liski oddeiekc
Leto mh,	«04,
Poitnlna platan« w gnlovlAt.
V C«Sjuy w tiob&to 12» maja 89323*
Državna licejska knjižica
v Ljubljani
11
mm.
Possme^na &t«vB I O »m.
Izhuja razen ponedeljka in diii‘v;i po prazniku vsak dan.
IJrcdniStvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št. 1, l. nadstropje.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije,
Naslov za dopise: Celje pošt. pred. 43. Telef. int. št. 53. Ček. rač. št. 11.959.
Stane mesečno...................20	Din,
za inozemstvo...................30	Din.
Oglasi; prostor 1X^>5 mm 1 Din.
Dopise franklrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
itcsas
Svinjarija
Neverjetne stvari slišimo po ljudeh, ki prihajajo po izgonu naravnost iz Belgrada.
Dne 14. aprila t. 1. je napravila belgrajska policija takozvano »racijo« po ulicah. Dva dneva pred racijo je izdala ukaz, da mora vsak, ki se nahaja v Belgradu, imeti od nje izdano legitimacijo s sliko. Kdor tega ne bo imel, da ga bodo prijeli. Nato se je začela racija in, kakor se v demokratični državi s svobodnimi državljani spodobi, kar nad pasanti na javni cesti. Tako so jih gnali skupaj, krog 800 ljudi po številu, večinoma delavcev: zidarjev, krojačev in drugih, ki so bili na potu na delo. Nekatere so pobrali direktno od dela na stavbah in jih tirali na policijo.
Na policiji jih niso zaslišavali, od česa žive in če imajo v mestu morda kakega sorodnika ali znanca. Neka žena, jugoslovanska »tujka», ki je poročena s srbskim zidarjem, ni smela več k možu, čeprav je v blagoslovljenem stanju, tik pred porodom, temveč so jo kratkomalo izgnali. Istotako se je zgodilo z 72 letnim Turčinom in njegovo 62letno ženo ter njunim sinom, ki je skrbel z delom pri zidarjih za oba stara reveža.
Aretiranim cele tri dni niso dali ničesar drugega jesti razen 1 in pol kilograma kruha. Toplega nič. Na potu pa še celo kruha ali kakšne tople vode ni bilo.
Med izgnanci je bilo 16 Slovencev, med njimi Mihael in Viktorija Legat, on krojaški pomočnik, ona-šivilja, oba v Ljubljano pristojna. V Belgradu sta sl hotela ustvariti mirno eksistenco,
ker sta slišala, da je tam zaslužek večji. Obadva sta že biia zaposlena pri krojaški zadrugi v Karadžičevi ulici 58. Tiste dni' so ju radi njima čisto neznanega policijskega uk?za ob pol-osmih zjutraj na poti na delo prijeli in tirali v izgonski zapor.
Ta zapor je za moške 14 m dolg, 4 m širok, z dvema majhnima oknoma. In v njem ni bilo nič manj nego 75 možkih. Zapor za ženske je 8 m dolg in 3 m širok. Cele tri dni je trpelo v njem 53 žensk. Reveži so morali drug na drugem ležati. Nobena prošnja ni nič zalegla. Če so prosili, naj jih povedejo pred šefa, so jih tepli z bikovko, ženske nič manj nego moške.
V ponedeljek 16. aprila se je začela druga križeva pot iz Belgrada v Zemun z dvema ladjama. Ponoči ob 23. so jih naložili v odprte živinske vagone do I n d j i j e. Vsi so pričakovali, da dobe vsaj tukaj nekaj kruha. Varali so se. Vsi pa so bili brez vsakih sredstev, da bi si kruha kupili. Ob 8. zjutraj so jih odpeljal v Šid, kamor so prišli ob 11. — v*i tešči. In zopet niso dobili niti mrvice. Ob 16. se je pot nadaljevala v Rumo, kamor so dospeli ob 21. Tudi tu nobenega grižljaja. Zato so jih pa pustili spati — v neki veži na golih tleh- Naslednji dan proti večeru so jih peljali za eno postajo dalje. Tam pa železnica najbrže ni zaupala več kredita, ker so jim odvzeli vozove, da so morali v največjem dežju peš 12 km do Nove Gradiške. Neverjetno — zopet nič hrane ...
V Novi Gradiški so tamošnji so-drugi Legatovima podarili 100 Din in dva hlebca kruha. To je bila njuna prva hrana od ponedeljka do četrtka. Kako je bilo z ostalimi, nam ni znano.
Z. A.;
Nekaj o šmarnicah.
»Še cerkvenih pobožnosti ne pusti v miru s svojim peresom !« bodo rekli tisti, ki radi hodijo v cerkve bogu čast krast. Pa ni drugače mogoče. Če tudi ne grem rad k cerkvenim slavnostim, ker me v dno srca pečeio tista slepila, s katerimi zagrinjajo duhovniki ljudstvu resnico, vendar sem sinoči slučajno vstopil v župno cerkev, da čujem, kakšno pridigarsko zmožnost ima govornik pri nocojšnjih šmarnicah. Moram priznati, da me je neki naravni instinkt vedel do tega koraka, kajti v nekaj besedah, ki sem jih slišal, sem zadobil delec gradiva, ki ga je treba donašati k stavbi našega proletarskega programa in njega izvrševanju.
Duhovnik je izrekel nad sabo in svojimi sovrstniki sodbo. Dejal je: »Ou pa si ni izbral vplivnih in bogatih farizejev in meščanov za svoje poslance, temveč preproste in nevedne ribiče I« Proletarec, ali spoznaš važnost teh besedi? Ali ne vidiš v njih odgovora onim nesmiselnim frazarjem, ki se čudijo, zakaj se višja inteligenca, to so brezdelneži in izkoriščevalci, zakaj se
ti ne brigajo za socializem in ga prin-cipielno zametujejo. Zato, ker si socializem ni izbral za svoje zagovornike buržujskih velikašev, ki žive od žuljev drugih ljudi, zato, ker socializem zahteva delavcev, preprostih in ponižnih in nevednih vseh zlobnosti buržoazije, kajti le oni, ki se zaveda, da mu je delo v čast, ki se ne napihuje nad svojo znanostjo, kolikor je premore, in le oni, ki ima dušo še nezastruplje-no od najrazličnejših luksurioznih veselic in zapeljivih fraz, le oni more spoznati vrednost socializma in ga vpostaviti kot svoj načelni program.
»Torej učijo propovedniki prav !« bi rekel sedaj kdo izmed črnih. Da, resnica je to, nihče tega ne taji; dejstva pa dokazujejo, da je od govorjenja do dejanj velikanski most, ki je tako težko prehoden, da ga more prekoračiti le močna individualnost, katere duh in volja sta neupogljiva. Tisti, ki jih vedno slišimo samo govoriti Kristo ve besede, načelno ne hodijo po tem mostu, ker jih to ovira pri njih osebnih koristi. Drugih ljudi iščimo le pri socializmu, le tu jih najdemo, če tudi jih je malo, kajti »duh je pač voljan, toda meso je siabo«.
Legatova sta se z onimi 100 Din odpeljala do Zagreba, tam sta poiskala svoje sorodnike in nato sta odpotovala v Ptuj.
V blaženi slovenski domovini, ki ni balkanski Srbiji v ničemer podobna, se je zgodilo še sledeče :
Legat je bi! od prizadete mu krivice — on jo imenuje samo krivico — seveda razburjen in ni znal držati jezika za zobmi. Pripovedoval je vse po resnici. Našel se je denunciant, ki mu je v Ptuju preskrbel 10 dni preiskovalnega zapora. Nato mu je ptujsko glavarstvo za nameček podelilo še dva dni pravega zapora.
To vse se je zgodilo v 23. letu dvajsetega stoletja, v' državi, kjer uživa ljudstvo vse mogoče dobrote pii delu in pri jelu. Pod vlado srbske radikalne buržuazije, ki je isti čas žnjo sklenila pakt, da se ne bo jugoslovanskemu policajskemu sistemu nasilje zgodilo :	v Sloveniji katoliško
socialna, na Hrvatskem Radičeva ljudovladna buržuazija. In mesec dni potem, ko je jugoslovansko ljudstvo izreklo tej pisani buržuaziji zaupnico.
Namesto drugega komentarja naj tu, kdor hoče, pripiše naslov.
Ustanova borze dela.
Za dosego pravilnega reguliranja delavnega trga z vsemi vrstami delavnih moči odreja zakon o zaščiti delavcev ustanovitev: 1. Središnje borze dela za vso kraljevino, s sedežem v Beogradu, 2. krajevnih borz delav vseh bolj razvitih mestih.
Poleg Državne Središnje borze dela v Beogradu (Cara Uroša ulica 13, telefon 28-47) so ustanovljene Krajevne borze dela v Beograbu (Cara Uroša ul. 13, telefon 5-36), Zagrebu (Opatička ul. 2) Ljubljani (Mestni trg 2, telefon 25/B), Sarajevu (Skenderija ulica 14), Mariboru (Stolna ulica 4, telefon 215), Nišu (telefon 48), Ptuju in Murski Soboti, v osnutku so pa še mnoge druge.
Cilj borze dela je, da deluje: 1. za organizacijo in regulacijo domačega delavnega trga; 2. za pobijanje brezposelnosti in 3. za uposlitev brezposelnih. Vsekakor je velike važnosti, da borza dela vodi skrb :	za	uposlitev
brezposelnih in da jim da v slučaju potrebe brezposelno podporo.
Na temelju točke 102. zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblastva, ki odpuste naenkrat več nego 5 delavcev, dolžna to javiti najbližnji krajevni borzi dela še isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev.
Vsa državna in samoupravna oblastva ter koncesionirana podjetja so dolžna vse dealvne moči naročati predvsem preko borze dela.
Odkar je zakon o zaščiti delavcev stopil v veljavo, je potrebno, da delodajalci, kakor tudi vsa državna samoupravna oblastva obstoje pri tem, da gorenje zakonske odredbe izpolnjujejo,
tem prej ker razpolagajo drž. kraj borze dela z dovoljnim številom prijavljenih kvalificiranih in nekvalificiranih delavnih moči, izvzemši specialistov, ki jih v naši državi primanjkuje.
V slučaju, da bi se te odredbe ne izpolnjevale, se nalagajo denarne kazni od 50 do 3000 Din.
(Op. ur.: Približno ta članek nam je poslala kraj. borza dela v Ljubljani. To je v redu, zlasti pa, če se bo v bodoče potrudila, pošiljati v svet in s tem tudi nam, hitreje nego dosedaj statistična poročila o stanju »delavnega trga« (naj se pa tako imenuje, če hočejo naši »faktorji« videti v delu živinski semenj, v delavnem človeku pa garavno živino). Ni pa v ledu, da nam pošiljate svoja obvestila v tako spakedrani slovenščini, da zgubi človek veselje do vsakega dela sploh. Višji gospodje:	delajte tudi v tem
oziru, tudi zdravoudna slovenščina spada med produkte pravega dela!)
Peiitidn® wesfL
* Teror In nasilnost sta delala količnike pri zadnjih državnoborskih volitvah. To se je dognalo na seji verifikacijskega odbora dne 9. t. m. Radikali in demokrati se med seboj grdo gledajo, ljudstvo pa čaka odločitve. Demokrati so hoteli, da skrutinira še enkrat verifikacijski odbor, kar pa radikalom ne prija. Seja tega odbora je bila polna prepirov pravzaprav za »oslovo senco«, kajti dognali niso prav ničesar. Gospodje, invalidi že pričakujejo svoj zakon nad 4 leta, vi pa se borite za svoje puhle časti! —
* Celo Radič je vladni stranki trn v peti. Seveda, boli jih, če se kak bolj upliven človek ne poniža tako daleč, da bi prišel k njim po nasvete. Ubogi — brezmisleči! —
* Anglija namerava poslati sovjetski vladi v Rusijo ultimat, ki obsega v glavnem nevoljo nad boljševiško agitacijo v inozemstvu. Nota vsebuje desetdnevni rok za odgovor, sicer bo angleška! vlada v mnenju, da Rusija ne polaga na to nikake važnosti, smatrala, da je rešena vseh obvez trgovinske pogodbe.
* V Berlinu pričakujejo dan za dnem angleško in italijansko noto. Splošno mislijo, da bosta ti dve noti privedli do skorajšnjih pogajanj.
Dnevne vesti,
+ Pokaži kaj znaš, potem kritiziraj l Zadnje čase se izredno veliko veliko kritizira od strani nekaterih starejših oseb čez mlajše sodruge. Ne vem, so li to osebe, ki mislijo, da morajo pri vsaki priliki brezpogojno govoriti, govoriti samo, da govorijo, brez pomisleka in možgan, ali so pa to kaki takozvani »štreberji«, kakor jih zlobni ljudje imenujejo. Kar se tiče poštene in opravičene kritike, jo i pozdravljam, ker je za vsako družbo
potrebna in zdrava, da se duhovi bistrijo in čistiio. Brezsmiselno kritiko pa imenujemo demagogijo, katero si bomo med delavskimi org. enkrat za vselej prepovedali, take elemente pa, ki bodo rovarili postavili tja, kamor spadajo, kajti mi nočemo razkolov, ampak združeno in pošteno delo v naših društvih. Vsi tisti, ki se čutijo prizadete, naj si zapomnilo, da vsak svojo funkcijo, ki mu je bila poverjena, natančno izvede. Ko svoje delo dovrši, je njegova dolžnost, da mlajše sodruge poduči o društvenem delovanju, ko to vse dobro uredi, potem pa naj stvarno kritizira, kar je kritike vredno. Kdor pa svoje funkcije ne izpolnjuje, naj raje vzklikne: mea kulpa! To nam bode prineslo uspehov in napredovanja, ne pa brezmiselna kritika.
AW je res ali ne‘? Slišali smo, da je ravnatelj tovarne v Štorah ukazal praznovati Vnebohod, ker se je poprej praznoval tudi Prvi maj. Rekel je baje, da je delavstvo praznovalo Prvi maj zase, Vnebohod mora pa za njega. Bo že, bo že !
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Beko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20.
da bi se svet vendar le enkrat streznil.
Enega takih NSSarjev (orjunaš?) smo videli v ponedeljek zvečer na zborovanju mezdnega gibanja tistih, ki imajo najslabšo plačo v državi, precej »junaškega«. Škoda, da nimamo me rilnikov za pivce, kakor jih imamo že za preizkušnjo mleka. Kajti v tem slučaju, bi dotični merilnik pokazal najmanj 5 gradov aktivnega stanja. Sine ira et studio.
c Na praznik Vnebohoda smo zopet imeli pred gostilno Svetel žalosten pogled. Neki delavec, stanujoč v skrajni bližini slovenskega pokopališča je priklel bos, gologlav in brez suknje iz Svetelove gostilne. Ljudje, ki so stali pred gostilno in kinema-grafom, so se zgražali in bilo je čuti vzklike: Glejte, kaj dela alkohol! — Kdaj bo konec tega degeneriranja ?
Celje.
c Trgovska šola. Po Veliki noči so stopili vsi eksterni učitelji na tej šoli v stavko, ker niso dobili že od 1. jan. t. 1. honorarja za nadure. Državna blagajna jim je dolgovala 40.000 Din, katerih pa seveda za tako nepotrebno stvar ni »gleštala«, ker preveč stanejo drua,e zabave. Gospodje strokovni učitelji na trg. šoli so ravnali popolrtoma pravilno in dosledno, kar se tiče njih življenskih zahtev; v dijaških vrstah pa je vzbudilo njihovo dejanje začudenje, to pa iz sledečega razloga: Nekateri izmed tistih desetih eksternistov so bili svoječasno vedno navdušeni za pridigovanje idealizma in nesebičnega dela za narod in državo. Dobro bi bilo, če so sedaj spoznali, da ima življenje poleg ultrapa-triotičnih blufov še kako težavo in da je treba še kako drugače delati in misliti. Glede stavke je sklep in konec sledeč: Vse celjske banke so se zavezale, da bodo krile tekoče izdatke za nadure (40.000 Din), da bo mogoče vedno izplačevati honorante ekster-niste. Banke za'ožijo kapital proti brezobrestnemu povračilu iz državne blagajne. — Lep čin in vreden pohvale od vsakega, samo če je temelj tega čina ustvarjen na zdravi in čisto misleči ideji. — Na trgovski šoli se gode še druge stvari, o katerih se di-jaštvo vedno nestrpneje pritožuje G. ravnatelj ima na tej šoli absolutistično oblast in prepoveduje dijakom že vsak izprehod zvečer. Mi, ki se zavzemamo za pamet, pozivamo pristojne oblasti, naj pogledajo, če ima g. ravnatelj prostora morda 5e za en red svetega Save na prsih, kajti očitno hrepeni po njem. To sklepamo namreč iz njegovih dejanj.
c Antialkoholno agitacijo je svoječasno uvede! abstinenčni odsek »Svobode« v Celju in abstinenčni odsek Polzela po vseh krajih Slovenije. Deloma potom tiska deloma govora. Na vidnih in prometnih prostorih so se razobesili letaki »alkohol truja« in statistika o škodljivosti alkohola, Nekaj takih letakov je tudi na celjski (železniški) postaji razobešenih, ki so že mnogo pripomogli k omejitvi pijančevanja, kar si lahko štejejo abstinenti kot silen moralični uspeh. Le nekaterim gospodom od NSS to ne gre v glavo,
LjuSiBjaffis*.
1 Ustanovitev vrtnarske In sadjarske podružnice za Ljubljano bo
dne 13. maja ob 10. v posvetovalnici Kmetijske družbe, Turjaški trg. Vsi člani in prijatelji vrtnarstva in sadjarstva se vabijo na to zborovanje, zlasti pa k pristopu v podružnico.
Kraj. organizacija K. D. Z, Sv. Pavel p. Preb. Odbor vabi vse članstvo na redni občni zbor, ki se vrši 13. maja ob 9. z dnevnim redom:
1. poročilo tajnika; 2. poročilo blagajnika ; 3. pobiranje članarine in sprejemanje novih čianov; 4. volitev odbora ; 5. slučajnosti. Udeležba članov je razredna dolžnost! Privedite somišljenike, ki še niso organizirani I
fiz strofe« gibanja««
Slavnostno raz v lije društvene zastave. Dne 12. aprila je razvila podružnica Unije slovenskih rudarjev v Zagorju svojo društveno zastavo. Kljub slabemu vremenu se je proletariat udeležil proslave iz mnogih krajev, iz Trbovelj, iz Hrastnika s tremi zastavami in godbo, nadalje pevsko društvo iz Štor, kovinarji iz Ljubljane s praporom iz Litije, Jesenic, Mežice in še raznih drugih krajev. Dopoldne je bil slavnostni sprejem gostov na kolodvoru, potem odhod na Toplice na slavnostni prostor. Razvitje zastave se je vršilo pod milim nebom, pred Delavskim domom. Glavni govorniki so bili sledeči sodrugi : Jurij Arh kot iniciator, Krušič iz Trbovelj, Rejc, Alojzij Rancinger, Karol Malovrh. Ti so nam v lepih in jedernatih besedah pojasnili pomen rdečega prapora in prisege večne zvestobe članov do njega in do organizacije. Popoldan je bila javna veselica in dostojna zabava z živo sliko »Vstajenje«. Čas so imeli naši bratje sotrpini spoznati se med seboj in se pobratiti. Ko je prišla do ločena ura, so se poslovili iz naše soteske z željo, da zopet pridemo skupaj z našimi nepremagljivimi rdečimi zastavami. Naj živi naš zagorski delavski pokret pod okriljem rdečega pra pora in vsega mednarodnega sloven skega proletariata !
V Zagorju je Izbruhnila stavka rudarjev, ker niso dosegli takojšnje izpremembe v vodstvu obrata v revirju Kisovec. Najbrže se bodo sodrugom iz Zagorja pridružili še Trboveljčani in Hrastničani.
(Opomba uredništva:	Obe go-
renji poročili iz našega strokovnega gibanja smo prejeli od sodruga, ki čuti, da ni pnvilno, če bi dva važna dogodka v tem gibanju prešla neopa žena mimo slovenske delavske mase. Žal, da je to en sam sodrug in da se je še ta spomnil proletarskega tiska
šele tedaj, ko so na prvi dogodek vsi ostali menda že pozabili, na drugega pa že prepozno za »Ljudski glas«. Vendar: čast vsaj temu edinemu, ki se zaveda, da je našemu uredništvu v sedanjih razmerah absolutno nemogoče zasledovati vsak pojav in o njem takoj pisati l Vzamejo si ga naj vsi nemar-neži iz vseh krajev za or, potem bo marsikaj med nami lepše šlo in tudi na »Naprej« bo v marsičem manjša jeza. Pa ne, da bi bil kdo jezen zavoljo teh odkritih besed !)
Cestnik 9ISt*©8mmS«3c,„
V soboto, dne 12. t. m. bo ob 19. odborova seja Soc. kult. org. Svobode v Delavskem tajništvu, Vodnikova ulica. Ker so na dnevnem redu jako važne in zanimive točke, vabimo k polnoštevilni udeležbi. Predsednik.
Svobedaši in tudi nečlani l V nedeljo (13. tm) se sigurno udeležite vsi članskega zborovanja, ki se bo vršilo ob 14. v dvorani pri Jugoslovanu. Pred otvoritvijo bomo sprejemali nove člane k »Svobodi«. Vi vsi, ki veste, da ste seme trpečega proletariata, mladi in stari, zberite se pod našo zastavo, da ponesc*mo vsem sodrugom kulturo v bojne vrste!
Dopisi.
Hrastnik. Člani Konsumne zadruge kem. in steki, delavcev odločno poživljamo nje odbor, ker je že čas, da skliče redni občni zbor, na katerem se potem pomenimo o razdelitvi dividend. Izgovor, da čakate revizijo, ne velja, ker v treh letih bi revizijo glasom pravil že lahko poklicali, ne pa da nas s takimi prašnimi izgovori vlečete za nos. Zapomnite si, da se je članstvo pričelo dramiti in prišel bo čas, ko vam tudi resnice ne bomo več verjeli. Torej zganite se, dokler je še čas ! Ker pa vsako stvar radi v drugem tonu zavijete, vam povemo, da ni to nikakšen napad na zadrugo, pač pa samo opomin zavednih
BLUZE
modelov so rav.- otear* rfožfis.
Tl. & G. SfiaBerne
GjuSfjana, 7Jlesfni irg 10.
zadružnikov, kateri nočejo nič drugega
nego prnvice, ki jim jih predpisujejo pravila. V slučaju, da ta opomin v interesu vas samih nič ne zaleže, se po-služimo vseh sredstev, ki nam jih do-puščajo pravila in zadružni zakon. Pika!
Več članov.
Očitna nezavednost slovenskega proletarca. Delavec, ki je bi! okoli 30 let zaposlen v tovarni v Štorah, je zbolel, iri iti je moral v bolnišnico. Ko se je vrnil iz nje, je obratovodstvo uvidelo, da ni več zmožen dela v tovarni in so mu odkazali mesto vratarja. Toda čujte! Prišel je mlad mož, ki je bil prej pri financi in takoj je spodrinil starega reveža, ki je moral prevzeti dnevno delo (Platzarbeit) na prostoru v tovarni. V nedeljo pa so praznovali Florjana (svetnika ognja) in šli so v sprevodu, broječem okoli 30 mož, z ravnateljem na čelu v cerkev itd. in popoldne v gostilno, kjer so dobili alkoholni strup zastonj. V veliko naše začudenje smo opazili v tem sprevodu tudi tistega reveža, ki se mu je zgodila krivica. Skoro med prvimi je bil. Priznavamo, da si revež ti in še mnogo drugih s tabo, toda ni drugače mogoče. Dokler zaupaš kapitalistični milosti in ne veš, da je le l.maj tvoj praznik, tako dolgo te bo tepel kapitalistični bič, saj sam hočeš tako. Zato se pa nikdo naj ne čudi, da danes proletariat trpi, kajti radi svoje nevednosti si trpljenje nalaga vsak sam. Koliko se vas bo tekom enega leta spametovalo ?
Širite proletarski tisk!
L ISTNICA UREDNIŠTVA.
S. P., Sv. Pavel pri Preboldu :
Drugič naredite natančno datum in uro sestankov I
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ).
Odgovorni urednik: Franjo Koren.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Tvorsiiea,
Sprejemam v popravilo damske slamnike in moške klobuke iz klobučevine. Imam tudi v zalogi nove klobuke iz klobučevine za gospode.	5—2
Val. Maček, Domžale 124, Slovenjai.
US 5S SG 8! EU M El Dl !W Jfl 5B ffil KI K H H S* ?3 M & V8 H2 Tfi ffl K2 KS X E U! F2 ® n fS 58 K O 23 £4 Vt W C? 05 £X EJ	<&	K	£3	515	H	ffl	KJ	W
H
X
m
H
ti
99
ti
Otvoritev poletne sezone v četrtek dne 10. maja 1923
■
it
os
■
Otvoritev restavracijskega vrta v soboto 12. maja 1923
Pri otvoritvi igra godba Dravske divizije.
iiyf*n™nir«wwctninir»!nnniwi;!
■
■
* m
Začetek ob 7. uri zvečer.
Za obilen obisk se sl. občinstvu priporočata
FRANC IN ROZA KRAPEŠ
■
■
■
v
a
■
■
■
■
■
■