
UPRAVNI IN NADZORNI OUBOR.

Zahvala
«lr,
Rodbina 'Capudrovn.
k j
Dam je izšfa nooa izdaja časojiisa
ADRIA ILLUURIERTE
Vsem, ki irte Mm omoročili prevoz
iz Velikih Lašč in pogreb na domačem pokopališču nagega ljubljenega
DANILA
se najtopleje zahvaljujemo. Prov posebno se zahvaljujemo g. prezidentu generalu Leonu Kupniku in njegovi gospe sporogi, domobranskemu poveljstvu in duhovščini, obema prija-teljema-akademikoma Janezu Kralju in Nikolaju Jeločniku, za lepa poslovilno govora ob krsti, pa tudi vsem, vom, ki ste s tako globokim sočutjem spremljali našega dragega rojnkega na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem.
Ljtubljana, dne 27, maja 1944.
FOc »Lind&ka tiskarna« ~ Z* Ljudsko tiskarno; Jože Kramar ii — tiorausgeber, lz' Jatelj: Lni, Joie Sodja — SchriJtleitei, uredniki Janko Ualne*.
Senčna Brda - imm onstran sote
Domovina češenj, breskev in sladke rebule
Tri ceste peljejo v Brda
Kako obiskati ta res rajskomili kotiček naše zemlje? Iz zgornjega opisa zemljepisne lege razberemo, da so Brda najlaže dostopna od vzhoda in juga, kjer se gričevje zloži v nižino. 1/. Gorice peljejo v Brda tri ceste, dve v vzliodno-sevemi del, ena v južno-zahodni del. Najbolj prometna in najbolj slikovita je ona. po kateri vozi briški avtobus. Ko prekorači čez tako imenovani >pevinski< most Sočo, krene na desno, gre skozi vas Pevmo in se pne po pobočju vinorodnega Oslavja, ki je zaslovelo v zadnji svetovni vojni zaradi potokov prelite krvi, dokler ne dospe do ponosnega Števerjana. Tu se zlije v to cesto druga, ki zavije pri »pevmskem« mostu na levo in pelje po zasenčeni Grojni, ponekod precej strmo, proti števerja-nu. Od tu dalje se vleče glavna briška cesta v številnih ovinkih in krivuljah, ki se dvigajo in nižajo, proti vasi Kojsko. središču tega dela Brd. Sem težijo okoliške dtthovnije: Vrhovlje, Vcdrijan, Gradno, Šmartno, nekoliko tudi Cerovo in Kozana, ki so imele tu svoje civilne urade z županstvom vred. Iz Kojskega pridemo skozi Gonjače in Šmartno, mimo Kozane in Bi-ljane na Dobrovo, kjer je centrala za zahodna Brda. Sem so se v zadnjem desetletju zatekali občinarji iz Bilja-ne, Medane, Fojane, Vipolž, pa še iz drugih naselj po svojih občinskih opravkih.
Avtobus, ki vozi v Brda iz Gorice, zaključi na Dobrovem svojo pot. Za zahodna Brrla ta zveza ni prikladna. Zahodni Brici hodijo iz Gorice po ce-
sti, ki pelje po ravnini skozi Podgoro, Ločni k in Mošo ter od tu, od juga, zavije med briške griče. Cesta je ves čas ravna in zložna, v breg se prične spe-njati šele pod vasjo Vipolže. Ker se južna stran briških holtnov polagoma spusti v široko furlansko ravan, strmina ni naporna kot preko Oslavja in Grojne na goriški strani. Zmagati je treba samo par kilometrov dolgo vzpetino in že si iz Vipolž na Dobrovem. Naravno, da zahodni Brici izkoristijo tc skromne udobnosti, bodisi peš ali s kolesom ali na vozu.
Poleg te ceste je iz juga še več boljših in slabših poti. Zlasti iz Kr-minn vodijo tja široke in udobne zveze. Od tam gre 11. pr. pot mimo Medane na Dobrovo. Prav tako goji z Brdi ifobre zveze Čedad, odkoder prideš v Brda preko Mimika in Dolenj. Zanimiva je tudi zveza, ki jo imajo Brda proti severu. Iz Kojskega se dospe preko nizkega prelaza, ki ga stra/i romarska cerkvica na Vrhovljah, v Plave v Soški dolini. Ta pot služi Bri-cem, kadar nosijo v Tolminske hribe prodajat češnje in grozdje. Po tej cesti prihajajo pa tudi Gorjnni kupovat rebulo. Ako pa na Vrhovljah človek noče še v Soško dolino, sc lahko posl 11-/i razmeroma lepe in zanimive poti. ki se v ovinkih pne po pobočju Korade in vodi proti vrhu Sv. Genderce, kjer je bila nekdaj skromna romarska cerkvica. Mimo Kobalarjev, znanega kmečkega doma, je par ur hoda do Marijinega Celja narf Kanalom. Krasen izlet z bogatim, divnim razgledom preko Brd in Soške doline.
Pred svetovno vojno v cerkvi, šoli, na občini - vse slovensko
Nimamo točnih podatkov o stanju J prebivalstva. Na podlagi prejšnjih štetij pa lahko mirno rečemo, da prebiva na podolgovatem štiri kotu, ki ga tvorijo Brda, — vzhodna in zahodna stranica sta krajši, severna in južna pa daljši — približno 15 ti-oč slovenskih duš. rojenih na briški zemlji-Vse ozemlje je čisto, enotno narodno. Samo v južnovzh. in južnozahodnem vogalu je bilo domače prebivalstvo nekoliko pomešano. Na južno-zahodnem obmejnem robu sta (*ve rluhovniiji, Dolenje in Mimik, v katerih žive poleg Slovencev tudi domačini Furlani. Stoletno sožitje, ženitve in gospodarske prilike, so nanesle, da se smatra Mir-nik za slovensko vas. Dolenje pa za furlansko. Po nenapisanem, vendar (obojestransko priznanem zakonu pase
v Mirnikit slovenski dušni pastir duše v slovenščini: so slovenske pridige, slovensko cerkveno petje in slovenski nauk, v Dolenjah je pu nasprotno. V južno-vzhodnem vogalu imamo nacionalno mešanico v Podgori. Tu zmnliče-nosti ni povzročilo dolgo sosedstvo, temveč doselilev iz tujih krajev. Podgora je industrijski kraj z. obsežnimi tovarnami. T11 so se že v avstrijskih časih naseljevali italijanski delavci. ki so si potem tu ustvarili skromen dom. Ta pritok se jc še povečal po prvi svetovni vojni in ustvaril v vasi (Vino dvojezičnost. V ostalem je pa vsa pokrajina nacionalno enotna, slovenska. V nekaterih vaseh so se naselile v zadnjih letih posamezne ita-jnnske kmečke družine, vendar so te naselbine redko posejane in šibke, ter
Quisca — der iistlicho Mittelpnnkt in Collin. Im HintergrUnd S. Krem. Kojsko — vzhodno 6redišfo Brd — V ozadju Sv. Križ.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■I
Podgora am Tsonzo am sUd-KsIIirhen Rand ron Collio. — Im Ilintergrund der
aus dem ersten AVeltkrieg liekannlo Kalvarienlierg. Todgora oh Soči na južnovzhodnem robu Bril. — V ozadju iz prve svetovne vojne
svetovnoznana Kalvarija.
Dobrovo — Centrnm von Wesf — Col io — Sitz der Gemeindc; im Hinter-
grnnd des Schloss der Grafen Baguer Dobrovo — središče zapndnih Brd—sedež županstva. V ozadju graščina na Dobrovi, last grofov Baguer
Za nabirko Slovenskega Rdečeg križa je dober vsak papirt stare ne rabne knjige in brošure, popisan zvezki, spisi in pisma, časopisni it ovojni papir, stara lepenka in ti papirni odpadki in odpadki lepenke
Va holmlh pisanih trop belih »cl, rdeče »trohe, v vrtih sočni sadi, na hrenih zeleneči vinogradi — o kolikokrat sem v mislili te imel, in kolikokrat to gledam iz daljav vso zameglolo, rodna zemlja — mati!
A. Gradnik
Brdal Ni ga Slovenca, ki bi ne poznal po imenu tega sončnega koščka naše zemlje. In skoraj ga ni, ki bi ne bil pokusil žlahtne kapljice — briške rebulce. Ako pa šc ni imel sreče, da bi si bil ogrel srce s pristnim, oniam-Ijivim, kipečim sokom briških gričev, 6i to gotovo želi. Saj se Ljubljančanom kar za iskre oči, če pade beseda o briški rebuli. Le malo pa je Slovencev, ki bi poznali ta čudoviti predel naše slovenske domovine. Leži pač nekoliko od rok, skriva se ob zahodnem robu našega ozemlja onstran Soče. Skriva se v zatišju, ne reže ga nobena železna kača in tudi nima širokih, asfaltiranih cc6t, z oglušujočim hrupom velikega prometa. Naselja so povezana med1 seboj s skromnimi, včasi tudi zanemarjenimi deželnimi iu občinskimi cestami in kolovozi, ki se vi-jejo med slikovitimi griči, se večkrat pnejo v klanec, pa spet lezejo v nižino. Odmaknjenost od šunincga sveta, kotiček za sanjavo razpoloženje... Samo dvakrat na dan je šc v jeseni to blaženo osamljenost motila in sekala hupa potniškega avtobusa, ki je prevažal Brice iz Gorice preko šte-
verjana in Kojskega na Dobrovo in v
nasprotni smeri.
Ker nimamo pri roki nobenega zemljevida, bomo poskusili zemljepisno lego Brd opisati. Deželica leži na desnem bregu Soče. Prične se tam ob slovitem železniškem mostu nad Solkanom, ko se »bistra hči planine i/.vi-je iz skalovite tesni, ki jo tvorita Sv. Gora in Sv. Valentin (Sabotin). Tu v tem vzliodno-severnetn vogalu Brd se koj ob vznožju Sv. Valentina steka v Sočo prvi briški potoček Pevmica. Vzhodni rob deželice teče potem ob bregu Soče do nrilioifujega železniškega mostu, po katerem teče železnica iz Gorice do Krmina in dalje do Vidma. Vasi 1'evma in Podgora na desnem bregu Soče ležita ob vznožju briškega gričevja in ju navadno prištevamo k Brdom.
Južna nveja Brd se vije nekoliko nad imenovano železnico, tam kjer gričevje prehaja v nižino, in gre do reke Idrijce (Im 1 r i jo), ki je tvorila nekdanjo avstrijsko-italijun-ko mejo. V južno-zahodnem vogalu leži vas Mir-nik. Idrijca meji Brda na zahodu in jih loči od najjužnejših naselj Slovenske Benečije.
Na severu varuje Brda pred mrzlimi vetrovi Sabotinski greben, ki preide v pogorje Sv. Genderce in Korade, na kateri so bile svoj čas avstrijske utrdbe. To pogorje jih deloma zapira tudi proti zahodu.
oni ob senčnati promenadi, ki voifi oj sadnega trga proti Soči, so dobri trg*iv-ci. Poznajo slovenskega Brica. Vetlo, cfa je rad vesel, da ljubi svojo zlato kapljico, da rad zapoje in balinca, vedo pa tudi, da je pošten in da plača, ko proda svoje žlahtne pridelke. Zato mu radi dajo na upanje v onih letnih mesecih, ko ni cvenka pri hiši in sc prede pajčevina po varžetih. Zlasti briške matere, mlekarice, pa tudi druge, ki dan za dnem neutrudno priromajo s svojimi jerbasi v Gorico, uživajo popolno zaupanje. Le poglejte jih na sliki. kako so podjetne. Gospodarske prilike v Brdih niso posebno rožnate. Za-padna Brda so v marsičem na boljšem kot Brda, ki teže proti Soči. vendar tudi tam ni obilice, razkošja. Skromno, preprosto je življenje Briccv, prepojeno s trdim delom in znojem. Kljub temu in čeprav večkrat v pičlosti kot t obilosti, sta Bric in njegov »gospod-nune« zelo gostoljubna. I a starodavna,
globoko zakoreninjena lepa lastnost «c je izkazala zlasti lansko jesen, ko se je preko Brd vračalo v domače kraje na stotine naših vojakov, internirancev in drugih nesrečnikov. Ti lačni in trudni popotniki so našli v Brdih sprejem, tla so ostrmeli. Domačini so jih pozdravili s toplo besedo in jih pogostili z vsem, kar sta nudila klet in kuhinja. Z živahno zgovornostjo so poizvedovali po njihovem trpljenju in so jih veselo tolažili. šele ko so sc slovenski bratje odpočili in so se napili rujne kapljice n Koraj/e, so jih pustili na pot. V Ljubljani in njeni okolici smo že od več oseb in pri raznih prilikah slišali prave slavospeve na prijaznost in razsipno gostoljubnost, katere so bili deležni ra potu skozi Brda. Spomin na Brda je premnogim postal svet in ga bodo z\e-1 sto čuvali skozi vse življenje.
Slovrenc — eine der vvestlichsten Pfarren. Šlovrenc, ena najzapadnejših slovenskih župni]
KajEsoij skeleča briška rana - kolonstvo
Naš razgovor o Brdih se je že precej razpletel, jedra briškega vprašanja, najbolj skeleče briške rane, se pa šc nismo dotaknili. V zadnjem odstavku smo omenili težavne gospodarske prilike, ki tlačijo nacionalno in politično razgibano deželico. Te ekonomske in v posledicah tudi socialne tež-koče in nerednosti izvirajo v bistvu iz enega glavnega vzroka: iz zastarelega, nazadnjaškega gospodarskega ustroja, ki bremeni nad Brdi. V Brdih zemlja po večini ni last poljcdcIcev, ki jo obdelujejo, temveč je last maloštevilnih graščakov in veleposestnikov. Brici v večini niso samostojni, neodvisni kmečki gospodarji, ampak revni najemniki, koloni. Tu imamo, v sicer zelo omil jeni obliki, še vedno grdo srednjeveško spako grofov in tlačanov.
O tem najbolj važnem in najbolj perečem vprašanju naših Brd, ki obli-
kuje njihovo gospodarsko in socialno sliko, danes ne mislimo podrobneje razpravljati. Zadeva je tako dalekosežna, da ne spada v okvir zabavnega kramljanja. To vprašanje bo treba vzeti temeljito v pretres in ga rešiti r pravcu zahtev svobodnega kmeta, ki lioče biti na svoji zemlji samostojen gospodar. Sedanje razmere kvarijo in maličijo našega človeka in njegovo notranjo rast in ovirajo gospodarski procvit naših Brd.
Jasnejšim zarjam nasproti
Seda j stopamo v novo obdobje. Nekaj časa je odmeval preko sončnih briških gričev kričavi hrup komunistične propagande. Kmalu pa so bistri Brici pod slepilno krinko »Osvobodilne frou te« spoznali mednarodni komunizem Kot grom z jasnega jih je pretreslo ko so zvedeli, da jih je komunističn poglavar Tito-Broz prodal savojskenn maršalu Badogliju in .Savojcem. T< podlo izdajstvo jih je iztrez.nilo: spre gledali so. Prekleli so protislovensk komunizem in se zaprisegli: Mi ho čemo močna slovenska kmečka Brda
Čudovito, rahlo cvetje, g -katerim ji bila pomlad posula pisane briške holrne se je pravkar ospelo. Češnje in breskvi zore, trla ima že nastavke. Brda ča rajo nove, žlahtne sadove, kipe v 110 vo rodovitnost. Srca Bricev utripljej« v pričakovanju nove letine, novega bla goslova. Njihovi pogledi božajo razžive! sadovnjake in pomlajene vinograde. Nji hove misli so korajžne in itpajo v bo doče dneve v vedrino neba.
Biiuerinnen ans Collio mit Kirsrhen-
kdrben auf dem Wege nach Giirz Briške kmetice s češnjami v jerbasih na poti v Gorico
niso v ničemer spremenile zunanjega
spren
lira slovenskih Brd, pa tudi ne ranile notranjih korenin.
Kompaktnost slov. življa
O kompaktnosti slovenskega življa v Brdih pričata tudi ljudsko šolstvo in občinska uprava za dobe pred prvo svetovno vojno in v prvih letih priklo-pitve. Vse ljudske šole so bile slovenske. Na vseh se je učil pouk v slovenščini in tudi učiteljske moči so bile vse slovenske. Vse občine so bile slovenske s slovenskimi župani.
Bric ljubi svoja Brda
Tešem na5a valovi kot Brda na5a, polna žarko je moči kot rebula naša. I.e imejte drugi vsi.vsega kar želite, mino da nam pesmice in trtico pustitel
Bric je zaveden Slovenec, ponosen na svojo narodno občestvo. Od dose-litve na to brdovito grudo pred tisoč in tri sto leti do danes so Brici ohranili io obmejno ozemlje neokrnjeno svojemu rodu. Kjer so se po srditih bojih 7. Langobardi postavile meje, tam so ostale. Preko dežele so šla stoletja, so lirumčle vojne, se menjavali gospodarji in vladavine, jedro prebivalstva, žuljavi slovenski tlačan, je pa delal, trpel'in vztrajal. Iz tc trdoživo-sti črpa Bric tudi sedaj svojo vero v bodočnost. Ko se je preko pokrajine razlila slepilna propaganda komunistične Osvolvodilne fronte, se je ogrel in zasanjal. Pesem lažnive besede ga je omamila. Tudi obljuba o delitvi zeniljo je bila za siromaka nemaniča vabl jiva. Ko je pa prišel ukaz, naj sledi OF vojski v druge dežele, se je uprl. se skril. On ima svojo zemljo in svojo mejo. To bo branik, za to se bo boril: ostal je v Brdih.
Tn ljubezen do domačije, do rodne zemlje, njenih šeg iu običajev, do materine govorice in njenih pesmi, do župne cerkve in ubranega pritrkavanja, ga je skozi stoletja ohranila samoniklega, na svoje pokolenje ponosnega Brica. Ta ljubezen do Brd in vsega, kar je z njimi skozi stoletja povezanega, ga je. v trdi obrambni lx>rbi zadnjega četrtistoletja zavaro vala preif vsemi nevarnostmi. Naeio--Tinino zdrav, poln velikih nad, stoji naš Bric na pragu zgodovinskega^ razdobja .in zre pogumno v bodočnost. Zaveda se! Delati bo treba, trdo delati kakor so delali pradedje skozi^ stoletja, uspehi pa ne bodo izostali, še bo rodila žlahtna titica in bo orila slovenska popevka. I11 bodo prišli prijatelji in znanci in lio po težkih tlneli spet zavrvelo ustvarjajoče, blagoslovljeno življenje Bogu v čast, narodu v prid, Brdam v ponos!
Bric je veren, pošten in gostoljuben
O njegovi vernosti priča že bežen pogled preko brdovite krajine. Od vseli strani te pozdravijajo slikoviti božji hramovi. Nekateri se belijo na vrhovih gričev, drugi zrejo s senčnatih pobočij, zopet drugi kraljujejo na položnih hol-mili med1 griči. Vseli duhovnij v Brdih je 19. Skoraj vse so združene v briško de-
kanijo, ki ima svoj sedež in svojega dekana v Biljani. Sedaj zavzema to častno mesto zlatomašnik g. Josip Kos, ki še krepko nosi svojih osem križev. Častitljivi gospod rad dovtipno pove, da je 011 posebne vrste marčni kos — »beli kos«. Pri tem se nasmehne in pridvigne klobuk, da se zasvetijo njegovi snežno-be 1 i lasje. Par obrobnih duhovnij ima svojega dekana izven briškega ozemlja. Podgora spada n. pr. pod goriško mestno občino in je podgorski župnik mestni župnik. Duhovniji Dolenje in Mir-nik na jugozapadnem robu sta dodeljeni krminskemu dekanatu.
Duhovnije v Brdih so večinoma majhne, skromne, število rfuš se suče večinoma med 500—100«. Tudi dohodki »gospodnuncev«, kakor Brici imenujejo svoje dušne pastirje, niso bogati. Oranega polja in travnikov je v Brdih zelo malo. še manj je gozdov. Zemlja je opokasta in skopa. Po gričih in |ioboč-jili se sončijo vinogradi in sadonosniki. Trta, češnje, breskve so poglavitni pridelki briških poljedelcev. Iz teli črpajo dohodke za svoje potrebščine. Če ti pridelki odpovedo, potem je reva. siromaštvo v hiši. Sirk, krompir, fižol in razne zelenjave krijejo deloma domačo prehrano, ne dajo pa nobenega sknpi-čka. Ohraniti ravnovesje v gospodarstvu preprostega Brica je umetnost. Ker so dohodki sezonski, se morajo večinoma vsi Brici ob gotovih letnih časih zadolževati. Kot povsod na svetil tudi tu upniki niso najbolj nesebični in rahločutni ljudje. Treba je poslovali zelo previdno in tudi prebrisano, da liaraka leze naprej. Udomačena navada, skoraj bi rekli, običaj je, da Brici v prvih mesecih leta, ko so že potrosili drobiž, ki so ga prejeli za vino, preživljajo s kreditom na prihodnje češnje in breskve. Goriški trgovci, zlasti
*