1. - Stev. 67
Snedizmrt« -ia »bbonamento oostale 2* pruppo — Poštnina plačana v gotovini.
Cena 1.50 Ura
»Goriški Ust* Uide «>aJio sredo in «uiw» jutroj. — Uprava ared-uišivo v Gorici, C or so Verdi štev. 47 • Teibfon štev. 292	__	glasi
m -nračuuevajo po ceniku. - Račun pii Cussa di Risparmio Oorira.
Gorica, dne 23 Decembra 1944.
Za roesio Oorica in Irst: posamezna številka liro polletna naročnina 54— lir, celoletna 108,— lir. — Izven mesta Oorica in Trsti posan^ezfia številka lira, polletna naročn. 54 ■ lir, celoletna 108,-
Danes bo izšlo v Evropi in po drugem krščanskem svetu na tisoče časopisov s članki, ki bodo imeli ta ali sličen l.asiov, zakaj večini kristjanov še vedno naj-svelejši praznik -sla^mo sedaj: praznik tnnu, praznik ljubezni, praznik, ko naj vsaj za nekaj dni utihne vse sovraštvo in naj se peležeio razbesnele strasti. Ali si ne želi vsakdo med n mi, da bi bil božič 1. 1944. tuli takšen? Ali nismo prav sedaj najbolj potrebni vsaj nekaj .dni oddiha za naše telesno in duševno trpljenje, vsaj nekaj odmora za naše raz-bičane živce, vsaj nekaj tolažbe za naša globi ka užaljena in potrta srca, vsaj nekaj okrepčila in navdiha volje za našo -malodušnost?
Danes slavimo spomin na oni dan, ko je pied več kot devet naj-stinii stoletji prišel na zemljo Člcvtk-Bc g, ki je pozneje., v dobi •svojega pouka izrekel ene najglob-jih besed, kar jih je bilo kdajizrejenih na zemlji, namreč: „Ljud-■stvo se mi smili \“ V slovenščini so to samo štiri kratke besede in vendar je v r:jih obsežen ves progr m, ki so ga kdaj pozneje razvijali apostoli, njegovi učenci, dalje učeni cerkveni očetje, škofje in prelatje, pa tudi drugi, vladarji, socialni reformatorji, revolucionarji in moderni sociolog; seveda ako so hoteli in hočejo bili pošteni: »Ljudstvo se mi smili J* O socialnem vprašanju,
o	splošnem svetovnem miru, o potrt bah narodnega gospodarstva, pa še več, o potri bi duhovnega dviga človeštva je bili napisanih toliko knjig, da so jih polne vse knjižnice sveta, izgovorjenih toliko predavani, da bi sleherni oglušel, ako bi jih moral poslušati le najmanjši del, bilo je toliko prepira, toliko srditih debat, pa tudi toliko preganjanj, vojska, trpljenja in vendar bi se mogli vsi ti programi, ki streme za blagor človeštva strniti le v te kratke štiri besede: „Ljudstvo se mi smili 1“
Ko je Kristus prišel na svet, je bilo trpljenje človeštva neizmerno: na eni strani neizmerno bogastvo, skrajno razkošje, povsod želja in volja po vojskovanju, po mučenju, pohlep in strast in izžemanje, na drugi strani pa skrajna revščina, suženjstvo, trpljenje, bič za zajtrk, kosilo in večerjo, nevednost in sovraštvo zatiranih proti tlačiteljem. Ob strani pa je stala tedanja znanost, brez moči, sama brez morale, dasi je moralno zakone že poznala, samo uveljaviti jih ni mogla. Grški učenjaki na akademiji v Aleksandriji — nekakšni staroveški univerzi — so že postavili zakon, ki.ga mora dandanes spoštovati vsak pošlep. človek, tudi če ne bi bil kristjan, saj ga p c znajo celo Kitajci in Japonci, namreč, da je človek le tedaj moralen, resnično pošten, kadar je pošten zaradi poštenosti same, i,e da bi pri tem iskal kakršno koli korist, dobiček ali ugodje. Biti moralen zaradi morale same, to je prava morala in ta zakon je nam kristjanom še lažje umljiv, ker vidimo najvišjo moralo v Bogu in smo, ali vsaj moramo biti pošteni ter dobri zaradi Bi ga samega, nikdar ne zaradi sebe, nikdar ne zaradi tega, ker bi se kot poštenjaki sami sebi dopadli 1
Ako bi Kristus danes živel človeško življenje, bi nedvomno s človeškimi usttni trikrat hkrati izrekel svoj stavek: „Ljudstvo se mi smili 1“ Zakaj trpljenje člo-
20.000 UJETNIKOV NA ZAHODU - NEMCI PREKORAČILI CESTO MED LUTICliOM-BAŠTOGNE IN ARLONOM - [6 VELIKIH TOVORNIH PARNIKOV POTOPLJENIHj V USTJU SCHELDE - TOPOVSKA BITKA PRI FAENZI - USPEŠNI OBRAMBNI BOJI V SREDNJI ITALIJI IN NA MADŽARSKEM
Iz nemških vojnih poročil posnemamo :
Med zimsko bitko v Belgiji je bila daleč za fronto uničena ameriška posadka na gorovju Snežni Eifel, oziroma je bila zajeta. 7.000 Američanov je b lo odvedenih v ujetništvo. Na sprednji napadalni fronti so nemške čete udrle v Ar-dene ter prekoračile veliko cesto Ltitich-Bastogne-Arlon. Proti reki Mn as so korakale sovraž.ie čete, ki pa so jih dohiteli nt mški o-klepniki ter pregaziii. Hhrati so razbili tudi nove ameriške čete, ki so jim prihitele na pomoč in se jim nikakor ni posrečilo, da bi zadržale nemški pohod. Število ujetnikov je preseglo število 20 tisoč. V teh bojih je bilo zaplenjenih 43 oklepnikov in oklepnih avtomobilov ter 50 topov, 136 oklepnikov pa je bilo uničenih.
Na dosedanjih točkah, kjer so za enkrat Nemci v obrambi, je sovražnik z malimi silami brezuspešno napadal. Hudi obrambni boji so se razvijali severozahodno Bitscha.
Daljnometni ogenj na London in Antwerpen se je nadaljeval.
Nemško pomorsko orožje vojne mornarice je uni> ilo v ustju Schelde 6 veliki ti sovražnih prevoznih parnikov, skupno več kot 30.000 Bl<T.
V	srednji Italiji je nadaljeval sovražnik s svojim velenapadom severne Faenze ter je oddal
100.000	topovskih strelov vseh kalibrov na 10 km širok bojni odsek. Kljub temu težkemu ognju se mu je posrečilo do večera potisniti nemške čete le za 2 km nazaj. Severovzhodno mesta pa so sovražni napadi propadli že pred nemškimi postojankami. V ozemlju Bagnacavallo so močno uporab jene kanadske čete pod-vzele le krajevne napade, ki so bili z izjemo malenkostnega vdora krvavo odbiti.
Na Balkanu se premikanje nemških čet nadaljuje v redu,
deloma so bili tudi zlomljeni sovražni napori.
Na Madžarskem so napadli boliševiki z ve! kitni silami med Blatnim jezerom m Donavo. Podpirali so jih številni bojni lovci. Tu se razvijajo srditi boji Med kolen m Donave in južno mejo Slovaške se je povečal pritisk sovražnika. Ob reki ipavi in ob vzhodnih obronkih pogorja Ma« tre ter na obeh straneh gornjega dela reke Sajo so nemške čete po ogorčenih bojih zavrnile sovražne napade. Na ozemlju južno in severovzhodno Košič, so se ponovno ponesrečili sovjetski na adi.
Sovr žna letala so napadala severni in južni odsek vzhodne fronte, pri čimer je bilo sestreljenih 31 Sovjetskih lov kih leta), med temi 14 močnih lovcev.
Severnoameriška teroristična le
tela so odvrgla bombe na posamezne kraje v južni in južno-vzhodni Nemčiji
rja
Iz Berlina poročajo, da je bil zadnje dni pritisk nemških sovražnikov v splošnem šibek. Nemške čete so odbile lažje sunke ter dosegle zvezo z drugimi nemškimi četami zahodno Zenice, v Črn! gori pa namenjene cilje na cesti Užice—Višegrad. Na o-zemlju južno Vukovarja je moral nasprotnik zaradi nemških protisunkov izprazniti , nekaj krajev. Zahodno Drinfa je sicer nastal odpor močnih tolp, ki pa je bil po energičnem nastopu nemških čet zlomljen.
Obveslilo uprave
Zaradi podražitve papirja in liska znaša od sedaj dalji! cena posameznemu delu »Gorišketja lisln» 1,- liro za izvod. Ta cena velja za vse kraje. Obenem prosi uprava, da naročniki čimpreje poravnajo naročnino.
UPRAVA
Pravi vzroki Titove
'"V***1
i »nnlfiiilfi
'listu
4'« m
Ženeva. »Daily Sketch« pi- | še v uvodniku, da je videti, da se angleški komunisti ne zanimajo za vojno. Njihovo e-dino zanimanje velja podpihovanju razrednega sovraštva.
V	tako težkem času kot je sedanji, ko mora storiti narod vse, da bi končno dobil vojno, ko so angleške železnice preobremenjene z nujno vojaško oskrbo, ko delajo ženske v vojni delovni službi, ko trpi geni ral Eisenhower pomanjkanje streliva in ko postaja nevarnost pozicijske vojne vsak mesec resnejša, v takem času si dovoljuje komunistična partija Anglije kot 600 žensk, da bi tam demonstrirale ter zahtevale razlastitev zemlje za izgraditev 4 milijonov začasnih in trajnih hiš. Takšna želja je, kot to
tudi dobro ve komunistična partija v sedanji narodni an-gleški krizi popolnoma neiz^ nolnjiva. Kdo plačuje stroške teh demonstracij in kdo organizira ostale demonstracije v Glasgowu in drugih velikih industrijskih središčih?
Roosevelt v zadregi
'Ženeva. V poročilu »Ex-changa« iz Londona poročajo, da washingtonski politični krogi ne pričakujejo nikakc-ga skorajšnjega Rooseveltovega jasnega stališča v poljskem vprašanju.
Roosevelt mora računati tudi z reakcijo v Združenih državah živečih štirih milijonov Poljakov.
veštva je dandanes še neizmerno večje, kakor je bilo pred 19 stoletji, ob času, ko je naš Odrešenik učil človeštvo ljubezni. Pa ne samo trpljenje, tudi medsebojno sovraštvo je neprimerno večje, kakor je bilo tedaj. Ako je ob Kristusovem času recimo kak Kelt ali tlač?ni Tračan globoko iti iz srca sovražil svojega tlačitelja Rimljana, da o fanatičnih in trmastih Judih niti ne govorimo, je dandanes sovraštvo med narodi, med državami, da celo med celinami tako globoko, tako strašno in zdi se, tako nepremostljivo, kakor dosedaj še nikdar nikoli v zgodovini ne. Skoraj, kakor da bi imel prav stari heretik in skeptik, slavni ruski pisatelj Nikolaj L. Tolstoj, ko je zapisal stavek, da človeštvo od gradnje egiptovskih piramid pa do danes — to se prav do njegovega časa, nekako pred 40 leti - ni prav nič napredovalo, temveč prej nazadovalo. Da lasi si Egipčani, Rimljani, srednji vek, vsi ti niso poznali
smodnika in ne dinamita, bi si sedaj želeli, da ga človeštvo nikdar odkrilo ne bi, niso poznali motornih vodi - na bojiščih si milijione vojakov v srcu želi, da človeštvo teh morilnih pripomoč-kov nikdar odkrilo ne bi. V prej-šni svetovni gospodarski krizi si je skoraj pol milijarde delavcev želelo, da inženjerji nikdar ne bi odkrili tkalnih strojev, ne drugih veleobratov, ki delajo mehanično, delavstvo pa je bilo brez posla.
Da, človeštvo je napredovalo v odkrivanju novih možnosti uporabe naravnih zakonov, čemur pravimo tehnika, toda tehnič ii napredek pomenja nazadovanje, ako človeštvo hkrati ne nap eduje tudi — v ljubezni. Danes pa vidimo, da še nikdar v zgodovini ni imelo človeštvo v sorazmerno tMco kratkem času toliko padlih, mrtvih, ranjen h, vdov, sirot, obubožanih, prapla-šemh, trepetajočih, kakor sedaj, še nikdar niso ženske in otroci bili tako brez tistega, česar jim
ni mogel prej vzeti niti taho o« kruten nasilnež, namreč nočnega spanja. Niti v času Džingiskano-vih p( hodov na Evropo in Kitajsko, niti za časa velikih kug, ni človeštvo užilo toliko strahu, kakor sedaj, Človeštvo torej ni napredovalo, kljub svoji toliko proslavljeni znanosti, ki mu je pruj v pogubo, kakor v uteho — zato, ker ne spoštuje velikih besed Učitelja iz Mazareta: „Ljubi svojega bližnjega!*
Žalosten božič slavi letos človeštvo, bolj žalostnega, ni še nikoli poprej, dasi. so bila včasih tudi huda leta. Angeli so ob rojstvu Človeka— Boga peli: „Slava Bogu na višavah - mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Angelsko petje nad Betlehemom
o	miru ljudem naj bi se kaj kmalu zopet razleglo nad vso zetnl;o
-	toda zato mora imeti človeštvo tudi pogoj, ki s i ga zapeli angf li, imeti mora namreč za mir dobro voljo!	c ^
»i
ii v
„amnestije“
Po partizanski radijski postaji »Slobodna Jugoslavija« je bila pred kakim mesecem dni objavljena »amnestija« za vse srbske četnike, hrvatske in slovenske domobrance, kt se do 15. januarja priglasijo k tolpam NOV. O tem je naš list že precej pisal. Zdaj nam je pa prišla v roke 1 itova obrazložitev te »amnestije«, v kateri sta nad vse značilna dva odstavka:
»Vzroki, da so se državljani Jugoslavije znašli na strani sovražnikov našega naroda m sodelovali proti narodnoosvobodilnem pokretu, leže v propagandi in kleveti, katero so za časa štiriletne borbe za osvobojenje vršili razni domači izdajalci in okupa-toriji na račun komunistične stranke, katera je prva prijela za orožje in katere člani so v tej borbi dali svoja življenja.«
»Sedanjo borbo najboljših sinov Jugoslavije so imenovali čisto komunistično borbo. s katero so komunisti hoteli priti do oblasti in do osnovanja sovjetov. Samo a tem so mnogi postali izdajalci svoje domovine.«
Tito torej priznava, da komunizem ni mogel Jn ne bo mogel zajeti vseh plasti, da je ljudstvo proti komunizmu. Priznava, da mu je potrebna in sicer nujno potrebna krinka narodno-osvobodilnega bo ja in zato po navodilu Moskve skuša na vsak način zakriti komunistični značaj partizanstva. Tu je najbolj vzrok »amnestije«. Pokazati svetu svojo milostnost češ: »Saj nismo taki boljševiški!« in preslepiti tiste domače kaline, in ki so tako topoglavi, da bodo šli na limance.
Konference „treh“ ne bo
Stockholm. - Medjem ko trdijo poročila iz Londona in Washing-tpna, da je konferenca med1 Churchillom, Rooseveltom in Stalinom že sklenjena slvar, ugotav-lja angleški poročevalec lista »Expressen«, da je javno priznano dejstvo, kar ie bilo doslej že dolgo javna tajnost, da kljub vsem naporom ne morejo doseči konference »velikih treh«, Churchill gotovo ne bi govoril na takšen način, če bi obstajali izgledi, da bi se takšna konferenca vršila v bližnji bodočnosti.
ŽojpLsld
Kaj pravi Boronin?
Polkovnik Boronin je vojaški strokovnjak moskovskega radij . On često pojasnjuje dogodke na raznih frontah. Tako je govoril tudi o borbah na meji Prusije. Razloži! je, zakaj je propadla ve-leofenziva sovjetske vojske ^Nemške obramnne naprave",
—	je dejal - „se širijo od 130 do 160 km v globino. Pot od vzhodno pruske meje do Koe-nigsberga je preprežen s trdnjavami. Rdeča vojska se je znašla močnim trdnjavskim sestavom iz prejšnje svetovne vojske. Poslej so ta sestav še bolj utrdili/
Španija zahteva sodelovanje na mirovi konferenci
Španski zunanji minister Le Querica je dal izjavo madridske mu zastopniku „New York Timesa" Paulu J. Kenediju, v katerem je med drugim izjavil, da je sodelovanje Španije na bodoči mirovni konferenci neizbežno potrebno, če želijo, da se uresniči zares trajen svetovni mir.
„NovoM sovjetsko stališče
„News Statesman" prinaša večji članek o vlogi sovjetske Unije. Ta angleški list ugotavlja da se množe znaki, ki kažejo, da Sovjetska Zveza vedno bolj uvaja »ideološke poglede v zunanjo politiko". To se je pokazalo nedavno od tega v primeru Švice. Tega dogodka, pravi list, ne smemo precenjevati, toda lahko vidimo v njem tudi znak „novega sovjetskega stališča".
Sovjeti in Jugoslavija
Iz Ankare poročajo, da je neki član sovjetskega poslaništva v Ankari izjavil nekemu turškemu diplomatu, da Moskva ne želi v tem času preveč vidno stopati v javnost s svojimi zahtevami na-pram Jugoslaviji.
Komunistični značaj »narodno osvobodilne fr«nteu
Obveščevalni urad srbskega komunističnega vodstva v Beogradu sporoča, da je bil izvoljen „odbor enotne narodno osvobodilne fronte za mesto Novisad."
V	sporočilu pravi, da se je „plos-kalo in klicalo Titu, Stalinu, narodno osvobodilni vojski, Rdeči Armadi, komunistični partiji federativne Jugoslavije in Vojvodine". Sporočilo nič ne nravi, da bi komunisti vzklikali Churchillu, Rooseveltu, kralju Petru, Šubaii ču ali kaki drugi politični stranki, s čemer je najbolj prikazan značaj „enotne narodno osvodil-ne fronte".
Brezbožniški pouk še naprej [ v koljševiških šolah
Angleški časopis „Tablet“ piše, da je moskovska vlada zopet izjavila, da si cerkev v Sovjetski Zvezi dopušča preveč svobode. Učiteljstvu je poslala opomin, da ne sme pozabiti, da je »krščanska vera prav za prav ljudska zabloda, proti kateri se moramo boriti s primernim poukom."
IEISTVA IM UGOTOVITVE
„Angel miru‘
I „ Nismo proti veri!“
Prejeli smo:
Naj bo že kakor koli, 15. oktobra nismo imeli prilike, da bi videli na Travniku Gre- \ gorčičevo proslavo v stilu masovnih sovjetskih kolektivnih prireditev s frontaškim programom narodnega slo-gaštva. Bilo je že potoženo, kako prevarani smo bili za vsa pričakovanja. In on, ki je dober, je svojemu ljudstvu za adventni čas poslal ange- j la. ki bi goriške duše pripravil na prihod Odrešilne Fronte. Da bi ga izvoljeno ljudstvo spoznalo, mu je obesil rdeče znamenje med perutni- \ ,ce. V roke pa mu je dal citre, da bi pojoč o »goriškem slavčku« kot rajska ptička za- \ motil goriške menihe.
Dosti primer! Mož naj ni- , kar ne misli, da se lahko skrije pod ščit, pod katerim bi se smelo sredinsko objemati na levo in na desno! Angel miru na j se v času splošne mobilizacije nikar ne spreletava r>o nevarnih poteh, k' so vsakemu moškemu od 17. do 50. leta nedovoljena brez posebnih propustnic s partijskim žigom in naj se varuje skrivnih in skrivnostnih pomenkov z višjimi partizanskimi funkcijonarji. (Medana leži 15 km daleč v popolnoma partizanskem ozemlju) Dobri Bogec kljub svoji splošno znani in splošno izrabljani dobroti preveč drznim angelčkom pristriže perotke.
Skrivnostnemu možu pa povemo naravnost:
Med komunizmom in narodom sprave ni! Ves adventni trud angela miru je zastonj.
Da ne bo zamere:	Skriv-
nostni mož, povej mi, s kom se družiš, in jaz ti povem, kdo si!	Star	ugankar.
Prejeli smo:
Samo zaslepljenec ali pa norec lahko še veruje komu-nistom-ofarjem, ko svečano zatrjujejo: Nismo proti veri! Dokazov, ki postavljajo na laž to trditev, se je po naši deželi nabralo toliko že, da bi lahko napisali velike in debele bukve. Tistim, »ki nočejo ver jeti«, onim našim zaslepljencem, ki mislijo, da je vse »propaganda«, kar se piše in govori o pravem znača-iu OF, ki je komunistična in brezbožna, prinašamo nov, svež dokaz, kako OF ni proti veri: V Bukovici pri Gorici je hotel goreči domači dušni pastir ustanoviti Apostolstvo molitve s posebnim odsekom za moške (Apostolstvo mož in fantov). Vsakemu preprostemu verniku je dobro znano, kaj je Apostolstvo molitve in Apostolstvo mož in fantov. To je pobožna zveza vernikov (imenuje se tudi Zveza Srca Jezusovega), ki ima izključno ta namen, da pospešuje apostolsko molitev po namenu sv. očeta in po namenih škofov. Letos praznuje ta zveza stoletnico, odkar je bila na Francoskem u-stanovljena: razširjena je že po vsem svetu, celo po misijonskih krajih, in šteje okrog 35 milijonov članov. Glasilo te zveze, ki je tudi na Slovenskem zelo razširjena, je (jlasnik Srca Jezusovega, ki je tudi pri nas na Primorskem zelo priljubljen. Našim Ofarjem, ki »vere ne preganjajo«, ki hočejo »'ščititi« in »spoštovati« vse verske svetinje našega naroda, Apostol stvn molitve in še zlasti Apostolstvo mož in fantov ni po godu. Tako je prišlo do tega. da so to zvezo v Bukovici
proglasili za belogardistično in nevarno »narodnemu osvobodilnemu gibanju« in jo kot tako prepovedali.
Vprašamo vse pametne in verne primorske Slovence: Ali se to pravi spoštovati vero? Ali je to verska svoboda? Ali je bil jezuit P. Gau-trelet, ki je to zvezo ustanovil, belogardist. Ali so 35 milijonov njenih članov narodni sovražniki in izdajalci? Vsakomur, ki še ni zgubil zdrave razsodnosti, mora biti po vsem tem jasno: OF je naša največja sovra/.nica, ker ima v svojem načrtu, da uniči naši dve največ ii svetinji, narodnost In vero, in tudi pri nas spostavi komunistični brezverski in brc/narodni paradiž.
DOPISI
Števerjan
Zadnje tedne so nam naši tc- j renči dovolili, da smo smeli pro- j dati v mesto vsak le največ po 5 hi vina. Po večini smo rnjod- j nost izrabili. Saj '"Odar je čii»vck v svobodi, svoboden ne razpolaga več svobodna niti s svoiirni lastnimi pridelki.
Skrilje
Dr. Otto Habsburg
„Evening N<ws“ sporoča, da je dr. Habsburg razvil v Lizboni *veliko delavnost", o kateri objavlja p* d stke pod naslovom „Otto deluje v Lizboni*. „Zbral je nekaj monarhistov", ki se ba-vijo „s predlogom Vatikana in nadškofa Spellmana o ustvaritvi nove katoliške d'žave v Evropi". Nadškof Spellman je baje predal svoj predlog ameriškemu ministrstvu zunanjih zadev. Toda čeprav ameriška zunanja politika,
—	piše „Evening News*, - u-radno ne podnira vzpostave Habsburžanov, je* Otto ves dar za časa svojega bivanja v Združenih Državah užival simpatije nekega kroga vpl'vn>h Američanov. Vzpostavitev Habsburžanov tudi ni našla podpore v angleškem zunanjem ministrstvu. Na koncu pravi list, da se je Otto sestal z vodjo španske katoliške stranke Gii Roblesom in z lizbonskim patriarhom kardinalom Cereirom...
Kadar angloameriškemu časo-
pisju primankuje senzacij, takrat piše o zaktevah bivšega nadvojvode, pripominja k tej novici „Hrvat>ki narod".
Komunistične zdravice
Ob obletnici boljševiske oktobrske revolucije, se je vršila v Rimu proslava, ki sta se je udeležili komunistična in socialistična stranka. Tajnik socialistične stranke Nenni je napil Stalinu, rdeči vojski in boljševizmu. SeveJa ni pozabil napiti tudi Titu.
Nenni je v svoji napitnici imenoma navajal mesta severne Italije. V to vrsto je prištel tudi Trst in Gorico, kar so prisotni komunisti posebno burno pozdravili. Potem je levičarsko časopisje »Osvobojene Italije" začelo na ves glas poudarjati Wilsonovo politiko iz prve svetovne vojne ko je bil Trst priključen Italiji Isto novinarstvo trdi, da je »ameriški predsednik Wilson bil najmočnejši zaščitnik Jugoslavije, pa je tudi on moral priznati, da sta Trst in Gorica italijanski."
Končno so po torkih sijajnih zmagah, čvrstem tekanju pod sivi Čaven, preganjanju poštenih domačinov in večnem nabiranju denarja, živil in 1 d. od že itak skromnih posestnikov naši OF-arji zelo razjčarani doživeli, do so jim Badovljev-ski »Garibaldini« pretekli *e -den prinesli svojo zastavo in jo nataknili na gornji \onec vasi pri Ruštijih. Kai takega ni še noben Skriljan doživel v vseh preteklih letih. Potem še pravite da se bo-r te za narod. A‘i da ljudlstvo ne razume, zato da je taiko. Mislim, da tudi vi kmalu ne bodete hoteli razumeti; kaj ste sploh delali. Toda narod vas bo soiil po zasluženju.
Ajdovščina
Ker je 28. noyembra t. 1. nemška vojska zapustila naš trg, so nas zopet prišli osvobajat partizani in sicer 30 divizija. Prirejajo nam večer za 'večerom mitinye. Zadnji teden je ob laki slovesao-sti, ko smo vsi bili zbrani, v Bra-tinovi dvorani, med množico počil strel. Navzoči smo se pie-strašili. Toda na oder je stopil tolovaj in sporočil, kar smj bi’i somi priča, da si ie neki tovariš vzel življenje. Kot govorniki se nam vedno prerstavljajo pari ižanski poveljniki, ker se sedaj Vilfan in Bevk ne r .'javljata; več v našem trgu. Govorr ki pozivajo, da naj se vsi ubežr.ki vrnejo. Pa se jim ne bo nič zgodilo. Site; pa da nas še Nrn’ci obiščeo, pravijo, da tudi oni ne bodo zaostali. — Domači terenci so z-'lo zviti, a upamo da ne bodo dolgo. Poslužujejo se *r,jih deklet pri
raznašanju partizanskih časopisov, da ne izpostavljajo svojih domačiH kurirk. Pii nns s« že premnoge dobro ivoznane. In* ne bod'o nam ušle Prehranjevalni urad je postal pisarno kjer izdajajo dovoljenja za kretanje. £e nas prizna za vredne lrg®vec Furlan Friderik nam isto izde' neki bivši trg. porrrenik pri v. Pepiču dobro znani partizan ma iz Vrabč.
7-ivino nam pa ocenjujeta in por>isuieta znani jrevozač živ? partizanom, kmet Franc Gregora in trgovski pomočnik Antona Križaja - tovariš Franc Stopar, do-' ma iz Do'enj poi Planino. <o so imena katera ne s:nemo nikdar in nikoli pozabiti.
Otfica
Tu se nahaja sedaj Br gafa Triestina. Vadijo se po naših njivah. Z ljudmi so preeej nasitni. Mošt, katerega so partizani lani 25. septembra na cesti Lokavec -Pred meja uničili, sedaj pmilni mobiTziranci za drlo vsak dan pridno popravljajo. S skromno hrano in brez plačila se nekateri vračajo zvečer proti domu. So to te otroci in bolehni. Delo nadzoruje zgoraj imenovana Brig«-«.
Crni vrh
Zelo žalosten je danes p©v gied na naš v.mi vrh. tdove-ka obide kar groza saj sc nič drugega ne vidi kot požgane domove. Za cerkev so si izbrali neko napol pogorelo hišico, ki so jo za silo pokrili. Tudi zvonik so na nek način popravili ter z verigami pritrdili zvon, na katerega s kladivom udarjajo, ker je brez kembeljna. Če se gre le malo iz vasi, že človeka obide strah videti kakega mrtvega tolovaja. Tovarišem se namrež nc ljubi pokopavati, kukor se je izrazila tovarišica Gveta, da kadar je človek mrtev, je vseeno, če ga črv je na vrhu ali pod zemljo.
Naš ljubljeni dr. Božič —■ Žgavec Anton (po domač« »Zavarški«) po poklicu mizar
—	je glavni naš apostol. Kdor potrebuje kako milost, se mora kar k njemu zateči. Le nečemu se čudimo pri njem. Ljudje vedo povedati, da menda dr. Božič oddaja poročila v London, kamor je tudi sporočil, katere družine so domobranske. On namreč pravi, da bodo kmalu prišle angleške čete v Zadlok. Tn zato se čudimo, zakaj ga za ttike čenče VOS ne likvidira, ko pa na vsakemu mitingu komisarji in komisarke pridigajo, da nočejo Angleže, da se bo do borili proti njim Oni sprejmejo medse le Ruse'
Vsi se sprašujemo, kdaj bo konec gorja Ljudje ima:o prav, ko pravijo: kadar bo zgorela zadnja streha in sne j den zadnji k mpir, potem bo šele svoboda in bomo vsi e-Paki.
Sirit
L*
*	S’
! liSt
Vesele božične praznike
želita vsem čitateljem
uredništvo in uprava
Stev. 67.____________________«	GORIŠKI	LIST*_________________Strm	3.
SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR HUDEM!
r----------------------------------*“*—---------------------------------:-----------------------:—\
SoJčima po^žcmLca
Spet sc oznanja vsemu svciu jo moremo dali Bogu, je v iem. da se prav v sedanji dobi vrgli z vso Življenjski program novorojenega se svojemu Stvarmku popolnoma silo nanje in jim groz.'jo, da jih z Zveličarja sveta, ki so ga prvič podredimo. Njemu mo. a biti pod1- vso svojo težo popolnoma sirejo. oznanjali na betlehemskih pla- rejen naš um, njemu poslušna na- Po božje so časiili nen.o menjavah božji poslanci	»Slav i- bo-	ša volja, njemu vdano naše	srce,	gleno narodnost ali ladi le	en
gu na višavah in mir	ljudem na	ki ga mora ljubiti bolj ko*	vsa	družabni razred. Za la malik	so
zemlji!«	druga bitja. Bogu pa mora b*ti	milijoni zahtevali najstrašnejše
Sin božji, ki je sprejel nase po- podrejeno tudi vse naše delova- žrtve. In napila sta se krvi in v dobo revnega deteta, ki še ne nje. Vse to pa se da izraziti v krvi potopila svoje malkovalce. more govoriti, je kot Bog poobla- eni besedi:	»človek moja bili In poklanjali so kadilo svo)i
stil svoje služabnike, da so ko j Bogu pokoren.«	lastni veličini in služili le napuhu,
ob njegovem prihodu na svet na- In Kristus je bil pokoren očeiu In slava jih je naznanita iako, da znanih njegov žiivjenjski program, do smrti na križu. Ta pokorščina so počili.
On, Luč sveta, ki razsvetljuje po pa za človeka nikakor ni pon- Spet drugi so postavili na božji Janezovi besedi vsakega človeka, ževailna. Ponižna pokorščina na- prestol uživanje vseh mo gočih ki pride na svet, ni hotel, da, bi p ram Bogu napravi človeka mo- naslad ln pili so r/ čaše opojno-bili ljudje tudi le za	hip v zmoti	drega, močnega, slavnega.	Sv.	sli brez mere in mej s m piii	so
gilede namenov, ki	jih ima s	Pavel po pravici pravi, da je	Oče	prav do dna in niso vedeli, da	je
svojim prihodom.	dal Sinu najslavnejše ime v ne- na dnu najhujši shup. ir? la sirup
Prišel je, da vrne Bogu, kar so besih in na zemlji radi njegove jim je ubiil še celo samo veselje mu ljudje, zapeljani od kače na- pokorščine do smrti. In to ime je do življenja, puha, zavisti, sovraštva in laži, tako slavno, da se rr.u bo moril- hi milijoni so s: klanjali vedi m odrekli. Prišel pa e tudi iz Iju- !o prej ali slej upognili vsako umelnosii in tehniki 1» napredku, bežni do ljudi, da \ine njim, kar ustvarjeno kolen®.	In vse lo je samo seoe požrlo «1
so z nepokorščino napram Bogu Vir resničnega o sram ocen ja. v brezno svoje nesreče potegnila izgubili in iz svoiih moči niso me- človeka nevredne sužnosti, ne- svetovni mir. gli več nazaj	dobili mir z Bogom miru in časnih ier večnih	nesreč	In miru ne bo niti takrat, ko
in mir z bližnjim	pa je v tem, d;a človek	odreče	bodo zvonovi oznanjali konec
Slava božja in naš mir sta v slavo Bogu in poveličuje ter sla- vojne, ako posamezniki m naiodi neločljivi zvezi. če Boga prav vi in moli po božje stvari.	ne sprejmejo z vsem srcem pr\c-
slavimo, imamo mir če pa Bogu Kdor ne slaivi m n ali Bega, ga dela Kristusovega življenjske -dolžno slavo odrečemo, gu iz- mora molih malike. In v svojih ga programa: SLAVA BOGU! gubimo.	malikih najde nvsta slave	in svo-	Ne s srcem, žeinim poezije, am-
To vodilo živijenja je Kristus bode, sramoto in sužnost.	pak z vso dušo, žejno resnic *,
imel vedno pred cčmi. Slavil pa i udi med krščasnkimi narodi zdravega življenskega programa je Boga ne toliko 7 besedami, ko- je spet oživelo malikovalstvo, n miru, glejmo na božično skiiv-likor z vsem svojim živ j njen. od Zavrgli so Boga in poslali so r:ost božjega Deteta v beliehem-jasiic do križa. Naivečja slava ki sužnji mnogoterih malikov, ki so ski štalici!
J. L. Kušanuv:
Kakor pastirci smo
Sveta božična noč, glejte, prihaja — daja nam mir in moe, duše opaja.
Kakor pastirci smo, zbrani sred paše, z zemlje hite v nebo vse misli naše.
Nič več ni žalosti, nismo več sami, božji so angeli z nami, nad nami.
Pesem, skrivnost vso, pesem rešenja angeli nam pojo v luči življenja:
Svet je nocoj odklet, spet je v svobodi —
Bog je prišel na svet, mir vam z njim bodi!
*	* *
BOGOMILA
Petnajstim v spomin
imeli smo ljudi - v poljani cvci, imeli smo jih - \rhu gore l.iast, umeli smo jih - dali smo jih \am -kaj hočete, grob jvi, še od nas...
C). Župančič.
Našo gorsko vasico je že davno objela noč, temna in viharna kot že davno flfc.
Po vseh hišah so še bedeli ljudje, stiskali se okoli gorke peči, ki pa jih ni mogla ogreti, kajti srca so jim trepetala groze zlih slutenj. Vrata so bila zaklenjeno, z zapahi zavarovana, okna skrbno zagrnjena, da bi ne mogla ven v temino noč niti tista medla svetloba, ki jo je poši'jala lučica pri jaslicah. Svečnica je bila tisti dan, zadnji božični praznik Nikomur se ni mudilo spat. Vsi so z nekim čudnim nemirom v srcu strmeli v jaslice v kotu, v trepetajoči plamenček, ki je od časa do časa obujal njihove obraze, vse blede in izmučene. Povsod na vasi je bil mir, še v hišah rdečili, kjer se je navadno razlegalo vsak večer divje kričame in gooba. Ljudi je bilo tega miru strah, slu-lili so, da se necaj temnega pripravlja.
1
Tratnikova Pav';.na je bila soma v izbi. Sedela ;e za pečjo, niti opazila ni, da ,e že davno mrzla. Zrla je v plamenček D'i jaslicah, ki je v nemiru strepeta-val kot njene mi>ji Zanj je prižgala lučeo ta večer, za svojega Toneta, da bi se vrnil.. Pred tednom dni so ji ga partizani odpeljali.
Vsa njena duša jc bila pii njem.
Pastirčki pri jaslicah so ji tiho šepetali: »Se spon injaš tistih lepih večerov pred božičem, ko nas je gladila pridna Tonetova roka, da bi bile jaslice v novem domu čim lepše? Ti si n u sedela nasproti, pripravljala jaslice za božje Dete, topi' ir« mehke. Mislila si na malega angelčka, ki ti še počiva pod srcem, veselila se, da bo prihoini božič tudi on že stegoval ročice po ovčkah in pastirčkih.
Na vasi so odmevali trds koraki, odurna peimi. Nista se zmenila, kdo bi pač mogel oskruniti sveto tišino vajinega doma.
Pa vendar je zlovešča roka udarila tudi na vajino toplo gnezdece in odpeljala najdražje, edino 110 svetu, kar si še imela
—	Sirotek moj — j* mehko ht-
žala njena misel — kaj bo s teboj brez alka? --
Preiskala je na klopi rožni venec ter začela polg asno moliti trudila se je, da bi sc poglobila v molitev, a ni se ii posrečilo. Le ob besedah — in ob naši iinrlni uri — se je vedno zdrznila; kot bi jih kdo drugi izrekel, se ji je zdelo.
Na vasi so zalajali psi in še preden so utihmli, je izza mosta sem zaslišala težke korake.
— Moj Bog, ravno tako je bilo tisto noč, ko so pri.š!i po Toneta — je trudno pomislila.
Molitev ji je obnemela na ustili, z grozo v srcu je prisluškovala.
Koraki so se bližali vedno bolj, nato obstali pred h:šo. V istem hipu je že zagrmelo po njenih durih. Kot bi po nienem srcu nabijalo, se ji je zdelr; s tako močjo ji je udarjalo v prsih.
— Kdo je? — je z največjo težavo spravila iz sebe, samo da za trenutek še cddalji gr i/no resnico, ki jo je že slutilo njeno srce.
— Odpri, tovarišica, z nami moraš — ji je odgovorit osoren glas.
Vedela je, da hi oil vsak odpor zaman. Vzdignila se je in vsa trudna in izmučena odšla k da-rim. Odrinila je zapah in odklenila, odpreti ji ni bilo treba, v svoji nestrpnosti so jo oni prehiteli.
Zagledala je pred seboj celo gručo oboroženih partizanov.
— Moj Bog — je pomislila — s celo četo prihajajo nad eno jamo slabotno žensko. —
Vsuli so se v sobo. Pavlina jc s tresočo roko1 odprla luč, in s trepetom zastrmela v njihove c<-durne obraze.
Eden izmed r jih je v rokah držal popisan list in se trudil, da bi ga prečila!, a zlogoval je le nerazlične besede.
Pavlina je z gnevom v srcu pomislila: — Takšni ste, naši o-svoboditelji, da r iti citati ne znate. —
Ves strah jo jr za hip minil, odločno je stopila naprej in mu brez besed' iztrgala list iz rok.
Še preden je : a/brala pomen besed, je spoznala pisavo Iona je ligovca bilancama, prvega ic-renca v vasi.
Petnajst imen je 1.1I0 zapisanih na listu, šest ženskih in devel moških, med njimi oba kaplana, be bolj kot ob svoie.n se je zgro-z»la ob teh dveh imenih.
Kot bi se vse zcivoinice odprle, se je po njej razlila grenka žalost, dušila jo v grlu, pekla v očeh, stiskala jo z a srce, da se je še malo bitje pod njim zgani-
lo,	kot bi silulilo, kaj ga čaka.
List v rokah ji je trepetal... smrtna obsodba petnajst nedolžnih žrtev in še šestaajste, ki j> je sladko počivala pod srcem.
— tovarišica, .r<am se muui, ie kar hitro se napravi! —
Kot bi bila le še stroj, ki mu drugi ukazujejo, ,e sedla na ktop pn peči in izpod nje polegni'a svoje okovanke. Slutila je, da bo pot dolga. Odšla je nalo v sobo in iz omare vzela svoj plašč. Zraven j; visela lonetova I obleka; pobožala jo je, kot bi še pri njej iskala moči: — Tone moj, sedaj sva si enaka! — Vrnila sc je v izbo, kjer so jo sprejeli že nestrpni pogledi še zadnjič se je ozrla v jaslice v kotu Drobni plamenček je vztrepetal, se po-j gnal kvišku, kot bi hotel tudi za njo, nato v svoj; enemoglosii u-j gasnil. Odšla je za drugimi iz ,z-be, hotela je še zakleniti, pa sc je premislila: — Čemu, saj se tako ne vrnem! —
Zunaj jo je objel mraz, da se je še tesneje zavila. Dva partizana sla jo vzela v sredo, vsi drugi so odšli v nasprotno smer.
Slišala je še kako so zaječala vrata pri Marinkovih, kjer je Jtaka stanovala pri sestri. Pavlina je trepetala ob misli r.anjo, ob misli na vse druge, ki bodo morali za njo po isti križevi poti.
— Gospod, daj nam moči! -je ječala. Čutila sc je z vsemi drugimi eno samo srce, ki vpije k Bogu za pomoč. Zavili so za vasjo k vojašnicam. Veler je gnal oblake, da so s.*, svetle zvezde, le od časa do časa prikazale. V daljavi je ječal gozd, Pavlini se
je zdelo, kot da bi duše klicale, ki v njem počivajo
V	vojašnici so j)o temnih siop-nicah dospeli na dolg hodnik. Pri zadnjih vratih, sla se pajtizana ustavila in jih oakVnila. Vsiopu so v medlo razsvetljeno sobo. Pavlina je komaj razločila klop ob steni; skoro padla je nanjo, da je zaječala. Njena spremljevalca sta odšla in obrnila ključ v vratih. Ostala j>: sama, 3 sicr.m, ki ji je razbivalo v pričakov mju še štirinajsterih...
II.
Pri Marinkovih so otioc. ?e davno pospali. T .di Julka je že odlšla počivat. Tako strašno utrujena se je tisti večer vrnila iz mesta. Skoro devet ur je hodila.
Sestra Tončka si je naprej o-čitala, zakaj jo ie oustila v mesto. Bila je še v kuhinji in krpala otroške nogavičk«'.
— Še oboli naj mi, ko je komaj malo okrevala, — je vsa * skrbeh razmiši'3'a.
Skozi skrbi in negotovosti so jo pomirjale vesti, ki jih je ju!*a prinesla iz mesta: Oče si je opomogel, najmilajša sestra tako ze-
lo	skrbi zanj. Tudi drugače je doli vse v redu, tukaj pa... m, o'a bi človek pomislil.
Iz razmišljanja ro- jo zbudili koraki po stopnicah. Mislila ;e, da se ji mož vrača od sosedovih, a že v naslednicm h;pu ji ie ims..! zamrla v strahoviti udarcih, i 50 zagrmeli po vraih.
Partizani so, — je z grozo zigoto vila. Tisoč nisli ji je šlo sive zi razburjene možgane, niti r.11 eni se ni mogla ustaviti.
— Odprite vendar! — je ponovno udarilo po vratih.
Brez besed jih je odprla.
— Ali si ti Julka Zornikova? — so jo vprašali.
— Ne, moja sestra je. Kaj pa ji hočete? — je s težavo spravila iz sebe.
— Tebi nič mar, z nami moro! —
— Nič dobro ji ni, pustite jo za danes, — je prosite
— Gotovo, v mestu ji je bilo
boljše, — so se ji porogljivo zasmejali.
— Kar brž jo nokliči, nam se nudi! —
Odtavala je proti sestrini sobi. Še nobena pot v življenju ii ni bila tako huda. Zdelo se ji ie, da ima v roki nož, ! i ga bo morala potisniti v srce lastni sestri.
Odprla je luč in se po prstih približala postelji, talka je trdtio spala, kot otrok se ji je zdela, še v sanjah se je smehljala.
— Bog ve, kod hodi njena duša? — je v neizmerni bolesti pomislila Tončka.
Rahlo, kot bi se bala, jc zbuditi, jo je poklicala: — Julkal —
— Kaj pa ;e, kaj se jc zgodilo? — je planile' pokoncu Julka S prestrašenimi očmi je zrla sestro.
— O nič, ne usiraši se, po neke informacije so prišli. Z njimi boš rrorala na komando, — je izjecljata Tončka.
Julka se je z ob^ma rokama prijela za srce, za svoje uboge bolno srce. Mislila je, da ji zdaj, zdaj poči; kot orkan je valovito v njej.
lončka ji je kakor otroku pomagala se obleči.
— Še male bi rada pozdravila,
—	je irudno i/pregeve rila lulka preden sta odšli ./ sobe
— Čemu vendar, saj se vrneš, še preden se bodo zbudili, — jo je mehko prepričevala s.-slra, čeravno lastni n besedam ni verjela.
— Pa vendar oogted.ti jih n o-ram, — ji je |u'ka ugovarjala.
V otroški v)bici je zas'išala enakomerno dihanje spečih malčkov. Julka se je i:ho približalo trem najmlajšim in jih rahlo poljubila na čelo. Nato je stopita še k postelji, kjer je spala Marica, njena ljubljenka. Tudi njo je poljubila na čelo.
V istem hipu se je Marica prebudila in z vprašujočimi očmi za-slrmela v teto.
— letka, kaj je že jutro, kam pa greste? —
— O ni še jutro re, le pridana bodi, takoj se vnem, —; jo <e it -ta tolažila.
Kot bi slutite, tam gre, so Marico oblile solze' -- Vi ne smete od mene, tetka, tako stran me je. — Krčevito se jo je oklenila okoli vratu.
— Le liho bodi. Marica, da bratcev ne zbudiš, pa še angcici varhu moli, — ji je komaj še odgovorila.
Popravila ji je odejo in jo še enkrat pobožala. Tiho je odšla iz sobe, vroče so'ze so ji vreiC po licih.
Marica si je odejo potegnila čez glavo, da bi tako udušila jok, ki je trgal njeno majhno srčece.
Partizani v kuhinji so bili že vsi nestrpni.
Julka je stopila K sestri in jo objela. Brez besed sta se poslovili.
Kot v sanjah je še slišala lončka korake po stopnicah, nato je vse utihnilo, kot bi se nič ne zgodilo.
Sesedla se je na ttol pri rt izi, položila glaivo nanje ter izbruhnita v jok, krčevit in do mozga prelresujoč. (Dalje prihodnjič.)
#	* *
JASLICE
Pastirci hite v noč vsi prešerni piskajoč, prepevajoč po planjavi širni.
Kmetice z jerbasi jim hite nasproti, nad vsemi angelci širijo peroti.
V	hlevcu je rdeči soj, Ježuščka obliva, otročičev je cel roj, zadaj megla siva.
METOD BIRSA
IN SVET JE NI SPOZNAL
(JAN 1, 10)
»Da bi imel vsaj kok čikU je zamrmral suhljati delavec v u-mazani rjavi tuti, ko sc jc ozrl ob slokem, sajastem dimniku navzgor. »Hudič vzemi to vojsko m ves svet povrhu. Tu se pehaš, da ne veš za koga, doma te pa čaka družina in domač ja. Zena se je gotovo že spečala s kakim nepridipravom peklenskim, ko se že pol leta nisva vi iela. Baba se hinavči, češ ljubi mož, vrni se, nekaj ti imam povedati. Le rilini se, tercijalkal Zaupam li toliko, veš:« je škrinil z nohtom ob no,It.
»bog daj, Ivani Vesel sem, ka, dar po južini lahko stopim za nekaj minut do tebe. Med to kop:co tujih obrazov se čulim tako e-samljenega. Kaj spet tuhtaš in brundaš?«
»Prokleto življenje! Nikamor ne vidiš, povsod sam mrak in mraz. Doma je bilo tako lepo... reji«
»Nekoč, da! Na, polovičko. jaz sem na dom pozabil.«
»Kaj ne bi, če ii je pa Lojz punco odpeljal. Zdaj nosi Kapo in revolver. Pa bi jo prej tebi privoščil kot tistemu gosp jskemu razcapancu. Lojza ne maram. Punca pa fajn, mm!«
Valentin je zardel od jeze, sramu in žalosti. Zaholelo sc mu je, da bi se zakadil v Ivana kol bik. Sklonil je glavo in z iztegnjenim tilnikom obstal. V očeh je začulil vlago. S šmirasto roko si je šel 1 čez obraz in srr.rknil.
»Cmera ne pa fant! Nocoj poj-deva h Kroni. Imaš kaj dosti soldov?«
»Pusti me!« Mladec se jc obrnil in se ozrl po prašnem dvorišču. Sami neznar.ci so slaii v gručah, vsi enaki, in peli in pili. Kam bi potopil svjjo bol? Kdo bi ga razumel, kaj hoče?
Zvonec je zabrnel, delavci so odkorakali v delavnice. Slovenca sta brez besede odšla vsak na svojo stran.
Ivan je na svojem pullu dobil pošto. Glodal je nejevoljno, kol bi bil z vsem svet >m skregan, pa je vendar hlaistro segel po pismu.
»Ljubi sin!« Mati mu še ni pisala, kar je na tujem.
»Vsa objokana Te najprej lepi pozdravim tja daleč, kjer m več naših ljudi. Tam je nemara lepše kot pri nas, ni toliko razoojolva in hudobije. Mar si sain i\iiv, da si šel zdoma? Mar sem kriva jaz, mair je biila kriva snaha? Vdrli i>o gozdarji in vpili, kje si ti iiiea-kovala je ta majhno pa so jo zaklali kot svinjo. Klicala je tebe, reva, surovež pa jo je dregnil s
kopitom in ji z bajonetom) prerezal vrat.«
Ivan ni več bral. 2ile so se mu napele kot vrvi na žerjavu, v sencih mu je tolklo, v grlu ga jc peklo. »Hudiči!« jc krvavo pljuni).
Stlačil je pismo v žep in zgrabil za orodje.
*
»Koliko časa je tvoj že zdoma?«
»Počemu pravite L voj, saj je tudi vaš. Sest mesec ev je lan; in mi niič ne piše. Dobro se mu godi in me je pozabu.« Oklenila se je z rokami čez j>as. »In lega nebodigatreba mi je pustil, da bo poginilo, preden bo prišlo na svet. Zakaj si moral od mene, Ivan, zakaj?«
»2e spet vekaš! Misli na malega, če ti je zase vseeno! Ivan mora imeti nasled.nka, razumeš?« Mati je navzlic osornemu glasu izrekla te besede s toplino.
Dom jc razvalina. Kaj li pomaga zemlja, čc ne rodi? Živine ni več, gospodar je daleč m dela za vojsko. Stoji, kar sloji — dokler ne bo še to razpadlo. Kdo bo na novo postavlja1? Zemija bi raida dajala^ a nikogar ni, da bi jo iztiskal. Toliko jc lačnih, pa jim nimaš in ne smeš dati!
Mati je odložila ?ivanje in se zazrla skozi okno v večerno meglo. »Mladi bo živel < lepših časih. Mi jih ne bomo dočakali.«
»V noben raj ne verujem več, v mkakšne lepše čase več! Z Ivanom sva si obetala raj na zemlji, zdaj je ves sen pokopan. Ajli je kje kak Bog1, kaka pra-pravicai?«
»Andrejina! Ne sloj preklinjati! Pa bi bila rajši Lejza vzela! Advent je, Bog prihaja, in ii ga kolneš!«
Andrejina je začela hitreje dihati, prsi so se j: dvigale ko bolniku v, vročici. »Bog, moj Bog! Odpusti mi, neumnici!« Skrha ic glavo v naročje, Ig bi mati ne videla solza. Potem je sunkovito vstala*, se s hrbtom proti naleri zavlekla v kot in snela bogka. Pritisnila si ga ie na. prsi in ga tiščala, da ji ga rnaii ni mogla izdreti. »Zveličar, ti vse vidiš! Vidiš mojo tugo m mojo slabost...« Besede ji je preglasil še silnejši jok.
»Daj Boga nazaj, kjer mu je mesto! Bog je zgoraj in n’ bo stopil s križa zaradi tebe.«
»Mati, zdaj vi govorite bogokletno! Jezus, usmili se nas! Ivar, Ivani«
Dolgo se ni mogla utešiti. Ždela jc nekaj časa sama zase in jela razmišljati. »Kaj niste sami prej rekli, da Bog prihaja?«
»Prihaja, a za ias ne. Nas je zavrgel, izpljunil i.os je.«
»Prav imate, ne pozna nas, kcl mi njega ne...«
Zenski sle sklonili glave in u-tihnili.
Pred vrali je zaropotalo, ' veži so se začuli škornji in kletvice. Duri je odprl mlad, visokorasel, lep fant v sivoze'em vojaški suknji. Za njim je stalo pet drugih. »Svobodo naroda,« so zavpili vsi v en glas.
»Kaj si ti, Loji?!«
»Jaz sem, ki sem le včasili rad imel. Se še spomniš obljub, ki sva si jih dajala? K|e je Ivan? Molči, babnica verolomna. Vse vem. Tiho, stara, re vrešči! Bedak, kaj zijaš, daj les puško!«
Andrejina je padla na kolena in kriknila: »Ivan, {.omagaj!« Olas ji jc prerezalo železo •
Burja se je podila skozi veievje in prinašala mraz v telesa V lopo je sikala pri vaški špranji. Nada in Lojz sta se s!iskala k ognju iti hukala v ozeblo roke.
Nada se je sklon,la k fantovem licu in ga poljubila. Mladi oficir jo je sunil od sebe. »Mene po-ljubljaš, misliš pa na onega. Capa!«
»Vem, zakaj me psuješ, ker sam misliš na Andrejino. Pozabi jo, ona ima že par.krta. MucekK Poljubila ga je :znwa, to pot na čelo. Ovila mu je roke okrog telesa in mu jih sklerila na hrbtu Pritisnila se je k njemu. »Saj me imaš rad, Lojz? Kaj si mi pravil, ko si me vabil s seboj v gozdno svobodo? Da bom komisarka, da boš samo moj in da mi boš dal vsega, česar si bom zaželela No. poglej me v oči.«
Bližina njenega telesa je I.ciza potegnila za seboj. Poiskal jc z roko dekletov vrat in segel za bluzo. Roka se mu je dotaknila verižice. Otipal je križček. »Odkod imaš to?« Surovo je potegnil za obesek, da sc je verižica pretrgala. Na vraitu se je pokazala kri. Nada je zaječala in trmasto onemela.
»Valentin ti ga je dal, he? Zapomni si, dai so križci pri nas prepovedani!« S pohlepno kretnjo je spustil zlato v naprsn. žep. »Valentina pa ubijem, kadar se vrne!« Zamižal je ;n sladko raz-
tegnil usfnice. Potegnil je pjnco k sebi, pa se mu je fx>d roko izmaknila. Zamahnil jr vnič m jo ujel za goste lase. ?. drugo roko jo je prijel pod noge in si jo trdo posadil na kolena. Poljubljal jo je po razgaljenem vratu, brisu z ustnicami prasko, (tiral ji oči, iz katerih je vrelo domotožje m u~ por. »Ne glej tako strmo, ljubica! Valentin tako ne nride več nazaj, ne boj se zanj! Zastran tistega znamenja sem sa razburi' Mi drugi nočemo Boga in slepariji Sami si ustvarjamo srečo, naša nebesa so na zemlji. Ne verujemo ne v Boga ne v satana, verujemo v zemljo in človeka.« Prestal je. Nada se mu je bila naslonila na prsi in sc poluhnila. Rad bi ji pogledal v obraz, a mu ni dala.
Dekletu je vrelo v duši. Blagi Valentin, kako /se drugačen si bil ti! Blagi, blagi! Izgubila sen' tc res, a nikomur ne dovo,in', da bi slabo govoril o lebi. Ubiti tc hoče, ker~si veren. Občudovala sem tc, oboževala, dasi mi je v srcu vstajal dvom. Kaj nima Lcjz prav, ko terja srečo na zemlji? Kdo naj verjame, da je po smrli drugo življenje, da so nebes? in vice, da je pekel? Tema je vse okrog nas, nikjer vi poti.., Sumi si moramo prižgati luč.. TI si moj edini, Valentin ..
Lojz jo je narahio uščipnil v lice. Satan! Ubil bi ga rad, mojega edinega!« j »Ubij prej Andrejino, da ti bom laihko verjela!«
Molče je Lojz potegnil iz no-1 ran j ega žepa papir. Rdečica in strast sta mu zginili z lic. Pokazal je Nadi list in z mrzlim, suhim glasom rekel:
»Smrtna obsodba je že podpisana. Še nocoj jo ubijem.«
*
Cerkvica je bila majhna kot kapelica, tako da se je Valentinu zdela podobna domači podružnici. Motili so ga le tuji o-brazi in tuja noša, zato je pomakal, da se je cerkev izpraznila, potem je stopil naprej, poklekni! k jaselcam in se zjokal pred novorojenim Defetoir.
Molitvenik je še vedno držal v rokah. Zaprl ga ie bil, kazalec pa mu je obtičal v knjigi na zadnji strani mašnih molitev, kot bi sc za nič na svetu ne hotel ločiti od tolažečih besed bofjih.
»Jezušček, Deleče, nasmej se mi, požegnaj me! Požegnaj ves
narod slovenski, ki tako trpi. Glej, tako ubogi smo, da t: kolnemo, kadar nas obiskuješ, li lučka, ki si sc nocoj prižgala, po -sveti v našo temo in ncvednosl Ti ogenj, ki si sc ukresait nam v odrešenje, ogrej nas v naši rev in stiski. Nasmej se nam, usmiii sc nas...«
Zmanjkalo mu ;e besed. Samo gledal je Jezuščka in ga klical Podzavestno je odlprl i.iošne bukviee, kjer jih ;e imel zazremo vane, in bral:
Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, e prihajal i na svet. Na svelu je Lila in sv :f ic po njej nastal — in svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso spiejeli.
Ničkolikokrat ie >e bral Ic besede, vendar mu še nikoli ni'o odkrile svoje vsebine. Zdaj jih je doumel, doumel je to strašno ž« i -loigro človeštva, ki ni spozna o Luči.
»To je, ne poznamo te. Kot pe~ gani smo: mimo nas greš in Mi ne vemo zate. V naši neumnoi ti se nam tvoja zvezda zdi kot vsaka druga zvetzda, tvoja >mrt k A vsaka druga smrt. Prišel si in lt.i te nismo pozdravili. Zato nas tepeš, da te spoznamo 'in sprej memo. Ne tepi nas več. saj :>e spreobrnemo!«
Nc trpi nas več! Saj se spreobrnemo!
OBVESTILO
Mesino županstvo naznanja vsem lastnikom go?dnatih zemljišč ob pobočju KeJvirije, da s;), na podlagi prefektove odredbe z dne 4. decembra 1944, št. 284 i-Gaib., dolžni posekati vse gozdu-ve, ki se nahajao na pobočnh Kalvarije na strani proti Soči n proti železniški progi Gorice,-Videm, od mosta rez Sočo do postaje v Ločniku.
Sekanje je treba pričeti p', cd
22.	decembrom tin dokončati do 14. januarja 1 'M‘>
Lastnik sme obdržati ea svoio uporabo 15 kvintete v drv; vsa ostala drva pa n or j prodati mestnemu županstvu po postavni ceni. Kar je gradberega lesa pi mora javiti Pokrajinskemu uradu za korporativno gospodarstvo (Consiglio Provmeiale deirEeo-mia Corporativa) in staviti istemu na razpolago.
Kdor ne more izv Siti tega povelja sam, mora to oismeno naznanili poveljstvu iiDzdne straž«; (Comando Coorte Jel la Guardie della Montagna e dtlle Foreste dS Gorizia) do 24. decembra t, !.
Za tiste gozdove, ki jih bo za segla vojaška oblaft sama, bodo lastniki zaprosili 7.6 odškodnino pri prefekturi. Proške mora prei podpisati vojaška oblast in ceno potrditi gori omenjei o poveljstvo gozdhe straže.
Zup3ii: Coronini.
Ir- Jlii LlMtlt; -ffiOPOVlNR SLOVENSKE     L BESEDE V POSOČJU
Praktičen pogled na slovenske razmere in izkušnje, ki si jih je pridobil v raznih slovenskih krajih, so ga napravile za književnika. Poleg spoznanja, da so potrebni prav slovenski vzorci pridig, mu je potisnila pero v roke tudi literarna ambicija, kajti njegovo delo presega po obširnosti okvir priročnika za najnujnejšo potrebo. Za slovensko slovstvo, ki je bilo tedaj kaj revno, pomeni 'Promptuarij na 2896 straneh veliko pridobitev, ker je v primeri z vso nabožno slovensko literarno produkcijo tiste dobe najbolj izvirno delo, zlasti tam, kjer je pisatelja zanesla gorečnost in temperament, da je pozabil na učene vire, na sheme in sholastično navlako. V nemajhni meri je k temu pripomogla tudi prirojena vipavska zgovornost. »Sveti priročnik« je hkrati prva slovenska knjiga, ki se v njej oglaša barok.«
Med pomembnimi Goričani te dobe ne smemo pozabiti tudi Dominika Franca Kalina, ki je bil prav tako kot o. Janez doma iz Svetega Križa na Vipavskem. Po dovršenih študijah v Gorici je prišel v Monakovo in pozneje na Dunaj ter postal na dvoru cesarja Leopolda njegov historio-graf in bil še, povzdignjen v palatinskega grofa. Slovel je kot risar, slikar, glasbenik in pesnik.
Kot slikar in glasbenik nam je pač še vedno dostopen, to se pravi, ga lahko uvrstimo med svoje, kot pesnik in zgodovinar pa nam ostane *uj, ker je pisal v tujih jezikih. Izdal je mnogo del.
Obračun 17. stoletja nam torej kaže, da je Posočje bilo tudi v tej dobi za slovensko kulturno življenje aktivno, da, da pomeni z deli Janeza Svetokriškega največjo in najpomembnejšo postavko v našem tedanjem književnem življenju.
IV.
PosoCje v času prosvetljenega absolutizma
Čeprav ni Posočje obdržalo v 18. stoletju one višine in razmaha, kakršnega je pokazal o. Janez Svetokriški, vendar moremo tudi v tem veku ugotoviti, da književna tradicija ni zamrla in da so se posamezniki trudili pisati v slovenščini, o čemer imamo rokopise in tiskane spomenike.
Uvod v 18. stoletje je bil na Goriškem nemiren in krvav: označuje ga veliki tolminski kmečki upor, ki se je tako tragično končal 1713 na gori-škem Travniku. Ta boj za staro pravdo je bil socialnega značaja, a vendar obenem tudi poudarek slovenske miselnosti, ki je zahtevala na svoji zemlji tako življenje, da bi se tudi slovensk^ človek lahko uveljavil. Ta nastop slovenskega življa je prav zato pomembnejši kot katera koli knjiga, ki bi jo bil tedaj kdo napisal.
Sicer pa predstavlja prvo polovico 18. stoletja v naši književnosti še vedno samo versko nabožna knjiga; zato tudi v Posočju ne bomo v tem času pričakovali in iskali drugačnih tekstov.
Kapucinski red, iz katerega jo izšel o. Jane;; Svetokriški, se zdi, da je s posebno ljubezni,j t gojil tudi slovenski jezik in da je prišlo to v nekako redovno izročilo. V tem me potrjujeta š; dva Goričana kapucina, in sicer o. Romuald i i
o.	Jožef Cusani.
O	kapucinu o. Romualdu za zdaj ne vemo 'drugega, ko da je bil doma iz Štandreža pri Gorici. Šolal se je pač v Gorici, kjer je vstopil v ki-pucinski samostan in potem prišel tudi v Škof io Loko ter živel v letih 1720—1721 v ondotnem samostanu, kjer je bil provincijal; zanimivo je, Ta je bil istočasno tam za gvardijana o. Agatangel, doma iz Tolmina.
V	Škofji Loki so dobili leta 1720 dovoljenje, da smejo vprizoriti pasijonsko procesijo. Za to procesijo, v kateri so nazorno prikazovali Kiis-‘tusovo trpljenje z vmesnimi prispodobami iz starega zakona, je napisal besedilo o. Romu; ld. Rokopis je ohranjen v škofjeloškem kapucinskem samostanu. Besedilo je pisano v verzih, kat< rih je nad 1000. Razdeljeno je v 13 prizorov — .‘lik, in sicer so: Raj, Smrt, Zadnja večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Jeronim, (dej, človek, Kristus na križu, Mati božja sedem žalosti, Skrinja zaveze, Grob Kristusov. — Vsaka izmed okoliških vasi je morala poskrbeti z? en
VESTI IZ gorice: in dežele
BOŽIČNA DREVESCA V G0HIC1
Gorica, 22. decembra
Lep je običaj, da okrasimo ob božiču svoja stanovanja z božičnimi drevesci in s tem pripravimo predvsem otrokom veliko veselje in seveda tudi odraslim. Ta običaj ni sicer čisto slovenski in ga naši kmetje ne poznajo. Naš slovenski običaj, ki je že stoletja star so božične jaslice. Prvi je menda postavil jaslice sv. Frančišek Asiški, torej pred sedemsto leti, ta običaj pa se je kmalu raznesel po vsej krščanski Evropi, posebno glo-boko pa se je ukoreninil na Slovenskem. Častitljiv je ta običaj, ko se na primer kmečka družina zbira na božični večer in potem dalje vse do Sve čnice pred jaslicami, pobožno moli, občuduje Marijo, Jezuščka, Jožefa, angele, zvezdo repatico, pastirčke, volička in oslička, ovčice. Po nekod jaslice predstavljajo pravo umetniško delo, dasi jih je morda izdelal kmečki samouk. Ta običaj še živi med našim ljudstvom, tud; po mestih. Seveda ima tudi vsaka naša cerkev ob božiču svoje jaslice.
Običaj božičnega drdvesca pa se je zanesel k nam iz Nemčije. Nemci imajo za božično drevo po navadi jelko, Slovenci pa smreko. Oba i-glavca sta vedno zelena in predstavljata torej trajnost in večnost krščanstva. Običaj božičnega drevesca ljubijo pred vsem meščanske družine, prevzemati so ga pa zače le delavske in celo kmečko družine. Vendar je ta običaj precej drag in mnogo dražji, kakor jaslice. Jaslice so leta in leta ene in iste, le mah jt nov, božično drevo pa je treba vsako leto na novo kup'ti in pa seveda tudi okrasje, ki od božiča do božiča ponava* di razpade. Kupiti je treba seveda tudi darove, ki neob-hodno spadajo pod božične drevo.
Dan danes si more razkošno, božično drevo omisliti le redka bogataška družina. Drugi se bodo morali zadovoljiti s skromnim, le najskromnejšin.
božičnim drevescem. Najmanjše božično drevo stanc, ta teden v Gorici svojih 50.— lir, količkaj večje pa že do 200. lir, prava božična dre-
vesa pa dosegajo že bajne cene, o katerih je bolje, da ne govorimo. Upoštevati je treba, da je v sedanjih razmerah sekanje smrečic otežkočeno in tudi dovoz je težak, kar vse povečuje ceno.
Po Gorici pa le vidimo sem in tja prodajalce smrek, ki ta teden še kar dobro prodajajo. Posebno okoli trga na Kor-zu srečujemo prodajalce smrek, katerim gre kupčija še nekako izpod rok. Še vedno je v Gorici dovolj ljudi, ki imajo nekaj pod palcem. Seveda le ti kupujejo smreke in smrečice. Tudi izložbe posameznih trgovin so preurejene v božičnem razpoloženju in ponekod vi dimo po izložbah umetno na rejene smrečice, božične o-kraske in slično. Dobro kupčijo delajo prodajalci z božičnimi razglednicami.
Drug božični običaj, ki ga Slovenci ne poznamo in ki je tipično nemški, ki pa se uvaja tudi že v Gorico, je omela (nem.: Mistcl). Omelo, to za-jedavko dreves, na božični večer obesijo namreč na strop in ako stopita pod to omelo mladenič in mladenka si podata roko, veljata od tedaj za zaročenca. Od tod tudi slike o-mele, ki jih vidimo na nekaterih razglednicah v Gorici.
Slikarska razstava
V	sredo 20. t m. je bila ob 9 uri dopoldne ocvrta slikarska
razstava nemške in domače goriš k c umetnosti. Razstavo je p* i-redil nemški Bnater v Goric', gospod SA- Standartenfiihrer Gerchard Oesterreicher, ki je razstavo s kratkim nagovorom odprl. Odprtja so se udeležili zastopniki nemškega in domačega javnega življenja.
Glavni razstavljalec je nemški slikar g. Hans Paguitte iz Mona-kovega. Paguitte ni noben razburljiv in ekstravaganten slikar, ampak soliden risar pokrajin, genreov, karikatur in tihožitij, največ iz idiličnega tirolskega in bavarskega planinskega življenja.
Ostali razstavljalei so goiiški ital'jamski umetniki kakor Ma-teucei, ('oceani, fulurist Crali in
l.uigi.
Nemški B«rater je obdaroval goriške otroke
V	sredo popoldan se je nagnetlo v dopolavorovo dvorano v Edlingovem prehodu nekaj sto goriških otrok. Povabil jih je nemški Berater, da pridejo pogledat, ah se je božiček kaj soom-nil pridnih šolarčkov. No, bogato se jih je spomnil v bel kožuh zaviti zimski mož: vsakemu je dal veiik zavoi!
Pred božičkovim prihodom je orkester zaigral nekaj božičnih skladb, otroci iz šol pa so zapeli nekaj pesmic.
Otroci so bili veseli in hvaležni, saj k marsikomu domov božička ne bo. Tako pa bodo v revščini teh dni vsaj malo okusili božičnega veselja ob piškotih in jabolkih !
Av sir] i skl m mllikiiv a n i: u m
Deutscher Beraier vabi vse i-mejitelje avstrijskih zlatih hrabrost ni h svetinj, kakor tudi ve'ikih in malih srebrnih hrabrostma svetinj, ki so se že prijavili, da pridejo dne 30.12.1944 ob 8,30 uri v via Roma št. 2 ! nadstropje k prejemu častne nagrade. Tud' o-ni imejitelji gori navedenih av strijskih hrabroslnih odlikovanj, ki se doslej še niso prijavili, so vabljeni k tej pr reditvi in naj.ro-šeni d>a prinesejo s seboj dokazila o posesti islih.
PREHRANA
POVIŠANJE TEDENSKEGA OBROKA MESA
Isti urad sporoča, da sc bo od
23.	t. m. do nov“ odredbe dobivalo po 200 q mesa tedensko r.a osebo.
RAZDELJEVANJE JAJC
Od 22. t. m. naprej dobijo vsi upravičenci po eno jajcc pri ( Irgovcih: Orzanu Anionu, Gosposka (Carducc) ulica in pri Orzanu Antonu, Corso Muii. Cena jajcu je 7,— lir.
RAZDELJEVANJE ŽIVIL ZA DECEMBER
Vsi upravičenci dobijo po kilogram riža na odrezke 21 do 31 živilske nakaznice za tekoči mesec, trdega sira na odrezek 32 konzerviran paradižnik na odrezek 71. Količina ie označena na trgovskem seznamu. Razdeljevala be bo tudi marmelada v obi-čaini količini, ki se bo delila v dvakratnih obrokih na odrezka 7 in 8. Cene so razvidne iz žc imenovanega trgovskega seznama
OBVESTILO
Pokrajinski prehranjevalni urad sporoča, da se bo od 23. i nv, dalje razdeljevailo v občinah Gorica, Krmin, Gradiška, Romams, Vitlesse, Kapriva in Zagrad po 250 g mleka v prahu za otrok-, !<i so stari manj kot eno leto. Cern mleku je 68,— tir za kilogram
Lfudsko rilbanf*'
Goriški magistrat javlja:
Rojeni so: Sel Aldo, Casagran-de ligo, Mazzoni Manuela, Tun:n Valter, Miam Virgilia, Collini Ma-risa, Petarin Natalina, Špacapan Lucija, de Comelli Gianfranco Furlan Valter, Dominko Franko MozeFč Lovrencija, Bizjak Boris, Munich Nadja, Polese Ana.
Umrli so: Lanzi Marija, 75 let, vpokojenka; Puja Giovanni, 80 let, poljedelec: Kučič Oskar, 20 let, zidar; Siišič Marija, 4 leta; Medvešček por. Callore Marija, 75 let, gospodinja; lug vd. Favef* ti Marija, 77 let, zasebnica; Tomažič vd. Pintar Ana, 78 let, gc-spodl'nja<; Pintar vd. Breščak Marijana, 83 let, kmetica; de Batisti Enrico, 70 let, vpoko;eeec; Mezzorana Francesco, 73 tet, bii-vec; Feigel Franc, 54 let, kožar; Mozetič ložef, 65 let, vpokojenec; Žigon Spiridijon, 25 let, žagaj; Baggiano Natal'1, 22 let poljedelec; Cariet Valnea, 12 let, dijak; Testen por. Okroglič Ivanka, 49 Rosa, 29 dni; M a ran Giacomo, 67 .et, gospodinja; Del Bianco Paolo, 80 let, vpokojenec; Zotti Alnva let; Fronzi Carlo, 48 let, uradnik.
Oklici: Braidiasehia Carlo, železničar in Mu-ovec Gabrijela, gospodinja; Padovan Bruno, kmet in Mužina Marija, vrtnarica.
Poroke: Butti Mario, uradnik in Figar Karmela, gospodinja; Ma-seali Rodolfo, elektrieist in De-berii Ljudmila, gospodinja; Fspo-sito Mario, uradlnik in V Ha Anna, 1 učiteljica; Markič Friderik, ključavničar in Brajnik lolamda, gospodinja!; Rossi Franc, uradnik in Cossi Adele, uradnica.
V	mesto sta prišla po opravilih. Spoznala sta se pri pot litru. Bila sta iz Vipavskega in Kanal-skeoa, tako imenovanega svobodnega ozemlja. Med njima se je polagoma razvnel zelo oster pogovor na današnje dni. Prvi se nekoliko pomiri, ko mu drug;. zabrusi v obraiz: »Veš nekai pa imajo vseeno prav banditll« »Da«, se urno g<asi odgovor Vipavca' »Prav irr.ajo, ker so nam že skoro vso živino pobrali, sedaj pririho uši redijo, da kjer v vasi taborijo, nam iste živalce, j v zameno pri hiši pustijol«
Ka! nad Kanalom
Komunisti na ves glas trobijo, da je Kal bel, češ s psovanjem, grožnjami in nasilstvon ga pordečimo. Na žalost pa mor ep o priznati, da je Judi rdeč, ker po belih vaseh ne vidiš prizorov o vsahnjeni ljubezni, poštenosli in narodne zaivesti kakrši o poii ju-jejo z njih podlim početjem po-leo terencev tudi nekatera mladci dekleta. To so dekleta katera ne bodo imele sreče nositi prelepega imena »Slovenska mati«, ! ar nam lahko najbolj potrdijo bado-ljevci iz pred 8. septembra s katerimi je odšla rjih dekliška čas!, njih ljubezen, čut in narodna zavest. Ostale so le številke ki m razl kujejo sramote od časti, čuta od brezčutja.
če kdo toži o njih vedenju in početju nad prebivalstvom, ki ga izvajajo kot visoke komunistične funkeijonarke, je pomilovanja vreden, ker še ni spoznal, da so to živali, ki delajo po nagonu, ne pa z umom in ljubeznijo koi bi danes morati vsak, še posebno pa Slovenec. Da bi se vsakdo, kateri so najaktivnejši in zaupni elementi OF, o njih delu prepričal, kakšni grobokopi so ti lastnemu narodu, naj prevdari naslednje vrstice. — Mlada dekleta te vasi so štiri. Mnogo je bilo solza po 8. septembru ko so odšli bado-Ijevci. še večja ie bila radost, ko je prišla »brigatta triestina«. »U-šivi camerati commissari e cj-nnndanti« te brigade so postali kmalu boljša oolovica življenja teh deklet, zamenjali so si kaui!u slike in otrpla srca. Za potreft^ bratstva v skupnem boju zn svobodo slovenskega naroda in popolno naklonjenost je bi'a po* Irebna pojedina in skupna večerna zabava. Postreči na vsako željo teh južnih ljubčkov so bile že vajene, zato piščance v porev. To je bilo pri Albini P. — Vsega v izobilju, le vina ni bilo. Biihlna glaivea Albince Sčepove premaga kmalu vse težave.
To so elementi katerim je OF popolnoma prepustila in zaupna krmilo narodnega voza. Kam naj ta pijana druhal voz zapelje, si lahko vsakdo predstavlja.
PRODAM
v Gorici opremo za manufaidur-no trgovino (stojala in puilcl za
50.000	Lir.
Kupcu odstopim brezplačno obrtnico flicenzo) za Manifalure, mercerie in confezioni v Gor.ci Pooblaščen zi prodajo Makuc Stanislav, Gorica, Corso Verdi 30-1 levo. Vhod preko balkona.
prizor, pa tudi meščani in njihova udruženja so tekmovali, kilo bo lepše in ginljivejše podal določeno jim sliko. Pri tej pasijonski procesiji 11. aprila 1721 je sodelovalo 278 oseb.
Besedilo tega pasijona je do te dobe naš najobširnejši pesniški tekst. V njem seveda ne moremo iskati kakega pravega poleta in prožnosti, ne zaostaja pa v ničemer za dotedanjimi našimi verzi iz protestantske in katoliške tradicije.
Naj navedem samo nekaj primerov Romual-dovega jezika, l ako govori Angel z mečem:
Is Paradisha tega ucseliga kraia poberite se Adam inu Rva uam Angelz
shraia,
Sakai tukai uas je ta kazha mozhnu zape-
lalla,
inu uas s uelikimi nadlogami obdalla,
Tukai ie samu to prebiualishe te na-
dolsnosti,
katero ste ui tukai skusi greh sgubilli, Poberite se tadai liti ucliki reunosti, u kateri hote nozh inu dan upilli.
Smrt na konju:
Jest sem ta grenka smert iemeuana, od teh uisokih nebes na ta suet poslana, iest imam te papeshe skoffe korarie inu
Cardinalle,
Zessarie firshte Herzoge groffe inu mo-
gozne kralle,
Tudi usse kar shiuy na sueti, imam pod moio oblast usseti.
Ah ui greshniki skuste uashe ozhi odpreti ter premislite kar shiuy, more enkrat
umreti,
dokler ste ui Boshio sapoud prelomilli,
Satu ste ui pod moio oblast stopilli,
Smertno britkust morate ui nossiti, inu skusi to oistro sulzo prebodeni bitti.
Čeprav je besedilo tega pasijona tako obsežno in še v verzih, vendar ga v književni zgodovini omenjajo le mimogrede. Njegova pomembnost je v tem, da je naš najstarejši ohranjeni tekst slovenskega igranja.
Drugi kapucin je bil o. Jožef Cusani, ki se je rodil v St. Petru pri Gorici okoli 1. 1698, vstopil v kapucinski red, a pozneje iz njega izstopil ter bil po tem svetni duhovnik v Šempasu (1727— 1739), pozneje v Štanjelu, a se nazadnje vrnil spet v samostan. Spisal in izdal je dve knjigi; Slovenski katekizem (Catecismus Slavonicus), katerega se nam ni ohranil noben izvod, druga .knjiga pa je: »Christianus moribundus sanctissimis Sacra-mentis poenitentiae, viatici extremae unctionis rite provisus: sive Aphorismi, exhortationes et solilouuia etc etc. collectorc P. Josepho Cusani sacerdote curatc. Venetiis, MDCOxLIx. Tynis Modesti Fentii. Superiorum permissu. 16. XII. 280 str. Teorija je vežbanje slovensko, in sicer m.
straneh: 80—101, 1-9—152, 184—1°4, 202—221 in
od 254—258, torej vsega skupaj 90 slovenskih strani. (Prim. L. Žvab, Knjižne redkosti sl oven* vske, L .j. Zv. 188.6 str. 502—508). i knjige sta o-hranima dva izvoda: eden v knjižnici goriškega bogoslovja, drugi na v tržaški mestni knjižnici. Slovensko besedilo obsega precej obširna pre mišlievanja, meditacije, s kate--'mi naj pripravlja duhovnik umirajočega na srečno ' trirt.
Primer, kako naj govori duhovnik bolniku'
»Moi prelubesnivi ste se ja zlristu usih vasheh grchou spovedal, inu obtoshil, kakor koli se snei-dete kriu pred Hogam; de pak bo Buh perterdil u Nebesih to S. Absolution sa odpuszhanje vasheh grehou sadobiti, sam veste, de nv sadosti de ste. se d<dshan cld inu obtoshil:, temuzh freba je. de sourasbite \ashe grehe nu shiulenje inu obuu ie
u v.'shim serzi eno pravo grevungo. —  --------  Pre-
mishlite tudi dobruto nashiga G. Boga talcu velyj ko, de, lce be mogozhe bilu njega lubiti s eno lu-besn.jo bres konza, s lubesnjo brez konza be ga imeli lubiti: premishlite njega lipoto taku sila ve-lyko, de je nemogozbe toisto vedeti inu jo ne lubiti taushentkrat vezh kakor sami sebe; taku de, ke je Buh sujo lipoto pustil videti tim Hudyzham, kir ga sadai preklinjajo, be ony njih sovrashtvu u lubesan, kletve u tulku zhasti prebernili. Pole sadai be bil imel lubiti leto: neisrezheno dobruto, vy pak ste jo samizheval inu ste nij shpotlivo
Vesti iz
Slava trže
Zadnjič smo priobčili kratko notico o tem, da je tržaška burja zopet zavladala v Trstu. Kakor po navadi, kadar pišemo Netržačani o tržaških zadevah, tako so bili naši Tržačani tudi tokrat u-žaljeni, zakaj njihova burja ni kar tako, da bi se dala odpraviti s petimi ali šestimi vrsticami! Tržačani so na svojo burjo silno ponosni in nekateri celo trdijo, da je burja poleg pristanišča in poleg veličastnih stavb ena glavnih znamenitostih mesta. Poznam Kranjca, ki je prišel poleti v Gorico in se je sedaj, ko je bral v «Goriškem listu«, da v Trstu gospodari burja, nalašč odpeljal v Trst, da tam spozna na lastni kož), kakšna je ta proslavljen;* strahovalka tržaškega zaliva. Menda ga je pošteno prepihalo, ker se je takoj odpeljal dalje v 1 jubljano. Najbr/e sta mu ljubljanska megla in brozga po tleh bolj všeč, kakor burja, ki gre vsakemu Kranjcu skozi kosti, pa tudi razvajeni. Goričan ni nič kaj zadovoljen z njo. Tržačani pa zatrjujejo, da to ni vse najhujše, temveč da prava tržaška burja šele pride v prihodnjih dnevih.
Po čem spoznavajo Tržačani nas tujce v svojem mestu že na prvi pogled. Trst je mesto, ki je zidano prav za prav na gričih. In če greš po griču navzdol ali navzgor, tedaj šele čutiš silovitost burje, ki je zmožna, da te kaj hitro in nepričakovano prekucnc, ako nisi pripravljen za to. Zato so po strminah ob robovih cest pritrjene oprijemalne železne vrvi, ki služijo za oporo pešcem. Sedaj .je pristnemu Tržačanu še pod častjo, da bi se oprijemal teh železnih vrvi, zakaj burja še ni tako silovita. Tržačan gre ponosno in kljubuje burji in se ne zmeni za oprijemalne vrvi. Nevajeni tujec pa se oprijem-lje krčevito, kakdar gre navkreber ali navzdol, z žalostnim pogledom gleda za klobukom, ki ,mu ga je burja odnesla, pa se ne upa ponj, dokler se ga ne usmili kak Tržačan, ki mu smeje prinese klobuk nazaj.
Pa to niso najhujše nesreče. Iz svojih mladih let, tik pred prvo svetovno vojno, se
Trsta in
spomnim nesreče, ki jo je i povzročila tržaška burja tramvaju z Opčin. Vrle Kra-ševke so nesle polne košare mleka, jajc in drugih dobrot v 'Trst. Bilo je približno ravno ob takem času in tedaj so j bili pač taki zlati časi, da so Kraševke same nonujale take j dobrote po mestu. Peljale so ! se z opčinskim tramvajem
i	navzdol. Tedaj tramvaj še ni imel take verigaste priprave
1	sredi tira, kakor jo ima sedaj. Toda burja je pritisnila in poln tramvaj se je prekucnil. Iludega se ni zgodilo nič, ne sprevodniku ne vrlim Kraševkam, pač pa je ta nesreča pomenila pravo katastrofo za jajca, mleko in za druge dobrote. Nastal je vrišč in krik, saj veste, kako znajo Kraševke zmerjati, baje jim niso niti Tržačanke kos, kadar se raz-plamte. Na licu mesta so zahtevale povrnitev škode od voznika in od sprevodnika za ubita jajca in razlito m'ekn. tadva sta se izgovarjala na burjo in tako dalje. Cela, de-putacija kraševskih žena je odšla na vodstvo cestne železnice in tam začela zopet svoje bučno parlamentiranje. Vodstvo železnice je hočeš nočeš moralo plačati ubita jajca in razlito mleko, dasi je moralo poleg tega še globje poseči v žep za popravilo poškodovanega vozila. Kraševke pa so tako le hitro prodale svoje blago in se pozneje niso nič več pritoževale čez burjo. Take zapeti jajc povzroča torej tržaška burja.
Kraševci pa bodo zopet u-žaljeni, ker trdimo, da je burja tržaška. Pravijo, da je burja kraševska in nič drugačna. Dva slovenska leposlovca jo opisujeta bolj podrobno. Izmed sodobnikov namreč Narte Velikonja, ki trdi, da je burja zdravilna in da zaradi burje noben Kraševec ne zboli za revmatizmom. Sicer pa smo članek priobčili v naših prvih številkah ter se ga na^ ši čitatelji najbrže še spominjajo.
Drugi leposlovec pa je — izmed starejših — Hinko Dolenec, ki pravi v svojih klasičnih opisih Krasa, da se burja rodi pri Razdrtem in potem s silovitostjo narašča nroti morju. Ko še ni bilo železnice, je gospoda potovala
okolice
iz Dunaja, iz G raca, iz Ljub-| ljane v Trst v korijah. Posledice so bile včasih kaj čudne: pastirji na Krasu so poleti in pozimi nosili visoke cilindre. Bilo je čudno pogledati te pastirje, ki so bosonogi pasli svoje koze po Krasu, preprosto oblečeni, toda na glavi so imeli cilindre po najnovejši modi. Burja je prevračala -poštne in zasebne . oči ip kar na debelo ter odnaš.la cilindre v goščavo. Čilim ri brez lastnika so našli nov* gospodarje v kraševskih jv, tirjih, ki so si jih natikali s poi osom na glave. Kdor hoče kaj več
! vedeti o tržaški, — r.ari’on, —
0 kraševski burji, nai bere spise Hinka Dolenca, še vedno so zanimivi. Kdor jo hoče
J na lastni koži poizkusiti, pa naj gre sedaj v Trst, kakor je to storil moj prijatelj ljub-
1 jančan.
RAZDELJEVANJE MARMELADE
Ravnateljstvo deželnena* pre-hranjevalnepa urada sporoča, da s e je 7 dnem 21. t m. pričelo razdeljevanje marmelade in sicer po 250 gramov na osebo profi oddaji odrezka 10 nakaznice za različna živila X. izdaje.
To razdeljevanie, do katerega so upravičeni le Ustniki običajne nakaznice za različna živila, izdane od občine Tist, se zaKljnči nepreklicno v četrtek, dhe 28 t. m.
Cene so naslednje: Trda marmelada, iz zabojčkov po 5 kr;: na debelo, franko skladišče veletrgovca 32 30 Lir, na drobne 39 lir za kilooram; v sodčkih po 5 ka: na d'ebelo ’?ri veletrgovcih v skladiščih 34.70 lir. na drjbno 40 Lir za kq: v sodčkih po 10 kg na debelo 36.10 I.ir, na drobno 40 lir za kg.
RAZDELJEVANJE JAJC
Vključno do 24 decembra sc bodb razdeljevala po vseh mlekarnah in prodajalnah ja)C, jajca na odrezek 126 ob:čajne živiiske nakazn:ce za različna živiia, ki jih je izdala tržaška mestna občina. Na vsak odrezek dobi lastnik po eno jajce. Prodajna cena ra drobno znaša za kos 15.50 Lir
CENE RIŽU
*
Ravnateljstvo deželnega prehranjevalnega urada sporoča naslednje. uradno določene cene rižu: Običajen riž pri veletig^vcu
v skladišču 6.50 ' ir; za skladišče
ma lega trgovca 6 65 I .ir, pi o da ja na drobno 7.60 Lir; navadni riž, luščen ikot »slonovina« na debelo v skladišču veletrgovca po 6.65 I.ir, v skladišču malega trgovca po Lir 6.80, proiaja na drobno 7.75 I.ir.
OPOZORILO PROTILETALSKEGA URADA
Protiletalski urad odreja:
Do nadaljnega morajo biii vežna vrata stanovanjskih poslopij zaklenjena že ob 20. zvečer. O-bičajna razsvetlit »v stopnic haj i do 22. Pri opozorilu letalske nevarnosti po 20. se morajo vežna vrata takoj odipr^ii in ostali odklenjena ter je .r-ba . preskrb -ti /a predpisani nacn razsvetljave. Po znamenju za končano nevarnost je treba vežna vrata tarcoj zakleniti.
SMRTNA NESREČA POD TRAMVAJEM
Te dni se je v Istrski ulici pripetila huda nesreča. Pod voz tramvajske proge št. 1 je padel neki 66 letni mož, ki je dobil hi.- j de poškodbe. Ril je prepeljan v : bolnišnico, kjer oa je kmalu za poškodbami umrl.	i
Za vsako nekaj
Steklena ali lončena posoda, ki ! se je na ognju razbelila, se takoj ohladi, če jo namočiš v mrzli slani vodi.
Zamaški v steklenicah z lepi-vom se če sto prilepijo k sti kle-nici in jih le težko ločiš. To preprečiš, če zamaše-k pred uporabo nam; žeš z oljarn.
Sbmnate prednražnike najhit- j reje očistiš s slano vodo.
Če pečeš ribe v ponvi, jih več- ' krat prebodi z vilicami. Tako se bodo enakomerneje in hitreje spekle.
Parfumi navadno hitro izhlape. To preprečiš, če zaim šek. steklenice oviješ z volneno nitjo.
Ce te peče zgaga ali imaš bolečine v želodcu, popij kozarec slane vode, pa ti bo odleglo.
Če si se opekla in se boj š, da se ti bodo naredili mehurji, potresi opečeno mesto s soljo, potem ga zav ži s čisto krpo. Tako se ne bodo mehurji naredili.
Pri angini in lažjih vnetj h vratu pomaga čebula. Jej jo večkrat i>a dan, pa boš kmalu začuila, da bolečine v grlu p nehujejo.
Če je v sobi preveč suh zrak, ! namoči brisačo v slani v( di in jo razobesi na stol. Že čez kakšne j pol ure bo zrak v sobi postal prijetno vlažen.
Pii hudem kivavenju iz nosa zanesljivo pomaga vdihavanje slane vode skozi nos.
Gospodarsko vesli
   •
Povojne cene avtomobilom
V	španskih strokovnih krogih živahno diskutirajo povojni položaj na svetovnem avtomobilskem trgu. Splošno so mnenja, da b > nova proizvodnja' vsaj za 40 ali pa še za več odstotkov dražja kakor pred vojno. Za se-vernoamenško serijsko izdelavo menijo, da bo znašala cena 1200 doiatjev za vozilo.
Kolike stane Anglijo vojna
Čim dalje traja vojna, tem bolj se Angleži vprašujejo, ali mora biti ta vojna za deželo res še dobra kupčija. To vprašanje je načel znani londonski list »Financial News“, ki ugotavlja, da je doba stalnih vojn c d leta 1665 do leta 1745 zahtevala izdatek dve sto milijonov filntov, medtem ko stane sedanja vojna že 25 milijard funtov. V kr tki h petih letih je morala Angl ja izdati za vojno 125 krat več kakor v navedenih 80 letih od 1665 do 1745. List še z resignacijo dostavlja, kaj bi se dalo ?a ta denar vse storiti za zboljšanje življenjskega standarda angleškega naroda. V .tej zvezi je značilna tudi nedavni izjava angleškega produkc js».ega ministra Lytteltona v spodnji zbornici. Lytteltou je dejal, da bo Anglija po vojni največja dolžnica na svetu. Zat« se angleški narod ne bo mogel več dovoliti luksuza, da bi iz inozemstva uvažal stvari, ki se v Augliji sami lahko izdelajo. Na dr, gi strani pa b > Anglija prisiljena povečati izvoz v primeri s predvojno dobo vsaj za 50 odstotkov. Razmišljanje o povojni zunanji tigovini ni mogoče, ne da bi upoštevali grenko in mračno resničnost.
Odgovorni urednik . Or. Milan Komar - Gum
Dr. SMERCHIN CH je ponovno prevzel svojo prakso v radiološkem institutu v ulici Seminario št. 24
Prodam
v Gorici opremo za manuiak-turno trgovino (slojala in pulte) za 50.01 0 Lir.
Kupcu odstopim brezplačno obr-tnico (licenzo) za Manifature, mer-cerie in confezioni v Gorici.
Pooblaščen za prodnjo Makuc Stanislav, Gorica, Corso Verdi 30/1 levo. Uhod preko balkona.
hrbet obcnil, de ste sabajal po vashih shlebt poshelenjo, kir ste sč .superstavil njega sveti voli, sa vashi ne odpovedati... «
Jezik Cusanijev seveda ni vzoren, a vendar ne zaostaja prav nič za svojimi sodobniki, ki niso pisali kar nič bolje. — Tržaškemu izvodu je dodan še pravo pesmi Dies irae dies illa v rokopisu.
V tej dobi imamo v naši književnosti tudi nekaj izdaj cerkvenih, nabožnih pesmi, ki so jih oskrbeli Steržinar, Redeskini, Repež in Primož Lavrenčič. Lavrenčič je, bil doma z Vrhpolja na Vipavskem in je bil jezuit ter živel v Trstu, v Celovcu, v Mariboru (1758) in v Ljubljani. V Celovcu je izdal leta 1752 pesmico »Misionske ka-toliš karšanske pesme«, v Ljubljani pa »Misionske pesme inu molitve«,
V zvezi s temi nabožnimi knjigami naj omenim, da imamo tudi iz te dobe dokaze, da so po cerkvah na Goriškem slovenski pridigali. V nad-dijakonskem arhivu v Tolminu je ohranjena slovenska pridiga iz leta 1761 za dan 15. avgusta. Naddijakon je imel navado ob času vizitacije ali ob drugih velikih praznikih pridigovati zbranemu ljudstvu, a ker navadno ni znal sam slovenski, je sestavil pridigo italijanski ter jo dal potem posloveniti svojemu kancelarju, ki je bil tolminski kaplan ali pa kateri drugi tolminski duhovnik, ki je bil za to sposoben. Tako je dal nad-dijakon Jožef Marija Maronus 15. avgusta 1761 v
Tolminu ob patrociniju brati svojo pridigo. Naj navedem iz nje kratek odlomek:
»Ja, she eni so se spot dellali enu so mermra-
li	zhes me, kier sem pissu, de hishni Gospodarj enu Gospodine imajo sker imeti zhes soje sme enu hzhere enu soje posle, de niemajo si tovarshi-je dershrati enu Sgovor imeti, de en sam s eno samo niema na skriunih krajah marniati, de to umozhvanie, zukanie sa roke enu druge nespodobne rezhi se imajo odpustiti, de shenske per-sone sc imajo bulie spodobno guantati, bori do grle sanankati. Te, so eni rekli, de use so nanuzne besede, de tega me treba ondi , govoriti, kier se feicer bramno, pošteno enu nadushno shiveje Ali vi moij lubesnivi, vi na samerkate, kochu vas samice sa norza ima bor,jo, one vass s opertimi ozhesi bulie kacher s uinam upianie, de sami na veste, kei delate!«
Zanimiv dokument tolminskega življenja! Prav tako je tudi iz 18. stoletja ohranjena rokopisna zbirka nabožnih cerkvenih in legendarnih pesmi, katero je imel in jo uporabljal pozneje Valentin Stanič. Obsega 107 pesmi, med katerimi so nekatere zelo zanimive, tako n. pr. legenda o sv. Alešu, pesem o Lizboni in potresu leta 1752, o sv. Notburgi, o sv. Jožefu, ko so mu postavili oltar na Sv. gori itd. V eni o sv. Rešnjem Telesu je v prvih dveh verzih navedena letnica: Ja že nam teče taužent let, ja sedemsto nu triinosemdeset.
Vseh 107 pesmi je pisanih z isto roko, vmesne latinske besede, kratice in način pisanja izdajajo da je to zbirko pisal duhovnik. Nekatere pesmi so stare narodne, tako več božičnih in velikonočnih, druge pa se zdi, da so originalne, nekaj pa je najbrž tudi prepisanih. Po večini vse so morale biti namenjene ljudskemu petju v cerkvi, ker je ob nekaterih označen tudi napev — viža, kako naj se pojejo. O kaki pravilnosti jezika in mere in tudi pravopisa, ki je italijanski, v njih ni sledu. Drugega pomena seveda nimajo razen kot dokaz, da se je po goriških cerkvah slovenski pelo prav tako kot za Sommaripovega časa, in še jih moramo upoštevati v zgodovini naše nabožne narodne in cerkvene pesmi.
Z ustanovitvijo goriške nadškofije 1752 in kmalu nato Soriškega velikega semenišča (1757) so gotovo slovenščino še bolj gojili, zlasti ker je bil poslej duhovniški naraščaj v pretežni večini slovenski, zakaj z reformami Marije Terezije in Jožefa TL je bilo tudi v Posočju priklicano v življenje liudsko šolstvo. Čeprav je bila tendenca prosvetiienega absolutizma pri nas centralizacija in forsiranje državnega jezika, vendar na Goriškem v tem nogledu ni uspela. Nasprotno: izzvala je narodno zavest. Ko se je v Gorici osnula normalka (1772—1775) so ji pridružili poseben prinravlialni razred za slovenske šolarje, ki niso bili zmožni nemščine.