List frhafa od oktobra 1947 kot tednik — Od I. januar ja 1958 kot poltednik — Oc 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 26. DECEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 101 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO „Sava" izpolnila letni plan Kranj, 23. decembra — V torek dopoldne je tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj izpolnila letni proizvodni plan 11 tisoč ton izdelkov. Te dni so izpolnili tudi plan izvoza v vrednosti 1 milijon 178 tisoč dolarjev. Podjetje bi plan lahko še močno preseglo, če bi dobilo potrebne surovine iz uvo-2a. Tako pa sedaj pripravljajo vse potrebno za uspešen začetek prihodnjega leta, ko bo podjetje povečalo svoje zmogljivosti približno za 12 odstotkov. V Škof ji Loki nekoliko drugače Na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Skofja Loka so nas opozorili, da so cene za kruh in moko v različnih občinah le približno enake. Zato navajamo še cene, ki veljajo na §kofjelo-škem območju: beli kruh 115 dinarjev, črni 98, žemlje (male) 12, večje 16 dinarjeV, moka tip 400 124 dinarjev, tip 600 117 in tip 1000 104 dinarje, zdrob 126 dinarjev, ržena moka 117 dinarjev in otrobi 52 dinarjev. Občinska skupščina Radovljica o smernicah za gospodarjenje v letu 1965 Odločna usmeritev v izvoz Kje so vzroki Iskrinih težav? Bralce smo že obvestili o problemih in zastoju v proizvodnji v Iskri. 23. decembra pa je biLa seja zbora delovnih skupnosti in delavskega sveta tovarne Iskre, kjer so bili podrobneje seznanjeni o celotni gospodarski problematiki v tovarni. Koncem novembra je prišlo v proizvodnji do težav in zastojev, ki ©o nastali predvsem zaradi pomanjkanja uvoznega in delno tudi domačega materiala. Do največjega izpada je prišlo pri enofaznijh števcih, dinamah za kolesa, vrtalnih strojih in pri izdelavi žičnih oblik za telefonske centrale. Tako neugodno stanje v tovarni je grozilo ustavitev velikega dela proizvodnje in bi moralo zaradi tega ostati več delavcev doma z 80-Odstotno plačo. Zadnji čas se je stanje zaradi dohoda manjkajočih delov iz uvoza nekoliko zboljšalo. Toda kljub temu se tudi v bodoče predvidevajo nove težave zaradi pomanjkanja domačega reprodukcijskega materiala. Že v drugi polovici letošnjega leta je postala situacija glede preskrbe z reprodukcijskim materialom domač« proizvodnje izredno kritična. To Velja zlasti za materiale črne in barvne metalurgije in splošne elektromateriale. Glavni proizvajalci teh materialov, ki jih uporablja za svoje izdelke, so namreč pristali "le na delno kritje tovarniških potreb. Tako je Iskra morala prijaviti primanjkljaj kot zahtevek za uvoz. Tovarna pa je dosedaj dobila od prijavljenih 89,7 ton le 6 ton valjanega in vlečenega jekla. Inozemski dobavitelji se niso držali rokov in bodo primanj-kajoči material dobavili v začetku naslednjega leta. Res je, da si je kolektiv tovarne Iskre iz zagate skušal pomagati na različne načine, vendar vsega niso mogli na-dcknr "ti in so se zaloge skoraj Nadaljevanje _ na 2. strani Z Namesto servisov obrtna podjetja Po novem letu bodo v Škofjeloški občini začela z delom številna nova obrtna podjetja. Nekatera so se razvila iz servisov krajevnih IskupnosM, zaradi novliih predpisov pa bodo tudi formalno prevzela njihovo ime. Kemično čiščenje oblek, pranje perila, krojaštvo in čevljarstvo bo opravljalo obrtno podjelje ►»Bistra«, Ljudska restavracija bo nadaljevala delo servisa »-Ljudska prehrana«. Servis za vzdrževanje zgradb v SkofEji Loki se bo preimenoval v podjetje »-Obrtmik«. Komunalno podjetje Remont želi Nadaljevanje -na 2. strani Občinska skupščina Radovljica je na svoji zadnji seji letos minulo sredo med drugim obravnavala in sprejela smernice za izdelavo plana gosp. organizacij za leto 1965. V temeljnih določilih je izražena smer gospodarskega razvoja za vse panoge gospodarstva; vključno tudi za kmetijstvo, gozdarstvo, obrt, trgovino in gostinstvo. Smernice so le osnova za orientacijo delovnim organizacijam pri sestavi njihovih letnih delovnih planov, hkrati pa tudi perspektiva celotne gospodarske politike v občini. V diskusiji o smernicah za gospodarjenje v prihodnjem letu se je močno izražalo hotenje, da je treba storiti korak naprej v bolj intenzivnem iskanju in koriščenju notranjih rezerv z večjo rastjo produktivnosti, z boljšo organizacijo dela in z nadaljnjo krepitvijo materialne osnove delavskega samoupravljanja. Ob vsej tej debati pa je bila 'izražena bojazen, če bo mogoče izpolniti gospodarske naloge kot jih nakazujejo smernice ob čedalje akutnem pomanjkanju uvoženega reproduk- cijskega blaga in spričo močnega pomanjkanja energetskih virov, zlasti električne energije. Po mnenju odbornikov bi si lahko zagotovili dovoljne količine reprodukcijskega blaga le z močnim povečanjem izvoza, ker je v sedanjem stanju deviznega samofinan-ciranja interes podjetij za izvoz toliko večji, kolikor le-ta dobijo na ta način večja devizna sredstva, ki jih potrebujejo pri nakupu blaga v tujini za potrebe lastne proizvodnje. Posebno je pri tem prizadeta kovinska industrija, ki je glede reprodukcijskega blaga močno odvisna od uvoza. Predvsem sta to tovarni Plamen in Veriga. Smernice nalagajo v prihodnje velike gospodarske naloge prav glede izvoza, saj bi se xa moral povečati v Verigi za 59 odstotkov, v Plamenu pa celo za 125 odstotkov, ali 45 odstotkov oziroma 50 odstotkov od njune celotne proizvodnje. Podobne so težave tudi v kemični industriji, koder je zavoljo pomanjkanja deviz prav tako onemogočen uvoz osnovnega materiala. V celoti pa bodo morala industrijska podjetja po- večati izvoz od dosedanjega 20-odstotnega povprečja na 35 odstotkov. To pa je naloga, ki ji marsikatera delovna organizacija ne bo kos. Investicijska dejavnost v gospodarstvu bo v letu 1965 glede preusmeritve sredstev za dvig družbenega standarda. V glavnem bodo sredstva namenjena za nabavo opreme in za dokončanje začetih del. Pri obravnavi kmetijstva so odborniki ugotavljali, da bi se proizvodni stroški ob stalnem pove-čavanju in zboljševanju mehanizacije vendarle morali zmanjšati, ne pa še nadalje rasti. Ob izkoriščanju vseh obstoječih družbenih in razpoložljivih privatnih zmogljivosti tako zemljišč kakor tudi hlevov in drugih objektov bo proizvodnja še nadalje rasla. Se vedno nezadostno ali pa za privatnika nič kaj sprejemljivo pa je proizvodno sodelovanje z zadrugo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se različne dobre misli odbornikov in njihove kritične besede Nadaljevanje na 2. strani * Kahvau Kranj CE 2ELITE OBDARITI svojce, prijatelje in znance potem OBIŠČITE PRODAJALNE Veletrgovskega podjetja KOKRA KRANJ VSE PRODAJALNE KOKRE PO GORENJSKI SO BOGATO ZALOŽENE Z RAZNOVRSTNIM BLAGOM OBIŠČITE PRODAJALNE KOKRA KRANJ ▼Seja občinske skupščine Radovljica °* «*. llllllMMIllililllll X SREČANJA Z LJUDMI Gosoodarski uspehi na Jesenicah Jesenice spreminjajo svojo Podobo. Napredek je čutiti Vsepovsod. Veliko gradijo, obnavljajo ter urejajo. O vsem tem smo se pogovarjali s podpredsednikom občinske skup-Sčine Francem Gašperinom. Zanimajo nas gospodarski dosežki v jeseniški občini? — Gibanje gospodarstva v naši občini je dokaj ugodno. Realizacija družbenega plana Poteka uspešno. Dinamika rasti je ugodna tako v primerjavi s planom kot v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Največji delež v skupnem gospodarstvu občine pa ima seveda železarna, saj je v celotnem dohodku udeležena z 80 odstotki. Ce pa odštejemo Se nabavno vrednost realiziranega trgovskega blaga, se ta delež poveča kar na 86 odstotkov. Zanimivo pa je, da se razmerje spremeni, če primerjamo ostanek čistega dohodka. Tu se delež Železarne ^manjša na 73,5 odstotka. Tako odpade na ostale gospodarske organizacije 26,5 odstotka. To razmerje kaže, da bomo morali še hitreje in načrtneje razvijati ostale gospodarske Panoge. Najnižji porast celotnega dohodka je bil v industriji, ki znaša 5,6 odstotka. Na tako nizki porast ceiotne-8a dohodka pa vpliva pred-Vsern Železarna, saj v tej panogi ustvarja 98,2 odstotka celotnega dohodka in je tega presegla le za 5,4 odstotka. Kljub izrednim letošnjim težavam pa bo kolektiv Železarne le izpolnil svoje planske obveznosti in upamo, da jih bo celo presegel. — N Kaj pa ostala dejavnost? — Lepi uspehi so bili doseženi tudi na področju gradbeništva, ki ga predstavlja SGP Sava. To podjetje je ob koncu tretjega tromesečja nreseglo celotni dohodek s 105,1 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Podjetje je ustvarilo dohodek pri delih na Jesenicah s 46,5 odstotka, izven občine pa s 34,5 odstotka. Podoben uspeh je zabeležilo tudi Komunalno podjetje' in Vodovod. Prvo je povečalo celotni dohodek za 93,5 odstotka, predvsem na račun delovne storilnosti, ki pa je rezultat nagrajevanja po delu. Vodovod prikazuje povečanje celotnega dohodka za 74,3 odstotka. To mu je uspelo s prizadevnostjo kolektiva in s povečanjem tarife za pitno vodo. N Tudi ostale gospodarske na-noge, kot so trgovine, gostinstvo in obrt se močno in uspešno trudijo za' izpolnitev planskih nalog. Tako prikazuje trgovina povečanje celotnega dohodka za 19,1 odstotka, odstopata pa podjetji Delikatesa s 25,8 odstotka in Zarja s 25,7 odstotka celotnega dohodka. Nekoliko manjše povečanje imata podjetji Rožca in Uni verzal. Kaj lahko pričakujemo v naslednjem letu? — V naslednjih letih, razen v Železarni, ne pričakujemo bistvenega povečanja fizične proizvodnje. Naše napore bo potrebno usmeriti v kvaliteto in večjo realizacijo na enega zaposlenega. Ce bomo to uspeli, potem lahko zagotovo trdim, da bomo zadovoljni in da bo gospodarski napredek v naši komuni postal še večji. DRAGO KASTELTC Razprava na plenumu Ob SS Kranj naloge sindikatov Priprave na skupščinske volitve, problematika reelekcije direktorjev in obravnavanje reelekcije vodilnih uslužbencev, kakor predvideva novi zakon o delovnih razmerjih, so bili v glavnem vsebina, ki jo je obravnaval plenum Občinskega sindikalnega sveta na svoji seji v torek, 22. decembra 1964. Referat, ki je podrobneje obravnaval navedena vprašanja, je razčlenil naloge sindikalnih podružnic, ki so bile v dosedanjih pripravah pomanjkljive. Seja v Trzicu 29. decembra bo v Tržiču skupna seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o programu nadaljnjega razvoja kmetijstva, o stanju mlekarskega podjetja Tržič in o spremembi statuta občine. Nadalje je predvidena razprava o ukinitvi stanovanjske skupnosti Ravne, Križe-Pristava, o rebalansu finančnega načrta cestnega sklada ter o začasnem financiranju proračunskih potreb za I. tromesečje 1965. Priprave na skupščinske volitve, ki bodo spomladi prihodnjega leta, postavljajo sindikalne podružnice pred odgovorne naloge, kako bodo v delovnih organizacijah uspešno izvedle priprave na zbore delovnih skupnosti in s tem v zvezi kandidiranje poslancev in odbornikov. Bistvena sprememba v letošnjih pripravah, to , je evidentiranje kandidatov, daje možnost najširšemu krogu volivcev, da predlagajo kandidate in zato bodo morale sindikalne podružnice to izvesti na vseh svojih prihodnjih sejah, sestankih in občnih zborih. , Reelekcija direktorjev, ki se Je izvedla najprej v kranjski občini, se je odrazila v širokih razpravah v delovnih organizacijah, pri tem pa se opaža, aa so bile predvsem politične priprave sindikalnih podružnic pomanjkljive in je prav zaradi tega prišlo do različnih ne-pravilnosti. Plenum je ocenil, da se zaradi takih in podobnih pojavov z reelekcijo ne sme prenehati, vendar je treba v nadaljevanju nekoliko spremeniti metode dela, predvsem pa je važna obravnava (kriterijev za nove direktorje v čimSiršem krogu ljudi, da organi samoupravljanja in kolek- tivi pri tem ne bodo stali ob strani, kot se je to do sedaj nekajkrat dogodilo. Pomembne naloge čakajo sindikalne podruf.nice predvsem pri kompleksnem reševanju kadrovske politike v delovnih organizacijah, ker se je tem problemom do sedaj posvečalo vse premalo pozornosti. Statuti delovnih organizacij so kadrovsko politiko obravnavali samo načelno, mnogokje pa so jo sploh izpustili. Poslavlja se vprašanje, kako naj se v interni zakonodaji uredi tudi reelekcija vodilnih uslužbencev, ki jo v osnutku že predvideva nov zakon o delovnih razmerjih. Proti temu predlogu se navaja precej pomislekov, ki pa v glavnem niso toliko utemeljeni. Vsa ta in še druga vprašanja so člani plenuma obravnavali in sklenili, da se zaključki posredujejo sindikalnim podružnicam. Plenum je na seji razrešil zaradi odhoda k vojakom in na Študij 7 članov in imenoval nove. Razrešeni so bili tudi 3 člani predsedstva ter dosedanji predsednik Dudan Roblek, ki je pred kratkim odšel na novo službeno mesto, za novega predsednika po so izvolili tovariša Staneta Božiča. ________J 1 ■ SEJEM V KRANJU . do 28. decembra 1964 IV dffii fiO S V t* t U SESTANEK GENERALNE SKUPŠČINE N Predsednik 19. zasedanja Generalne skupščine je sporočil, da bo naslednja seja -tega foruma v torek, 29. decembra. To je sporočil po sestanku s šefi delegacij ZDA, SSZ, Britanije, Francije in nekaterih voditeljev regionalnih skupin. Na njej bodo razpravljali o finančnih težavah svetovne orga-nizaaije. 500 ŽRTEV NEURJA Iz indijskega mesta Madras poročajo, da je v velikem neurju izgubilo' življenje okoli 500 ljudi. Katastrofalno neurje je zajelo področje Danuškodija v Indiji. PROCES PROTI EMIGRANTOM Šestega januarja prihodnjega leta se bo pričel pred nevronskim kazenskim sodiščem proseč proti trem kubanskim emigrantom. Obtoženi so, da so 11. decembra izstrelili granato iz minometalea na sedež ZN. Izjavili so, da niso imeli namena poškodovati poslopja ZN, temveč so hoteli s tem protestirati proti šefu kubanske delegacije, ki je ta čas govoril na plenarni seji GS. Vreme Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: V notranjosti Slovenije oblačno, postopoma se bo zmerno pooblačilo tudi na Primorskem. Temperature ponoči med 0 in minus 3, dnevne med 0 in 3. Vremenska slika: Področje visokega zračnega pritiska med srednjo in jugovzhodno Evropo slabi. Od Severnega ledenega morja proti srednji Evropi se pomika zelo hladen zrak. Tudi v Sredozemlju so se frontalne motnje pričele krepiti. Nemški generali prihajajo na dan z zaskrbljujočimi vojaškimi načrti, ki jih z vsem vplivom podpira tudi zahodntmeraški obrambni minister von Hassel. Tudi na zadnjem zasedanju obrambnih ministrov atlantske zveze v Parizu j« načrt o atomskem minskem polju ležal na zeleni mizi in o njem so tudi razpravljali. Kaj prlr.aša ta načrt? Znano je, da ga je izdelal nemški general Tret-tner. Po tem načrtu bi vzdolž meje z Vzhodno Nemčijo postavili obrambno zaveso iz atomskih min, ki bi zahodni svet zavarovala pred napadom z vzhoda. Temeljitosti temu načrtu ni odrekati, saj ga, je izdelala izkušena nemška generalska roka. Vendar pa je že na prvi pogled jasno, da nemški generali s tem želijo drezati v nevarno sršenje gnezdo, ki mu pravimo jedrska vojna. Čeprav nemški general trdi, da je t» obrambni načrt, ker bi bile atomske mine postavljene na nemškem ozemlju in bi se sprožile, ko bi napadalci prekoračili razmejitveno črto, pa vendar ne moremo zanikati nevarnosti zlorab in zmot. Po tem načrtu bi lahko že neko slučajno ali zmotno ravnanje na meji privedlo do izbruha atomske vojne. Cilji za-hodnonemških vojaških krogov so jasni. Sleherni napad na zahodne meje naj bi pomenil hkrati tudi atomsko vojno in potemtakem splošno uničenje. Po tem, kako je bil načrt razložen in povedan, lahko tudi sklepamo, da gre za sredstvo, ki naj bi ga izkoristila nemška zunanja politika, Bonnski obrambni minister je v svojem letnem poročilu napeljeval vodo na ta mlin, ko je govoril, da se z uresmičeva- nemškem združevanju, vendar se je že po obrazih ministrov videlo, da si ne obetajo nobenega napredka, ker je francoski zunanji minister začel Schrdderju že vračati neprijetnosti .»milo za drago«. Kljub temu, da je zahod no nemški zunanji minister Schroder lesko polje O nevzdržnosti in neresnosti nemškega načrta minskih polj z atomskim polnjenjem govori več okoliščin. Proti njemu ni nastopila samo napredna javnost v tujini, temveč prav tako v Zahodni Neimčijl sami. Poročajo o vznemirjenosti prebivalstva v krajih, ki mejijo na Vzhodno Nemčijo, kajti tamkajšnje prebivalstvo bi ob uresničitvi tega načrta živelo v večni nevarnosti, da bo kdo pomotoma stopil na kakšno atomsko mino, ki bi povzročila verižno eksplozijo vzdolž vse meje. njem vladnega načrta o obrambi dežele ustvarja trdna podlaga za njeno zunanjo politiko. Očitki, da je bonnska zunanja politika že več lel precej hroma, črpajo oporo predvsem v analizah stvarnih pobud za rešitev nemškega problema. Takšnih pobud skratka ni. Ob zadnjem zasedanju zahodnih zunanjih ministrov v Parizu so sicer sklenili, da bodo nemški problem obnovili s tem, da bodo štirje ministri ZDA, Francije, Velike Britanije in Zahodne Nemčije razpravljali o zadnje tedne veg čas na poti, pa od tega za sedaj še ni nobene koristi. Zadnji pariški sestanek vseh štirih najvažnejših zah. zun. min. je potrdil domnevo, da so razpoke med njimj vedno hujše. Bonnski zunanji minister je izgubil nekaj zelo važnih diplomatskih bitk, ki njegov položaj v zahodnonemški vladi, zlasti pa v vrstah lastne stranke precej slabijo. V Parizu se je izkazalo, da Schroder s svojim zavzemanjem za skupne jedrske sile ni imel sreče. Sklepi o tem so ostali ne- razčiščeni, ker Američani, preden ne bo Johnson zaprisežen kot izvoljen predsednik, ne želijo stvari mleti do makovega zrna. Stvar je bila milo rečeno preložena, kar je brez dvoma uspeh za gaullistično smer. Nemška zunanja politika je francosko maščevalnost spoznala ob izdelavi smernic za nove pobude zahodnih sil v urejanju nemškega vprašanja. V takšnem položaju bi seveda tudi nemški generali želeli utrditi podlago za zahodnonemško zunanjo politiko. In ni slučajno, da njen obrambni minister razglaša, da je Bundes-wehr zelo okrepil svojo moč. Vpliv nemške vojske na zunanjo politiko iz zgodovine dobro poznamo. I j j I I #1j III dogodki neznano o zgodovinskih jeseniške občine \ ada I je vanje s t. sirani Na zadnji seji sveta za kulturo in prosveto jeseniške občine so imeli na dnevnem redu delo zavoda spomeniškega varstva Kranj. Razprave ni bilo, ker je bila prva točka dnevnega reda dolga in ker ni bilo zastopnika iz Kranja. Prešernovo rojstno hišo v Vrbi je od 1954 vzdrževal Zavod za spomeniško varstvo, po letu 1960 pa je v upravi občine Jesenice. Lastnik rojstne hiše Matije čopa v Žirovnici naj zavaruje klet, portal, leseni strop in dve okenci. V Podkorenu je bila na stroške Jakoba Cuznarja restavrirana slika nekega poplemenitenega Cuznarja. Lastnikoma Mihu in Jakobu Guznarju pa so izročili Za petino dražje Jabolka in pomaranče enakovredni tekmeci — Ne živimo v najdražjem mestu — Najbolj se je podražilo meso in suho sadje Agrari j a Kranj je v novembru v svojih prodajalnah in ostalim gorenjskim podjetjem, ki se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave, prodala naslednje količine teh artiklov: 24 ton solate, 99 ton zelja v glavah, 8 ton cvetače, 12 ton rdeče pese, 6 ton korenja, 55 ton kislega zaJja, 13 ton kisle repe, 60 ton jabolk, 2 toni hrušk, 33 ton grozdja, 3 tone kostanja, 60 ton pomaranč, 35 ton limon, 33 ton mandarin in 38 ton banan. Očitno je, da Gorenjci tudi pri boljših in dražjih vrstah sadja ne skoparimo. Kot je razvidno iz podatkov oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj se prodajne cene v novembru niso bistveno spreminjale. Pač pa so na območju občine precej višje kot lani. V novembru so prekašale lanske cene povprečno za petino. Kmetijski izdelki so se podražili za tretjino, industrijski pa za 15, odstotkov. Le zelenjava se je nekoliko pocenila, sadje pa je ostalo pri lan- skih cenah, saj je po podatkih za tisočinko cenejše, kar seveda praktično težko zaznamo. Suho sadje se je podražilo kar za 68 odstotkov, sveže meso pa za 59 odstotkov. Žita in žitni izdelki so za 15 odstotkov dražji, mesni izdelki in ribe približno za tretjino, tobačni izdelki za 17 odstotkov, tekstilni izdelki za 8 odstotkov, alkoholne pijače za nekaj manj kot 7 odstotkov. Iz primerjave cen v mestih Kranj, Maribor, Ljubljana in Jesenice lahko sklepamo, da se naši dve mesti ne uvrščata med najdražje. Naj navedem nekaj primerov: krompir — Kranj 42, Jesenice 45, Ljubljana 60 in Maribor 50 dinarjev; kislo zelje (po istem vrstnem redu) — 106, 140, 120 in 100; selena solata — 95 , 200, 320, 100; jajca 40, 60, 70 in 35; zaklana perutnina 850, 800, 820 in 820; limone 280, 290, 276, 300; fižol 300, 260, 360 in 260; mleko 80,76, 80 in 82. DELAVSKA UNIVERZA KRANJ razpisuje naslednje TEČAJE IN SEMINARJE 1. Pripravljalne seminarje za opravljanje sprejemnih izpitov na višjih in visokih šolah. Seminarji bodo iz matematike, fizike in kemije. Predavanja bodo 2-ali 3-krat tedensko in bodo trajala od januarja do sredine "juniji 1965. Vsak predmet bo obsegal najmanj 100—150 učnih ur. 2. Knjigovodske tečaje: a) nižji knjigovodski tečaj b) nadaljevalni knjigovodski tečaj c) knjig, tečaj za osnovna sredstva d) knjigovodstvo OD s pripadajočim blagajniškim poslovanjem e) tečaj za organizacijo celokupnega materialnega poslovanja v gospodarskih organizacijah f) obračun proizvodnje v sistemu ekonomskih enot g) osnove knjigovodstva h) delovni nalogi » Posamezni tečaji bodo trajali od 25 do 70 učnih ur. 3. Jezikovne tečaje po magnetofonski metodi: a) angleški začetni, nadaljevalni in konverzacijski b) nemški začetni, nadaljevalni in konverzacijski c) francoski začetni in nadaljevalni d) italijanski začetni tečaj e) tečaj slovenščine Vsi tečaji se bodo začeli 20. januarja in bodo trajali tri mesece (100 ur). Seminarji in tečaji pod točko 1. in 3. se bodo pričeli v mesecu januarju 1965 (jezik, tečaji 20. januarja). Tečaji pod točko 2, se bodo pričeli v januarju in februarju 1965. Prijave sprejema Delavska univerza Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1 (telefon 20-26, 22-43) telefonično, pismeno ali osebno do 15. 1. 1965. DELAVSKA UNIVERZA KRANJ zaščitno pismo. Izdelan je bil tudi elaborat o zgodovini Rodin in tamkajšnje podružne cerkve patrona Klemena. Domenjeno je bilo, da se s finančno pripravo občine omogoči prcpleskanje že Kratke z Jesenic TEŽAVE Z RAZKLADANJEM Zaradi pomanjkanja vagonov so že lani v avgustu sklenili, da se morajo razkladati ob vsakem času, ponoči, v nedeljah pa tudi ob državnih praznikih. Ker so bili za dan republike trije dnevi prosti, so delavci iz oddaljenejših krajev odšli domov. V železarni se je zato nabralo toliko voz, da so morali samo za te tri dni plačati okoli. 4 milijone vozovne za-zamudnine. Kot že povedano, ni bilo nikogar, ki bi vagone ročno razkladal. Da se ne bi to ponovilo za Novo leto, so vsem dobaviteljem sporočili, da od 25. decembra dalje ne smejo več nakladati artiklov, ki jih je dovolj na zalogi in ki jih še vedno razkladajo ročno. S tem upajo, da se bodo izognili stroškom, delavci pa bodo tudi lahko prosti. AVTOBUS VSAKE POL URE Ob nedeljah je lokalni avtobus, ki vozi od bolnice do Koroške Bele, vozil vsako uro. Ker pa je bil to predolg presledek, so vozni red spremenili, tako da že od zadnje nedelje vozi vsadce pol ure. Jeseničani so s tem zadovoljni, zlasti sedaj v mrazu in deževnem vremenu. FILMSKI VEČER V torek je filmska sekcija DPD Svobode Tone Cufar že spet priredila filmski večer. Navzoči so se zato zanimali za film Sprehod skozi čas, ki so ga v delih videli na televizijskih oddajah. »DOLORES« NA PLAVŽU Aktiv zveze mladine na Plavžu je v sredo v kino dvorani pripravil zabavno glasbeno oddajo. Program je izvajal zborni amsambel »Dolores« s pevcem Marijanom. DEDEK MRAZ NA JESENICAH Na pobudo društva prijateljev mladine in vseh organizacij bodo 30. decembra v dvorani na Koroški B«!! pripravili obdaritev iz-Venfcfakih otrok. Darila bo izročil (ttdtifc Mraz. Na Jesenicah bodo enotno prireditev imeli že 29. decembra v domu TVD Partizan. V nOVJAH PROSLAVILI ORT,ETNICO VSTAJE V soboto so na Dovjem proslavljali obletnico vstaje, kateri v spomin imajo vsako leto 16. decembra krajevni praznik. DPD Svoboda je pripravila kulturni program, pred spomenikom padlih v NOV pa so imeli žalno komemoracijo. pred leti obnovljene, vendar pa proti rji še nezavarovane pločevinaste strehe na zvoniku. Tu je bila namreč v davnini prafara za skoraj polovico današnje Gorenjske. Za župno cerkev patrona Ingevnina in Alboina je bil odklonjen predlog, da bi se kvalitetno baročno arhitekturo notranjščine poslikalo z novimi freskami. Posredovano je bilo tudi navodilo za event. restavriranje sedanjih Goričnikovih fresk iz 19. stoletja in priporočila za ohranitev mo-numentalnega obzidja okoli cerkve. Zavod za spomeniško varstvo je posredoval navodilo za beljenje notranjščine podružne cerkve patrona Martina v Žirovnici. Zunanjščino so že pred tem prebelili domačini, žal s povsem neustrezno modro-sivo barvo. V Ratečah so preiskali cerkev patrona Tomaža, da bi ugotovili, če so okna v južni steni res še iz romanske dobe, kot to trdi starejša literatura. Zanesljivih rezultatov niso dobili. Več podatkov kaže na zgodnjo gotiko. Steno so zaenkrat pustili še razkopario. V zaščito starih dreves na teritoriju okraja so bile uvrščene vaške lipe, v Ratečah, Kranjski gori in Vrbi. Med zavarovana področja naravnih lepot in znamenitosti sta vnesena Martuljk in Mala Pišnica. Tu so bili že izvršeni kontrolni pregledi; prav tako tudi v gozdu okoli ruske kapelice pod Vršičem. Strokovnjaki zavoda so sodelovali v komisijah za lokacijo nekaterih novih stanovanjskih počitniških in gostinskih objektov v Kranjski gori, Gozd Martuljku in Vrbi. Danih je bilo tudi več nasvetov za ureditev parkov, zelenih površin, zlasti okoli spomenikov NOB. Izdelali so tudi že načrt za leto 1965. 1 Odločna usmeritev v izvoz ne upoštevajo dovolj pri uveljavljanju sklepov skupščine, in to v delovnih aH v družbenih organizacijah. 2e nekajkrat je bila izrečena kritika o različnih vprašanjih bodisi o kmetijstvu, gozdarstvu, v komunalni dejavnosti in pri zadovoljevanju potreb občanov ter upravljanju njihovih pravic v različnih primerih, toda pravih rezultatov ni. Prav glede tega pa bo potrebno pni uresničevanju resolucije in sklepov 8. kongresa posebej upoštevati človeka, ki naj mu bo namenjena največja skrb. 2 Kje so vzroki Iskrinih težav popolnoma izčrpale. Skupaj z uvoženim materialom, ki se je nahajal ob inventuri leta 1963, je tovarna dobavila do konca novembra letos za 2,105.000 dolarjev uvoženega materiala. Jugobanka pa v zadnjem času ni viziraia plačilnih nalogov in je zato dejansko plačanega le 80,2 odstotka od navedenih vrednosti. Ostalo pa tovarna še dolguje inozemskim dobaviteljem. Med Jugobanko in Iskro pa je bil dosežen sporazum, po katerem naj bi banka odobravala sredstva za uvoz po ključu 1,70 dolarja za vsak uvožen dolar. Tovarna bi potemtakem bila upravičena do uvoza v visini 1,347.000 dolarjev, 'kar pa je znatno manj od dejanskega uvoza. V razpravi je bilo poudarjeno, da problem pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala bo rešljiv, če bodo v Iskri strnili vse sile za čimvečjo realizacijo izvoza. Diskutantje so se v razpravi osredotočili na delovanje posameznih skupnih služb, na probleme notranje organizacije dela v podjetju in na težave z reprodukcijskim materialom. Osnovana je bila posebna komisija iz vrst zbora delovnih skupnosti in delavskega sveta tovarne, ki bo primerjala zaključke in stališča skupne seje. Ugotovitve komisije in nadaljnja razprava v tem smislu bo nedvomno pripomogla k postopni rešitvi gospodarskega problema tovarne Iskra. DRAGO KASTELIC 3 Namesto servisov obrtna podjetja razširiti poslovanje na vzdrževanje cest, parkov, i nasadov, kopališč in mestne čistoče, na vrtnarstvo in cvetličarstvo. Krajevna skupnost Skofja Loka namreč namerava opustiti komunalno dejavnost. Obrtno podjetje »Čipka« Idrija je iz dosedanjega gospodinjskega biroja v Skofji Loki ustanovilo svojo poslovno enoto. V Železnikih bo 1. aprila 1965 spet začelo poslovati obrtno podjetje »Skupnost««, ki je bilo od 15. aprila 1964 pripojeno h krajevni skupnosti. Opravljalo naj bi vso gospodar, doijavnosti za katere sedaj skrbi krajevna skupnost: ključavničarstvo, kleparstvo, vodovodno instalaterstvo, mizarstvo, mehanika koles, krojaštvo, sobo-slikanstvo in pleskarstvo, zidarstvo in pečarstvo. Krajevni skupnosti Poljane ifl Gorenja vas naj bi se do srede januarja dogovorili o tem, da bi iz servisov ustanovili enotno obrtno podjetje. Krajevna skupnost Trata se ni odločila, če bosta čevljarski in šiviljski servis prešla V podjetje ali pa bosta prenehala z delom. Kovaški servis Sovodenj bo spremenjen v zasebno kovaške delavnico. Ta predlog je skupaj s pristojnimi krajevnimi 'skupnostmi in kolektivi izdelal svet za industrijo in obrt, ki bo o njem poročal tudi na seji občinske skupščine, ki bo v torek, 29. decembra. NIKOLETINA BURSAC domači film režija: Branko Bauer igra: Dragomir Pajič Čeprav so priprave na film N. Bursač trajale nekaj let in so tudi razlog, da bo delo nastopilo v Puli šele drugo leto, se vse to pri kvaliteti filma nikjer ne pozna. Nasprotno. Nikolctina Bursač je eden naših stilno najneenotnejših filmov. Literarna predloga je režiserja izgleda tako fascinirala, da se vrti v krogu, ko išče moči, da bi se ji iztrgal. Pri tem spreminja svoje koncepte od navidezno dokumentarnega, preko patetičnega realizma do skrajno naturalističnega snovanja, ki spominja najprej na Strbca, nato na sovjetske domovinske filme in nazadnje na Bulajiča. (Kader bombardiranja je celo izrezan iz Kozare). Tam kjer se režiser nasloni na moderna filmska izrazna prizadevanja (prizor nagovora vojakom je moderno, skoraj godardovsko zrežiran in montiran po izmenjavi pogledov), pa je režija sama sebi namen. Očitna je dilema: Čopič ali Bauer. Ta uničujoča napetost je tudi rezultat filma, ki je Bauerjev režijski prehod. Ob mladi jugoslovanski filmski proizvodnji, je nepomembnost njegov največji greh. KN DR. JERRYJEV ČAROBNI NAPOJ amer. barv. film režija Jerry Lewis igra Jerrjr Lewis Svet v katerem se giblje dr. Jer-ry, je svet pasionirane uporabne psihologije z vsemi njenimi po-pačenostmi in zlorabami. Dvojnost doktor j eve osebnosti je izražena precej vulgarno: z metamorfozo človeške zunanjosti. Ker ja problem vključevanja posameznika v družbo primaren problem Idejni koncept urbanističnega načrta KRANJ, 26. decembra — Danes dopoldne bodo predstavniki strokovnih gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij razpravljali o idejnem konceptu urbanističnega programa za mesto Kranj. Idejni koncept je izdelalo Projektivno podjetje Kranj. — S. Kulturno prosvetna dejavnost v Zalogu pri Komendi KUD Prežihov Voranc v Zalogu slavi letos 15-letnico ustanovitve. Društvo je po dejavnosti eno izmed najbolj delavnih društev v tem koncu občine. Pri društvu delajo: dramska, pevska, lutkovna in instrumentalna sekcija in knjižnica. Dramska sekcija je imela v letvi 1964 11 predstav, pevska 6, sodelovala pa je tudi na vseh proslavah doma in nekajkrat gostovala v Cerkljah. Instrumentalna sekcija je imeia 7 samostojnih nastopov doma in na gostovanjih. Organizirali so tudi plesni te- čaj. Prav sedaj eo v teku priprave za razstavo, ki jo bo posredoval muzej iz Kranja. Razstava bo stalna. Dramska sekcija študira domačega avtorja Jožeta Stareta »Ugasle oči«, s katerimi se bodo predstavili sredi januarja 1965. Lutkovna sekcija pa bo za novo leto pripravila otroško igrico »Janko in Metka«. Knjižnica je v dobri povezavi z Osrednjo knjižnico v Kranju, ki jo oskrbuje z vedno novimi knjigami. »Potujoči kovček« ljudje radi berejo, posebno sedaj, ko je večja izbira knjig. filma, je posredno obravnavanja preko izrazito privatne, konfekcijsko ljubezenske problematik0 prva jama, ki 6i jo delo izkoplje« S tem je pogojena nevarnost, da bo rezultat konflikta posamezni16 — družba, ozdravljenje (integri* ran je v družbo), posledica prizadevanj ne-socialnih, popolnoma privatnih plasti človekovega bivanja. V tem primeru je začeto0 nasprotje (odtujeni doktor «— družba) docela namišljeno, ali pa Je razumevanje družbe do posameznika na sentimentalnih osnovah. In res konec ohranja te pozicije« Ko d. Jerry odhaja z lepo mlado nevesto, si ta ne more kaj, da **e bi ugrabila nekaj doktorjevega eliksirja. S tem je krog fiktivno-sti zaključen, vsa realnost fili*13 sta dve beli steklenički v dekletovih žepih. Čeprav režiser vseskozi žonglira s psihologijo, je stik z gledal^ zagotovljen s humorističnim J* grotesknim okvirom dogajanja. *T* okvir ima neizčrpen vir v Jerrvj1* Levvisu. Jezik filma pa ostaja W? hologija. Novoletni potrošniški sejem Čeprav tako organizatorji tudi številni obiskovalci sejma dijo, da le malo manjka pa ^° popolnoma izgubil veljavo, je deti, da imajo ljudje še ve*1^ radi sejme. V sredo se je že P*® cej pred uro otvoritve na' pred vrati Delavskega doma precej potrošnikov. Na novole potrošniški prireditvi je letos stopano predvsem tekstilno ma . fakturno blago in konfekcija, Oa cej pa je tudi možnosti za kup novoletnih daril: knjig, nifa dobrot in podobnega. \ Trgovsko podjetje Kranj odpira novo prodajalno tekstilne galanterije NEBOTIČNIK v kranjskem nebotičniku v ponedeljek, dne 28. decembra 1964. Slita s svojimi poslovnimi enotami PRI KRANJCU, GALANTERIJA, VOLNA, MAJA, MODA, j KONFEKCIJA, BABY in NEBOTIČNIK v Kranju, ELITA, Bled in ELITA, Jezersko Trgovsko podjetje ožca Jesenice Specializirano podjetje za žakardske tkanine Industrija bombažnih izdelkov »•i priporoča svoje proizvode HHI K:X!X!X:X-X!*!«3? • •••••• • • • . . e • • • - • o • • • • • i l a a m a • • • I » • • • • • «••••••• '.•.NN* > • • • • • • • • • • • ►v.v.v.v.v.v.. . . !vXv.v»:.m»x»sj •»• • •*»*•*• • • •"•"•"•71 „ j • • • • • • • • • • • • •X-Xv.v.v •X»XwX •v * V vseh naših prodajalnah nudimo v času od 26. do 31. 12. 1964 poseben 10% popust pri nakupu igrač, čokolade, bonbonov in keksov ter pomoranč, rozinov in orehovih jedrc. Trgovine so: na Hruški, Planini pod Golico, na Plavžu, na Jesenicah, Javor-niku, Koroški Beli, Blejski Dobravi in v Žirovnici. !!! 01 fij l]j l]j 10 d m m ni ili m lil ■ »■■•»•••OIHliHUlIlllIillHIiHIII: ■■••■••••••••■■•»•■■■■•■•••■•■•o« ■■■■••■■•■••■■■■■■•■•■■■■•■■■■■Bt ^liitaiiifiaiiil' Podjetje za Elektrotehnično P3nj • Gregorčičeva 3 Zdravstveni dom esenice 9999999999999999999990999999999999999999999999995 M^+U%%$++7P//^///$%$%++X/$M%$$%/%+/^^/^/^$%%%N no zavarovanje »z % 0 V 8 Podn LABORATORIJSKE KEMIKALIJE PREPARATI ZA GALVANOTEHNIKO FOSFATIRANJE IN BARVANJE KOVIN ANTIKOROZIJSKI PIGMENTI TTM FTTTSK" R IVlVJid JL1J đJ\H ZADRUGA Skofja Loka s svojimi proizvodnimi okoliši in obrati Tovarna Lesce pri ■UMIH —— RBMVBHMBB BHHi H9PB!? i I ■PBMBHHHSI Splošno gradbeno podjetje Kemična tovarna KRANJ • ••« • •••« •••••« »*•»♦•« ••••••••••••••••••S Lesna Splošno gradbeno 2S podjetje V Jesenice Skofja Loka tovarna industrijske opreme Lesce proizvaja MERILNE INSTRUMENTE za pretoke različnih medijev (voda, para, plini itd.) na ven-turimetrijskem principu, kazalne in registrirne, z vgrajenim števcem za ugotavljanje celotne količine pretoka, NizkotlaČne izvedbe tipa MO od lat in visokotlačne tipa MP do 100at. Merabianski merilniki tlakov do ± 0,2 at, bimetalni in kapilarni termometri za temperature od —20 do + 200° C. Merilniki nivoja v zaprtih posodah za tlake do 100 at. REGULATORJE električne, hidravlične in pnevmatske, dvopolažajne in zvezne s P, PI ali PID karakteristiko. Termostate po licenci Sauter, hidravlične po sistemu Askania. Izdelamo kompletne regulacijske proge zgoraj omenjenih fizikalnih veličin, z vsem potrebnim priborom, komadnim prostorom in pomožno energijo. ZOBNIŠKE ČRPALKE za razne tekočine. Tlaki do 12 at. PROJEKTIRAMO vso merilno in regullrno opremo, za vse vrste parnih kotlov in peči v železarnah, cementarnah in podobni procesni industriji. MONTIRAMO po projektih lastno in pripadajočo opremo. < SERVIS za dobavljeno opremo izvršimo hitro in solidno. 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 5555555555555B55555555555555555555555555555555555555555255555555555555555 SOBOTA, 26. derembra 1561 Prodam nov magnetofon. Ponudbe poslati pod »Nov« 5476 Prodam 4 m3 smrekovih plohov. Naslov v oglasnem oddelku 5469 Prodam prašiča, 150 kg težkega. Višeljnica 15, p. Gorje 5492 Za Fiat 750 prodam snežcnTce, vžigalno tuljavo, ležaje, ojačenje za karoserijo. Kranj, škofjeloška 46 5493 Prodam trofazni elektromotor 4,2 kw (1400 obratov). Naslov v oglasnem oddelku 5494 Prodam električni štedilnik in otroško -posteljico. P. M., Kebe-tova 20, p. Kranj 5495 Prodam sadnt mlin In prešo, ■ več kadi za namakanje sadja, od 100—10001, jahalno sedlo, razno pohištvo in kmetijsko orodje. Preddvor 77 5496 Zaradi selitve ugodno prodam malo rabljen desni štedilnik (Gorenje). Ogled v nedeljo, Jezerska cesta 2, Kranj 5497 Prodam kobilo, 8 let staro. Olševk 40, Preddvor' 5498 Prodam tri prašiče za zakol in dva kmečka konja. Janez Krč, Kokrški log 10, Primskovo 5499 Prodam rabljeno strešno opeko, 600 kom. Janez Oman, Sr. Bitnje 6 5500 Prodam 12 tednov brejo svinjo, po izbiri. Zg. Brniki 27 5501 Prodam kravo s teletom. Gorice 11, p. Golnik 5502 Prodam kravo s teletom. Bri-tof 51, p. Kranj 5503 Prodam dve ovci. Krni čar, Babni vrt 10, p. Golnik 550-1 Prodam prašiča, 180 kg težkega. Voglje 28, Šenčur 5505 Prodam nov štedilnik (Goran). Šenčur 91 5506 Prodam kompletni magnetofon TK14, Grundig za 120.000 din, Jožica Lipovec, Poljšica 53, Zg. Gorje 5507 Zaradi selitve prodam televizor še v garanciji za 150.000 din, magnetofon, dobro ohranjen dvosle-den, za 90.000 din in tranzistor Bled za 15.000 din. Ivan Sadar, Stari dvor 20, Skofja Loka 5508 Prodam tri prašiče, po 6 tednov stare. Lahovče 26, Cerklje 5509 Prodam tri prašičke, do 20 kg. Cerklje 102 5510 Prodam kravo s teličkom. Stara Loka 46, šk.Loka 5511 Prodam ženski letni plašč. Velikost št. 46, Savska c. 6, Kranj 5512 Prodam mlado kravo po izbiri, zaradi pomanjkanja krme, in lahke vprežne sani (z lojtrcami). Fister, Ovsiše 14, Podnart 5513 Prodam konja, 11 let starega. Zg. Besnica 44 5514 Prodam 12 tednov brejo svinjo. Zg. Brnik 28 B815 Prodam prašiča, 120 kff težkega. Luže 34, Osterman, Šenčur 551G Prodam dva prašiča za zakol. Sr. vas 3(5, Šenčur 5517 Prodam motor Puch. roiler 125 ccm. Nasl. v ogl. odd. 5518 Prodam rdečo peso, rdeče korenje in črno redkev. Pšenična Polica 10, p. Cerklje 5519 Prodam prašičke, 6 tednov si,\rc. Breg ob Savi 12, KranjV 5520 Prodam leseno ok*idno garažo po ugodni ceni. Naslov v ogla.snem oddelku 5521 Prodam kravo. Cadovlje 3, p. Golnik 5532 Prodam prašiča, 180 kg težkega. Voglje 106 5533 Kupim enostanovanjsko hišo z nekoliko vrta v Kranju al j bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »►Dom« 5477 Kupim rabljene deske in opornike za opaže. Gorenjesavska 48, Kranj 5522 Kupim elektromotor pod 1000 obratov na minuto 7-8 KN. Vreček, Visoko 71, Šenčur 5523 Kupim dromelne z obroči 14 col. Kranj, Skokova 9 5524 Kupim vikend, zidan kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod ►►Lep razgled« 5525 Kupim divan. Stošičeva 2/1, Kranj 5526 Kupim hišo ali enodružinsko stanovanje na Bledu ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »Bled« 5527 Kupim konja, 3-6 let starega, teža vsaj 500 kg ali zamenjam za kravo, ki bo v kratkom tretjič te-lotila. Košnik Miha, Kurirska pot 6, Kranj 5528 Takoj kurim 2000 kom. strešne opeke. (Kikinda) Noč Franci, Jesenice, C. 1. maja 8G, telefon B2-2M 5540 15. januarja bo za oddajo godnih gnezdo izredno lepo razvitih puj-» .vkov. Praprotnik, Prezrenjc, Podnart 5531 Miren, pošten fant želi spoznati mlado, sebi primerno dekle. Ponudijo poslati na ogl. odd. pod »Pomlad« 5534 Izgubil sem aktovko s knjigo v bližini folo Zumer. Posten najditelj naj jo vrne na ogl. odd. 5535 Najditelja zdravstvene izkaznice, izgubljene od Zdr. doma do pekarne prosim, naj jo vrne na naslov v njej aH sporoči Tiear, Kranj. Kurirska 3 5536 Obrazci za zaključne račune gospodarskih organizacij za leto W61 bodo naprodaj: 1. KOMPLETI OBRAZCEV ZA ZR 1964 2. POSAMEZNI OBRAZCI ZR 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 Naročila sprejema DZS — Knjigarna »Simon Jenko« Kranj Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem nudi cenjenim gostom PENZION OD 1500 DO 1700 DIN IZVRSTNA KUHINJA s solidno postrežbo SOBE OGREVANE V okolici doma PRIJETNI IZLETI LEPA SMUČIŠČA Se priporočamo! KMETIJSKO GOSPODARSTVO, Skofja Loka želi pridobiti za svoj obrat »Posestvo« več sodelavcev, ki bi se želeli strokovno usposobiti za traktoriste - poljedelce. Tečaj za pridobitev strokovnosti bo v začetku januarja. Tečajnino krije podjetje. Prednost imajo kmečki fantje z veseljem do takega poklica in odsluženim vojaškim rokom ter da niso še v delovnem razmerju. Ponudbe je treba poslati na gornji naslov oz. je zaželeno, da se interesenti zglase do 29. decembra na upravi podjetja v Škof ji Loki, Suha 22. Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75 , 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Našel sem moško kolo. v oglas, oddelku Naslov 5537 Iščem stanovanje in hrano, pomagam pri gospodinjstvu. Nad. v ogl. oddelku 5538 Iščem inštruktorja matematike za srednjo teh. šolo. Nasl. v ogl. oddelku 5539 NOVO! NOVO! V novoodprto trgovino Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25, so prispeli konfekcijski izdelki v bogati izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za šolsko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo prodajalno in prepričajte so o bogatem izboru in kvalitetni izdelavi. 4738 Sprejmemo delavca. Trgovina ►►Sipad« Kranj 5541 ZMS — GORICE vabi na silvestrovanje v Goricah 31. decembra 1964 ob 19. uri 5352" Dobro hrano in stanovanje blizu avtobusne postaje dam delavki za pomoč na mali kmetiji. Nasl. v ogl. odd. 5480 Vzamem otroka v varstvo na dom. Nasl. v ogl. oddelku 5529 Opremljeno ali neopremljeno sobo v Kranju išče zdravnik. Ponudbe pod ►►Nujno« 5530 TVD KRANJ, Kranj PRIREDI v vseh prostorih svojega doma V STRAŽIŠČU 31. XII. 1964 SILVESTROVANJE Igra anrambel »»6 mladih« iz Naklega Rezervacije vstopnic sprejemajo v gostilni Benedik, telefon 25-18 vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Vabi odbor Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka MARTINA ŠTAMCARJA avtobusnega šoferja *" se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom. č. duhovščini, govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, podj. »TRANSTURIST« in »NOVOGRADNJE«, stanovskim organizacijam in tovarišem, krajevni organizaciji gasilcev in ZB NOV, pevcem, godbi, darovalcem vencev , [a cvetja ter vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in ste v teh težkih dnevih (sočustvovali z nami. Vsom, iprav vsem prisrčna zahvala. - Globoko žalujoči ŠTAMCARJEVI Lom pod Storžičem, 24. 12. 1964 ..._ Obratovalni čas trgovskih obratov v Kranju v času novoletnih praznikov Veletrgovsko podjetje »Živila« Kranj V petek in soboto, 1. in 2. januarja, prodajalne ne bodo obratovale. 3. januarja 1965 bodo poslovale do 12. ure naslednje prodajalne: — samopostrežba »Pri Petrčku« Kranj — samopostrežba »Oskrba« — pri Vodovodnem stolpu — samopostrežba »Pri mostu« Kranj — samopostrežba »Planina« Kranj — samopostrežba »Kokrica« — prodajalna »Kočna« Cerklje — prodajalna Preddvor — prodajalna Jezersko Trgovsko podjetje »Prehrana« Ljubljana V nedeljo, 3. januarja 1965, bosta obratovali obe samopostrežni trgovini od 7. do 12. ure. Gostinsko trgovsko podjetje Central Kranj 1. januarja 1965 prodajalna »Delikatesa« ne bo obratovala. 2. in 3. januarja 1965 pa bo delikatesna trgovina poslovala po običajnem delovnem času. »Pekarna« Kranj ' Prodajalne kruha bodo 31. decembra 1964 normalno obratovale. Lin 2. januarja bodo vse prodajalne zaprte; v nedeljo, 3. januarja 1965, pa bodo odprle od 7. do 11. ure. KžK — obrat Mlekarna Kranj V čelrtek, 31. decembra 1964, bodo vse prodajalne mleka odprte od 14. do 16. ure. 1. januarja 1965 ne bodo obratovale, v soboto in nedeljo pa bo obratovalni čas v vseh prodajalnah mleka od 6. do 9. ure. »Agraria« Kranj l.januarja 1965 bodo vse prodajalne zaprte. 2. januarja bosta odprti prodajalni sadja in zelenjave v Prešernovi ulici in na Koroški cesti od 8. do 12. ure. 3. januarja 1965 pa poslovalnica št. 2 v Prešernovi ulici in prodajalna na Zlatem polju od 8. do 12. ure. Brivsko-frizerski salon Kranj Lin 2. januarja ne bo obratoval. V nedeljo, 3.januarja 1965, pa bo obratovalni čas od 7. do 11. ure v obratu na Maistrovem trgu. KŽK — obrat Klavnica Kranj l.januarja 1965 bodo vse prodajalne mesa zaprte. V soboto, 2. januarja, bodo prodajalne mesa obratovale od 6. do 11. ure na Maistrovem trgu, Zlatem polju in Potrošniškem centru v Stražišču. 3. januarja 1965 prodajalne ne bodo obratovale. Občinska skupščina Kranj Oddelek za gospodarstvo ZAVAROVALNICA KRANJ PRODA karambolirana sledeča vozila: 1. FIAT 1300 letnik 1964, izklicna cena 1,600.000 din. Ogled vozila je možen vsak dan od 7. do 15. ure pri avtokleparju Ribnikarju Matevžu, Kranj, Ljubljanska c. 5. 2. Volkswagen, letnik 1952, v karamboliranem stanju. Izklicna cena 300.000 din. Ogled možen vsak dan pri avtoličarju Močniku Marjanu, Kranj, Bri-tof. 3. FIAT 750, letnik 1961. Izklicna cena 400.000 din. Ogled vozila pri Jesenku Janezu, 2i-ganja vas 32, p. Križe. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj, Kidričeva cesta 40, do torka 29. 12. 1964 do 10. ure. Komaj 5 mesecev je, odkar nas je prizadela velika žalost, ko je po mučni bolezni preminil naš dragi oče. Nismo še pozabili njegovega spomina, niso se nam pocelilc rane srca, pa nas je zopet prizadela še hujša žalost, ko je po hudih bolečinah in težkem trpljenju v 61. letu sta-rosli za vedno ugasnilo srce njegovi ženi — naši dobri in skrbni mami ANGELI ROGELJ roj. Potočnik Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 26. 12. 1964, ob 15. uri izpred hiše žalosti. Neutolažljivi otroci: hčerki, Marica In Jelka, sin Franci ter ostalo sorodstvo Trboje, 26. 12. 1964 Ko m p PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE 0 JUGOSLAVIJI IZREDNO ZNIŽANE CENE ZA AVTOBUSNE PREVOZE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN ŠOLSKE MLADINE Informacije — ponudbe — naročila: KOMPAS JESENICE BLED KRANJ Kompasovi turistični avtobusi so znani po svojem udobju, zato je vožnja z njimi prijetna v vsakem letnem času! GLAS v vsako hišo Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij trgovskega podjetja ŽELEZNINA, SKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto: Poslovodje poslovalnice drogerije OKONOS Pogoji: visoko kvalificiran trg. delavec z najmanj 3-let-no prakso kot poslovodja drogerijske, parfumerijske ali' kozmetične stroke. Plača po pravilniku o delitvi OD oziroma po dogovoru. Nastop službe: takoj. Ponudbe poslati najkasneje do 10. januarja 1965 na Trg. podjetje Železnina, Skofja Loka. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Kadar ga postavijo na cesto, mora drugam, in v tem prekletem klerikalnem Innsbrucku, med temi tirolskimi omejcncl in pri tebi, ki si me ves mesec gledala, kakor da sem razbojnik, vreden prezira, sem res Imel čudovito lep dom! In ti mi prepevaš o domu? In o sreči, e katero bi me rada osrečila! O, imel sem srečo, imel sem .. .*. je umolknil, ker je mislil na Anno, Stcfi pa jo mislila, da se norčuje iz 6reče, o kateri je govorila ona. Ni opazila, da je ta stavek izgovoril drugače kakor prejšnje stavke in da'je iz njega zazvenela bolečina hrepenenja za izgubljenim in nedosegljivim. »Jaz ostanem tu,« jo rekla kljubovalno. »■Ostani! A otrok gre z mano,« je rekel. Prepirala sta se za otroka. Naposled, ko je rekel, če želi, da bo še kak mesec dalj brez pasla in se z njo kregal v Innsbrucku, je odnehala. Pisala je domov, naj pride mati k Luciji na postajo, kjer ji bo Franc izročil otroka, a sam odpotoval v Trst, ker so ga tu v Innsbrucku zaradi pomanjkanja dela odpustili. »Tudi drugače je bilo zanj tu nevzdržno, tiskarn ar ga je plačeval tako sramotno nizko, da je res najbolje, če se Franc vrne v Trst,« ga je opravičevala. Zadnjega julija sta se Franc in otrok odpeljala. Zajela jo je žalost, da je zajokala. Dolgo je gledala za vlakom, potem pa se je obrnila in odišla. Hodila je počasi. Počutila se je utrujeno in tako neskončno samo. Zakaj se ni odpeljala z njima in zakaj je tako neumno pustila, da so jo na to mesto, v katerega je prišla šele pred dvema mesecema, priklenili dolgovi, ki jih bo morala poravnati, kakor bo vedela in znala. Dan nad gorami je uga&al. Ko so ure nekje nad mestom odbilo deveto, je prišla domov. Ni prižgala luči. Vrgla se je na posteljo in zajokala. Zakaj je sanjala o novem domu, ki je postal samo nomadski šotor. »Delavec je nomad brez črede Kadar ga postavijo na cesto, mora drugam,« se je spomnila moževih besed. Morala se je spoprijeti z življenjem in dolgovi, če se je hotela osvoboditi obupa. Bilo ji je enaindvajset let in ma.nsikate.ro ženo njenih let bi že zlomilo, ko bi v dobrih treh mesecih morala doživeti toliko udarcev kakor Stcfi. Morda bi tudi njo stri obup, ko bi ne mislila na otroka. Zaradi njega ne sme obupati. Mora si najti delo in zaslužek, je gledala na šivalni stroj, ki je stal pod oknom še vedno nov in nerabljen. Ne, tega stroja ne bo nikoli več prodala. Stroj jo bo rešal težav in obupa, je rekla in sklenila, da pojde popoldan k moževemu prijatelju Schirrachu. Prosila ga bo, naj stopi k Feifferju in ga v njenem imenu prosi, da bi objavil v svojem časopisu brezplačen oglas, da sprejema na dom v delo vsa šiviljska dela. ShLrrach ji je obljubil. Ko je oglas izšel, se je pismeno zahvalila Feifferju. Ni vedela, da je oglas plačal Shirrach. Potem je nestrpno čakala, ali se bo na oglas oglasila kakšna stranka. Imela je srečo. Ze naslednji dan je prišla neka gospa skupaj s svojo služkinjo in jo vprašala, če bi hotela sešiti dvanajst ssajc, dvanajst kril in prav toliko hlačk za hčerko, ki se je odločila, da gre v samostan. Dan kasneje je s služkinjo prišla hčerka, tiha, otožna osemnajst-letnica, ki se je bogvezakaj odločila, da gre za samostanske zidove. Stefi je ni vpraševala. Lotila se je šivanja nunske bale, dokler ni sešila poslednjega kosa. Ko je končala, ji je dekletova mati plačala bolje, kakor bi sama računala. Toda oddahniti se ni utegnila. 2e med šivanjem nunske bale so ji prinesli novo delo in kazalo je, da ga ji ne bo zmanjkalo. Delala je in plačevala dolg. Samo mimogrede si je ogledala veliko slovesnost ob prihodu starega cesarja v mesto, ki je bilo tiste dni videti kakor veliko vojaško taborišče. Ko ga jo videla, se je izrinila Iz množice. Ni se utegnila navduševati, kakor so se navduševale nepregledne množice, ki so se 13. avgusta zgrnile od vsepovsod, največ iz Salzburga in Bozena, a tudi iz Trente in Merana. Ko je zagledala med napisi nad množico napis Moran, se je spomnila moževega pisma iz tega kraja in potem pisem in brzojavk iz Innsbrucka, ki so jo pripeljale sem v to mesto samote in nesreče. »Ne se vdajati razmišljanju in žalosti, marveč delati,« si je govorila in ob delu skušala pozabiti na žalost in samoto. Dan po cesarjevem odhodu iz Innsbrucka je prišlo prvo moževo pismo in jo razveselilo. Mož je brez težav našel delo v Llovdovi tiskarni, ki je med drugim tiskala tudi nemški dnevnik »Trieste-Tagespost«. V naslednjih pismih ji je poročal, da lepo zasluži — po 48 do 50 kron tedensko — in da se mu obeta še boljši zaslužek, ker je tiskarna preobložena z delom. Odpisala je, da tudi njej ne gre slabo in da pridno dela. Septembra ji jo pisal, da je postal korektor in da ima sedaj zaslužek, s katerim bi si lahko uredili prijetno in mirno življenje, obenem pa zahteval, naj takoj pride v Trst. »Korektor? To ni kar tako« se je razveselila, da bi res najraje takoj odpotovala. A kaj, ko je imela prav sedaj toliko dela in zaradi tega priložnost, da bo že do konca oktobra lahko poravnala vse dolgove, obenem pa zaslužila še toliko, da se bo lahko vrnila k možu celo s prihranki. Zato mu je pisala, da pred novembrom ne pride, zraven pa za šalo, vendar malce nerodno pripisala, da bi ji lahko poslal nekaj denarja če toliko zasluži ki ji vrnil, kar je zapravil s svojim »velikim potovanjem«, čeprav njegovega denarja ne potrebuje, ker ji gre dobro in ji Innsbručk ugaja kakor še nobeno mesto doslej. Zato naj bo lepo pozdravljen in naj potrpi, saj je morala potrpeti tudi ona, ko ga je čakala. Ko bi svoje pismo prebrala še enkrat, bi ga najbrž ne oddala. Mož ni razumel šale, o namenu, zakaj namerava ostati še nekaj časa v Innsbrucku, pa je napisala premalo jasno, ker ga je hotela s svojim zaslužkom presenetiti. Ko»bi vedela, "kako je to pismo moža razka-. u, bi prav gotovo napisala novo. GLAS SOBOTA, 28. decembra 1964 49. Slednjič je pomladansko sonce zasijalo nad Fort Bridgerjem in Billu Je zaigralo srce. Brž ko je bilo moč potovati so se Majorsovi ljudje odpravili proti Fort Laramieju, kjer so našli eno od karavan njihovega podjetja. Izstradani so se vrgli na zaloge in se najedli prepečenca, fižola in slanine ter napili kave. Končno se je BiH s tovariši vrnil v Fort Leavenvvorth. Tu je s svojo materjo odšel k blagajni Majoreovega podjetja po plačo. Ko je blaga'nik na pobotnici podpisal njegovo ime in ponudil Billu pero, da se še on podpiše s tremi križci, so stopile njegovi materi scUe v oči. 50. »O, Willy,« je rekla mati, »ko bi se vsaj naučil podpisati svoje ime!« »Naučil se bom, mati, častna beseda,« je obljubil Bili. Oboževal je svojo skrbno mater in bolelo ga Je, ker jo je žalostila njegova nepismenost. Vendar pa je bila kljub vsemu ponosna na svojega sina. Nekaj časa je ostal pri svoji družini. Najstarejša sestra Marthe se je medtem omožila in živela v Leavenworthu, Julie in Elise sta odrasli, a Charlie, ki se je rodil malo pred smrtjo Isaaca Codyja, je bil čvrst deček, ki je občudoval svojega brata Billa in mu kakor psiček sledil na vseh njegovih pohodih. 51. Bili je držal besedo in se vpisal v šolo, kjer je vzdržal dva meseca, prav toliko, da se je naučil podpisovati svoje ime. Nato se je zopet javil na prevozniški postaji in čakal na karavano, s katero bi zopet krenil na pot. Med tem časom se je vadil v podpisovanju. Prisilil si je košček oglja in z nJim pisal na ograjah, vozovih, jarmih in na vsakem predmetu, ki je bil za to primeren, razne oblike svojega imena: »Bili Cody«, VVill Cody« »VVilliam Frederick Cody«, a nikoli ni pisal zmanjševalnice »Wiliy«, kakor so ga klicali na njegovem prvem potovanju. Nemalo je bil ponosen na svoj podpis. Šport • Sport O Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport © Šport • Šport • Šport • Šport O Šport • Šport • Spo Naučimo mladino smučati Minulo soboto in nedeljo je bil na Voglu seminar za ^smučarske učitel.ie in vaditelje, na katerem so teoretično in praktično predelali novosti v tehniki poučevanja osnovne in nadaljevalne šole smučanja. Udeležba je bila dokaj razveseljiva, saj se je zbralo več kot 130 učiteliev smučanja. Precej je bilo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje z naših šol, ki bodo lahko največ prispevali k vzgoji in učenju šolske mladine v osnovni tehniki smučanja. Potrebno pa bi bilo nadaljevati a široko zasnovanimi tečaji za razredne učitelje osnovnih Sol, ki naj bi se v kar največjem Številu usposobili za smučarske učitelje in vaditelje. Vsi telesno-vzgojnj pedagogi na Gorenjskem naj bi bili tudi smučarji ln učitelji tega športa. V veliko večji meri kakor doslej, bi se morali načrtneje pripravljati na smučarske tečaje in šole za šolsko mladino. Občasna šolska smučarska tekmovanja bi morali izpopolniti z rednimi smučarskimi tekmovanji in upošteva- ti nekatere izkušnje, ki jih imajo na tem področju Švedi, Finci in Norvežani, kot na: primer v tekmovanju šol in dežel v tem kdo bo pripeljal na smučišča relativno največ tekmovalcev. Vse šole z ugodnimi snežnimi razmerami in smučišči v neposredni okolici, bi morale v večji meri gojiti smučanje v okviru rednih ur telesne vzgoje. Sole, ki imajo v svojem šolskem okolišu ustrezne pogoje, bi se morale v zimskem času v večji meri preusmeriti na organizacijo športnih dni na snegu. K sami množičnosti bi lahko veliko prispevala tudi podjetja za proizvodnjo smuči z izdelovanjem cenenih, vendar sodobnih in kvalitetnih smuči za mladino v osnovnih in srednjih šolah. Zima prihaja sedaj tudi v dolino. Vse, ki do sedaj še niso mislili nanjo, naj zadnji sneg le vzpodbudi k resnejšim pripravam za organizacijo smučarskih šol, šolskih in med šolskih tekmovanj ipd. Sedaj je še nekaj časa do zimskih šolskih počitnic. Snežno odejo je treba čimbolj izkoristiti, da bomo naučili čimveč mladine Kmučati. Vsak šolar na Gorenjskem naj bo tudi smučar. To naj bi bil naš cilj pri učenju mladine na smučeh v letošnji zimi. J. JAVORNIK CISTILKO — KURIRKO sprejmemo v zaposlitev za nekaj ur dnevno. Ponudbe sprejema podružnica ČP DELO KRANJ V Adergasu 35-inetrska skakalnica Lani so v Adergasu pri Cerkljah ustanovili samostojno športno društvo »Proleter«, ki je v prvem letu svojega obstoja pokazalo dokaj živahno aktivnost. Poleti se v glavnem ukvarjajo z odbojko in rokometom, pozimi pa so jim naj-priljubljenejši smučarski skoki. 2e v minuli sezoni so organizirali tekmovanja v skokih na 20-m skakalnici, v letošnjem letu pa so zgradili 35-m skakalnico, ki sedaj že čaka snega in prvih skakalcev. Ko smo jih preteklo nedeljo obi- skali, so bili skakalci ln smučarski delavci tega društva zbrani na skakalnic; in pridno delali pri dokončni ureditvi naprave, da bi bila že za letošnjo zimo čimbolj pripravljena. Pri gradnji pomagajo tudi starejši vaščani, ki želijo videti v domačem kraju tudi nekaj kvalitetnih tekmovalcev in pomagati tudi domačim smučarjem h kvalitetnemu dvigu. V letošnji zimi imajo v načrtu več tekmovanj. Med drugim bo na tej 35-m skakalnici verjetno tudi občinsko prvenstvo. J. J. POTROŠNIKI! Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju. Pri takojšnjem plačilu nudimo organizacijam in ostalim potrošnikom pri nakupu od 5000 din dalje poseben popust. Dne S. januarja 1965 bomo Izžrebali kupone kupcev, ki bodo od 10. do 31. decembra 1964 kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din različnega blaga. Vsa darila vam poljubno pakiramo in odpremimo na naročnikov naslov. Caka vas lepa nagrada. NOVI KUHARSKI TEČAJI Delavska univerza Kranj bo v januarju priredila dva specializirana tečaj, in sicer: L Kuharski tečaj za moške 2. Kuharski tečaj za žene, ki razen službe same kuhajo doma Na tečajih vam bomo pokazali, na kakšen način si lahko v najkrajšem času pripravite okusno, zdravo in zadostno prehrano. Prijave sprejemamo do 5. januarja 1965 v pisarni uprave Staneta Žagarja 1, telefon 22-43 in 2148. Dan pričetka tečaja bomo sporočili prijavljencem naknadno. Tečaj bo trajal 40 ur. Cena 8000 din. V ceni je vračunana tudi hrana. DELAVSKA UNIVERZA KRANJ MOrai^^ .....mnfi!i|:iiinitllii|!im""""""i,niini|iniiw,i'i uii'innHuiinn!Hiiun»iHU!imimniniuinni"niiimniininimnii>"'nini