MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Ur««tnl*tvo M uprava ■ Mirto«. OoapoMta Alt / Tslatoa ndattlM 9440, uprav« 24M Uhaja ruan nadalja hi praznike« vaak daa ab 16. ari / Valja mMeiao pra)aaun « upravi sl p« poiti 10 Ota, doatavljrn aa 4*m U Ota t Ofllaa] pa <Mnika / 0*taM aprajana tudi oglasa! oddalak Jirtnr- v Ljubija* t »aiM »al».al ral— H, «1.406	"T
JUTRA
99
VprMe priznanla sovjetske Rusiie
K vestem o končni odločitvi male antante
Kdor zasleduje v zadnjih letih zunanjo politiko sovjetske Rusije, je moral dav-
110	opaziti, da je krenila na docela družna pota, kakor ji jih je začrtala prva L ieni nova revolucija 1. 1917. Razvoj Političnih razmer v Evropi in sploh na svetu je pokazal rdeči Moskvi, da je teorija eno, praksa pa drugo, in če je tudi v notranji politiki teorija izvedljiva 'saj do neke mere, ker dopušča diktatura široko eksperimentiranje, je v zuna-n j i njeno uveljavljanje docela odvisno od faktorjev, ki leže izven ruskega, bolj-ševiškega območja in upliva. To je bil pač glavni vzrok te spremembe, mimo njega se je pa pojavil še drugi: elementarni gon ruskega naroda po ekspanziji na. sever in vzhod ter večjem uveljavlje-niu v svetu. Ta gon je ostal kljub vsej S1'ni boljševiški revoluciji m spremembi ^spremenjen, je danes enak kakor J« bil za vlade carjev. To liani potrjuje ž,asti dejstvo, da sovjetske Rusije ne že-ne v konflikt z Japonci boljševizem, Marveč ruski gon po rasti in moči, ki je v Zadnjem temelju identičen z na-c 1 o n a 1 i z m o m.
Da si zagotovi nadaljevanje teh stremljenj, ki torej niso več boljševiška, marveč specifično r u s k a, si je sovjetsika vlada pričela resno prizadevati, da uredi Syoje politične in gospodarske odnošaje zaenkrat vsaj z vsemi velikimi državami! nato pa sploh z vsemi. Zadnje so prišle med prvo skupino na vrsto Združene države Severne Amerike, in njihovo pri-/nanie sovjetskega režima tudi ni moglo ostati brez odločilnega upliva na srednje ln rnale države, ki priznanja de iure še n'so izrekle. Tako smo doživeli, da je cela vrsta držav vzpostavila zadnje mesece redne diplomatske in gospodarske °dnošaje z Moskvo, med njimi celo M a d farska. Danes je število onih, ki tega se vedno niso storile, že zelo neznatno, ^saj v Evropi. Med te spadajo tudi dr-?ave male antante, Češkoslovaška, Ro-^'nija In .Jugoslavija. O priznanju soviet ^ e8a režima de iure s strani tega naSe-
bloka, so se pojavljale že pred leti rn-
f,le vesti, zlasti pa prav gotovo pred vsa um sestankom njegovega stalnega sveta, a pozneje se je še vselej izkazalo, da so ftl,c P r e u r a n j e n e.
I ake vesti se pojavljajo tudi sedaj, in kakor se zdi, z mnogo realnejšo podlago. Psihološka podlaga za priznanje je ustvarjena zlasti na češkoslovaškem in .Jugoslaviji ne samo v političnih krogih, marveč tudi v š i r o k i h plateh. Na Češkoslovaškem se upirajo pri-
znanju skoraj izključno le narodni demokrati, ki pa so nedavno o priliki devalvacije češke krone odšli v opozicijo in se vladi nanje ni treba več ozirati. Pri nas je naklonjeno priznanju vse javno mnenje do redkih izjem. Tudi to ni le golo naključje, da so tako vsi vladni kakor opozicionaini poslanci o priliki debate o proračunu zunanjega ministrstva v narodni skupščini izrecno liagiašali potrebo ureditve normalnih odnogajev z Rusijo. Pa tudi v Romuniji Se je položaj v tem oziru precej spremenil, posebno zaradi ruske želje zavarovati se še na romunski meji in pa zairadi zadevnega poljskega posredovanja. Vendar je iniciativa ostala češkoslovaški, kajti prav ona ima največ interesov na tem na se izvede priznanje Rusije. Češka velika industrija, ki je izgubila večino zunanjih trgov, čuti, da bi si v Rusiji lahko pridobila močnega odjemalca. Tako moremo zato razumeti glasove, ki so se pojavili te dni v evropskem, tudi češkoslovaškem, romunskem in jugoslovanskem tisku, da se pripravila celokupna mala antanta na priznanje sovjetskega režima in je to priznanje prav za prav le še formalnost in vprašanje kratkega časa.
Vlade držav male antante doslej teh vesti formeino niso ne potrdile ne zani kale in tudi naš zunanji minister doktor Jevtič ni v svojem velikem ekspo-zeju pred narodno skupščino spregovoril o Rusiji nobene besede. Vse kaže. da se namerava izvršiti ta formalnost na tihem, brez hrupa. Viri, iz katerih so prišle v svet vesti o bližnjem priznanju, pravijo* da ne bo nobenih zunanjih ceremonij. Rusija bo imenovala svoje poslanike v Pragi, Bukarešti in Beogradu, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija pa svoje v Moskvi. Obenem se bodo pričela tudi trgovinska pogajanja, najprej med Prago in Moskvo. S tem aktom bo položaj male antante, ki ima z Rusijo itak že sklenjen pakt o definiciji napadalca, le še bolj utrjen, tako politično kakor gospodarsko. Od tega bo mogla imeti nekaj koristi tudi naša država, zlasti Slovenija s svojo industrijo, kakor je n. pr. jeseniška Itd. Naše vodne zveze z Rusijo po Sredozemskem morju in po Donavi nam bodo dajale v marsikaterem oziru ugodne prednosti. Vzpostava normalnih odnošajev s sovjetsko Rusijo torej ne bo le formalnost, temveč tudi praktičnega pomena, zato jo bo naša javnost nedvomno simpatično sprejela in p o z d r a v i 1 a?	__r.
Rimska kupčija se vleče
Razočarani Madžari —» Italija kupuje Avsiriio in Maožarsko z odvzemom blaga — Zakaj bi b’la potrt b a mala antanta — Mnenja Pariza in Londona
Naraslo vodovje Save ogroža Sisek
^RADI TALENJA snega IN DEŽEVJ A VODA ŠE VEDNO NARAŠČA.
RAMBNA DELA V SISKU IN OKOLICI SISEK, n. marca. Reka Sava vsepov* sod stalno narašča. Nevarnost poplave je pretila zlasti Sisku, vendar je bilo storjeno pravočasno vse, da se je mesto obvarovalo pre(j povodnijo. Čeprav je bil nasip močno zavarovan, je vendar voda danes zjutraj 0b pol 2. porušila glavni Nasip, ki je bil dolg 15 metrov, pri tovarni Tesllč in »Tanina«. Voda se je razlila ‘udi na drugi breg. Med prebivalstvom je nastala velika panika. Zapustilo je svoja stanovanja in iskalo strehe drugod. Ker v«da še vedno narašča, je tudi nevarnost ^edno večja. Pri reševalnih delih so zakleni vojaki, gasilci in meščani sami, z velikim naporom skušajo rešiti me-Pred katastrofo, kar jiin bo pa le te-žlto uspeslo, ker so doslej že veliki kom-
OB-
pleksi pod vodo. Žalosten je pogled na poplavljeni del mesta, ker voda odnaša najrevnejšim vse njihovo Imetje. Nekateri so že popolnoma obupali, ker voda še vedno narašča.
ISKANJE LAPIDJEVSKEGA.
MOSKVA, 17. marca. Še vedno ni nič znanega o lctalcu Lapidjevskem, ki^je odletel na pomoč ponesrečencem »Celjuskina«. Lapidjevskega išče 20 letal in sta pni na pomoč poslani tudi dve rešilni ekspediciji s sanmi. Ker se jc izkazalo, da jc pomoč zrakoplova Grofa Zeppelina* zaradi velike oddaljenosti brezuspešna, pripravlja general Nobile dvojo sovjetskih zrakoplovov za polet.
RIM, 17. marca. Rimska konferenca treh, ki bi se bila morala po prvotnem načrtu zaključiti že včeraj, se nadaljuje še danes in ni gotovo, če ne bo potrebna tudi zategultev na jutri. Upa se, da bo dokončni sklep vendarle že danes parafiran. Politična vprašanja, ki so bila Italiji nedvomno najvažnejša, so stopila daleč v ozadje jn vsa pogajanja so se omejila na gospodarstvo. Pritisk Francije in Nem čije se čuti zelo določno, deloma pa trd! Anglije, ki zagovarja nemško sta li e. Podtajnik Suvich je včeraj kon-feriral s poslaniki Francije, Anglije in Nemčije in bo prihodnji teden še oseb no odpotoval v London poročat angleški vladi o rimskih sklepih. Senzacijo je vzbudil tudi sestanek dr. Dollfussa z nemškim poslanikom von Hasslom, ki mu je ponudil ureditev sporov med Berlinom in Dunajem in apeliral pri tem na enotnost nemškega naroda. Razočarani so pa Madžari, ki so uvideli, da tudi od Italije ne morejo pričakovati resne akcije za revizijo trianonskih mej, ki je prva po stavka vse njihove politike. Polagoma spoznavajo, da je Italiji revizionizem samo taktika, zato nikakor nočejo pretrgati vseh zvez z Nemčijo in se predat} Rimu na milost in nemilost. Vsa konferenca se je razvila tako, da bosta imeli od sporazuma prav za prav korist le Avstrija in Nem čija, dočim bo Italija plačala račun z raznimi gospodarskimi obveznostmi. Tako bo morala italijanska vlada sama odkupiti v Avstriji in Madžarski tisto blago, ki ga ne bodo hoteli ali mogli prevzeti trgovci, torej zasebniki, da se izčrpajo izvozni kontingenti. Iz bratstva in zavezništva nastaja trgovina, navaden »kšeft«. Budimpešta in Dunaj prodajata Rimu svojo politič no podporo, Rim jo pa kupuje z odje-
mom avstrijskega in madžarskega blaga, tudi tistega, ki ga ne potrebuje ali vsaj v večjih količinah, kakor ga potrebuje. Edino upanje Italije je, da bo mogla nekaj te izgube kriti z oživljen jem Trsta in Reke, pa še to je zelo majhno. Madžarska noče uničiti svoje trgovinske mornarice in bi bili njeni transporti mimo tega čez Trst ali Reko dražji za 30 do 40 odst. Pritegnitev male antante želi Italija sedaj v prvi vrsti zaradi tega, da bi pla j čala njeno izgubo, ki jo ima z Avstrijo in Madžarsko na ta način, da bi uvažala več italijanskega blaga ter prevzela tudi del njenih uvoznih kontingentov iz Avstrije in Madžarske. Zeio malo verjetno pa je, da bi mala antanta bila pripravljena skleniti tako »kupčijo«.
RIM, 17. marca. Nasprotno pričakovanju so se rimska pogajanja zelo zavlekla In se zdi, da še jutri ne bodo končana. Tudi program se je zelo zožil in se obravnavajo samo gospodarska vprašanja, dočim so se politična pustila za širšo konferenco. Dopoldne sta bila podpisana dva protokola o tovornem prometu med Italijo na eni ter Avstrijo in Madžarsko na drugi strani.
PARIZ, 17. marca. Pariški tisk raz pravlja obširno o rimski konferenci. Z ozirom na italijansko zahtevo po neodvisnosti Avstrije, more Italija računati na francosko pomoč tudi pri urejevanju gospodarskih problemov Podonavja. Ker pa rešitev tega vprašanja ni mogoča brez male antante, priporoča Italiji sporazum z vladami v Pragi, Bukarešti in Beogradu.
LONDON, 17. marca. Angleški tisk pozdravlja Mussolinijevo akcijo pravi pa, da je rešitev podonavskih vpra sanj mogoča le s sodelovanjem vseh. torej tudi Nemčije.
Angleške priprave za neuspeh razoroževanja
LONDON, 17. marca. Po vseh znakih sodeč, je angleška vlada popolnoma pripravljena, da bo v trenutku, ko bo na čistem, da je konferenca za razorožitev definitivno propadla, imela gotov načrt
o	oborožitvi na morju in v zraku. V vojnem ministrstvu delajo strokovnjaki dan in noč potrebne načrte, ki jih bo v omenjenem trenutku Anglija takoj realizirala. Govori angleških ministrov in državnih podtajnikov dajo slutiti, da se Anglija ne bo dala prevariti in bo storila vse, da se pravočasno pripravi in oboroži. Posebno skrb posvečajo angleški vojaški strokovnjaki oboroženi sili v zraku, kjer je Anglija doslej najslabša in bi mogla doživeti razočaranje. Znano je, da je danes Franclja Izmed vseh evropskih držav v zraku najmočnejša in ni torej težko ugeniti, proti komu so naperjeni angleški načrti za obrambo iz zraka, ker zaenkrat nemška aviatlka še ne pride v poštev.
Hajmver pripravlja novo akcijo
DUNAJ, 17. marca. Tri dni Je zasedalo vodstvo Heinmehra in razpravljalo o no ti anjom političnem položaju. Sklenilo je reorganizirati obrambne formacije in pri-šlo do zaključka, da morajo biti vse formacije pod enim vodstvom. Iz zaključka pa ni razvidno, katere formacije misli Heinnvehr, ali strankarske ali vojsko ali
policijo ali pa orožništvo. Vaš dopisnik se je informiral na merodajnem mestu, kjer mu je bilo sporočeno, da bo sklep vodstva Heinnvehra jasen šele tedaj, ko se bo vrnil kancelar Dollfuss.
ČEŠKOSLOVAŠKA IN POLJSKA.
KOŠIČE, 17. marca. Predsmočnjim je bivši notranji minister dr. Slavik ostro kritiziral politiko poljske vlade in dejal, da je neslovanska. Nemško-poljski sporazum je vzbudil veliko nerazpolo ženje liapram Poljski, kjer pa ne mislijo vsi tako, kakor zunanji minister Beck. Simpatizerji Češkoslovaške so na Poljskem v opoziciji.
KOŠIČE 17. marca. V Češkem Tje sinu je policija aretirala 50-lctnega poljskega novinarja Štefana Košicke-ga iz Krakova, zaradi kaljenja javnega miru, ki ga je povzročil s svojim predavanjem na vzhodnem Slovaškem.
POLJAKI NA ACCONCAGUI.
VARŠAVA, 17. marca. PAT poroča iz Buenos Airesa, da je Poljska znanstvena ekspedicija dospela na najvišji vrli Južno Amerike Acconcaguio, ki je visok 7.01 S metrov. Pot je bila zelo težavna in se je morala ekspedicija boriti s težkimi atmosferskimi spremembami.
NEMŠKI Ž1DJF. NE SMEJO KOPATI.
BERLIN, 17. marca.'" Uprave, javnih kopališč v raznih nemških mestih opozarjajo Žide. nai se v njihovem lastnem interesu ne hodijo kopat.
Dnevne vesti
Imate radi dobro kavo?
NAROČNIKOM IN &TATELJEM! Zaradi praznika sv. Jožeta 19. t, m. izide prihodnja številka »Večemika« šele v to« rek 20. t. m. ob navadni uri.
Naši planinci se v velikem številu udeleže planinskega večera v Mariborski koči na čast zaslužnemu uredniku »Planinskega vestnika« ravnatelju, g. dr. Josipu Tominšku ob 25-letnici njegovega uredovanja. H Maribora z Glavnega trga bo vozil jutri popoldne ob 2. avtobus do Reke, ki se ga lahko poslužijo vsi, ki se nameravajo udeležiti proslave. Tudi so vremenski preroki napovedali za jutri in ponedeljek lepo pomladansko vreme, tako da bo med planinci le malo takih, ki bi zamudili lepo priliko prisrčne-* ga planinskega razvedrila na Tominško-vem večeru.
Smrtna kosa. Zadnje dni so v Maribo tu umrli: Tomaž Stranjšak, poduradnik, Vodnikov trg 6, star 72 let; Elizabeta Kraner, perica. Slovenska ulica 32, stara 69 let; Terezija Robnik žena krojaškega mojstra, Vinarska ulica, stara 32 let: Brglez Ivana, vinicarka, 82 let, Meljski hrib; Valentan Vincencij, viničar, 81 let, Meljska cesta: Frančišek Lorber, zasebnik, 91 let, Mlinska ulica; Frančišek Rošker, sprevodnik v p., 82 let, Mlinska ul.; Ivana Šabeder, viničanka, 62 let, Počehova; Tomaž Ferk, posestnik, 80 let, Vinarje; Rihard Piš, bančni ravnatelj v p., 53 let, Tomanova ulica, Jurij Kumer, zasebnik, 71 let, Betnavska ulica, Jožef Belak, zasebnik, Marmontova ulica in Amalija Bamimel, žena gradib. nadsv. 52 let.
Zanimiva železniška razstava. V drugi polovici aprila bo na zelo svečan način otvorjena v Beogradu prva železniška razstava, na kateri bodo razstavljeni predmeti, ki so jih izdelali železničarji v prostem času. Na razstavi bodo udeleženi tudi v lepem številu naši mariborski železničarji.
Iz tajne seje mestnega občinskega sveta. Mariborski mestni občinski svet je na svoji predsinočni tajni seji oddal razpisano inženjer&ko mesto na gradbenem u-radu inž. arhitektu Jaroslavu Černigoju, mesto drugega jurista pri mestni upravi pa dr. Senekoviču, doslej uslužbenemu pri banski upravi v Ljubljani. Dr. Senekovič bo prevzel funkcijo obrtnega referenta. Tudi je občinski svet v svoji tajni seji odobri! imenovanje bivšega občinskega svetnika g. Frana Perica za uprav nika mestnih podjetij in imenovanje gosp. inž. Zupaniča za tajnika MP. Razpisa! je mesto načelnika gradbenega urada, kise je po smrti magistratnega nads ve trnka inž. Černeta izpraznilo. Odobril je prošnje za napredovanje in so po pragmatiki napredovali v višjo stopnjo gg. inž. Bara«, inž. arhitekt Vičič, Božidar Kolar in Leopold Avbič; mestnemu blagajniku Francu Gabrovšku pa se je priznala stal rtost v službi. Od 67 prošnikov za sprejem v občinsko zvezo je bilo rešenih več prošenj. Vpokojeni so bili občinski de laved France Farazin, Alojzij Nudi, Fr. Pepelnik, Mihael Pesserl, France Puch-man, Filip Reš in Jurij Skrbinšek. Vsem vpokojenim delavcem je občinski svet priznal starostno podporo. Odobril je nadalje prošnjo odvetnika dr. Blankeja, ki namerava preurediti Scherbaumov mlin v stanovanjsko poslopje. Prošnje za pode literv gostilniške koncesije so bile odobrene vse, izvzemši ene.
Delavci Hutterjeve tovarne prirede jutri v nedeljo, dne 18. tm. ob 5. uri popoldan v dvorani g. Renčlja na Pobrežju svoj družabni večer. Na sporedu so deklam acijske, dramatske, pevske točke in .Šaljivi nastopi. — Po predstavi prosta zabava. — Vabimo vso nacionalno javnost, da podpre stremljenje našega delavstva.
Ribarsko društvo v Mariboru vabi vse svoje člane k 23. občnemu zboru, ki se vrši 30. (tridesetega) marca 1934 ob 30 uri v lovski sobi hotela »Orel« s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Letno poro čilo. 3. Porofik) blagajnika. 4. Poročila ostalih društvenih funkcionarjev. S. Določitev pristopnine in Članarine za 'eto 1934. 6. Volitev: a) predsednika, b) od bornitkov, c) dveh računskih pregledni kov, d) Zvezinih odbornikov in ddega tov za zvezin občni zbor. 7. Slučajnosti Odbor
LJUBIMKANJE
■	■	■	■	mm.	■	ram	sag u nc ■ ■«
« nedeljo, dne 18. marca ob 20. url v Narodnem gledaliiiu
Da?
Potem vam bo
gotovo ugajala.
Poizkusite fo!
Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Koni-gova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Srečen ni, kdor srečo vživa sam... Današnja huda kriza je pahnila v bedo tisoče in tisoče družin, katerih očetje radi brezposelnosti ne zaslužijo niti za košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. In takih družin je tudi v našem mest veliko število, zato je krajevni odbor Rdečega križa v mariboru po krenil akcijo in bo stalno vse leto zbiral satro obleko, obutev in perilo ter z nabranimi oblačili in obuvalom oblekel najrevnejše. Rdeči križ apelira na vsa usmiljena srca Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč pri tej akciji in naj darujejo staro in ponošeno obleko, obuvalo in perilo, ki ga sprejema društveni poverjenik vsak po nedeljek od 15. do 18. ure v domu reševalne postaje na Koroški cesti. Kdor bi pa želel, da bi poslalo društvo poverjenika na dom po darove, naj blagovoli to poročiti društvu telefonično, pismeno ali ustno. Ta dobrodelna akcija Rdečega kri ža je že vpeljana po vseh drugih mestih naše države in ne sme za njimi ostati naš Maribor, o katerem je znano, da ima zlato srce za trpečega brata.
L}udska univerza v Mariboru. V ponedeljek 19. marca zaradi i>raznika ni pri' reditve. V petek 28. marca predava g univer. prof. dr. Hadži iz Ljubljane o bio-ogiji Jadrana.
Predavanje za rezervne častnike. Mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov bo priredil v torek 20. t m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze (kino Apolo) na 'Slomškovem trgu poučno prc davanje o sodobni vojni. Ker je predavanje zelo poučno in zanimivo, naj se ga udeleže vsi člani združenja, vabljeni pa so tudi drugi rezervni častniki.
Delegatsko zborovanje Narodne strokovne zveze. V ponedeljek 19. t. m. bo ob 9. dopoldne v Delavski zbornici v jubljani delegatsko zborovanje NSZ. Zborovanja se bo udeležilo tudi 5 mariborskih delegatov.
JNS v V. okraju. Propagandni odsek C o. Jugoslavenske nacionalne stranke sklicuje za torek 20. marca ob 8. uri zvečer sejo v prostorih gostilne Boecio, Betnavska cesta 39. Pridite točno in zanesljivo!
Zakaj sem član Jugoslovanske nacionalne stranke? To aktualno politično predavanje je bilo prvo, ki ga je priredila k. o. za V. okraj. Predaval je tov. dr. Cer-kvenič. Odziv je bil zelo dober, saj so člani napolnili vso prostorno dvorano gostilne »Pri lokomotivi«, znak, da se zanimajo za dnevna politična vprašanja. Z veliko pozornostjo so sledili poslušalci izvajanjem dr. Cerkveniča, ki je spretno in na poseben način vzpostavil zvezo med seboj in občinstvom. Nanizal je toliko misli, da so zamogH poslušalci razmišljati o podani snovi še dneve in dne ve. Potrebno je, da temu, v vsakem oziru posrečenemu predavanju, slede nadaljnja in da gre k. o. po začrtani poti naprej. Predavatelju pa iskrena hvala željo, da ga slišimo še večkrat!
Izplačilo ubožnih podpor. Z ozirom na velikonočne praznike se bodo mesečne ubože podpore izplačevale pri mestni blagajni že v soboto 31. marca 1934 Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu sploh bo v soboto 24. marca 1.1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8.-12, in od 14.—18. ure.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru prirodi s sodelovanjem Trgovskega pevskega odseka v soboto, 17. t m. v gornji dvorani hotela »Orel« družabni večer z godbo, petjem, humorističnim programom in prosto zabavo, ter vljudno vabi vse člane in prijatelje društva, da se polnoštevilno z družinami udeležijo te prireditve. Začetek ob pol 21. uri.
Velikonočni izlet na Jadran. Zagreb -Sušak - Omišalj - Malinska - Krk ■ Rab ■ Crikvenica • Sušak ■ Zagreb. Vožnja po železnici in morju, prvovrstna hrana, prenočišče, napitnina Din 245. Prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22.
Ustanovitev socialistične stranke ni dovoljena. Notranji minister je na podlagi čl. 1 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zbiranju, shedih in društvih z dne 18. IX. 1931 v soglasju z ministrskim svetom^ s svojim sklepom štev. 1931 z dne 14. III. 1934, odklonil pristanek za ustanovitev politične stranke pod imenom »Socialno-demokratska stranka Jugoslavije«, ker niso bili izpolnjeni bistveni pogoji, ki jih predpisuje zakon o zbi ranju. shodh in društvih. (A. A.)
Važno posvetovanje Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije. V Beogradu se je pričelo včeraj zasedanje izvršilnega odbora Zveze SKJ. ki razpravlja o spremebi zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije, Prijavnice za pristop k Združenju borcev Jugoslavije (Boiu) so na razpolago pri Združenju invalidov. Maribor. Slomškov trg št. 12; tvrdki Jakob Perhavc, Maribor, Gosposka ul. št. 9; Pinter Sc Lenard, Maribor, Aleksandrova c. št. 34 in Geč & Gnus, glavna trafika, Maribor, Glavni trg, kjer se sprejemajo tudi prijave Članov.
Sprememba radio-programa. Ljubljanska radio-oddajna postaja ne bo drevi ob 20. prenašala opereto »Rože v snegu«, marveč opereto »Mala FIoramye« iz mariborskega narodnega gledališča.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 18 tm. Ob 7.45: »Vinograd spomladi«, preda va inž. Ivo Zupančič, 8.15: poročila; 8.30: telovadba, vadi Ivko Pustišek, 9: versko predavanje, predava dr. Mihael Opeka; 9.15:	prenos cerkvenc glasbe iz fran-
čiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10; »Iz zapiskov delovskega reporterja«, predava Ivan Vuk; 10..30: plošče; 10.45: »Ob 520-letnici poslednjega ustoličenja na Gosposvetskem polju«, predava Vladinih Puc; 11.15: slovenska glasba, izvaja ra-dio-orkester; 12; čas, plošče; 15: prenos koncerta sokolske župe Kranj z Jesenic 20: radio-orkester; 20.45: plošče; 21.15 vokalni solistični koncert gdč. Igličeve 21.45: čas, poročila, radio-jazz. V pone del jek 19. t. m. Ob 7.45: naše planine in planšarstvo, predava inž. Alfonz Pirc 8.15: poročila; 8.30: obrtniško predava nje, predava Ivan Mihelčič; 9: versko predavanje, predava dr. Ciril Potočnik 9.30: orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič; 10: prenos cerkvene glasbe iz stol nice; 11: slovenska glasba, radio-orke, ster; 12: čas, plošče; 16: o napravi umetnih travnikov, predava inž. Vinko Sadar; 16:	mladinski	zbor	»Trboveljskih
slavčkov«; 17.30: plošče; 20.30 prenos opere iz Beograda. V torek 20. t. m. Ob 11: šolska ura: »Potovanje v Indijo« (inž. Ferdo Lupša); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: otroški kotiček: »Pogumni Tonček« (Št. Jakob, gled. oder.) 19; francoščina; 19-30: »Budhizem«; 20: glasbeno predavanje; 20.30: radio orkester; 21.15: vokalni dueti gdč. Gnu rove in Rudolfove; 21.45: radio jazz; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Jutri v nedeljo koncert v gostilni Mraz, Studenci.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 17. marca ob 20. uri »Mala Flo* ratnye«. Globoko znižane cene.
Nedelja, 18. marca ob 15. uri »Štanibul-ska roža«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Ljubimkanje«. Prireditev dramskega studia Zveze kulturnih društev. Ponedeljek, 19. marca ob 15. uri »Okence«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri »Scampolo«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Opozarjamo na današnjo predstavo »Mala Floramye«, po globoko znižanih cenah. To priljubljeno melodijozno Tijar-dovičevo opereto bo prenašala tudi ljubljanska radiooddajna postaja.
»Štambulska roža« kot popoldanska predstava. V nedeljo, 18. t. m. ponove ob uri popoldne Fallovo opereto »Štambulska roža« po znižanih cenah. Glasba tega dela je izredno lepa, iz orientalskega življenja zajeta vsebina pa prav za-lavna. Pri tej predstavi igra vlogo Fri-dolina VI. Skrbinšek.
»Okence« in »Scampolo« po globoko znižanih cenah in zadnjič v sezoni. Na Jožefovo 19. t. m. ob 15. uri popoldne se vprizori zadnjič v sezoni in po globoko znižanih cenah češka komedija »Oken« ce«, zvečer pa Nikodemijeva komedija Scampolo« prav tako po globoko znižanih cenah in poslednjič v sezoni.
Dramatska šola. Jutri 18. tm. zaradi gostovanja v Rušah ne bo pouka. J. Kovič.
Grajski kino. Od danes dalje »Viktor in Viktorija«. Herman Thimig in Renata Miiller. V joumalu veliki nemiri na Dunaju.
Kino Union. Veledelo »S. O. S- Ledena gora«. Leni Rlefenstahl. Dodatek najnovejši tednik, krvavi nemiri v Avstriji.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose' iove grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztreblje nje črevesja.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če ga popijete, vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lutkovno gledališče Sokola — matice v Narodnem domu igra v nedeljo IS. tm-ob 16. uri (4. pop.) pravljično igro v 5 slikali »Marbuel, črni sluga pekla« ter burko v 1 dejanju »Gašperček slikar«.
Križni pajek, sijajna veseloigra v 3 dejanjih se ponovi slednjič na sokolskem odru v Studencih 18. III. 1934 ob 19. uri. Kdor še ni videl igre, naj si jo vsekakor ogleda, ker se bo ob duhovitih dovtipih gotovo izborno zabaval. Cene so zelo nizke, 6, 4 in 2 Din.
Tretji roditeljski sestanek na 1. dekliški meščanski šoli je bil 12. tm. Predavala je strok, učiteljica ga. Milica Jugova o napakah naših otrok. Aktualno predavanje je vzbudilo živahno debato med roditelji, kar je dokaz, da se starši vedno bolj poglabljajo v vzgojna vprašanja.
Gasilska tombola. Prostovoljna gasilska četa v Studencih je na svoji poslednji seji sklenila prirediti .3. junija javno*: tombolo, čije čisti dobiček ie namenjeJi za poravnavo dolga, nastalega zaradi dozidave gasilskega doma in nabave 'potrebnega orodja. Društva v mestu in oko lici se naprošajo, da pri določitvi dneva svojih prireditev to po možnosti vpošte-vajo.
Letni občni zbor esperantskega društva bo v četrtek 22. marca ob 20. uri \ zadnji dvorani gostilne Halbvidl, Jurčičeva ul. Esperantisti in prijatelji esperai.t skega pokreta dobro došli!
Na današnjem trgu je bilo pravo pomladansko vrvenje med bogato obloženimi mizami in stojnicami. Ves dopoldne je bila živahna kupčija tudi na Vojašniškem trgu, kjer je stalo 36 voz zaklanih prašičev. Glasno barantanje je bilo na kokošjem trgu, kjer so imele mariborske gospodinje prav bogato izbero. Cene blagu se niso spremenile, le cena zelenjavi je nekoliko padla.
Ceneno meso. V torek 20. t. m. bodo od 8. ure naprej prodajali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 120 kg govedine po 4 Din, in sicer do 2 kg na osebo.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.4 stopinje C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 4 stopinje nad ničlo; barometer je kazal pri 13.9 stopinjah 726, reduciran iw ničlo pa 724.3: relativna vlaga 84: od včeraj na danes je padlo 5.2 mm padavin; vreme ie jasno in mirno.
M a r i b
SiiSTi-varasBis
Aktivnost naše zunanje trgovinske po-
1	e- Koncem marca in začetkom aprila 'J letos v Beogradu cela vrsta trgovin-pogajanj. Že včeraj v sredo bi se Wla morala pričeti pogajanja z Nemčijo, katerim slede v Ankari pogajanja s Tur-cl-'o, na dnevnem redu pa so tudi trgovinska pogajanja z Grčijo. V začetku aprila pa se bodo pričela pogajanja z Avstrijo v svrho revizije dokolnilne trgovinske pogodbe na zahtevo Avstrije. Končno so predvidena trgovinska pogajanja v aprilu tudi še z Bolgarijo,
. Izvoz konjev iz Medmurja. Trgovci iz Čakovca so pred dnevi pokupili nad sto fepih medmurskih konj, ki so jih odposlali na sejem v Verono. Trgovci so plačevali kmetom konje po pet do šest tisoč dinarjev, tako, da so kmetje, ki rede izdano pasmo, izkupili lep denar. Tudi so se v zadnjem času pojavili v Medmurju trgovci iz Avstrije, Švice, Italije in Nem-C'K ki kupujejo vročekrvne medmurske konje.
Kontrola uvereni o zavarovanju valute.
‘Mnčno ministrstvo je izdalo nalog ca-nnarnam, naj v bodoče o uverenjih o ^varovanju valute izenačijo število dokumentov z datumom, kdaj se je izvršilo |2vozno ocarinjenje, kraj carinarnice, ki ^ izvršila izvozno ekspedicijo, vrsto in količino ocarinjenega blaga ter državo, v katero se blago izvaža.
Nova emisija meničnih blanketov. Finančni minister je odredil, da pridejo z 21. marcem v promet nove emisije meničnih blanketov po 1. 1.50, 6.50, 10 in 13.50 Din, kakor tudi, da ostanejo menični blanketi s prečrtanimi dosedanjimi cestni in vtisnjenimi odgovarjajočimi no-Vlmi cenami še nadalje v prometu. Me-fličrie blankete po 0.60. 1.20, 6.20, 9.80 in 'f-0 bodo zamenjevale davčne uprave,
K| Prodajajo taksne vrednosti in pa bla-Sajhe za prodajo znamk v Beogradu, ir. s cer 90 dni, začenši z 21. marcem do štetega 18. junija. Razliko v ceni ob za-menjavi dosedanjih meničnih blanketov za nove blankete bodo stranke doplačevale v gotovini.
Zagrebška delniška pivovarna zahte-Va> da se uvede, odnosno poviša nvozni-na na pivo, češ, da jo je treba kot mest-n° podjetje zaščititi pred konkurenco pi-
tVa- se uvaža iz drugih krajev in iz tujine.
7nBre,Z!fse,nost v Zagrebu. Po podatkih ^a->ieoske borze dela in drugih socialnih ustanov je bilo koncem letošnjega jami-®r'a v Zagrebu 28.571 brezposelnih. Od |e'i je bilo 24.715 moških. Brezposelni delajo mestni občini zagrebški veliko skrb, *er ne more zaposliti niti polovice takih,
' s0 Pomoči najbolj potrebni.
Otvoritev jugoslovanske tujskopromet "e razstave -v Pragi. V torek je bila v pKviru praškega .velesejma otvorjena v ragj velika jugoslovanska tujskopromet . a razstata. Razstava obsega razne re-in slike naših krajev, zdravilišč, to-a ,c in ves propagandni material, ki se Poslužujejo naše tujskoprometne ustanove. Otvoritvi so prisostvovali zastop-1,1 k' Praške ,1Č lige, naš poslanik dr. Gri-sogono ter razni zastopniki oblastev. Na-Sa t”jskoi>roinctna razstava vzbuja v Pra Si veliko pozornost in,vidno rase zar.i-nianje za naše letoviščarske kraje.
I?c'giiskl izletniki na našem Jadranu.
' Posebno ladjo bo prispelo o letošnjih 6-ikonočnih praznikih na naš Jadran , ,'r°S 6C0 Belgijcev, ki si bodo nato o-*lc<)ali tudi Grčijo j„ Egipt. Mimo tega bo obiskala >plit še posebna skupina ~'‘u belgijskih turistov, ki bodo potovali "a Krk.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v 21. številki: Zakon o dodatnem sporazumu k sporazumu o 'hringu in dodatku, sklenjenem med kraljevino Jugoslavijo in švicarsko konfederacijo. zakon o naknadnih in izrednih kreditih k računu državnih razhodkov in dohodkov za leto 193,3/34, objavo k iz-Dremembam in dopolnitvam zakona o dr zavni trošarini, navodila, kakšne takse je Pobirati za obnovo spora pri upravnih sodiščih in pri državnem svetu, okrožnico finske uprave o opravljanju občinske blagajniške službe, objave banske upra-o opravljanju občinske blagajniške slu objave banske uprave o pobiranju finskih trošarin v letu 1934, odločbo “davnega sveta k čl. 80., 82. in 83. zakola o neposrednih.davkih in razne objave Službenih Novin .
Kulturne vesti
Grafika Mihe Maleša
Retrospektivne razstava v veliki kazinski dvorani
Jutri v nedeljo 18. t. m. bo ob 11. uri otvoritev razstave grafik našega popularnega slikarja-grafika Mihe Maleša iz Ljubljane, ki Mariboru ni popolno na tuj. saj je nastopil nrav za prav v Mariboru svojo prvo pot v javnost, ko je pred leti razstavil skupaj z našimi mladimi mariborskimi u-metniki, ki so se pozneie raztepli po slovenski zemlji in preko njenih meja.
Miha Maleš je morda med vsemi slovenskimi slikarji najbolj specializiran grafik in poleg Božidarja Jakca v tem oziru najbolj plodovit. Mimo tega si je ustvaril svoj lastni svojstveni stil, tako da spoznamo njegove grafike že na prvi pogled, tudi če nimajo njegovega podpisa. Samoniklost je njegova prva od- . lika. Ljubi linijo in gledanje/\, iz notranjosti v.notranjost,." L ne samo iz oči na zunanjo j' podobo.	v	i
Doslej se je uveljavil na mnogih razstavah v Sloveniji in izven nje, kakor tudi s svojo znano knjigo deklic, posameznimi grafičnimi listi in neštetimi ilustracijami v vseh slovenskih ilustriranih revijah, v Maribor prihaja z okoli 400 deli, ki naj pokažejo retrospektivno ves njegov razvoj od početkov njegovega ustvarjanja do danes. Njegova razstava bo torej zanimiva že raso s tega stališča, saj take retrospektivne razstave Maribor prav za prav še ni videl.
Razstava bo odprta od jutri 18. t. m. do 5. aprila od 9. ure dopoldne do mraka, torej tudi preko velikonočnih praznikov. Zato smo trdno prepričani, da bo naš kulturni Maribor storil svojo dolžnost in bo obiskal to Maleševo razstavo v čirn-večjem številu. Hudih časov ne preživlja samo naše gospodarstvo, preživlja jih tudi, morda v še veliko večji meri, naša kulturna — in v prvi vrsti zopet naša likovna umetnost s svojimi tvorci. Ali naj'propade? Narod brez kulture in unnet nosti ni narod, temveč brezlična čreda, ki jo ukloni prvi vihar.
Prve edicije Jadranske straže
Pet knjig o morju in problemih našega Jadrana
Brez vsakega dvoma je, da vrši naša Jadranska straža veliko in vele važno misijo, in to tudi publicistično. Že doslej je izdajala svojo krasno urejevano revijo in od časa do časa knjige o morju in Jadranu, sedaj se je'pa odločila za izdajanje vsakoletnih rednih edicij v obliki petih knjig. Za letošnje leto je izdala sedaj sledeča dela: 1. Ferdo Šišič: »Pred ratna politika Italije i postanak london-skog pakta«; 2. Uinbert Girometa: »Život našeg Jadrana«; 3. Jadranski: »Zadar i okolica«; 4. Vlado Ivelič: »Uspo-mene iz pomorskog života« in 5. Johan Bojer: »Posljednji Viking« (roman).
Znani zgodovinar univ. prof. Ferdo Šišič je ustvaril s svojo knjigo »Predrat-ua politiko Italije i por.lanak londonskog pakta« zelo zanimivo, obsežno in kritično pisano delo, ki je za nas velikega pomena, ker nam osvetljuje marsikaj neznanega ali manj znanega. Knjige je razdelil na dva dela; v prvem govori o politiki Italije pred svetovno vojno (od leta 1870.), v drugem pa od začetka svetovne vojne (od leta 1914.) dalje. Na koncu je pa kot epilog dodano še poglavje o Rapallu. 1 ako delo bi rabili tudi mi Slovenci glede Koroške!
Johan Dmbert Girometa obravnava v svoji knjigi »Život našeg Jadrana« strokovno, pa vendar zelo poljudno in prijetno mnogovrstno in bogato življenje našega Jadranskega morja. V njegovem delu so orisani vsi življenjski pojavi favne in flore v morju, in to s tako veščino in strokovnostjo, obenem pa s tako lahkoto stila in jezika, da se bere kakor roman. Knjiga je okrašena tudi z mnogimi zelo posrečenimi risbami in slikami iz področja morja in življenja v njem. Posvečena je Jadranu, »nadahnitelju lepote in viru užitka«. Jadranski, to je psevdonim nekega vpoštevanega in zelo nadarjenega mlajšega pisatelja, prikazuje v knjigi »Zadar i okolica« naš lepi, a ža-
libog izgubljeni Zader z njegove zgodo-vinsko-zeinljepisne strani. Knjiga se čita prav prijetno in z zanimanjem, kar je umljivo, ker govori o mestu, ki je bilo do včeraj v naših rokah in nas veže ž njim še toliko spominov.
Kapitan Vlado Ivelič, ki je 50 let brodil po vseh morjih, opisuje v svoji knjigi »Uspomene iz pomorskog života« dogodke iz svojega dolgoletnega butrnega življenja na morju. Petdeset let na morju! Kaj vsega človek ne doživi! Upore, brodolome, bolezni, ropraske napade, junaštva in nešteto drugih stvari. O vsem tem kralja Ivelič v priprostem, domačem, prijetnem jeziku in stilu. Človek doživlja ob čitanju skupaj s pisateljem zanimive in često napete dogodke. Zadnja knjiga je prevod Sojerjevega romana »Poslednji Viking«, ki ga je prevedel iz norveščine v srbohrvaščino irokojni Ivo Lahrnan. Roman opisuje življenje norveških pomorcev. Avtor je znan v svetovni literaturi, saj imamo tudi n. pr. Slovenci že prevedenih nekaj njegovih spisov. Roman je pisan zelo napeto in kdor ga vzame v roko, ga ne more odložiti dokler ga ne prečita do konca.
Jadranska straža je opravila z izdajo teh knjig, od katerih je samo že prva po tehtnosti svoje vsebine vredna 70 Din, kolikor stanejo vse skupaj, veliko nalo-’ go in upamo, da jo bo izvrševala poslej stalno. Dobro bi bilo, če bi v prihodnjem letu izdala tudi v slovenščini pisano knjigo o našem Jadranu, ki bi jo potrebovali, saj poznamo Slovenci vse premalo jugoslovansko morje. Knjige se naročajo pri izvršnem odboru Jadranske stra že v Splitu.
KJERKOLI BOD
iteke POVSOD
ČOKOLADO!
SEVEDA ZOPET SAMO
^Uttli
Emil Zola: »Germinal«. Roman. Poslovenil Alfonz Gspan. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 617 strani. Zbirka »Mojstri in sodobniki« VII.
Germinal, ki ga je pravkar izdala založba Tiskovne zadruge v posebni knjigi v prevodu Alfonza Gspana, je eden najboljših socialnih romanov v svetovni literaturi. Emil Zola, klasik franvoskega naturalizma, je v tem ogromnem delu združil svojo teorijo o »eksperimentalnem romanu«, ki zahteva od pripovednika objektivnega slikanja resničnega življenja na podlagi dokumentaričnega gradiva, s svojo izredno umetniško ustvarjalno moč jo. »Germinal« je slika življenja mont-soujskih premogarjev in njihovega boja za socialno pravičnost. S kolikšno prepričevalnostjo nam pisatelj, ki je imel priliko sam spoznavati v velikih francoskih premogovnih revirjih vse brige in težave rudarskih družin, prikazuje bedo v delavskih kolonijah, trdo, nečloveško delo v večeni noči pod zemljo, gibanje razbesnelih ljudskih množic, ko se bore za vsakdanji ki uh in za najprimitivnejše človeške pravice, grozne katastrofe, ki se rodc iz delavske stavke! Prizori, kakršni so n. pr. vrvenje delavske trume preko prostrane goličave, boj stavkarjev z delniško družbo, preplava rudnika m umiranje nesrečnih žrtev, ki jih zasledujejo naraščajoče vode v globokih rovih, so brez primere v svetovni literaturi. Presenetljiva je pisateljeva odločna zahteva po pravični ureditvi sveta, obenem pa gioboko sočutje do teh trpečih množic, ki žrtvujejo meso m kri za neznanega boga, skritega nekje v nevidni daljavi. Široko zasnovani opisi so v tem delu tako živi in neposiedni,^da se človeku, ki komaj sluti, kako živi del človeštva, razodene povsem nov, strahoten svet. In veh dar je v tej grozi, ki preveva delo, toliko vere in optimizma! To delo je danes morda bolj sodobno, kakor je bilo pred .50 leti, ko je nastalo. Založnica, ki je pridejala romanu za boljše razumevanje dobe, pisatelja in njego-v ega dela, lep, živo pisan uvod iz peresa univ. prof. dr. Frana Šturma, jo poskrbela, da je dobila knjiga tudi svojevrstno, vsebini prikladno opremo Cena broširani knjigi je 100 Din, v platno vezani 125 Din in v polusuie vezani 140 Din.
, Ivan Lavrenčič: Igre in raznoterosti. Samozaložba. Ljubljana, 1934. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, ^trarii 174. —- Naš znani mariborski telovadni pedagog Ivan Lavrenčič je izdal s to knjigo, ki nosi v celoti naslov »Telovadne igre in raznoterosti za društva in šole« prepotrebno de-
o,	ki bo izvrstno služilo vsem, ki sc Davijo s telovadnimi igrami otrok in mladine, posebno pa vsem učiteljem, sokolskim vaditeljem in nazadnje tudi staršem. Pohvalno je tudi to, da je bo-Sfato ilustrirana., deloma z risbami praktičnega pomena, deloma pa z ilustracijami g. Vokača* Geslo ji je: »Bodi z otrokom otrok!« Vsebino nam pove že kratka razvrstitev pot la vi i-Uvod Poživljajoče igro i„ ost,, Igrp z žogo, Igre v ravnotežju,
Ln	Ipe .spretnosti, Igre v te-
kuSJcoki, Pomirjevalne igre, Raznoterost. v vodi, Nekaj iger za javne nastope, Igre s petjem, Gozdne igre, Smučanje sankanje in drsanje, Preštevanje, Majhna žoga ter Viri in pripomočki. Knjiga, ki je tudi na zunaj cedim, se naroča pri avtorju v Mariboru, Smetanova ul. 32, stane 32 Din.
Iz naše politične preteklosti
Radvanjska afera
ioč nadaljnji politični razvoj v Podravju
Osebne afere političnih prvakov so bile vedno važni mejniki v razvoju političnega življenja. Tudi Slovenci jih poznamo: otvoril jih je Toman z gorenjsko železnico, najhujše pa nas je politično pritisnila afera zavarovalne banke »Slovenije« v sedemdesetih letih. Takoj za njo pa se odigrava na naših mariborskih tleh Brandstatterjeva afera, katero je uporabil Jože Vošnjak v ljudski povesti »Navzgor-navzdol«. Za nas Slovence v Podravju je Brandstatterjeva afera zgodovinsko važna. Od početka ustavnega življenja so Nemci trdno držali mariborski kmetski volilni okraj, ki je pošiljal v deželni zbor 2 poslanca. Io šele Brandstatterjeva afera je omajala nemške postojanke, da so jih mogli Slovenci osvojiti v letih 1876, 1878 in 1879.
Friderik Brandstatter je bil bivši oficir, ki je poročil vdovo Oršič in postal po njej lastnik radvanjske grajščine. Kot radvanjski grajščak je stopil aktivno v politiko na nemškem ustavovernem programu ter bil obenem z upokojenim stotnikom Konradom Seidlom v Kamnici od dualizma dalje izvoljen v graški deželni zbor, ki je Brandstatterja in Seidla vo-
lii	v državni zbor kot zastopnika Slovenskega Štajerskega. V mariborski okolici sta znala oba organizirati štajerci-janstvo pod krinko ustavnosti in narodne enakopravnosti kakor jo je uveljavil Aleksander Bach. Brandstatter in Seidl sta bila v mariborski okolici prva šta-jercijanca, prva politična predhodnika .los. Orniga.
Svoj vpliv sta uveljavljala v občinskih svetih, okrajnem zastopu, v mariborskih korporacijah in dalje v deželnem in državnem zboru. Bila sta odločna ustavo-tvorca in Nemca, ki nista mogla doumeti slovenskih političnih teženj in ki sta gledala v slovenskem domačinu samo zaostalega Štajerca, ki še ni prišel pod vpliv nemške kulture, da ga ta dvigne na ustavo tvorno, nemško centralistično stališče. Vpliv obeh je bil tako močan, da so Slovenci zlasti vsled padanja narodnega duha v Dravski dolini ter na vznožju Pohorja med Mariborom in Slovensko Bistrico izgubili vsako nado, da zmagajo s svojimi kandidati v kmetskem mariborskem volilnem okraju.
Meseca novembra 1875 pa je presenetila politično javnost novica, da je Brandstatter moral odložiti poslanska mandata. Njegov poslanski tovariš Seidl ga je naznanil sodišču, da je s Seidlo-vim imenom podpisoval menice in jih tako s falzificiranim podpisom spravil med ljudi. Sodna preiskava je ugotovila, da ie Brandstatter spravil med ljudi 119 menic s ponarejenim Seidlovim podpisom, in to v znesku 233.962 goldinarjev (danes vsaj 5 milijonov dinarjev). Sodnija je nadalje ugotovila, da je Brand-statter zapravil večino dote svojih otrok od materine strani in da je ponarejeval na menicah podpise svoje že umrle žene. Med temi svojimi meničnimi operacijami pa je Brandstatter pridobil rudnike v Jurkloštru, iz katerih je hotel pridobivati cink. Vsled svojih političnih zvek je dosegel, da mu je državni rudarski svetnik grof Beust cenil vrednost Tudokopov na 1 milijon goldinarjev, da mu je državna (celjska cinkarna) posodila na rudnike 60.000 goldinarjev, za par let pa so bili rudniki prodani na javni dražbi za 1150 goldinarjev! Škandal je bil na dlani. In kolikor bolj ga je nemško ustavaško časopisje skušalo zakriti z molkom, toliko bolj so ga razkrivali nemški konservativci in Slovenci.
Brandstatter je bil osebno slab gospodar. Svoje politično delo, volilne borbe itd. je finansiral sam; in poleg tega je ljubil reprezentativnost. Ker pa ni bil moralno močen mož in ker mu radvanjska grajščina ni donašala toliko kolikor je on rabil, je segel po poneverbah in po prevari. Bil je 1876 obsojen na 5 let ječe...
•Psihološke in potrtrčne posledice so bik velike. V nemškem mariborskem taboru je prevladala zmernejša struja, ki je poslala v državni zbor mesto Brandstatterja v muriborsko-ptujskem mestnem volilnem okraju ctr. Duhača. V kmetskem mariborskem vobkiem okraju
pa. so zmagali 1876 Slovenci z dr. Ra-deyem!
Brandstatterjeva afera pa je vplivala osebno tudi na Seidla. Ker je moral plačati vrsto pravilno žiriranih menic za Brandstatterja, je prišel v denarne stiske. Moral je prodati posestva v Kamnici, poleg tega pa so prišle na dan Seidiove denarne nerednosti pri občinskem in šolskem gospodarstvu v Kamnici in tudi drugje. Vse to so Slovenci zopet politično sijajno izrabljali. Prodrli so naj-Preje s slovensko večino v kamniški občini; nato je 1878 pri volitvah v deželni zbor, 1879 pa pri volitvah v državni zbor Seidl kot kandidat propadel.
Mariborski volilni okraj je postal slovenska domena, katero so Slovenci v toku desetletij smotreno izgrdili in jo krepko držali do svetovne vojne ter jo ob prevratu priključili Jugoslaviji.
Radvanjska afera je za nas važna iz dveh ozirov:
1. Kaže nepravilnost tistega zgodovinskega gledanja, ki vidi vso predvojno podravsko slovensko politiko kot izključno defenzivo. Dokazuje taktično spretnost mariborskega političnega vodstva, ki je znalo instinktivno izrabiti politično ugodne momente in k temu tudi pripraviti priprostega volilca.
2. Če pa se vprašamo kaj bi bilo z mariborskim okrajem, če bi ne bilo radvanjske afere, potem moramo upošteva-
Praški pevski zbor »Smetana«, na-zvati tako po velikem češkem skladatelju, ne velja danes le za najboljši pevski zbor v Češkoslovaški republiki, ampak celo za enega najboljših in najslavnejših moških pevskih zborov v Evropi sploh. Letos slavi 251et-nico svojega obstoja ter plodnega dela za širjenje češkoslovaške in ostale svetovne glasbene umetnosti.
Osnovan je bil pevski zbor »Smetana« 1. 1908. in je tedaj štel 16 pevcev. Kmalu pa jih je štel že 26 ter je že 4 leta po svoji ustanovitvi pri tekmovanju v Plznu pod vodstvom dirigenta Rudolfa černega dosegel prvo nagrado kot najboljši češkoslovaški pevski zbor.
Po svetovni vojni se je reorganiziral, štel je preko 50 članov-pevcev ter se po priznanju kritike postavil na čelo najboljših češkoslovaških pevskih zborov, kar je dokazala tudi njegova zmaga pri narodnih pevskih tekmah aprila meseca 1. 1922. v Pragi, kjer si je priboril prvo mesto. Takoj na to se je i>odal zbor na svojo prvo turnejo v tujino ter prvo obiskal Jugoslavijo, kjer je koncertiral po vseh večjih mestih ter povsod dosegel velike triumfe. Naša kritika se je povsod izrazila o njem pohvalno ter mu tudi z venci, plaketami in trakovi izrazila svoje simpatije, z najvišjega mesta pa je bil odlikovan z redom sv. Save 111. stop.
Odslej gre ime »Smetana« po vsej Evropi. Leto za letom prireja nove turneje in dosega nove uspehe. Leta 1923. obišče Holandijo, leta 1924. Poljsko, leta 1925. Švico in Francijo ter 1.
1926.	znova Pariz, kjer doseže vrhu-
Preteklo nedeljo je bil v dvorani hotela pri »Zamorcu« letošnji redni občni zbor Dravske sekcije združenja poštnih uslužbencev, pododbor Maribor. V območje mariborskega pododbora spada vse v združenju poštnih uslužbencev organizirano uslužbenstvo vseli državnih pošt, 31 po številu, na severu Slovenije skupaj s Prekmurjem.
Prisrčno pozdravljen se je letnega sestanka udeležil tudi direktor ljubljanske poštne in brzojavne direkcije g. dr. Tavzes, ki si z vsemi močmi prizadeva za zboljšanje poštne stroke, kakor tudi za zboljšanje stanja njemu podrejenega u-
odgovoriti, da bi ne bilo nikdar več mogoče osvojiti ga. Maribor z okolico bi postal pendant Celovca!
S tem zadobi radvanjska afera vsenarodni pomen. Brez nje in njenih narodnopolitičnih posledic bi postala mariborska okolica nemško politično posestno stanje. In ob prevratu bi bila njena usoda enaka usodi Celovca in njegove okolice. Kajti za dejanje, kot ga je izvršil ob prevratu general Maister, bi manjkalo narodnega zaledja, ki se je razvilo okoli Maribora po letih Brandstatterje-vega in Seidlovega propada!
Čeprav brez zavesti, ali vendar simbolično nam to kaže povorka slovenskih volilnih mož po volilni zmagi 26. februarja 1876 z volišča na Tržaški cesti v mesto. Na čelu povorke so šli godci in z njimi dva kmeta, prvi s slovensko, drugi s cesarsko zastavo. Ko so prišli črez most na Glavni trg so zaorili: živeli Slovenci! in krenili na Rotovški trg na zmagoslavno gostijo v čitalniško gostilno na Rotovškem trgu.
Zadnjič so se nemoteno razlegali po avstrijskem Mariboru živijo klici in zadnjič se je svobodno'vila skozi Maribor slovenska trobojnica. Da se je to moglo zgoditi, je bil vzrok v psihološkem in političnem polomu Brandstatterjeve in Seidiove politike. Da so Slovenci ta trenutek izrabili gre zasluga Dominkušu. Gregorecu, Kosarju, Radeyu, Sernecu in Vošnjaku, ki so v tern momentu rešili Maribor bodočnosti — Jugoslaviji.
Styriacus.
nec s svojim koncertom v Veliki Operi.
Prvi pevovodja Rudolf Černy odstopi in nasledi ga prof. František Spilka. Pod njegovim vodstvom doseže zbor zopet nove uspehe. Jeseni 1.
1927.	koncertira v Berlinu in Lip-skem,, spomladi leta 1928. v Švici in Franciji, a jeseni na Danskem. Dvajsetletnico svojega obstoja^ je slavil zbor s svojo turnejo po Španiji, kjer je aprila 1. 1929. pel na 20 koncertih. Jeseni 1. 1930. je nastopil v Brnu, Bratislavi in na Dunaju.
Vsega skupaj je zbor do konca leta 1933. obiskal izven Češkoslovaške 63 mest, absolviral 579 koncertov ter pel 286 zborov od 127 skladateljev nič manj kot 3602 krat.
In sedaj za svojo 251etnico prireja svojo turnejo na Balkan, kjer bo pel v Jugoslaviji, Bolgariji, Turčiji iti Grčiji. Pri nas bo koncertiral najprej v Mariboru in sicer 3. aprila ob 20. uri v Unionu — nato še v Ljubljani. Zagrebu, Osijeku, Beogradu, Nišu in Skopi ju.
Spored tvorijo; Axman, Balcar, For francoskega naturalizma, Je v tem Jindržek, Pološek, Vomačka, Pokor-ny, Spilka, Malad. Vodi ga dirigent profesor František Spilka, predseduje pa mu profesor Jan S k o u 1 a, ki bo na koncertu pel tudi nekaj so-lo-partij.
Pri nas zapojo tudi pet naših slovenskih skladb. Za turnejo se vneto pripravljajo in so s svojim pripravljenim programom 1,3. f. m. želi v Pragi ogromen aplavz iu doživeli viharje navdušenja. Naj nam bodo dobrodošli !
radništva. Navzoči so bili nadalje: oba upravnika mariborskih pošt gg. Irgolič in Klemenčič, šef tehnične sekcije g. inž. Podboj in zastopnik celjskega pododbora
g.	Hočevar. Poročil« funkcionarjev pododbora, kakor tudi poročilu predsednika dravske sekcije v Ljubljani je članstvo sledilo z velikim zanimanjem, zlasti pa govoru g. direktorja.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika pododbora Matko Kumer, v odbor pa Vaclav Kunst, Franjo Bernol. Valentin Zablačan. Terezija Silova, Milena De-klevova, Amalija Pondelakova, Jožica Pistorjeva iu Amalija Volkova; za pre-
glednike računov sta bila izvoljena Karl Kumer in Ljudevit Vodopivec.
Na občnem zboru je bila soglasno spre jeta tudi resolucija, v kateri so izražene vse opravičene zahteve in težnje naših poštnih uslužbencev, ki vestno in točno opravljajo naporno in odgovorno službo. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, kar z zaupanjem oklepa svoje stanovske organizacije kot pobornice za. dobrobit vseh. Po zaključku se je razvila prav J prisrčna zabava v znamenju tovarištva vseh brez razlike položaja v službi. Odzvali so se povabilu tudi nižji uslužbenci, ki so organizirani v svojem lastnem društvu.
Sokolsko
Sokol Pobrežje. Prednjaški zbor je na zadnji seji razpravljal in sklepal o delovnem programu za letošnje leto. Uredil je vse potrebno za okrožni zlet, ki bo letos junija na Pobrežju pri Mariboru. Prednja ki in prednjakinje se v polni meri zave- j dajo težke naloge, ki jih čaka, toda j vztrajno in zavestno se pripravljajo na velike dneve.
Poziv članstvu Sokola Matice. Sokol Maribor Matica poziva vse svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži mladinske akademije bratskega društva Sokola Maribor I., ki bo drevi ob 20. uri v telovadnici inženjerske podčastniške šole.
Pfui
Sejem za prašiče v sredo 14. t. m. je bil dobro založen. Prignano je bilo 447 rilcev, med temi 18S prascev starih 7 do 10 tednov. Kupčija je. bila slaba, prodali so jih samo 96. Povprečne cene za kg žive teže so sledeče: pršu-	j
tarji 5—6.50, polmastni 7—7.50, mastni 7—8; prasci so se prodajali po kakovosti 100—150 Din eden.
Premestitev v vojaški službi. Poveljnik mesta podpolkovnik Miran Š a-r a c je premeščen iz Ptuja v Osijek. Oficirska čitalnica skupno z vsemi narodnimi društvi v Ptuju mu priredi odhodnico danes v soboto 17. t. m. ob 21. uri v dvorani Narodnega doma.	j
Kino. V mestnem gledališču se uprizori danes v soboto 17. t. m. ob 20. uri in jutri v nedeljo 18. t. m. ob 18.30 in 20.30 film »Sen vsake žene«. V glavnih vlogah Gustav Frohlich, Nora Gregor, O. Wallburg in P. Lorre. Kot dodatek Ufin in Foksov tednik.
Grozna nesreča, ki se je dogodila pri požaru v Gerečji vasi, o kateri smo poročali, je vzbudila med občinstvom splošno sočutje in pomilovanje. Žrtve nesreče so po vsem telesu obsute z groznimi opeklinami. 171etna Antonija Drevenškova, ki je nekaj ur po prevozu v bolnišnico groznim poškod- j bam podlegla, je imela po vsem telesu take opekline, da je skoraj ni bilo mogoče spoznati. Bila je lepo in pridno dekle. Učila se jc za šiviljo. Nič manjše opekline ima njena mati, 581ef- j na Marija Drevenškova. Gasilca, ki sta sc pri reševanju obeli žensk ponesrečila, imata sicer tudi težke opekline na glavi in rokah, vendar bosta po mnenju zdravnika okrevala. Na kak na čin je ogenj nastal, še ni dognano, sumi se pa, da je kdo iz neprevidnosti ali tudi iz zlobe vrgel gorečo cigareto v slamo na Skednju, ker mimo skednja pelje javna pot.
Poljčane
Shod g. poslanca Krejčija v Poljčanah.
Narodni poslanec gosp. Anion Krejči priredi na praznik 19. t. m. v sokolski dvorani ob 14. uir'i shod, kjer bo poročal o dosedanjem delovanju narodne skupščine. Po shodu ob 16. uri sc ponovi igra »Maks v škripcih«.
Ruše
Gostovanje mariborskega gledališča. j
Jutri v nedeljo 18. tm. uprizori mariborsko Narodno gledališče v Sokolskem domu v Rušah zelo uspelo češko komedijo »Okence« v režiji Jožeta Koviča, ki igra tudi glavno vlogo.
Novi most preko Uiie.
V	Bosanski Krupi bodo zgradili preko Une velik železniški most. Železno konstrukcijo za most ho izdelala tvomica inž, Buliča iz Banjaluke. n
,Smetana', najboljši češkoslovaški pevski zbor
koncentira v Mariboru dne 3. aprila i. 1.
■■ - —    „       -
Naši poštarji v boju za svoje pravice
Občni zbor mariborskega pododbora Združenja poštnih
uslužbencev
v Mariboru, dne 17. ITI. 1934.
ygM iumn
Manjšinjska politika naših sosedov
Italijansko stališče v vprašanju manjšinjske zaščite
Ob pravi poplavi manjšhisko-propa-gandnih knjig, brošur in časopisnih člankov, pa tudi druge strokovne manjšinske literature, ki jo naši sosedje dan za dnetn pošiljajo v svet, da upravičijo težnje svojih narodnih manjšin v sosednih državah in svoje lastne revizionistične aspiracije, je za nas v resnici sramotno, da smo
druga pa v neuillski mirovni dogovor z dne 37. novembra 1919 (oddel. III., pogh IV., čl. 49-57). Isto velja glede Avstrije, katero v manjšinskem pogledu vežejo določbe čl. 62-69 mirovnega dogovora z dne 10. septembra 1919. Albanija ni sicer podpisala separatnega manjšinskega dogovora, toda — kot pogoj svojega všte-
tem pogledu še tako daleč za njimi in ta- pa v Društvo narodov — je morala pred ko strašno pasivni. Zanimanje	za	etno-	svetom D. n. podati	posebno	manjšinsko
grafske obmejne probleme in	narodno-1 deklaracijo z dne 2.	oktobra	1920, s ka-
obrambno delo, ki je bilo že dosedaj mno tero osvaja vse manjšinsko-pravne nor-go večje drugod kot pri nas. pri sosedih ’ me iz navedenih manjšinskih -pogodb, ki še vedno narašča, pri nas pa se	ne	zgane	j jim kot podlaga služi	posebna	manjšinska
z mrtve točke in skoro nazaduje.	In to	1 pogodba s Poljsko z	dne 28.	junija 1919
sedaj, ko se vpliv naše mlade države
Poglavje zase v tej »manjšinski« revij)
zunanjem svetu konstantno veča in ka-; našiti sosedov tvori — Italija.
ze že v mnogih konkretnih uspehih, pred
Ne samo s stališča naših manjšinskih
vsem. Pa v neki večji elastičnosti in na- ampak tudj s sta]i§ča k rascaioci samostojnosti nase zunanje po-	*
litike. Pričakovali bi, da bi zanimanje zi naše obmejne probleme prav zaradi te-
ža tudi pri nas naraščalo, saj nam nara Ičajoča moč naše države v zunanjem svetu nalaga vedno večjih dolžnosti tudi v tem pogledu in zahteva, da imamo cini budnejšo oko za vse pojave v naši neposredni bližini. V teh vprašanjih se bomo pač morali še mnogo učiti od sosedov. posebno Nemcev, ki so študij etničnih problemov že do popolnosti organizirali in svojo narodno-obrambno organizacijo usmerili v smislu svojih narodnih in državnih teženj.
Nas pa naše meje še vedno kličejo. Narodni in državni interesi zahtevajo, da se zanie zanimamo in pazno zasledujemo, kaj se dogaja za njimi. Manjšinski problem trka na našo mejo s posebno silo. Žal le, da tudi v tem vprašanju, ki nas tako živo tangira in ki bo za nas še dolgo aktualno,- še vedno prepuščamo skoro vso iniciativo našim sosedom. Pa še v defenzivnem pogledu smo do danes Premalo storili. Šele prav zadnje čase se zdi, da se počasi prebujamo iz tistega
teresov zasluži italijanska manjšinska politika, da ji posvetimo največjo pozornost. V spoznavanju in proučevanju te politike naše apeninske sosede bomo najlažje prišli do prepričanja, da smo dolžni posvetiti manjšinski politiki del naše notranje in zunanje politike. Dasi Italija sama ni prevzela ob zaključku vojne ni-kakih manjšinskih obveznosti meddržavnega značaja, dasi spada med najizrazitejše nasprotnike čistili manjšinskih teženj. dasi se s svojo strokovno manjšinsko literaturo ne more ponašati, je vendar značilno, da je maiokatero evropsko časopisje posvetilo manjšinskemu problemu toliko pozornosti kot prav italijansko.
Se posebno pa je značilno, da se s problemi italijanske manjšinske politike m bavilo samo lokalno časopisje na intere-siranih manjšinskih ozemljih, ampak tudi vsi drugi italijanski politični listi. Ni čuda. če je na ta način italijanska žurna-listika v manjšinskih zadevah spretno služila interesom italijanske notranje in zunanje manjšinske politike.
Te značilne italijanske taktike v mani-
škodljn-ega mrtvila ki je po prvih po-1 šinskih vprašanjih nam ni težko jas. vojnih letih prešlo ze v brezbrižnost, m nitk Da je Ita,ija namesto objektivnih upa,« je. da bom0 vsaj na pobudo naših J znanstvenih knjih in razprav 0 ,nani§in. n m --I i spoznanja, da smo dolz ■ skem problemu p0giljala v svet ra,si član
Sosvp?rW«imtS em?n?	-me3':ke	svoiega	Palčnega	časopisja,	ki	je	v
.- L 1 Lvs‘ , - '° !i;.’zn,e' '° l)°: Jini j tem pogledu postopalo po smernicah vla Jo posvečajo d.zavd. k, nas obdajajo. , de. je le nujna posledica apriorističnega sam položaj nase države nam na- J italijanskega stališča v vprašanju mani-Jaga, da naklonimo manjšinskemu vpra-! ginske zaščite. Ker je Italija 1. 1919. na šanju prav toliko svoje pozornosti kot | mirovni konferenci, ko je šlo za skleni-drugim državnim problemom. To tem: tev posebnih manjšinskih dogovorov, boli. ker zadeva manjšinsko vprašanie j uživala privilegirano stališče kot zavez-piav tako naše državne kot naše narod- s viška velesila. je hotela ta svoj orivile-ne interese in nas zanima s stališča na- gjrani položaj obdržati v odnosu do svo-se notranje in zunanje politike.	! jih manjšin še nadalje. Proti naraščajo-
2 vidika meddržavnega pozitivnega čemu in organiziranemu gibanju evrop-Danjšinskega prava spada namreč tudi! skih narodnih mnn.išin ki so se '-•nvzemaie haša država med »manjšinske« države za pravno ureditev sožitja med večinski-
pripadnosti manjšine istemu ali različnemu etničnemu ali jezikovnemu poreklu kot mu pripada večina v zvezi z njeno kulturno stopnjo, z njenim ekonomskim in socialnim položajem, njeno številčnostjo in njeno veroizpovedjo; v zvezi z njeno večjo ali manjšo oddaljenostjo od države, kjer tvorijo njeni sonarodnjaki večino(i); v zvezi z razliko, ki obstoji med kompaktno na tel;: no manjšino na točno določenem ozemlju in ono, katere pripadniki reve raztreseni in etnično pomešani r.a širokih ozemljih: in končno v zvezi z bolj ali manj razvito avtonomistično zavestjo in z več ali manj ukoreninjenimi narodnimi težnjami, nastaja cela vrsta najrazličnejših vprašani in primerov, ki jih previdna politika (sic!) ne sme podrediti istemu pravilu.
. Š tem. da je Italija postavila svoje stališče do manijake zaščite na to izrazito politično podlago, je hotela ubiti dve muhi naenkrat. Te svoje politične kon-
cepcije manjšinskega problema še je namreč posluževala tako v svojem boju pred meddržavnim forumom proti raztegnitvi manjšinske zaščite na članice Društva narodov, kakor tud; v svoji notranji manjšinski politiki, da upraviči svoj brezobzirni boj. proti svojim lastnim .narodnim manjšinam, predvsem pa proti naši jugoslovanski manjšini v Primorju.
O teh naporih italijanske diplomacije, da predoči mednarodni javnosti to svoje protimnnjšinsko	•	kot	r.a	'boli
ustrezajoče načelu meddržavnega pozitivnega prava, kakor tudi neporečni dogmi o državni suvereniteti. hočemo spregovoriti še v naslednjih člankih, ki jih hočemo posvetiti nadaljnjemu študiju italijanske zunanje in notranje manlfšrn-ske politike z načelnega manjšinskega stališča, pa tudi s stališča naših narodni in državnih interesov.	Dr.	B.	V.
to je rtied države, ki so na podlagi poseb nih členov mirovnih dogovorov bile prižene, da sklenejo z združenimi zavezniškimi velesilami, med katerimi je bila tudi naša soseda Italija, posebne mam-šinske dogovore, s katerimi so se zavezale sprejeti v svoje notranje pravo nekaj osnovnih manjšinsko-pravnih 110n„ ustavnega^ značaja. V krog teli držav ie stopila naša država s podpisom separatnega manjšinskega dogovora v St. Ger-niam-en-Lavo 2 dne 10. septembra 1919, M je v veljavi od 16. julija 1920. Na pod-bis te pogodbe je našo državo vezala določba člena 51. mirovnega dogovora '■ avstrijsko republiko. 2 ostavitvijo čl. j4- trianonskega mirovnega dogovora je Jugoslavija prevzela iste manjšinske obveznosti tudi napram Madžarski. Pripom niti je. da je naša država v smislu teh dogovorov vezana na spoštovanje meddržavnih manjžinsko-pravnih norm le na onem svojem ozemlju, ki je bilo priključeno kralj. Srbiji po prvem januarja 1 1913.
Kakšne so. temu nasproti, meddržavne manjšinsko-pravne obveznosti naših sosedov?
Povsem enake separatne dogovore o zaščiti manjšin kot Jugoslavija sta pod pisali še Grčija (1. avgusta 1920) in Romunija (9. decembra 1919). Poraženi Mad žarska in Bolgarija pa sta morali sprejeti določbe o manjšinski zaščiti direktno v mirovne dogovore, in sicer prva v trianonski mirovni dogovor z dne 4. junija 1920 (oddel. III., pogl. IV., čl. 54-60),
mi narodi in narodnimi manjšinami na ozemlju vseh evropskih držav in ki so zato zahtevale raztegnitev manišinskih obveznosti na vse države-članice Društva narodov, je Italija zagovarjala politično koncepcijo manjšinskega problema v smislu momentanih potreb in interesov vsake evropske države zase. Italija ne priznava neki abstraktni meddržavni družbi pravice do vmešavanja v njene notranje zadeve, češ, to nasprotuje splošr.o veljavnim načelom državne suverenitete. Vsaka država zase je izključni regulator manjšinskih, pravic. Zato ne smejo v vsakem primeru odločati abstraktne nravne norme meddržavnega izvora, kakšna naj bo v vsaki posamezni državi manjšinska zaščita. 'r-več edino le konkretne potrebe, interesi in političen položaj vsake države posebej. Neko znanstveno upravičenost tej elastični manjšinski- politiki, ': m jn ne sme biti vezana na okostje pravnih norm. je skušal podati eden redkih italijanskih (manjšinskih niscev Lucca dei Savelli v svoji knjigi »Nazioni e mir.o-ranze etniche« (Narodne in etnične manjšine, Bolonja 1929), ki zavrača pravno koncepcijo manjšinskega vprašanja in osvaja oportunistični politični princip reševanja manjšinjskih problemov, poudarjajoč, da je... ena sama rešitev vprašanja nemogoča. Dasi kaže manjšinski problem povsod enake bistvene znake, se vendarle cepi v nešteto posebnih problemov, ki seveda zahtevajo povsem različna postopanja. V zvezi z vprašanjem
NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME.
Na igrišču ISSK Maribora ob 10.30: prijateljska tekma ISSK Maribor I.: SK Svoboda I. Sodnik g. Vesnaver.
Na igrišču SK Železničarja ob 14.30: prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva: SK Železničar rezerva. Sodnik gosp. Kopic.
Na igrišču SK Železničar ob 16: prijateljska tekma SK Slavija (Varaždin) : SK Železničar. Sodnik g. Nemec.
Občni zbor ISSK Maribora bo 18. aprila t. I. ob 19.30 v lovski sobi hotela -Orel:. Samostojni predlogi in referati naj se predlože odboru 8 dni pred občnim zborom.
Mariborski smučarski klub ima svoj 4. redni letni občni zbor v sredo 21. trn. ob 20. v klubski sobi. Kolodvorska ulica 1. Dostop dovoljen samo članom kluba. — Predsednik.
Senzacija v Planici. Ilirija je dobila nove prijave za skoke in že te prijave same najbolj karakterizirajo pomembnost prireditve v Planici, ki bo 25. t. m. Poleg že javljenih Norvežanov Sigmunda Ruuda. ki ima svetovni rekord v skokih. je prijavljen tudi drugi »leteči Norvežan« Birger Ruud, ki je odnesel letos prvenstvo na slovitih norveških hollmen-kollskih tekmah in se je plasiral tam' kot prvi. Poleg Sigmunda Guttormsena. našega trenerja pred 3. leti, ki študira v Curichu in se je razvil tam v najboljšega skakača, bomo videli na startu slavnega Norvežana Radmarja Sorensna in Olafa Ullanda ter poljskega trenerja skakačev Perja Johssena. Nadalje prideta švicarski prvak v skokih za 1. 1934 Rei-dar Hof in Civin Alstad. Tedaj 8 najmočnejših zastopnikov norveškega smuškega športa, poleg Poljakov, Čehov in Avstrijcev! Kakor vse kaže, nam je pripravila Ilirija ob zaključku športne sezone na svoji prekrasni skakalnici senzacijo, o kateri bodo pisali daleč preko meja naše domovine! Skakalnica je že v delu. povečana bo na skoro 90 m skoke, snega je obilo, zapadel je zopet nov sneg, tedaj so tudi snežne razmere zelo ugodne. Za posebni vlak v Planico so že v prodaji vozni listki.
*
Pred likvidacijo nogometnega športa
Slika nevarnosti in aoel na vse, ki lahko pomagajo.
Kdorkoli se ,ie bavil z organizacijo v športnih društvih ter mu ie delovanje, pri podrobnem delu. posebno pa v finančnih zadevah športnih klubov znano, je videl že sedaj, da je napredek v cilju izenačenja z drugimi narodi nemogoč, prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in seveda v prvi vrsti s tem zvezano podporo države, oziroma v te namene ustanovljenega ministrstva za' telesno vzgojo naroda. Vse to .ie onim, ki se ba-vijo s podrobnim delom v športnih organizacijah več ali manj že itak znano. Namen mojih besed pa je tudi ostalo javnost, v prvi vrsti pa merodajne činitclje opozoriti na obupne razmere in nevarnost, ki preti nogometnemu, ozir. športu vseh panog.
V	novem finančnem zakonu, ki je od
narodnega predstavništva že izglasovan in o katerem bo izrekel zadnjo besedo v najkrajšem času senat, je vnešena tudi določba, da se davek na vse športne prireditve izenači z davkom na veselice in zabave: torej bi znašal po novem skupno z banovinskim davkom ‘26%. p0 sklepu občinskega zastopstva mesta Maribora iz leta 1933. sledi temu avtomatično pribitek občinskega davka v Iznosu 12%, plus taksa 100 Din (3%). kar znaša skupno okoli 40%. Kaj pomeni to, ve le oni, ki v športu deluje, ki skuša sam vse težkoče in ovire pri delu za vzgojo naroda.
Da bo širša javnost o vsem tem točneje informirana, bom razčlenil obračun, recimo prvenstvene tekme Maribor:Že-lezničar. Brutto inkaso znaša približno, ako je obisk zelo povoljen. okoli 3000 Din. stroški pa: 26% državnega in banovinskega davka 780 Din, 12% občinske ga davka 360 Din. 10% za prostor 300 Din, občinska taksa (posebej) 100 Din. 5% za LNP in JNS 150 Din, 5% za IL razredne klube 150 Din,, poškodbeni fond 100 Din, sodnik iz Ljubljane ali 2a-greba 460 Din, policija 200 Din, reklama (malo računano) 100 Din. limone 20 Din. skupno 2720 Din, Čisti dobiček 280 Din. Torej prejmeta Maribor in Železničar vsak po 140 Din, kar ni niti za par čevljev. Ako pa računamo, da je bila tekma igrana z zunanjim nasprotnikom, na. primer z Ilirijo ali Hermesom iz Ljubljane, kateremu je treba plačati polovično vožnjo za 13 oseb (13 X 72 Din) plus pavšal 500 Din za hrano, kar znaša skupno 1436 Din, je tekma deficitna za celih 1156 Din. Upoštevati pa je treba to, da ie obisk, oziroma inkaso pri tekmah -redkokdaj tako velik in da so poleg tega klubi izpostavljeni riziku vremenskih neprilik.
Iz gornjega bo Vsakemu lajiku jasno, da bo vsako športno udejstvovanje z u-zakonjenjem davka na športne prireditve uničeno, oziroma bodo društva, posebno manjših mest obsojena na životarenje bi počasno propadanje. 2ato ob zadnji uri apeliram ne samo v imenu kluba, v katerem delujem, ampak mislim, popolnoma upravičeno v imenu celokupne mladine bodočnosti našega naroda, na merodajne činitel.ie, naj uvidijo kaka nevarnost preti našemu mlademu športu.
Kakor visoko spoštujem našo vitežko organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije — saj v klubu mnogo delam prav s sokolskimi delavci — vendar smatram, da Sokol brez ostalih panog športa ni sam kos vse vzgoje naše mladine, ampak morajo pomagati tudi športna društva skupaj z našo narodno vojsko, ker so velevažen in prepotreben faktor. Ob zaključku apeliram zato na merodajne či-nitelje. da premislijo, preden bodo izrekli zadnjo besedo ter če ne nameravajo v zadevi davčne obremenitve športnih' društev izenačiti s Sokolom, da vsaj izposlujejo toliko, da ostane davek isti ko doslej! Skušajte poplačati delo idealistov, ki žrtvu.iujo ves svoj prosti čas — brez kakih osebnih koristi — za šport, za vzgojo mladine — vsaj s tem, da mnogoletno trudapolno in uspešno delo na mah ne uničite.
Jože Fišer.
fpomivtf affie $e CHD
MARIJ SKALAN:
13
Roman iz prazgodovine človeštva.
Stopil je tik k njej in jo skušal priviti k sebi, toda mladenka se mu je izmaknila kakor kača in odskočila. Azuris se je zagnal za njo, pa je ujel Iftiramo, ki je bila tako preplašena, da se ni mogla ge-niti. Ko jo je objel s svojima močnima rokama, je vsa vztrepetala kakor šiba na vodi. Krik strahu ji je zamrl v grlu. Bila je brez moči in volje.
Tisti trenutek je izkoristila gibčna Ta-tana. Z dvema skokoma je bila pri princu Aftagadu..
»Milost, gospodi«, mu je zašepetala. »Ugajaš mi. Hrepenim po tebi, princ princev, sin daljnje dežele za gorami na strani večerni. Ko se bo mesec dvignil za tri sežnje nad onole palmo, te bom pričakovala pod vejami dehtečih rož poleg svetišča za r ibnikom in bom vsa tvoja. Prideš?«
»Pridem,« je odvrnil princ.
Tatana je planila k Azurisn in ga vgriz nila v roko, da je zaklel in izpustil sko-
raj onesveščeno Iftiramo. Hip nato sta obe -dekleti že zbežali proti dvoru. Kakor dve pregnani srni sta izginili po peščeni poti za grmovjem. Azuris in Afta-gad sta ostala sama. Vse na okrog je bila grobna tišina, le na ribniku so se poganjale ribe za mušicami nad gladino in se svetlikale v mesečini kakor drobni srebrni bliski.
IV.
Sužnji so dnesli princeso Evalasto v posebne sobane, ki so bile pripravljene za njeno bivališče v onem delu ogromne dvorne palače, kjer so bile nastanjene faraonove plesalke in ljubimke. Na vratih v novo domovanje jo je sprejela ko-mornica llaja z atlantskimi sužnjami, ki so ji bile podrejene, princesa pa si je sme la obdržati tudi one tri aztežke sužnje, ki so jo bile spremljale na potovanju iz domovine v Semisiris, Ako, Eso in Ilo.
Princesine sobane so bile strogo ločene od ostalih prostorov in pred vrati sta
Zanimivosti iz krajev ob srednjem Nilu
Razselitev skrivnostnega ljudstva Berberov
stala noč in dan dva orjaška skopljena stražarja. Bile so opremljene tako razkošno, da je princesa vsa osupla občudovala dragoceno pohištvo iz najredkejšega lesa, slonovine in zlata, prekrasne, u-imetno izdelane preproge in zavese ter vse ostalo. Kako vse siromašnejši je bil dvor njenega očeta v daljnji večerni deželi. pa vendar si ni ničesar bolj želela, kakor vrniti se tja. Zdelo se ji je, da bi se zadovoljila s še večjo skromnostjo in še neprimerno manjšim razkošjem, samo da bi bila zopet pri očetu in materi ter pri dvorjanih, ki so jo ljubili in se ji klanjali kakor božanstvu.
»Lepo je tvoje novo domovanje, princesa princes!« je dejala llaja, ko ji je razkazovala sobane. »Veliki ga je ukazal opremiti z vsem razkošjem in naročil mi je izpolniti ti vsako željo. Tvoja volja sem, biser rosnih livad, golobica golobic, princesa princes, in vse, ki so zbrane o-koli mene, so tvoje sužnje. Ukazuj, gospodarica! Želiš v kapelj, da osveži tvoje božansko mlado telo? Pripravljena je in čaka, da te sprejme.«
»Da,« je odgovorila princesa in se dala molče odnesti v kopelj.
V	mramornatem bazenu je bila z mle-
kom in dišavami pomešana studenčnica. Sužnje so slekle princesi, oblačila in ji nato pomagale v vodo.
»Kako je lepo tvoje mlado telo,« je dejala llaja. »Kakor kip boginje cvetja si in tvoja koža je mehka in gladka kakor koža mačke. Blagoslovil te ie veliki Ra.«
Princesi so laskale Ilajine besede, a odgovorila ji ni. Molče se je okopala in pustila, da so ji sužnje otrle kožo in jo nato mazilile, ji spletle lase in uredile u-dobno domačo obleko. Iz kopelji je odšla v najmanjšo sobo, vso obloženo z bla zinami. Odslovila je Ilajo in sužnje; ostala je sama. Leno se je zleknila na blazine in zaprla oči. Sedaj, ko je ni motila okolica, je v mislih obnovila sprejem pri faraonu; ponovila si je vsako njegovo besedo, vsak njegov pogled.
»Čuden, nerazumljiv je bil ta sprejem,« si je dejala. »Zakaj mi je veliki govoril tako? Nisem prišla v Semisiris zato, da bi me vzgajali na dvoru vladarja vladarjev kot princeso az-težko, hčerko kralja kraljev iramagada? Čemu potem tak sprejem, čemu take besede? Poslali so me faraonu v dar? V dar, v kakšen dar? V dar se poklanjajo sužnje, ne princese. In zakaj je tako govoril Aftagad?
(Se bo nadaljevalo.)
Pri Asuanu so se pričeli v zgornjem toku Nila graditi novi mogočni jezi, ki bodo služili za namakanje obširnih ozemelj na obeh bregovih te svete reke. Gradbena dela bodo trajala približno 2 leti. Egiptska vlada je že poskrbela z vsemi potrebnimi ukrepi za evakuacijo tamkajšnjega prebivalstva, ki šteje okrog 70.000 duš. Ti ljudje so pretežno pripadniki berberskega plemena, ki je zelo zanimivo in čigar pravi izvir še ni ugotovljen. Ti Berberi imajo svetlikajočo se črno kožo in se povsem razlikujejo od ostalih plemen, ki pbljudujejo Egipt. Berberi prebivajo ob Nilu med Asuanom in takoimenovanim »Četrtim slapom«.
Raziskovanje njihove preteklosti, ki sega zelo daleč nazaj v zgodovino in celo
v	predzgodovino, je ugotovilo nedvomno, da so Berberi sprejeli krščanstvo že zelo zgodaj, v prvem ali drugem stoletju po Kristusu. V. berberskih vaseh so še danes vidni ostanki krščanskih cerkva Polagoma so pa prestopili Berberi v muslimansko vero, katero so prevz*eli zad nji šele v času Napoleonovih vojn v Egip tu. K temu so jih prisilili Mameluki, katere je Napoleon premagal in so se po porazu umaknili proti zgornjemu toku Nila.
Drug dokaz o njihovi krščanski preteklosti je dejstvo, da še danes vsi Berberi, čeprav so goreči muslimani, krščujejo svoje otroke. So edini muslimani, o katerih je znano, da se poslužujejo krstnega obreda. Berberi se tako etnično kakor jezikovno povsem razlikujejo od ostalih egiptskih prebivalcev. Njihov jezik je popolnoma različen od arabskega in spada k neki avtohtoni skupini afriških jezikov.
Berberi so izredno sposobni kuharji, natakarji, vratarji in sobarji ter dajejo že več generacij potreben kader v omenjenih strokah v vsem Egiptu. Splošno so pošteni in zelo ljubijo snago, kar je pač redkost v orientu. Zato jih Angleži zelo cenijo. I rdi se, da so Berberi v resnici izredni kuharji in pravi umetniki v pripravljanju evropskih in arabskih jedi. Umetnost kuhanja in postrežbe se pri Berberih podeduje od očeta na sina in je prav v tem dejstvu iskati vzroke teh izrednih njihovih zmožnosti.
V	Kairu je sedaj nič manj kot 39 klubov berberskih kuharjev, sobarjev In dru gih sorodnih poklicev. Vsaka vas, iz katere izvirajo omenjeni kuharji, vratarji, sluge m drugi, ima svoj klub. Nihče drugi kakor edino-le Berberi iz dotlčne vasi
'u Tf fJ?°Je,n0 Ceno I,ostati č'an kluba. V teh klubih imajo redne seje na
katerih se razpravljajo vse vaške zadeve in službena vprašanja klubovih Članov. .
Berberi se naravnost izogibajo težkemu fizičnemu delu. Na delavnega egipt-skega felaha, kmeta, gledajo z viška, ker felahi pač opravljajo težka kmečka dela. Kljub vsemu temu pa so Berberi pravo takarjev, kuharjev, vratarjev in sobar-
jev ni mogoče najti nikjer drugod na svetu. Iz svojih vasi odhajajo Berberi zelo mladi in se ne vračajo, dokler si ne prihranijo toliko, da se morejo preživljati s prihranki do smrti. Kdor je obiskal zgornji tok Nila, od Asuana do četrtega slapa, je mogel videti stotine Berberov, sedečih pred svojimi kočami, postavljenimi iz nilskega peska in gline in kadečih iz pip. Niso pa tudi redke berberske vasi, v katerih so edini prebivalci starci, žene in otroci. Možje ir, mladeniči pa so še vedno v Kairu, Aleksandriji ali drugod kot natakarji ali sluge.
Zahvaljujoči dolgi tradiciji in izkušnjam v natakarski in vratarski službi, so postali Berberi spretni diplomati. To se je pokazalo tudi nedavno, ko se jim je posrečilo dobiti od egiptske vlade 1 milijon 500.000 egiptskih funtov šterlingov kot odškodnino za svoje, iz blata zgrajene hišico ':n majhna msestva, katera so morali zapustiti zaradi novih irigacljskih del. Toda e£;pjski vladi ni bilo posebno lahko izplačati te čedne vsote v današnji finančni krizi. Preseljevanje Berberov, je bila tako sklenjena stvar. Na konferencah in pogajanjih z vlado so sodelovali kot strokovnjaki berberski kuharji, vratarji in sobarji Kaira in drugih egiptskih mest, ki so dobili v ta namen od svojih delodajalce? petreber. dopust. Rezultat teh pogajar.j se je pokazal v sijajni kupčiji: vlada jiir. je plačala feddan zemlje po !0 do 120 funtov, dočim so sami prej plačevali pri nakupih novih zemljišč feddan po 2 do 9 funtov.
Spretnost berberskih delegatov, čeprav so bili večinoma nepismen*, ie nad vse iznenadila delegate egiptske vlade, same višje uradnike in predstavnike Egiptske narodne banke. Vlada je morala drago plačati vsak studenec, vsak zid in vsako stebelce, ki so ga Berberi zapustili. Vlada prvotno ni nameravala ugoditi tem res pretiranim zahtevam, vendar pa se je pozneje premislila, ker so se v javnosti pojavile govorice, da hočejo Berberi poslati v tej zadevi memorandum Društvu narodov in zahtevati zaščito kot — narodna manjšina.
Vlada sc je resno ustrašila teh vesti in sprejela skoraj vse zahieve berberskih kuharjev, vratarjev, sobarjev ir. natakarjev. Berberi preživljajo danes svojo 'zlato. dobp. Se nikdar ni bilo v njihovi deželi toliko denarja, kakor sedaj, ko se jim izplačujejo odškodnine. V vseli zgornjih egiptskih mestih kupujejo sedaj Berberi nepremičnine, trgovine, restavracije in vsak Berber ima hranilno knjižico.
Kriza in svetovna trgovina.
Pomembna je statistika o svetovni trgovini lanskega leta. Iz nje posnemamo, da je svetovna trgovina padla v primeri z letom 1929. za 30 odstotkov, kar je posledica zmanjšanja padca cen. Na zlati podlagi so bile leta 1933. cene za 50 od stotkov nižje ko leta 1929. Vrednost svetovne trgovine v zlatu je leta 1933. dosegla komaj 1 tretjino vrednosti iz L 1929.
Budimpeštanski čevljarji stavkajo.
V Budimpešti je pričelo stavkati nad 6.000 čevljarskih delavcev, ki so zaposleni v tamkajšnjih tovarnah za čevlje, ker jim hočejo tovarnarji znižati mezde do 30 odstotkov. Voditelji. stavkujočih so izjavili tovarnarjem, da bodo stavkali toliko časa, dokler jim ne izpolnijo njihovih upravičenih zahtev.
Natečaj
Katastrofalna eksplozija.
V	skladišču za smodnik v nekem kitajskem mestu Chansinu je nastala pred dne
vi	katastrofalna eksplozija, ki je povzročila ogromno škodo in zahtevala, kakor je doslej ugotovljeno, 28 človeških žrtev. Zanimivo je, da nastajajo take eksplozije v kitajskih skladiščih za municijo zelo pogosto.
za osnutek lepaka za ^efošnji »Marlkwk!#ed®n<<
Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji »Mariborski teden«, ki bo trajal od
4. do 15. avgusta 1934.
Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti., t. j. 63X95 in v barvah prikladnih za tisk (največ 7 barv).
Napis na lepaku naj.se glasi: »Mariborski teden 4. do 15. avgusta 1934«, z opombo spodaj: »50% popusta na železnicah od 1. do 21. 8. 1934.<<
Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Vsak konkurent se lahko udeleži tečaja s poljubnim številom osnutkov.
Razpisane so sledeče nagrade:
I.	nagrada Din 1.000.—
H.	nagrada	Din	500.—
111.	nagrada	Din	250.—
,	IV.	nagrada	Din	250.—
Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20. aprila t. 1. opoldne Upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova cesta št. 35. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka.
Razsodišče tvorijo: gg. Dr- Franjo L i p o 1 d, predsednik M. T. in načelnik mesta Maribora; Henrik S a b o t y, industrijalec, Maribor; Ing. arh. Joža J c I e • n c c, Maribor; Jos. 1. L o o s, ravnatelj tujsko-prometne zveze; Ing. arh. Saša D e v, Maribor.
Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek, ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajene in tieodkupljcne osnutke lahko dvignejo natečajniki med 1. in 15. majem 1934, sicer zapadejo
v last »Mariborskega tedna.<. Vsi osnutki bodo	tudi	širšemu
V" ,	ms?
občinstvu.
Maribor, dne 15. marca 1934.
Mali oglasi
Prodam
LOVSKI PES
ptičar, dresiran, čiste pasme, poceni na prodai. Maribor. NVildenrainerjeva ulica 8, hišnik.	1044
HIŠO
z velikim . vrtom, in gospodarskim poslopjem v bližini šole na Pobrežju. Šolska ul. 10, Pobrežje pri Mariboru. 10-55
STAVBENE PARCELE
na prodaj. Ptujska c. 14. 1049
železničar
išče stanovanje in hrano pri samostojni vdovi železničarja. Cenjene dopise pod »Bodočnost.' na upravo »VeČer-nika -.	1066
RADI SELITVE
na prodaj mala klodenca 100 Din, mize, postelje, več omar, sobna kredenca, ogledalo. Ruška cesta 3/1, desno. 1067
STAVBENA PARCELA
z vrtom, v sredini mesta, ob ulici, na proda.i. Vprašati Ruška cesta 3/1, desno. 1068
DVOSTANOVANJSKA VILA
solnčna lega, z lepim vrtom, proti zelo usodnimi plačilnimi pogoji tako! na prodaj. Ponudbe pod šifro Izredna ugodnost« na upravri lista.   1066
KANARČKE »HARCERJE«
poceni prodam. Jože-Vošnj.i-kova ulica 21, pritličje. 10901
ŠiVALNI STROJ
z okroglim čolničkom z garan cijo, poceni na prodaj. Mehanična delavnica Draksler, Vetrinjska ulica 11-	1087
RAZNO POHIŠTVO
na prodaj v Tattenbachovi ul 26, pritličje, levo, 1096
VEC.10 SOBNO JELKO
in druge sobne cvctlice prodam. Sodna ulica 23, I, 1101
PRODAM KONJA.
opremo, voz, rezili stroj, stroj za šrotanje. pločevinast štedilnik, omaro, rajce in drugo, Kopitarjeva ulica i. 'na dvorišču.	1109
DVE STELAŽi
in zložljiva postelja na prodaj. Rotovški trg 5, I. nadstropje.	__ _ 1110
KLAVIR
kratek, črn, skoraj nov. krasen glas, na prodai. Vzamem tudi hranilno knjižico Posojilnice Narodni, dom. Maribor. Hochmiiller, Stritarjeva ul. 5.	1069
Radio za vtak žep
Inventurna prodaja od 17. do 31. marca
po neverjetno nizkih cenah He zamudita prilike
fudi na obroke že od Din 60>- mesečno naprej
Nudimo vsakovrstne radioaparate, zvočnike, anode itd.
Radio Starkel, Maribor
Trg Svobode 6
7] Vfllibfl Hflf smo pripravil* bogato iz-Li miM IIESL biro krasnih čevljev
d. 110.- d. 155.- m. 0.125.-
Fino. rjavo tel. usnje, z Rjavi tel. boks, okrasno Fino, rjavo	tel. usnje, z
okrasom	luknjanje	vstavkom
Otroški lak čevlji z zaponko 20/22	23/25	26/27	28/30
Ficxible izdelava
Din 25.— Din 60.—
35 — 70.—
03.-
35.-
65.— 95.-
gazno
pohištvo
Ustnega izdelka dobavlja po krajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. \Veixl.__________
JOS HCHY IM DRUa
Konces elektrotehnnlčuo po djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56,, izpeljuje elektroristalacije stanovanjskih b& vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, 'estencev. svetilk, elektroin-stalaciiskega blasa oo kon-liHfečnih cenah  ___________
3LATO.
Gatnike in platino kupuje po JJaivišjih dnevnih cenah Mariborska afinsriia zlata Orožnova ulica 8	2642
COUCHl, ZOFE. MADRACE
takor tudi vsa tapetniška deta naročite najugodneje Dri Ferdu Kuharju, Vetrinjska ul. 26.	4413
. POPRAVILA KLOBUKOV
izvršujem čedno, hitro in ceneno že od Din 20.— naprej. Ana Hobacher. Aleksandrova
cesta 11.	821
ZATEKEL
se je pred nekaj dnevi pes. Vprašati Dr. Pavel Turnerje-va ulica H, Nemvirt. __ 1091
TRAJNI KODRI
Din 100.— s pranjem glave in striženjem las. Takoj valovi. Marica Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska ulica 11. '092
KUPIM vNJlGE
Spodnještajerske ali Posojilnice. »Rapid«, Gosposka 28. 1114
OTROKA VZAMEM
v 'popolno oskrbo in dobro hrano. Vprašati M. K. Čopova ulica 14. Pobrežje pri Mariboru.	1093
SPALNICE.
kuhinjske opreme, jedilnice, gosposke sobe. opreme za pisarne, opreme za trgovino in vsakovrstna stavbena dela po konkurenčnih cenah, proti jamstvu, pri strojnemu mizar-stvu. Levstikova 9.______1102
OSEBA
za vso hišno postrežbo, dobi kuhinjo in kabinet in plačilo-Samostojna ima prednost. Ko roščeva 44.	1105
SVETLI PREMOG DIN 37.--
Mejovšek. Tattenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860
JOŠKOM IN JOŽICAM
pa tudi ostalim nudim za svoj imeudan prvovrstno meso pc znižanih cenah po geslu: Edino prava je reklama — roba sama! — Predhodna razprodaja velikonočnih šunk! — Joško Zaff, mesarija, Kralja Petra trg l.	1115
VELIKI VRT,
eventuelno z malim stanovanjem oddam takoj v najem. Vprašati Gosposka ulica 58. 11.. desno,_______________1071
TAM POD MOSTOM
pod Veliko kavarno — nudim gostom zatočišče varno:	Zato delavci in štu-
denti pridite kot abonenti, da ob dobri se jedači in pijači razveselite vsi pri: A. Mahniču (preje Felber).
Kupim
Črni ali rjavi boks. belo šivani, zagospode V enostavni izdelavi Din 128.—.
0.145.-
Črni tel boks in Usnjena peta. Rjavi tel. boks ali lak Din 145.—
Lak čevlji z okrasom iz reptil usnja.
Fino rjavo tel. usnje, okrasne luknje.
MARIBOR, Oosooska ulica 17 PTUJ, Slovenski trg
KONJSKI GNOJ
poceni na prodaj. Frankopa-nova ulica 33.	1094
Službo išče
Lisice in druge kože
Prevzame v strojenje, barvanje v raznih barvah in v Popolno izdelavo Peter Setn-ko, krznar. Gosposka 37. 826
LES ZA OGRAJE, hrastove stebre, stolbe itd. Droda poceni tvrdka Strasoinl! In Felber, trgovina z lesom, Pristaniška ulica 8.
IŠČEM HIŠNIKA
Bistrico pri Limbušu 25. Vprašati tatu. ali Maribor. Slegorčičeva uL 16.________1043
ŽELEZNE.
zložljive, otroške, bele emajlirane postelje, solidno in po-ceni pr; Novaku, Vetrinjska JiL.7. Koroška c. S. 1050
VSA VRTNA DELA v vilah izvršujem najceneje in najsolidneje. Naslov v u-Pravi "VeCemik,
J k !, Y Maribor „
o
a«.
1074
Na izborno domače kosilo
se sprejme več oseb po njzki Ceni. Gregorčičeva ulica 23/1. 1077________________
KAJ ŠE NE VESTE,
so »Pirnar« obleke najboljše in najccnejše. kakor tudi »Trenclioati« in »Huber-tus« plaščj samo pri Srečku Pihlar-iu, Gosposka^. 1084
VRTNARSTVO IVAN JEMEC
nudi za pomladno saditev: visoke in nizke vrtnice, cepljene marelice in breskve, žlahtne hruške, holandski ve liki ribizl, plezajoči Vitis Veltschi, Ligustrum, dalije spargeljnove sadike,- planinke, zeleniadne sadike, kompostno zemljo za vrtove in lončnice itd.	1088
Kvalitetni cevSi* za vsakogar ie
od Din
»NIČ NE TARNAJ STARA!«
pravi ženi skrben mož —• saj zna cela iara, da pri Močniku dobila boš meso poceni na izbero za mal denar pa dobro mero! Joško Močnik, mesarija, vogal Kettejeve ulice in Radvanjske ceste. 1117
SPALNICE,
politirane, najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa, ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočani se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48.	1078
Posest
HIŠA
4 sobe, kuhinja, prej trgovina. 1 oral zemlje na periferiji Din
55.000. Gozd, 109 ha v ravnini na glavni cesti. 12.000 Din za oral. Trgovska hiša s tremi lokali, garažo, hlevom. na glavni cesti tik mesta Din
220.000, Posredovalnica »Ra-pid«, Maribor, Gosposka ulica 29.	1108
Stanovanje
SAMSKA ŽENSKA
snažna, išče mesto hišnice ali pospravljanje pisarniških prostorov. Naslov prosim na upravo »Večernika« pod šifro »15. marc«.	1047
Službo dobi
KOVAČ
popolnoma samostojen, ki je bil zaposlen v industrijsKem podjetju, se takoj sprejme. K. R. Ježek, Maribor, Melje 1073
ODDAM SOBO
s prostim vhodom dvema osebama takoj ali s 1. apri lom. Cena nizka. Koroščeva ulica 5. II.	1097
ODDAM SOBO
s kabinetom dvema starejšima osebama takoj ali s 1. aprilom. Zagata 3, pri Tržaški cesti.	lili
PRAZNO SOBICO
oddam takoj eni osebi ali zakonskemu paru brez otrok. Koroška cesta 106.	1095
Po uk
ANGLEŽINJA,
diplomirana učiteljica, poučuje angleščino. Miss Editli Oxley, Krekova 18/11.	657
Posolilo
KDOR MI POSODI
5—6000 Din proti varnosti, mu dam za obresti celo oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo 200«-	1063
SOBARICA
ki zna kuhati, se naj oglasi pri A. Paher.iu, Jezdarska ul. 8.	1076
PRIDNO DEKLE,
vajeno kuhinjskega dela sprej mem za gostilno. Naslov v I upravi »Večernika«. 1106
Prodam takoj poceni lepo SOBO	i
in kuhinjo takoj oddam Stranj ki brez otrok. Vprašati v upravi lista.________________1058
~~SOBO
s štedilnikom oddan). Nasipna 58, ob Tržaški cesti. 1062
Sobo odda
SOBO IN KUHINJO
in opremljeno sobo oddam. Ptujska c. 18. Tezno. 1065
2—3 čedno opremljene SOBE
išče obitelj s 1. aprilom. Ponudbe na upravo pod »G. 666«.	1072
SOBO
in mali kabinet za
pisarno
ali malo obrt, tik kolodvora ŽELEZNIČAR IŠČE, STA-! °ddanK Aleksandrova cesta NOVANJE	48-	1079
in hrano pri samostojni vdovi železničarja. Cenjene dopise pod »Bodočnost« na
SOLNČNO. OPREMLJENO SOBO
pise poa »tsoaocnoM« n«
upravo Večernika. 1066 oddam. Sodna ul. 30 1. '080
Prete itveno naznanilo?
Tvrdka Hubert Bračič, med. car. špedicija,
Maribor, Meljska cesta 2
naznanja cenjenemu občinstvu, da se je preselila
v Kopitarjevo ul. 14, pritličje.
in obleke najlepšega kroja
Trgovski dom. Maribor
Strešno in zidno opeko vseh vrst
■
■
■
lahke gradbene plošče za medstene „Porolith“-, votlo opeko, tlakovnike itd.	_
dobavlja v naibo.JSi In skrajne odporni kakovosti nijtenaje
■ Opekarna Lajte*šberg-, Franc Dervvuschek, Košaki pri Mariboru. Telefon 2018.
MWMI■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
POSOJILNICI! R. 1.10. P. DMRIBOR. NARODNI m
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 70 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 8,800.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter lih obrestuje najkulantneje
\
V	Mariboru, dne 17. III. 1934.
■—i—m«rrii¥T -----
Elegantni so m udobni. Dolgo trajajo, prihranijo Vam denar, nudijo Vam udobnost. Povečujejo Vašo sposobnost za delo.
JAMČIMO ZA DOBER MATERIJAL IN IZDELAVO
Centrala: MARIBOR	Podružnica:	CELJE
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte prej IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na Knjižice in tekoči
račun po najugodnejšem obrestovanju	3M
Najbolj varna naloSba denarja ker jamči za vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica tzvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Priporočam po najnšžiih cenah
Pohištvo
mizarstvaWesiak
I x/V	je	poceni,	lepe	oblike in ustreza
|	vsem	zahtevam.
Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah.
Moderna kuhinjske opreme.
„Wanderer“, nOpel“, ,Triumpf“, Ideal", kakor tudi francoska sportn )Iesa
Tudi na o^;o/e!
Velika izbira pnevmatik in sestavnih delov
Franc Lepoša d. z o. z., Maribor
Aleksandrova cesta 39 Na debelo!	Nadrobno'
Trenchcoati
Opravilna številka IX I 27253/12-3
v mnogrih barvah in kvalitetah, gotovi in po meri
Pomladansko
blago
za šport in promenado v najmodernejših (lesenih
Izgotovljene
obleke
od priproste do najboljše izdelave vam nudi
Draibeni
Nogavice SperpSosce
novo dospele v veliki vseh VfSt ZO|)et dO» izbiri, najoenejše pri spe,e j _ Na*serie e
Mari Kume pri Rudoif-u JKiffmann-u
Maribor. Stolna 1- 863 MafibOP, Melika C. ‘25
■■■■■■■■■■■■■■■■■s*'
Dne 25. aprila 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 695 Cenilna vrednost:	Din	346.480*07
Najmanjši ponudek: Din 173.240 03
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Elegantne nogavice za cesto, so odlične in vendar trpežne. Prinašamo jih v mnogih barvah, pristojajo k plašču in kosiuntu.
Sresko sodISie v Mariboru, odd. IX.,
dne 24. februarja 1934.
krojaitvo po meri in konfekcija Gosooska ulice 32
Gosposka ii'ra
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubliaui; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1V0.I REHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.