teto XXV., St. 89 Poštnina plačana Postgebühr bar t v gotovini. bezahlt. KARODIfB Ljubljana, petek a» aprila 194S Lpravnišivo: Ljubljana, PuccinijeTa uL5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31.24. Insoratni oddeleš; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.. Telefon ät. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 lAllučnc zastopstvo za oglase lz Italije ln Inozemstvo: UPI S.A., Milano. Bačunl za Ljubljansko pokr. pri poStno-dekovnem zav. št. 17.749 za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Pest. 11-3118 SHBIBHMBBHHHBHn C .. : . .. - » /Ja «5*. , l . . i IV :?v " Nemško topce oh stop neomajno Uspešna nemška ob?ambr, aa vzhodu« ojačen odpor na zapadu Berlin, l& ajpriiia. VlkJjub mjogqönemu naivafliu devetih savijatskiiiht Streläkib, m dklopniškilh airmteld. stotjli nemško boj«§če cjb Odrt mecsmajno. Nemške če tej, fk-l j£a ofdüitöl lo podpirajo oddeßlktf tetaJlstva, vetrajjafjici do trajnosti. Njihovi .pratinia{plelcM sotvraž- o sctvöstfätenii napmelte» vatnjju v Samüanidu, kjer se homökie feite .bore seveiaorvizhodiiva od PilJgJu v qgcwlüepdh ahrjamihrnüi hajiih. Na sevieinui zaipöldnegia 'bo^Ja adife soivtflai. niäk iprotJi Ddltortai iter preflw^pu Küsten. Na 'j.v!gu: izBlpöJdfeiefeia bojišča, pa Sovernoaimjemjöa-oi vkiljtuib ,m"-»;|a!'im ;pirici^isIpi^cim^v^diiiEjesjo svicj iprfitd^k v F^anktiefer rm severoein SchwarnzwaUJu. Le pod o(bÖL±rjimfi iizgnjfcean« ^m je uspefljo, da so nft,pre»fc'vailiL nia. obeih sfcratofeh irnlimo Nürnbersal i*R>ti jwgn. V severnem SchwarzwaMfgi bejä z go-«stičntaili. .c'ddlefJki, iki aBB^oi 5ä detötne reflee iNtejgoiUd! jsnoti vahodu in fagfcxveihioldlii. Na .dbedi El^Bineh. Offenfcniigia Sn pffi JJßSmi pa. so bili zaustavljeni. Na južnem bojišču se je Ie ibciSCö iapremere®. Razven 7>2|pa4ijiijsni!h vdiorov se; je ü^aäovfiO anefüo^ ameiri'Wi naval, fkt (ga. je .sprusrnRijaflia nma-vadnet vtec|k»i( .uipioiröiböigiireidllva,, clbžiCaveimlia temam* afyimi zvemb fec^ey a itiaS^ istotBfco •aliievTiäfc, .tjafk^ „NAŠ HITLER!" Minister dir. GöbfbeÜs je na predvečer Führer|evega rojstnega dneva govoril Nemcem in svetu Berlin, 19. aprila. Državni minister dr. Göbbels je imel na predvečer Führerjevega rojstnega dne radijski nagovor nemškemu narodu, v katerem jejDoCastil zgodovinsko veličino osebe m dela Führerja na višku odločilnega boja. Kot govornik naroda je obnovil dr. Göbbels strastno priznanje zvestobe in pripravljenosti do borbe vseh Nemcev do moža, brez katerega bi Nemčija in Evropa propadla v židovsko-boljševiski amedL Minister dr. Göbbels je izvajal med drugim: V trenutku vojnih dogodkov, v katerem, tako bi menih, še enkrat — morda zadnjič ■— drve vse sile sovraštva ln razdejanja proti našemu bojišču z zapada vzhoda, iu- fovzhoda in juga, da bi zlomile in zadale .eichu smrtni udarec, stopam, kakor vedno od leta 1933. na predvečer 20. aprila, pred nemški narod, da mu govorim o Führerju. V preteklosti smo doživeli srečne in nesrečne U7e, v katerih se je dogodilo mnogo, toda nikoli ni bila odločitev tako blizu, še nikoli ni nemški narod pod ogromnimi nevarnostmi moral braniti svoje golo življenje ter z zadnjim silovitim naporom zagotoviti Reichu varstvo ogroženega sestava. Danes ni trenutek, da bi ob Führerjevem rojstnem dnevu govorili z navadno običajnimi frazami, ah da bi mu izrekali tradi-cioneine čestitke. Jaz sem 20 let ob Führer-jevi strani, sem doživel njegov in njegovega gibanja vzpon od najmanjših in najneznat-nejših začetkov do prevzema oblasti in sem So najboljših močeh prispeval svoj lastni el. Deleč s Fiihrerjem bol in veselje sem ftreživel leta od 1939. do danes, leta, polna oliko zgodovinskih zmag, kakor tudi strašnih udarcev in sem sedaj ob njem, ko po-atavlja ufeoda njega ih nemški narod pred zadnjo, najtežjo preizkušnjo, da bi nam — tega sem gotov —. izročil lovor zmage, jbahko rečem le to, da je najel naž čas v vsej svoji temni in boleči veličini v Führer- Ju edinega dostojnega zastopnika Da Nem-iija danes še živi, da Evropa in z njo zapad s svojo kulturo in civilizacijo še nista pogreznjena v vrtinec temnega prepada, ki se odpira pred njima, je to zasluga le pjega samega. Kajti on bo mož tega stoletja, ki si dela pot v strašnih krčih in bolečinah, toda vendar gotov samega sebe in sicer na poti navzgor'. On; je edini, ki je ostal zvest samemu sebi in ki ni zaradi cenene konjunkture prodal svojih idealov ali vere ali jim morda izdal, temveč ki je vedno znova in neomajno nadaljeval svojo pot proti cilju, ki leži sicer danes neviden za gorami razvalin, ki so jih dosegli naši sovražniki, napolnjeni s sovraštvom, na cvetočih livadah našega rtekoč tako srečno ponosnega kontinenta, ki se pa bo pojavil zopet blesteč pred našimi očmi, polnimi bolečin. Časi kakor sedanji, ki jih preživljamo, zahtevajo od vodje vež kakor le uvidevnost. modrost in dejansko silo. Za prema-ganje teh časov so potrebne žilavost in vztrajnost, hrabrost srca in dušer kar sq. pojavlja v zgodovinr le poredkoma, zato pa, vodi do najbolj občudovanja vrednih del človeškega genija, če postane uspešno. Jakob Burckhardt je dejal nekoč v svojem svetovnozgodovinskem opazovanju: »Usode narodov in držav, naprave civilizacij lahko odvise le od tega, če kak izvanreden človek lahke vzdrži gotov čas gotove duševne napetost5. in naprezanja prvega reda. Vsa vsota navadnih glav in čustev po številu ne more nadomestiti tega.« Kdo hi mogel osporavati, da je Führer Za naše obdobje, ki je odločujoče za potek prihodnjega obdobja, ki bo obsegalo več generacij človeštva, sam v pravu, da se sklicuje na to besedo in da se to nanaša na njegovo osebo in njegovo delovanje. Kaj pa mu sovražni državniki lahko resno postavijo nasproti? Nič drugega, kakor številčno premoč, svojo neumno uničevalno blaznost, peklensko voljo do uničevanja, za katero preži zmeda razkroja civiliziranega človeštva. Kaj je nastalo iz njihovih, tako glasno in patetično proklamiranih tez o osrečeva-nju, kaj iz njihove atlantske listine in njihovih štirih protestov ? Le lakota, beda, kuga in umiranje množic! Popolnoma onečaščen zemeljski del jih obtožuje. Nekoč cvetoče, mesta in vasi v vseh delih Evrope so izpre-menjena v pokrajine ognjeniških žrel. Sto-ttsočt, da, milijoni brezbrambnih. žena in otrok na severu, vzhodu in jugovzhodu kon- v razvaline ter zapušča le še spomin na veličino onega časa ki so ga uničile peklenske sile. Narode prešinjajo najtežje gospodarske in socialne krize, ki so predhodniki bodočih strašnih dogodkov. Naši sovražniki so trdili, da so Pührerjevi vojaki korakali po evropskih deželah kot osvogevalci. Toda kamor so prišli, so razširili blagostanje in srečo, red, mir, utrjene razmere, delo v obilju in kot posledico; vsega tega človeka, vredno življenje. Naši sovražniki trde, da prihajajo njihovi vojaki v te dežele kot osvobodilci. Toda kjerkoli so pojavijo, jim slede beda in trpljenie, zmeda, uničenje in razdejanje, brezposelnost, lakota in umiranje v množicah in kar jim. še ostane od svobode, je životarjenje, ki ga celo v najbolj temnih delih Afrike ne bi mogli označiti, da je človeka vredno. Tukaj obstoja jasno začrtan sporedi obnove, ki se je izkazal v lastni deželi in v vseh delih Evrope, kjer je biia prilika za to, kot Uporabljiv, osrečujoč človeka in narode, pozitiven in ugoden za bodočnost v nasprotju s frazami židovsko-nlutokratsko. 'boljševiškega uničevanja sveta. Tukaj stoji. mož, gotov sam. v sebe, z mjpčno in ravno voljo proti naravi zoprni koaliciji sovražnih državnikov, ki so le lakaji ln izvršilni organi svetovne zarote. Evropa je imela že enkrat na "izbiro med obema Podal?.. ae je na stran zakrite anarhije ter mora to danes plačevati z večml 11 jonskim trpljenjem. Sedaj ne ho imela več mnogo časa, da odloča o svoji bodoči usodi, kajti takrat bo Slo za življenje ali smrt. Borba proti oremočni koaliciji peklenskih sil, ki "streme po uničenju sveta» zahteva sicer preizkušnje hi obremenitve nadčloveške narave, toda to ni nečast. Ravno nasprotno. Hrabro sprejeti nase borbo, ki je neizogibna, jo Izvesti' v imenu Božje previdnosti in v zaupanju nanjo in njen morda nekolik^ kasen blagoslov, stati pred svojo usodo s čteto vestjo in čistimi rokami pokonci', prenašati vse bolečine in preizkušnje, teda nikoli pomisliti niti za trenutek, d« i>i postal nezvest zgodovinskemu izročilu ali postal v najbolj tejkl »K «nami« <& vrgel putta y hccus», *»• to ni le moško, temveč v najboljšem pomenu nemško.^ Kar danes doživljamo, je zadnje dejanje mogočne tragične drame, "ki se ie pričela 5 1. avgustom 1914. in ki» smo jo" rni Nemci prekinili 9. novembra 1918. ravne, v onem trenutku, ko je bila t'k pred odločitvijo. To je vzrok, zakaj je bilo 1. septembra 1939. potrebno začetf znova. Kar smo si leta 1918. hoteli prihraniti, moramo da. nes nadoknaditi v dvojnem, trojnem obsegu. Nj nikakšnega umikanja, razen v tem primeru, da se nemški naroi iz!oč! :z življenja, dostojnega človeka in je pripravljen, da žflvl v vsej bodočnosti življenje, katerega bi se morala sramovati celo naj-primitivnejša afriška plemena. ■Ce je torej moško m nemško, biti kot vodja velikega in hrnbi asra naroda odvi. sen sam. od sebe, vztrajati v tej vojni in nu liti v zaupanju na lastno fnoč in gotovost, kakor tudi Božje pomoč, nadmočne-mu sovražniku čelo. "borit! se z njim, namesto kapitulirati pred njim, tedaj je to isto tako moško in nemško slediti kot narod takemu vodji bi rž pogojev, zvest o, brez izbegavanj in omejitev, odganjajoč o! sebe vse občutke slabosti ali omahliivosti. zaupat v srečno zvezdo, ki stoji nad r.jim ln nami vsemi, tudi če je začasno nevidna, ker jo zakrivajo temni oblaki, biti v nesreči ne bojazljiv, temveč kljubovalen, za. hrbtno prežečemu sovražniku nikoli pokazati omahljivosti ali lopovskega naziranja, namesto pričakovanih belih zastav predaje vihteti staro zastavo s kljukastim križem, obnavljati prisego, k! smo Jo položili v srečnih ln varnih časih miru, zahvaljevati se Bogu, da nam je dal za ta tako stra. žen m velik čas resničnega voljo, čutiti podnevi in penočj dolžnosti iz najglobljih srčnih virov dn sovražnemu svetu pokazati, da nas ranijo, ampak ne pobijejo, da nas udarjajo do krvi. ampak nas ne vržejo ob tla, da nas mučijo, ampak nas ne morejo ponižati. Ali je kdo me.i Nemci, ki ne soglaša s tem? Ali bj se naš narod po Šestih letih vojne lahko tako ponižal, da bi pozabil na vso čast in vse dolžnosti ter v vrtincu trenutka svojo sveto pravico na veliko bodoče življenie prodal za skledo leče? Kdo se drzne to "trditi? Kdo misli tako izdajalsko o nas, da meni, da bi ravno sedaj, v zadnjem in odločujočem; kolu te vojne, postal1 nezvesti vsem idealom, ki amo Jim prisegli, in da bi! odvrgli vse naše na le na lepšo bodočnost našega Reicha ter bi izročili' v zmedi nesreče, ki nas je zadela, nas samä, našo deželo fn narod in življenje naših otrok in otrokov otrok? Svet govori, da je zvestoba nemška vrlina. Kako bi naš narod mogel prestati preizkušnje te vojne brez zvestobe in kako bo mogel obstati v bodočnosti brez nje! Vojna se približuje svojemu koncu. Blaz. nost, katero so sovražnikove sile prinesle nal človeštvo, je že prekoračila svol višek. Ona zapušča v vsem svetu ie občutek sramu jn gnusa. Perverzna koalicija med plutokracijo in boliš :vizmom je v razpadu. Glavo sovražnikove zarote je usoda zmaličila. Doletela J o je ista usoda, ki Je Ftihrerja 20. julija 1944. sredi mrtvih m težko ranjenih in med razvalinami ohra. niia nepoškodovanega, da konča svoje delo, sicer med boleč1nami in preizkušnjami, toda vendar tako, kakor Je v smislu Previdnosti. še enkrat dve armade sovražnikovih sil pioti našim obrambnem bojiščem. Za njimi pa koraka kot priganjalec med-narodno židovstvo, k? noče miru, dokler ni doseglo svojega peklenskega načrta — uničenja sveta. Toda vse bo zaman. Botr bo Lirtriferja, kakor že tolikokrat, zapodil zopet v temo, iz katere je prišel. Njegovo Nadaljevanje na 2. strani. OredntAtvet Ljubljana — Poodnijeva ulica 4L 5 Telefon Št. 51-22, 82-23. 31-34. Rokopisi se nc vračajo. Ob Fiihrerjevem rojstnem dnevu V resnih in usodno odločilnih časih, ka- kršne je redkokdaj doživljal kai: obhajajo d?ne:« Ncmci rcrln. :) ■ u Ftihivrjf. ribh?jc :>a -r 1' • be ia sv,.? na;o.in; i» C-irv ■ prrti navalim bc.i,i?.e> iziirr / vri'»;' dev-vkt piutokratij r..' "»d. narod, bi v enakih okoliščinah že izjfubii živce, obupal in klonil, nemški narod pa nadaljuje borbo z ne zlomljenim duhom, nadčloveško požrtvovalnostjo in neomajn i vero v končno zmago. Pred 27 leti, v radii jem letu svetovne vojne, nemški narod ni prestal slične preizkušnje, temveč sc is zrušil. Da danes ni tako, je izključno zasluga narodnega socializma, ki Je vse nemško ljudstvo prerodi!, prekalil in ajekienU, tako da t^ori danes nerazrušen granit h*, blok. Da pa je narodni socializem raojrei. izvršiti t» zgodovinsko pofclanxtvo, je zasluga Adolfa Hitlerja, k? je iz vodje na-rodnorsocialistitnega pokreta. pestai vodji, vsega naroda, nemški Führer. Kaj pomeni Hitler za Nemčijo in nemški narod, je v svojem radijskem govorv na predvečer njegovega rojstnega dneva u markantnimi stavki orisal dr. Göbbel:.. Führerjev najožji sodelavec že nad 20 let-Predočii pa je obenem, tudi, kaj pomeni Hitler za vso ostalo Evropo, ki bolj in bol gleda v njem ne le glavnega nosilca o-hrambe proti uničenju po boljševizmu, temveč tudi najmočnejšega garanta zm novo bodočnost prenovljene in srečnejše Evrope. Tudi Slovenci preživljajo enako odločilne čase, kakor nemški bi ostali evrupsk: narodi. Tudi oni se v polni meri zavedajo, kako zavisi njih usoda od izida giganti«* borbe, ki se ravno sedaj bliža svojem« višku in ki jo> pod Führerjevim vod&tvoi» bije nemški narod. Zato je današnji dan kakor za Nemce tn vso protikomunističr-Evropo prazničen dan tudi za Slovence. Pred vrati nemške prestolnice bo izkrvavel zadnji boljševiški naval Berlinski listi o obnovljenem boju na vzhodnem bojišču (Berlin, 19. apr. Fübrerjevö dnevno povelje .vojakom na vzhodnem bojišču je našlo velik odmev ne le v srcih bar lanskega pmeibivalstva, teanveč vse Nemčije. »Tvorite! zakleito skupnost 2a obrambo me praz-negai pajima domovine, temveč za obrambo vaše diomiofviiiie, vaših žena, vaših otrok in s tem naše domovine.« Ta skupnost, o kateri je Führer govor® v svojem pozivu, je pripravljena, da s strnjeno sike odvrne zaidinji na/val ži^vakio-bolgševjškega smrtnega sovražnika, ki hoče razbiti: Nemčijo in iztrebiti nemški nartkL Gotovost v zmago, ki govori iz Führerjevega povelja m ki jo polirjuje potek prvfch dmlii borbe, prihaja do izraza v čaSo-pisju prestolnice. Na bojišču ob Odri, piše »Völküscher Beobachter«, sa nemški grena-dirji v vri-jkem ozdiru nastopila z coüm duhom, kii ga je Führer zahteval v svojem dnevne«! ipoveOliu: V ohrambft in protinapadu so s&sočffi. bOHjševikom za vrat ter zaktevaH od njih «i£ytešje krvne žrtve. Naši gnenadirji, tap-niüatrj'i dn letaMi so V tej borbi za nemško prestolnica nastopili z zadržanjem, ka ne izdaja nobensih trenutkov slabosti, temveč je tioeiboiina veličine -te zgadlovanske ure. »Deutsche Aßiigemetiine Zetaung« pravi: »Trenutek pničetkai sovjetske ofenzive sovpada s trenutkom^ ko kažejo nös» zapadni sovražniki' prve stanove pomanjkanja arau ka. Tü še ne povedo mnogo, toda ti povejdo vsq. klar moramo vedeti v tem trenutku; namreč, dai se mri, tne borimo dalje, ker nam' nič drugega ne preostaja, temveč, ker v oitcčliii vffii! Izpričujemo veliki cilj, h kateremu stremita z neomajno gotovostjo •narod, jn vodstvo. Kajti sedaj gre za vse. »Morgenpost« poudarja (podi naslovom« »Izsilili .bomo nemško usodo«: Potek dosedanjih bojev kaže neaflomOji-vcf vOljo naših vojakov do uveljavljanja; «n dokazuje, da ve sedaj vsak častnik dn vofjak, za kaj se v tej uri bori. Mi- Ber-Bsnčam. katetrih mest» je postalo očitneje kaikior kdaj koli, simbol Reicha; se čutita» ena z našimi vojaki. ACi bomo vzdržali, ken vemo, da ne bo nikoli v zgodovin* izbrisan nanod» ki M Ktifefc dol fcffGG? arert f-Ül • Ii. i It« i-l v težkih vojaških kifcah zadnjih tednov se je izkazallo, tako poudarja časopis »An-gjriif«, da hrabrost posamezindka dn posameznih oddelkov lahko izvede Odločilna dejanja Na vzhodu nemška prestolnica sftkjje mnoge, najbolje oborožene divizije., kli «imajo (hrabrost, dia dovede jo do odločitve. Zgodovfina, ugotavlja časopis »12-Uhr Blatt«, je dOLočiila Berlinu obvezno nalogo, da postane lomilec azijatsikih tollp. Boljše-väizem moxa in bo izkrvavel pred nemško prestolnico. Odtoč&tev bodo in morajo tiz-süfi.tü naša močnejša morala, naša vztrajnost dn vzdržljivost, ne jpa sovražnikova premoč na gradivu. Ravmaijmo se i>o tej ' zapovedi! Spoznanje moskovske »Pravde« Stockholm, 19. aprila. Moskovski ftaao-pis »Pravda« piše v sredo k položaju oa bojiščih, da bodo boji še zelo težki, ogorčeni in krvavi. Junaška smrt štajerskega mladinskega voditelja Graz, 19. aprila. Vodja štajerskega področja, Hauptbannführer Danzirger, je padel na čelu svoje edinice za uničev^mje oklopnikov on Obrambi štajerske domovine. Po vdoru sovjetskih oklopnikov je Hauptbannführer Danzinger sestavil takoj iz vojnih prostovoljcev Hitlerjeve mladine, ki so popreje dobili' pouk v uničevanju oklopnikov, oklopniške lovske oddelke in astop proti sovjetskim ve edinice so. uničile na štajerskem sam vodil njihov na oklopnikom. Njeg prve sovjetske «jklc področju. Hauptbannführer Danzinger Je postal zgled zadržanja Hitlerjeve mladine, ki je v vseh delih Nemčije pri vdoru sovražnikov aktivno nastopila v obrambo svoje domovine in ki o fanatični, odločnosti nudi nemškim sovražnikom do skrajnosti olpor z vsemi sre lstvt_ „Maršal" Messe tfofgral Ženeva, 19. aprila. Zopet je dobil Izdajalec Badoglijeve klike svoje plačilo. »Mar. šal« Messe, ki je postal po Izkrcanju zaveznikov v Itaüji šef italijanskega generalnega štaba, ie doigtal svojo borno vlogo äa bü sa zaitteVo WaBbtogtumt tn imion« .udL A Prvi odlikovanec z zlatim äiakail «a uispešno borbo prati tolovajem. Kot prvi vo-4aJ< nemške vojske ie bil z zlatim znakom ia borbo jproti tolovajem odlikovan SS Oberäturcnfülirer Helmuth Prasch. Odlikovan«! Je po' rodu s Koroškega in je bil v torbi s tolovaji nad 100 dni. Kakor znano, je Führer 30. januarja lani ustanovil za borbo proti tolovajem posebno odlikovanje v treh stopnjah, in sicer bronastega za 20 dni borbe, srebrnega za 50 dni in zlatega za 100 borbenih dni. - Na Hitlerjev rojstni dan dne 20. feprifla bodlo letos v NemöiJ, Vsi' občinski in dirn^i ttra*li poslovali (klalkor vsak drugi običajru iia.iL. ■■r Kralj Viktor Emanuel vojni zločinec. V •radiu »Svobodni Milan«, ki ga vcdijo moskovski agentje, se je zvrstilo že več ostrih napadov proti italijanski kraljevi; hiši. Bivšega kralja. Viktorja Emanuela imenpjujo »napadalnega kralja« z utemeljitvijo, da nosijo vsi pomembnejši dokumenti fašistične vlade nejgov podpis. Napovedovalec zaključuje, da spada bivši kralj na listo vojnih zločincev. * Abesinija zahteva Eritrejo. Abesinski ^onanji minister je na potovanju po Egiptu dal Izjavo, po kateri bo Abesinija v San Franciscu zahtevala Eritrejo. * Nobene pomoči za žrtve eksplozije v Bariju. Državni tajnik za trgovino in industrijo v Bonomijevi vladi je na sestanku mestnega sveta v Bariju izjavil, da. vlada zaradi kritičnega finančnega položaja ne more priskočiti na pomoč oškodovancem pri nedavni eksploziji, število mrtvih se je po zadnjih poročilih dvignilo na preko 1000. " Sestanek vrhovnega sovjeta v Moskvi. Iz Stockholma poročajo, da je bil za bližnje dni sklican -sestanek vrhovnega sovjeta v Moskvi, poslanci so že zbrani v prestolnici Zasedanju pripisujejo velik pomen. * Atentat na člana Bonomijeve vlade. Na ministra za delo v Bonomijevi vladi Ruini-ja in državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu Spatara je bil na vožnji proti Avezzanu storjen atentat, pri čemer pa sta oba ostala nepoškodovana. Storilcev niso mogli izslediti, IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. V starosti 77 let je umrla posestnica v Kranju ga Mara Ra-Jtovc, roj. Eržen. Blagoslov njenih zemskih obstankov bo v petek ob poä 18. na Žalah, od koder jo bodo naslednji dan prepeljali v Kranj in na tamošnjem pokopališču položili k večnemu počitku. — Preminil je dolgoletni uradnik Vzajemne zavarovalnice g. Janez Triler. Pogreb bo v petek ob pol 9. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — V 33. letu starosti je po dolgem trpljenju umrla ga. Tina Gregorka roj. Zastav-»ukovič. Na zadnji poti jo bodo spremili \ oetek ob pol 10. iz kapelice sv. Jožefa ns Žalah k Sv. Križu. — Kot žrtev letalske»« napada je za vedno zapustil svojce: strojevodja državnih železnic g. Martin Mesec, Pogreb bo v petek ob 10. iz kapele sv. Antena na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Zlato in denar na cest! LJubljana, 18. aprila. Zlato žensko zapestno uro na zlati za- festnici, sedem napoleondorov, 3 grame istega zlata, zlat uhan z briljantom, srebrn rožni venec, listnico z 9000 lirami, pa- . ket z velikonočnim »žegnom« itd., vse to lahko najdete na ljubljanskih ulicah, samo srečo morate imeti. Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v mesecu marcu letošnjega leta, namreč vsebuje take in podobne p-rtedmete. Pozabljivost in raztrescnost sta znani človeški slabost«. Tudi ljudje, ki v svetu kaj; veljajo, mnogokrat niao brez ene teh napak. Tako je bilo v mirnem času in je Zdaj v dobi vojnih dogodkov. Najbrž, čas in rSizmere, v katerih živimo, vplivata na to, da so ljudje zadnja' leta bolj raztreseni in pozafoljivi, kakor ao bii pred vojno, kajti živci premnogih so tako zrahljani, da ni čuda, če peiata spomin in zbranost. Zanimiva je poirebnejša razčlemba seznama izgubljenih predmetov, ki vsebuje za, pretekli mesec 84 postavk Med drug-mi Bo bile izgubljene po vrstnem redu nasled. nje dragocenosti: zlat uhan z briljantom, moška zapestna pokromana ura znamke »Ornega«, srebrn rožni venec, zapestnica lz kroma v obliki verižice, zlata ženska zapestna ura na zlati zapestnici, srebrna ženska ura, 3 grami' čistega zlata, srebrna sapestna ura in 7 napoleondorov. Na- talje vsebuje seznam 7 prijav izgubljenih stnic z vsebino 20.387 lir - Največja iz-gtijtbljena vsota je znašal?. 9000 lir, najmanjša pa 7ür. Denarnico je v mesecu marcu po prijavah na .policiji izgubilo 14 oseh 7, vsebino 12.985 lir. Največji znesek, izgubljen z denarnico- vred, je znašal 4435 lir, najmanjši pa 70 lir. Med prijavljenimi izgubljenimi predmeti so tudi' tri ročne torbice z 2550 lirami. Lastnica ene je imela 50 lir gotovine, druga 1000 lir, tretja pa 1500 lir. -Skupaj je bilo z listnicami, denarnicami io ročmmi torbicami izgubljenih meseca nmrca 35.922 lir, poleg tega ,pa še 28 RM, 31 čsškh kron in 70 d-harjev. V listnicah Jn denarnicah ter ročnih torbicah pa hranijo ljudje po večini tudi vsake vrste nakaznice in izkaznice. To je nazorno videti iz seznama izgubljenih predmetov, Ki izkazuje 34 izgubljenih osebnih izkaznic, 17 žVilskih nakaznic, 15 pro-pustnic za prehod čez blok, 14 prometnih knjižic za kolesa, 12 evidenčnih- tablic od koles, 4 oblačilne izkaznice, 4 železniške legitimacije, 2 nakaznici za mleko, eno družinsko živilsko nakaznico, domobransko legitimacijo, krstni list. dovoljenje za kretanje cb alarmu, mesečno tramvajsko karto in 6 dÄtglh legitimao-j. Kakor je iz zgoraj izvedenih podatkov razvidno, nosijo ljudjfr po listnicah in denarnicah največ os-Sooto izkaznic, živilskih nakaznic, pro. pustnicr za prehod čez blck in prometnih knjižic. Manj so v rabi legitimacije stanovskih društev in drugih ustanov. Izguba listn.'c ali denarnice je več al1-manj opravičljiva in razumljiva, težje pa je razumeti, kako ljudje izgubljajo cele omote. Seznam izgubljenih predmetov navaja med drugim namreč tudi takele stvari: par čevljev, 4 pare nogavic, več dam-skege perila, ovratnik iz skunksa, kartonsko škatlo z otroškim perilom in obleko, dvoje moških hlač, dvoje aktovk, razen tega pa tudi nekaj manjših stvari, in sicer domobranski znak, 2 računa, svinčnik, listek za popravilo ure, 10 statističnih tablic, 3 vstopnice za khematogsaf, 4 ključe in več fotografij. Veliko mero raztresenosti pa je bilo treba, da je mogel človek v sedanjih časih fozahiti odnosno izgubiti aktovko z veli-onočnim- žegnom. Na policiji je namreč nekdo prijavil, da je izgubii usnjene1 rjavo aktovko, v kateri je bilo med drugim hleb •kruha kos prekajenega mesa in več pir-hov. Upajmo, da je bil najditelj nenadeja-nega- »žegna« prijetno presenečen, nesrečnemu človeku, ki je želodčne dobrote izgubil. pa b:- lahko vrnil vsaj aktovko. Gornje vrstice so imele bolj namen prikazati izgubljene predmete v številkah, kakor opozoriti ljudi na njih raZcresenost 5n jih s tem odvrniti od izgubljanja posameznih predmetov. Seznam;- izgubljenih predmetov, kj jih izdaja uprava policije v Ljubljani, se namreč kljub temu, da smo jih že toliko in toliko objavili in posredno z n'mi ljudi opozorili, naj bolj pazijo na svojo lastnino, skoraj nespremenjeni vrste iz meseca v mesec in iz leta v lete. če pa bo kd'd zaradi teh vrstic postal bolj pozo-rennasvojo imovino, nam bo samo v*za- O« Obdelaj!« pravočasno kmetijska c&n« HlŠča! Mestno županstvo opozarja lastnike kmetijskio zemljišč, naj poškrbe za pravočasno obdelavo svoje zemlje, ki leži na teritoriju mestne občine, ker bo županstvo sicer primorano samo poskrbeti za obdelavo zemlje. Posebno opozarjamo kmetovalce na čl 1 in 3 odredbe Vis. Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 6. IV. 1943 (Službeni list št. 105-32), na podlagi katerega oblast krivce kaznuje, neobdelana zemljišča pa zaseže brez odškodnine. Odveč je poudarjati, kako važno je za našo prehrano, da letos obdelamo vsak razpoložljiv košček zoni je! u— Ne sadite prezgodaj paradižnikov! Sedaj še ni čas za saditev na piano, ampak šele okrog 10. maja. u—» Kmetovalci in lastniki zemljišč z začetnimi črkami L, P, S in »J naj dvignejo propustnice, ki so bile no novo odobrene, v nedeljo 22. t. m. dopoldne med 7. in 9. uro v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7, soba št. 31, nadstr. II. Prav tako naj dvignejo propustnice tudi najemniki z začetnimi črkami od A do F in sicer v istem času. u— Kmefovanje sredi Lj^ibJjč&ne. Ljubljančan' so menili, da bo Kongresni- trg letos ostal pust in prazen, ker se doslej na njem nI zganilo nobeno delo. Včeraj zjutraj, pa je spet zaoral pljug svoje brazde. Delo je čez dan naglo napredovalo, če že Kongresni trg ne cTa posebno obilnega pridelka, je vsaj za dober zgled in za sodoben okras našemu mestu, ki se ie letos še prav posebno potrudilo pri obdelavi plodne zemlje, kolikor je ima na razpolago. u— Pomladno sonce nad Ljubljano. Pod teim niaislwota priiobtšai »Deutschet Aidt'Üa Zefitung«, Od 17. t. m-, prikupen čfecek, ki cjpisuj pomladno žito-aSi-nCst naöega mesta in njieigöfva Itepcito ofb -i&izmoJu pomč)a0ne,ga cvetja. Nfehta-jla, kako tiudi ženski svet dev priaiaša k zmiaigiovanjiu! vojaÄ breanen. Vsepovsod viriš -brhka! dekleta v hlačah in čepicah, -ki grdo trna delo aifr se vračajo v me>-sto. öüainkair opisuge lepoto TivoE^a .1 f telet ma Rožnik z nijegovfim širokim razgledom. KimaJiu ibo spet odprta- terasa, nßi Nebotičniku, sipet bodo šuirrritjiaOtt votölemefti po mestu, palme bodo zmovtai na svojh -poletnih .prostorih, četuidtii umrl starOjie-vdd(ja' Anton. Pjodrzaß. Nai Bledlu je umri fflastnäk holtieto »Tlrifellatv« Steßan TWnka T ž'k;af ji Xjcjkh Jtes smit c-dbfefelEa MatECidb Dem-äaffjevo, -hčer pošestoiilka in kovtaSkoga mojstra Afldkisianidira, DefrngaSrrjta; Na vzhodnem bojšču sta padla efarengska rojalka Jožef IPüÖofvieic diz dktoaöoe Knac^ii žn Ajdrej Roprelt Sa VteBeflova iprS Gdkiyaih. S Koroškega Zbor za kmečke delavce so imeli pred nekaj dnevi v Celovcu, kjer je govorci o dolžnostih kmetijskih delavcev vodja kmetov Huber. Posebno dodeljevanje tobaka. Nteidžupan v Celovcu dir. Fnanz je izdal odlok, po katerem. pne^nega pOtiräenfilkiü v CetiOvcu. zs. mesec aprili posefben idlodajtejk. tobaka po 10 ctitgteiret. Ar j a poročnik JožefJegfič. Dne 2X^marca Je podlegel ranam na južnem hpflšču ce. lovski rotek višji narednik O»reld RapiČ. Na celoVS^m pokOpali^iT so aagrebli vociača Faidfe Kotliteai. M^fe bft ranjen na bojišču 3. apriBst V je umrlö. vdava po -mtersketm mcfista^föätaiiitDa Poflskova v 67. letu svoje dpWe. V Celovcu I^nfmrla v 88. WWLSVoje dobe Jožefa JCotnikova, vdova tiskarja...tfadalje je umrla V 83. kojenka; Marija Plesučnikova. Obe ko,pali na celovSkem pokopališču,^^—, PRODAJA MESA V sobota dne 21. t. m oddajamo od 6. ure dalje 10 dkg govqjega mesa na odrezek »št. 36 Apr.« aprilske živilske nakaznice Mestnega preskrbovalnega urada. BELEŽNICA KOLEDAR Petek, 20. aprila: Viktor. Sulplclj. Marcel. DEŽURNE LEKARNE 'Danes: Mr. Sučnik, Marijin trg 5; Deu-KlanJ-čček Dla, Gosposvetska 4; Boblnec ded.. Klmska C66t& 31« Zatemnitev «d Z9A5 do 5J»0! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota 21. apr.. ob 17.: P. Grillparzer: Unfcesni in niorja valovi. Red Sobota. Nedelja, 22. apr., ob 17.: F. Schiller. Marija Stuart. Izven. Cene od 40 Mr navzdol. Igrata ga. MU» šartčeva ls M tra Danilova. OPERNO GLEDALIŠČE Petek. 20. aprila: Zaprto. Sobota, 21. apr., ob 17.: R. Waener: Tannhlusef. Gostovanje tenorista dr. Pfilzerja Julija ln basista Betetta Julija. Nedelja, 22. apr , ob 17.: Dežela, nnehljaj«. laven. Cene od 60 lir navzdol. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 20. APRILA 7.00—7.10: Poročil« v nemščin,f, 740—9.00: Ju_ t.ranjl koncert. — Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda, nato prenos Osrednjega nemškega sporeda. — Vmes od 12JO do 12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila ,r slovenščini. 14.00—1410: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Od dveb do treh — Sare meh (prenos). 15.00—1G.00: Osrednji nemški spored. 16.00—17.00: Radijski orkester vodi D. M. šijanec: sodeluje violinist Albert Dermelj. 17.00 do 17..15: Poročila v nemSčln.;. in slovenščini. 17.10—17.30: Glasb, medlgra. 17.30—18 .00: Kmečki trio. 18.00—13 45: Ljudski nanevi. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja — Janez Jalen bere lz svoje novele »Nejasno pismo«. 19.00—19.30: Komorni zbor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra, dr. Göbbelsa lz tednika »Das Re^h«. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Osrednji nemški spored. 21.00—22 00: Dunaj pozdravlja LJubljano. 22.00—22.15: Poročila v nemščini to napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba {Sred polnočjo (prenos). Iz Trsta Obvezno ceptjferje proti bnam bo izvedeno na ozemlju tržaške mestne občine za vse otroke, rojen» med leti 1939. in 1942. Občinski odbor m bombarffiranee je ztoral od kavaraarjev In drugih podjetnikov 395.000 lir ter poziva še druge pridobitne sloje, naj sledijo temu zgledu in prispevajo po1 svöüh močeh za žrtve letalskih napadov v Trstu. ITetji dobrodelni koncert V prid tržaškim -bombardiraneem se je vršil preteklo sobeto v gledališču! RoesetiL Vrgel je prav Čedno vsoto, ki se bo porabila v prid oškodovancem. Klavirski večer Lavre Ferlan. V petek zvečer bo v redutni dvorani v Trstu klavirski večer Lavre Ferlanove, ki bo igrala dela Beethovna, Mozarta, Schumanna in Chopina). Pevska ^ekmft. Zveea težaških umetnikov in profesioniste-f J© priredila tečaj za lepo petje ter bodo prijavljene! preizkušeni na javnem nastopu. Mrtvaški zvon. V Trstu so «mrli: Josipoma Ivam&č, starat 67 leti; Mjamijai BriSček, stfedra 68 let; Atom, BneoeSJ, statr 75 Bet; Katarina Taräair-RetouteL, stara 66 let; Tere-tz^ja Situoček, stairai 69 let; ter 86 Det stera Ana Kovačem NiaicMlje sta umrla v 61. ietu svoje dobe Andre-j PeKSbir iz Baaoivfioe ter Amastairija Buičevrjčeva Ses Zadna. NE SAMO ZA «LATO Zaradijoomanjkanja prostora bomo danes izostale male oglase priobčili v prihodnji številki »Jutra«. » GOSPA, miida. želi namestitve za pomoč v gostilniški kuhinji aii- tudi v gostilni. Naslov, v Jutru pod »Začetnica«. S678-1 * GOSPODIČNA, trttovsko naiobrazena, sprejme službo. Gre tudi kot prodajalka- aii v skladišče. Ponudbe Jutru poid »Zanesljiva.«. 8749-1 « FRIZERSKO pomočnico sprej-man v stalno službo ali samo kot pomoč. Salon »Ivanka.«, Dunajska 15. 8<57č-la- * DEKLE za vaai domača dala sprejmem. Naslov v Jutru. 8748-1 a • SNAŽILKO sprejme več-ia restavracija-. Naslov v Jutru. 8734-ta « VZGOJITELJICO. 20 do 30 letno, sprejmem k Šestletnemu sinflcu. Zninje nemičine Zaželeno. Ponudbe. ne brez referenc, juTu pod »Ljubiteljica, otrok«. 8779-U NEMŠČINO in drage jezike poučujem. Naslov v Jutru. 8836-3 VAJENCA za mehanično delavmoa m za -trgovino tehnične stroke sprejmemo. Ponudba JuUu pcii »3005«. 8766-44 FRIZERSKO vajenko, pridno in pošteno, sprejme salon »Ivanka«, Dunajska ,15. 8677-44 LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj Drogerija Anton Kane, Židovska ulica 1. 8394-6 PREPROGI, dve. 2 X 3 m »Luxor« in 3X4 m »Pirot« proda Hvastja, Javomiko-va 13. 8760-6 SERVIS, lükerski, brušen, za, šest oseb, prodam, deloma zameniam. Krasno darilo! Naslov v Jutru. 8759-6 BLAGO, bto-ljše, za moške sra:jce, svileno blago za dajmska perilo prodam adi zamenjam. Naslov v Jutru. ST64-6 TOBRALKO, predvojni, za kopalne oblc&ce, predpasnike (kambrikaste), predvojna, prodam -aLi zamenjam. Naslov v Jutru. 8763-6 KAMGARN, 3 m, n moško ofcleiko, s Jootaplecno podlogo, prodam ali zame-cjtai», Naslov v Jutxu. 8772-5 HLAČKE, deške, kradce, zgornje, plitneae, predvojne, za 2—S let«, prataik OPANKE št. 37. črne. semiš. s polno peto, prodaim. Našlo« v Jutru. 8771-6 SIV. STROJ za- krpanje vreč prodsm- Podbevšek Fiinp Obirskal 4. Šiška. 8737-5 PLAŠČ 2a kolo. nov, prodam. Kalan. Židovska l/H. 8735-6 ŠKORNJE št. 43 prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8736-6 SANDALE, ženske, št. 3Z, nove, 1 črne Lakaste. 1 ri^-ve usnjene, prodam. Pn-ja-snila pri blagajni restavracije »Slon«. 8733-6 VOZIČEK, globok, pro-dam ali zamenjam- za športnega, košaro s stojalom pa. prodam ali zamen-jam za protivrednost. Kovač, Kettejeva 3. 8731-6 RADIOZARNICE DK214-DLI.21 oaorfaoi. — Dollar. Mestni trg 5/III. 8728-6 DARILO, lepo. moško, primerno za birmo, prodam. Jernejevi 8, piitj., demo. 8770-6 voziček, športni. lep. zaprt, prodam. Urankar, Vrazov trg 4. 8752-6 darilo, damsko, birmaii-sko. dragioceno, prodam. Naslov v Jutru. 8750-6 pis. stroj, ptsamšški, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 8746-6 vozsčka, d-va. otrcSca., eiobotea,. prodam. Medvede, /a 7/1. 8744-6 lutkovno gledališče, kompletno, z vsemi rekviziti. prodam. Ponudbe Jutru pod »Viseče lutke«. 8741-6 harmoniko, klavirska, 80 basov in register, ter odličen fotoapsirat z etui-jem prodam. Naslov v Jutru. 8739-6 biago aa Muze ali kom-b-ineže, predvojno, neikaj metrov, prodam. Naslov v Jutru. 87C9-6 voziček, športni, otroški, in -železtra belo posteljo prodam. Krakovska ul. 29. 8755-6 PRODAM ali zamenjam,: rjave čevlje št. 42-4}, damske kožuhovrnaste št. 38. črn« volneno pelerino 2a. predelavo, smokin-g. faket, polcüi.ider, ■ 'moosiv me-sei klobuk, pisalna mizo, sliko ter velik zlat ovalen okvir. Naslov v Jutru. 8753-6 gramofon prodaim ali zamenjata za protivrednost. Hotnem, Sv. Petra c. 01, dvorišč«. 8710-6 preprogo, bosansko, cca 2x3 m, dobre ohranjeno, prodam. Naslov v Jutru. 8780-6 blago, volneno, karo, za datnski plašč, bluzo a!i jcri-lo. prodiam. NjsIov v Jutru. 8800-6 vato. fino. belo, in ne-kaij prvovrstne voloe prodam. Vrhovčeva 12, dvorišče. levo. 8793-6 pero, nalivno, primemo za dafilo, ugodno prodbm. OBLEKO, mežko, sivo. za miajnjšo postavo) prodam. Naslov v Jutru. 8833-6 SVEČNIK, dekorativen, in pisalna garnituro prodam. Ce*tal na Rožnik 43. SS35-6 VOZIčEr-r, .rfebok. dre? barve, nerabljen, prodam. Ogled dtopoldne. Naslov v Jutru. S734-6 2IMNICO zal ot.oški voziček, -lepo ohn-inicno, prodam. Naslcn- v Jutru. 8838-6 KOSTUM, temnomodec, dajnski. za vitko postavo, «ni Sgralno pupo prodam. Naslov v Jutru. 8843-6 PSA, lovskega, .prodam zaradi odpotovanja-. Simončič, Pred Škofijo 20/11. 8846-6 VOZIČEK, glohok, krem, avtomodel. prodam ali zamenjam za dobro tfcrrsko kolo. Razliko doplaöam. Javornikova 3/III, desno. 8847-6 HARMONIKO. Ickrvirsko, z 80 basi in 2 registroma., prodam. Roinj dolina cesta III. 5t. 7. 8822-6 PREPROGO, perzijsko, kupim brez posredovalca. — Resne ponudbe Jutru pod »Perzer«. 8508-7 SLOV. KNJIGE, dobre, kfp.-m. Ponudbe Jutru pod »Bibliofii«. 7216-7 HLADILNIK (Fri^idairc) električni, nov ali dobro ohranjen, kupim a-li dam protivrednost. Prešernova ulica 44. 8374-7 »HITROST«, nova trgovi na, kupi jedilne servise, vinske servise, jedilne pribore in posamezne nože, vilice, ilice in vse različne sieklene predmete. Plača takoj Stritarjev? ulica 2 8390-7 LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike in meseč nike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljublj. Zvon«. 7217-7 POZOR! Kupujem in pro dajam rabljene čevlje. Zamenjam večje in manjše šte vilke. Klavžer, Vošnjakova ulica 4. 8418-7 NAKUP in prodaja vsa kovrstnih predmetov. Trgo vina »Ogled«, Mestni trg 3. 8142-7 FOTOAPARATE in pribor kupuje Parfumerija Venus, palača Bito. 8579-7 SLIKE, samo boljših slovenski}. slikarjev, kupi zasebnik. Ponudbe Jutru z navedbo slikarjev pod »Slike«. 8543-7 MUZIKALIJE, šolske, rabljene, kupuje knjigarna Glasbene Matice. 8554-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi razne umetnine in različne boljše predmete. Plača takrj. Stritarjeva 2. 8391-7 ČEVLJE, moške, nizke, št. 43, kupim. Škafar Peter. Borštnikov trg. 8634-7 RJUHE, kapne, žimnice, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 8141-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« p°d »Znamke«. 7218-7 PREDPOSTELJNIKA. dva, bosanska, kupim. Naslov v Jutru. 8761-7 KLOT aK svtto rk halje kufAn odi zaznenjwn. Po-Attdbe jutru pni »KI«**. . . tsa-2 sladkor. nečisti, sipo, za krmljenje čebel, zamenjam za protivrednost. Po. nudbe lutru pod »Med«. 8640-b zamenjam dve skoraj novi obieki za 12—14 letnega dečka, fino predvojno blaeo, za protivrednost. Povšetova 45. 8537-8 zamenjam otroško stajico z Jimnico in damske modre semiš čevlje št. 39 zs protivrednost. In«. p., prečna 3/1. 8769-8 čevlje, moške, črne. nove, jt. 43, zamenjala 21 prav tak« čevlje štev. 45. Naslov v Jutru. 8762-8 krzno, rjavo (konj). 14. menjam zs temno blago s podlogo za moško obleko. | Dollar, Mestni trj? 5 /iii. 8729-8 kurjavo dem za protivrednost oz. jd pioda-m. Ponudbe Jutru pod -»Kurivo«. 8727-8 obleko, birmansko, roža. dolgo, za do 16 letno, zamenjam. Naslov v Jutru. 8745-8 čevlje, .nizke, moške, št. 40, in damske sandalp iz plutovine št. 36 zamenjam za plašč za, kolo. Zvezna ulica 8. 8756-8 čevlje, otroške, zamenjata. Naslov v Jutru. 8788-8 čevlje, dam.<,ke, modre, št. 36. s prosto peto, skoraj popolnoma nove, zamenjam za čevlie aH san-dalete Jt. 37. Moste, Poljska pot 31. 8789-s če\t.je, viiofce, št. 43. v zelo dobrem stanju, zamenjam aa -nizke čevlje št. 43. Ogled v neddjo od 8—io pri g. Čaimpu, Celovška 43. 8790-8 obleko, žensko, svileno, črno, skoraj novo, zamenjam 23 damsko perilo ali moške srajce oz, blago za dainsko perite ali moške srajce. Naslov v jutru. «815-8 čevlje, salonske, dva para., nove, damske. št. 36 im 37, zamer, j am za protivrednost. Naslov v Jutra. 8816-8 Zai blago, predvojno, za moško ofcieko, svetlejše barve in dci>ro ohranjeno, dam protivrednost. Naslov v Jutru. 8807-8 kurivo dam za semenski krompir. Naslov v Jutru. 8811-8 čevlje, salonske, sive. dobro ohramiene. št. 39. »menjam zal športne čevlje št. 39. Parniova ul. 48. stopnišče 5/ii. 8824-8 blago, svileno, za prvo-abhajamko ali fci-rmanko, zamenjam. Naslov v Jutru. 8639-8 kolo, moško^ ratljeno, zirfnenjan» aii prodam za nizko ceno. Naslov v Jutru. 8640-8 kolo, damsko. močno, dobro ohranjeno, stoječo uro in moške čevlw It. J prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 8825-8 protivrednost dam za pravi čaj. Ponudbe Jutru pod »Zdravila«-. 8620-8 čevlje, semis. rjave sdi sive, dobro ohranjene, št. 43. zamenjana zai protivred-oott. Poaodbc Jutru pod: tau« PARCELO v izmeri 1400 kv. m, za; v-lski sistem, v blrlin; pokrajinske uprave in na vzhodni strdni. prodam. Realitetna. pisutroa Za-ec Andrej., Tavč.iijcvu ul. 10. 8732-20 PARCELO, primerne velikosti, v Mos Boh ali na. Fužinah, kupim. Ponudbe Jutru pod »Plačami takoj«. 8718-10 PARCELO v Ljubljani, r.oiraje na: Kodeljevem ali v Mostah, kupim. Ponudbe Jutru pod »Moščaa«. 8715-20 SODAVIČARSKI obrat te. pim. Ponudbe z lavedbo pogojev Jutru pod aSoda-vičar«. 8725-20 SOBICO kjer koli išče gospodična. Ponudbe- Ju trvl pod »Nujno«. 8720-23a. SOBO. opremljeno, išče gospodična. Plača tuch v aatura-lijab. Ponudbe Jutra pod »Odsotna.«. SR18-23a GARSONIERO di »oba s liopailnico, v sredLšču. išče r.iiad poročnj par. ToAno plačam, ev. odkupun tudi Joöi'o oli ran j eno peüstvo. Naslov se izve pri blagaj-ničarki buffejj »Slon«. 8844-23a '6. STANOVANJE, komfortno, dvosobno, v mestu, iščem. Odkupim tudi ce-lotmo pohištvo. Ev. bo ca razpolago stanovanja treb fob s kopalnico. Ponudbe Jutru pod »Mala stranka«. 8713-21» SOBO. opremljeno, s so- up-va-boi kopatoke, takoi oddam čez dan večjidel odsotni osebi. Naslov v Jutru. 8711-23 SOBO, opremrljeno, iščem proti plačilu v blatni. Po-rirdbe Jutru pod »Mirna«. 8747-23a GOSPOD, osamljen, soliden. domačin, v stalni iiuž-bt, želi primemo sobo pri boljši otfiteljd aK samostojni gospe. Posteljno perilo in posteljnino ima sam. Prispeva h gospodinjstvu v rvitimallijab. Naj nie v oko-lcii sv. Jakoba, magistrata, Realj-eve in Poljanske ceste. Ponudbe Jutru pod »Košček doma«. 8754-23a SOBO, opranljeno. s štedilnikom .ali souporabo, išče mlad ikonski par brez otrok za takoj sli s 1. majem. Na-tfov v Jutru. 8fi!2-23a LEGITIMACIJO, osebno, št. 010166 in druge dokumente sem izgubil. Najditelj, ki vse odda na vpisani naslov, prejme dobro nagrado. 8697-37 JOPICO, rdečo, volneno, sem izgubila 18. aprila od zaklonišča v Tivoliju do Tržaške ceste. Ker je to moja odina jopica, prosto najditelja, da jo proti dobri aagrakti izroči v mlekarni Türk oa Tržaški cesti. 8781-37 PRSTAN, zla*, sem našel na Sv. Petra cesti, lastnik ga dobi v Delovnem, oaidu pri g. Plaviiču. 8776-3-7 ROKAVICE, moške, sem izgubii na poti z Rožnika. Dam 500 lir ntajgrade. Vrniti v ogi. odi. Jutra. 8F-13-37 DRUŽABNIKA sprejme-večje podjetja ali damo podjetje v najem., «v. ga tudi prodamo. Mesečni zaslužek 50.000 iir. Naslov t Jutru. 8830-37 OBVESTILO! Gospod, po izjavi doma iz SiSce, ki je bil minuli torek popoldne »a Poljanah v cufctsrni pri moji svakinji oz. gospodinji Elizabet} Petkovšek zaradi fižolovih prekel, naj se čimprej zglasj istotam Od 11—14 ali od 17—20. Zamudo časa plačam. Prijatelj Karel, Podjjunski n-sip k. 40. 8826-37 ZLATA DODIGOVIč iz B-nja Luke, Hrvatska, išče gospodično Jožo. ki je bila V Banja Luki pri svoji sestri gospe Markič. Pro-»im, naj iskana pusti svoj naslov ▼ jutro pod »Joža«. 8762-37 »Ali, saj pravite, dr Je Kiddery prinesel ta kipec v Anglijo —že pred letom dni! Prav za prav torej le Iii več upanja!« »Izmed tistih sem, ki upajo tudi še tedaj, ko so vsi drug^! obupali,« se je nasmehnil. Dekletova, bližina mu je podžigala dobro voljo. In kako čedno je bilo tu prt nji. Preproste slike na stenah, prijazna tapeta, sta- rinako pohištvo--občutek zadovoljstva ga je izpreletavaL In tu je stal njegov kovčeg! Wellencamp mu je bil takrat, ko sta bila z Overbeckom pri njem, v oči- zabrusil, da le stvar smeöna. Kaj poreče isti gospod .Wellencamp danes, ko bo s£al dokaz resničnega obstoja umetnostnih zakladov na .Mihaelovi' razbitini pred njegovimi očmi? Baray se je namuznil. Tega muzanja Hela; ni razumela. Kako se more človek, Ki Je njegova stvar v nevarnosti, tako veselo in brezskrbno vesti? Svojo misel je brez obotavljanja izrekla. »In če bi vas ta strašni Kiddery vendarle pripravil ob vse?« Njen glas je le prezgo-vorno pričal, kolikšna je njena skrb. »Kdor kaj poskuša, s tem še nima poroštva, da bi tudi uspel!c je Baray odvrnil. »Kidderyjsvo prizadevanje je utegnilo iz kdo ve kakšnega vzroka izpodleteti. Prav nič preprosta naloga ni, spravljati stvari iz potopljenega paroika. Spomnite se J^utine', ponosa angleške vojne mornarice, ki se Je neke oktobrske noči leta 1799 s 140.000 funti šterllngov potopila med otokom, a Vlielan-dom in Terscheliingom. Sto štirideset let se ljudje že bore za zlato v njeni pogreznjeni razbitim. Kdaj pa kdaj jim uspe rešiti po nekaj zlatih palic, toda veliki lučaj se do danes še ni posrečil — in. pomislite, kakšni tehnični pripomočki so iskalcem zaklada na razpodago. Ne, Kiddery utegne zadeti ob velike težave, zamuda, bolezen io smrt lahko udarijo njega in njegove poma-gače. skratka, upov za nas je na stotine, če le hočemo. To, da so .Mihaela' odkrili in da si ta mah drugi ljudje prizadevajo ia mu skušajo iztrgati njegove zaklade, me ne more ostrašiti, da ne bi vkljub temu vse poskusil. To je tudi vzrok, zakaj sem po najhitrejši poti prišel v Nemčijo. Hela je žarela od razburjenja. »Krasno!« »Ka.j je krasno?« je osuplo vpražaL »Vaša odločnost!« Veselo se je zasmejal. »Morda sem boJJ optimističen kot odločen, a v zadnjem kohl je to menda isto, mar ne?« črudno, ta hip je nehote pomislila 113» Kar seha, češ, kako bi se neki ta zadržal v takem primeru. Gotovo bi se bil vdal, sa prepustil obupu in se ne bi več prttetifcaS stvari, ki je bila tolikanj ogrožena. »Kod vam blodijo misli?« Zmedeno ga ie pogledala. . < »Jaz---aL, saj nič ne jeste!« »Ne morete? L-e-ks, tega se vsak dojenček v treh minutah nauči. Samo poskusite. Sicer pa, kar ste pravkar rekli o gospodu Wellencampu, vam ne verjamem. Glede na sedanje okoliščina mi tie more reči ne.« »Bojim ee, da vendarle poreče.« »Ne,« je vztrajal Baray. »On je prva glava v tvrdki, ki je prevzela dediščino po stari .Hamburški družbi za prevoze po morju'. šele iz te se je porodila hiša, ki jo vodi danes Wellencamp. Ali to ni obveznost? Izdajstvo bi bilo zoper ,Mihaela', izdajstvo zoper vrlega kapštana Dranstädta. izdajstvo zoper domoljubno stvar. L«e pustite me, gospodu Wellencampu bom stvar že tako razložil, da bo razumel.« »Gospod Baray, jaz--c , »Tak recite mi že Leks!« Spet je zardela. KfjEMATOSUA?! KINO SLOGA: »Vfclealarm*. Ob 17. ln 19. KINO UNION: Mala prestolnica. Pritz Odem&r, LU Dagover. Predstave ob 17. ln 19. url. KINO MATICA: žena mojih sanj. Ob 17. ln 19. VEČJA USTANOVA sv. Petra cesta 2/11, t Ljubljani Uče za takojčen nastop 4 tolmače, kateri obvladajo nemščino ln etoveničtno v besedi ln pisavi ter strojepisje. t Danes nam Je"v stare«ti 52 Jet umrl na* ljubi Rin, brat, stric ln svak. gospod FRANC CARMAN Pogreb bo v cofcoto, 21. t. m., ob pel deveta» lz kapele tv. Janeza sa 2alab, Ic Sv. JErižu. Ljubljana, 28. aprUa IMS. , tatu Joči ostali f Zapustila nas Je v 35. letu po dolgem trpljenju zlata maj ki ca ln. predobre žen», > gospa TEVA GRE^OBKA, raj. Zastxvnllurciö > Spremili Jo bomo na nJem zadnji poti. v pe». tek, dne 20. t. m., ob pol 10. uri z Zal» kapeilofti ev. Jožefa, k Sv. Križu. — Večnaja pamjatt .> log. Dušan, soprog; Branki ca böerfca, > ter rodbine MomčOorič, Zastavnlkovlč, Gtegorktf • Dolgoletni zaslužni naS uradnik in ris. gospod m T Kot žrtev letalskega napada nas Je v 5*. letu. v izvrševanju svoje službe, za vedno zapustil naš ljubljeni met, oče, svak, brft in stric, gospod MARTIN MESEC strojevodja tri. ielecoic Pogreb bo dne 20. t. m. ob 10. uri z Zel, kapele sv. Antena X Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. aprila 1945. Žalujoči: Angela, soproga; Martina, Marijan, Jožica, Marija, otroci: družine: Mesec, Kocjaofiift, Va. nelli, Spacapan, Vidergar, BUboaik, Oklak, t IIB, KO&PUCl £ JANEZ TRILER 1 pooblaščeni afctuar VzaJ. zavarovalnic« * se Je po sklepu Božje Previdnosti nepričakovana« preselil v boljše življenje. Pogreb bo v petek, dne 20. t. m., ob pol 9. ur» !e kapele sv. Krifttofa oa Žalah k Sv. Križu. Svojega zvestega m požrtvovalnega sodelavca besno obranili trajno v častnem spominu. V Ljubljani, dne is. mana 1345. Nadzorstvo, ravnateljstvo in namettencS Vzajemne zavarovalnico v Ljubljani ZAHVALA — Najprlsrčnejša zahvala vsert. XI so v tako častnem Številu spremili na zadnji poti. nagega, dragega. gospods> Dr. ANTONA 8 A P L O Posebno zahvalo izrekamo g. šefu Pokr. uprat« ln ostalim darovalcem cvetja, stanovskemu tovarišu za poslovilna besede m pevskemu zboru na ganljive žaloetlnke. Ljubljana. 19. aprila 1945. Zalnjoea žena ln ostalo sacodstnt Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za' izda-Ija: Stanko Vb*nt — Za Narodna ----- ---------- - dab t