LETO IV. ŠT. 27 (172) / TRST, GORICA ČETRTEK, 8. JULIJA 1999 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 1 24 - 6596 NOVI CENA 1500 LIR/0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SLOVENSKA DRŽAVNOST V DEVETO LETO TEŽAVE Z ZAKONSKO ZAŠČITO NAŠIH PRAVIC Proti koncu junija je Slovenija zabeležila več pomembnih mejnikov, ki jih lahko imamo za zgodovinske. Ameriški predsednik je prvič obiskal mlado slovensko državo, ta pa je prav v tem času slavila obletnico proglasitve svoje neodvisnosti in s tem lastne državnosti. Kaj vse to pomeni, lahko vsakdo že na prvi pogled razume in spozna. Gre namreč za tisto zgodovinsko stopnjo, ko se narod preoblikuje v državo in s tem dobi edinstveno mesto v mednarodnem okviru. Nemški zgodovinar Jakob Burckhardt pravi v zvezi z državo - zlasti malo državo -, da je nekje podobna grški "polis", mestni državi, ki je v svojem času znala uveljaviti marsikaj dobrega in uresničiti razne velike človeške vrednote. In zlasti danes je vse to zadobilo še večji pomen, potem ko se je na jugu nekdanje Jugoslavije pravkar odigrala velika vojna vihra, ki sicer še ni prinesla pravega miru. V čem je zgodoviski pomen slovenske osamosvojitve? Ta se je oblikovala postopno in se tudi naslanjala na davne zgodovinske osnove, zlasti kneževine Karantanije (ki je njen obred ustoličenja očaral celo ameriškega predsednika Jeffersona, spomnil se ga je pa tudi sedanji predsednik Bill Clinton na obisku v Ljubljani). V novejši zgodovini se je zahteva po samostojnosti močneje oblikovala leta 1848 v ideji Zedinjene Slovenije, prej pa morda še v Napoleonovih Ilirskih provincah - vsaj kar zadeva uradno rabo slovenskega jezika v šolah in uradih. Vse drugo je potem stvar že sodobne zgodovine, zlasti od začetka 20. stoletja dalje. Naj tu le omenimo iz dobe med obema vojnama besede, ki jih je napisal literat Božo Vodušek leta 1926 v članku Etika in politična misel Slovencev v reviji Križ na gori o problemu slovenske državnosti. Tako pravi med drugim: "Propagiranje jugoslovanstva s strani Slovencev med Slovenci je neetično, dokler od strani Srbov ni dana podlaga enakopravnosti... Slovenski avtonomistični ideal je lastno politično, kulturno in gospodarsko življenje Slovencev, ohranitev posebnega mišljenja in čutenja in posebne povesti... Lastna državna oblika je za narod enak ideal kakor pa prednica osebna svoboda... V okviru sedanje države je edina rešitev v tem duhu federacija." Slovenska državnost je "meso postala" v devetdesetih letih našega stoletja. Država Slovenija s svojo demokracijo, parlamentarno in pluralistično ureditvijo - pa seveda s svojimi simboli, kot sta himna in zastava, danes že kleno domuje v mednarodni skupnosti. Največje pa je naše kulturno in duhovno bogastvo, ki se tudi na zunaj najprej in najbolj odraža v našem slovenskem jeziku. Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja, pravi naš veliki pisatelj, in vse to je tudi lepo podčrtal predsednik ZDA pred velikansko množico Slovencev na ljubljanskem Kongresnem trgu. Vera v pravilno in samostojno pot in zaupanje v svetlo bodočnost ter pot v novo Evropo našega naroda mora tudi nas, pripadnike slovenske manjšine v Italiji, navdajati s ponosom in pogumom. m I ANDREJ BRATUŽ KJE JE IZVIRNI GREH Do trenutka, ko pišemo te vrstice, je Nacionalno zavezništvo s svojim tržaškim poslancem Menio na čelu trdno odločeno nadaljevati z obstrukcijo in s tem dejansko preprečiti pristojni poslanski komisiji nadaljnje preučevanje zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Praznični večer je sklenil mavhinjska gledališka doživetja. Na sliki člana dramskega odseka PD Standrež Majda Zavadlav in Božidar Tabaj. str. 6 Po drugi strani pa prav tako drži, da se vladna večina sumljivo obotavlja, saj se še ni poslužila sredstev, kijih zakon predvideva, da se naredi konec zaviranju dela v poslanski komisiji za ustavne zadeve, to je obstrukciji. Takšno je bilo do tega trenutka tudi vedenje podtajnika Ranierija, ki v imenu osrednje vlade spremlja potek razprave v o-menjeni poslanski komisiji. Kot smo v našem časniku že nekajkrat poudarili, je izvirni greh takšnega dogajanja v tem, da je italijanska politika za ureditev temeljnega vprašanja slovenske narodne manjšine izbrala pot zakonskega predloga, s čimer seje osrednja vlada dejansko umila roke in celo zadevo prepustila parlamentarnim skupinam. Popolnoma drugačna pa bi seveda bila "pesem", če bi osrednja vlada - kot bi bila po našem njena dolžnost - izbrala pot zakonskega osnutka in si torej sama naprtila skrb, da parlament odobri njen zakonski osnutek. SAZU / O NACIONALNI IDENTITETI SLOVENCEV V ISKANJU IDENTITETE Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v petek, 2. julija, v sodelovanju z Znanstveno - raziskovalnim centrom v Ljubljani pripravila predavanje na temo Slovenska identiteta v razmerju do evropske v času in prostoru. Predavala sta dopisni član SAZU, tržaški pisatelj Boris Pahor in filozof, publicist ter fotograf Evgen Bavčar, ki živi in dela v Parizu. Boris Pahor je spregovoril o slovenski identiteti za "notranjo rabo", Evgen Bavčar pa se je osredotočil na vprašanje nacionalne identitete v mednarodnem kontekstu. Boris Pahorje dejal, daje zavest o nacionalni identiteti bistvenega pomena za narodov obstoj. Povedal je tudi, da bi morala ta zavest prihajati iz osrednje Slovenije proti obrobju, vendar se v slovenskem primeru to žal ne dogaja. Slovenska izseljenska skupnost je tako bila po 2. svetovni vojni izključena iz dogajanja v matični domovini. Opozoril je tudi na odklonilni odnos matice do pluralistične zamejske skupnosti, ki je povzročil škodo ne le zamejski skupnosti, temveč tudi slovenstvu na splošno. Pahor je sicer me- nil, daje odnos matice do zamejske skupnosti po ustanovitvi samostojne slovenske države drugačen, obenem pa opozoril, da še vedno nismo obračunali s preteklostjo. Zamejstvo po Pahorjevem mnenju danes ni zanimivo za slovensko tržišče, saj Slovenija slovenske manjšine v Italiji ne zna vključiti v čezmejno sodelovanje. Manjšina nikakor ne pričakuje, da jo bo matična država uvrstila med prioritete, vendar poudarja, da je skrb zanjo pomembna za celotni slovenski narod. —— STRAN 2 DRAGO LEGISA Zanimiva in hkrati tudi poučna je polemika, ki jo bivši evropski poslanec KPI (in nato LD), Tržačan Giorgio Ros-setti (zdaj občinski svetovalec v Miljah) vodi s političnim tajnikom svoje stranke v Trstu prof. Steliom Spadarom. Slednji je namreč osvojil stališče italijanskih nacionalističnih skrajnežev, češ da je Italija popolnoma upravičeno odklanjala zaščito naši slovenski manjšini, ki naj bi jo vsiljevala Titova Jugoslavija, četudi je ta odgovorna za eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. Bivši poslanec Rossetti seveda zavrača takšno modrovanje, ki je skregano z zdravo pametjo in s samo zgodovino. Sami pa bi se lahko vprašali, kaj si mora misliti tista množica Slovencev - na Tržaškem celo krepka večina našega življa - ki je v vsej povojni dobi bila politično organizirana v KPI in zanjo tudi glasovala na uprav-nih, deželnih in državnozborskih volitvah. Medtem ko pišemo, seveda ne moremo vedeti, če se bo razprava v poslanski komisiji ta teden nadaljevala ali ne. Komisija je namreč še vedno brez predsednika, saj je poslanec Maccanico postal minister za reforme. Parlament pa bo te dni imel polne roke dela z vladnim Dokumentom o gospodarskem in finančnem programiranju, ki ga je vlada odobrila 30. junija. Celotna vladna večina je poleg tega v globoki krizi, ki je po evropskih in upravnih volitvah 13. oz. 2 7. junija zajela predvsem tradicionalno levico. V tej zvezi je 90-letni Norberto Bob-bio, ki je kljub svoji častitljivi starosti še vedno eden vodilnih na področju filozofije prava, napisal, da so se v Italiji "temelji konsenza globoko spremenili" in da je "kriza na levici posledica korenitih sprememb v civilni družbi." —— STRAN 2 Naše bralce in ljudi dobre volje pozivamo, naj po svojih močeh pomagajo trpečim in preganjanim s Kosova. POMAGAJMO TRPEČIM IN PREGANJANIM! Vida Valenčič RAZDVOJENOST KURDSKE STRANKE Jurij Paljk / intervju TANJA KUŠTRIN Spravna slovesnost na Lajšah ŽIVIM V TRAJEN OPOMIN 35. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA.. Klara Krapež SINJI VRH PRILJUBLJENO STIČIŠČE Matjaž Rustja PESTER SPORED TABOROV SZSO-STS Rok Oppelt MLADI NA POLETNEM ODDIHU Izjava komisije Pravičnost in mir ZA VEČJO VERODOSTOJNOST_____________ Danilo Čotar KRIMINALKA Z DIOKSINOM______________ Igor Cotič / pogovor ZORAN JERONČIČ O ODBOJKI ČETRTEK 8. JULIJA 1999 Darove v denarju sprejema tudi naša u-prava, ki bo poskrbela, da bodo prispevke nemudoma prejele pristojne ustanove in dobrodelne organizacije. NOVI GLAS RAZDVOJENOST KURDSKE STRANKE RES KORAK NAPREJ? ČETRTEK 8. JULIJA 1999 Tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti izraža sicer zadovoljstvo, da je vlada v okviru reforme šolskih organov v bistvu potdila zastopstvo slovenskih predstavnikov v raznih šolskih posvetovalnih telesih. Toda novi deželni posvetovalni organ za slovenske šole, ki je bil prikazan kot "zgodovinski" premik v korist Slovencev, ni v resnici nobena novost, saj je le kopija deželne komisije za slovenske šole, ki obstaja od leta 1973, razširjena na nove člane. Temu organu pa kaže, da bo še naprej načeloval deželni šolski skrbnik ali njegov nameščenec. Zahteva tako Šolskega odbora kot tudi Sindikata slovenske šole pa je bila različna: na deželnem šolskem skrbništvu naj se postavi funkcionar, ki bo urejal vse zadeve slovenskih šol v Italiji, ki bo samostojen od deželnega skrbnika, ki bo imel možnost izdajanja aktov za slovenske šole in ki naj vodi omenjeni posvetovalni organ, ki si ga je zamislila vlada in je lahko le prvi korak, ne pa rešitev problemov slovenske šole. Zato smo z vladnim odlokom le ohranili to, kar imamo, nismo pa pridobili tistega, kar že desetletja zahtevamo in je zapisano tudi v Masellijevem predlogu. Slovenska šola bolj kot posvetovalne organe potrebuje avtonomijo, ki jo lahko zagotovi le izvršni funkcionar. Zato SSk spet apelira na m i n istra Beri i nguerja, da v o-i kviru nove šolske decentralizacije, ki jo vlada sedaj pri-| pravlja, izpelje, kar mu je bilo že večkrat predstavljeno, in pričakuje, da bo vlada to tudi izpeljala s svojim odlokom. Upa le, da se ne bo končalo i kot z že pripravljenim odlokom za Glasbeno matico, za katerega so ustavili izdajo odloka, ko so se zavedali, daje nekaj podobnega predvidenega v predlogu za zaščitni zakon. Učinki zaščitnega zakona se lahko začnejo uresničevati z vladnimi odloki, kjer je to mogoče. Še posebej, če upoštevamo težave pri sprejemanju zakona o zaščiti. S 1. STRANI KJE JE IZVIRNI GREH Evropske volitve so tudi pokazale, da je socialdemokratska stranka, ki je bila vodilna v veliki večini držav, članic EZ, doživela velik osip glasov. Zato je Bobbio napisal, da mnogi volivci dejansko ne verjamejo in ne zaupajo v t.i. "tretjo pot" med hiperliberi-stičnim kapitalizmom in staro etatistično socialdemokracijo. Veliko oviro predstavlja po njegovem tudi Maastricht, to je fiksno razmerje med pravim primanjkljajem in kosmatim narodnim proizvodom (it. Pil). Ta ovira seje na volitvah izkazala za naravnost smrtonosno, ker so "vlade delavcev" morale svojim državljanom napovedovati kleste-nje izdatkov in v Italiji tudi vedno odlagano reformo pokojninskega sistema. Glede na vse to, kar smo napisali, je popolnoma upravičen naš dvom, da bo naša glavna zadeva, to je zakonska zaščita naših osnovnih pravic urejena v času in roku, ki ju je bila tudi pred kratkim napovedala vlada (in celo njen predsednik). V ISKANJU IDENTITETE Manjšina namreč predstavlja del narodove kulture in tradicije. Pahor je še opozoril, da odmrtje ločenega dela nujno načne tudi matični narod, in dodal, da interes zamejstva ni ožji od interesa matične države. Zavzel se je za tesnejše sodelovanje med matico in zamejstvom, ki bo imelo pozitiven vpliv tako na homogenost kot tudi na nadaljnji obstoj manjšine. Drugi predavatelj, Evgen Bavčar, se jev svojem govoru spraševal, ali Slovenci sploh vemo, kako poseči z nacionalno identiteto v mednarodni prostor. Tudi on je opozoril na nekatere teze o zanikanju preteklosti, ki pa jih je zavrnil z argumentom, da je preteklost neobhodno potrebna za izročila, in iz vseh ostalih dejavnikov, ki oblikujejo nacionalno identiteto. Slovenstvo je opredelil kot način obstajanja ne le v matici, temveč tudi po svetu. Bavčarje dejal, daje pogled na nacionalno identiteto v prejšnji državi določal sistem drugačnih vrednot, ki pa se jih Slovenci še danes ne moremo ostresti. Opozo- ril je na nujnost uvedbe predmeta domovinske vzgoje v šolah, kjer bi zavest o identiteti podajali brez ideoloških in strankarskih primesi in ne glede na različen pogled na zgodovino. Poudaril je, naj bi j izpostavljali predvsem po-| membne trenutke slovenske zgodovine, ki nas definirajo in nam omogočajo, da lahko še danes govorimo ogroženi j slovenski jezik. Menil je, da i bi lahko uporabili še nekatere druge zanesljive kazalce, ki j bi nam slovenstvo predstav-| Ijali kot ideal, ne pa vzbujali i občutka sramu in greha. V ta proces bi se morala po Bavčarjevem mnenju kot pomemben kulturni dejavnik vključiti tudi Cerkev. V zvezi z vprašanjem po-i vezovanja slovenstva in po-| litike je Bavčar menil, da bi morala Slovenija bolj povezovati politiko in kulturo. Slovenska politika in diplomacija se morata kljub zelo dobrim dosežkom zavedati, da brez upoštevanja kulturnih razsežnosti ni mogoče | razložiti specifičnih okoli-| ščin in lastnosti Slovenije, kar je še posebej pomembno v času vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. —— (PO STA) NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533 177 F A X 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34 1 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 7754 19 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO S TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, p(^ INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU VIDA VALENČIČ Zadeva Ocalan se stopnjuje, kot je bilo zelo lahko predvideti. Turčija postaja zastražena država, v kateri lahko pride vsak hip in kjerkoli do terorističnih napadov in hujših izgredov, stalna nevarnost pa preti tudi vsem turško-kurdskim stvarnostim v Evropi, predvsem v Nemčiji. Ročne bombe po lokalih, simpatizerji Kurdske delavske stranke, ki v poslednjih protestnih akcijah sami sebe zažigajo - in to celo 19-letna dekleta! -, množični poboji in večni strah pred ugrabitvami... Kurdska delavska stranka je danes znajde na robu tistega prepada, v katerega je iz obupa zelo lahko pasti. Voditelja stranke Abdullaha Ocalana je turška država obsodila na smrtno kazen, kar jo bo prej ali slej morda drago stalo v odnosih z združeno Evropo. Smrtna obtožba je za celotno Kurdsko delavsko stranko pomenila močan šok in je vzburila v mnogih željo po nasilnem maščevanju. Vse to je razumljivo. Seveda pa terorizem ni nikoli prava pot za dosego kateregakoli cilja. Kurdi imajo -vsaj tako kaže - res na razpolago edinole to sredstvo; samo na takšen način jim uspeva stresati otopelo Evropo. Ocalan pa je iz strogo zastraženega zapora prosil vse pripadnike Kurdske delavske stranke, naj opustijo oboroženi boj in naj se ne ma- žejo s krvjo človeških žrtev. Njegove besede - le-te naj bi imele veliko težo nad pristaši, če upoštevamo celotno bojevniško in teroristično O-calanovo življenjsko pot - so pa povzročile hud razkol znotraj gibanja. Na eni strani stojijo tisti neizprosni kurdski bojevniki, ki enačijo Oca-lanovo prošnjo z izdajo, na drugi pa vsi, ki so pripravljeni do konca zaupati svojemu voditelju. Kurdska stranka je popolnoma razdvojena, in to celo v samem vodstvu. Teroristični napadi, požigi, a-tentati, bombne eksplozije so popolnoma nekoordinirani in zato tudi nevarnejši. Bistveno pa je povedati tudi, : da je bilo nekaj atentatov lažno pripisanih kurdskim krogom. Dejanski krivci naj bi bili turški ekstremistični j nacionalisti, ki so hoteli, da javnost vidi brutalnost in krvoločnost Kurdov in zato še glasneje obsodi njihova dejanja. Zmeda je torej popolna in izhod iz nje se v današnjih razmerah zdi docela u-topičen. Nemški tisk je pred dnevi objavil skrivni material nemške vlade, v katerem je omenjen neki skrivnostni i načrt pripadnikov Kurdske delavske stranke za preus-j meritev nekega letala in za | ugrabitev oseb, kar naj bi služilo kot zahteva po izpustitvi kurdskega leaderja. Po vsej verjetnosti bi (bo?) do takih dejanj lahko zlahka tudi prišlo, to pa, ker je stanje že nevzdržno. Kako naprej? Septembra bodo Ocalanu spet sodili; do takrat pa bi morala Evropa ukrepati. Italijanska vlada se je pred dnevi jasno izrekla za takojšnji preklic O-calanove obsodbe na smrt, žal pa ni bilo slišati težko pričakovanih besed o možnosti dodelitve političnega azila kurdskemu voditelju in posledične zahteve po predaji zapornika italijanskim oblastem. Italija mora pač pozno z obližem pokriti, kar ni storila v dneh, ko je bil Ocalan v rimskem hišnem priporu. Seveda pa se zadeva ne bo ustavila pri tem. Turški trgovci, sredstva javnega obveščanja in sama vlada so glasno obtožili zadržanje Italije in napovedali bojkot italijanskih izdelkov. Italija na srečo ni podlegla grožnjam in je jasno izrazila, kaj hoče in kaj je nesprejemljivo. Problem pa je nedvomno širšega značaja. Rešitev res ne more biti tista skrajna, ki jo je izzivalno predlagal pisatelj Manuel Vazquez Montalban, in sicer bombardiranje Ankare, pač pa igranje na as, po katerem se Turčiji vedno pocedijo sline: Evropska zveza. Če bo Turčija res izobčena iz Sveta Evrope, če ji bo članstvo v Evropski zvezi res onemogočeno, če bo obljubljeni prispevek Svetovnega monetarnega sklada res preklican, šele takrat bo lahko turška država v čem klonila, in še to je vprašljivo. P O V E | M O NAGLA S JANEZ POVSE ] MANJŠINE SO POKAZATELJ SRČNE KULTURE VEČINSKIH NARODOV Ko ne bi bilo manjšin, bi si jih bilo treba izmisliti. Misel se poraja ob nedavnem zapletanju postopka pri sprejemanju našega zaščitnega zakona. Upati je seveda, da bodo tovrstni zastoji v najkrajšem času mimo. Bežen pogled na sedanji svet namreč pripoveduje, da so manjšine še vedno marsikomu trn v peti, če nič drugega nekakšna neprijetna motnja, ki kvari dobro razpoloženje. Očitno človeku ni tako preprosto sprejemati drugačnega od sebe. Negativen odnos do manjšin je na zemljevidu zemeljske krogle oziroma na zemljevidu srca mogoče razdeliti v dvoje polovic: v manj razvitem in nerazvitem svetu prihaja do dobesedno grobih obračunov z narodnostnimi manjšinami in skopa preglednica zatrjuje, da je v zadnjih desetih letih po vsem svetu vštevati med drugim predvsem Afriko, Bosno, Kašmir, Turčijo, Kitajsko v neposrednih spopadih umrlo več kot 5 milijonov ljudi. Številka je zastrašujoča, govori pa o dejstvu, kako je tako imenovanim večjim samoposebi umevno, da se skušajo tudi zgrda znebiti predstavnikov manjšinskih skupnosti. Kdo jim je dal to pravico, ni jasno, bolj jasno je, da so si jo vzeli kar sami. V razvitem svetu se kaže s strani večinskih narodov negativen odnos do manjšin na srečo na drugačne načine. Tudi v teh primerih se določeni večinski narodi niso otresli občutka večvrednosti, zaradi katerega so jim manjšine v napoto, manjšin ne razumejo in se vanje ne poglabljajo, odtod pa izvira nasprotovanje, nelagodje in kadar je treba za manjšine v imenu civilizacije kaj storiti, zavlačevanje pri uresničitvi takšnega sobivanja, ki bi dalo manjšinam vse pripadajoče razvojne možnosti. Ko ne bi bilo manjšin, bi si jih bilo treba izmisliti. Vse bolj se namreč zdi, da so manjšine tukaj in tako rekoč vsepovsod zato, da bi pomagale razrešiti težave, ki jih imajo v bistvu večinski narodi. Problem manjšin je problem večinskih narodov samih. Iz teh ali onih razlogov se imajo za velike, pomembno kulturo. Do sem vse v redu in prav, v kolikor bi taisti narodi znali vzpostaviti celovit, odprt in prisrčen odnos tudi do svojih manjšin. V kolikor se torej večinski narod še vedno spotika nad manjšinami, pomeni,da je v njem še nekaj obremenjenosti s tistimi večvrednostmi, ki seveda ne sodijo v območje kulture, pač pa takšne ali drugačne zavojevalske zgodovine. Nov čas hitro dviga raven razumevanja med ljudmi na višjo raven, zato se odnos do manjšin v razvitem svetu naglo izboljšuje, stari predsodki izginjajo, kjer pa kot na primer v nerazvitem svetu ni tega napredovanja, prihaja celo do zaostrovanja v odnosu do manjšin. Na vsak način je upati, da bo povsod čimprej prevladalo tisto človeško razumevanje, ki je nujno za srečnejše naslednje tisočletje. AKTUALNO INTERVJU / TANJA KUŠTRIN BOGAT KULTURNI IZZIV JURIJ PALJK Najprej bi radi kaj več izvedeli o Vas, od kod ste in tudi kaj več o vaši študijski in življenjski poti. Rojena sem v Kopru, kjer pa nisem nikoli živela. Z enajstimi leti sem se iz Sežane s starši preselila v Novo Gorico, kjer sem z "vmesnimi izostanki" ostala do danes. Naklonjenost do glasbe sem pokazala že v ranem otroštvu, saj sem od nekdaj prepevala v najrazličnejših sestavih. Sama sem prosila starše, naj me vpišejo v glasbeno šolo. Po končani gimnaziji sem se najprej vpisala na pedagoško akademijo v Ljubljani, kjer sem študirala na glasbenem oddelku in tam spoznala izjemne predavatelje: skladatelja Jakoba Ježa, pronicljivega misleca Lojzeta Lebiča... Od tod sem kasneje presedlala na Akademijo za glasbo, kjer sem najprej diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko, nato pa še na oddelku za solo petje. Ljubezen do vokala sem izkazovala s prepevanjem v zboru RTV Ljubljana. Hkrati meje prof. Bole, ki je bil sicer tudi moj predavatelj, povabil kot sopranistko k Slovenskim madrigalistom, na katere me vežejo čudoviti spomini. Bogato koncertno življenje, številne pevske turneje, sam dirigent prof. Bole, vse to je pustilo v meni globoke brazde. Ob koncu študija sem začela svoje sedemletno "poslanstvo" v zamejstvu na Plešivem. Tam sem namreč ob sobotah orala ledino glasbenega izobraževanja tamkajšnjih slovenskih otrok. Resnično lepa in plodna izkušnja! Kasneje, ko sem zapustila Ljubljano in se preselila v Novo Gorico, sem začela poučevati na Glasbeni šoli v Novi Gorici ter prevzela zborovodsko mesto pri moškem zboru Provox. Njim sem posvetila veliko časa. Ne le za koncertiranje, marveč tudi za študij in pregled zborovske literature. Velik uspeh, srebrno odličje na državnem tekmovanju, je bil najvidnejši sad našega skupnega dela. Hitova štipendija za mlade talente me je kasneje za dve leti vodila na izpopolnjevanje vokalne tehnikevTreviso. Hkrati smo nekateri zaljubljeni v petje po razpadu Slovenskih madrigalistov ustanovili oktet Slovenski kantorji. Posvečali smo se predvsem repertoarju renesančne in slovenske ljudske glasbe. Vsako nedeljo sem odhajala na dolge popoldanske vaje v Ljubljano. Koncertirali smo v renesančnih kostumih, nastopali po slovenskih gradovih, na Festivalu v Križankah, v Salzburgu, v Postojnski jami... Moji dnevi in tedni so bili do zadnjega kotička napolnjeni z glasbo. Leta 1994 pa sem v italijanskem smučarskem centru srečala svojega kasnejšega partnerja, s katerim sem se leto kasneje poročila in preselilavTo-skano, saj je moj mož Italijan. Svojo toskansko izkušnjo označujem kot lepo in bogato. Začetna nostalgija je izganjala vzporedno z odkrivanjem lepot, te, v vsem mile pokrajine. Potem prva prijateljstva, uspešna avdicija v pevski šoli prof. Sa-vellija v Sieni, koncerti, prvi učenci... Pevski kolega me je nagovoril, da sem za festival sienske pesmi pripravila in dirigirala zboru kontrade Pantera. Po izjemnem uspehu so me Prof. Tanja Kuštrin je pred časom postala direktor novogoriškega Kulturnega doma, kulturnega hrama, katerega vloga se je spremenila, potem ko je Nova Gorica dobila svoje gledališče. Ker je Kulturni dom pod vodstvom gospe Alenke Saksida dobro sodeloval s slovenskimi kulturnimi organizacijami, smo hoteli od prof. Tanje Kuštrin izvedeti, ali bo tako tudi v prihodnje. sprejeli medse, kar je v Sieni z vso srednjeveško tradicijo izredno težko in velika čast. Druženje v kon-tradi mi je omogočilo globoko doživljanje njihove tradicije, svetovno znanega konjskega tekmovanja Pa-lio, na katerega se pripravljajo celo leto. Med bivanjem v Toskani pa sem seveda hlastala po bogati kulturni ponudbi in srkala mojstrovine njihove renesanse. "Snubljenje" gospe Saksidove, da bi postala direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, mi je predstavljalo nov izziv. Poznavanje Goriške, izkušnje iz zamejstva, delovanja na glasbenem področju, diploma iz Mednarodne poletne akademije za kulturo in management v Salzburgu in moja naravnanost k temu, da me novi izzivi polnijo z novim delovnim nabojem, seveda tudi moževo privoljenje, vse to je vplivalo, da sem ponudbo sprejela. Kako to, da ste se že zelo zgodaj srečali z italijanskim kulturnim prostorom? Srečanje in “spogledovanje" z italijanskim kulturnim prostorom je pogojevalo več dejstev ali naključij. Najprej gotovo moje bivanje v Novi Gorici, ki z le nekaj metri meji na Italijo. Leta 1993 sem se izpopolnjevala v vokalni tehniki v Trevisu in se že zopet, tokrat globlje spoznala z italijanskim prostorom. Profesorica Corradi Bruna, sicer Bene-čanka, mi je omogočila vpogled v bogat italijanski pevski repertoar. Možnost koncertiranja, novi glasbeni prijatelji, kasnejše prijateljevanje s profesorico, zaključni recital v čudoviti palači Onigo v Trevisu, vse te izkušnje so bile zame dragocene in lepe. Tudi v obdobju vodenja moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice so nas "krila petja” marsikdaj ponesla v Italijo. Seveda pa je poglavje mojega štiriletnega bivanja v Toskani pri spoznavanju italijanskega kulturnega prostora o-digralo najpomembnejšo vlogo. Kulturni dom je po novogoriški pridobitvi z gledališčem dobil nekako novo vlogo, v kateri ima glasba seveda prvo mesto. Je to res in kako bo v prihodnje? Kulturni dom Nova Gorica ostaja tudi v prihodnje predvsem glasbena ustanova. Prvenstveno skrb predstavlja priprava čimkvalitetnejše in zanimive koncertne sezone. Približno štiristo prodanih abonmajev priča o dobrem dosedanjem delu Kulturnega doma. Visoko število obiskovalcev pa pomeni tudi, da so poslušalci željni tovrstnih glasbenih dogodkov. Lahko predstavite našim bralcem program kulturnih prireditev v naslednji sezoni iti povejte nam tudi, kako se odločate za program? Tudi naslednja, že XIX. koncertna sezona s prizoriščem dogajanja v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica ponuja vrhunsko glasbeno dogajanje. Slavnostna otvoritev s fanfarami, z zborom ter orkestrom Slovenicum bo v baziliki na Sveti gori. S Handlovim koncertom za orgle in orkester se bomo spomnili tudi skorajšnje obletnice smrti mojstra Huberta Berganta. Še posebej sem ponosna na oktobrsko gostovanje naše velike dame vokala Marjane Lipovšek. Januarska "harf-na pahljača" dvanajstih harf obeta gotovo mikaven dogodek že zaradi zanimive zasedbe. Samo dan pred pustnim torkom nas bo v tovrstno praznovanje popeljal Mozart orkester iz Prage. Poleg čudovitega repertoarja bo komorni orkester s solisti v kostumih gotovo poslastica za oči. S slovenskimi filharmoniki, ki so redni gostje koncertnega odra v Novi Gorici, se bomo spomnili skladatelja Škerjanca. Koncertno sezono bomo sklenili s Slovenskim komornim zborom, z njegovim programom se bo tudi koncertna publika Nove Gorice pridružila spominskim slovesnostim ob Bachovem letu. S sakralno vsebino Schnitkejevega Requiema pa dajemo tudi v Novi Gorici pečat jubilejnemu svetemu letu. Navdušence glasbila s črno-belimi tipkami bomo zadovoljili dvakrat. Februarja z zanimivim "črno-belim" klavirskim duom iz Londona, marca pa prihaja v goste slovito ime ruske pianistične šole Boris Bekhterev. Hitove muze v Viteški dvorani dobrovskega gradu ponujajo dovolj očarljiv izziv, ki ga nikakor ne želim zanemariti. Naslednja, deveta sezona, ponuja toliko izvrstnih koncertantov, da med njimi res težko izpostavim kogarkoli. Zahvaljujem se HIT-u, generalnemu sponzorju, ki mi je omogočil izbor vseh teh čudovitih glasbenikov, prihajajočih z Dunaja, iz Firenc, Francije, Nizozemske, celo iz Kalifornije. Letos sem prvič programsko oblikovala ciklus Glasba z vrtov sv. Frančiška na Kapeli. Navdušena sem nad številom poslušalcev, med katerimi je veliko novih. Čudoviti in vzpodbudni so tudi njihovi odzivi v knjigi vtisov. Na zadnjem koncertu 27. julija se nam bo po koncertu predstavil furlanski inštitut. Povabljeni so tudi nekateri furlanski in slovenski muzikologi, ki jim bom predstavila izziv za naslednjo sezono... Komunikacijska glasbena veriga poteka od skladatelja prek izvajalcev, organizatorjev do poslušalcev, ki so sicer zadnji, vendar še kako pomemben člen. Zato je še kako potrebno zadovoljiti njihov o-kus. Programski direktor pa ima vendarle težjo in odgovornejšo nalogo. Vzpostaviti mora namreč ravnotežje med željami obiskovalcev, lastnimi zamislimi, med finančnimi možnostmi, z občutkom in mero mora vnašati novitete, skrbeti za nevsiljivo izobraževanje publike, za mednarodno umetnostno komunikacijo... Pri izbiri tehtnih programov je potrebno še kako spretno krmariti med vsem naštetim. Gotovo si boste tudi vi prizadevali, da bi imeli čimbolj tesne stike s Slovenci onstran meje, v Italiji. Kako in s kom vse boste sodelovali? Ob koncu svojega študija na Akademiji za glasbo sem sobotne popoldneve preživela na Plešivem v Brdih. Tam sem glasbeno izobraževala slovenske otroke, se z otroškim zborom vsako leto predstavila na Mali Cecilijanki, družila se s Slovenci onstran meje in tako spoznala zamejsko stvarnost. Številna prijateljstva iz tistega obdobja so še vedno živa. Z nekaterimi glasbenimi kolegi se še vedno pogosto videvam in nemalokrat kujemo skupne načrte. Sodelovanje s Šlovenci "na oni strani" jemljem za izredno pomembno nalogo. Če glasba poleg jezika najbolj opredeljuje narodno istovetnost, imamo tudi v tem kontekstu izzivalno iztočnico za skupno sodelovanje. Le-to se izraža v neštetih možnostih: od skupnih projektov, nastopov, izmenjav, skupnih glasbenih sestavov do prepletanja poslušalcev. Skratka, dobronamerna skupna hotenja in sposobnosti gotovo obrodijo sadove. Sicer pa ob vas, Slovencih, ki ste neposredno poleg Nove Gorice, nikakor ne želim prezreti tudi tistih bolj in zelo oddaljenih od Slovenije. Pred kratkim smo imeli v gosteh Slovenca, rojenega v Argentini, basista Juana Vasleta. Novembra prihaja na Grad Dobrovo devet slovenskih študentov z Dunaja... Prepričani smo, da se kot ena najpomembnejših ustanov na Goriškem pripravljate na vstop Slovenije v Evropsko zvezo, ki bo tudi za Kulturni dom pomenil velik izziv. Kakšno vlogo bo po vašem imel v "evropskigoriški regiji"? Preoblikovanje Evrope predstavlja velik izziv vsem državam in morda še posebej številčno majhnim narodom. Brez meja bomo Slovenci preživeli samo kot narod s svojim jezikom in kulturo, torej tudi z glasbo. Biti samo tržno uspešna in profitna država je premalo. Za kaj več je potrebna kultura. Tukaj vidim vlogo Kulturnega doma, ki naj pripomore k večji slovenski kulturni samozavesti: z vzporejanjem glasbenih del tujih in slovenskih skladateljev ter z odkrivanjem nekaterih naših izjemnih poustvarjalcev svetovnega slovesa. Pomemben izziv pa predstavljajo Kulturnemu domu tudi razpisani mednarodni kulturni programi v Evropski zvezi. Vsi kulturni zavodi imamo na tem področju, na zahodnem mejniku Slovenije, še kako pomembno in odgovorno vlogo. Po eni strani moramo voditi nacionalno programsko politiko, jo hkrati vzporejati z ostalimi kulturami ter obenem skrbeti za sintezo nacionalnega in univerzalnega. Kot poklicna glasbenica si boste gotovo tudi v prihodnje prizadevali za razvoj glasbenega šolstva na Primorskem, še posebno za lepo stvarnost glasbenih šol, za katere je imel Kulturni dom vedno precej posluha? Kulturni dom Nova Gorica skrbi j) za glasbeno vzgojo mladih s kon- ............. certno ponudbo Glasbene mladine, četrtek Želja po ohranjanju kontinuitete i,j!,gL"A poslušalstva narekuje tudi močnejšo povezavo Kulturnega doma z glasbenimi šolami, z učenci in starši. Kulturni dom redno ponuja koncertni oder najuspešnejšim učencem, nagrajencem glasbenih tekmovanj... V naslednji koncertni sezoni bomo ponudili mladim šolarjem posebno možnost v okviru projekta Bachov maraton tako s koncertiranjem kot z raziskovalno nalogo. Boste imeli še naprej v Kulturnem domu tudi prostor za film in vse, kar je povezano z njim? Prizorišče filmskega dogajanja v Novi Gorici ostaja zaenkrat Kulturni dom. Prav na tem področju pa se obetajo določene spremembe, programske in administrativne. Odločitve šele zorijo. Edina zanesljiva novica pa je nova filmska oprema. Opišite nam kulturno sceno na Novogoriškem, ki je že zaradi starosti, se pravi: mladosti, precej drugačna od stanja na Goriškem v Italiji! V Novi Gorici se resnično dogaja veliko zanimivega in vrednega ogleda: profesionalno gledališče, vrhunska glasbena ponudba Kulturnega doma, okrogle mize in predstavitve knjig v knjižnici, likovne razstave, uspešna glasbena šola, dogodki v organizaciji Kluba goriških študentov... Zagotovo v marsičem prekaša tovrsten utrip v Gorici. Pogrešam pa prenos te "visoke kulturne scene" v kulturo vsakdana. Kultura je zame širši pojem, ki se odraža na najrazličnejših ravneh: kot kultura obnašanja, hranjenja, kultura pitja, pozdravljanja, kultura dialoga... Povejte nam še kaj o vaših načrtih, da bi tudi vi bolje in globlje pripomogli k večjemu poznavanju in sožitju ter umetnosti Nove Gorice in Gorice. Umetnost ni zgolj dekoracija življenja. Je nujna socialna potreba vsega človeštva. Verjamem v Kogojevo razmišljanje, da je "umetnost očiščevalni del človeštva, najstrožja obtožba vsega slabega, najuspešnejše čistilo človeških src...". Srečna sem, ker sem glasbenica do dna duše in ker mi to omogoča neprestana - tudi sedaj v novi funkciji - srečanja z ljudmi, ki mi imajo kaj povedati. Ker glasba usmerja človeka v j višje duhovno razmišljanje, verjamem, da lahko tudi skozi njo dosežemo lepše sobivanje s sosedi. KRISTJANI IN DRUŽBA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A I ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO ZVONE strubelj I 15. NAVAD N A N ED E L j A Jezus je dejal: "Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdesetemega in spet drugo tridesetemega. Kdor ima ušesa, naj posluša!" (Matej 13,3-9) ČETRTEK 8. JULIJA 1999 POT, KAMEN, TRN IN RODOVITNA ZEMLJA: VSE TO JE V ČLOVEKU Med Jezusovimi pridigami ljudje niso nikoli zaspali, niso zehali ali se dolgočasili. Njegov jezik je bil sočen, konkreten, svet njegovih podob je bil tako nazoren in vsakdanji, da je ljudi kar spontano vabil k čustvovanju in razmišljanju. Dokaz za to so vse Jezusove prilike, še zlasti je to res za priliko 15. navadne nedelje, priliko o sejalcu. Nekaj semena je padlo na pot. Vsakomur ob tem stavku pride na misel pot, ki jo pozna, po kateri je rad hodil. Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, poje priljubljena slovenska ljudska pesem. Kaj ne hranimo iz otroštva dragocene spomine na tiste poti, kjer smo se učili hoditi, kjer smo se z brati in sestrami in drugimi otroki igrali, kamor smo morda prvič šli z osebo, v katero smo bili zaljubljeni, ali smo se sprehajali sami in premišljevali o sebi, o svetu, o vesolju, o Bogu, o trpljenju, o prijateljih, o svoji družini? Priletele so ptice in teh nekaj semen pozobale. Čas, ki hitro teče, spremembe v osebni rasti, druge poti, ki jih mora človek ubirati z izbiro poklica, z važnimi življenjskimi odločitvami; kaj niso to kakor ptice, ki so pozobale semena srečnega otroštva in pustile v nas le bežen in prijeten spomin na tiste stezice, ki so včasih bile? Nekaj semena je padlo na kamnita tla, ni imelo globoke zemlje, zato ga je sonce ožgalo in posušilo. To so lahko naše prve izkušnje neuspeha. Ko kot otroci nismo doživeli izpolnitve kakšne pomembne notranje želje, ko nas je prvič kdo razočaral in izdal naše zaupanje, ko se nam je v šoli ali pri verouku zgodila kakšna krivica, ko smo se prvič ovedli mej svojega značaja, ko smo kakšno nerodno bleknili in smo zardeli do ušes, ko nam je padlo v vodo kakšno važno življenjsko upanje... Še in še bi lahko naštevali in sebe videli kot zrno na kamniti zemlji, ki ni vzklilo. Tudi te izkušnje majhnih in vsakdanjih neuspehov so del našega življenja in so tako dragocene kot vse druge, ki so bile pozitivne in so obrodile določen sad. Vzgajale so nas za življenje, krepile so naš notranji jaz in v labirintu življenja znale nakazati, kakšna je naša prava pot. Nekaj semena je padlo med trnje in ga zadušilo. Trn ne pusti pod sabo rasti rožo ali drugo rastlinje. Taka je večkrat tudi človeška družba in človek sam. Kaj vse se je že zadušilo v našem življenju! Trn je v vsakem človeku. Morda je to zelo preprosta in domača definicija izvirnega greha. Toda ali ni tudi to načrt Božje Previdnosti? Bodice človekovega egoizma in napuha ranijo človekovo dušo, a mu obenem dajo vedeti, da potrebuje zdravila in zdravnika. Sveti Pavel ni rekel kar tja v en dan, da tam, kjer se pomnoži greh, se pomnoži tudi milost. Vse, kar je bilo v nas, po krivdi drugih ali po naši lastni krivdi, zadušeno in zamorjeno, lahko postane kakor humus za novo rast. Recimo, za duhovno rast v trpljenju. In vemo, ni življenja brez trpljenja. Kristus nam ima pri tem veliko povedati. Druga semena so padla na dobro zemljo in dajala sad: stoternega, šestdesetemega, tridesetemega... Hvala ti, Jezus, za tako briljanten in pozitiven zaključek prilike o sejalcu. Vsakemu izmed nas priznaš, da je rodovitno polje. Ko nas popelješ na prostrano in rodovimo njivo našega življenja, med tisočere sadove, ki so že dozoreli v nas, nam ni žal, da je nekaj semena ostalo na poti, nekaj na kamnitih tleh in nekaj v trnovi senci naše človeške grešnosti. Še enkrat hvala za tako nazorno in lepo priliko o sejavcu. Pravzaprav, hvala Tebi Jezus, Sejalec! SPRAVNA SLOVESNOST NA LAJŠAH ŽIVIM V TRAJEN OPOMIN Bogoslužno slavje na Laj-šah, ki ga vsako leto na prvo nedeljo v juliju prireja koprska škofija v spomin na žrtve brezumnega nasilja, je tudi letos privabilo veliko ljudi na prekrasen travnik ob breznu, v katerem so ugasnila meseca februarja 1944 mlada življenja, med njimi sta bila ubita tudi cerkljanska kaplana Ludvik Sluga in Lado Piščanc. Več kot tisoč ljudi se je zgrnilo na kraj bratomornega zločina. V prekrasnem dnevu smo se zbrali okrog oltarja, kjer je ob somaševanju sobratov duhovnikov koprski škof Metod Pirih daroval sveto mašo, med katero je sam tudi pridigal; njegove misli objavljamo v celoti. Pred sveto mašo je bil ob 15.30 križev pot, ki ga je za žrtve na Lajšah napisal pokojni župnik in klasični filolog Otmar Crnilogar, ki sedaj počiva na bližnjih rodnih Šebreljah. Sveti maši je sledil kulturni program, med katerim je pel mešani pevski zbor iz Drežnice, slišali smo pa tudi recitacije pesmi Joža Lavrenčiča. Nedeljska slovesnost na Lajšah je bila spet lepa javna slovesnost o spravi, ki so jo označevali strpnost in seveda vera v Pravičnega ter zaupanje v Božjo Previdnost in Božje namene. Dragi verniki, spoštovani udeleženci spominske slovesnosti na Lajšah! Spet smo zbrani na tem svetem kraju, združeni ob spominu na žrtve okupacije in revolucije pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Prišli smo semkaj z namenom, da bi za vse te ljudi molili, jim izprosili večni mir in pokoj, hkrati pa se jim zahvalili za njihovo pričevanje. Toliko bolj, kolikor so bili obsojeni in šli v smrt zaradi vere in zaradi pripadnosti Kristusu ter Cerkvi. In teh je bilo v naši škofiji veliko. Upamo in molimo, da bodo vsaj nekateri od njih tudi po imenu prišteti med blažene mučence, med njimi gotovo cerkljanska kaplana Ladislav Piščanc in Ludvik Sluga. Smo v tretjem letu priprave na veliki jubilej leta 2000. V tem letu nas Bog na poseben način kliče k sebi in da se spravimo med seboj. Ko govorimo o spravi, mislimo najprej na spravo z Bogom, kar je temelj vsaki drugi spravi; mislimo na spravo s seboj, z vsem tistim, kar je v globini našega srca, kar nas določa v našem bivanju in delovanju, mislimo na spravo z ljudmi, s katerimi živimo ali smo živeli, z našimi bližnjimi, živimi ali mrtvimi. Naj kdo razume spravo kakor koli hoče, vendar nihče ne more zanikati, da je sprava temeljno dejstvo vsakega zasebnega, družinskega in javnega življenja. Spravi lahko damo tudi kako drugo ime: pomiritev, dogovor, mirovni sporazum, ureditev napetih odnosov, iskanje skupnega jezika, itd., vendar gre vedno za isto stvar, to je sožitje v dejavnem miru in slogi. Z mislijo na to smo letos zbrani tu na Lajšah in o poti do takšne sprave želim na kratko razmišljati. Na poti k spravi je treba najprej iskreno iskati resnico, ki nas bo osvobodila. Resnica vedno osvobaja, kajti resnica je tista, ki je hkrati tudi pot in življenje, to je Kristus sam. Kdor išče resnico, jo bo prej ali slej našel, pa četudi ji ne bo vedel pravega imena. Resnica je samo ena. Govorjenje o več resnicah je zavajanje in sprenevedanje. Lahko govorimo o več razlagah ali interpretacijah resnice, toda ne o več resnicah, kadar gre za eno in isto stvar, za en in isti dogodek. K iskrenemu iskanju resnice smo poklicani vsi, ki smo obdarjeni z darom razuma in razločevanja. Nihče iz te poklicanosti ni izvzet. Človek mora iskati resnico, tako kakor oči iščejo luč, kakor ušesa lovijo zvok in kakor srce hrepeni po ljubezni. Kdor se odpove iskanju resnice, seže vnaprej odpoveduje sam sebi in svojemu človeškemu bistvu. Na poseben način so k iskanju te resnice poklicani zgodovinarji, arhivarji in vsi, ki imajo dostop do dokumentov in ki jih znajo pravilno brati. Človeštvo pozna I svojo zgodovino že skoraj deset tisoč let nazaj. Kolikor bližja nam je zgodovina, toliko več dokumentov imamo na razpolago. Tudi o dogajanju med okupacijo in revolucijo med vojno in po njej. Zato iščimo resnico, vsak na način, kakor je poklican in kakor more, kajti resnica nas bo osvobodila. Ko resnico spoznamo, jo sprejmimo, živimo z njo, postanimo njeno "orodje". Pričujmo za resnico, govorimo o njej, spregovorimo o njej tistim, ki jih imamo radi, pa tudi tistim, ki si zatiskajo ušesa pred resnico, saj so pravzaprav oni najbolj potrebni osvoboditve. Pri tem delu bodimo podobni usmiljenemu Samarijanu, ki je v rane padlega med razbojnike vlil vino in olje. Vino kot znamenje resnice, ki očiščuje; olje kot znamenje ljubezni, ki blaži bolečine. Kako čudovito: vino in olje, resnica in ljubezen. V zgibanki, ki smo jo za to spominsko slovesnost pripravili, je veliko resnice o dogodku na Lajšah. Ne še vsa, ker vsega še ne vemo. Vsako leto pa zvemo kaj novega. Zdaj je vedno bolj jasno, da so bile žrtve, umorjene na tem kraju, j izbrane v glavnem zaradi verskih in ideoloških razlogov. : Podobno je bilo drugod, na premnogih grobiščih in breznih po naši Primorski! Sprejetje resnice, o kateri govorimo, pomeni tudi priznanje krivde in popravo krivic, kolikor je možna vdanih okoliščinah. Najprej na osebni ravni, saj krivda v moralnem smislu ni splošna zadeva, ampak se vedno dotika čisto določenega srca in vesti. To mora narediti vsak sam: pred Bogom in pred bližnjim, ki mu je krivico prizadel. Družbeni sistem, ki je zrasel na dogodkih, zaradi katerih se vsako leto zbiramo na Lajšah, v Kočevskem Rogu, na Teharjih in drugod, ni poznal razsežnosti resnice, zgodovinskega spomina, sprave, odpuščanja, sramu in podobnih reči. Zato pa so toliko večja in upravičena pričakovanja državljanov od nove države, ki se je vsi veselimo in jo imamo za svojo domovino. Plemenit človek se nikoli ne maščuje, kajti maščevanje gre Bogu, ki pozna skrite misli in namene srca. Do sedemde-setkrat sedemkrat je treba odpustiti tistemu, ki te odpuščanja prosi. V duhu pa tudi tistemu, ki se krivde sploh ne zaveda in mu še od daleč ne pride na misel, da bi prosil za odpuščanje. K tej plemenitosti smo poklicani kristjani. Odpustiti ne pomeni pozabiti, ne pomeni zamahniti z roko in reči: pustimo zgodovino mrtvim in preteklost rodovom, ki jih ni več. V zavesti, da nam Bog odpušča nase dolge, kakor jih tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, glejmo v tragični čas, ki je minil in je za nami, ter se odprimo Božji milosti v tisočletju, ki prihaja. Upamo, da bosta družba in država zmogli vsaj toliko pietete, kot jo je kralj Herod, ki je dovoli da so prišli učenci, vzeli truplo Janeza Krstnika in ga z vsem spoštovanjem pokopali. Drugo naše veliko upanje in hkrati vrhunec sprave je v pričakovanju, da bodo mno-' ge žrtve, ob katerih spominu se zadnjih osem let zbiramo, tudi v nebeški slavi podobne mučencu za resnico Janezu Krstniku in bodo morda v kratkem lahko rekli: sveti Ladislav Piščanc, sveti Ludvik Sluga in drugi primorski in slovenski mučenci, prosite za nas! SVETI OCE NAMERAVA V SVETE KRAJE Pred časom je sveti oče Janez Pavel II. v enem od svojih odmevnih javnih nastopov spregovoril o svojem odločnem namenu, da bi naslednje leto obiskal Sveto deželo in odšel tudi v Irak, kjer naj bi se kot romar podal v sveti kraj Ur, od koder je odšel na dolgo pot očak Abraham. Med svojim obiskom naj bi se sveti oče tudi povzpel na goro Sinaj, obiskal pa naj bi tudi Jezusove kraje Nazaret, Betlehem in Jeruzalem. Že pred dobrimi dvajsetimi, ko je Karol Wojtyla postal papež, je napovedal, da bi rad v letu 2000 priredil izjemno srečanje treh mono-teističnih veroizpovedi, ki imajo skupnega očeta - Abrahama. Svoje videnje na svet in vero v Boga izpričuje sveti oče tudi tako, da si odločno prizadeva za spravo med sprtimi in predvsem pa za večje razumevanje med samimi kristjani, Judi in muslimani, ki se vsi prepoznavajo v očetu Abrahamu. Zato tudi njegov namen, da v prihodnjem jubilejnem svetem letu zbere na gori Sinaj vse tri veroizpovedi, med svojim obiskom v svetih krajih pa naj bi Janez Pavel II. obiskal po Egiptu, Izraelu in Iraku tudi Sirijo, kar pa mu bo predvsem zaradi političnih ovir po vsej verjetnosti izjemno težko uspelo. -------JUP NOVOMAŠNIKA IZ BILJANE IN SOLKANA MAŠNIŠKO POSVEČENJE NA SVETI GORI Konec junija in začetek julija na Slovenskem že tradicionalno poteka v znamenju mašniških posvečenj in novih maš. Nekakšen uvod v ta slavja je v koprski škofiji pomenila slovesnost na Šentviški gori v ponedeljek, 28. junija popoldne. Tega dne je namreč koprski škof msgr. Metod Pirih posvetil v diakone štiri bogoslovce te škofije. Ti so: Iztok Mozetič iz Bilj, Rafko Klemenčič s Šentviške gore, Roman Leban iz Tolmina in Tomaž Kete iz Šturij. Po večletnem premoru je letos obred mašniškega posvečenja bil spet na Sveti gori, saj oba primorska novo-mašnika izhajata iz neposredne bližine te božje poti. Sašo Mugerli (na sliki levo) je doma iz župnije Biljana, Simon Vendramin (na sliki desno) pa iz Solkana. V Solkanu je nova maša bila preteklo nedeljo, 4. julija, v Biljani pa je napovedana za nedeljo, 11- julija. Zanimivo je, da bodo v tem kraju imeli še eno slovesnost: svojo zlato mašo bo v nedeljo, 18. julija, obhajal domačin Milan Sirk, sicer župnik v Volčah. A vrnimo s k slovesnosti na Sveti gori, ki je bila v torek, 29. junija, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla. Kot smo vajeni, je potekala ob prisotnosti številnih duhov- L nikov in ostalih vernikov; svečanost trenutka smo zaznali še pred pričetkom obreda, saj je iz zvonika bilo slišati ubrano pritrkovanje. Točno ob petih popoldne je sprevod duhovnikov z obema novomašnikoma in s škofom na čelu vstopil v baziliko. Slovesnost mašniškega posvečenja sta na koru spremljala združena pevska zbora iz Biljane in Solkana, torej iz krajev, iz katerih prihajata novomašnika. Kakor je predpisano, je obred posvečenja sledil po škofovi pridigi. Bili smo priča pomenljivo slovesnemu obredu predstavitve obeh kandidatov, petju litanij Vseh svetnikov ter polaganju rok na novomašnika, ki so ga izvršili škof in prisotni duhovniki. Župnika iz Biljane in Solkana sta obema novomašnikoma slovesno izročila mašni plašč. Nato se je nadaljevala mašna daritev pod vodstvom koprskega škofa Metoda Piriha ter ob somaševanju obeh novoma-šnikov in ostalih prisotnih duhovnikov. Prenovljen obred mašniškega posvečenja, ki pa temelji v starodavni tradiciji, od pokoncilske liturgične reforme dalje poteka v narodnem jeziku, s tem pa je bolje razumljiv tudi verskemu občestvu. Torkovo slovesnost na Sveti gori je z razlagami pojasnjeval dr. Ivan Likar, profesor liturgike na Teološki fakulteti v Ljubljani. Sodelovanje ljudstva je prišlo do izraza ne samo v neposrednem spremljanju obreda, marveč tudi pri petju litanij Vseh svetnikov in ljudskih pesmi med mašo. Obema novomašnikoma čestita tudi naš list in jima želi vse dobro pri njunem odgovornem poslanstvu! —— MV MASNISKI JUBILEJI V OGLEJU Znano je, da jeevangeliza-cija našega srednjeevropskega prostora našla svoj vir v O-gleju, kamor naj bi pred skoraj dva tisoč leti prispel evangelist Marko. Okrog oglejske materinske Cerkve, ki bo v naši deželi in še dlje igrala pomembno vlogo ob svetem letu 2000, se v zadnjih letih zlasti na pobudo goriškega nadškofa A. V. Bommarca zbirajo krajevne Cerkve, da spet obudijo stari oglejski duh, ki je združil številne različne narode v nauku Križanega. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 28. junija, ko so se v patriarhalni baziliki zbrali nekateri zlatomašniki iz Furlanije-Julijske krajine, vzhodnega Veneta in iz slovenske Primorske (g. Šonc in g. Govekar). V prazničnem slavju so se za dar duhovniškega poklica skupno zahvalili zlatomašniki s te in one strani meje, ki so tako v marsikom obudili spomin na znameniti Se-minarium Aquileiense; pri tem so bili zraven izjemni škofje, kot npr. sv. Valerijan in sv. Kromacij, pa tudi gojenci, kot npr. Pavel in Rufin iz Konkor-dije. Znana je tudi misel sv. Hieronima; ta je označil duhovnike, ki so izšli iz oglejske Cerkve, "sicut chorus beato-rum" (zbor blaženih). Nadškof Bommarco se je v voščilu jubilantom priporočil, da bi venem glasu vedno "čutili s Cerkvijo" (sentire cum Ecclesia) in težili k svetosti, da bi bolje služili Bogu prek ljudstva, kateremu so se posvetili. DD BESEDE G. LOJZETA KRŽIŠNIKA V RIŽARNI POMEN SPRAVEC LJUBEZNI IN ODPUŠČANJA V nedeljo, 27. junija, je bila v Rižarni v Trstu spominska slovenska maša za tamkajšnje žrtve in za vse žrtve druge svetovne vojne, ki jo je priredilo Slovensko pastoralno središče v Trstu. Mašo je daroval koprski dekan, župnik Lojze Kržišnik, čigar vsebinsko globoko •n pomenljivo pridigo objavljamo v celoti. 7. Na tem kraju strašnega spomina bi morali molčati. Kajti ob tem, kar se je tu dogajalo, nas prevzame groza in ostanemo brez besed. Zbrani smo na kraju zločina. Zločina, ki je bil na videz dokončni obračun z nemočnimi, v resnici pa je pomenil njen moralni samomor. Vendar se iz molka, izgro-zeče tišine umorjenih dviga vprašanje: Kako je to mogoče? Zakaj se je to zgodilo? In zakaj se to ponavlja? Za odgovor na ta “zakaj" ve samo Eden. Ne vedo ga svojci, ne vedo ga znanci, ne vedo ga najbližji po krivem mučeni, pobiti in sežgani. Ne vemo ga mi in ga tudi vedeli ne bomo. Občutek imam, da kljub velikim spoznanjem velikih religij in filozofij sveta ostajamo nemi pred to veliko skrivnostjo. 2. Danes smo se zbrali na mestu, kjer je pred toliko desetletji umrlo veliko ljudi. Bog ve, na kaj so mislili ljudje na tem kraju v tistih trenutkih, ko se je vrtoglavo sklepalo njihovo bivanje na Zemlji? Kaj so si in še danes kaj si morajo misliti njihovi najdražji? Tu ne gre samo za bivanjsko vprašanje, ampak gre za vprašanje vere. Mnogi si postavljajo preprosto vprašanje: Kako to, da je Bog to dopustil? Kako to, da se je to dogajalo v krščanskih deželah? Kje je bil Kristus za vse te mučene? Na ta vprašanja mi je pred leti dal dobra izhodišča za razmišljanje Solženicin, ki je pretresljivo opisal strahoto trpljenja vAuschvvitzu: ko soSS-ovci pred zbranimi taboriščniki obesili dva Juda in nekega otroka. Moža sta hitro umrla, otrokov smrtni boj pa je trajal dolgo, dolgo časa. "Kje je Bog? Kje je?", je iz obupa kriknil nek- do izmed taboriščnikov. Nekdo drug mu je čez nekaj časa odgovoril: "Kje je Bog? Tukaj je Bog! Poglej, visi na vislicah in umira!" Morda se še danes porajajo podobna vprašanja našim sodobnikom, ki prihajajo na ta mesta velikega trpljenja. Postavlja se pomembno vprašanje: kakšno zadržanje naj ima kristjan, ko stopi na ta posvečena tla, ki so prepojena s krvjo mučencev? Odgovor nam daje zadržanje Kristusa, ko je slišal za smrt Janeza Krstnika. Preprosto se je umaknil v samoten kraj, sam zase. Alojz Rebula je v eni odzadnjih številk Družine pokomentiral to Kristusovo držo. Pravi, da je to edina logika te nelogične zadeve v opisu Janezove usode same. Četudi nedolžen, četudi pravičen, četudi opravičen pred zgodovino in vero, je moral v smrt po nekakšni božji "dopustitvi", u-resničujoč popolnoma skrivnosten načrt Boga z zgodovino. Ta odsotnost, nerazvidnost za človeka je tako imenovan "teološki trpnik". Evangelist ga uporablja za opis Janezove u-sode, izkušamo pa ga mi vsi, posredno, neposredno, na svoji koži ali zgolj v svojih predstavah. Odgovor je v moči zla. Človek, ki se ne prepusti ljubezni, je v veliki nevarnosti, da ga zlo izkoristi za svoje orodje. In to vidimo tudi danes. Pa vendar. Tudi zlo je brez moči spričo neskončne božje ljubezni, ki je neskončni smisel tudi v popolnoma končnih trenutkih nesmisla zgodovine. Da bomo deležni smisla, ki izhaja iz božje ljubezni, smo vsi poklicani k spravi. To je naša stalna življenjska naloga. V prizadevanju za spravo je stalno preseganje zla, ki izgoreva v Božjem odpuščanju. Odpuščajmo, da bo tudi nam odpuščeno! V srcu se prične. V kamrici človekovega srca, kjer je človek sam s svojim Bogom. Tam ne sme biti nič drugega kot ljubezen, kajti Bog je ljubezen. Tam se začno spletati vezi, ki delajo življenje čudovito: med prijatelji, sorodniki, sonarodnjaki in med vsemi, ki so predmet Božje ljubezni. Nadaljujmo sveto mašo z vero, da smo rojeni iz ljubezni in za ljubezen - in Ljubezen je Bog sam. Amen. SVETNIK TEDNA 6. JULIJ SILVESTER CUK | mAr,jA GORETTI, DEVICA IN MUČENKA Nemški pisatelj Wilhelm Hunermann je slovenskim bralcem znan po svojih življenjepisnih romanih o raznih svetniških osebnostih. V slovenskem prevodu imamo tudi njegov roman o današnji svetnici Mariji Goretti, ki je umrla dvanajstletna, ko je branila svojo dekliško čast. Cerkev jo je razglasila za mučenko čistosti in jo mladim postavila za vzornico. Bistvo njenega svetništva povzema naslov Hunermannovega romana, ki se glasi Lilija nad močvirjem. Marija Goretti je zadnja leta svojega kratkega življenja preživela na Pontinskem močvirju južno od Rima, kamor se je njena družina priselila iz kraja Corinaldo pri Anconi, kjer je Marija zagledala luč sveta 16. oktobra 1890. Tam so Gorettijevi imeli majhno posestvo, ki pa ni rodilo dovolj kruha za šest otrok. Leta 1899 so se preselili v okolico mesta Nettuno, kjer je oče vzel v zakup precej zemlje. Skupaj z vdovcem Serenellijem in njego- [T vim sinom Aleksandrom so stanovali v isti hiši in mati ^ Assunta Goretti je gospodinjila za obe družini. Že po četrtek enem letu je poglavarja Gorettijeve družine pobrala b. julija močvirska mrzlica in mati Assunta je morala namesto njega garati na polju, gospodinjska opravila pa je prevzela desetletna hči Marija, njuna prvorojenka. To srčno dobro dekletce je v trdih življenjskih okoliščinah zgodaj dozorelo. Sosedje so govorili, da je "angelski otrok”, in so jo drugim postavljali za zgled. Oče Serenelli se je vdajal pijači, njegov sin Aleksander pa je bil mladostnik, ki ni znal obvladovati svojih nagonov. Ko je dan za dnem opazoval ljubko malo gospodinjo Marijo Goretti, se je vnemalo njegovo poželenje. Sredi leta 1902 jo je dvakrat skušal pripraviti do tega, da se mu vda, Marija pa ga je odločno zavrnila: "Raje se dam ubiti, kot da bi storila kaj takega!" Moč je črpala iz svetega obhajila, ki ga je prejela tudi dva dni pred svojo smrtjo. Usodnega 5. julija 1902 je Aleksander opoldne prišel domov in našel Marijo samo. Odvlekel jo je v spalnico. Ker se mu je upirala, jo je večkrat zabodel z nožem. Sosedje so slišali Marijine krike in so napadalca pregnali. Ranjeno deklico so peljali v bolnišnico v Nettuno, kjer je naslednji dan umrla. Se v nezavesti je ponavljala: "Nikar, Aleksander! To je greh. Prišel boš v pekel." Se-renellija so obsodili na trideset let ječe. Marija Goretti, njegova nedolžna žrtev, ki jo je on imenoval "moj angel varuh", mu je izprosila milost iskrenega kesanja. Od leta 1939 je živel kot tretjerednik v kapucinskem samostanu vMacerati, kjer je 6. maja 1970 umrl. V pismu, ki ga je zapustil, je zapisal: "Ko se oziram nazaj, moram priznati, da sem v mladosti ubral napačno pot, pot zla, ki me je pripeljala v nesrečo. Tako sem potem zagrešil tisti zločin. Se vedno mi v ušesih odmevajo besede odpuščanja." Assunta Goretti je 24. junija 1950 doživela nesluteno srečo: bila je med polmilijonsko množico na Trgu svetega Petra v Rimu, ko je papež Pij XII. njeno hčerko Marijo razglasil za svetnico. Ob njej je bil tudi Aleksander Serenelli, ki je mater Assunto prosil odpuščanja. "V življenju skromne deklice," je v svojem nagovoru ob tej slovesnosti dejal papež, "ki smo jo obdali z najvišjo častjo, moremo videti zgled, ki ni vreden samo nebes, ampak ga mora občudovati in častiti tudi naš čas. Družinski očetje in matere lahko spoznajo, kako naj vzgajajo otroke, ki jim jih je dal Bog, v svetosti in junaštvu in izpolnjevanju tega, kar zahteva katoliška vera." Relikvije male svetnice počivajo v veličastni cerkvi mesta Nettuno, v svetišču, ki je posvečeno Materi milosti in sveti Mariji Goretti, novi zavetnici Marijinih družb. POSVEČENJE TREH GORIŠKIH JEZUITOV V CERKVI SV. IGNACIJA NA TRAVNIKU Zadnjič smo pisali o treh Goričanih, ki bodo meseca septembra kot patri Družbe Jezusove posvečeni v duhovnike. Tedaj se je zdelo, in tako je pisala tudi Družina, da bo njihovo posvečenje potekalo v patriarhalni baziliki v Ogleju v soboto, 4. septembra. V tem tednu pa smo izvedeli, da posvečenje ne bo v oglejski baziliki zaradi velikih obnovitvenih del v pripravi na veliki jubilej. Tako bo goriški nadškof v slovesnem evharističnem slavju položil svoje roke nad p. Frančka Bertolinija, p. Davida Brescianija in p. Mirka Pelicona v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici, in sicer v soboto, 4. septembra, ob 16. uri. Novo mašo pa bodo trije Goričani peli skupaj, kot smo že pisali, v nedeljo, 5. septembra, ob 16. uri v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici. "je, kar je" NOVI STARI RED ČETRTEK 8. JULIJA 1 999 Novi svetovni red je postal eden izmed ključnih izrazov v mednarodni politiki zadnjih let. Obenem je strah in trepet mnogih držav. Kaj pomeni novi svetovni red? Kaj menijo s tem izrazom in kaj se dejansko skriva za njim? To vprašanje je postalo toliko bolj pereče po Natovem bombardiranju Jugoslavije. Kolikor sem sam razumel, gre za poskus, da bi se v svetu vsesplošno vzpostavila načela svobode, demokracije, enakopravnosti, človekovih pravic in vsega, kar k temu spada: predvsem svobodnega trga. Seveda pa se za to potegujejo predvsem ZDA že s pravnega vidika, saj sta svoboda in prostost najpomembnejša elementa večine amandmajev ustave ZDA. Tudi zadnjo balkansko vojno sozda opravičevale predvsem z dejstvom, da se borijo za svoje lastne vrednote. Mnogi bi lahko oporekali, da se ZDA nimajo kaj boriti za svoje vrednote na tujem ozemlju, toda groba kršenja temeljnih človekovih pravic na Kosovu so vznemirila celotno svetovno javnost in prišlo je do posredovanja. Vsekakor gre tudi za gospodarski interes, vendar malo bolj na novo. Staro pojmovanje gospodarskih interesov in z njimi povezanih vojn je še ozemeljsko: druga država bo napadla mojo, kadar ji bo šlo za moje rudnine in ostala naravna bogastva. Srbski nacionalisti so oporekali, da seZDAzanimajo za neko srbsko industrijo ali njena naravna bogastva, ki pa v resnici ne veljajo vseh milijard dolarjev, ki so jih ZDA potrošile za bombardiranje. Kje je torej gospodarski interes ZDA? Osebno se mi zdi, da predvsem v ljudeh. V Srbiji je deset milijonov potrošnikov, potencialnih strank za Coca-Colo, McDonald-sa, Microsofta in še mnoge ostale. Toda če je država preveč revna, izolirana, če ne sme uvažati ničesar in ne sme trgovati, ni dober trg. Čeprav so argumenti protiameriških gibanj resnični, saj ZDA ne skrivajo preveč svojih interesov, ostaja vendarle dejstvo, da vsi že živimo v takšnem svetu in zaenkrat ne poznamo boljšega. Lanskoletni Nobelov nagrajenec za ekonomijo Indijec Amartya Sen je dokazal, da sta lakota in revščina vedno posledica krutih diktatur in kratenja temeljnih svoboščin. To velja tudi za Srbijo, kjer znaša povprečna mesečna plača 80 DEM, gospodarstvo in ekonomija dejansko ne obstajata. Sam ne maram McDonaldsovih hamburgerjev, veliko boljši so v Novi Gorici, kjer mi ga naredijo “po meri", in ne maram Microsofta, ker je tako prepotentno ameriški, toda upoštevati moramo še eno pomembno dejstvo. Nimamo drugih izbir. Ali imaš Microsoftove Windowse ali Macinto-sha, še en ameriški izdelek. In isto velja za svobodno državo. Za vse nove zakone, ki določajo civilne svoboščine, se oziramo v ZDA in posnemamo. Čeprav je Magna Charta nastala v Angliji, je svoj pravi izraz dobila v ZDA in se odtlej počasi seli v ves svet. V istem času smo v Evropi imeli še e-no zelo zgodnjo zakonodajo, srbski Dušanov zakonik - zelo zgodnji primer kazenskega prava in ne toliko osebnih svoboščin. Dokler torej sami ne napišemo kakega dobrega operacijskega sistema za računalnik, nam bodo tu ukazovali Američani. In dokler jih ne bomo prehiteli pri izmišljanju novih zakonov in določanju civilnih pravic, bomo prepisovali njihove zakone in bodo novi svetovni red vodili oni. Dokler torej ne bomo sami imeli boljšega predloga za nov svetovni red, se moramo zadovoljiti z najboljšim, ki ga trenutno imamo in je - hočeš nočeš -ameriški. Osebno nimam nič proti. PETER SZABO MAVHINJE / 3. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN PRAZNIČNI VEČER SKLENIL MAVHINJSKA GLEDALIŠKA DOŽIVETJA IVA KORSIC Svetli žarometi na prijetno domačem trgu v Mavhinjah so ugasnili in sedaj le mesec kraljuje na njem. V bohotni krošnji lipe in kostanja seje gotovo spet povrnil skovir, ki ga je preplašilo "morje11 gledalcev; ti so vsak večer od 24, junija do 4. julija "preplavljali" trg, ki je bil prizorišče 3. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v organizaciji Športno kulturnega društva Cerovlje-Mav-hinje v sodelovanju z devinsko-na-brežinsko občino, s Slovensko prosveto iz Trsta, z Zvezo slovenskih kulturnih društev in s Primorskim dnevnikom. V nedeljo, 4. julija, seje ob mraku s slavnostnim nagrajevanjem končala enajstdnevna gledališka dogodivščina, ki je priklenila marljive in požrtvovalne organizatorje, člane domačega društva na vaški trg in jim prav gotovo izmozgala veliko telesne moči, saj so imeli polno dela in skrbi v šestih mesecih pred festivalom, med samo izvedbo odmevne pobude in po njej. Zato, preden spregovorimo o letošnjih nagrajencih, naj gre prva pohvala prav njim za ves trud in napor, ki so ga vložili v izpeljavo tega dogodka. Nedvomno pa moramo izreči pohvalne besede vsem nastopajočim igralcem, njihovim mentorjem in režiserjem, šepetalcem ter tudi vsem tistim, ki so v dolgih dneh priprave na nastop žrtvovali svoje proste ure za oblikovanje scene, izdelavo kostumov, pač za vse, kar je potrebno, da predstava lahko "steče". Komisija tretjega festivala, ki sojo sestavljali poklicni gledališki igralec Sergij Ferrari, pedagoginja in gledališka mentorica Matejka Peterlin, pisatelj, režiser, umetniški vodja in ravnatelj SSG Marko Sosič, ravnatelj slovenskih programov deželnega oddelka RAI Igor Tuta in podpisana Iva Koršič je imela nehvaležno in nič kaj simpatično vlogo izbrati nagrajence med 18 nastopajočimi dramskimi skupinami in 21 predstavljenimi igrami, ki so bile razdeljene v dve kategoriji, za odrasle in otroke. NAGRADE Nagrade v kategoriji za odrasle so prejeli: za najboljšo izvedbo eksperimentalne igre skupina Metronom za skupinsko delo Beauty clinique pod mentorstvom Adrijana Rustje in Neri-ne Švab; za najboljšo izvedbo tradicionalne ljudske igre dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin za delo I. Artača Rusa riga črjezuograde v režiji Igorja Malalana; za najboljšo režijo Janez Starina za oblikovanje enodejankJazsem Berto in Čudna bolezen v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež (predstava je prejela tudi nagrado občinstva); za najboljšo moško vlogo ex-aequo Marko Brajnik in Božidar Tabaj za ne-razdružljivi igralski "tandem", ki se u-jema v vseh podrobnostih, Feliksa in Oscarja v Simonovi komediji Zares čuden par v režiji E. Aberška - Tabaj je poleg tega lika odigral na festivalu še tri vloge v enodejankah Človek brez smeha, Čudna bolezen in Jaz sem Berto ter tudi v njih pokazal velik igralski talent -; za najboljšo žensko vlogo Majda Zavadlav za vrhunske igralske kreacije, ki že presegajo meje ljubiteljstva, v Andersonovi komediji Jaz sem Berto, v enodejanki Marjana Marinca Človek brez smeha in domači priredbi komedije Čudna bolezen v režiji Janeza Starine; za najboljšo stransko moško vlogo Paolo Tanze kot financar Karmelo, ruski avtoprevoznik, pribežnik v skupinskem delu Male Tržaške Kabaretne Bande Kraški tera(o)n; za najboljšo stransko I Na mavhinjskem odru z leve: Marko Sosič, Daria Gherlani, Paolo Antonič, Igor Tuta, Iva Koršič, Matejka Peterlin (Foto Kroma). žensko vlogo Mairim Cheber za lika Marine v igri Karlo ne zmore en dva tri T. Turko in bolničarke v igri Beau-ty clinique; za najlepšo sceno Dajana Kočevar za scenografijo v predstavi Beautyclinique-, za najlepše kostume Staška Albreht za kostumografsko delo v Nušičevi komediji Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine v režiji Maje Lapornik; za najboljšo glasbo pa Aljoša Saksida za uglasbitev songov v Nušičevi komediji Gospa ministrica in za glasbeno kuliso v Kraškem tera(o)nu. Nagrade v kategoriji za otroke pa so bile dodeljene: za najboljšo izvedbo igre predstavi Show strahov Svetlane Makarovič v izvedbi mladinske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka-Kontovela v režiji Su-zi Bandi; za najboljšo režijo Stani Milič za pravljično igro Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna v izvedbi otroške dramske skupine KD Kraški dom in osnovne šole A. Gradnik z Repenta-bra; za najboljšo moško vlogo Tomažu Susiču za vlogo volka v Petanovi igri Obtoženi volk v režiji Lučke Susič; za najboljšo žensko vlogo Juliji Berdon za vlogo Mušnice v Machadovi pravljici Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna: za najboljšo stransko moško vlogo Petru Sosiču za vlogo Stražarja v igri Čarovnik iz Oza v režiji Štefana Joba; za najboljšo stransko žensko vlogo Miri Fabjan za lik Rdeče Kapice v igri Obtoženi volk; za najlepšo sceno in maske Magdi Samec za scenografijo v igri Obtoženi volk-, za najlepše kostume Arianni Kapun za njeno delo v predstavi Show strahov; za najboljšo glasbo Tomu Hmeljaku za glasbene točke v de\uShow strahov. Ocenjevalna komisija je podelila še štiri priznanja, in sicer Adrianu Ga-riupu za vlogo Georga v Molierovi komediji, prestavljeni v beneško narečje, Jur, zaničan mož v režiji Marjana Bevka - to predstavo v izvedbi Beneškega gledališča je na mavhinjskem trgu snemala ekipa slovenskega oddelka deželnega sedeža RAI ob prisotnosti publike v torek, 6. t.m. -; Sergiu Peta-rosu za vlogo Radka v narečni igri Bože Hrvatič in Ivane Mahnič Obleka naredi človeka ?; Tatjani Turko za izredno delavnost na področju ljubiteljske kulture in za postavitev kar štirih predstav v okviru 3. festivala amaterskih skupin; Ylenii Zobec za ljubki lik leva (in njen pevski nastop) v pravljici Čarovnik iz Oza. Posebne nagrade pa so izročili še Slovenska prosveta iz Trsta Športno kulturnemu društvu Cerovlje-Mavhinje za spodbujanje prosvetne dejavnosti v zamejstvu; Zveza slovenskih kulturnih društev Beneškemu gledališču za dolgoletno delo na področju ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja; Slovensko stalno gledališče mladinski skupini Vigred za kakovostni skupinski igral- ski dosežek v predstavi Kakšne - kakšne, samo takšne avtorice in režiserke Tatjane Turko; Primorski dnevnik otroški dramski skupini KD Kraški dom in osnovni šoli A. Gradnik z Re-pentabra za sodelovanje med krajevnim društvom in šolo, kar pospešuje gledališko vzgojo mladih igralcev. ZA KONEC NEKAJ MISLI Za zabaven konec festivala sta po podelitvi nagrad poskrbeli vsem dobro poznani, jezični branjevki-vende-rigli Vanka in Tonca - Tatjana Turko in Ingrid Werk-, ki sta v svojem klepetu posegli v vsakdanje dogajanje in pa seveda s priostrenimi puščicami prerešetali tudi tehtne misli, ki jih je v imenu vseh članov ocenjevalne komisije pred slovesnim nagrajevanjem izrekel ravnatelj SSG Marko Sosič. Če povzamemo njegove ključne pripombe, moramo izraziti vse priznanje prireditelju ŠKD Cerovlje-Mavhinje za izpeljavo pomembne manifestacije, ki omogoča pregled gledališke ljubiteljske dejavnosti v zamejstvu. S tem pa nudi tudi kritični pogled vanjo, ki ne more biti samo pohvalen, kajti festival je pokazal nekaj kvalitetnih postavitev, splošna kakovost pa je bila precej šibka. “Poplava" izvirnih veseloiger z vsebinsko nedodelanostjo, ki ponujajo smeh na cenen način, v nekakšni pogovorni govorici, v kateri kar mrgolijo italijanske besede - te nimajo mnogo vezi s pristnim narečjem -, ne bogatijo ljubiteljskega ustvarjanja in ne pripomorejo h kritični rasti gledalcev. Več pozornosti bi moral biti deležen knjižni jezik, ki vsekakor požlahtni predstavo, kot jo tudi popestrijo premišljeno izbrana glasba in dobro izdelani scenski elementi. Le-te smo tudi pogrešali na letošnjem festivalu. Izredno pozitivno pa je to, da smo videli veliko mladih gledaliških navdušencev, ki radi nastopajo; toda za svojo odrsko rast nedvomno potrebujejo zaslombo mentorjev, ki se poklicno ukvarjajo z očarljivo, a tudi zahtevno gledališko u-metnostjo. To in še marsikaj zanimivega pa tudi nešteto težav je osvetlil posvet režiserjev, mentorjev in društvenih delavcev O amaterskem gledališču v našem prostoru, ki je bil v okviru festivala v torek, 29. junija. Zelo pomembna je tudi vztrajnost igranja, kajti skupine z dolgoletnim igralskim jedrom izstopajo po kvaliteti dela. V tem smislu bi bila dobrodošla zamisel, izrečena v predstavitveni brošuri, naj bi festival v prihodnje zaobjel tudi koroške zamejce, pri katerih je gledališka dejavnost dobro zakoreninjena. Upoštevajoč te kritične, a pravične pripise, bi morale dramske skupine kreniti na skupno pot vsestranske rasti s pomočjo krovnih organizacij in tudi Slovenskega stalnega gledališča, ki lahko išče varno zaledje v mladih domačih talentih. MLADIKA ST. 5-6 PESTRA KULTURNA BERA Pred kratkim je v Trstu izšla nova številka revije Mladika. Gre za dvojno (5-6) številko, ki vsebuje tudi bilten letošnjih študijskih dnevov Draga 99. Uvodoma je objavljeno razmišljanje urednika Marija Maverja ob nedavnem zaprtju slovenske osnovne šole v Rojanu. V članku, ki je opremljen tudi z verzi Kosovelove poe-z\jeEkstaza smrti ter s fotografijo deškega razreda rojanske šole iz leta 1907, piše Maver, da človek nima besed, da bi komentiral novico o zaprtju šole. Pa še: "Kako naj se človek veseli predstavitev novih knjig, ki jih morda ne bo nihče več bral?..." Uvodniku sledi novela Mateje Gomboc/\nge/ varuh, ki je prejela tretjo nagrado na literarnem natečaju Mladike, za rubriko Naš včerajšnji svet pa je Saša Martelanc prispeval članek ob 50-letnici uprizoritve Hof-fmannstahlovega Slehernika na Re-pentabru s strani Slovenskega odra. Pavle Merku se na hudomušen in ironičen način loteva izvora imena vasi Koludrovica, Bruna Pertot pa v rubriki Vrtnarjeva pesem nadaljuje s svojim literarnim opisovanjem domačih rastlin in zelišč. Mirella in Peter Merku se v krajšem prispevku spominjata pisatelja Fulvia Tomizze, nadalje pa se bralec lahko seznani s poezijo nekaterih sodobnih hrvaških pesnikov v prevodu Martina Silvestra. V rubriki Iz arhivov in predalov je objavljen prvi del spominov primorskega padalca Franca Vidriha. Martin Jevnikar je napisal spominski članek o nedavno preminulem igralcu SSG Stanetu Raztresenu, Draga Gelt piše o obisku Cirila Velkovrha v Avstraliji, kjer je prikazal fotografsko razstavo o verskih znamenjih ob Slovenski planinski poti, Mitja Petaros pa razmišlja o polemikah v zvezi z začetkom 21. stoletja (začelo se bo leta 2000 ali 2001?). Zora Tavčar piše o ljudskem Razborskem pasijonu, objavljenih je tudi več leposlovnih in likovnih ocen. Prisotne so tudi stalne rubrike, dalje si je mogoče prebrati poročilo o delovanju Knjižnice Dušana Černeta v letu 1998 in dve pismi uredništvu v zvezi s težavnim stanjem Glasbene matice. Tudi tokrat je izšla njena mladinska priloga Rast. Uvodnik Erike Hrovatin z naslovom Besede kot edino orožje je prežet z razmišljanjem o vojni na Balkanu in o dolžnostih mladega človeka. Med ostalimi prispevki omenimo članek Jadranke Cergol o letošnji 9. Dragi mladih, intervju Mateja Susiča z zmagovalkama na natečaju Miss Alpe-Jadran, sestrama Laro in Eliso Komar iz Bazovice, poročilo Mire Fabjan o pomladanskem delu sezone Slovenskega kulturnega kluba. Breda Susič posreduje informacije o možnostih poletnega oddiha za mlade, objavljene pa so tudi nekatere pesmi Brede Sosič, ki je prejela tretjo nagrado na literarnem natečaju SKK. ---------------IŽ 35. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE Dne 5. t.m. seje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pričel letos že petintrideseti seminar slovenskega jezika, literature in kulture. U-deleženci - okoli sto dvajset - so iz številnih evropskih in neevropskih držav, pa tudi iz zamejstva. Med njimi so profesorji, znanstveni delavci, prevajalci ter študentje slavistike ali slovenistike. Tudi letos je seminar razdeljen na tri sklope: prvi je učenje slovenščine v lektorskih skupinah, drugi sklop predstavaljajo predavanja in posebni tečaji, v okviru tretjega dela v popoldanskih in večernih urah pa se udeleženci lahko seznanijo s slovensko zgodovino, umetnostjo in kulturo nasploh. Tema letošnjega seminarja je: Slovenskijezik, literatura in kultura tukaj in zdaj. Predsednica seminarja prof. Erika Kržišnik je v svojem uvodnem nagovoru med drugim dejala: "Za vas in zase bomo v naslednjih dveh tednih poslušali vsaj delno odgovoriti na vprašanja; kje sta slovenski jezik in slovensko jezikoslovnje zdaj; kje je slovenska literatura in kaj lahko pet minut pred dvanajsto o njej pove literarna veda; kaj je v tem izpostavljenem trenutku s slovensko glasbo, s slovensko likovno umetnostjo, s slovenskim filmom; in končno, kako slovenska družba reflektira samo sebe s pogledom na zadnjih deset ali nekaj deset let. In ko se vam ob tem naštevanju morda zazdi, da smo ali bomo preveč aktualistični - čeprav seveda nanost nikoli ne more biti samo aktualistična, kvečjemu je aktualna - a vendar smo vam za protiutež pripravili okroglo mizo, ob kateri bodo znani slovenski ustvarjalci in premišljevala razmišljali o bolj "večni" temi, o umetnosti - besedni, gledališki, likovni in glasbeni - o umetnosti, ki je v svojem kreacijskem bistvu gibalo sveta tako "tukaj in zdaj" kot tudi “povsod in vedno". Na slovesnem začetku seminarja so spregovorili še predstavniki univerze in drugih institucij, med njimi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Jože Mencinger. Za nedeljo, 11. julija, pripravljajo organizatorji celodnevno ekskurzijo v Vipavsko dolino in Goriška Brda. LB PUBLIKACIJA TREH ZALOŽB O DR. JUGU V Novi Gorici je v knjižni obliki izšlo gradivo pogovora ob stoletnici rojstva dr. Klementa Juga, utemeljitelja modernega slovenskega alpinizma. Pogovor je decembra lani organizirala Krajevna skupnost v Solkanu, prispevke o velikem alpinistu pa so predstavili dr. Dušan Jelinčič (njegov oče Zorko je bil Jugov velik prijatelj), dr. Tone Strojin, dr. Loredana Umek in dr. Branko Marušič, ki je o dr. Jugu v publikaciji napisal tudi obsežen življenjepis. Publikacijo so skupaj izdali Goriški muzej, Založba Branko iz Nove Gorice ter ljubljanska Založba Jutro. Uredil jo je dr. Marušič. Objavljena besedila iz pogovora so pomembna, ker se bodo bralci lahko seznanili z eno največjih osebnosti Slovencev na Primorskem. Sicerje izšlo že veliko ocen o deležu dr. Juga v alpinizmu pa tudi na narodnostnem področju. Ostajajo pa še razne dileme o njegovem življenju in tragični smrti 11.8.1924 pri plezanju v zahodnem delu severne triglavske stene. Dr. Marušič je zapisal, "da bi vse probleme o osebnosti dr. Klementa Juga utegnila rešiti znanstvena monografija o njem, a je danes še nimamo." (M.) SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST SINJI VRH VSE BOLJ PRILJUBLJENO STIČIŠČE ZA LIKOVNE UMETNIKE KLARA KRAPEŽ NOVA GORICA / PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V SEZONI 1 999/2000 Z VRHUNSKIMI DRAMSKIMI DELI V NOVO TISOČLETJE Domačija družine Vidmar na Sinjem vrhu postane vsako leto konec junija gostitelj mednarodne likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost, ki je nastala na pobudo akademskega slikarja Klavdija Tutte (na sliki). Podjetnost slednjega je tako povzročila nastanek ene najuspešnejših likovnih delavnic pri nas, kot nekoliko mlajši podmladek pa se o-betata še dve novi. Klavdij Tutta začenja namreč z letošnjim septembrom nov projekt, ki ima za zdaj še bolj delovni naslov Umetnost prestolnic. Vsako leto maja in septembra naj bi se na likovni delavnici srečevali slovenski in tuji umetniki, slednji bodo prihajali iz evropskih prestolnic. Po obsegu bodo to sicer nekoliko manjša srečanja, kakovost pa se seveda ohranja. Kot je povedal Klavdij Tutta, bodo že v septembru na Sinjem vrhu gostili sedem umetnikov z Dunaja in štiri Slovence, med gosti pa bodo tudi tamkajšnji likovni kritiki. Ideja o Sloveniji, ki je odprta za umetnost, tako s tem projektom dobiva nove razsežnosti. Izmenjava likovnikov in udeležba kritikov je namreč prvi korak, da domače umetnike spoznavajo tudi v tujini, seveda pa to pomeni, da jih kritiki kot selektorji lažje vabijo na razstave v druge dežele, ker njihova dela poznajo "iz prve roke". Po obisku dunajskih umetnikov naj bi Slovenijo obiskali še likovniki iz Madrida, pogovori pa potekajo tudi že z drugimi prestolnicami Evrope. Sinji vrh postaja vse pomembnejše stičišče tistih, ki svoja občutja prelivajo v likovno govorico, zato je še kako pomembno, da so zanje zagotovljeni dobri delovni pogoji in domače vzdušje. Domačija Hieronima Vidmarja je v -^0 poleg hiše, namenjene gostinski ponudbi, tako pridobila še dve poslopji z likovnimi ateljeji, z letošnjo sezono pa se je začela še gradnja najmanjšega ateljeja, ki je bil doslej v improviziranem šotoru. Osnovna ideja mednarodne likovne delavnice je izražanje osebne izpovedi, avtorskega sloga in koncepta, kar naj bi spodbudilo prav enkratno okolje Trnovske platone in medsebojno druženje ustvarjalcev. Da je ideja Klavdija Tutte uspela, po nekaj letih ne gre več dvomiti. Prav njegova uspešnost in optimizem pa sta tudi dobra popotnica za nastajajoči dve koloniji, ki bosta Sloveniji še bolj odprli vrata za umetnost. Ob prisotnosti nekaterih vidnih predstavnikov vodstva Primorskega dramskega gledališča - direktorja Sergija Pelhana, umetniškega vodja Primoža Beblerja, organizatorke Mirjam Drnovšek in vodja AMO Emila Aber-ška - je na zadnji tiskovni konferenci, ki je bila v prostorih gledališča v Novi Gorici v prvi polovici junija, potekla predstavitev "prelomne sezone" 1999/2000, s katero stopa novogoriška hiša v novo tisočletje z željo po vsestranski svetli prihodnosti. S svojim abonmajskim programom, ki vsebuje dela iz vrhunske sodobne in klasične literature, želi izzvati tudi tiste, ki le poredkoma zahajajo v gledališče, ker je le-to zanje "sinonim dolgočasja ali klovnovstva", kot ugotavlja Primož Bebler v brošuri, ki spremlja spored nove sezone. V tej publikaciji so tudi vse potrebne informacije o vpisih in cenah abonmajev, posameznih vstopnicah in tudi raznih u-godnostih, ki jih nudi gledališče. Gledališka abonmajska sezona PDG vključuje šest predstav: štiri v izvedb i domače gledališke hiše in dve gostujoči. Gosta bosta Prešernovo gledališče iz Kranja s Teto Magdo Svetlane Makarovič in Drama SNG iz Ljubljane z delom A. T. Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe komediji bosta z zabavno vsebino nasmejali gledalce. Domači gledališki umetniki se bodo prvič predstavili na velikem odru novogoriškega gledališča v septembru s slovensko praizvedbo nove west-endovske in broadwayske uspešnice o življenju velike igralke Vprašajte A-my - prevajalca sta Irena in Zdravko Duša -, ki jo je napisal sodobni angleški dramatik David Hare. Zrežirala jo bo Mateja Koležnik. V januarju bo v režiji Eduarda Milerja premiera drame Roberto Zucco\ snov zanjo je Ber-nard-Marie Koltes črpal iz resnične zgodbe o morilcu staršev. Na novogoriškem odru bo v februarju zaživelo e-no izmed temeljnih del svetovne u-metnosti, in sicer tragedija o večnih vprašanjih nemirnega duha Hamlet velikega W. Shakespeara v režiji Vita Tauferja. Aprila pa bo poljski režiser Janusz Kica vodil igralce skozi očarljivost, trpkost, a hkrati duhovitost baročne komedije Pierra Corneilla Iluzija v prevodu Igorja Lampreta. Novost prihodnje sezone jeabon-ma plus, ki poleg omenjenih šestih predstav ponuja še eno, in sicer na malem odru slovensko praizvedbo vrtoglave komedije o ljubosumnem sumničenju v zakonski zvezi Skrivno oko sodobnega ameriškega pisca Stevena Dietza. Zrežiral jo bo hrvaški režiser Lary Zappia. Gledališče bo kot vsako leto namenilo eno predstavo tudi mlajšim gledalcem. Režiserka Katja Pegan bo z igralci pripravila Ostržka, ki ga je po znani povesti Carla Collodija priredil Ivo Svetina. Uprizoritev bo v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom in zato bo njena premiera septembra najprej v Kopru, nato še v Novi Gorici. Iz prejšnjih sezon se bodo zvrstile ponovitve Plešaste Pevke E. Ionesca, Barnesovih enodejank Ni tako slabo, kot zgleda, Celestine F. de Rojasa.Jet-nika druge avenije N. Simona, Beckettovega dela Konec igre InRuzzan-tejeve Muhce. Otroci pa bodo še uživali ob Vilinčku z lune B. Minolija in Kralju v časopisu M. Logarja. Za mlajše in najmlajše pa bo kot druga leta poskrbel tudi Amaterski mladinski oderPDG in Goriški vrtiljak. Mladi bodo naštudirali glasbeno predstavo Napačna leta, ki jo bo po motivih istoimenske igre Norme Šermet postavil na oder Emil Aberšek. Goriški vrtiljak pa se bo igrivo vrtel za otroke z onstran in tostran meje s svojimi šestimi pravljičnimi igricami v izvedbi slovenskih poklicnih in ljubiteljskih gledaliških skupin. V dodatnem programu PDG pa bosta dva operno-baletna abonmaja: mali in veliki. Prvi vključuje štiri predstave v izvedbi tujih operno-baletnih gledališč, drugi pa še dve predstavi slovenskih umetniških hiš. IK PIANISTIČNA ŠOLA V AJDOVŠČINI ČAR ČRNOBELIH TIPK OB 130-LETNICI TABORA GOST BORIS PAHOR DUH PIVŠKEGA TABORA ŠE VEDNO AKTUALEN Dvorec Zemono pri Vipavi je bil 2. julija prizorišče prvovrstnega glasbenega večera: s koncertom je ruski pianist in pedagog Igor Lazko izpolnil dolg, ki ga je imel do ajdovskih organizatorjev abonmajske sezone in glasbenega občinstva od lanskega decembra, ko je njegov nastop odpadel zaradi bolezni. S svojo naravnost osvajalno močjo in darežljivostjo je pianist iz sanktpetersburške družine priznanih glasbenikov, ki živi in poučuje v Parizu ter rad prihaja v naše kraje, med svojim klavirskim recitalom prevzel pozorne poslušalce s klavirskimi skladbami Bacha, Haydna, Beethovna, Mendelssohna, Schumanna ter v dodatku Čajkovskega in Chopina. Koncert je bil hkrati primeren uvod v mednarodno poletno klavirsko šolo, ki jo od 2. do 18. julija organizirata, šestič po vrsti, ajdovska glasbena šola, poimenovana po primorskem glasbeniku Vinku Vodopivcu, in krajevna Zveza kulturnih društev. Tečaj poteka že tretjič pod vodstvom Igorja Lazka. Njegov asistent je goriški rojak in pianist Miran Devetak. Na glasbeni šoli v prostorih Šaplovega hotela sredi Ajdovščine je na izpopolnjevanju dvaindvajset pianistov; od teh je večina Slovencev, štirje prihajajo iz Trsta, dva sta Francoza in ena udeleženka je Japonka. Tradicionalna koncerta za udeležence ob koncu tečaja bosta letos 16. t.m. v Idriji in 18. t.m. na dvorcu Zemono. Kot izreden koncertant, pronicljiv pedagog, privrženec ruske metodologije poučevanja, in organizator Igor Lazko neprestano kuje nove načrte in navezuje stike z glasbenimi vzgojitelji in pianisti, saj si močno prizadeva za vsestransko širitev žlahtne glasbene kulture. V ta namen predseduje pariškemu združenju Cantor in je hkrati pobudnik in mentor mednarodnega klavirskega tekmovanja Nikolaj Rubin-štein, ki privablja v Pariz mlade pianiste iz vsega sveta. Natečaj je plod uspešnih sodelovanj in stikov, ki jih je prof. Lazko skrbno spletel med glasbenimi ustanovami po Evropi in tudi izven nje. Zaradi Lazkove karizme in navezanosti na naše kraje so se pariškega natečaja že udeležili tudi nekateri primorski perspektivni pianisti in se preizkusili na zahtevni mednarodni ravni. Ajdovska poletna šola pa kot hvalevredna pobuda krajevne glasbene šole s ciljem izobraževati dobre in ustvarjalne glasbenike potrjuje dejstvo, daje na Primorskem želja po izpopolnjevanju klavirske igre velika. Ajdovski pedagogi zgovorno dokazujejo, da so zgledno usmerjeni v prihodnost: s tečaji in izbranimi koncerti spodbujajo v mladih glasbenikih veselje do glasbe in pa željo po spoznavanju lepega ter obenem bogatijo življenje ljudi v še vedno lepi in Slovencem dragi Vipavski dolini. IDE BREDA SUSIČ Kakšen kilometer daleč od Pivke, pod Knežakom, stoji ostanek gradu Kaleč. Sezidali so ga Steinbergi v 17. stoletju. Sivi grad in zeleno gričevje so bili kulisa za osrednjo prireditev, ki je zaključila niz proslav in pobud ob praznovanju 130-letnice pivškega tabora na Kalcu. 9. maja, to je dan, ko je leta 1869 potekal veliki shod slovenskih narodnih buditeljev, so člani odbora začeli proslavljanje obletnice, in to z praznikom občine Pivka. V okviru pobud je izšla publikacija Slovenska narodna zavest od Zedinjene Slovenije do samostojne Slovenije, ki jo je pripravil zgodovinar Davor Kamel in v njej zbral vse gradivo o taborskem gibanju, predvsem pa o pivškem taboru. Pripravil je tudi razstavo na isto temo. Izšla so tudi zbrana dela epskih pesmi Miroslava Vilharja, ki je bil gospodar grada na Kalcu. Vilharje bil poslanec v dunajskem deželnem zboru, narodno-prebudni delavec, ustanovitelj čitalnic, pesnik (nekatere njegove pesmi, ki jih je sproti uglasbil, so ponarodele, kot npr. Po jezeru, Rožic ne bom trgala, Zagorski zvonovi, Upa zelenela je...) in pa glavni pobudnik tabora na Kalcu. Prireditev ob 130-letnici tabora, ki je bila minulo nedeljo, so oblikovali glasbeniki, recitatorji, pevci in slavnostni govornik, pisatelj in publicist Boris Pahor. Pahorje bil v svojem govoru zelo kritičen do oblikovalcev naše polpretekle zgodovine, ki so v imenu inter-nacionalizma ravnali proti taborskemu duhu in proti idejam tistih, ki so se v prvem fašističnem obdobju in kasneje v boju proti okupatorju organizirali v bran narodnim vrednotam. Politika, ki so jo vodili v preteklem režimu, je ljudem odvzela smisel za narodno občestvo, je dejal Pahor. Posledice je občutiti še danes, ko smo sicer uresničili sen o samostojni državi, vendar meje te države niso več podobne onim, ki so jih imeli v mislih pobudniki taborov. Poleg tega sta slovenska država in javnost danes večkrat preveč brezbrižni za to, kar se dogaja takoj za njenimi mejami, v kulturnem prostoru, kije del širše Slovenije, zedinjene Slovenije, ki so si jo zamislili narodni buditelji iz prejšnjega stoletja. Pomen slovenstva, še posebno danes, ob vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo, je poudaril tudi častni pokrovitelj prireditve, predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik. 7 ČETRTEK 8. JULIJA 1 999 8 ČETRTEK 8. JULIJA 1999 TISKOVNO SPOROČILO NOVA MATURA TUDI NA NAŠIH ŠOLAH 115. PROTESTNI SHOD POKRAJINSKI SVET SSk O VOLILNIH IZIDIH IN MANJŠINSKIH PRAVICAH V sredo, 30. junija, je pod predsedstvom dr. Draga Stoke zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu. Na dnevnem redu sta bila ocena nedavnih volitev ter politični položaj v zvezi z zaščitnim zakonom in uveljavljanjem manjšinskih pravic. Glede evropskih volitev, piše v tiskovnem poročilu, ki smo ga prejeli, je bila poudarjena pravilnost izbire na osnovi manjšinske solidarnosti, ki se je udejanjala v volilni povezavi z Južnotirolsko ljudsko stranko. Glavni namen kandidature prof. Jožeta Pirjevca je bi la prav potrditev te manjšinske solidarnosti, ki se bo stvarno nadaljevala prek plebiscitarno izvoljenega evropskega poslanca v osebi glavnega kandidata Michla Ebnerja iz Bočna. Pri tem gre hkrati poudariti soliden osebni volilni uspeh slovenskega kandidata in njegovega programa, po katerem mora slovenska manjšina v Italiji igrati vlogo političnega subjekta tako v odnosu do Rima kot Ljubljane. Pokrajinski svet stranke je tudi podrobno analiziral volilne izide občinskih volitev, ki jih je zaznamovala znižana volilna udeležba. Kljub temu so se kandidati SSk na občanski listi Skupaj v Dolini prav dobro uveljavili, kar se pozna tudi v sestavi novega občinskega odbora. Tudi izidi v zgoniški občini, kjer je Slovenska skupnost nastopila samostojno, so nadvse spodbudni, ker odražajo njeno zavedno jedro kot del tamkajšnje stvarnosti, ki je ne krijejo druge politične sile. Določeno nazadovanje v glasovih v občini Re-pentaborgre pripisati več razlogom. Povsem pomlajena lista verjetno ni prepričala vseh tradicionalnih volivcev, vse- kakor pa predstavlja solidno jamstvo za prihodnost. Pri obravnavi političnega položaja je bilo v ospredju vprašanje ohranjanja oz. izboljšanja ravni zaščite manjšinskih pravic, začenši pri osnutku zaščitnega zakona, ki je te dni v središču polemičnih razprav v poslanski zbornici v Rimu. Stališča SSk do tega zakona so znana in znani so tudi njeni napori za njegovo izboljšanje. Daje potreben jasen in takoj uporaben zakon, dokazujejo zadnji dogodki okrog statuta tržaške pokrajine. Žal ugotavljamo, da se je doslej konkretno zoperstavil s formalnimi protipredlogi edinole svetovalec SSk Vremec. Stranka ga v tem odločno podpira in vabi še druge slovenske svetovalce, naj se uprejo brisanju statutarnih določil v zvezi s slovensko prisotnostjo na pokrajinskem ozemlju. Manjšinske pravice so že po naravi neodtujljive, zato njihovega priznanja ne moremo prepuščati razpoloženju trenutnih političnih večin na krajevni ravni, kot bi nekateri hoteli zakoličiti v zaščitni zakon. V zvezi z manjšinsko problematiko je bilo med razpravo ponovno poudarjeno, da mora stranka z največjo občutljivostjo slediti stvarnemu uresničevanju manjšinskih pravic, vključno s spodbujanjem ljudi, da sejih konkretno poslužujejo, piše še v tiskovnem poročilu SSk. ROMANJE NA GROB P. MARKA IZ AVIANA Do 20. julija je še čas za vpis na medškofijsko romanje treh Benečij na Dunaj na grob p. Marka iz Aviana ob 300-let-nici njegove smrti. Romanje bo potekalo od 11. do 13. septembra, cena pa znaša 440.000 lir (udeleženci bodo nastanjeni v hotelu s tremi zvezdicami). V nedeljo, 12. septembra, se bodo romarji tudi spomnili na isti dan leta 1683, ko je p. Marko igral bistveno vlogo v odločilni bitki proti Turkom. Informacije in program romanja dobite na uradu za romanja tržaške škofije, ul. Cavana 15, tel. št. 040 3185475, fax 040 302336, z urnikom od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1999-2000 (PREDVPIS) Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi abonenti lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 do 15. julija 1999 pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petro-nio 4, Trst. Gledališka blagajna bo v času vpisa odprta od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. Vse informacije dobite na telefonski številki 040 362542. Vsi, ki bodo izbrali poletni čas vpisa, si bodo lahko ogledali brezplačno eno izmed predstav izven abonmaja. Jesenski čas vpisa bo potekal do 15. do 30. septembra ter od 11. oktobra dalje. USTNI DEL DRŽAVNEGA IZPITA V POLNEM TEKU V petek, 2. julija, so se na naših šolah začele tudi ustne preizkušnje v okviru t.i. državnega izpita, kot se sedaj imenuje maturitetni izpit, ki vsebuje letos vrsto pomembnih novosti. v Tisti dan se je namreč začel ustni del izpitov na Trgovskem tehničnem zavodu Ziga Zois in na strokovnem zavodu Jožef Stefan, ki so se nadaljevali še v soboto in naslednji teden. V soboto, 3. julija, je prišla na vrsto prva skupina klasičnih maturantov liceja France Prešeren (na"klasični" so se izpiti končali v ponedeljek, 5. julija). V ponedeljek se je začel ustni del mature za dijake znanstvenega liceja France Prešeren, v torek pa so prišli na vrsto dijaki pedagoškega liceja oz. učiteljišča Anton Martin Slomšek. Kot znano, vsebuje reformirani državni izpit vrsto pomembnih novosti, ki bi morale po načrtih zakonodajalcev prispevati k izboljšanju znanja in odgovornosti pri dijakih, pa tudi k objektivnejše- mu presojanju s strani maturitetnih komisij. O teh novostih smo poročali v prejšnji številki našega lista, vendar jih bomo še enkrat na kratko obnovili. Tako so maturitetne komisije po novem sestavljene drugače, kot so bile v preteklosti. Kar polovico komisije sestavljajo notranji člani, kar bi moralo privesti do objek-tivnejšega preverjanja znanja kandidatov. Letos so dijaki pisali tri pisne naloge (namesto dveh iz prejšnjih let). Pri pisni nalogi iz slovenščine so dijaki lahko izbirali med raznimi tipologijami naloge, tretja naloga pa je bila pluridiscipli-narnega značaja. Pri ustnem delu izpita pridejo v poštev vsi predmeti (in ne le nekateri, kot v preteklosti), verjetno najbolj pozitivna novost pa je, da se izpit začne s pred- stavitvijo raziskovalnega dela oz. referata, ki gaje kandidat pripravil za to priložnost. Predstavitev referata je lahko tudi v multimedialni obliki. Tako smo lahko npr. na zavodu Zois prisostvovali predstavitvi raziskave kar s pomočjo računalnika (na sliki), preko katerega so člani komisije in občinstvo spremljali razlago. Med novosti gre omeniti tudi nov način ocenjevanja s točkami, ki se jim lahko prišteje tudi t.i. šolski kredit. Vrsta izzivov torej, ki so jih kandidati pričakovali s precejšnjo mero zaskrbljenosti, a na katere so se, po vsem sodeč, dobro pripravili. Tak je vsaj vtis po tistem malem, kar nam je uspelo slediti doslej. Za končno oceno pa bo treba počakati na zaključek izpitov. "EDINOST11 ZA RECIPROČNOST Družbeno-politično društvo Edinost je s 115. rednega mesečnega protestnega zborovanja, ki je bilo v nedeljo, 4. julija, na Velikem trgu v Trstu, naslovilo na italijanskega predsednika Ciampija poziv, naj poseže, da prepreči moralno in politično katastrofo, do katere bi prišlo, ko bi parlament odobril zakon za varstvo slovenske manjšine, ki ne bi zagotavljal ravni varstva, ki je predvidena v Posebnem statutu z dne 5. oktobra 1954 in za katero seje italijanska država obvezala s podpisom Posebnega statuta, Osimske pogodbe in Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin. Društvo Edinost v tiskovnem sporočilu tudi opozarja, daje že 2 7. junija 1947 v diskusiji v ustavodajni skupščini predsednik komisije za ustavo Meuccio Ruini izjavil, da dodelitev avtonomije s posebnim statutom deželi Furla-niji-Julijski Benečiji daje Italiji pravico, da zahteva od Jugoslavije poseben statut za področja, kjer živi italijanska manjšina, in se s tem izrekel za načelo recipročnosti pri varstvu manjšin. Za recipročnost seje izrekel tudi takratni italijanski premier Mario Scel-ba, ko je 5. okrobra 1954 predstavil v senatu isti dan podpisani Posebni statut in med drugim dejal, da je temelj sporazuma namreč recipročnost v ravnanju z manjšinama. V tem položaju, meni društvo Edinost, bi bilo sramotno ne spoštovati načela recipročnosti. USPEH TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA GLASBENIKA HARMONIKAR ADAM SELI ZMAGAL NA TEKMOVANJU V ERBEZZU Tržaško slovensko glasbeno ustvarjalstvo je pred nedavnim želo še en pomemben uspeh. Harmonikar prof. Adam Seli je namreč absolutno zmagal na 8. državnem tekmovanju harmonikarjev v kraju Erbezzo pri Veroni. Tekmovanje, na katerem je nastopilo veliko število harmonikarjev, je potekalo 26. in 2 7. junija in, kljub temu da je bilo državnega značaja, so se ga udeležili tudi kandidati iz tujine. Na koncu pa je komisija, ki ji je predsedoval Ger-vasio Marcosignori (častni član je bil tudi priznani harmonikar VVolmer Beltrami), podelila absolutno prvo mesto tržaškemu harmonikarju prof. Adamu Seliju. Prof. Seli je prejel absolutno število točk (100/100), poleg tega pa še denarno nagrado v višini 1.500.000 lir, ki jo je tržaški virtuoz delil z bolgarskim tekmovalcem. Adam Seli, ki je nastopil v kategoriji klasične glasbe, je ¥«V.t M T za to priložnost pripravil Scarlattijevo Sonato v E duru ter odlomke Bolgarskega zvezka priznanega ukrajinskega harmonikarja in skladatelja Vladimira Zubitskyjega. Seli-jevo izvajanje programa je bilo tehnično brezhibno dovršeno. Izrazita virtuoznost se je dopolnjevala s čistostjo zvokov. Adam Seli je zaključil študij harmonike leta 1997 na Glasbeni matici - šoli Marij Kogoj v Trstu ter istega leta diplomiral na konservatoriju Gioacchino Rossini v Pesaru, kompozicijo pa je med drugim študiral pri prof. Zanet-tovichu v Vidmu. Leta 1992 je od kfavirske harmonike prešel na rusko kromatično harmoniko bayan, znano po izredni zvočni barvitosti. Pri tem se je spoznal s svetovno znanim ukrajinskim harmonikarjem in skladateljem Vla-dimirom Zubitskyjem, ob ka- terem seje izpopolnjeval ter z njim tudi občasno koncertiral. Leta 1998 jez odliko prejel diplomo, ki jo je izdal konservatorij Modest Musorgskij v Ekaterinburgu v Rusiji. Seli je imel že vrsto odmevnih koncertov v Italiji in Sloveniji. Seveda je večkrat nastopil na Tržaškem, med drugim je bil med najpomembnejšimi nastopajočimi glasbeniki na Glasbenih srečanjih mladih v Rojanu. Prejel je tudi več priznanj, tako leta 1991 v Ajdovščini prvo nagrado, štiri leta kasneje pa v Mon-teseju pri Modeni absolutno vsedržavno nagrado za harmoniko. S šolskim letom 1998-99 j e med drugim začel poučevati v okviru eksperimentalnega programa za glasbo na srednji šoli Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu v Trstu. Sicer bodo imeli ljubitelji glasbe in harmonike priložnost se srečati s tržaškim virtuozom v petek, 9. julija. Tisti dan bo namreč Adam Seli imel celovečerni koncert na občinskem dvorišču v Doberdobu z začetkom ob 21.15. Vsekakor naj ob tem izredno važnem dosežku prejme prof. Adam Seli čestitke tudi s strani našega časopisa. TRŽAŠKA KRONIKA PESTER SPORED TABOROV SZSO-STS TUDI LETOS BODO STEKLI TABORI TRŽAŠKIH SKAVTOV MATJAŽ RUSTJA Slovenska zamejska skavtska organizacija je že izoblikovala vse poletne tabore, pred odhodi ostajajo nedorečene le malenkosti, ki jih urejujejo posamezniki. Delovni sestanki dolgo v noč so obrodili sadove, ki jim vsako vodstvo tabora želi čimslajšo zrelost. "Tabor daje možnost, da člani polno zadihajo skavtizem. Med letom sicer spoznavajo skavtske veščine in spretnosti na tedenskih sestankih, raznih tečajih in izletih. A tabor je nekaj čisto drugačnega: to sta dva tedna popolnega stika z naravo, pustolovskih iger, življenja v skupnosti, petja ob tabornem ognju. Mislim, da samo skavtizem lahko ponudi take "alternativne počitnice", ki te nedvomno veliko obogatijo in obenem navdušijo za nadaljevanje skavtskega stila življenja." Tako torej Matejka Bu-kavec- Navihana antilopa, načelnica tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije. Vlivanje navdušenja in odkrivanje lepot skav-tizma sta vsakodnevna cilja voditeljev najmlajših članov organizacije, t.j. volčičev in volkuljic, ki bodo letos taborili v Begunjah pri Cerknici. Približno 45 malčkov, doma od Milj do Devina, bo taborilo ob vznožju Slivnice, v osrčju zaraščenega gozda. Tudi rdeča nit tabora bo temu primerna, saj bodo spoznavali like iz knjige džungle (ali vzgojne poti volčičev in volkuljic, ta se vije prek narave do človeka in duhovnosti). Od 30. julija do 8. avgusta bo taboru načelovala Breda Sosič - Prizadevna želva: "Na taboru se združujejo različne osebnosti. Voditelj jih je med letom odkrival in poudarjal skrite talente, na taboru pa jih lahko kujemo in bolje skrbimo zanje. Čeprav se lahko zdi, da na taboru ni časa za to, se moramo potruditi, da v vsakem trenutku uspemo odpreti srce in enostavno poslušati!" Klic Cerkniškega jezera, vil vodovja in duhov matere Slivnice pa so poslušali tudi izvidniki in vodnice (11-16 let). Celotna veja izvidnikov in vodnic se je odločila, da bodo letos vse štiri čete, ki jo sestavljajo, taborile skupaj na razprostranem travniku ob gozdu in vodi, kjer bodo v avgustu taborili najmlajši. "Pogoji so res enkratni, obkroža nas bogata narava in upamo, da bomo posredovali taborečim čimveč izkušenj in doživetij. Letos bo izvidnikov in vodnic kar 60", je dejala načelnica tabora Roberta Sulini - Vedra lisica. Ta tabor pa ima še štiri podnačelnike, vsakega pač za eno četo. Program tabora (od 18. do 30. julija) je razdeljen na skupne dejavnosti za vse štiri čete in na dneve, ko bo četa sama poskrbela za program. Glavni cilj tabora pa je želja, da bi vsi zaživeli po skavtsko, da bi v polnosti okusili skavtizem. Na taboru bo seveda več dni duhovni vodja skavtske organizacije g. Tone Bedenčič. Pripravlja pa se tudi slovesna maša, saj bo letos g. Bedenčič praznoval 25. poletje s tržaškimi skavti. Noviciat 1. in 2. stega bo odšel 15. julija na potovalni tabor, ki se bo vil po cerkljanskem in idrijskem pogorju vse do 20. julija. Načelovala mu bo Alenka Štoka - Radovedna antilopa, hojo in doživljanje narave pa bo osmislil in obogatil duhovni vodja g. Zvone Štrubelj. Šestnajstletniki 3. in 4. stega ali, bolje rečeno, noviciat Carpe diem klana se odpravlja v soboto, 24. julija, v bohinjsko in triglavsko visokogorje, potovalni del tabora bo kronal seveda vzpon na Triglav. Stalni del (do 1. avgusta) pa bo tudi ta skupina preživela v Begunjah pri Cerknici. "Potovalni del noviciata predstavlja višek enoletnega "spoznavanja" in grajenja nove skupnosti. Obenem je to začetek poti, ki se nato nadaljuje v klanu. Na to pot nas vodita želja po novem in neznanem ter zavest, da hodimo proti skupnim življenjskim ciljem." (Tako učitelj noviciata Niko Tul - Glasbeni kobra.) Pa še zadnja dva tabora SZSO-STS. To sta tabora obeh klanov: "kraškega" Kras'n klana in "mestnega" Carpe diem klana. Štefan Pahor - Zviti leopard, klanovodja in torej načelnik tabora Kras'n klana je dejal, da "bo letošnji potovalni tabor nekaj posebnega. U-deleženci klanovci bodo morali odkrivati sproti načrtovano pot. Vse skupaj naj bi iz-gledalo kot neke vrste lov na zaklad. S tem taborom bi želel preizkusiti nov način, po katerem se mora klanovec odločiti za pot dneva, se pred tem usesti in pogledati v karto. Odkrivati pa mora še okolje, prek katerega potuje." V "neznano" gredo klanovci 18. avgusta, (upajoči) pa jih pričakujemo spet v Trstu 26. avgusta. Od 20. julija pa bo na poti klan, za katerega si načelnik tabora Franc Biancuzzi - Zamišljeni nosorog želi predvsem to, "da bo vsak izmed nas na taboru predvsem bolje spoznal samega sebe. Naš letošnji cilj potovalnega tabora Carpe diem klana 1999 je zgraditi močno skupnost prek močnih trenutkov v naravi." Pot klana se bo vila po sledovih slovenske transverzale od Maribora do Slovenske Bistrice, kjer bo stalni del. Do zastavljenih ciljev pa bo klan vihtel prek pogovorov o služenju bližnjemu, o veri in krščanstvu, o družbenopolitični izbiri in seveda tisti skavtski. Pa še popotnica načelnika SZSO-STS Mitje Ozbiča - Vztrajnega bobra vsem šestim taborom, ki jih letos organizira ta del SZSO: "Od skavtskih taborov si pričakujem, da bodo dali našim članom predvsem novega zagona in navdušenja ter ljubezni do skavtskih vrednot. Želeli bi, da bi predvsem starejše člane in mlade zdramili iz otopelosti, v katero jih poriva današnja prebogata družba. In da bi živo in v polnosti zaživeli naravo, preprosto življenje ter pozornost do bližnjega." DOŽIVETO ROMANJE ZGONISKI ZUPLJANI SO SE ODPRAVILI NA KUREŠČEK Zgoniška župnija je v soboto, 26. junija, pripravila romanje na Kurešček nad Igom pri Ljubljani. Romarjem iz Zgonika so se pridružili še nekateri iz sosednjih vasi. Že zjutraj nas je pozdravilo sonce in ves dan je potekal v objemu sončnih žarkov. Na poti v avtobusu nam je župnik g. Jože Markuža predstavil to božjo pot, ki je posvečena Mariji Kraljici miru. Kurešček, ki je znan že od turških časov, ko so na višini 833 m goreli kresovi kot znamenje pred nevarnostjo, je v zadnjem desetletju spet oživel. Ko je prenehala turška nadloga, so na gori zgradili cerkev na čast Kraljici miru. Obnovljeno cerkev je posvetil 17. julija 1889 ljubljanski knezoš-kof, kasneje kardinal Jakob Missia. Marca 1942. leta so cerkev zažgali partizani, ostali so samo zidovi in zvonik, le-tega so neznanci leta 1970 zažgali in minirali. Čas je prekril zidovje z goščavo, drevesi in pozabo. Šmavrski duhovnik, močno preizkušen v življenju in veri, o. France Špelič, je začel med molitvijo dobivati sporočila, ki so neposredno spodbudila obnovo Marijine cerkve na Kureščku. Najprej je dobil navodilo v Medjugorju 9. decembra 1989: "Obnovite molitev na pozabljenem in zapuščenem kraju!" V pogovoru z duhovnikom J.R. jeiz-vedel, da bi to lahko bil Kurešček, kjer seje nekoč častila Marija, Kraljica miru. Med molitvijo v župnijski kapeli 29. januarja 1990 je prejel ponovno naročilo: "Pojdite na Kurešček. Ostanite mi zvesti! Kraljica miru sem!" Med sveto mašo 10. februarja 1990 v zapuščenem svetišču je dobil potrdilo o pravilni izbiri kraja. S pomočjo okoliških vernikov in z darovi številnih obiskovalcev so se začela obnovitvena dela. Obnova je skoro čudežno napredovala, tako da je lahko ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar 30. avgusta 1992 že blagoslovil cerkev. Ob tej priložnosti so v procesiji slovesno prinesli kip Marije, Kraljice miru iz župnijske cerkve v Želimljah, kamor so ga verniki odnesli, da bi ga zavarovali. Z avtobusom smo prispeli do Romarskega doma, od tod do vrha so se nekateri pe-Ijali s kombijem, drugi pa smo ob postajah križevega pota opravili najprej križev pot in prispeli v lepo prenov- ljeno cerkev. Občuteno sveto daritev sta opravila župnika s Proseka in Žgonika. Petje je na orglah spremljal g. Tone Kostnapfel. Krajevni župnik nam je spregovoril o cerkvi in Marijinem češčenju. V Romarskem domu smo imeli kosilo. Po oddihu smo se spustili do Ljubljanskega barja in naprej do Ljubljane, kjer smo obiskali cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Od tod smo se odpeljali na ogled Cerkniškega jezera na Notranjsko. Obiskali smo tudi etnološko razstavo in muzej Jezerski hram, kjer je domačin s svojo prizadevnostjo in delom uredil nekaj posebnega s prikazom žive makete Cerkniškega jezera. To je v Dolenjem jezeru. Od tod smo se peljali še v Dolenjo vas, kjer so nas pogostili pri "Kontra-bantarju". Veseli in zadovoljni ter polni lepih vtisov in doživetij smo se srečno pozno zvečer vrnili na svoje domove. ----------- JM OBVESTILA MOSP OBVEŠČA., da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade Izola 99 (organizira ZKS). Od 25. julija do 1. avgusta 1999 v Izoli. Program: športni del (plavanje, športne igre, plesne vaje), družabni del (plesni večeri, družabni večeri, izlet), izobraževalni del (predavanja in pogovori v skupinah 0 odnosih med fanti in dekleti in o človekovih pravicah, ustvarjalna delavnica) in duhovni del (aktivno krščansko življenje). Cena vključuje polni penzion, nočitve (skupna ležišča), enodnevni izlet, plesne vaje, material za ustvarjalno delavnico. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. št. 040 370846, od ponedeljka do petka od 9. do 1 7. ure. MOSP OBVEŠČA, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade Dnevi športa pod šotori (organizira Mavrični most mladih). Od 12. do 18. julija v Luciji pri Portorožu. Program: športne in vodne aktivnosti. Spanje pod milim nebom ali v šotorih na vrtu župnišča v Luciji. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. št. 040 370846, od ponedeljka do petka od 9. do 1 7. ure. MOSP OBVEŠČA, da so na razpolago informacije o potovanju Španija '99 - Od Katalonije do Galicije (organizira ZKS). Od 30. julija do 10. avgusta. Končni cilj bo San-tiago de Compostelain udeležba na mednarodnem srečanju mladih, ki bo potekalo v duhu svetovnega dneva mladih. Na poti: ogled Barcelone, Madrida in Lurda. Cena vključuje prevoz z avtobusom in štiri polpenzio- I ne. Informacije: MOSP, ul. Donizetti 3, Trst, tel. št. 040 1370846, od pon. do pet. od 9. do 1 7. ure. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta v Domu blagrov se bodo začele v torek, 17. avgusta, ob 9. uri, končale pa v ! četrtek, 19. avgusta, ob 18. uri. Vodil jih bo jezuitski pater Franc Cerar. Prijavite se lahko na tel. št. 040 299409 in 040 220332. PRODAM LEK) poročno obleko z dolgimi rokavi, plahto iz volne merinos in štiri blazine. Zainteresirani naj telefonirajo na številko 040 830440. DAROVI ZA KARITAS v Ajdovščini: B.S. 20.000 lir; N.N. 25.000 lir; N.N. 30.000 lir. SV. IVAN, Trst: za obogatitev praznika našega patro-na sv. Ivana prispeva Pohištvo Koršič domačim društvom 1.100.000 lir. ČESTITKE 1. avgusta bo v Denverju (ZDA) praznoval 80. rojstni dan MARTIN GLOBOČNIK po vojni učitelj in profesor na naših šolah, igralec pri Radijskem odru in pri Slovenski prosveti v Trstu, nato profesor na višji šoli v Denverju. Vse dobro, zlasti božjo pomoč, mu želijo MARTELANČEVI APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA vabi v nedeljo, 11. julija, na CIRILMETODOVO NEDELJO NA VEJNI Sodelovali bodo novomašnik Lorenzo Magarelli ter zlatomašniki Franc Govekar, Rado Šonc in Dušan Jakomin. Ob 17.30 bo slovesno somaševanje, nato bo sprevod k oltarju solunskih bratov in počastitev relikvij sv. Čirila. Sodeluje zborZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Zaželene so narodne noše ter skavtinje in skavtje. KONEC JULIJA V MIRAMARSKIH KONJUŠNICAH ODPRLI BODO RAZSTAVO O VZHODNIH KRISTJANIH Konec meseca julija bodo v bivših konjušnicah mira-marskega gradu, ki so že gostile vrsto odmevnih in visoko kakovostnih razstav, odprli veliko razstavo z naslovom Kristjani z Vzhoda. Šlo bo za prikaz umetniških dosežkov, ki so nastali v prejšnjih stoletjih v vzhodnem krščanskem oziroma pravoslavnem svetu. V glavnem bodo razstavljene umetnine iz Romunije, Bolgarije, Srbije in Grčije. Pobudo, ki jo prireja tržaška občinska up- j rava skupaj z drugimi ustano-: vami, so predstavili 30. junija ! v Rimu, z njo pa se hočejo prireditelji tudi oddolžiti srbsko j in grško-pravoslavni skupno-; sti v Trstu, ki sta nudili po-I memben doprinos h gospodarskemu in kulturnemu razvoju našega mesta. Razstavo bodo, kot že rečeno, odprli konec julija, na uradnem odprtju pa je predvidena tudi prisotnost italijanskega ministrskega predsednika Massima DAleme. 9 ČETRTEK H. JULIJA 1999 GORI S K A KRONIKA POMEMBEN DOKUMENT RACIONALIZACIJA SOL RESOLUCIJA ZAVODNEGA SVETA ŠOLE TRINKO 10 ČETRTEK 8. JULIJA 1999 Zavodni svet srednje šole Ivan Trinko v Gorici je na svoji redni seji dne 30.6.1999 ponovno vzel v pretres vprašanje vertikal izacije oddelka srednje šole v Doberdobu in soglasno ugotovil: 1) da so se vse šolske komponente že pred sprejetjem sklepa pokrajinske konference z dne 23.12.1998 izrekle za ohranitev avtonomne srednje šole Ivan Trinko z oddeljenimi razredi v Doberdobu, in sicer iz didaktično-pedago-ških razlogov: vertikalizacija samo treh razredov s tako nizkim številom učencev se zdi, še posebno v prvi fazi eksperimentiranja nove oblike šolskega ustroja, skrajno tvegana in neprimerna; 2) da je večina učnega o-sebja v službi na tem oddelku zaposlena z začasno delovno pogodbo in ima zaradi tega majhno možnost delovne kontinuitete; 3) da bi morebitna odcepitev oddelka od glavnega sedeža v Gorici prav gotovo pretrgala bogato dolgoletno skupno načrtovanje na ravni srednješolskega izobraževanja, ki je bilo uspešno predvsem zaradi obojestranskega pretakanja informacij ob soočanju vzgojno-didaktičnih izkušenj. V tem trenutku bi tak poseg bil hud udarec za edino slovensko srednjo šolo na Goriškem; 4) daje t.i. vzgojno-didak-tična kontinuiteta med pred-šolsko-osnovnošolsko in srednješolsko vzgojo, ki jo predvi- devaMOšt. 339 z dne 16.11. 1992, kontinuiteta, na katero 1 se sklicujejo zagovorniki ver-tikalizacije v Doberdobu, možna tudi brez združitve vseh treh stopenj obveznega šolanja, saj je to samo vprašanje dobre volje, dogovarjanja in sodelovanja vseh tistih, ki so na teh stopnjah odgovorni za načrtovanje; 5) da je v pristojnosti političnih organov (občin in pokrajinske konference), da izbirajo med raznimi možnimi rešitvami, kijih predlagajo šolske komponente. Predlagano vertikalizacijo oddeljenih razredov v Doberdobu so zagovarjali le predstavniki krajevnih ustanov, medtem ko so se vse šolske komponente (profesorski zbor, izvoljeni starši v razredne svete, prejšnji zavodni svet in naknadno tudi Sindikat slovenske šole) izrekle skoraj vse soglasno za ohranitev avtonomije, ker je bil predlog o vertikalizaciji oddeljenih razredov v Doberdobu neutemeljen in ni bil sprejet v smislu 4. členaOPRšt. 233 z dne 18.6.1998 ter sklepa Deželnega odbora št. 3089 z dne 23.10.1998 točka 2.2 in2.3. Zavodni svet zato pričakuje, da vse politične komponente, ki sestavljajo pokrajinsko konferenco, predvideno po OPR 233/1998, ponovno preučijo zadevo in odločijo ' zavestno in v smislu zakona, upoštevajoč želje in zahteve uporabnikov šolske mreže. STOLNI KAPITELJ ZAPOLNJEN NOVI KANONIKI Pred dnevi je goriški nadškof - apostolski administrator p. Anton Vital Bommarco podpisal dekret o imenovanju novih članov stolnega kapitlja v Gorici. Tega sestavlja po pravilih dvanajst članov, sedaj je pa bilo nekaj mest prostih. Poleg tega je prišlo tudi do nekaterih notranjih zamenjav. Novi goriški kanoniki so naslednji: Cvetko Žbogar (na sliki), voditelj slovenske du-hovnije v Gorici (z naslovom sv. Pavlina Oglejskega); Ser-gio Ambrosi, stolni župnik in mestni dekan v Gorici; Lucia-no Moschion, nekdanji župnik v kraju Strassoldo. V notranjem smislu je postal sedaj kanonik sholastik msgr. Ber-totti, mesto kanonika peni-tencijarija pa je po odpovedi msgr. Humajja prejel msgr. Moschion. Častni kanonik stolnega kapitlja pa je postal prof. Luigi Pontel, sedanji ravnatelj jezikovnega liceja Pao-linodAquileia. Msgr. Cvetko Žbogarje bil doglo vrsto let zaposlen v nekdanjem Malem semenišču, nato pri sv. Roku. Kasneje je po odpovedi msgr. Franca Močnika prevzel vodstvo slovenske duhovnije v Gorici. O- 1 benem je bil tudi vrsto let katehet na slovenskem učiteljišču Simon Gregorčič. Vedno je rad pomagal in še pomaga pri potrebah slovenskih vernikov v Gorici, kot so npr. slovenske maše na Placuti ali pri kapucinih. Pred kakim letom je novi kanonik slavil svojo zlato mašo. Novemu slovenskemu kanoniku izrekamo prav prisrčne čestitke. Poleg njega so sedaj s slovenske strani v stolnem kapitlju še kanoniki mon-sinjorji Franc Močnik, Kazimir Humar in Oskar Simčič ADMINISTRATIVNI SEDEŽI GORIŠKIH ŠOL HARJET DORNIK Zadnje dejanje v racionalizaciji italijanskega šolstva je preureditev administracije šol. Iz vročega šolskega kotla je minister postregel s težko prebavljivim grižljajem za številne šole, ki se bodo morale svoji dolgoletni tradiciji ali masovnemu obsegu navkljub odpovedati odslej svoji celovitosti in poiskati administrativno sožitje z drugimi. Združevanje je bilo boleče, saj so zavodi z večdesetletno zgodovino krepko negodovali. Odločna ministrska roka je vsako upiranje dokončno premagala in šole so se morale vdati strogim rimskim merilom. Ukrepi so lebdeli v zraku že nekaj let, s prihodnjim šolskim letom pa se bodo dokončno uresničili. Vsak administrativni sedež bo imel skupno tajništvo in po enega ravnatelja, ki bo nekakšen mana-ger novih šolskih stvarnosti. Njegova funkcija bo ustrezno ovrednotena tudi z novo delovno pogodbo. Na posameznih šolah bo seveda imel ob strani pomočnike. Kako mu bo uspelo izpeljati to nalogo, pa je drugo vprašanje. S1. septembrom se bo torej spremenila tudi administracija goriških šol. Če se o- mejimo na mestne šole, je slika naslednja. Skupni administrativni sedež klasičnega liceja Alighieri, znanstvenega Ducadegli Abruzzi in učiteljišča Slataper bo na italijan-j skem klasičnem liceju; sedež tehničnega industrijskega zavoda Galilei, trgovskega tehničnega Fermi in zavoda za geometre Pacassi bo na ITI-ju; sedež tehničnega zavoda za socialne dejavnosti DAn-nunzio in umetnostnega Fabiani bo na prvem; sedež poklicnih zavodov za trgovske dejavnosti Cossar in za indu-! strijo in obrt Da Vinci bo na 1 italijanski trgovski šoli. Vodstvo osmih italijanskih mestnih osnovnih šol in petih vrtcev prevzameta dva ravnatelja in dve tajništvi, Frinta in Ferretti, sedež nižjih srednjih šol Ascoli in Favetti bo na prvi, nižja srednja šola Locchi pa ostane samostojna. Spremembe so neizogibno, a v manjši meri, prizadele tudi nas. Za slovensko središče višjih srednjih šol sta obveljala dva pola, licejski in tehnični. Klasični licej Trubar in učiteljišče Gregorčič (ki se I je preosnovalo vznanstveno-tehnološki in družboslovni licej in čaka le še uradno potrditev) bosta imela zaenkrat administrativni sedež na uči- PRVA DELOVNA SEJA SEJA SLOVENSKE KONZULTE Prejšnjo sredo seje na svoji prvi delovni seji sestala kon-zulta za vprašanja slovenske manjšine na goriški občini. Seji je predsedoval predsednik dr. Damjan Paulin, ki je v uvodu iznesel nekaj predlogov za program dela tega posvetovalnega organa goriške občinske uprave v novem mandatnem obdobju. Sem spadajo predvsem vprašanja slovenskih šol, nato pa priprave na proslavo 1000-letnice Gorice. Poleg tega spada v program še sprememba mestnega regulacijskega načrta. Taje predvsem spet oškodoval slovensko zemljo na štan-dreškem območju, kar je treba preprečiti. V debati so sodelovali številni člani konzulte in s tem doprinesli svoj delež k oblikovanju mnenj konzulte same. Slovenska konzulta se bo spet sestala v prvih jesenskih mesecih. Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere članke objavili prihodnjič./ured. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1999-2000 (PREDVPIS) Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi abonenti lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 od 5. do 15. julija pri blagajni Kulturnega doma, ul. Brass 20, Gorica. Gledališka blagajna bo v času vpisa odprta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Vse informacije dobite na telefonski številki 0481 33288. Vsi, ki bodo izbrali poletni čas vpisa, si bodo lahko ogledali brezplačno eno izmed predstav izven abonmaja. Jesenski čas vpisa bo potekal do 15. do 30. septembra ter od 11. oktobra dalje. teljišču, saj klasični licej nima stalnega ravnatelja. Tehnični pol pa je de facto že urejen, saj imajo poklicni zavod za trgovske dejavnosti Cankar, trgovski tehnični zavod Zois in državni industrijski tehnični zavod, ki naj bi se poimenoval po Juriju Vegi, že nekaj let skupni sedež na poklicnem trgovskem oddelku pod vodstvom enega samega ravnatelja. Osnovna šola O. Župančič bo administrativni sedež tudi vrtcev v ul. Broloin ul. Fa- biani, vrtcev in osnovnih šol v Štandrežu, Pevmi, Števerjanu in Krminu. Osnovna šola R Vo-ranc v Doberdobu pa bo sedež tudi tamkajšnjega vrtca ter vrtcev in osnovnih šol v So-vodnjah, na Vrhu invRonkah. Nižja srednja šola I. Trinko z oddeljenim sedežem v Doberdobu naj bi ostala avtonomna pod vodstvom lastnega ravnatelja kot doslej. Priznati moramo, daje šolski skrbnik upošteval mnenje SSŠ in potrdil za nas najugodnejše rešitve. Sola torej spreminja svojo podobo, pojavljajo se drugačne dinamike in nove figure in izginjajo stare, med temi tudi sam podpisnik zadnjega dejanja racionalizacije, šolski skrbnik. IN MEMORIAM DAVORIN PELICON Nenadna smrt zaradi krute bolezni je iz naše srede iztrgala Davorina Pelicona, plemenitega in prijaznega moža in očeta, dejavnega in darežljivega na vseh področjih javnega življenja v domačih Sovod-njah in na Goriškem. Kot podjetnik in lastnik tiskarne skupaj s sodelavcem Romanom Cevd-kom je zgledno nadaljeval tradicijo slovenskih goriških tiskarskih mojstrov. Nad štirideset let je spremljal in bil v vodstvu nogometnega društva So-vodnje; zaradi zaslug v športu je letos pomladi prejel laskavo priznanje italijanske nogometne zveze, prvi med zamejci. Bil je priljubljen med mladimi; rad je spregovoril o športu, znal pa je tudi strokovno in hkrati s srcem opisati odlike tiskarskega dela. Kot odbornik najprej in nato podpredsednik je spremljal delo in rast domače posojilnice, bil je predan vaškemu kulturnemu društvu in zagnan pobudnik in podpornik kulturnih in družabnih prireditev. Zaradi vsega tega je močno zazijala praznina, ki jo zapušča za sabo. Med pogrebno mašo, ki jo je daroval sovodenjski župnik Marjan Markežič ob somaševanju šestih duhovnikov, potem ko so užaloščeni ljudje do zadnjega kotička napolnili vaško cerkev in je prav tako ogromna množica tihih ljudi spoštljivo čakala pred cerkvenim pragom, smo poslušali pomembne župnikove besede: "Ko govorimo o smrti, smo ljudje podobni otroku ob koncu prvega razreda osnovne šole. Pozna abecedo, lahko tudi tekoče bere, ne zna pa še prav povezovati besed in razvozlati njihovega pomena. Predvsem pa ne znamo najti odgovora na zakaj, zakaj umreti pri 58 letih. Popoln odgovor na ta zakaj bomo dobili šele v Bogu, v večnosti. Rajni Davorin ga že pozna. Zato si gotovo želi, da ga tudi mi iščemo in najdemo pri Bogu. Njegova beseda, njegov zgled nam želita pomagati, da bi vsaj sprejeli to preizkušnjo, če je že ne moremo spremeniti ali do konca razumeti. Bog nas hoče opogumiti s svojim upanjem in tolažbo... V človeški nemoči se večkrat, tudi te dni, sprašujemo: zakaj Davorin? Zakaj on, še poln življenja in načrtov? Ne pozabimo, da za sajenje in se- janje tudi mi vsi izbiramo le najboljša semena. Davorin je v svojem plodnem življenju sejal veliko dobrega... Vsi, ki smo Davorina videvali zadnje dni življenja, smo lahko ugotavljali, kako je telo dobesedno ugašalo, toda iz oči je sijala energija duha, ki mu je pomagala, da je postal tudi pripravljeno seme za božjo njivo, saj je po prejetih zakramentih lahko skupaj z družino molil tudi Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji... V tem trenutku bi rad podčrtal njegovo zvestobo dani besedi in pripravljenost pri premagovanju ovir in težav posebno v tiskarni, ko smo vedno lahko slišali njegovo že pregovorno zagotovilo: Ni problema! Za vse nas res ni bilo problema, njegovo zdravje pa je zaradi tega gotovo marsikaj utrpelo. Zato smo sedaj vsi mi na vrsti, ko bo treba zapolniti njegovo praznino na vseh področjih njegovega zemeljskega udejstvovanja - ne le, da rečemo ni problema, ampak da probleme tudi rešujemo, kot nam je dal zgled rajni Davorin. Predvsem pa smo povabljeni, da za pokoj njegove duše še naprej prosimo Boga, družini pa izkažemo človeško in božjo bližino." Na sovodenjskem pokopališču, kamor se je zgrnila velika množica poslednjih Davorinovih spremljevalcev, so ob odprtem grobu zapeli krajevni zbori in hvaležne besede izrekli nekateri pokojnikovi sodelavci. Gospe Silvi, Ediju, Eriki, pokojnikovi sestri in svakinjam z družinami, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem izrekamo iskreno sožalje v imenu vseh sodelujočih pri Novem glasu in Goriški Mohorjevi. Posebno hvaležnost Davorinu bodo v srcu hranili med nami predvsem tisti, ki so z njim tudi kdajkoli sodelovali. ---------IDE PRAZNIK NARODNOZABAVNE GLASBE PO FESTIVALU STEVERJAN '99 Med Borovci v Števerjanu je bilo ob koncu prejšnjega tedna, ob 29. festivalu narodnozabavne glasbe Števerjan '99, vse živo. Prizadevanja članov društva F.B. Sedej so bila poplačana, kar pomeni velik uspeh za celo vas in samozavest njenih prebivalcev. V petek in soboto, 2. in 3. julija, je potekal tradicionalni tekmovalni del festivala, ki predstavlja za glasbene skupine pravo preizkušnjo, za organizatorje pa izziv. Tokrat se je pomerilo 28 prijavljenih ansamblov. V nedeljo popoldne pa so bili pred ogromno množico ljudi iz Goriške, Tržaške in Slovenije, ki so se medtem v vročem poletnem popoldnevu tudi naslajali ob dobrotah bogato obloženih kioskov, razglašeni zmagovalci letošnje prireditve. Nagrado za najboljši ansambel festivala je prejel ansambel Ekart iz Starš, nagrado občinstva ansambel Vesna in Vlasta s prijatelji, za najboljšo vokalno izvedbo Šaleški fantje iz Velenja, za najboljšo izvedbo kvinteta Mikola iz Škofje vasi, za najboljšo izvedbo tria Lipovšek iz Velenja, za najboljšo melodijo Bobri iz Brezovice, za najboljšega debitanta Mladi Dolenjci iz Jurne vasi, za najboljše besedilo Vera Šo-linc za pesem Le ena je misel. Kot nam je po festivalu pove- ZAPUSTIL NAS JE STOJAN PERŠIČ Števerjansko javnost in širše zamejstvo je kot blisk pretresla novica o nenadni smrti domačina Stojana Peršiča, ki je v nedeljo zvečer preminil v prometni nesreči pri Ljubljani. Pokojni Stojan je bil doma iz Ozeljana pri Šempasu, v števerjansko skupnost pa seje po poroki z domačinko Nado Gravner 1.1970 kar hitro vključil in rad sodeloval v vaškem kulturnem in verskem življenju. Veliko moči je že vrsto let posvečal skupnosti invalidov in bolnikov iz Slovenije, za katere je skrbela s. Mihelangela Maraž. Tudi po njeni smrti sta z ženo nadaljevala stike z invalidi. Lansko jesen sta bila tudi pobudnika srečanja invalidov in bolnikov iz Slovenije v Števerjanu. V Sloveniji sta prek skupnosti invalidov navezovala veliko prijateljskih stikov. Tako sta se z ženo prejšnjo nedeljo tudi u-deležila nove maše družinskega prijatelja v Zagorju ob Savi. Zal ju je med vrnitvijo čakala na cesti, ki iz Zagorja pelje proti Ljubljani, huda nesreča, ki je terjala življenje 63-letne-ga Stojana, žena pa je zado-bila hujše poškodbe. K zadnjemu počitku bo pok. Stojan pospremljen v četrtek, 8. julija, ob 17.30 izšte-verjanske župnijske cerkve. dala tajnica društva Sedej Franka Padovan, je bilo delo dveh komisij zahtevno; sploh pa so bili organizatorji zelo zadovoljni s kakovostno stopnjo letošnjega festivala. "Vse je steklo kot po olju, že razmišljamo na jubilejni 30. festival leta 2000." Nekaj vprašanj smo postavili tudi predsedniku društva Mihaelu Corsiju (na sliki), ki je povedal marsikaj zanimivega. Kako bi ocenil letošnji festival? Letošnja izkušnja je bila zaradi dobrih ansamblov, njihovega števila in ne nazadnje zaradi množične udeležbe o-biskovalcev zelo dobra. Organizacija je delovala dobro, zapletov ni bilo. Želim se zahvaliti vsem organizatorjem, pokroviteljem in gostom festivala Števerjan '99. Kaj misliš, da ti bo najbolj ostalo od letošnjega festivala? Mislim, da bodo ostali neizbrisni v mojem spominu zlasti družabni trenutki po uradnem delu dveh tekmovalnih in finalnega večera. "Neuradno" seje prireditev nadaljevala pri buffetu, kjer smo peli in kramljali še dolgo v noč. Sta fotografska t~azstava in pokušnja vin uspeli? Razstave domačih ustvar-jalcevvokviru festivala imajo iz leta vedno večji uspeh. Domači umetniki znajo vdihniti v svoje stvaritve nekaj osebnega, vanje vlagajo tudi veliko truda in ljubezni. Tako je bilo tudi letos s fotografsko razstavo Silvana Pittolija. Opazili smo, da so obiskovalci po glasbenem delu prav radi obiskali tudi razstavo. Zato bomo s pobudo gotovo nadaljevali. Glede pokušnje vin bi se rad zahvalil kmetom in vinogradnikom; ti so nam poklonili svoje vino in tako omogočili brezplačno pokušnjo gostom. Gre za pravo promocijo briških vin, kjer se lahko predstavijo tudi mlajši in manj znani vinogradniki, naši domačini in pa proizvajalci z one strani meje. Za nas je pomembno, da tudi v domačem okolju pokažemo, kako dobre proizvajalce vin imamo. IZLET UDELEŽENCEV POLETNEGA CENTRA IN DRUŽIN TRENTARSKE DOGODIVŠČINE MIRJAM BRATINA V okviru delovanja poletnega centra Srečanja 1999 je bil na programu tudi izlet v prelepo dolino Trente. Izletu so se pridružile tudi nekatere druge družine. V nedeljo smo se zgodaj zjutraj zbrali v Rožni dolini, vsi navdušeni in polni pričakovanj, čeprav še malce zaspani. Kljub dolgi poti so otroci radovedno opazovali pokrajino in razne domače živali, ki so se pasle na travnikih ob cesti. Končno smo prispeli na našo izhodiščno točko -kočo ob izviru Soče. Nekateri so se neučakano zagnali v strmino, da bi čimprej dospeli do čudovitega izvira, kjer z vso močjo začenja svoj tek ena izmed najlepših rek, ki slovi po svoji zelenomodri barvi. Seveda so najbolj pogumni po povratku h koči, kjer smo se zadržali več časa, da smo pomalicali, preizkusili hote ali nehote bistrost in hladnost Soče. Nekateri otroci bi najraje ostali kar pri reki in se igrali naprej, toda pred nami je bila še dolga pot, polna dogodivščin. Po ozki gozdni stezi smo odšli proti Kugyje-vemu spomeniku, nekaj metrov smo hodili po asfaltni cesti, ki se ovinkasto vijuga proti Vršiču, mogoče je bil to najbolj neprijeten del, saj smo morali zaradi prometa biti previdni, hrup avtomobilov pa je tudi preglasil tisto čudovito žuborenje reke, ki nas je ves čas spremljalo. Ob mogočnem spomeniku Juliusa Kugya, ki je bil velik ljubitelj naših gora, smo opisali njegov lik in pomen za razvoj gorništva. Nato smo se skupaj zazrli v mogočni Jalovec, ki so ga prekrivali oblaki. Kljub temu smo z daljnogledom lahko videli streho zavetišča pod Špičko, ki je izhodi- ščna točka za hojo na Jalovec. Po strmi poti smo se spustili do korit, ki jih je izdolbel potok Mlinarica. Po ozki brvi smo nad slapom prišli do največjega korita in prek skal v sotesko, kjer je odmevalo šumenje drugega manjšega slapa. Najpogumnejši so se vrgli v ledeno, a kristalno čisto vodo ob navdušenju turistov. Nekaterim otrokom se je na spolzkih skalah zdrsnilo, tako da so nehote preizkusili temperaturo gorskega potoka. Seveda smo se tudi napili čiste studenčnice in nadaljevali pot do ceste in potem ponovno skozi gozd naprej. Ko smo se najbolj potili po poti navkreber, smo zgrešili pravo pot: izbrali smo namreč ozko in strmo stezo namesto široke. Znašli smo se nad strmim travnatim pobočjem, pod katerim teče Soča. Čez reko smo že prej opazili trentarski muzej, ki je bil naš cilj, saj nas je tam čakal avtobus. Ker nismo takoj opazili mosta, ki je bil kakšnih dvesto metrov nižje, smo se odločili za prečenje reke. Najmanjše otroke in tudi nekatere odrasle so nesli najmočnejši, drugi pa smo pogumno zavihali hlačnice in prekoračili mrzlo Sočo. V trentarski muzej smo prispeli malce mokri, utrujeni, a primerno razpoloženi za razlago in ogled muzeja. Otroci so najbolj z zanimanjem prislu- hnili legendi o zlatorogu in resničnem dogodku: boju med trentarskim domačinom in medvedom. Zanimivo je urejena tudi t.i. črna soba-e-kološka soba, ki skuša vsakega posameznika osvestiti, kako naj se obnaša v naravi, če jo želi ohraniti za prihodnje rodove. Etnološki del nam živo naslika težavno življenje trentarskih kmetov. Slikovit je filmski prikaz reke Soče, delo Andreja Zdraviča, ki ga je dve leti vztrajno snemal v vseh letnih časih. Na koncu smo uživali še ob prelepih posnetkih iz Triglavskega narodnega parka. Vsekakor si muzej zasluži, da se ustavimo in si ga temeljito ogledamo. Z enourno zamudo smo se bogati lepih vtisov vrnili domov. Eden izmed udeležencev je hudomušno pripomnil, da v Milanu in drugih velemestih plačajo turističnim agencijam velike vsote denarja za doživljanje takih dogodivščin v pristni neokrnjeni naravi, mi pa smo jo doživeli v naši bližini. Ko se sedaj večina odpravlja na počitnice, naj pomisli tudi na to, da se v naši bližnji okolici skrivajo čudovita naravna bogastva, ki nam nudijo izjemna doživetja; pa še manj ljudi in gneče je in ni potrebno čakati ure in ure v vročini v dolgih kolonah. OBVESTILA ČLANE SEKCIJE male trgovine in gostinstva vabi SGZ Gorica na predavanje: Zakon Bersani: korenita reforma trgovskega in gostinskega sektorja v ponedeljek, 12. julija, ob 16. uri na sedežu združenja, ulica Roma 20, 3. nadstropje. Zakonske določbe bosta obrazložila dr. Gerardo Amirante, goriški občinski odbornik za gospodarsko programiranje, in ga Marilisa Bombi, občinska funkcionarka. SEDEŽ SSO v Gorici bo v juliju in avgustu deloval po poletnem urniku, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Od 16. do 21. avgusta bo zaprt zaradi dopusta. GLASBENA MATICA.Gorica obvešča, da bo tajništvo v ul. Croce zaprto zaradi poletnih počitnic od 15. julija do 25. avgusta. Do 15. julija je urnik naslednji: vsak dan od 9. do 12. ure. OD OGLEJA do Dunaja. Ob medškofijskem romanju na Dunaj od 11. do 13. septembra prireja tudi dekanija Štandrež avtobus slovenskih romarjev. Božje-potno potovanje je izraz češčenja p. Marka iz Aviana, ki je 1.1683 z molitvijo spodbujal Dunajčane, da so ustavili turško vojsko. Njegovi posmrtni ostanki počivajo v Kapucinski cerkvi na Dunaju, kjer je tudi kripta s posmrtnimi ostanki članov avstrijske cesarske hiše. Cena romanja je 440.000 lir. Informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa najkasneje do 20. julija 1999. Slovenske romarje bosta vodila turistični vodič in slovenski duhovnik. APOSTOLSTVOSV. Cirila in Me-toda-Gorica ter župnije Zgonik, Mavhinje in Nabrežina prirejajo romanje v Maribor ob beatifikaciji A.M. Slomška 18. in 19. septembra 1999 z udeležbo pri beatifikaciji, ki jo bo vodil papež. Vse, ki se želijo udeležiti tega srečanja, prosimo, naj pohitijo z vpisom, ker je potrebno potrditi rezervacijo hotela. Prijave sprejemata uprava Novega glasa (tel. 0481 5331 77 ali 040 365473) in župnija Zgonik (tel. 040 229166). Člani sekcije SSk - Sovodnje ob Soči prisostvujemo ganjeni žalovanju družine ob prerani izgubi moža in očeta DAVORINA PELICONA. Ob boleči izgubi DAVORINA PELICONA izrekata svojcem iskreno sožalje Kulturno društvo ter Mladinski odsek Sovodnje. Ob smrti DAVORINA PELICONA izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom društvo Krvodajalcev iz Sovodenj. Ob odhodu nepozabnega DAVORINA PELICONA, izjemnega in vedno prisrčnega sodelavca ter prijatelja, izrekamo njegovi družini in svojcem občuteno in iskreno sožalje. Svet slovenskih organizacij. Društvo F. B. Sedej, uredništvo Števerjanskega vestnika in odbor Festivala izrekajo ženi in otrokoma iskreno sožalje ob izgubi dragega DAVORINA. Ob težki izgubi dragega o-četa in moža DAVORINA izrekamo Eriki, Ediju in ženi Silvi občuteno sožalje. Rozana, Dušan, Marjan, Martin in Andrejka. Lastnika in osebje tiskarne Budin izražajo svojcem DAVORINA PELICONA svoje sočutje. Ob pretresljivi izgubi dragega moža in očeta STOJANA PERŠIČA izrekajo družini in sorodstvu občuteno krščansko sožalje župnijski pastoralni svet iz Števerjana, župnijski gospodarski svet, dušni pastir, cerkveni pevski zbor in vse župnijsko občestvo. Učiteljica Barbara, v tem težkem trenutku ti stojimo ob strani učenci in starši OŠ A. Gradnik iz Števerjana in izrekamo tebi in mami globoko sožalje. Ob nenadni izgubi dragega očeta STOJANA izreka Barbari Peršič občuteno sožalje uredništvo Pastirčka skupno z vsemi sodelavci in prijatelji. Člani Prosvetnega društva F.B. Sedej iz Števerjana se ob nenadni izgubi STOJANA PERŠIČA klanjajo njegovemu spominu, ženi Nadi in hčerki Barbari pa izrekajo globoko sožalje. Ob izgubi očeta STOJANA izrekava kolegici Barbari iskreno sožalje. Franka in Andrejka DAROVI ZASKLADs. Mihelangele: N.N. 100.000; v spomin na pok. A. Šuligoja letnik 1974 60.000; v spomin na pok. strica Fabijana Kneza druž. Škorjanc 150.000. ZANOVIglas: Simon Prešeren 30.000; druž. Velikonja ZDA 187.000 lir. ZA CERKEV v Sovodnjah: v spo-min na Davorina Pelicona PD Štandrež 100.000 lir. ZA ŠD Sovodnje: tiskarna Budin v spomin na Davorina Pelicona 200.000 lir. ČESTITKE Pevke in pevci duhovnije sv. Ivana v Gorici izražajo svojemu skrbnemu pastirju msgr. CVETKU ŽBOGARJU prisrčna voščila ob novem imenovanju. Na univerzi v Ljubljani je z odliko magistriral iz filozofije JAN BEDNARIK. Čestitajo mu starši in sorodniki. Pred kratkim je J AN BEDNARIK opravil magisterij na ljubljanski filozofski fakulteti. Iskrene čestitke tudi od Novega glasa! Na tržaški univerzi je iz klasične filologije z odliko diplomirala ERIKA JAZBAR. Za uspeh ji čestitajo družina, Marko z družino in prijatelji z Oslavja. Na tržaški univerzi je pred kratkim uspešno diplomirala naša sodelavka ERIKA JAZBAR. Diplomirani klasični filologinji iz srca čestitamo prijatelji in sodelavci pri Novem glasu. Na videmskem konservatoriju je supešno zaključila študij Glasbene didaktike pianiska BARBARA CORBATTO iz Devina. Svoji sodelavki iskreno čestitajo vodstvo in kolegi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Zveza slovenske katoliške prosvete čestita članom dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež MAJDI ZAVADLAV, BOŽU TABAJU in MARKU BRAJNIKU za uspeh, ki so ga bili deležni na 3. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Štandreški rajonski svet čestita dramski skupini Štandrež ob lepem uspehu na tekmovanju zamejskih dramskih skupin v Mavhinjah. Kulturni center Lojze Bratuž se veseli s štandreško gledališko skupino za prejeta odlikovanja na 3. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. DR. ERIKI čestitajo prijatelji SLOVENSKE SKUPNOSTI 11 ČETRTEK 8. JULIJA 1 999 12 ČETRTEK 8. JULIJA 1999 RIKI MLADI NA POLETNEM ODDIHU ROKOPPELT Tudi letos je šolski pouk mimo, listi z ocenami dijakov na oglasnih deskah rumenijo, risalni žebljički, s katerimi so pritrjeni, že popuščajo. Na razpolago so že seznami knjig za prihodnje šolsko leto. V veliko veselje dijakov, učencev in šolnikov je pouka konec. Izteka se tudi ustni del nove mature. Napočil je čas počitnic, ki so za mlade tudi priložnost za nabiranje izkušenj. Letos so se tudi pri nas razširile akcije pro-stovljnega dela v pomoč potrebnim na pobudo Civilne zaščite in človekoljubnih organizacij. Veliko mladih se odloča za pomoč v Albaniji in drugod po svetu. Človekoljubno poslanstvo lahko izpolnijo tudi s pomočjo beguncem, ogroženim skupnostim in prizadetim v ožjem okolju. Vse več je dijakov, ki se poleti začasno vključujejo v delovno razmerje po podjetjih in ustanovah, prakso pa si nabirajo tudi v tujini. Mnogi pa se zaposlujejo po gostinskih podjetjih, mehanskih in drugih delavnicah, še zlasti fantje, medtem ko dekleta ponavadi izbirajo poletno delo kot varuške. Nekateri višješolci se odpravljajo ali so že odšli na izpopolnitev v tujem jeziku. Večina potuje v Veliko Britanijo ali na Irsko, v Nemčijo, Avstrijo ali Švico. V zadnjih letih pa se posamezniki odločajo za izpopolnjevalne tečaje v slovenščini. Sorazmeroma redki se podajajo na daljša medcelinska potovanja, medtem ko so še ve- dno v ospredju potovanja po Evropi ob izkoriščanju mednarodne železniške vozovnice in mladinskih prenočišč. Potovanje s "štopanjem" je vsaj pri nas zadnje čase v osipu, kar jasno kaže na čut ogroženosti in poslabšanja kakovosti življenjskih odnosov po Evropi. Povečalo se je število mladih, ki se odločajo za kratka letovanja po turističnih središčih bližnje Istre, Veneta, pa tudi v naši deželi. Poleg morja v tem primeru privablja mlade nočni "žur". Ugodnejšim cenam navkljub pa le redki izbirajo Dalmacijo, še zlasti južno. Sindrom Kosova torej ni vplival samo na tuje turiste, ki so odpovedali rezervacije. Del počitnic posvečajo mladi taborjenjem pri skavtih ali tabornikih. Znatno zanimanje velja tudi za raziskovalni tabor, ki bo letos v Bazovici. V teh dneh se bo iztekla tudi cela vrsta "kampov" v priredbi naših športnih društev ter neizogibni poletni turnirji v raznih športnih panogah, na katerih ponavadi mladi radi sodelujejo. V poletnem obdobju pa je bodisi za tiste, ki se vračajo s počitnic, kot tudi za one, ki so začasno zaposleni, nekaj pri-lo-žnosti za razvedrilo tudi pri nas. Mnogo je pobud, posvečenih mladim z vrsto glasbenih nastopov. Na sporedu so obiski Eltona Johna, Grignani-ja, Maxa Gazzeja, Vasca Rossija in drugih. Ostajajo tudi tradicionalne šagre, ki niso zanemarljiva priložnost za združevanje mladih. POBUDE ZA VSE OKUSE OD JUNIJA DO AVGUSTA KULTURNO POLETJE V VIDEMSKI POKRAJINI ERIKA JAZBAR Kulturno poletje se v videmski pokrajini začenja prve dni julija in nudi vsako leto pester program srečanj in pobud, ki odgovarjajo najrazličnejšim pričakovanjem turistov in ljubiteljev kulturnih dogodkov, glasbe, gledališča, poezije, ljudske kulture in narave. Iz poletja v poletje se tako vrstijo razne pobude, ki o-hranjajo vsebinski okvir prejšnjih let, zelo pogosto pa nudijo tudi zanimive novosti in variante, s katerimi bogatijo novejšo izvedbo. Začnimo kar po vrsti. Od 1. julija kraljuje na zgodovinskih trgih naše dežele etnična glasba 21. izvedbe Folkesta, o katerem smo obširneje pisali v prejšnjih številkah našega časopia. Na programu je štirideset koncertov, ki se bodo prepletali na širšem obmejnem območju: od štirih pokrajinah naše dežele bo manifestacija zajela tudi Koroško in Slovenijo oz. Istro s posebnim težiščem v Furlaniji; program bodo slovesno zaključili v Kopru na Titovem trgu 26. julija z nastopom priljubljenega ter prizna-nanega umetnika ritma in glasbe Gorana Bregoviča. Od 23. do 25. juilja bomo na Lesah pred občinsko telovadnico prisluhnili tudi beneškim ljudskim melodijam. Na tradicionalnem in priljubljenem Senjamu beneške pie-smi, ki ga že vrsto let prireja j neutrudno KD Rečan, bodo nastopili in tekmovali mlajši | in starejši slovensko-beneški izvajalci in prestavili beneško zakladnico melodij in motivov. Prejšnjo soboto so v grmi-ški občini odprli šesto izvedbo Postaje Topolove; tudi letos so Moreno Miorelli in Društvo beneških umetnikov poskrbeli za izvrsten in natrpan program, ki nudi ob že tradicionalnih instalacijah in srečanjih z umetniki, ki priha-| jajo iz raznih predelov sveta, posebno zanimive in pestre večere tudi za ljubitelje drugih umetniških govoric ob petkih, sobotah in nedeljah do 18. julija. Veliko pričakovanje pa vlada letos tudi za najodmevnejšo manifestacijo poletja, in sicer Mittelfest, srečanje srednjeevropskih narodov, ki privabi vsako leto v Čedad številne kulturnike in gosti ho-spitacije, ki so za naše kraje I precej neobičajne. Osma izvedba Mittelfesta je v marsičem podobna lanskoletni; na programu je kot običajno v drugi polovici julija, in sicer od sobote, 1 7., do nedelje, 25.; tudi imena nekaterih idejnih organizatorjev se ponavljajo, vendar bo slično ogrodje letos povezovala nova rdeča nit: "odhajati in vračati se, jantarjeva pot, svilena pot, solna pot". Nekaj zanimivih novosti prihaja tudi iz Rezije. Najprej velja povedati, daje od 14. junija na občini na Ravanci v jutranjih urah (10.30-12.30) na razpolago poseben urad, ki i nudi turistom oziroma obiskovalcem vse potrebne informacije o Dolini rož, raznih kulturnih in družabnih iniciativah. Ob tem pa velja povedati, da so na programu že od aprila pa do konca decembra ob sobotah in nedeljah posebne ekskurzije v najznačilnejše naravne lepote rezijanske doline oz. parka. Rezijanska dolina pa zaživi predvsem meseca avgusta, ko se številni izseljenci vračajo in srečajo za Veliki šmaren na tradicionalni Šmarni miši, pred in po tem priljubjenem datumu pa so na programu številna kulturna srečanja za vse ljubitelje posebne rezijanske ljudske zakladnice. O NARAVI JURIJ PALJK O tisti naravi, s katero smo izgubili že skorajda vsak stik ali pa ga iz dneva v dan bolj izgubljamo. Jasno je, da to ne velja za vse ljudi, ker smo si pač različni; gotovo pa je, da je večina od nas takih, ki že zaradi službe in drugih obveznosti narave ne dojemamo in ne sprejemamo več tako, kot jo je človek in morda tudi mi sami še pred nedavnim, ko nas je življenje, in to še posebno tiste, ki smo rojeni na kmetiji, vezalo na naravo, na zemljo, na vodo in na nebo. Občutek, da pripadaš naravi, se počasi izgublja, kot se izgublja zavest, da si samo del narave in nič več; da je človeško življenje zares poskus preseganja narave, a hkrati trdno vsidrano v naravo, pokrajino in v vse tisto, kar je človek v naravi naredil. In tega je izjemno veliko, saj ni danes niti enega naravnega dejavnika, ki bi tako posegal v naravo, kot to počenjamo mi: ljudje. Če tokrat ne bi govorili toliko o vsem slabem, katerega človek veliko dela naravi in posredno sam sebi, bi raje rekli eno ali dve o umeščenosti človeka v naravi in prostoru, ki so si ga naši predniki \/ naravi uredili. Po doma- i če: lepo je pogledati okrog sebe in poleg nemogočih kvadratastih železobetonskih konstrukcij, ki z nami in z našo preteklostjo nimajo ničesar skupnega, ugledati še ka-i ko iz kraškega kamna izklesano okno, videti še od burje in lesa razjedena stara pol-kna, se umiriti nekje na primorskem borjaču, na katerem še vlada tisti mediteranski navidezni nered, ki pa ima neko globoko notranjo smiselnost in namembnost. Lepi so ti naši borjači in to naše sredozemsko rastje, kjer se rožmarin srečuje z lovorjem, j se cipresa poljublja z lipo, se žajbelj meša z baziliko, visijo paradižniki s spranega in od burje načetega kola, se kamen oplaja z dragocenim le-] som, v kotu vsakega borjača \ pa je še mesto za nekaj počenih korcev in morda za dve, tri stare in na roko narejene planete, ki jih je bil morda mojster še pobarval, preden jih je predal namenu. In kaj zato, če danes vse j več ljudi pri nas pozablja, kje živi, in na svoje hiše zato pri-\ bija na zid pod streho za Primorje nemogoče čisto go- renjske lesne obloge; in kaj zato, če je cement zamenjal plemenito malto in je rezan kamen zamenjal preprosto skladnost naključno pobranega kamna! Saj je med nami še veliko ljudi, ki se bršljana na zidu ne branimo, ki zavestno sadimo oljke in trte, ki nam nižal, da lovor pustimo rasti ob živi meji, katere nikdar I ne obrežemo tako, kot je leta obrezana v celinski Sloveniji, kjer - vsaj name - kruta pristriženost živih meja in nenaravno ostri robovi le-teh naravnost boleče delujejo; kot da bi hotela ta prisilna kvadratura rastline povedati, da je življenje tudi kvadratno ali pa pravokotno, ko pa vsi vemo, da ni tako, ko pa vemo, da nekdo zraste bolj, drugi manj, da je neka veja lahko daljša, da je druga krajša, ker je življenje tako: gotovo nikdar ravno in nikdar kvadratno, predvsem pa naše misli ne in ne naša dejanja. Hvala Bogu, da so med nami še ljudje, ki imajo čas za to, da se prepustijo radoživemu pogovoru s sosedom, j ko se na vrtu srečajo in si izmenjujejo mnenja o čebuli, solati, radiču in plemenitejši trti, o krompirju, ki letos dobro obeta, da imajo še čas za i kozarec domačega vi na, tistega vina, ki na nobeni vinski razstavi najbrž ne bi pobralo J nobene nagrade, a ga je zato pošteno naredil sosed, ki te je povabil v hladno klet med sode; kajti samo tam se o določenih stvareh da lepo govoriti, pa naj gre za sosedovo nadebudno Micko ali pa za župnikovo nedeljsko pridigo, v kateri je gospod župnik temeljito ošvrknil stiskače in požeruhe! Hvala Bogu, da so med nami še ljudje, ki leto za letom čistijo in barvajo stara vrata, ki vodijo v hlev in klet, ki jih niso in ne bodo zamenjali z večnimi aluminijastimi, in so še zvesti sodu iz plemenitega slavonskega hrasta, ki vino še delajo tako, kot so ga delali dedje in se zato skisa, če ga pustiš v steklenici čez noč odprtega! Hvala Bogu, da so med nami še ljudje, ki jim ni težko pokositi visoke trave na trati, čeprav v hlevu nimajo več živine, in hvala Bogu, da so med nami še taki, ki znajo sedeti na kamnu in postavijo leseno, doma narejeno klopco pod latnik in zraven mizo in še stol za soseda in tistega, ki pride mimo! Tako se potem zgodi, da prideta mimo prijatelja, kot se je meni zgodilo, da sta prišla na Placuto Marko Vuk in Andrej Malnič, strokovnjaka (za Primorsko, ujeta v čas in prostor Primorske s pogledom v svet in svetovljana prav zato, ker sta trdno ukori njena v našo stvarnost. In je potem Marko Vuk rekel na "placu", na Placuti s pogledom, uprtim čez kamniti zid proti gori- škemu gradu: "Ti, poglej to! Kako čudovit pogled, Sredozemlje sije in bogati človeka! j Kje najdeš še kamnit zid, cipreso in korce? Cista, mediteranska veduta!" In smo se z Andrejem, ki je etnolog in zapisovalec in zbiralec narodnega blaga in naše dedišči-\ ne, navad, zagovorili o tem, kako premnogi uničujejo lepo pri nas, ko namesto lesenih "škurov“ vgrajujejo plastične, ko namesto suhih kamnitih zidov nameščajo nepotrebne betonske, ko borjače naravnost pošastno asfaltirajo. "Včasih mi kdo reče, da bi moral pridigati okrog, kako se to ne sme delati, a to ni moja naloga. Jaz moram pisati o lepem in tudi nelepem iz pretekolosti, o tistem, kar je naše, in o tistem, kar dela življenje pri nas drugačno in J lepo. Ce pa sodobni človek ne ve, kje živi, če ne ve, kaj in kdo je, se bo to poznalo tudi v naravi in prostoru, v katerem živi; o tem bom čez leta pisal, drugi bodo pisali," je rekel Andrej. "Upajmo, da ti ne bo potrebno pisati samo o aluminijastih vratih in asfaltiranih borjačih!" \ sem rekel. "Poglejta, še enkrat poglejta I to,"je rekel Marko, ki je dobe-i sed no užival ob pogledu na staro hišno pročelje, na staro streho in na cipreso v ozadju. Midva z Andrejem tudi. SLOVENIJA SPOROČILO, POLOŽENO V VIPAVSKA SARKOFAGA V našem časniku smo že poročali o tem, da so na pokopališču v Vipavi končali obnovo dveh sarkofagov-krst iz granita, ki ju je leta 1846 iz Egipta dal pripeljati Anton pl. (plemeniti) Lavrin, avstrijski diplomat in eden največjih slovenskih egiptologov. Želel je, da v njih pokopljejo njegove starše Jerneja in Jožefo Lavrin ter sina Alberta Aleksandra. Po našem poročilu pa so se zgodile nekatere pomembne novosti, ki nam jih je pojasnil Tomaž Hrovatin, Lavrinov daljni sorodnik po strani njegove sestre. Z Dunaja se mu je namreč oglasil Lavrinov potomec v petem kolenu, 83-letni nekdanji diplomat Franz von VVesendoch. V Vipavo je prinesel fotografije Antona Lavrina, njegove žene in hčere. Prinesel pa je tudi dokumente, iz katerih izhaja, da je sloviti egiptolog prvi odkril grobnici bikov Apisov, prav tako je v Vipavo prinesel nove sorte vinskih trt. Omenjeni potomec pl. Lavrina hrani tudi njegovo zlato tobačnico in dragocen prstan njegove žene. Malo je tudi znano, da je sloviti raziskovalec obdobja faraonov v Egiptu namenil del starin avstrijskemu nadvojvodi Ferdinandu Maksimilijanu za njegovo egipčansko zbirko v dvorcu Miramar pri Trstu. Med obnovo sarkofagov so položili posmrtne ostanke Lav-rinovih staršev in njegovega sina v leseni krsti in le-ti spet položili v sarkofaga. V sarkofaga pa so položili tudi besedilo spominske listine, ki je shranjeno v posebnih steklenicah, da bi čimdlje kljubovalo času. V dokumentu je zapisano tudi naslednje: "Egiptologi iz Ljubljane in z Dunaja so dokazali, da sta sarkofaga na vipavskem pokopališču iz V. dinastije stare države Egipta in segajo v leto okrog 2.450 pred Kristusom. Egiptologi so tudi u-gotovili, da sta se sarkofaga v Vipavi v preteklih 153 letih bolj poškodovala kot pa v 4.300 letih svojega obstoja v Egiptu. Zato smo novembra leta 1998 pristopili k zaščiti in obnovi svetovnih spomenikov za bodoče rodove." Na listino so se podpisali vipavski župan Ivan Princes, strokovni sodelavec v vipavski občini Pavel Perhavec, sorodnika pl. Lavrina, Tomaž in Andrej Hrovatin in Anton Pezdirc iz Restavratorskega centra v Ljubljani. Lavrinov daljni sorodnik po strani njegove sestre Tomaž Hrovatin je našemu časniku za objavo ljubeznivo posodil sliko viteza pl. Lavrina, ki je bila posneta leta 1865, štiri leta pred njegovo smrtjo. E Š K A SLOVENIJA RUB KANALSKA DOLINA OPTIMISTIČNO POROČILO O VKLJUČEVANJU V EU SLOVENIJA POSTOPNO UKINJANJE BREZCARINSKIH TRGOVIN MARJAN DROBEZ Uvedba novega davka na dodano vrednost (DDV) ni povzročila splošnega porasta cen, s čimer so bila uresničena zagotovila vlade in finančnega ministrstva. Podjetja, trgovine, javne ustanove in drugi zavezanci nove oblike obdavčitve bodo sicer morali v mnogih primerih plačevati večje obveznosti kot pred uvedbo novega davka, toda so se predvsem zaradi velike konkurence na tržiščih blaga in storitev odrekli večjim podražitvam. Vendarle pa sta morala proti nekaterim poizkusom neupravičenega dviga cen posredovati vlada in tržna inšpekcija. Z novim davčnim sistemom je Slovenija izpolnila pomembno zahtevo EZ, česar v Bruslju zagotovo niso spregledali. Nasploh si vlada zelo prizadeva pospešiti priprave za sprejem v EZ. Konec junija je evropski komisiji poslala novo poročilo o izpolnjevanju zahtev Bruslja, iz katerega izhaja, da je Slovenija dosegla preobrat v hitrosti in obsežno- sti priprav in sprejemanja zakonov, zaradi česar bo do konca leta 2000 pripravljena na vstop v EZ. V poročilu je zapisano, da je bilo v prvem polletju tega leta sprejetih 42 novih zakonov, ki so v skladu z normami oz. merili EZ, od skupaj 84 zakonov, ki naj bi jih sprejeli letos. Državni zbor bo v mesecu juliju dve izredni zasedanji namenil obravnavi oz. sprejemu "evropsko" naravnanih zakonov, po potrebi pa bo takšne izredne seje imel tudi v naslednjih mesecih. Glede vključevanja v EZ pa Slovenija še ni napredovala pri privatizaciji bank in zavarovalnic in tudi ne pri reformah v kmetijstvu. Poseben problem pomenijo brezcarinske prodajalnice. Evropska komisija pridružit-veni sporazum s Slovenijo tolmači tako, da bi morali brezcarinske prodajalne zapreti najkasneje do 1. julija letos, v Sloveniji pa določila pojmujejo kot obveznost, da bo brezcarinske prodajalne potrebno preoblikovati oz. zapreti do leta 2003, ko naj bi bila Slovenija sprejeta v EZ. ŠE ZMERAJ VELIKI NAKUPI SLOVENCEV V ITALIJI IN AVSTRIJI Slovenska vlada pričakuje, da bo o usodi brezcarinskih prodajaln vendarle kmalu dosegla sporazum z EZ. Pri tem poudarja, da so vsi njeni ukrepi usmerjeni v postopno ukinjanje omenjenih trgovin. V državnen proračunu za letošnje leto je predvidenih 160 tisoč evrov, namenjenih za postopno preobrazbo prostoca-rinskih prodajaln. Sicer pa se privlačnost nakupov v le-teh zmanjšuje. Od 1. julija dalje, ko sta bila uvedena davek na dodano vrednost in trošarina, je treba slednjo plačevati tudi v brezcarinskih prodajalnah. Od tobačnih izdelkov je treba plačevati 60% trošarine, ki je predpisana za te izdelke na notranjem trgu, od alkohola i in alkoholnih pijač pa 90% od predpisane. Ti dve blagovni skupini predstavljata med 75 ! in 80% celotne prodaje v pro-stocarinskih prodajalnah. V sklop nakupov ob mejah z Italijo in Avstrijo pa ne spadajo samo posli v brezcarin-i skih prodajalnah in drugi na- kupi prebivalcev z obmejnih območij obeh sosednjih držav v Sloveniji, temveč tudi posamični nakupi iz Slovenije v Italiji in Avstriji. Podatki iz u-radnega vira, t.j. z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, pravijo, da za te nakupe v sosednjih dveh državah Slovenci porabijo kar okoli 1,5 milijarde evrov letno, to pa je blizu 287 milijard tolarjev oz. 2,9 milijard lir. Ti nakupi so najbrž večji od prodaje blaga tujcem v slovenskih brezcarinskih prodajalnah. Sicer je priznanje Sloveniji za njene napore pri vključevanju v EZ v intervjuju, objavljenem v zadnji številki Evrobil-tena, ki ga izdajata Urad slovenske vlade za informiranje in Služba vlade za evropske zadeve, izrekel tudi JaimeGar-cia-Lombardero, glavni pogajalec Evropske komisije s Slovenijo. Dejal je tudi naslednje: "V primerjavi z lanskim letom, ko je komisija kritizirala Slovenijo zaradi prepočasnega napredovanja na poti v EZ, so razmere sedaj povsem spremenjene. Pomembno je, da ohranite sedanji ritem priprav, ali ga celo pospešite. Odločno pa lahko zatrdim, da I prilagajanje Slovenije evropski zakonodaji zdaj poteka nadvse spodbudno." PROTJ SIROMASENJU VLOGE NOVE GORICE Na občnem zboru Foruma za Goriško, ki deluje kot Združenje za preporod Goriške, je predsednik Rudi Šimac ponovil kritike na račun siromašenja Nove Gorice, kar naj bi bila posledica umetnega razkosanja urbane celote in odtr-ganja ustanov pokrajinskega značaja od mestnega središča. Menil je, da Forum za Goriško ni dosegel vseh želenih učinkov "spričo celotnega položaja v državi, ob strankarskih nasprotjih, razdrobljenosti in zaradi zdraharstva, ki hromijo učinkovitost v vsej Sloveniji". Šimac je svoje trditve ponazoril s primerom ustanovitve občine Šempeter-Vrtojba, kar da je povzročilo razkosanje urbane celote in odtrganja ustanov pokrajinskega značaja (očitno je mislil na Splošno bolnišnico v Šempetru pri Gorici) od mestnega središča. "Pri tem je treba poudariti, v primerjavi s spornim statusom mestne občine Koper, da je bila v Novi Gorici izpeljana politična diverzija proti volji večine Šempetrcev in proti ustavi republike Slovenije. Pri tem pa se politične stranke, bodisi leve kot tudi desne usmeritve, v parlamentu niso zavzele za Novo Gorico, s čimer so dokazale, da tudi vloge regij ne razumejo drugače, kakor skozi očala dnevne politike in ozkih strankarskih interesov, ki so v nasprotju s cilji in koristmi slovenskega naroda.11 Predsednik je nadalje kritiziral dejstvo, da Nova kre- ditna banka v Mariboru ni izpolnila obljube, da bo v Novi Gorici ustanovila svojo t.i. banko hčer. Dejal je, da "bo to vprašanje ostalo v prednostnem vrstnem redu Foruma". Opozoril je, da so podobne pritiske kot banka doživljale tudi druge ustanove javnega značaja, zlasti Primorsko dramsko gledališče in Goriški muzej, nedavno pa seje potihoma preselila v Koper in Ljubljano tudi uprava družbe Telekom v Novi Gorici. Forum za Goriško podpira ustanovitev Goriške škofije v Novi Gorici. Šimac je o-pozoril, "da je nekdanja škofija zaradi svoje obmejne lege imela ves čas prvo razredno politično vlogo na ozemlju, kjer živijo Slovenci, Furlani, Italijani in Nemci. Vseh okoli 200 let svojega delovanja je bila pomembna zlasti za Slovence ter je prispevala k njihovi uveljavitvi na tem obmejnem prostoru". Rudi Šimac zaradi preobremenjenosti ni več kandidiral za mesto predsednika Foruma za Goriško. Na občnem zboru so za novega predsednika izvolili Sergija Peljhana, nekdanjega ministra za kulturo in zdaj ravnatelja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Peljhan je po izvolitvi dejal, "da si mora Forum za Goriško prizadevati za nastanek oz. ustanovitev Goriške pokrajine". Ena poglavitnih nalog Foruma naj bi bila tudi pridobitev tretje sloven-ske univerze v Novi Gorici. ---------- M. PROMET OB MEJI O PRENOSU BLAGA ČEZ MEJO Z novim davkom za dodano vrednost so pravice tistih, ki s prepustnicami za maloobmejni promet potujejo čez mejo, ostale nespremenjene. Videmski sporazum o tem prometu določa, da imetniki prepustnic ob vračanju iz Italije brez plačila carine ali drugih dajatev (mednje sodi tudi davek na dodano vrednost) lahko prinesejo blaga v vrednosti 50 tisoč tolarjev mesečno seveda le tistega za osebno rabo in lastno gospodinjstvo. Dosedanje ugodnosti torej ostajajo v veljavi, kar bo najbrž zanimalo tudi slovenske trgovce v krajih ob meji s Slovenijo. Pri prehodih državne meje s potnimi listi pa so z uveljavitvijo davka na dodano vrednost nastale spremembe oz. nekatere omejitve. Vrednost blaga, ki ga slovenski državljani lahko prinesejo ali uvozijo iz tujine, ne da bi bilo zanj potrebno plačati carino in davek na dodano vrednost, znaša 16 tisoč tolarjev za vsako potovanje čez mejo. Potniki, stari nad 17 let, pa lahko poleg omenjene olajšave brez plačila carine in davka na dodano vrednost prinesejo iz tujine še 200 cigaret, 250 milimetrov (!) toaletne vode, liter žgane pijače in dva litra vina. Ne da bi bilo treba plačati trošarino, lahko ob vsakem prehodu državne meje prinesejo v Slovenijo še pol kg kave in 10 dkg čaja. — M. KRATKE PREDSEDNIKA DVEH STRANK TUDI VODJI POSLANSKIH SKUPIN Predsednika SDS in SKD, Janez Janša in Lojze Peterle, sta postala tudi vodji poslanskih skupin svojih strank v državnem zboru. O razlogih in pomenu njunih imenovanj vodstvi strank nista sporočili ničesar. Najbrž pa je treba imenovanji povezati z delovanjem parlamenta v obdobju do naslednjih državnozborskih volitev leta 2000. Stranki se bosta očitno v parlamentu poskusili čimbolj uveljaviti, da bi v okviru t.i. pomladanskega bloka uspeli tudi na parlamentarnih volitvah. Po napovedih JanezaJanše, Lojzeta Peterleta in Marjana Podobnika (iz SLS) naj bi omenjene tri stranke na volitvah v državni zbor prejele večino glasov. S POMORSKO KARTO VEČJA VARNOST V SLOVENSKEM MORJU Ministrstvo za promet in zveze je predstavilo prvo pomorsko karto Koprskega zaliva, ki sojo izdelali s sodelovanjem izvajalca hidrografskih meritev, družbo Navo-ocean izZDA in izvajalcem kartografskih del, Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane. Doslej so bile v rabi pomorske karte z zastarelimi podatki, ki so jo izdali v nekdanji Jugoslaviji. Z novo pomorsko karto se bo odlo čno povečala varnost plovbe na slovenskem morju. Pomorska karta Koprskega zaliva bo izšla tudi v angleški različici. V načrtu pa je tudi izdelava karte Piranskega zaliva in v sodelovanju z Italijo in Hrvaško tudi pomorske karte Tržaškega zaliva. IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR ZA VEČJO VERODOSTOJNOST Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je objavila izjavo, v kateri obravnava stanje slovenske države. Predsednik komisije dr. Anton Stres je na državni televiziji izjavil, da pomeni izjava nekakšen odziv oz. dopolnilo k nedavnemu praznovanju dneva slovenske državnosti. Komisija ugotavlja, da so razmere, ki jih Slovenija doživlja devet let po prvih demokratičnih volitvah in osem let po vzpostavitvi samostojne in suverene države na nekaterih bistvenih državotvornih področjih, zaskrbljujoče. Številne temeljne ustanove demokratične države izgubljajo ugled in verodostojnost. Nekateri konkretni primeri so v zadnjem času še dodatno zaostrili te razmere. 7. Dogajanja na notranjem ministrstvu v zvezi z afero Vič-Holmec so ustvarila vtis in utemeljen sum, da nekateri visoki funkcionarji zlorabljajo državne institucije, katerih namen je varnost države in državljanov, za svoje strankarske interese in obračunavanje s političnimi tekmeci. Če se ta sum potrdi, morajo funkcionarji, ki so za to odgovorni, zaradi razsežnosti zlorabe pooblastil in s tem ogrožanja demokratične ureditve zapustiti položaje. 2. V javnosti velja, da je v procesu privatizacije prišlo do hudih kriminalnih dejanj in oškodovanja državnega premoženja, državljani pa že predolgo čakamo, da sodstvo vzpostavi zakonitost in pravičnost. Zadnje personalne spremembe v nekaterih pravosodnih institucijah vzbujajo zaskrbljenost glede izpolnjevanja zakonskih in ustavnih zahtev, avtonomije ter učinkovitosti njihovega delovanja. Dejstvo je, da so personalne zamenjave povzročile drugačno obravnavanje številnih problematičnih zadev, kar vzbuja dvom o avtonomnosti teh organov. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato podpira vse, ki si v pravosodju prizadevajo za dosledno ravnanje v skladu z ustavo in zakoni in za sankcioniranje vseh kaznivih dejanj, posebno pa za razčiščenje velikih afer, zaradi katerih se med državljani vzbuja dvom o učinkovitosti našega pravosodja. 3. Zavlačevanje pri spreminjanju volilne zakonodaje v smislu dvokrožnega večinskega volilnega sistema, ki so ga slovenske državljanke in državljani izglasovali na referendumu, kot je to v svoji odločbi potrdilo ustavno sodišče republike Slovenije, dobro leto pred volitvami vzpostavlja nevarnost ustavne krize. Poslanci oz. politične stranke, ki niso pripravljeni ustrezno spremeniti volilne zakonodaje, ravnajo v nasprotju z načelom demokratičnosti in v nasprotju z ustavnopravnim redom republike Slovenije. Svoje predstavniške vloge nimajo pravice povzdigovati nad neposredno izraženo voljo ljudi. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK od parlamentarnih strank zahte- va, da pravočasno sprejmejo j takšno volilno zakonodajo, ki bo odražala referendumsko odločitev slovenskih državljanov, večinsko izpričano javno mnenje o volilnih sistemih in ne nazadnje spoštovala odločbo ustavnega sodišča republike Slovenije. 4. Nekateri vse bolj odkri-j to napadajo politični pluralizem in legitimno različnost \ političnih opcij, ki se izražata v alternativnih pogledih na šte-\ vilna odprta vprašanja slovenske tranzicije. Diskreditiranje ; političnega pluralizma veje iz javnih glasil in celo z najvišjega T < vrha države. To je nedopustna ; žalitev demokratične kulture četrtek’ državljanov in dejansko napad “•(){^LI,A na ustavno ureditev republike Slovenije. Za tem cenenim agi-| tiranjem je mogoče razbrati željo po vnovični vzpostavitvi e-; notnosti oblasti, kakršno smo poznali v časih totalitarnega komunizma. Toda OF-arska in \ SZDL-jevska paradigma enotnosti vseh pod vodstvom ene \ avantgardne elite je stvar pre-| teklosti in je nezdružljiva z demokracijo in z ustavo zajamčenim političnim pluralizmom. 5. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je prepričana, da \ bi bile te in druge nenormalnosti v slovenskem političnem j življenju dosti hitreje odpravljene, če bi bil pritisk javnosti na organe raznih vej oblasti u-činkovitejši. Ker pa resnične j medijske pluralnosti na Slovenskem ni, javna glasila - predla vsem časopisi - ne izvajajo kritične vloge do oblasti in njenih stranpoti. Tako tudi civilna dru-i žba nima ustrezne možnosti, da bi vplivala na utrjevanje in razvoj demokracije. 6. Ker te nenormalnosti v S moralnem in pravnem pomenu besede niso razrešene v duhu pravne države in demokra- j tične kulture, obstaja velika nevarnost, da bodo državljani postali politično apatični in razočarani nad novo demokratično ; ureditvijo. Ozračje splošnega malodušja in črnogled'nosti pa je za obstoj demokratične kulture najbolj nevarno, saj odtujuje oblast od državljanov in s tem ogroža bistvo demokra-' cije. Formalno demokratična oblast se tako dejansko spreminja v oligarhično. Gre za same moralne temelje demokratične ureditve, kot ; so spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe, pravič-I nost, poštenje in soodgovornost vseh državljanov za skup-; no dobro. Zato komisija Pravičnost in mir pričakuje, da j bodo nosilci oblasti delovali j dosledno v skladu z zahtevami demokratične kulture in pri svojem delu spoštovali ustavnopravni red. Tako bodo naj-I učinkoviteje prispevali, da državljani utrdimo zaupanje v \ institucije slovenske države. Komisija zato spodbuja držav-• Ijanke in državljane, da ohranjajo svojo zavzetost za skupno dobro, se zanimajo za politično življenje in se vanj odgovorno vključujejo. 14 ČETRTEK 8. JULIJA 1999 NASVETI ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE (1) KRIMINALKA Z DIOKSINOM: KONEC ALI NADALJEVANJE? ITALIJANSKO PRAVO OBDAVČENJE NEPREMIČNIN PO ZAKONU 133/99 (2) JADRANSKA KONFERENCA ZA RAZVOJ SREDNJE EVROPE IN DRŽAV OB JADRANU Srednja Evropa in njena naravna pot v svet, se pravi Jadransko morje oz. Donava s svojimi prevoznimi kanali, so bili protagonisti dvodnevne Jadranske konference, ki je potekala v začetku julija v Trstu. Gre za široko zasnovano pobudo, ki ji botruje načrt Vision Planet in ki ga finančno podpira tudi EZ iz skladov In-terreg. Za izvedbo pa so poklicane Nemčija, Avstrija in Italija. Srečanje so organizirale same Evropska komisija, italijansko ministrstvo za javna dela, deželna uprava F-Jk in tržaško vseučilišče. Načrt naj bi povezal 1 7 držav, ki obsegajo poldrugi milijon km2 površine in skupno štejejo 187 milijonov prebivalcev. Gre za področje, ki je z družbenega in gospodarskega vidika raznoliko, saj so npr. Dunaj s svojim zaledjem ali dežela Baden-VVurttem-berg, Bavarska in dežela Ve-neto najbolj bogate in razvite v evropskem merilu, po drugi strani pa so Kosovo, Albanija in Makedonija najrev-nej-še države na celini. Predstavniki omenjenih institucij in izvedenci raznih strok so pripravili nekakšen politični dokument, v katerem so navedli razloge in cilje, ki si jih postavljajo, da bi jih dosegli s sistematičnim in organiziranim sodelovanjem med državami Srednje Evrope, jadranskega območja, Podonavja in Jugovzhodne Evrope. Gre za zelo raznolike možnosti sodelovanja na področju prevozov in prometnih zvez, kulture in ohranjanja naravnega okolja. Z nadaljnjimi pogovori in podrobnimi načrti naj bi postopoma povezovali države in ljudi omenjenega področja. Načrt ima po končani vojni na Balkanu še posebno vrednost; tudi zato se Evropska komisija zelo zavzema, da bi stopil v operativno fazo. NOVA KLAVNICA NA PROSEKU Novi higiensko-sanitarni predpisi, ki jih je po naročilu EZ sprejela tudi Italija, natančno določajo tudi postopke za zakol in predelavo mesa domačih živali. Klavnice, ki ne odgovarjajo novim predpisom, ne morejo več obratovati. Mladi podjetnik Egon Emili se je zato odločil in preuredil družinsko klavnico pri Božjem polju pri Proseku, da je povsem v skladu s predpisi. Investicija znaša približno 800 milijonov lir. Gre za veliko pridobitev za mesarje in tudi kmete, zlasti tiste, ki imajo kmečke turizme oz. osmi-ce, saj brez potrebne dokumentacije o zakolu živine in predelavi mesa v skladu s pravili ne morejo prodajati domače slanine in hrane iz mesa. DANILO ČOTAR ČRNA KRONIKA S KOKOŠMI Zgodba o belgijskem dioksinu je obkrožila ves svet, saj so se časniki pred nekaj tedni o njej razpisali. Zadevo le na kratko obnovim. Že meseca februarja so v nekaterih belgijskih farmah opazili čudne bolezenske motnje pri kokoših. Ker težave niso prenehale, se je ena od kmetij obrnila na živinozdravniški zavod s prošnjo za poglobljene analize. Meseca marca so izvidi pokazali, da je za motnje kriva maščoba, ki je v krmi. Komaj proti koncu aprila so ugotovili, da kokoši cepajo zaradi dioksina, ki je v tej maščobi. Ministrstvo je odredilo, naj preiskovalci zasledijo, od kod prihaja krma in komu je bila oddana. Izkazalo se je, da je izdelovalec onesnažene maščobe industrijski obrat Verkest v flamskem delu Belgije in da je to maščobo že odposlal enajstim podjetjem, ki pripravljajo mešanice za pitanje perutnine in drugih domačih živali. Devet obratov je bilo v Belgiji, eden v Franciji in e-den na Holandskem. Ta podjetja so že razdelila strupeno krmo posameznim kmetijam in šele ob koncu meseca maja so preiskovalci ugotovili, katerim. Širjenje strupa so končno zaustavili, vendar z veliko zamudo. Še zdaj se vlečejo razprave, ali je podjetje Verkest vedelo, da je maščoba v enem od velikih zbiralnikov onesnažena. Vse kaže, da so odgovorni pri podjetju za to vedeli, a so maščobo vseeno poslali na Zastopstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je v sredo, 30. junija, sestalo v deželnem svetu z deželnim odbornikom za trgovino Sergiom Dressijem. Podpredsednik SDGZ Robert Vidoni, predsednik mednarodnih operaterjev Edi Ferluga in ravnatelj Vojko Kocjančič so prikazali, kako so posledice nedavnega konflikta hudo prizadele včlanjena podjetja, tradicionalno prisotna na balkanskih tržiščih. Združenje je izvedlo anketo med prizadetimi člani (mednarodna trgovina, prevozi in špediterstvo) o posledicah vojne in poslalo prve podatke na posebni urad, ki ga je vlada namestila pri sedežu zavoda ICE v Bariju. Podatki jasno kažejo na pravo zamrznitev poslov v medvojnem in povojnem obdobju in vse posledične protiudarce, od zau- trg. Neodgovornost enega samega podjetja je povzročila ogromno škodo v vseh državah Evropske zveze in predvsem tistim živinorejcem, ki delajo pošteno. Oba ravnatelja podjetja Verkest sta bila aretirana. Prve dni junija sta odstopila belgijska ministra za kmetijstvo in za zdravstvo. Podjetje Verkest je zdaj v preiskavi zaradi tega početja in še zaradi drugih nepravilnosti. KDO JE KRIVEC? Sredstva javnega obveščanja so dala veliko važnost škandalu v Belgiji. Časnikarji očitno poudarjajo tiste stvari, na katere so bralci občutljivi, in dobro vemo, da so ljudje v zadnjih letih postali zelo občutljivi na vprašanje prehrane. Pri nas na zahodu ne trpimo več lakote, zato pa smo svojo skrb malo preusmerili. Skrbi nas, ali je hrana zdrava in neoporečna, in pri hrani živalskega izvora smo se začeli tudi zanimati, kako rejci ravnajo z živalmi. Razni škandali so le poglobili nezaupanje ljudi do intenzivne živinoreje, v kateri naj bi rejci bili pravi mučitelji živali iz samega pohlepa po večjih zaslužkih. Zato v takih zadevah, kot je tale belgijska, postane iskanje krivcev naravnost zagrizeno. V najbolj vročih dneh kokošjega škandala so se vsi spraševali in ugibali, odkod je dioksin prišel v maščobo, predelano v podjetju Verkest. Domnev je bilo veliko in tudi takih, ki bi jih lahko spletli v domiselne kriminalke. Sum, daje med predelavo nekje u-hajalo strojno olje in onesnažilo maščobo, je veljal za naj- prometa in odnosnega zmanjšanja delovne sile. Odbornik Dressi je zagotovil podporo deželne uprave, ki je ustanovila posebno opazovalnico za preučitev negativnih posledic na podjetja F-Jk; prav tako je izrazil lastno pripravljenost za posredovanje pri organih ministrstva za zunanjo trgovino. Dežela namerava preveriti možnost poseganja pristojnih deželnih finančnih institucij v podporo prizadetih podjetij, saj se zaveda dejstva, da bodo prav te zaradi poznavanja trgov lahko dale dragocen doprinos k uveljavitvi italijanskega gospodarstva pri povojni obnovi balkanskega območja. Na srečanju so se dotaknili še drugih vprašanj, zlasti deželne reforme trgovinskega sektorja in vključitve Slovenije v Evropsko zvezo. preprostejšo razlago, ki je gotovo prerevna za ljubitelje kriminalk. Nekateri so raje branili domnevo, daje nesreča posledica sabotaže, ki so jo s kriminalnim podvigom izvedli tekmeci na škodo podjetja Verkest. Drugi so šli po razlago še dlje. Dioksin naj bi imel izvor v rastlinskih maščobah, ki naj bi jih podjetje uvozilo iz Vietnama. V teh je dioksin nakopičen še iz časa vietnamske vojske, ko so Američani v boju proti partizanom uporabljali velike količine strupov za uničevanje džungle. Še bolj tvegana je domneva, da so sabotažo naročile ZDA. S tem bi Evropsko zvezo kaznovale, ker ne dopušča uvoza ameriškega mesa, za katerega tamkajšnji rejci uporabljajo hormone, ki so pri nas prepovedani. V tem dolgoletnem sporu je mednarodno razsodišče dalo prav Ameriki, a Evropa se še naprej izmika in noče tega mesa uvažati. Evropsko meso je prav zaradi prepovedi hormonov na svetovnem trgu bolj cenjeno, Amerika pa zaradi prepovedi uvoza v Evropo trpi znatno škodo. Po tej logiki je torej nesreča v Belgiji sad ameriškega naklepa, da spravi na kolena evropsko živinorejo. Morda je to fantapo-litika, sumljivo pa je dejstvo, da se je nesreča zgodila prav pri kokošjereji. To področje je namreč v zadnjih letih doživelo razmah, ker so mnogi potrošniki zaradi strahu pred boleznijo norih krav zamenjali govedino s perutnino. Povezave so pomenljive, zato tudi fantastičnih razlag ne gre kar tako zavračati. ——— DALJE Pred nekaj dnevi se je sestal odborzunanje trgovinske sekcije. Pod vodstvom načelnika Igorja Černiča so razpravljali o načrtih in konkretnih pobudah za operaterje zunanje trgovine. Dogovorili so se, da bodo skušali pripraviti stran na internetu, ki bi rekla-mizirala podjetja import-ex-port. Poleg tega bi stran vsebovala tudi seznam izvedencev za posamezne gospodarske dejavnosti in poznavalcev razmer na ozemlju Jugoslavije oz. Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije. Na seji je prišlo tudi do predloga, da se zaprosi za sprejem pri ministru za zunanjo trgovino, da se mu posreduje nekaj rešitev glede obnove Srbije in Kosova. Gost večera je bil g. Janez Grašič, član Švicarsko-slo-venske mešane gospodarske zbornice. Grašič je prisotnim DAMJAN HLEDE 2) Pooblastila vladi. Vlada ima devet mesecev časa, da uvede racionalizacijo nepremičninskega obdavčitvenega sistema in da se izogne (davkoplačevalcem v korist) neob-hodnemu povišanju davčnega bremena, ki ga bodo povzročile nove katastrske cenitve. Kriteriji, ki se jih bo moral državni izvršilni organ držati, so naslednji: a) Davki na dohodke Irpef. Davkoplačevalcu bo treba dati možnost izbiranja med dvema oblikama obdavčenja. Prvi obdavčitveni mehanizem bo predstavljala aplikacija fiksne davčne mere. Tako bodo dohodki zgradb, razen tistih, ki so vključene v dohodek podjetja, podvrženi fiksni davčni meri, predvideni za prvo dohodkovno skupino, ki je sedaj določena v višini devetnajst odstotkov. Alternativno bo davkoplačevalec lahko izbral, da dohodke svojih zgradb v celoti vključi med svoje skupne dohodke, ki bodo v celoti obdavčeni po sedaj veljavnem sistemu. To bo povzročilo neko spremembo odbitka od dohodka, ki je predviden za prvo stanovanje in za njegove pritikline. Vlada bo morala poskrbeti tudi za uvedbo posebnih olajšav za nižje dohodke in za nepremičnino, ki je namenjena prvemu stanovanju. b) Davek Ici. Prav tako bo morala vlada v roku devetih mesecev z zakonom uvesti nove najnižje in najvišje davčne mere za občinski davek na nepremičnine (Ici). Tudi v tem primeru je cilj prilagoditev reviziji katastrskih ceni- obrazložil delovanje zbornice, ki ima pod okriljem švicarskega ministrstva za gospodarstvo med ostalim namen, da prek slovenskega gospodarstva in skupaj z njim pomaga švicarskim podjetjem, da nastopajo na tržiščih Vzhodne Evrope. Grašič je zadolžen, da vključi v dejavnost mešane zbornice tudi gospodarstvo iz zamejstva (Italije, Avstrije in kasneje tudi Madžarske). Člani zunanjetrgovinske sekcije SGZ imajo možnost postati člani mešane zbornice. Grašič je predlagal ustanovitev pola mana-gementa, ki bi promoviral dejavnosti podjetnikov članov in razvijal sodelovanje. V diskusiji je prišlo do kon-1 kretnega predloga, da bi promovirali briška vina v nekaterih švicarskih restavracijah visoke kategorije. tev. Davčne mere Ici bodo morale biti spremenjene zato, da bo zagotovljen isti celotni državni prihodek. c) Odbitek Irpef za prvo stanovanje v najemu. Zakon št. 431 z dne 9. decembra 1998, ki je reformiral zakonodajo o najemi h stanovanj, je predvidel uvedbo posebnega odbitka Irpef za najemnike z nizkim osebnim dohodkom kom, ki so sklenili najemniško pogodbo za prvo stanovanje. Glede na to olajšavo je zakon 133/99 določil zgolj nekatere splošne smernice v zvezi s kategorijami najemnikov, ki naj bi jim o-lajšava pristojala. Pooblastil pa je vlado, naj v roku štirih mesecev z zakonom preloži že na davčno leto 1999 odbitek Irpef za najemnike, katerega uvedba je bila v začetku predvidena le z davčnim letom 2000. Zakon 133/99 poleg tega poverja vladi uvedbo še drugih novosti, ki naj bi s prejšnjimi prispevali k temeljiti reformi nepremičninskega obdavčitvenega sistema. Med temi je na primer zelo splošno pooblastilo k spremembi davkov na prenose nepremičnin preko aplikacije znižanih vrednosti, da bi se izognili povišanju davčnega bremena. Treba pa je povedati, da vse, kar predvideva člen 18 zakona 133/99, ne daje občutka neke resne volje ter jasne in odločne namere za uresničljivo spremembo nepremičninskega obdavčitvenega sistema, saj pomembne odločitve le prestavlja na nove kasnejše zakonske ukrepe. — KONEC FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA: NOVA PRAVILNIK ZA POSOJILA KMETOM Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je pred nekaj dnevi sprejela predlog odbornika za kmetijstvo Gior-gia Venier Romana in odobrila nov pravilnik, ki bo o-mogočal kmetom, da v bankah, pri katerih so najeli posojila za izboljšavo ali širjenje posesti, dosežejo nižje obrestne mere. Ta popravek bo deželna vlada vstavila v dopolnilni finančni zakon. Gre za pomembno novost, ki bo v korist samim kmetom, saj jih bo dolg manj bremenil, a tudi deželni upravi, ki bo tako krila nižjo razliko, kot bi jo sicer na osnovi prejšnjih odlokov o sodelovanju dežele Furlanije-Ju-lijske krajine pri delnem kritju kmetijskih posojil. Deželna uprava bo tudi finančno podprla kmetije, ki se delujejo na naravi prijazen in biološko-kompatibi-len način. Obenem pa bo o-mogočilatudi izobraževanje vseh, ki bi radi delovali v tem smislu. MEDNARODNI OPERATERJI SDGZ PRI ODBORNIKU DRESSIJU SGZ GORICA / POROČILO SEJE ODBORA ZUNANJE TRGOVINSKE SEKCIJE ODPRTI PROBLEMI stavljenih plačil do krčenja ZANIMIVE POBUDE ZA PODJETNIKE POGOVOR / ODBOJKARSKI STROKOVNJAK ZORAN JERONČIČ ODBOJKA, ŠPORT TRETJEGA TISOČLETJA POLETNE TUDI ČEZMEJNE POBUDE ŠPORTNI VEČERI NA GORIŠKEM IGORCOTIC Zoran Jerončič (na sliki), doma iz Liga nad Kanalom, sodi v krog najboljših slovenskih odbojkarskih strokovnjakov in je zelo znan bodisi v Sloveniji, kjer je pred leti treniral žensko državno reprezentanco, kot v zamejstvu, saj je vvlogi trenerja vodil ženske ekipe Olympie, Sokola in Vala. V uvodu letošnje sezone je sedel na klopi B2 ligaša iz Manzana, po prekinitvi pogodbe s tem športnim društvom pa je prve dni decembra prestopil k članski moški ekipi OK Val, s katero je v prvenstvu C lige dosegel odlično tretje mesto. Poleg tega, da deli trenerska navodila na odbojkarskih igriščih, tudi rad zasuka pero in poroča o odbojkarskih rezultatih v športnem dnevniku Ekipa, sodeluje pri športni rubriki na radiu Robin in ne nazadnje komentira odbojkarske tekme državnih reprezentanc na televizijski mreži Slovenija 2, tako daje njegova športna izkaznica res zelo bogata. Kateri je vaš največji uspeh na dosedanji trenerski poti? S slovensko žensko državno reprezentanco mi je uspelo osvojiti deveto mesto na Spring‘s Cup (evropski turnir), ki je potekal leta 1996 v Brnu na Češkem, kar predstavlja največji uspeh v zgodovini slovenske ženske odbojke. Lepa zadoščenja sem dosegel tudi s kadetinjami in mladinkami državne reprezentance na kvalifikacijah v Turčiji. Kako ocenjujete potek letošnjega prvenstva? Po kratki, a zanimivi izkušnji s profesionalnim svetom v Manzanu so me povabili k OKVal in to, ko je bilo prvenstvo v polnem teku. S to ekipo, ki jo sestavlja zmes izkušenih in mlajših igralcev, smo se uvrstili v ožji vrh C lige. Odlično smo igrali v drugem delu prvenstva, saj smo premagali v gosteh takrat vodilni II Pozzo in s tem odprli Slogi pot do napredovanja. Zelo sem zadovoljen z delom in pristopom svojih igralcev, tako da je moja končna ocena vsakega izmed njih zelo dobra. Kako so se mlajši igralci vključili v ekipo? Velika pozornost, ki jo pri OKVal namenjajo mladinskemu sektorju, se dobro obrestuje. Po začetni negotovosti so mlade sile postale sestavni del prve šesterke i n v dobri meri pripomogle k uspehom moštva. Preizkusili ste profesionalni svet. Kakšne so razlike •ned profesionalnostjo in amaterstvom? V Manzanu sem imel možnost trenirati igralke, ki so nastopale v A-2 ligi in se po-bliže seznaniti z njihovim pristopom do dela in športnega življenja. V profesionalnem okolju je pomembna vsaka malenkost. Kakšne so razlike med goriško in novogoriško športno stvarnostjo? V Sloveniji začenjajo profesorji telesne vzgoje zbirati podatke o otroških zmogljivostih že v prvih šolskih letih in s tem nadaljujejo vse do petnajstega leta. Sistematični pregled športnih dosežkov pri mladih pripomore k temu, da je mogoče zgodaj odkrivati talentirane športnike, ki se lahko že v mladih letih usmerijo v njim najbolj priljubljene panoge. Druga razlika je v tem, da se novogoriška mladina v večji meri osredotoča na izbrano športno dejavnost, medtem ko se mladi zamejci ukvarjajo obenem s številnimi športi, kar zahteva od njih seveda veliko truda in energij. Mogoče igra pri tem odločilno vlogo dejstvo, daje v primerjavi z zamejsko mladino konkurenčna pot Novogoričanov do državne reprezentance krajša. Pogled na goriško športno dejavnost... Goriška društva so zelo aktivna, njihova šibka točka pa je v organizacijski strukturi, saj sloni društveno delovanje na ramenih posameznih zanesenjakov, ki so zaradi vloženega napora vredni občudovanja. Glede združevanja v zamejstvu bi poudaril dejstvo, da ima lahko to, poleg poziti- vne tudi negativno plat, saj združitev moči večkrat ošibi delovanje manjših društev in privede do ukinitev le-teh. Dodal bi, da so tudi derbiji zelo koristni, ker pripomorejo k večjemu zanimanju za odbojkarsko panogo. Nedvomno pa bo treba v goriških društvih usmeriti več moči v organizacijske kadre in v delovanje mladinskih ekip. Kako ocenjujete mladinske ekipe OK Val? Ekipo U16 sestavlja skupina perspektivnih dečkov, ki bodo postali dobri odbojkarji, če bodo nadaljevali z vztrajnim delom. Še bolj me preseneča združeno moštvo, ki nastopa v prvenstvu U14. Gre za zelo dobro generacijo mladih, kar predstavlja bogat rezervoar za goriško odbojko. Kakšni so vaši načrti za prihodnjo sezono? Fantje članske ekipe so me navdušili, zato mislim, da bom sedel na Valovi trener- , ski klopi tudi v prihodnjem j prvenstvu. Udeležujete se številnih seminarjev, ste v stiku s trenerji svetovnega kova... Najbolj miježivovspomi-; nu srečanje s trenerjem ameriške reprezentance Dugom Billom, ki sem ga spoznal leta 1994 na seminarju v Pragi. To je bila priložnost, da sem se obogatil z izkušnjami enega največjih svetovnih trenerjev, i Med dolgoletnim treniranjem sem spoznal tudi Prandija, Bo-i settija, Pittero, Skibo, Jankoviča.. .Opazil sem, da je skup-! na točka vseh velikih trener-j jev njihova velika preprostost. Katere nasvete bi dali mladim, ki želijo prerasti v dobre odbojkarje? Tisti, ki se ukvarjajo z od-| bojko, morajo na začetku v primerjavi z vrstniki drugih , športnih panog premostiti ] več težav. Petletnemu otroku ; bo laže brcati ali voditi žogo ! v tla, kot pa jo držati v zraku, zato mladim svetujem, naj vztrajajo kljub začetnim težavam. Pred kratkim sem med vrsticami nekega časopisa zasledil, da bo prav odbojka šport tretjega tisočletja, saj ! gre za miroljuben šport in je \ prav zaradi tega več kot dobrodošel v svetu, ki ježal poln ' vojn in sporov. Osnovni po-] goj za odbojkarsko rast mladih je predvsem dobra volja, , saj le z njo dosežejo potrebno tehnično znanje in zakorakajo v odbojkarski svet, ka-' teremu ostanejo kasneje dol-| go zvesti. SAMPRAS Z IVA LEGENDA risto milijonov lir, medtem ko je s ponedeljkom, 5. t.m., Kid, kot radi imenujejo Agassija, postal prvi na svetovni lestvici ATP, drugi je Rafter, tretji pa Sampras, ki je tako osvojil že svoj dvanajsti grand slam turnir in je tako dohitel legendarnega Roya Emersona. Ker ima dolgočasno mirni Američan grškega porekla hladno kri, dobre mišice in komaj 28 let, bo najbrž postal živa teniška legenda in človek z največ grand slam turnirji vseh časov. Pete Sampras je v nedeljo zvečer na plesu prvakov v smokingu zaplesal s svojo rojakinjo Lindsay Davenport, ki se je pred finalom upravičeno jezila na časnikarje, ki da ji ne posvečajo dovolj pozornosti; izvedeli pa smo tudi to, da za ples ni imela prave obleke. Kako bi ji časnikarji posvečali več pozornosti, ko pa je Kurnikova dosti lep- ša, Hinginsova v krizi, ko je polfinalistka Lučičeva mlajša | in obetavnejša, ko pa seje izvedelo, da je njena nasprotnica v polfinalu Alexandra Ste-venson izvenzakonska hčer-| ka slovitega košarkaša Dr. J-i ja, ki smo ga drugače poznali | tudi pod pravim imenom Ju-I lius Ervving?! Po tej mali medijski bombi - da je Alexan-drin oče, je potrdil sam Dr. J, zgledno, da je tudi skrbel za mamo in malo Alexandro -| sta Steffi Graf in simpatično okrogla Lindsay le zaigrali finale in Američanka je v njem i osvojila svoj drugi grand slam i turnir, zmagi pri posamezni-J cah pa je dodala še zmago v i ženskem paru. Železna Stef-j fi pa je povedala, da se bo i upokojila in uživala nabrani | denar, gledala pa bo lahko i tudi vseh dvaindvajset osvo-! jenih pokalov na grand slam 1 turnirjih. -------------ZUT Želja po premagovanju o-vir in preseganju meja je privedla do organizacije nove pomembne športne prireditve HiTenniscup Go&Go '99. Turnir na peščenih igriščih v Novi Gorici in Gorici od 19. do 28. junija je bil vključen v WTA ITF women's Circuit '99 in je veljal za svetovno žensko teniško lestvico. Nagradni sklad, 25.000 ameriških dolarjev, je privabil nad sto igralk iz različnih držav, ki so prikazale tehnično in tekmovalno bogat tenis. Pokroviteljstvo mednarodnega turnirja so si prevzeli Evropski parlament, ministrstvi za zunanje zadeve Slovenije in Italije, go-riška pokrajina, občini Nova Gorici in Gorica. Glavni sponzor pa je bil HIT CASINOS. Organizatorji so popestrili turnir s predavanji za trenerje, tečajem za začetnike, teniškim srečanjem paraplegikov Slovenije in Italije ter vrsto zabavnih večerov. Zamisel čezmejne pobude predstavlja potrditev skupnih pogledov na razvoj. Zmagovalka turnirja je bila 18-letna Rusinja Nataša Muškina, ki je v Gorici v velikem finalu pred številnim občinstvom nadigrala Španko Angeles Montolio s 6-1,6- 3. Finale dvojic pa je potekal na peščenem igrišču Teniškega kluba Gorica v središču Nove Gorice. Zmagali sta Španki Ramon-Riera, ki sta premagali Nemko Cocht in Argentinko Kranth s 7-5,6-3. Na trgu Battisti je v zadnjem tednu junija potekal šesti košarkarski turnir Dudi Krainer. Goriška podjetja (Mi- nerva, Ottica Goriziana, Caf-fe Marocco, Fructal, Puiatti/La ! Gioielleria, Sportingclub, Bar Maxim in Goriziana Caffe) so za to priložnost sestavila moštva z igralci različnih košarkarskih klubov. Med temi je izstopal italijanski državni prvak Gianmarco Pozzecco. V soboto, 3. julija, je Minerva v finalnem srečanju za prvo mesto premagala ekipo Ottica Goriziana s 95:89. Ob zaključku turnija so prireditelji ! nagradili Patri ka Nanuta za najboljšega strelca treh točk, j Maura Stramaglio za proste mete, Andrea Furlanija za zabil janje žog, za najboljšega strelca turnirja Robeta Premiera, Andrea Pecilija za najboljšega mladega igralca in Gian-luco Gicomi za najboljšega igralca turnirja. Drugi teden julija ponuja kar dva domača turnija. V domu A. Budal v Štandrežu so : si odborniki društva Župan-| čič po odbojkarskem in nogo-; metnem turnirju na mivki zamislili še košarskrski turnir Street basket 3 proti 3. Pri tem turnirju, ki bo v večernih urah j od 5. do 10. julija, sodeluje z domačim društvom še ŠZ Dom iz Gorice. Hkrati si bodo lahko ljubitelji malega nogometa ogledali moški turnir KD Danica na vrhu sv. Mihaela, kjer se bo pomerilo kar 15 ekip iz bližnje okolice. Junijski in julijski večeri so bili za ljubitelje športa dokaj pestri, kjub temu pa so se nekateri Goričani podali na tek-mavanja tudi izven naše pokrajine, a o tem prihodnjič. ■ ic PO SESTNAJSTIH LETIH ITALIJA SPET EVROPSKI PRVAK Italijanska reprezentanca je po šestnajstih letih zopet postala evropski prvak v košarki. V velikem finalu evropskega košarkarskega prvenstva, ki je bil v soboto, 3. julija, v Parizu, je prepričljivo premagala Španijo, medtem ko se je na tretje mesto uvrstila reprezentanca Zvezne republike Jugoslavije, ki je v malem finalu premagala moštvo Francije. Italijanska zmaga ni bila v finalni tekmi nikoli v dvomu, saj so Italijani boljši v vseh e-lementih igre, pokazali pa so tudi visoko mero požrtvovalnosti in borbenosti. '‘Azzurri", ki jih je vodil trener srbske na-rodnosti Bogdan Tanjevič (nekdanji trener sarajevske Bosne, jugoslovanske reprezentance in tržaškega prvoligaša), so solidno vodili skozi vso tekmo, le enkrat so se jim Španci približali, a je bilo vse. K italijanski zmagi pa je veliko prispeval tudi Slovenec Gregor Fučka, ki so ga ocenili za najboljšega igralca prvenstva. Veliki favorit za zmago letošnjega evropskega prvenstva, I se pravi Zvezna republika Jugoslavija, se je morala zadovoljiti le s tretjim mestom. Povedati pa je treba, da je jugo-; slovanska reprezentanca igrala na tem prvenstvu brez nekaterih ključnih igralcev (kot npr. Djordjeviča ali Rebrače), ki so zaradi poškodb ostali doma. Brez kolajne pa so ostale tudi nekatere druge reprezentance, ki bi se lahko brez težav znašle na stopničkah, kot npr. Rusija ali Litva. Na tem zelo izenačenem evropskem prvenstvu je veliko razočaranje doživela Slovenija, ki se lahko upravičeno jezi nase, saj je zapravila e-; dinstveno priložnost. V kvalifikacijah je namreč premagala npr. Španijo in s tem dokazala, da je boljša od sedanjih evropskih podprvakov, prodor v evropski košarkarski vrh pa si je zapravila z zares nerodnimi porazi proti Jugoslaviji, Izraelu in Španiji. Pete Sampras je tako normalen tip tenisača, da se tudi po letošnjem teniškem prvenstvu Anglije, VVimbledo-nu, zdi, da je nekaj povsem vsakdanjega njegova šesta zmaga na angleški travi in to šesta zmaga v sedmih letih. V finalu je mirni Pete učil svojega sorojaka Andrea A-gassija, kako se igra tenis, in je po dvoboju sam priznal, da je bila to ena najboljših iger v življenju. Za zmago je slavni Sampras prejel milijardo šti- 15 ČETRTEK 8. JULIJA 1 999 SLOVENIJA SPOR MED OBČINAMI IN VLADO GOSPODARSTVO 16 ČETRTEK 8. JULIJA 1 999 PREJELI SMO PROTESTNO PISMO IZ FINSKE Pozdrav iz daljne Finske od vašega verjetno edinega naročnika na Finskem. Razočaran sem in užaljen, ker Novi glas še do danes ni našel prostora niti za novico, kaj šele kakšen intervju ob najnovejši knjigi dr. Jožka Šavlija Slovenski svetniki. Celo Primorske novice so temu izjemnemu kulturnemu dosežku pred dobrim mesecem posvetile celo stran. Komu služi vaš molk, lahko samo ugibam. Kulturni škandal - kajti za novice, kot so kakšen festival špargljev ali češenj (da o obširnem poročanju z raznih drugih mačjih procesijah sploh ne govorim) pa se v tedniku vedno najde prostor. Tokrat, ko bi imeli kot glavni glasnik zamejskih Slovencev možnost malce podpreti majajočo se narodno zavest, povedati ljudem resnico o naših koreninah, razbliniti komunistične belgrajske zgodovinske manipulacije -preprosto zatajite!!! Glavo vtaknete kot noj v pesek. Čakam le še, da boste kmalu začeli z objavljanjem kake daljše "zgodovinske" študije izpod peresa kakega uradnega slovenskega režimskega zgodovinarja, ki vas bo poučeval o tem, iz katere zakar-patske vasi smo Slovenci prijahali v sončno Furlanijo in današnjo Italijo. Koga se bolj bojite: papeža, Kučana, Skolj-ča ali kakega drugega cerkov-nika-komsomolca ? V tej zvezi je simptomatičen prispevek g. Mirana Miheliča o prenehanju izhajanja beneškega Doma (v št. 23). Če rečemo bobu bob - se torej tudi Vi in Vaš list bojite zamere v Ljubljani in trepečete za dotacijska sredstva od slovenske vlade. Bližnji papežev obisk bo spet le eno novo potrdilo uspešnih manipulacij sedanje ljubljanske postkomunistične nomenklature. Ob slovenskih svetnikih, ki jih imamo Slovenci že dolga stoletja, pa bomo molčali. Posledice takšne ljubljanske servilne politike pa itak nosijo na svojih plečih zamejski Slovenci že dolga desetletja. Saj veste, kdo je naročal in izvrševal mazaške akcije dvojezičnih napisov, da o o-skrunjanju grobov ne govorimo. OGABNO in NEODPUSTLJIVO. S spoštovanjem MILAN V. SMOLEJ KOMU SREDSTVA IZ KONCESIJ ZA IGRALNIŠTVO? OD 21 . DO 23. SEPTEMBRA PRIPIS UREDNIKA. Zgornjim prav gotovo neprijaznim besedam našega naročnika na Finskem bi lahko marsikaj pripomnili. Mislimo pa, da je za . zdaj dovolj, če napišemo, da knjiga, o kateri piše naš naročnik, sploh še ni izšla. (DL) V Sloveniji je vlada pred kratkim podelila več koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo, s čimer je postalo aktualno tudi določilo o koncesijah, ki jih bodo morale plačevati igralnice. Kaže, da bi koncesijske dajatve dosegle okrog 6 milijard tolarjev, od česar bi občine na območjih igralnic prejele 48% pridobljenih sredstev. Največ sredstev - okrog poldrugo milijardo tolarjev - bi dobile mestna občina Nova Gorica in druge lokalne skupnosti na Goriškem; dajatev od igralnice v Lipici naj bi si razdelile občine Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina; deleže od koncesijskih obveznosti igralnice v Portorožu pa občine Koper, Izola in Piran. V občinah so že pripravili načrte o uporabi sredstev iz koncesij, ki bi jih morali po zakonu uporabiti za razvoj turizma. Toda nenadno je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem prišlo na dan s predlogom, da bi vsa sredstva iz koncesij od igralništva zbirali v posebni fundaciji za razvoj turizma, potem pa bi denar po enotnih merilih in v skladu s projekti dodeljevali občinam na območjih igralnic. Predlog ministra Janka Razgorška, ki gaje sprejela tudi vla- da, je naletel na ostro nasprotovanje prizadeti h občin (vseh je 31), ki nasprotujejo centralizaciji teh sredstev. Lokalne skupnosti tako poudarjajo, da najbolje poznajo potrebe tu-' rizma in zato bi denar najbolj gospodarno uporabljale. Za sedaj ni videti, kako se bodo spori razpletli. Ob tem pa le malokje razmišljajo o posledicah upadanja poseb-I nih iger na srečo, ki se je v 1 Novi Gorici že začelo. M. ZLATE MEDALJE ZA PIVA IZ UNIONA Mednarodni inštitut za o-cenjevanje kakovosti Monde selection iz Bruslja je šestim vrstam pijač iz Pivovarne Limon v Ljubljani podelil zlate medalje in druga visoka priznanja za kakovost, doseženo v letu 1999. Ta pivovarna po obsežni proizvodnji in številnih tržiščih za prodajo raznih vrst piva prednjači tudi v evropskem merilu. Precejšnje količine raznih vrst piva iz te pivovarne prodajo v Italiji, tudi v Trstu in Gorici. Z zlato medaljo za kakovost v letošnjem letu so bili nagrajeni Union pivo, Union Tivoli in pivo znamke Union Radler. LIKOVNA DELA ZA POSOČJE Od 16. junija do 16. julija so v Galeriji Tolminske muzejske zbirke na ogled likovna dela, ki so jih darovali člani Društva likovnih samorastnikov Ljubljana za potresen-ce v Posočju. Na svečani otvoritvi razstave 16. junija v muzeju so v glasbenem programu sodelovali učenci Glasbene šole Tolmin, zbranim udeležencem pa je spregovoril predsednik likovnega društva iz Ljubljane Boris Štrukelj. Omenil je, da se je akcija pričela že lani v času predsedovanja društva Alojza Capudra. Danes je tako zbranih šestdeset del, ki jih je ustvarilo oseminpetdeset likovnikov. Izbrana dela - razstavljenih jih je šestindvajset - bodo last Tolminske muzejske zbirke, kasneje pa bodo predana v hrambo ustanovam in posameznikom v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. Umetniki so ustvarili dela v tehniki olja, akrila, akvarela, nato grafike in risbe, najpogostejši motivi pa so cvetje, tihožitja in krajine. Društvo likovnih samorastnikov iz Ljubljane šteje okrog 180 članov iz vse Slovenije, prireja tečaje in izobraževanja ter pogoste razstave. ADA KLINKON SLOVENSKA TURISTIČNA OBMOČJA KATALOG SLOVENSKIH MEST Center za promocijo turizma Slovenije je izdal nov katalog za pet slovenskih turističnih območij, to je mest, pod naslovom Slovenska mesta - Na mostovih živahnih doživetij. V publikaciji se s kulturnozgodovinsko dediščino, ponudbo namestitev, hrane in pijače, prireditvami in najbolj pomembnimi informacijami za obiskovalce predstavlja dvanajst mest: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje, Idrija, Škofja Loka in Kamnik. O-pise znamenitosti in zanimivosti, ki jih je zapisala časnikarka Darja Verbič, dopolnjujejo izbrane fotografije. Knjiga je natisnjena v slovenščini in v več tujih jezikih, med njimi tudi v italijanščini. V Sloveniji medtem ugotavljajo, daje prenehanje vojne na Kosovu usodno vplivalo na turizem. Zaradi tega so posamezne turistične a-gencije obnovile rezervacije za obisk tujih turistov v Sloveniji. Niso se torej uresničile napovedi, da naj bi letos v slovenskih turističnih središčih dosegli kar za 40% manjši izkupiček, kot pa je znašal lansko leto. M. VABILO K SODELOVANJU NA SREČANJE SLOVENSKIH GOSPODARSTVENIKOV IZ ZAMEJSTVA IN IZ SVETA Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SKSSK) bo organizirala letos od 21. do 23. septembra v Ljubljani in Kopru prvoSre-čanje gospodarstvenikov slovenskega rodu doma, v zamejstvu in po svetu. Namen srečanja je navezati močnejše stike in plodnejše sodelo-vanjez gospodarstveniki slovenskega rodu. V osnutek programa so vključeni strokovna predavanja s predstavitvami slovenskih gospodarstvenikov doma in v tujini, okrogle mize in družabni dogodki. Da bi bilo srečanje čimbolj uspešno, si pri SSK želijo, da zainteresirani sporočijo svoje pripombe, nasvete, navedejo oblike sodelovanja: da pristopajo k organizaciji kot predavatelji, udeleženci na okrogli mizi, donatorji, sponzorji ali pokrovitelji. Gospodarsko in znanstveno povezovanje s Slovenci po svetu je še neizkoriščena priložnost za slovensko državo in nacionalnost. V preteklem letu je SK SSK organiziral prvo srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu, uspeh katerega je prekosil pričakovanja. Da bi dosegli najprej večje gospodarsko in znanstveno povezovanje v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, so k sodelovanju pri srečanju gospodarstvenikov povabili SGZ - Slovensko gospodarsko zvezo iz Avstrije, SDGZ-Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, SGZ-Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice ter Porabske Slovence iz Madžarske. Slovenska konferenca SSK bo kot pobudnik uredila in natisnila Zbornik, ki ga bo prejel vsak udeleženec. Poslali ga bodo tudi vsem vabljenim, ki ne bi utegnili priti v Slovenijo, in slovenskim združenjem ter posameznikom doma in po svetu, ki se ukvarjajo z gospodarstvom. Zbornik bo vseboval objavo povzetkov predavateljev, predstavitve iz gospodarskih panog in druge prispevke. V njem se lahko predstavijo tudi posamezni ki-inovatorji, ki si želijo s svojimi tehnološkimi odkritji pridobiti naklonjenost tudi Slovencev iz sveta, in komercialne reklame, s katerimi bi zbrali sredstva za kritje organizacijskih stroškov. Dodatno oblikovanje programa je odvisno od želja samih udeležencev. Za obiske v zamejstvu in večjih podjetij v Sloveniji so zaželene predhodne prijave. Vsi obiski so predvideni po uradnem delu srečanja. Za dodatne informacije: Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva c. 1/IV, Ljubljana, tel: +386061 126 33 26 ali 125 24 40 fax: +386061 222125. OKVIRNI PROGRAM 1. dan (torek, 21.9., dvorana Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva c. 24, LJ): ob 8.30 sprejem udeležencev; ob 9. uri slovesen začetek srečanja s pozdravnimi nagovori: Danijel Starman, predsednik SKSSK, dr. Jože Bernik, predsednik SSK, Bruno Korelič, dir. gene- 1 ral nega pokrovitelja Luke Koper, Mihaela Logar, drž. sekr. Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vojka Ravbar, drž. sekr. ministrstva za ekonomske odnose in razvoj; ob 11. uri uvodno predavanje dr. Andreja Bajuka iz Pariza Lastno gospodarstvo: jamstvo za obstoj; ob 12. uri predavanje drž. sekr. Vojke Ravbar in Mateje Kovač z ministrstva za ekon. odnose in razvoj o Slovenskem pravnem redu in možnosti gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu; sledi razprava; ob 14. uri kosilo; ob 15. uri predavanje o Zavarovanju mednarodnih poslov, s poudarkom na zavarovanju izvoza in investicij; ob 16. uri bo predstavitev slovenskih ! gospodarskih združenj in podjetij v zamejstvu (Italija: 1 slovenski gospodarski združenji iz Trsta in Gorice; Avstrija: dr. Matevž Grilc in Elizabeta Hobel); Madžarska: Jože Hoernik); BiH: ga. Ratajc); razprava; ob 19. uri spoznavni večer s pogostitvijo. 2. dan (sreda, 22.9., dvorana Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva c. 24, Ljubljana): ob 9. uri predstavitev slovenskih | gospodarskih združenj in posameznih slovenskih podjetij (Argentinsko slovensko gospodarsko združenje, Avstral-| sko SGZ, Kanadsko SGZ; ob 10.15 odmor; ob 10.30 nadaljevanje predstavitve in raz-: prava; ob 13. uri kosilo; ob 14.30 predstavitev možnosti vlaganj v slovenski turizem s poudarkom na turistični ponudbi podeželja; ob 16. uri predavanje o Predelavi industrijskih odpadkov - novi gospodarski panogi, razvoju v svetu in v Sloveniji; razprava; ob 19. uri večerja in prosto. 3. dan (četrtek, 23.9., prostori Luke Koper v Kopru): ob 8.30 odhod avtobusa iz Ljubljane v Koper; ob 10. uri sprejem pri glavnem pokrovitelju - Luki Koper; predstavitev in strokovni ogled Luke; ob 13. uri kosilo na ladji z ogledom Piranskega zaliva; sle- j di oblikovanje sklepnih ugotovitev srečanja, nato bo imenovanje članov Odbora za organizacijo prihodnjih srečanj; zvečer obisk Casino - Portorož in prenočitev na slovenski obali (Ankaran). 4. dan (petek, 24.9., Koper - Ljubljana): v jutru vrnitev z avtobusom v Lljubljano. V PORTOROŽU SKD NA RAZPOTJU V soboto, 26. junija, je bil v hotelu Emona v Portorožu celodnevni izjemno dobro pripravljen seminar Slovenskih krščanskih demokratov, ki so ga organizirali prvirženci te slovenske stranke s Primorske. Na celodnevnem posvetu je nastopilo veliko predavateljev iz vse Slovenije, bilo jih je več kot 25, med njimi več nekdanjih ministrov, ki so vsak s svojega zornega kota skušali pošteno in brez dlak na jeziku odgovoriti na odprta vprašanja, ki stojijo pred SKD in Slovenijo v tem trenutku. Stranka SKD je na kočljivem razpotju, saj so v teku dolgotrajne priprave za politično združitev s Slovensko ljudsko stranko, s katero pa se mora SKD združiti na dostojen, enakopraven način in ne kot oslabljen partner, kot smo lahko na posvetu slišali. Gotovo je bil posvet izjemno dobro pripravljen, organizatorji pa so tudi obljubili, da bodo v kratkem izdali zbornik s posveta. Žalostno je edino to, da se politični vrh stranke ni udeležil posveta, ki je bil izrazito usmerjen h konstruktivnemu načinu reševanja odprtih vprašanj v SKD. OBVESTILA ČAROBNA NOČ v Gabro-vici pri Komnu. "Pridi, ostani z nami, čarobne naše so noči." S temi verzi, ki s pomočjo pesniške metafore potrjujejo zasidranost gledališke skupine Kulturnega društva Brce iz Gabrovice pri Komnu tako v krajevno stvarnost kot tudi v širši kulturni utrip slovenskega Krasa, nadebudni gledališčniki iz Gabrovice pri Komnu vabijo na svojo tretjo zapovrstno premiero. Pod režijskim vodstvom Sergeja Verča in ob pomoči mentorice Minu Kjudrove so pripravili veseli večeri po lojtr-ci gor, pa po lojtrci dol! avtorjev Mirka Mahniča in Sergeja Verča. Premiera v sklopu praznovanj vaških patro-nov sv. Petra in Pavla bo v petek, 9. julija ob 21. uri, repriza pa v soboto, 10. julija, ob 21. uri, obakrat pod zvezdami v Gabrovici pri Komnu. ČETRTI KONCERT iz cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška bo v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici v torek, 13. julija 1999, ob 20. uri. Izvajajo: Primož Parovel, harmonika, Chebn Hsin-Ying, sopran (Tajvan). Vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni obnovi samostana. OB 55. OBLETICI mučeniške smrti družine Brecelj bo v nedeljo, 18. julija, ob 18. uri v gozdu pri Kodretih (zgornja Branica) vsakoletno somaševanje. Govoril bo župnik iz Ajdovščine, pel pa mešani zbor iz Ajdovščine. V primeru slabega vremena bo obred v cerkvi v Kodretih.