Vrtec
Moja pot v Ameriko.
Dopolnil sem peto leto svoje starosti. Takrat še nisem veclel. kaj se godi po <kalah. po gozdovih jn drugje. Kako bi pač mogel vedeti, ko sem se še vedno držal materc za krilo.
Bilo je lepega poletnega dne. Sonce je veselo potovalo po nebu in trosilo gorke žarke na božji svet. Takrat se mi je rodila želja po mogofnem in učenem svetu Oče je bil ta dan v službi, mati pa je pripravljala kosilo, da mu ga ponese. Sedel sem na pragu pred hišo in se oziral tja daleč čez hribe. Tain inora biti Amerika.* sem v/.kliknil skoraj glasno. Materi se je čudno zdelo, kaj počenjam. a vendar ni n ič rekla.
Napočil je čas, ko je mati nesla kosilo. Rekla je, naj grem z njo. Jaz pa. da ne grem. ker me boli noga. >Pa ostani doma in pazi, da se ti kaj ne naredi,« je rekla in odšla. Jaz — ne bodi leu — setn hitro oblekel praznično oi)leko. pobral vse. kar ~e mi je zdelo potrebno. in stekel na vrt po star lonec. da bi se z njim peljal čez morje. Pogledal sem še enkrat lepo domačo hišo, poglodal v hlev in pobožal Ijubko kravieo, rekoč: rZbojfom, Sivka!« Kakor da bi me razumela. se je obrnila za menoj in žalostno zamukala: »M. imi-u!< Odpravil sem se z dvorišča. Tedaj se je oglasil pes Muki. 'Kaj. ko bi ga vzel s seboj.« sem se vprašal. Stekel seni v kuhinjo po vrv. Ker se mi je zdela predolga, sem jo skušal prerezati. toda takoj sem občutil ostrino noža  na svojem  prstu. Hotel  sern zajokati, a sem se spomnil, da ni  nobenega v . bližini. ki bi   me slišal.  Privezal   sem  psa  na  vrv   in  sva  šla.  Takoj   na  cesii  sem j srečal sosedovega Jožeta. -»Kam pa?<  »V AmerikoU  sKaj, da greš ti v Ameriko?* 1 se je začudil. »S čim se boš pa čez morje peljal?« sO. ta lonec me bo lahko pre-peljal!« sPa srečno pot!<
S psom sva že doljro potovala in ogledovala svet. BUa sva že zelo ntrujena. Tedaj sem ugledal potok. »To je morje,! seni zavpil. Skoraj tekel sem proti potoku. Ko sem prispel na brep. sem potlafil Mukija v lonec in ga spustil v vodo. Mislil sem se vkrcati tudi jaz, toda lonec se je potopil. kuža pa se je rešil na drngi breg. Sedel sem na travo in čakal. da privozi kaka ladja in me naloži. Tetlaj priplava proti meni belouška. V smrinem strahu sem planil pokonci in /avpil: Ktokodil!« Bil sem prepričan. da je to krokorlil. kajti slišal sem že. da živijo krokodili v vodi in da žro ljudi. Začel sem inoliti. Biifr se me je res- usmilil in me pustil pri življpnju...
<title>Molk Stanislav</title>