PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ **• postale i gruppo - Cena 90 lir Leto xxvm. Št. 125 (8218) TRST, sobota, 27. maja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DOSLEJ NAJVIDNEJŠI USPEH OBISKA V MOSKVI Nixon in Brežnjev sta podpisala sporazum o omejitvi strateškega oboroževanja Dogovor dosežen na dolgem sestanku ameriškega predsednika s sovjetsko «trojko» - Neuspeh pogajanj o trgovinski izmenjavi Hod ^®SKVA, 26. — Nixon in Brežnjev sta danes zvečer osebno "'•Pisala pogodbo o omejitvi strateškega oboroževanja, o kateri so a Ve* kot dve leti tekla tako imenovana pogajanja SALT. Do do-llj',0r* i® prišlo na dveurni seji ki sta se je poleg Nixona in Brezij8 udeležila še Podgorni in Kosigin, in to samo nekaj ur potem, , te uradni ameriški glasnik Ziegler izključil možnost, da bi pogodoo oenes podpisali. Sporazum predvideva «zamrznje- Uv* L*enz'vnega orožia ,er omeji-. obrambnega orožja na dve sami ** vsako državo. Razdeljen je ok PVa d®*a: samo Drvi, ki zadeva tsmbno orožje: ima obliko prave "Sodbe ter ga bo moral zato ^'"elrati ameriški kongres. aei sporazuma pa ima ve-veza°l ^ *e*-: °be strani sta se ob-3“’ da se bosta v tem času po-“"U za dosego bolj popolnega in dokončnega sporazuma o ofenzivnem orožju. Ta del sporazuma zajema rakete «ICBM» (medcelinske rakete z bazami na zemlji) in «SLEM» (rakete, ki jih lahko izstrelijo iz podmornic), medtem ko ne omejuje števila jedrskih konic na strateških bombnikih, niti ne orbitalnih bomb. Po današnjem sporazumu ZDA in SZ ne bodo smele imeti več kot £00 protiraketnih raket, in to v dveh sa- mih bazah: Washington, Grand Forks (North Dakota) za ZDA, za Sovjetsko zvezo pa Moskva in drugi še nedoločen kraj, ki pa bo moral, biti najmanj 1300 kilometrov oddaljen od glavnega mesta. Kot je poročal radio Moskva, postavlja današnji sporazum neposredno povezavo med ofenzivnim in obrambnim orožjem, kar naj bi prispevalo k ustvarjanju bolj ugodnih pogojev za nadaljnja pogajanja o omejevanju ofenzivnega strateškega oboroževanja. Podpis sporazuma pomeni nedvomno velik uspeh ameriške in sovjetske diplomacije ter daje pečat Nixonove-mu obisku v Moskvi, ki ga Je že danes mogoče pozitivno oceniti, če prav seveda sporazum ne rešuje vseh •iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiHuiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SENAT IZVOLIL ČLANE PREDSEDSTVA Povsem nejasen položaj glede sestave nove vlade Tanassi govori o neizbežnosti enobarvne vlade ■ Živahna posvetovanja novega spornega načelnika parlamentarne skupine KD Piccolija V(w^’ — Nadaljujejo se razgo- jj ®ed predstavniki raznih strank So na dnevnem redu dve pomemb-. vPrašanji : treba se je dogovoriti jjSestavo predsedstva poslanske u kar je seveda najvožne- Ja vj* nadaljujejo se tipanja p novi Jr8* glede katere bo predsednik ke prihodnji teden pričel poganja. če)rones i® bile zel° žival1611 na’ skh ■ demokristijanske poslanske Picc°li, ki se je dopoldne jc^j sestal s tajnikom lastne Forlanijem, nato s presed-to®!?1 zbornice Pertinijem, z na-*ku • °m socialistične parlamentarne .Pine Bertoldijem in končno z na-vrinikom tajnika PSDI Cariglio. Porlani pa se je dopoldne y-s tajnikom PSI De Martinom, tar .. Ponovno vlada zmeda in adi tega je tudi ošibljen položaj h eta načelnika poslanske skupine o^nja, ki je nadomestil Andre-Pa Ja> ki očitno namerava vstrajati tfJP^tu predsednika vlade. Ta no-i*t Ja nasprotja so prišla ostro do Za Pri volitvi načelnika poslan-skupine. Pri senatu ni bilo jJj^nih sporov, zaradi tega pa so OfpčPori razvneli okrog Piccolija, ki Ustavlja znotraj KD skrajno des- ir i ^ in Sovjetska zveza so do-drt|® sPorazum o omejevanju je-{«„ °9a or°žja. Gre za dokaj omenil, ‘Porazom, ki ima mnogo senč-r* *tra"h vendar nedvomno po-t»v I Prvi korak k ustavitvi oboro-n® tekme. Dokument, ki sta ftr*j . 0raj podpisala Nixon in Vjn. l®v, predvideva tudi nadalje-Pogajanj o tem vprašanju, n° glede ofenzivnega orožja. ?a so se v Moskvi zataknila i(D,6lania o razširitvi trgovinske d . nlaVe. Dogovorili so se samo bo ,s,avi komisije izvedencev, ki vprašanje nadaljno proučila, tsd °eriinu so podpisali pogodbo IW °bema Nemčijama, ki ureja dog *’ blaga in ljudi. To je prva dri- “a med obema nemškima Hli ?.IT’a in so jo lahko podpi-i i® Zahodna Nemčija ra-||..a.a ‘porazuma s Poljsko in SZ. v*dr, 'lanski politični položaj je še •*l9 0 *apleten. V senatu so brez do izvolili člane predsedstva, »roj borov pa je že prišlo glede to ®d*tva poslanske zbornice, ki $.a dnevnem redu v torek. t» v '*li*tični poslanec Fortuna je d»h|9 *®*rtek, prvi dan zasedanja Zh*hj °n*a, ponovno vložil svoj tsjjjj.^konski predlog o zakonski *ku_ 1 slovenske narodnostne Hi k °«i v deželi Furlaniji - Julij-Ni|l1,|’n'’ bot je to zagotovil med is k,0, kampanjo in ponovno, ko V 'voljen za poslanca. iipici *° *® včeraj srečali i*D,eij ž®lne delegacije KPI z de-%. Zveze komunistov Slove-do||i|,Ra*pravljali so o sedanjem iit|(n,,t'ern položaju in o izidih po-^lil«Li * * * * v°'itev v deželi Furlaniji -, C' k^jinl. •d i«*aključ®k gledališke sezone bvi|,u '7-72 je sinoči gostovala v is h n*ni domu Drama Slovenske-H* Y°dn®8® gledališča iz Ljub-Shawovim «Pygmalionom». S.n;ava je pomenila Izreden u-d||# ki dogodek in znova potr-*fedn^l5°k° umetniško raven o-|6g» slovenskega gledališča. no strujo .Piccoli je zaradi tega predsedujoči Fanfani sporočil, da prejel samo 163 glasov od 257, ter je I bodo 27. junija na skupni seji s levica «base» v zadnjem trenutku | poslansko zbornico volili sedem čla-kandidirala svojega predstavnika i nov vrhovnega sodnega sveta. Nato Cossigo, ki je prejel 72 glasov. Tajnik PSDI Tanassi je danes novinarjem odgovarjal na nekaj vprašanj glede sestavljanja nove vlade. Tanassi je dejal, da je položaj zelo težaven in to tudi zaradi tega, ker volitve niso ničesar rešile in se v najboljšem primeru lahko rezultat po športno označi 0:0. Vpr.: Niste mislili, da bi se sporazumeli o programu KD, PSDI in PRI in da bi ga nato predložili socialistom in liberalcem? Tanassi :0 tem se je govorilo. Menim pa, da gremo neizbežno proti enobarvni vladi in pri tem pa je paradoksalno, da bomo morali najbrž prav mi, z drugimi strankami vred, na koncu nekaj takega zahtevati od KD Vpr.: Na osnovi stikov ki ste jih imeli, ste morda dobili vtis, da so tudi druge stranke in še zlasti PSI in PRI prepričane, da bo prišlo do enobarvne vlade? Tanassi: Ne strinjam se s stališči številnih dnevnikov, da so volivci v resnica nekaj odgovorili in da so nakazali rešitev vprašanj, ter končno da morajo politiki samo potegniti zaključke. Volivci so suvereni, napravili so svojo dolžnost in se jih ne more kritizirati. Toda parlament, do katerega je prišlo, je podoben onemu iz prejšnje zakonodajne dobe, položaj je enak, če ne še celo slabši. Ponavljam, da obstajajo številna in težavna vprašanja in da se morda ne zavedamo, da sedimo na vulkanu. Nihče nima rešitve v žepu, če bi jo nekdo imel, bi jo že predložil. Liberalci so danes takoj polemizirali s to Tanassijevo izjavo in pravijo, da izjemne vlade ničesar ne rešijo, zaradi tega so odločno proti enobarvni vladi. Senat je danes izvolil štiri podpredsednike. tri kvestorje in osem tajnikov. Na tajnem glasovanju so bi’i izvoljeni naslednji: podpredsedniki: Spataro (KD) 183 glasov, Albertini (PSI) 157, Venanzi (KPI) 89, in Tullia Romagnoli Carrettoni (neodvisna levica) 89 glasov: Uve-storji: Limoni (KD) 178 glasov, Buz-zio (PSDI) 153 glasov in Fabian (KPI) 89 glasov; tajniki; Ricei in Torelli (KD), Amoni (PSI), Arena (PLI), Albarello (PSIUP), Pinto (PRI), Buerio (KPI) in Filet« (MSI). Takoj po razglasitvi izidov je se je zasedanje senata prikinilo do sestave vlade. V senatu so se danes tudi dokončno sestale parlamentarne skupine, katerih predsedniki so naslednji: KD Giovanni Spagnolli, KPI Umberto Terracini, PSI Giovanni Pieraccini, PSDI Dante Schietroma, PLI Giorgio Bergamasco, MSI Ga-stone Nencioni, PSIUP Mario Li Vigni. Kadar 60-letnik BUDIMPEŠTA, 26. — Madžarska tiskovna agencija MTI sporoča, da je imel danes tajnik madžarske partije Anos Kadar 60 let. Ob tej priložnosti, ga je Sovjetska zveza odlikovala z redom Lenina, madžarska republika pa z redom heroja socialističnega dela, kot priznanje za 40-letno delo v partiji. vprašanj jedrske razorožitve. Tudi prvi komentarji, ki se čujejo danes zve čer v ZDA, poudarjajo, da gre bolj za dokaz dobre volje, kot pa za de jansko ustavitev oboroževalne tekme. Sporazum' ima tudi več šibkih točk: med drugim omejuje samo število strateškega orožja, ne pa kvaliteto, kar v bistvu pomeni, da bosta obe državi še naprej vlagali ogromne vsote za izboljšanje in modernizacijo tega orožja. Prav tako bosta obe državi lahko nemoteno gradili nove strateške bombnike in podmornice ter druge tipe orožja, kot na primer najmodernejše orožje z laserjevimi žarki. Ne glede na te pripombe pa pomeni sporazum nedvomno prvi korak na poti k postopnemu zmanjšanju uničevalnega potenciala, s katerim razpolagajo danes velesile. Poleg tega uspeha pa je vrh v Moskvi prav danes zabeležil tudi znaten neuspeh na področju trgovinske izmenjave: trgovinske pogodbe, ki so jo pričakovali tako v ZDA kot v SZ, za sedaj ne bo, ker so se pogajanja zataknila ob vprašanjih sovjetskega vojnega dolga do Američanov in višine obresti na ameriške kredite Sovjetski zvezi. Nixon in Brežnjev sta se dogovorila samo o sestavi komisije izvedencev, ki naj preuči vprašanja razširitve trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja. Po neuradnih vesteh je do neuspeha prišlo zaradi nepopustljivosti Američanov, ki so menda v zameno zahtevali, da naj bi Sovjeti pritiskali na Hanoj glede vojne v Vietnamu. Ne glede na utemeljenost teh vesti ostaja dejstvo, da je črna senca vietnamske vojne venomer prisotna na pogovorih v Moskvi, čeprav uradna poročila nikakor ne omenjajo tega vprašanja. V teku so tudi priprave za izdelavo skupnega dokumenta o načelih, na osnovi katerih naj se nadalje razvijajo ameriško-sovjetski odnosi. Ta dokument — podoben onemu, ki so ga objavili po Nixonovem obisku v Pekingu — naj bi tudi vseboval stališča obeh držav do najbolj perečih vprašanj mednarodnega položaja. Pred podpisom sporazuma o strateškem orožju je Nixon priredil svo-jim sovjetskim gostiteljem sprejem v rezidenci ameriškega veleposlanika Beama. Sprejem, ki so se ga udeležili vsi najvišji sovjetski voditelji, je potekel v dokaj toplem vzdušju; k temu je prav gotovo prispevalo sporočilo o dosegi tako važnega sporazuma. Posl. Fortuna vložil zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine Poslanec Loris Fortuna in drugi poslanci PSI so prvi dan otvoritve novega parlamenta, t.j. v četrtek 25. maja, predložili v poslanski zbornici v Rimu zakonski osnutek o »posebnih predpisih za zaščito slovenske jezikovne skupnosti«. Tekst zakonskega osnutka je podoben onemu, ki so ga poslanci PSI z Lo-risom Fortuno na čelu predložili v rimskem parlamentu 15 julija 1971. PO RATIFIKACIJI SPORAZUMOV S SZ IN POLJSKO Podpisali so sporazum o prometu med Nemčijama Predvidevaj’«) podpis pogodbe, ki naj globalno < uredi odnose med Vzhodno in Zahodno Nemčijo BONN, 26. — Danes ste v Vzhodnem Berlinu državni tajnik Nemške demokratične republike Michael Kohl in državni tajnik Zvezne republike Nemčije Egon Bahr podpisala sporazum o prometu oseb in blaga med obema Namčijama. Državna, tajnica ste leto in pol vodila pogajanja. To je prvi sporazum, ki je bil do sedaj podpisan med obema nemškima državama Sporazum vsebuje 33 členov in ureja vsa vprašanja prometa med obema državama. Izjemo predstavlja samo zračni promet, ki ostaja v pristojnosti štirih velesil. Sporazum so podpisali potem ko je Zahodna Nemčija ratificirala pogodbo s SZ in Poljsko in predstavlja nov korak na poti normalizacije odnosov v osrčju Evrope. Predvidevajo podpis še drugih pogodb in predvsem pogodbe, ki naj globalno ureja odnose med obema državama, kateri naj bi nato sledila istočasna vključitev obeh Nem- čij v OZN. O tem ste danes razpravljala oba državna svetnika po zaključku podpisa pogodbe. Iz Varšave poročajo, da je da nes poljski državni svet ratificiral pogodbo z Zvezno republiko Nemčijo, ki so jo podpisali decembra 1970. lete. Na osnovi člena 5 bo pogodba stopila v veljavo, ko bodo izmenjali dokumente o ratifikaciji. Castro v Romuniji BUKAREŠTA, 26. — Danes je prispel na uradni obisk Romunije kubanski predsednik Fidel Castro, katerega so na letališču izredno toplo pozdravili predstavniki romunske oblasti ter okrog 200 000-glava množica po ulicah romunskega glavnega mesta. Castro se bo zadržal v Romuniji do 30. maja in ga spremlja petnajst osebnosti in med njimi gospodarski ministri. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii« 0B 80. ROJSTNEM DNEVU PREDSEDNIKA TITA Ustanovitev Titovega sklada za šolanje mladih delavcev Jugoslovanski predsednik prejema voščila državnikov in politikov z vsega sveta - Norveški gospodarstvenik Bergesen in njegova žena ustanovila sklad za prijateljstvo med Norveško in Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2b. — Predsednik republike maršal Tito je prejel tudi danes števiittč Čestitke od voditeljev držav in vlad in uglednih inozemskih političnih voditeljev, med drugim od voditelja države Kambodže Sihanuka, predsednika Mehike, predsednika avstrijske republike Jonasa, predsednika Tanzanije, predsednika italijanske republike Leoneja, predsednika francoske republike Pompidouja, predsednikov republik Kolumbije, Čila, Argentine, Peruja, Venezuele, Bolivije, Ruande, Islandije, grškega regenta, norveškega kralja Olafa V., predsednika Zvezne republike Nemčije Heinemanna, zveznega kanclerja Nemčije Willyja Brandta, avstrijskega kanclerja Kreiskega, predsednika državnega sveta Vzhod-dne Nemčije Ulbrichta, centralnega komiteja KP Avstrije, generalnega tajnika socialistične stranke Itali- je Mancinija, centralnega komiteja KP čila, prvega tajnika Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije Honeckerja, predsednika socialistične stranke Danske m drugih. Zvezni odbor za proslavo 80. rojstnega dneva predsednika Tita je sprejel predlog o ustanovitvi Titovega sklada za šolanje otrok delavcev in mladih delavcev. Pobudo za ustanovitev sklada so pred meseci dali občinski komite zveze komunistov Majdanpeka in delavci rudarsko-metalurškega bazena Bor, ki so za Titov sklad že priložili 10.000 novih dinarjev. Tajništvo zvezne konference socialistične zveze je kot darilo predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu vložilo v sklad 50.000 novih dinarjev. Sklep za vlaganje v Titov sklad ste sprejela predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije in zvezni izvršni odbor. V Titov slad, ki bo splošno jugoslovanski, bodo vlagale S sinočnjega sprejema v Moskvi. Z leve proti desni gospa Brežnjev, predsednik Nixon, njegova žena Pat, Podgorni, Brežnjev in Kosigin .............................................iimiii.ii mm..,n mm. mm DIVJE AMERIŠKO BOMBARDIRANJE OBLJUDENIH PREDELOV SEVERNEGA VIETNAMA Vietnamski partizani zaostrili napad na Kontom in Hue HANOJ, 26. — Ameriška letela nadaljujejo z zločinskim bombardiranjem nad Severnim Vietnamom. Hanojski radio je sporočilo, da so v zadnjih dveh dneh Američani ponovno napadli jezove in namakalne naprave ob Rdeči reki. Povročili so veliko škodo in ubili šest delavcev, ki so popravljali jezove. Hanojski radio je pri tem dodal: »Zverinsko sabotirati jezove in tudi namakalne naprave med žetvijo in setvijo je gnusen zločin ameriških imperialistov*. Poleg tega so danes ameriška letala ponovno napadla nekatere obljudene predele v bližini Hanoja. Te bombne napade je priznalo tudi ameriško poveljstvo, ki je sporočilo, da je včeraj bombardiralo Severni Vietnam 290 letal, v sredo pa 270. Med letalskimi napadi na Severni Vietnam so Američani v zadnjih dneh izgubili štiri »phontome*, tri so jih sestrelili se-vernovietnamski lovci «mig», enega pa protiletalska zaščita. Južnovietnamske osvobodilne silo so sprožile močne napade na Konturo in na staro vietnamsko prestolnico Hue, ki sta že več tednov pod močnim ognjem osvobodilnih sil. V Kontumu so skupine partizanskih minercev uspele vdre ti v središče mesta. Po ostrih bo jih s hanojskimi plačanci, ao partizani zasedli kontumsko letališče. Vsi napori Hanojcev, da bi jih pregnali z letališča, so bili zaman in so se zlomili s hudimi izgubami. Poleg tega so južnovietnam ski partizani zasedli še nekatere druge važne položaje v kontum skem predmestju. Iz Hanoja poročajo, da so osvo bodilne sile na področju Kuang Tria razbile enoto sajgonskih marincev, ki so se pred dnevi izkrcali nekje na obali, da bi ogrožali zaledne položaje osvobodilne vojske severno od Hueja. Med to uspešno akcijo so osvobodilne sile zajele 200 sovražnikov in sestrelile dva ameriška helikopterja. Včeraj in danes so se nadaljevali ostri boji se- verno od Hueja, kjer osvobodilne sile močno pritiskajo na mesto. Zelo resen postaja položaj Saj-goncev v Kontumu, kjer so obkroženi z vseh strani in so jim odrezane vse poti za umik. Ostajajo jim samo še helikopterji in letala. Po zasedbi letališča pa se ldiko umaknejo samo še s helikopterji. Vesti iz Sajgana pa pravijo, da je bilo danes obstreljevanje Kontuma tako močno, da niso mogli uporabljati niti helikopterjev, da bi odpeljali ranjence in civiliste, ki jih vlečejo s seboj, ko se umikajo. Iz Kontuma so se umaknili tudi nekateri amerišik »svetovalci* Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama je danes zaprosila neuvrščene države, naj obsodijo ameriško stopnjevanje vojne v Vietnamu. V brzojavki, ki jo je začasna revolucionarna vlada poslala komisiji neuvrščenih držav v Kuala Lumpurju, kjer je zasedala, da pripravi konferenco neuvrščenih, prosi za posredovanje, da se nadaljujejo pogajanja o Vietnamu v Parizu. Tajništvo komisije je sporočilo, da so udeleženci sestanka vzeli na znanje prošnjo začasne revolucionarne vlade in sklenili, da bodo o tem obvestili vseh 60 vlad neuvrščenih držav, katerih zunanji ministri se bodo sestali od 8. dc 11. avgusta v Gvajani. sredstva delovne organizacije in druge politične skupnosti, organizacije in državljani. Sredstva se bodo zbirala in razpolagala po republikah in pokrajinah na predlog delovnih organizacij šol in občin. Pri tem se bodo upoštevali socialni položaj družine in mladega delavca, uspeh v šoli, talent in želje. Iz sklada bodo štipendirani tudi talentirani otroci socialno ogroženih kmečkih družin. Računa se, da bo letno iz Titovega sklada štipendiranih do 10.000 učencev in mladih delavcev. Ugledni norveški gospodarstvenik Šival Bergesen in njegova soproga Hanki iz Bergena sta v čestitki predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu obvestila tudi predsednika, da ste v znak občudovanja in njegove dejavnosti sklenila ustanoviti sklad v znesku 100.000 norveških kron. Sredstva sklada se bodo uporabljala za napredek sodelovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Norveško, posebno za zagotovitev sredstev za delovanje društev jugoslovansko-norveškega prijateljstva in širjenje njihove dejavnosti. Na kosilu, ki ga je predsednik Tito imel na svoj rojstni dan v Belem dvoru z najožjimi sodelavci in soborci iz revolucije, je podpredsednik SFRJ Crvenkovski v svoji zdravici med drugim dejal, da ne soglaša z izjavo predsednika Tita v zvezni skupščini ob prejemu odlikovanja, da je on najstarejši in dejal, da je predsednik Tito po svežini svojega duha, po revolucionarnem zavzemanju in pripravljenosti na tveganje dokazal, da leta sploh nimajo pomena za njegovo delovanje in njegovo misel. »Ti si bil — je dejal Crvenkovski — vseh teh zadnjih 35 let na čelu partije najmlajši, najbolj svež in najbolj revolucionaren med nami*. Crvenkovski je v svoji zdravici posebno poudaril človeško, komunistično vrlino Tita in dejal, da je Tito kljub svoji veličini in ugledu, ki ga uživa v Jugoslaviji in na svetu, vedno vsakemu funkcionarju dal možnost, da prikaže in uveljavi svoje vrednote. Titova veličina ne le, da ni ovirala, temveč je omogočila, da zraste vrsta revolucionarno angažiranih borcev. Crvenkovski je nadalje poudaril, da jp jugoslovanska revolucija o-stala dosledna sama sebi predvsem zato, ker je Tito kot revolucionar, kot znan človek v Jugoslaviji in v celem svetu priznan kot apostol mira uspel, da je Jugoslavija vedno izpolnila svoj internacionalni dolg, da jugoslovanska zunanja politika ni postala politikantska igra, ki bi ščitila neke začasne domnevne nacionalne interese. Tito je v odgovor na besede Crvenkovskega dejal, da se ne sme gledati samo na to, kar je on sam dal, temveč na to, kaj so drugi dali v revoluciji, kajti vsega s« ne more pripisati njemu, temveč narodom Jugoslavije in njegovemu pokolenju, tovarišem, ki so se skupno z njim borili. Tito je apeliral posebno na mlajše, na tiste, ki so zavzeli položaje, naj ne pozabljajo na svojo dolžnost, kajti starim tovarišem je v vsakdanjem življenju potrebno tovarištvo. Tito je obžaloval, da sam nima dovolj časa, da bi starim tovarišem posvečal večjo pozornost. JI® A® PISMO IZ RIMA Senca mafije Uganka: vlade minevajo,parlamenti se menjujejo, samo nekaj ostane. Kaj je to? Odgovor: to je mafija. Ali ni značilno, da je bilo prvo dejanje nove — šeste — zakonodajne dobe prav objava poročila komisije proti mafiji, ki so ga izročili starim in novim parlamentarcem? Ključna ugotovitev omenjenega poročila je naslednja: predčasni razpust parlamenta je preprečil, da bi izvedli do konca preiskavo, ki je bila v načrtu, čeprav so potrdili, da «obstanek in porast moči mafije so nedvomno omogočili odnosi, ki jih je mafija znala navezati z javno oblastjo». Ali ste kdaj videli ameriške filme, v katerih policist vse ve o gangsterju, vendar pa mu ničesar ne more, ker pač nima dokazov, na podlagi katerih bi ga lahko sodnik obsodil? Položaj komisije proti mafiji je natančno isti, in to že deset let, saj ne smemo pozabiti, da smo pred sedanjo komisijo, ki jo vodi Cattanei, imeli v četrti zakonodajni dobi komisijo Pafundi, katere delo pa se je zaključilo brez rezultatov, z objavo nepomembnega poročila, ki je obsegalo komaj nekaj strani. V takem položaju se mi poraja dvom, ali ni imela pri vzrokih, ki so privedli do predčasnih volitev, svoje prste vmes tudi mafija. To je dokaj grenka ugotovitev na začetku nove zakonodajne dobe; ugotovitev, da v državnem telesu še vedno živi in se razvija tuja tvorba, parazitska in neuničljiva glede na dejstvo, da je v mrežo zapleten tudi tisti, ki bi jo moral streti. «Zahteve po sodelovanju, ki smo jih naslovili na krajevne organe države — je med drugim rečeno v poročilu —niso vedno dobile odgovora s potrebno pravočasnostjo in izčrpnostjo)). Med preiskavo na Siciliji ni manjkalo političnih mož, ki so se — z vso resnostjo — poslužili znamenite mafijske fraze, po kateri «ma-fije ni», oziroma je «pojav preteklosti)). V takem ozračju potekajo priprave za sestavo nove vlade. že trije tedni so minili od volitev, smo pa še vedno v oblakih. Forlani se, kot kaže, ukvarja z aritmetiko ter si prizadeva dokazati, da je tri plus dva pet, prav tako kot ena plus štiri, vse to pa zato, ker je še določil, da je nemogoče rešiti italijansko demokracijo brez pomoči liberalcev in «Confindustrie». Pa tudi glede geometrije so stvari zapletene: demokristjani so zaverovani v sredino, to pa pomeni, da je za prehod od leve sredine k centru potreben premik na desno... To so samo neurejene misli, ki me tarejo na začetku šeste zakonodajne dobe. Ničesar ne morem povedati bolj točnega, saj je vse skupaj še preveč megleno, spuščati se v predvidevanja pa bi bilo neprevidno. Tolažim se z mislijo, da kljub vsemu ostaja še vedno parlament, v njem pa sedijo možje, ki izražajo želje in hotenja ljudskih množic. «Nikoli ne bomo priznali svobode — je dejal Pertini ob ponovni izvolitvi za predsednika poslanske zbornice — da bi uničili svobodo». Mimo teh formalnih jamstev pa žal ostaja neizpodbitno dejstvo, da sicer ni o vladi niti sence, obstaja pa vlada v senci — mafija. MARIO DEZMANN Stavka časnikarjev za zaščito svobode tiska in informacij RIM, 26. — Vsedržavno združenje italijanskega tiska sporoča, da so danes stavkali v Italiji časnikarji dnevnikov, periodičnega tiska, agencij iz časnikarske službe RAI-TV, ki protestirajo proti policijski preiskavi redakcije »Corriere della sera*. Med stavko so se časnikarji zbrali na skupščinah, na katerih so obravnavali vprašanja svobode tiska in v tej zvezi sprejeli več resolucij. Sindikat časnikarjev je z današnjo stavko želel opozoriti parlament, vlado, politične in sindikalne sile, da je treba odločno braniti svobodo tiska in informacij, kot primarne pravice v demokratični družbi. PO PODATKIH ZA APRIL ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA SEZONE SG Višje tarife občutno zavrte Imeniten ShawovPygmalion blagovni promet v pristanišču Upadel je zlasti tranzitni promet - Avto ceste Videm-Trbiž še ni na vidiku Blagovni promet čez tržaško pri- ritvi 50. stanišče se je v aprilu občutno i Padovi. mednarodnega sejma v skrčil v primeru s prejšnjim mesecem. Pojav je treba spravljati v zvezo z nedavnim povišanjem luških tarif, ki pa kakor znano ne velja le za naše pristanišče temveč za vse luke v Italiji. Predsednik luške ustanove dr. Franzil je v tej zvezi dejal, da si bo uprava luke prizadevala, da bi s primernimi ukrepi povečala produktivnost dela in da se bo pri pristojnih oranih v Rimu zavzela za to, da bi država prevzela nase socialna bremena, ki so v zvezi z zattajim poviškom plač pristanišč-nih delavcev. Ta bremena so namreč tolikšna, je naglasil predsednik, da jih sama pristaniška ustanova ne more več kriti. Aprilski promet v luki je dosegel 2,776.926 ton ter je bil za 355.332 ton manjši kakor v marcu (—11,4 odst). V prvem štirime-sečju je promet dosegel skupno 11,917.677 ton (od tega 9,359.256 ton surove nafte za naftovod) ter je bil za 656.032 ton ali za 5,8 odst. večji kakor v ustreznem razdobju 1971. leta. Tranzitni promet je v aprilu do segel 147.812 ton je bil za 23,3 odst. manjši kakor v marcu. V prvih štirih mesecih je znašal ta promet 675.435 ton, kar predstavlja nazadovanje za 11,2 odst. v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Na seji vodilnega odbora, na kateri je podal omenjene številke, je predsednik dr. Franzil poročal tudi o nekaterih pobudah, ki jih bo v bližnji prihodnosti prevzela luška ustanova na lastno pest ah v sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami Tako bo v okviru skorajšnjega 24. mednarodnega velesejma poseben sestanek upraviteljev najvažnejših sredozemskih luk (19. junija), na sporedu pa je tudi okrogla miza o Trstu kot kontejnerskem terminalu — za kar se zavzema zlasti družba STI MAT — (posvetovanje bo 20. junija). Na seji so obravnavali še vprašanje napovedane gradnje nove avto ceste Videm-Trbiž Za to cesto so pristojni organi dali že več zagotovil, vendar pa čas teče, ne da bi bili opazni kakršni koli znaki, da se bo to važno javno delo za tržaško luko začelo dejansko uresničevati. Pristaniška ustanova bo nastopila pri pristojnih oblasteh v Rimu, da bi se vprašanje končno premaknilo z mrtve točke. Pred tem je v Rovigu opravil vljudnostne obiske pri predsedniku pokrajine, prefektu, kvestorju in županu. Sodelavca sta medtem v istem mestu obiskala sedeže nekaterih političnih strank in turističnih organizacij, v Padovi pa fakulteto za politične vede tamkajšnje univerze. VČERAJ V LIPICI Srečanje delegacije KPI s predstavniki ZK Slovenije V Lipici je bilo včeraj srečanje deželne delegacije KPI z delegacijo Zveze komunistov Slovenije. Pogovorili so se o sedanjem političnem položaju in o izidih političnih volitev v Italiji. V delegaciji iz Slovenije, ki jo je vodil Bogdan Osolnik, predsednik komisije za mednarodne stike pri ZK Slovenije, so bili Edo Brajnik, predsednik zbora za zunanje zadeve pri Ljudski skupščini SR Slovenije ter sekretarji občinskih komitejev ZKS iz Sežane, Kopra in Nove Gorice. V deželni delegaciji KPI so bili deželni tajnik Cuffaro in člani deželnega tajništva Baracetti, Colli, Ta-rondo in Prosepio, tajnik tržaške federacije Rossetti, tajnik videmske federacije Pascolat, članica tržaškega pokrajinskega tajništva Balza ter član komiteja goriške federacije Jarc. Za zaključek abonmajske sezone Slovenskega gledališča smo dobili v goste Dramo Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s Shawovim «Pygmalionom» in sinoči smo prisostvovali prvi od teh predstav na programu. Po sezoni, ki je deležna različnih, ne vedno soglasnih ocen, si lepšega zaključka skorajda nismo mogli zaželeti. Gostovanje osrednje slovenske gledališke hiše je vedno velik umetniški dogodek in prav tak je bil tudi sinočnji. Gledali smo predstavo, ki je bila v vseh pogledih imenitna in če seveda Shaw sam s svojo gledališko pronicljivostjo in ironičnostjo že sam po sebi predstavlja mikavnost, je treba s toliko večjim poudarkom govoriti o igri sami. Ljubljanski ..................................................... v izvedbi ljubljanske Drame Izjemni kreaciji nosilcev glavnih vlog Ive Zupančičeve in Borisa Kralja Mnogo aplavzov in cvetja . Danes itn jutri še dve predstavi ZE OSMO LETO ZAPOREDOMA Od danes, 27. maja, opolnoči spet v veljavi poletna ura Kazalce bomo morali pomakniti za uro naprej - Pridobili bomo uro sonca V soboto, 27. maja ob 24. uri bomo morali pomakniti kazalce na urah za eno uro naprej, saj bo od takrat tudi letos v veljavi poletna ura, ki je v prejšnjih letih in tudi sedaj povzročila nič koliko polemik. Anketa, ki so jo izvedli v Italiji, kaže. da je 36 odst. Italijanov naklonjeno poletni uri, ki je stopila v veljavo po vojni prvič pred sedmimi leti. 12 odst jih je proti, 52 odst. pa nimajo nobenega mnenja o »novotariji*. pregovor. V Italiji so jo dokončno ukinili leta 1920. Kljub vsemu pa je polovica evropskih držav le sprejela poletno uro. V Italiji se je o njej začelo govoriti spet ob začetku vojne, leta 1940, ko so se Italijani spet vr nili k poletni uri in jo obdržali do leta 1948. Medtem se je število držav, ki so jo trajno sprejele še povečalo, tako da se je o njej začelo razpravljati v Italiji leta 1962. V prid poletni uri je govorilo veliko število turistov, ki so tako imeli na Dežela in Trst v Gradcu Tudi naša dežela se je udeležila otvoritvene svečanosti »Italijanskega tedna, ki ga je priredilo v Gradcu italijansko veleposlaništvo na Dunaju pod pokroviteljstvom predsednika štajerske dr. Niedrla in graškega župana dr. Scherbauma. Deželo Furlanijo-Julijsko krajino je zastopal odbornik Stopper. Na sprejemu, ki je bil na sedežu štajerske deželne uprave, sta odbornik Stopper kot predsednik dr. Niedrl izrazila upanje, da bo čimprej prišlo do obiskov deželnih delegacij in zastopništev. Izrazili so tudi potrebo, da se obe deželi udeležita sestanka v Strassbourgu junija letos, ki ga je sklical evropski svet za rešitev vprašanj obmejnih dežel. Včeraj popoldne so odprli «Tržaški večer*, ki sta ga priredila trgovinska zbornica in avtonomna pristaniška ustanova. Po tiskovni konferenci so predvajali dokumentarne filme. Sledil je sprejem, katerega se je udeležil tudi odbornik Stopper. V ponedeljek bo koncert »Tržaškega tria*. Obisk {en. konzula SFRJ B. Trampuža in sodelavcev v Padovi in v Rovigu Včeraj je generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž skupno s konzulom Dragom Žvabom in atašejem za tisk in kulturo Sašom Grudnom prisostvoval svečani otvo- Zamisel, da bi poleti pomaknili ka- ra^olaS° ur° “"ca več, industrije bi tudi prihranile nekaj na energetskih silah, tako da so se dve leti potem le odločili, da jo že tretjič v svoji zgodovini uveljavijo. Zakon je še vedno začasen, tako da ga mora parlament od leta do leta obnoviti. Nasprotniki pa še vedno pisarijo uredništvom časopisov, v nekaterih vaseh so prebivalci z županom na čelu šli v protestnem sprevodu zoper poletno uro, nekaj patriarhalnih poglavarjev družin pa še vedno zahteva, naj se na domačih urah ohrani sončna ura. Korist poletne ure pa ni več v diskusiji. V prid govori tudi zmanjšano število prometnih nesreč ob somraku, vsaj če verjamemo statistikam. Kot pa smo že prej povedali, je glavni razlog tista ura sonca več, ki jo imajo na razpolago turisti, veliki vir dragocene valute, ki vsako leto pripomore italijanski bilanci. Seveda je tudi nekaj senčnih stra- zalce uro naprej in tako pridobili praktično uro dnevne svetlobe, je prišla že konec 18. stoletja ameriškemu znanstveniku in politiku Benjaminu Franklinu, izumitelju med drugim tudi strelovoda. Franklin je tudi bistveno pripomogel k dosegi neodvisnosti ZDA od Velike Britanije. Trdil je, da bi bila za človeka uvedba poletne ure zelo pomembna še zlasti z biološkega vidika. Predlog ni naletel na odobravanje. Zaradi visoke starosti predlagatelja so celo govorili, da se mu je zmešalo. Proti predlogu so imeli razni ameriški krogi vrsto pomislekov, ki so šli od posiljevanja narave, do bo-goskrunstva. Tako je predlog šel v pozabo. Zamisel pa je le ostala in je tlela kot iskra pod pepelom. V Veliki Britaniji se je za poletno uro v začetku našega stoletja potegoval angleški industrijec William Willet, ki je imel na stotine predavanj in razprav, da bi dokazal vrsto ugodnosti, ki bi jih pridobili s tem, da bi poleti pomaknili kazalce uro naprej. Izhajal je pravzaprav s stališča, da bi kapitalisti s tem mnogo prihranili na električni energiji in na gorivu. Willet je leta 1915 umrl in vsi so bili prepričani, da je samo zgubljal čas in denar za razširitev jalove ideje, ki ne bo nikoli obrodila sadov. Prva svetovna vojna pa je pripomogla k temu, da se je Franklinova zamisel izpred dobrega stoletja le uresničila. Angleška vlada je izglasovala zakon, s katerim je uvedla poletno uro, ker je bilo zaradi vojne treba varčevati z električnim tokom in pa z gorivom ter obenem dati možnost delavcem, da se vrnejo domov pred sončnim zahodom. Kljub vsemu pa ni uvedla poletne ure najprej Velika Britanija temveč Nemčija: 1. maja 1916. Angleži so ji sledili z dvotedensko zamudo. Koristnost novega ukrepa je kmalu po stala jasna tudi drugim državam, ta ko da jim je sledila, seveda z nekaj zamude, kot po navadi, tudi Italija ki jo je uvedla 3. junija 1916 Po končani vojni so nekatere države poletno uro ukinile, samo nekaj let potem pa so jo spet uvedle (v Veliki Britaniji je v veljavi nepretrgoma od leta 1925), druge pa so jo sploh opustile, češ da so koristi nepomembne, stara navada pa je železna srajca, kot pravi tudi ljudski ni, ki zadevajo predvsem umike vlakov in letal, saj morajo letalske družbe in pa železniška podjetja menjati urnike, kar je zelo zamudno in zapleteno. Za posameznika je edina nevšečnost dejstvo, da mora opolnoči 27. maja pomakniti kazalce uro naprej, nekaj mesecev potem pa spet za uro nazaj. Na naslednji strani objavljamo novi vozni red vlakov, ki bo stopil v veljavo ob uri 0.00 28. maja Čestitamo! Ob letošnjih podelitvah Tomšičevih nagrad v Ljubljani zaslužnim slovenskim časnikarjem, so vrsti časnikarjev podelili tudi srebrne plakete in diplome za 25-letno novinarsko delo. Med drugimi je tako diplomo in plaketo prejela tudi bivša članica našega uredništva in sedaj dopisnica radia Koper iz Trsta Neva Lukeševa. Njej in kolegu iz italijanske redakcije radia Koper tov. Ettoru Battelliju, ki je tudi prejel srebrno plaketo in diplomo, iskreno čestitamo. umetniki so ponovno izpričali visoko umetniško raven. Njihova igra pravzaprav sploh ne daje občutka, da gledaš gledališko predstavo, ko je nekje nekaj igranega, temveč da prisostvuješ prostemu pri-rodnemu poteku nekega dogajanja, ki mu edino scensko okolje daje gledališko pogojenost. Vse drugo, od odrske govorice do odrske mimike, ima svoj naravni, logični potek, svojo pristno življenjsko dinamiko. V tem izjemnem v Higginsovi jezikovni šoli in življenjski izkušnji ob njem. Boris Kralj kot Higgins (Pygmalion v legendi) je bil izredna figura ironiziranega angleškega jezikoborca, čudaka, ki opravlja po Shawovi volji sicer vlogo vzgojitelja in moralista, ki pa je po drugi strani slep za polnokrvno življenje, čudak, ki bi ga kak psihoanalitični avtor lahko povsem drugače postavil na oder. Vsekakor moramo omeniti še Janeza Albrehta kot polkovnika Pickeringa, pa imenitni kreaciji Slavke Glamnove (Gospa Higginsom), Štefke Drol-čeve (Gospa Eynsford-Hillova) in še vseh ostalih. Režija Steva Žigona je bila dinamična, težila je k naturnosti igre in jo tudi v celoti dosegla. Občinstvo (odsotni so se sami opeharili za enkraten gledališki u-žitek), je nastopajoče goste nagradilo s toplim in iskrenim aplavzom in s cvetjem. DRUGE VESTI NA SESTI STRANI SNOČI V SLOVENSKEM KLUBU Tone Tomšič v besedah Alenke Nedogove Slovenski klub je v sodelovanju z Mladinskim krožkom posvetil svoj zadnji večer v letošnji sezoni na- eilmiiliililiHMiuimiuiiiiiiiiiiiiimim...i ■•HM m ■■ i I.i m ,i, ■■ mi .........................................................mm....... KAKO BO S KOPANJEM LETOS POLETI? Podmorsko greznico še gradijo prvi kopalci pa so že v vodi! Občinska kopališča bi morali odpreti 15. junija - Bodo do takrat dokončali gradnjo podmorske greznice in vseh potrebnih povezav in priključkov? Končno, po dolgih mesecih, ko sta nam dež in slabo vreme kratila uživanje narave, je pritisnila vročina so dnevi prijetni in sončni. Poletje je pred durmi in seveda s poletjem vse to, kar je za ta letni čas običajno: sprehodi, potovanja in predvsem kopanja. Morje — vsaj na pogled — je v teh dneh čisto, verjetno zaradi dolgotrajnega deževja, ki ga je nekako »izpralo*. Vendar pa, kot smo že pisali, pravi občinski zdravstveni funkcionar dr. Fabiani, da je morje onesnaženo in da prisotnost bakterij presega dovoljene meje. Zato, vsaj začasno, ne more izdati dovoljenja kopališčem vse od mesta do Miramarskega rta. Kopalci pa vseeno zahajajo v Cevi podmorske greznice, ki jih bodo spustili pod morsko gladino kopališča: v zasebnih, kjer je strogo nadzorstvo, se sicer samo sončijo. Ob vhodu barkovljanskih zasebnih kopališč so veliki napisi »samo sončenje - prepovedano kopanje*, v občinskih kopališčih, kot so »topolini*, pa je že veliko ljudi v vodi, ker so ta kopališča uradno še zaprta. Samo uradno, saj je zelo lahko preplezati nizka vratca, ki naj bi zabranjevala vstop. Občinski uslužbenci so že začeli s pleskanjem slačilnic, ponekod (malokje!) so tudi počistili plaže in zbrali velike kupe smeti, občina je že najela kopališke mojstre za prihodnjo poletno sezono. Vse bi kazalo torej, da se bomo lahko kopali. Na čem sloni to prepričanje občinskih mož. Če je voda onesnažena zadnje dni maja, bo po logiki onesnažena tudi 15. junija, ko bi morali odpreti tako topoline kot druga občinska kopališča. Občinska uprava pa je poskrbela za to, da se ne bo več iztekala u-mazanija v morje pri Barkovljah. Sicer so pomislili na to rešitev precej pozno — v prvih dneh maja. Kaže pa, da se bo delo dokaj hitro izteklo. Blizu barkovljanskega portiča je tvrdka Montubi (ista, ki je postavila podmorski vodovod, ki dovaja vodo mestu) uredila veliko gradbišče, kjer sestavljajo dolgo cev, ki bo odvajala greznične izplake daleč na odprto morje, kjer se bodo porazgubile. Po načrtu bodo postavili dve cevi (eno dolgo 800, drugo pa 550 metrov) od stičišča vseh greznic Bo veda, Barkovelj in Kontovela proti morju. Stičišče bodo v kratkem pripravili med kopališčem Čedas in prvim topoli-nom. Stalno bo deloval samo en cevovod, drugega, ki je pravtako iz 9 mm debelega čistega jelda s premerom 300 mm, pa se ga bodo posluževali v izrednih primerih. Ob stičišču bodo postavili filtre in jame za sesedanje težjih odpadkov, zatem bodo z visokim pritiskom potisnili odplake v cev. Na koncu cevovoda bodo postavili 50-metrsko civignenjo cev, Iti ima vrsto luknjic s premerom 1,5 cm skozi katere se bo iztekala v morje nesnaga. Namen te naprave je, da se greznična izplaka čim hitreje porazgubi v morju. Kdaj pa bo delo dokončano? To je še odprto vprašanje. Včeraj so nam v gradbišču izjavili, da bodo verjetno položili cevi v morje v ponedeljek ali torek. Del# za povezavo vseh greznic j« odtokov pa še zdaleč niso dokončana in — po predvidevanjih občinskih upravnikov — bo težko, da bo nova naprava začela delovati pred koncem pri hodnjega meseca. Vse do takrat pa kaže, da se ne bomo smeli kopati v nobenem bar-kovljanskem kopališču. Šentjakobska konzulta o avtobusnih progah SAP Snoči je bila na sedežu v Ul. del Vento seja rajonske konzulte za Sv. Jakob. Bila je prisotna delegacija mestne četrti Magdalene, ki je orisala predsedniku in članom konzulte izredno kritično stanje prevoznih sredstev, ki povezujejo Magdaleno z mestnim središčem. Trenutno so proge v rokah podjetja SAP, ki niti zdaleč ne zadostuje potrebam občanov. Gre za problem, Id ga dobro poznajo tudi orebival-ci drugih mestnih četrti, v katerih deluje podjetje ing. Sergasa. Vsi uslužbenci bodo med drugim danes stavkali in starka bo trajala vsaj pet dni, tako da se bodo nevšečnosti prebivalcev še zaostrile. Danes zjutraj bo šla delegacija, sestavljena iz članov konzulte in prebivalcev Magdalene in Sv. Jakoba na občino, kjer bo sestanek med ing. Sergasom in občinsko komisijo za prevoze. Na seji bodo razpravljali tudi o municipalizaciji SAP. Prebivalci Magdalene upajo, da bodo občinskim možem lahko predočili svoje probleme in da bodo ti lahko posredovali pri upravi SAP. Ob koncu so tudi poudarili potrebo po municipalizaciji zasebnih prevoznih podjetij. rodnemu heroju, revolucionarju, našemu rojaku Tonetu Tomšiču, ki so ga 21. maja pred 30 leti italijanski fašisti usmrtili v Ljubljani. O Tonetu Tomšiču je žal ne preveč številnemu občinstvu spregovorila Alenka Nedog, avtorica Tomšičeve biografije, ki je zelo zgoščeno ,hkrati po dokaj plastično prikazala podobo velikega borca od njegovega rojstva v Trstu pa do zločinskih strelov ob 5. uri 50 minut 21. maja 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Tone Tomšič, ki je z družino vred moral še kot deček zapustiti naše mesto, ni nikoli pozabil svoje Primorske in je nekaj let, dokler je še smel, prihajal na Bač, od koder so bili njegovi starši. In že tedaj se je sestajal z domačimi f/tnti, ki so bili narodnjaško usmerjeni. Tudi v Ljubljani je bil najprej dejaven v nacionalističnih krogih, vendar je kmalu spregledal in od leta 1928, ko je postal komunist, pa do smrti je bilo vse njegovo življenje posvečeno delavskemu gibanju in borbi za njegovo osvoboditev. Zato je pogosto prihajal v spor s tedanjimi jugoslovanskimi oblastmi, ki mu niso dale miru in so ga neprestano zapirale in tirale pred sodnike. Nemogoče je v nekaj besedah prikazati podobo izredno borbenega revolucionarja, kateremu je tedanje vodstvo partije leta 1937 poverilo izredno odgovorno nalogo organizacijskega sekretarja partije za Slovenijo, saj je bila na njegovih plečih pretežna teža organizacije partije v dobi, ko so policijske oblasti ne le zatirale vse, kar je bilo naprednega, pač pa dobesedno stregle po življenju vsem, ki so bili kakorkoli povezani z dejavnostjo partije in njenih množičnih organizacij. Zato je bil Tone Tomšič stalno z eno nogo na svobodi, z drugo pa v zaporu. Leta 1940 pa je sploh moral v popolno ilegalo. Tik pred nacifašističnim napadom na Jugoslavijo so ga ponovno zaprli. Ko je na pritisk naprednih sil bil vendarle izpuščen, se je ponovno vrgel na delo za organiziranje odpora proti okupatorju. Predavateljica je zelo nazorno prikazala Tomšičevo vlogo v prvih časih okupacije, ob nastajanju tiste mogočne organizacije, ki jo je predstavljala OF v Ljubljani 'in tudi drugod po Sloveniji, s posebnim poudarkom na tem, da je treba upor zanesti tudi na Primorsko. Prav tako je lepo prikazala napore za rešitev Tomšiča iz fašističnega zapora, kar pa ni uspv lo, in so italijanski fašisti, kot smo že rekli, ustrelili Tomšiča pred 30 leti v Gramozni jami. Od ponedeljka porodi v otroški bolnišnici Ravnateljstvo združenih bolniš-nic sporoča, da bo začel novi porodniški oddelek pri deželni otroški bolnišnici »Burl0 Garofolo* delovati v ponedeljek, 29. maja ob 8. uri. Od tistega dne bodo vse storitve v zveza s porodništvom nudili izključno v otroški bolnišnici. Istrska ulica 65/1. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. maja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb. UMRLI SO: 69-letni Giuseppe Mar-cial, 79-letna Maria Zolfanelli vd. De Masi, 75-letna Anna Vuchelis, 84-letna Maria Giamporcaro vd. Barbieri, 66-letna Giacinta Derni por. Di Monaco, 62-letna Elisabetta Pescatori por. Cal-les, 2 uri stari Manlio Bassanese. Danes, SOBOTA, 27. maja JANEZ Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.42 — Dolžina dneva 15.20 — Luna vzide ob 19.32 in zatone ob 3.23 Jutri, NEDELJA, 28. maja GOJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 26, najnižja 17,1, ob 19. uri 23,2 stopinje, zračni tlak 1016,7, pada, veter 4 km na uro, severozahodnik, vlaga 60 - odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19 stopinj DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35; Chiari - Crotti, UL Tor San Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. Revoltella 41; Pizzul -Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. Ob nedeljah ln praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME S N G IZ LJUBLJANE BERNARD SHAW PYGMALION (Pravljica petih dejanjih) Prevod: JANKO MODER Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: BOJAN ADAMIČ Režija: STEVO ŽIGON DANES, 27. maja ob 20.30 (Abonma red B — I. sobota po premieri in red D — mladinski v sredo) JUTRI, 28. maja ob 16. uri (Abonma red C — I. nedelja po premieri in red F — okoliški) šola GLASBENE MATICE -Prosek-Kontovel Danes, 27. t. m. ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Prosek - Kontovel NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Sodelujejo pianisti, harmonikarji, kitaristi, violinisti, klarinetisti in harmonikarski ansambel pod vodstvom prof. Ignacija Ote. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA VAS VABI na srečanje ob izidu bibliofilske izdaje Srečka Kosovela v italijanščini «Poesie e lntegrali» O knjigi bodo spregovorili dr. Pavle Merku, dr. Elvio Guagnini in prof. Jolka Milič. Predstavitev bo v prostorih TRŽAŠKE KNJIGARNE v Ul. sv. Frančiška 20 danes, 27. maja ob 17. uri. Istega dne bo tiskovna kon ferenca ob izidu Kosovelove knji ge tudi v krožku za kulturo m umetnost — Circolo della cultura e delle arti — v Trstu, Verdijev trg 1 in sicer ob 19. uri. Pesnika in italijansko izdajo bodo predstavili dr. Aleksander Ivanov, dr. Aurelia Gruber-Benco in dr. Elvio Guagnini. Prosveta P. d. »Kraški dom* — Repentabor priredi danes, 27. t. m. ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice v Repnu predvajanje drugega dela mladinskega filma »Bratovščina Sinjega galeba*. Vabljeni Kulturni krožek ŠD Devin - Štivan vabi na predvajanje slovenskega filma s partizansko tematiko (serija VOS) “Ena ni tri», ki bo DANES, 27. t. m. župnijski dvorani v Devinu. Popoldanska predstava ob 17. uri, večerna pa ob 20.30. Vljudno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo Tabor priredi v nedeljo, 28. t. m. ob 10.30 predvajanje slovenskega mladinskega filma BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA (1. del). Vabljena predvsem mladina. PD »Ivan Grbec* v Skednju priredi v torek, 30. t. m. ob 20.30 predavanje s skioptičnimi slikami »Potovanje po Keniji*. Predaval bo Mario Magajna. Izleti Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi dvodnevni izlet (1. in 2. 6.) v Begunje in dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci bodo prenočevali v Roblekovem domu. ki je 3 ure hoda od Drage. Neplaninci bodo imeli prenočišče v Domu v Dragi Ogled muzeja v Begunjah m sprehod do pianine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. Na razpolago je le še nekaj mest. PD Lipa in ŠD Zarja iz Bazovice priredita dne 28. maja izlet na otok Krk; ob povratku bo prijateljsko sre Čanje na Reki v domu PD Bazovica. Odhod izpred vaške cerkve točno ob 7. uri. KASTA organizira 28. L in. celodnevni izlet z avtobusom na Matajur. Cena 1500 lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače. Opozarjamo na poletno uro. Kolesarski klub Adria priredi v nedeljo 28. maja t. 1. izlet v Padovo ob priliki kolesarske dirke. Vpisova nje v gostilni Pri Zupanovih in pri Zvonku Lorenziju. Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu priredi v soboto in nedeljo, 10. in 11. junija izlet na Koroško s koncertom društvenega pevskega zbora in s tamburaši. Nastop bo v vasi Bilčovs. Prenočevanje v Celovcu. Ogled knežjega kamna na Gosposvetskem polju in Vrbskega jezera. Zadostuje osebna izkaznica. Vpisovanje pri Lauri v mlekarni. Prosvetno društvo Tabor z Opčin obvešča izletnike za Begunje, da je odhod v nedeljo zjutraj ob 7. uri (po poletni uri) izpred prosvetnega doma. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 27. t. ra., ob 20.30 Bernard Shaw «PygmaIion* — gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Abonma red B in D. Jutri, 28. t. m., ob 16. uri za abonma red C in red F. Avtobusi za okoliški abonma (28.5.): Avtobus št. 1: Veliki Repen 14.40, Mali Repen 14.45, Zgonik 14.50, Ko-ludrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.00, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Trnovca 14.40, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15-. (železniška postaja), Sesljan 15.05 (križišče Sesljan - Vižovlje), Nabrežina 15J0. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacija na telefonsko štev. 734-265. POLITEAMA ROSSETTI Ponovitve Brechtove drame »Mati Korajža* se bodo nadaljevale do 4. junija. Današnja predstava se bo začela ob 21. uri, jutri pa ob 16-3®- AVDITORIJ Samo še danes ob 21. uri in juti1 popoldne ob 16.30 bo v Avditoriju (O*-T. Bandena) v izvedbi Teatra Stabil* na sporedu Angela Beolca-Ruzzanteja »Parlamenta de Ruzante che iera ve-gnu de campo* in MachiavelliJeva »La Mandragola*. V ponedeljek bosta predstavi v Koroneu za zapornike’ v naslednjih dneh pa na odrih Pre°~ mestja in okoliških občin. Koncerti VERDI Franca Cavallo in Franco Gulli bj sta prav v našem mestu proslavil 25. obletnico obstoja njunega dua « nes ob 18. uri z Mendelssohnov** Koncertom za violino, klavir in i1 dalnim orkestrom. Na sporedu ko* certa, ki ga bo dirigiral Piero Bel- i na uo uiuguai incw -lugi, so tudi druge skladbe. Pri gajni gledališča Verdi so na raZP°' lago vstopnice za še preostale sedež* Kino Nazionale 16.30 «Capitan Apacb* ’ Barvni film. Lee Van Cleef i*1 w rol Baker. v(. Fenice 16.15 «11 ribelle di Scozia*-®1! chael Caine, Trevor Howard, J&c. Havvkins, Donald Pleasence. Barv*11 film. Eden 16.00 «Le notti Boccaccescbe d* un libertino e di una candida Pr^ stituta*. Maurice Ronet, Franc01 Fabian. Barvni film. Prepoved*" mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «AlTonorevole P1**" ciono le donne*. Lando Buzzan ’ Lionel Stander, Laura Barvni film. Prepovedano nn*<*111, pod 18. letom. Excclsior 16.15 »Imputazione di ® cidio per uno študente*. Mass* Ranieff, Martin Balsam, Valet*!*11* Cortese. Barvni film. Kitz 16.30'«Quell’estate del ’42>-ni film. Jennifer 0'Neill, Garry ^ Prepovedano mladini P°° giof- PRAZNIK POMLADI IZOLA DANES, 27. in JUTRI, 28. MAJA Program, ribje specialitete, ples na prostem oba večera lara ansambel Oktavljan Brajko mes. Prepovedano mladini letom. Alabarda 16.30 »Indagine di un -nalista sulla mafia del sess0i-rVn) gers Bryan, Eva Karinka. film. Prepovedano mladini P°“ letom. r- t. Aurora 16.30, 18.15. 20.00, 22.00 nata nera per 1'ariete*. Franco ro, Pamela Tiffin. Barvni fil***-povedano mladini pod 14. let0 ' Inipero 16.30 «L' amante deli Maggiore*. Giuliano Gemma, Berger. Barvni film. Prepove0 mladini pod 14. letom. |inj. Cristallo 16.30. 18.15. 20.10. 22.00 f co indizio, una sciarpa gialla* Dunaway. Barvni film. . Capitol 16.30 »Fuga dal pianeta & scimmie*. R. McDawall. Barvni ^ Moderno 16.30 «Detenuto in a!!esaAfl giudizio*. Alberto Sordi, Figa dersen. Barvni film. . m Vittorio Venelo 15.45 »Gli scasf^j ri», Jean Paul Belmondo. Ba film. Ideale 16.00 »Rio Lobo*. Barvi11 stern film. John Wayne in 3en 0'Neill. . filIn. Astra 16.30 «Love story». Barvni Ryan 0’Neil in Ali Mac Gra'«■ Abbazia 16.30 »Riuscira 1’avvocato ^ nenato a sconfiggere il suo P1 Cj0 cerrimo nemico, il pretore De Ingras?* Zabaven barvni -a Franco Franchi in Ciccio Ingr Kino »IRIS* - Prosek 19.30 «Vlf*jjl"’ gazza, vivi*. Dramatični barvni Aldo Reggiani in Pilar Velasd KINO NA OPČINAH Danes ob 19. uri: »LA CITTA’ VIOLENTA* Igrata Charles Bronson in Savalas. Barvni fUm. Mali oglasi Pomemben zaseben zobozdr«^ zavod v deželnem glavnem m , njega Veneta nudi zaposlitev nd*®^ jugoslovanskemu dentistu, sf>eci\j[t nemu posebno v konservativnem Ijenju zob ter v fiksnih Pr# pl 5-dnevni delovni tednik, odi1011* s| ča. Po možnosti tudi hrana novanje. Neobhoduo potrebne znanje Italijanskega jezika. * . I na naslov: ARRIGONI - V1*^ Sanzio 13/1 nad., Trsi. ^ Sončno, komfortno, dvosobno vanje v središču Ljubljane Pr pl Takoj vseljivo. Naslov na upr* Ul. Montecchi 6. Prispevki Namesto cvetja na obletnici smrti pok. brata KetiJ* spomenik padlim v Križu. V šaka daruje sestra Mimi 500® H t men daruje sestra Gizela 300® Ob 45-letnici rojstva P0*5, «)00 Sedmaka daruje mama Gizela za spomenik padlim v Križ*1, GORIŠKI DNEVNIK D« konca meseca prijav« za sejma v Zagrebu in Plovdivu trgovinska zbornica iz Vidma vabi Kspodarstvenike iz dežele Furlanije-j™Bke krajine, ki bi se radi udele-r!~ot razstavljavci jesenskih med-velesejmov v Zagrebu (od "o 17. septembra) in v Plovdivu j ®°lgarskem (od 24. septembra do •oktobra), naj se nemudoma povelj0 1 zborničnim uradom za zunanjo 8ovin0 (Videm, Ul. Morpurgo 4), “j* jim je osebje na razpolago z j!®1 Potrebnimi pojasnili. Morebitne 6 **° zbornica sprejemala do ™ca tega meseca. tragičen epilog ‘koka z okna tragično se je zaključil skok z “p® komaj 22-letne Nives Stanich “‘• Doda 6. Kot znano je dekle ^jaajo soboto popoldne izrabilo **>• odsotnost staršev in si ^JPrej prerezalo ožilje na obeh J*stjih, nato pa skočilo z okna r^ga nadstropja, kjer stanuje, stecn*^'- ^ tem si je zlomilo obe desno roko, lobanjsko fr se ranilo po vsem telesu, j, “tanichevo, ki se je lani dalj ?» davita v tržaški psihiatrič-bolnišnici, so si zdravniki tedaj strogo prognozo. Toda Njihove nege, da bi rešili mla-frvljenje, so bile zaman in zjutraj ob 8.40 je Nives ^Pheva podlegla poškodbam. VAZNO ZA TRGOVCE ZBORNICA SPREJEMA PROŠNJE PO ZAKONU 426 TUDI POPOLDNE Rok za vlaganje prošenj zapade 21. julija 1972 - Ob vpisu morajo trgovci plačati 15.000, kramarji pa 5.000 lir Da bi olajšala oddajo prošenj za vpis trgovcev v posebni register, ki so ga uvedli po zakonu štev. 426 z dne 11. junija 1971, je trgovinska zbornica sklenila naj urad, ki sprejema prošnje, posluje ob delavnikih tudi v večernih urah. Od danes dalje bo torej možno oddati prošnje od 9. do 12. ure, vsak delavnik in tudi ob sobotah, ter od 18.30 do 20. ure, prav tako vsak delavnik, razen sobote. Urad posluje v pritličju zbornične palače na Borznem trgu štev. 14. Rok za oddajo prošenj zapade kakor znano 21. julija letos. Prizadetim trgovcem so na razpolago predpisane pole za sestavo prošenj, ki jih poleg omenjenega urada delijo tudi stanovske organizacije v mestu. Trgovci morajo ob vpisu plačati fiksno pristojbino 15.000 lir, kramarji pa 5.000 lir. Zbornica v tej zvezi ponavlja, da je bila obveznost o plačanju 6.000 lir davčne pristojbine za državne koncesije odpravljena. Ustanova tudi priporoča trgovcem in kramarjem, naj ne čakajo zadnjega trenutka, kajti postopek v zvezi z vpisom in z izdajo ustreznih dovoljenj zahteva precej časa. Kdor bi ne poskrbel za ure- 28. T. M. BO STOPIL V VEUA VO Vozni red vlakov Benetke - milan - RIM - PARIZ 1.10 R 6.20 L 6.56 u ODHODI Benetke - Bologna - Firence - Milan - Genova(*) Portogruaro Benetke SL - Turin - Rim (skozi Benetke SL) in Milan skozi Mestre 6'04 DD Benetke Benetke - Rim(*) 6,30 R 62.25 L DD (Direct Orient) Benetke -Milan - Genova - Venti-miglia - Domodossola - Pariz - Calais (spalni vagoni Atene . Istambul - Pa- 10.52 t j,' “ Portogruaro DD Benetke - Rim - Milan -133« T Turin iggSssrs. UD (Lombardie Express) Be-u netke - Milan - Pariz k Portogruaro (ne- vozi ob 1?.J61> nedeliah) B Benetke (brez vmesnih po. l!te Sta^ Mdan - Genova (*) IS.tejr Portogruaro 0 Benetke - Bologna - Lec-ce (spalni pogradi Trst -U* Lecce) j)., *" Portogruaro (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan Lam-hrate - Domodossola - Pariz (spalni pogradi za I. in II. razred Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz, spalni pogradi Beograd - Pariz in Benetke - Pariz, spalni vagoni Moskva - Rim(l) ® Benetke - Milan - Turin - Genova . Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova, spalni pogradi Trst - Turin) - Mestre -Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim, samo ob petkih spalni vagoni Moskva - Turin) PRIHODI Cervignano (ne vozi ob nedeljah) Portogruaro Marseille - Genova - Turin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst, spalni pogradi Turin - Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim . Trst, spalni vagoni Turin - Moskva samo ob nedeljah) 0 Benetke (ob sobotah neposredna zveza Ziirich Trst) (Simplon Express) Pariz -Domodossola - Milan Lam-brate - Rim Benetke (spalni pogradi Pariz -Trst, spalni vagoni Rim -Moskva (2) - Lecce - Bologna (spalni pogradi Lecce ■ Trst) Milan - Benetke SL(*) (Benetke SL . Trst brez vmesnih postaj) 6.25 L 7.5q VIDEM - DUNAJ - SALZBURG - MONCHEN ODHODI Videm - Pordenon Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm - Trbiž . Dunaj -Munchen Videm - Trbiž Videm ___ Videm 14.00 DD Calalzo(l) 14.16 L Videm Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm (Italien - bsterreich Ex-press) Videm - Trbiž -Dunaj . Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) 22.42 L Videm (1) Samo pred prazniki od 28. 6. do 2. 9. 1972. Ne vozi 14. 8. 1972 PRIHODI 0.33 L Videm 6.52 L Videm 7.36 L Videm 8.14 D Pordenon 8.51 L Videm 9.55 D (Osterreich - Italien Ex-press) Stuttgart - Dunaj - Trbiž - Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta) Trbiž - Videm 3.40 L 5.29 L 6.15 D 6.25 L 7.05 D 8.50 D 10.10 L 12.25 D 12.55 L 15.15 D 16.55 L 17.53 L 19.16 D 20.15 L 21.42 D Videm 12.11 L 14.05 D 15.10 L 17.05 D 18.05 L 19.33 L Videm Videm Videm Videm 6.16 ‘6-56 'I.06 Benetke H,]g ^ Benetke '3.32 hr, ^^nano B (Lombardie Express) Pa- UL fiz - Milan Benetke Benetke - Turin (skozi Mestre) - Rim (skozi Benetke SL) Pirence - Bologna . Be-netke(*) -MU Portogruaro B (Direct Orient) Calais Pariz - Milan - Benetke (spalni vagoni Pariz - A-tene - Istambul in Benet-ke - Beograd) 62.55 t l- ETAPA KOLESARSKE DIRKE > zgubil precej zani-ravninskih delih dirke in “Boaenih prihodih na cilj. To smo i j J® opazili danes, ko je sicer tično potezo zmagal Bel-IfLj. ™Ser de Vlaeminck. Sloviti rdai ^°^esax je ušel glavnini le start;". sto metrov pred ciljem na v Cosenzi, ter je s svojo »aT Pfesenetil Paolinija in Spahuj sla pobegnila že nekaj časa najresnejše tekmeie roza majice. Vrstni red na cilju šeste etape Montesano Terme — Cosenza (190 km); 1. Reger De Vlaeminck (Bel.) 5.50’24", s poprečno hitrostjo 32,534 km na uro 2. Paolini Enrioo (It.) 2” zaost. 3. Spahn Erich (Švi.) 4. Caverzasi Arnaldo (It). 4” 5. Van Stayen Ludo (Bel.) 6. Motta (It.) 8” 7. Swerts (Bel.) 8. Poggiali (It.) 9. Bitossi (It.) 10. Perletto (It.) 11. Cumino (It.) 12. Dancelli (It.) 13. Ritter (Dan.) 14. Gimondi (It.) 15. Lasa (Šp.) Skupna lestvica po šesti etapi: 1. Fuente 36.12’03 2. Lasa 1’35” zaost 3. Motta 2’36” 4. Merckx 5. Lazcano 2’46” 6. Pettersson G. 7. Galdos 2’53” 8. Schiavon 2’57” 9. Bergamo 3’02” 10. Zilioli 3’03” 11. Lopez Carril 3’08” 12. Ritter 13. De Vlaeminck 311” 14. Urbani 3’45” 15. Gimondi 3’59” Jutri bo na sporedu sedma etapa Cosenza — Catanzaro, dolga 151 km. Proga bo precej naporna, saj bodo morali kolesarji voziti preko pogorja Sile. Skupna lestvica za veliko gorsko nagrado po šesti etapi: 1. Motta 70 točk 2. Fuente, Bitossi, Fabbri 50 5. Bellini, Lasa, Lopez Carril, Varini 30 "■iiiMiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠPORT NA DRUGI STRANI MEJE Pomemben nastop Salonita v Bosni » etapa se je odločila šele je JriPu dvajsetih kilometrih, ko “im usel Bergamo, takoj za lej, c® ^ Bitossi in Poggiah. Medla^ 0 Je Bergama glavnina ujela ■štoL S1 osta*-a dva kaj kmalu Sl u ^epo. Rodnost dvajsetih se-Sih ^ Pa je m513 uspela ohraniti, stj kilometrov pred ciljem io stTa^a popustiti v svoji nameri toJra, se znašla med preostalimi teij a c*' Od tu dalje so se za-Srilf116^ Poskusi nobegov, od W ^ uspel le De Vlaeminc-ise\, av Pred ciljem, ko je napel ^tnim m°u*- Kot puščica je či-ia[ 010 ostalih v ospredje ter vzdr-se do konca. Uja današnje etape od kraja jjrjesano Terme do Cosenze je bila .^valovita, ni pa bila tako na-ttjtg’ da bi doprinesla h kakšni čjSpremembi na siiupni lestvici, st, ri odsotnosti sprinterjev kot 3580 m Sercu, se njuni ekipi tja Posluževali več taktike zavira-v’ ^ teko zagotovili svo-k sjhitrejšim možnosti za zmago. ljtaa tekmovalci so se tako Hot volje podajali v beg, ko-bli 80 jim seveda «veliki» to do-jjjTr1' Tudi danes so bili precej ®Panci, ki so se vmešavali v ^dege in so tako nadzorovali MOSKVA, 26. — Sovjetska nogometna zveza se je pridružila protestu moskovskega Dinama, češ da je treba ponoviti finalno tekmo za pokal pokalov med Rangersom in Dinamom zaradi izgredov škotskih navijačev. Položaj, ki je zaradi tega nastal na igrišču, je resno oviral reden potek srečanja, ki se je končalo z zmago Rangersa. Evropska nogometna zveza UEFA je sporočila, da bodo še proučili posledice te tekme. Sovjeti zahtevajo ponovitev srečanja, medtem so se pa oglasile tudi španske oblasti, ki zahtevajo povračilo škode. Škotski navijači so namreč s svojim vdorom precej pokvarili barcelonsko igrišče. TRADICIONALNO SREČANJE V DIJAŠKEM DOMU Danes bo v Gorici otroška telovadba Pomerili se bodo tekmovalci s Tržaškega in z Goriškega DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Danes popoldne bo v Dijaškem domu (Svetogorska 84, Gorica), tradicionalno srečanje v otroški telovadbi med skupinami, ki se u-kvarjajo s to športno aktivnostjo, od Sv. Ivana (Trst), iz Doline in Gorice. Srečanje bo zajemalo sledeče panoge: poligon, ciljanje z žogo in tekmo med dvema ognjema. Prisotnih bo približno od 60 do 70 mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki se bodo med seboj pomerili v zgoraj navedenih panogah. To bo že tretje tekmovanje med temi tremi skupinami. V predlanskem srečanju so zmagali Goričani, lani pa Sv. Ivan. Mladi tekmovalci se bodo morali zbrati v Dijaškem domu ob 15. uri; tekmovanja pa se bodo pričela ob 15.30. V primeru slabega vremena pa bodo tekme prenešene v Prosvetno dvorano (Verdijev kprzo 13) . IK DOMAČI ŠPORT kolu 2. zvezne odbojkarske Kanalci v nedeljo gostili i® .odbojkarje z Jesenic, ki še Shajajo na tretjem 'W t fejT^stvene lestvice. Zmagali SCS “eZ s1o0kS@ $ vodstvu prlnJfMl, K *I*U Bn R na 6. mesto. „„ a domačinov ni Pila nikoli saj so ves čas držali Ni v svojih rokah in niso * f0v hiP prepustili pobude igre očitno presenečenim go-W“d Kanalcev so vsi zaigrali ^tvu a kot še nikoli v ‘era pr-SjJ,.d°ma in so z izredno igro Ve® sto gledalcev. H- °Juežni seti so se končali ta-15:9, 15:10. ;W0Salonita: Berdon, Kolenc, ■«, Žnidarčič, Perše, Jeran V n,,avan, Tušar, Bukovec. St Zadnjem, 15. kolu, čaka Sa-11)01710 gostovanje z Brezo H J' Kolikor uspejo v tej tek-%^^zagotovljen obstanek v Da Novogoriški atleti Sc r®publlškem prvenstvu Hz mladinci in starejše mla-\ clani AK Gorica, so minulo S fJastopili na letošnjem final-V°veni i2rn°vanJu 23 atletski pokal jNht, ' Mladinci so .astopili v ^fdinke pa v Celju. Kljub N in niso najbolj® priprav-\ s° nekateri med njimi po-H5so zabeležili soliden u-N 14 ti VSem dekleta, katera so p^^ubi osvojila solidno 5. me-rile - .posameznicah pa se je naj-? 60 Zrisala Pelhanova. V teku ^ je kZ1 je bila tretja, prav tako osvojili 10. mesto. Pri posameznikih se je izredno izkazal mladi Sob,--ki je zmagal v, skoku v daljavo, z rezultatom 702 im, kar je njegov naJtJOfjBt-tfbse- V nadaljevanju 2. republiške lige — zahod v košarki, so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Kot presenečenje pa lahko omenimo zmago košarkarjev Sežane v Logatcu in zmago TIK v Cerknici. Rezultati 4. kola: Logatec — Sežana 63:74 Koper — Kladivar 69:59 AET — Salonit 69:60 Cerknica — TIK 58:75 Grosist — Sava 65:48 Lestvica je po 4. kolu naslednja: Grosist Salonit AET Tolmin TIK Kobarid Koper Sežana Sava Cerknica Logatec Kladivar 283 235 8 258 241 6 274 259 6 267 251 266 251 271 266 255 273 286 304 255 281 268 314 Rajmund Kolenc NOGOMET BUENOS AIRES, 26. - Argentinski nogometni klub Indipendien-te je osvojil 13. južnoameriški pokal (Pokal Libertadores). V finalni tekmi je premagal Universitaria iz Lime z 2:1 (1:0). Indipendiente se bo srečal za medcelinski nogometni pokal z zmagovalcem tekme Ajax - Mer, ki bo v sredo v Rotterdamu. DANES SOBOTA, 27. MAJA 1972 NAMIZNI TENIS 1. TROFEJA JULIJSKIH ALP 20.00 v Trstu Nastopa tudi Sokol * * * NOGOMET ZAČETNIKI 16.00 v Bazovici Zarja — Fortitudo * * * 16.00 v Dolini Breg — Zaule * * * 0030JK A 2. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 na Kontovelu Kontovel — Sloga * * * SOFBOt MLADINSKE IGRE 18.00 na Opčinah Primorec — Sogno Baby * * * JUTRI NEDELJA, 28. MAJA 1972 NAMIZNI TENIS 1. TROFEJA JULIJSKIH ALP 9.00 v Trstu Nastopa tudi Sokol * * * .idtiOMET MEMORIAL S. KRASNE 17.00 v Nabrežini Aurisina — Breg * * * 17.00 v Križu Vesna — Primorje * * * MLADINCI 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Triestina — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI 14.00 v Trstu, Sv. Alojzij Libertas — Breg * * * 10.00 v Križu Vesna — Esperia * * * 8.30 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana — Union 13.30 v Trstu, stadion«1. maj» Roianese — Primorje ODBOJKA ŽENSKI TURNIR ŠD KONTOVEL 9.30 na Kontovelu Fužinar — Sokol * * * 10.30 na Kontovelu Bor — Sokol * * * 18.00 na Kontovelu Fužinar — Bor * * * PRIJATELJSKA TEKMA (ženske) 16.00 na Kontovelu Kontovel — Bor (mladinke) * * * 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Nabrežini Sokol — ASFRJ * * # 10.30 v Padričah Sloga — Corridoni r, * * * 2. MOŠKA DIVIZIJA 9$8-v Trstu, stadion «1. maj* Bor — ARC“ linea ¥ ¥ ¥ 2. ŽENSKA DIVIZIJA 8.30 v Trstu, Elizejske poljane UGSS B — Breg A ¥ ¥ ¥ 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — UGSS A 13.00 v Trstu, stadion «1. maj» Breg B — FARIT ¥ ¥ ¥ KOŠARKA MLAJŠI MLADINCI 11.00 v Tržiču POM — Polet ¥ ¥ ¥ KOLESARSTVO DIRKE VETERANOV 15.00 v Padovi Nastopa tudi Adria * * ★ POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 29. MAJA 1972 ODBOJKA 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Trstu, Sv. Sergij II Carso — Sloga lipj? šumeti, zakaj so se Angleži borili proti Nemcem. Vsi i®* bi ^ morali boriti proti sovjetski Rusiji in njenim s '“J« o nemških oficirjih je bilo razen izjem dobro. An-o v°jaki in oficirji so prosili za majhne spomine. Angleži 10 Pazili na vojaško vedenje in nošenje činov. V vročem u Sem stal na dvorišču v rjavi srajci, in angleški ko-hie je v vljudnem, toda odločnem tonu opozoril, da ne nosim činov. Dobil sem vtis, da so naši zasliše-f^ajni nasprotniki sovjetskega režima. 3rai Herster, polioijsko-varnostm poveljnik v Italiji, ni J^edati imena svojih zaupnikov. Pač pa je postavil pro-ki se je nanašalo na Rusijo, pravzaprav na ko-i?6- Od preiskovalca je dobil odgovor, da se bo treba ^Učiti ruskega jezika. Herster je dobil vtis, kot bi hoteli kovalni službi z nemško pomočjo bolje prodreti v so-T7 ruzmere. Neki letalski general mi je pripovedoval, da ibk * nameravali osnovati nemške enote. Izvedel sem, da U0lli naše ljudi, med njimi tudi torpedne krmarje. Toda so ponudbo odklanjali.)) 3 ,°žil Je svoje kratke zapise, v katere je skušal zajeti kar se mu je v tistih dneh vtisnilo v spomin in se a ^delo, da lahko napiše. Zazrl se je skozi železno mrežo ^Pomnil, kaj so nameravali z njim. V mislih Je obnovil IfJ^Sovor: D raj,1 oficir zavezniške obveščevalne službe ga Je poklical v bhi rno- Bil je vljuden in gladko je govoril nemški. Imel 2? Poklicnega obveščevalca, prežeč in prijazen. Dolgo se . 10 Potrpežljivo pogovarjal tudi o nekaterih rečeh, ki « ' ^ ----------------------------------------—---------*» ^ l o v zasliševalo! knjigi. Vedel je oelo to, da je rad lovil veasih hodil na lov. Po daljšem pogovoru mu je dejal: jJ^Pod general, vi ste za nas zanimiv človek. Vojak in po izobrazbi in po izkušnjah. Nama ni treba, da Iii7 drug drugega. Postali ste specialist za zatiranje upo-*a vodenje protipartizanske vojne. Mi cenimo dragocene pridobljene izkušnje. Po naše povedano, imate "11Je. kapitaMzdrano znanje, ki mu preti nevarnost, da bo ostalo neizkoriščeno. Lahko vas kar brez ovinkov vprašani: ste pripravljeni sodelovati z nami?» Vprašanje je generala presenetilo in v duhu duše je bil ogorčen. Čeprav vedo za njegova stališča do Angležev, gredo prek vsega in hi ga radi izkoristili. Za#,o je odgovoril: ((Preveč me vprašate. In prehitro hočete odgovor, ki vam morda ne bi bil všeč.» «Ne vznemirjajte se. Damo vam nekaj časa za temeljit premislek. Da bi se laže opredelili, vam bom razložil, zakaj vam to predlagamo. Vi Nemci ste začeli vojno s prepričanjem, da ste močnejši, da boste zmagali in nam vsem vsilili svoj novi red. Ali ni bilo tako?» «Imate popolnoma prav. Nihče ne začenja vojne zato, da bi bil premagan. Večkrat se spomnim misli, ki so jo za Hitlerjem mnogi ponavljali. Nobenega razločka ni med vojno in mirom. Vedno je samo boj. Mir je mogoč le tedaj, kadar so gospodarji in sužnji. Končno vedno odloči meč. To misel sem vam povedal zato, ker sem medtem postal drugačnega mnenja. Zdi se mi, da nam je bil poraz potreben...» še nekaj je hotel povedati, pa mu je oficir presekal misel, kot mu ne bi bila všeč, in mu zastavil novo vprašanje: «ToreJ priznavate, da se vsaka vojna začenja na osnovnih strateških izhodiščih? Povem vam za razliko, ki jo niste u-poštevali. Navdihi genialnih vodij so največkrat Slepilo. Predvidevanje je postalo izračun, sama vojna pa znanost. V tej vojni se je izkazalo, da ste na napačnih osnovah gradili logično zgradbo, ki se je seveda brez pravih temeljev podrla...» čeprav bi lahko razpravljal z njim o tem in onem, ga Je vendar pustil v zanesenosti zmagovalca, ki Je upal, da ga bo pridobil. «... Ml smo zmagali. Gotovo vam je znano, da tisti, ki zmagajo, pišejo zgodovino, delijo plen, so sodniki in krvniki hkrati, zakaj v njihovih rokah sta prihodnost in usoda premaganih. Mi imamo sedaj v rokah n »jrrtogočnejši tehnični bojni potencial in strahotno atomsko orožje Naše intelektualne, politične in ekonomske zmogljivosti daleč presegajo vse, kar imar io drugi. Proti sebi pa Imamo vse beraštvo sveta, vodeno po MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Goriški «doktorji» proti «analfabetom» Kot smo že poročali bo drevi v Gorici ob 20.30 v Dijaškem domu (v primeru slabega vremena odpade) zanimivo odbojkarsko srečanje med goriškimi «doktorji» in «anal-fabeti*. Ekipa «doktorjev» pa si je v svojem udejstvovanju v tem športu nabrala izredne izkušnje katerih se bo gotovo poslužila, da bi porazila «analfabete*. Ti pa bodo zvesti pregovoru: «Kdor nima v glavi. ima v rokah*, igrali pač bodo le z rokami. Poglejmo posamezne ekipe. Pri «doktarjih» sta bratranca z Vrha, Poldo in Venko Devetak, ki zadnje čase marljivo in vneto trenirata. Poleg njiju imamo še Marija Lavrenčiča, Karla Primožiča, Alda Rupla in Rada Pelicona, ki se bodo gotovo želeli izkazati pred celotno goriško publiko. Ne smemo pa pozabiti na Roberta Terpina, ki je v zadnjem času v dobri formi; če bosta prišla še celo Pe-po in Pepi (Prinčič in Cej) bo gotovo ekipa «doktorjev» dobro > odporniškega^?,.^ svoj mirovni načrt. , . ? Poleg teh pobud za * tu-pa je treba v Ulstru za’5_^(|ejale poročilo so tudi uporabili na znanem procesu Hugon v Parizu. O-bramfoa je na podlagi izsledkov znanstvenika skušala dokazati, da je obtoženec bolan in da zato ni odgovoren za umor prostitutke. Mnogi znanstveniki pa se niso kdove kaj strinjali z ugotovitvami škotskega zdravnika. Zato je Niel-senovo poročilo o daljšem hromo-somu imelo velik odmev na kriminalističnem kongresu v Parizu. Danski znanstvenik je vodil svoja raziskovanja na 160 kriminalcih. Odstotek teh ljudi, ki ima daljše telesce Y je zelo visok (8.5 odst.), medtem ko je poprečje pri normalnem prebivalstvu 1,5 odst. Če bi z raziskovanjem med večjim številom kriminalcev znanstveniki potrdili Nielsenove ugotovitve, bi te imele lahko pomembne posle dice v kazenskih zakonikih, ker bi morah sodniki soditi nekaterim zločincem kot bolnim ljudem. Na kriminalističnem kongresu v Parizu pa se vsi znanstveniki niso strinjali z ugotovitvami danskega zdravnika, zlasti’ pa so opozorili na nevarne zakonske posledice, ki bi jih lahko imelo tako pojmovanje kriminala. Poleg tega pa se zdravniki zelo bojijo, da bi sprejem te teorije privedel do nove vrste rasizma predvsem proti manjšinam. Dognano je namreč, da so manjšine bolj napadalne od »normalnih* državljanov, ker se po navadi morajo boriti za svoje pravice in za svoj obstoj. Dva dečka žrtvi silovitih demonstracij - Študenti so protestirali proti vrnitvi človeka, ki je zatiral odporniško gibanje CARACAS, 26. — Včeraj je v Caracasu izgubil življenje 3-letni deček. Zadela ga je blodeča krogla v domačem stanovanju, kamor je priletela iz nekega kraja, kjer so bile hude demonstracije proti vrnitvi v Venezuelo bivšega predsednika Marcosa Pereza Jimeneza. g //////4 % //,//,SSS///S/SJ SOBOTA, 27. MAJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 1L15, 1415., 17.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo jih spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Pianist G. Devetak; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zbori; 20.00 Šport; 20.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.30 Violinist L. Sguben. KOPER 6 30, 7.00. 10.00, 12 00, 14.00, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Orkestri; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.30 »Fumora-ma»; 14.05 Jezikovni pogovori’ 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo T. Jones in New Trolls; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska igra; 10.05 Plošče; 10.35 Variete z G. Bra-mierijem; 11.50 Zbori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Alto gradi-mento*; 16.35 Spored s F Valeri; 18.50 Glasbena komedija; 20.20 Giordano: Andrea Chenier; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 100.00 Koncert za začej^k; 11.15 Stradivariev kvartet; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 17.15 Mozartova glasba; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 21.30 Koncert v Rimu. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Nielsenove simfonije; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; ITAL. TELEVIZIJA 10.50 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Italijanske kronike; 15.20 TV v šoli: tečaj angleščine; 16.00 Osnovna šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 Koncert orkestra RAI; 19.30 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Rischiatutto*; 22.15 Izbira za življenje; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 15.30 Kolesarska dirka po Italiji; 17.45 TV za otroke; Afriška televizija; 21.00 Dnevnik; 21.15 Oddaja o Češkoslovaški; 22.15 Detektivka: Arsen Lupin. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Pesmi Jugoslavije, Mladinski koncert L. Bem- 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna n m Medigra- 12.30 Včeranšjnji steina. stara umetnost; 17.35 Ju- 15.00 Prenos RL; 15.20 in današnji izvajalci; 13.30 Franc- goslovanska folklora; 18.05 Obzor- glasba; Oddaja progresivne glasbe; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Glasbena oddaja; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 2215 Plesna glasba. NACIONALNI program 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 20.00. 23.00 Poročila; 710 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Spored s P. Baudom; 12.30 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 17.10 Orkestri; 17.55 Koncert; 19.20 Sartre: Mrtvi brez groba; 21.30 Jazz: 2210 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10 30, 12 30, 13 30, 15.30, 17.30. 19.30, 22.30, kove komorne skladbe; 14.40 Puc- njk: «.20 Disneyev svet; 1915 cinijeva opera. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestorm RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Stravinski: Žar ptica: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.15 Zabavna glasba; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Z ansamblom F. Puharja; 18.15 Iz operetnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, o-trocil; 20.00 Mladinski radijski klub; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Humoristična oddaja; 19.45 Kratek Jugoslovanska televizija bo v ponedeljek, 29. maja ob 20. url oddajala posnetek dolinske Ma-jence. film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Zabavno - glasbena oddaja; 21.35 Na poti k zvezdam - barvna oddaja; 22.00 Tekmeca - serijski barvni film; 22.50 TV kažipot; 23.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Konec tedna v barvah; 20.15 Poročila; 20,30 TV film: «Besedo ima obramba*; 21.20 Ma li koncert. Pri izgredih so demonstranti popolnoma uničili kakih deset avtomobilov ,od katerih so trije policijski. Nadalje so oplenili razna skladišča in trgovine. Policija je streljala na množico ter uporabila sol-ziine bombe. Prav gotovo je bilo ranjenih kakih 30 ljudi. Med demonstranti je bil ubit tudi neki 12-letni deččk. Von Braun bo zapustil vesoljsko ustanovo NASA Jutri v S. Giovannlju al Natisone Svečanost v spomin 26 obešenih talcev Davi je v Caracasu vladalo pravcato obsedno stanje. Bilo je slišati strele iz pušk in brzostrelk, eksplozije solzilnih bomb, sem ter tja pa tudi kričanje in vpitje, ki je kazalo na napade policijskih enot na demonstrante. Vmes je posegla tudi nacionalna garda. Do neredov je prišlo, kot smo že omenili, zaradi vrnitve v Venezuelo bivšega diktatorja Jimeneza ki je vladal v Venezueli od leta 1953 do 1958. Tedaj je bil strmoglavljen z oblasti, katere se je polastil njegov naslednik Romu-lo Betancourt. Prav v teh dneh se je tudi Betancuort vrnil v Venezuelo, potem ko je živel v tujini celih osem let. NEW YORK, 26. - Ameriški znanstvenik nemškega porekla Wer-nher von Braun, ki je pripravil in razvil načrt za ameriške rakete, bo zapustil vesoljsko ustanovo NASA. Vest je sporočilo vodstvo ustanove v Washingtonu, ki je povedalo, da bo znanstvenik prevzel podpredsedstvo zasebne družbe »Fair child*, ki se tudi ukvarja z vesoljsko tehnologijo. Von Braun je «oče» vseh najpomembnejših ameriških raket od jupitra C, s katerim sp poslali v vesolje prvi umetni satelit do orjaškega satuma, ki ga uporabljajo za polete na Luno. Znanstvenik je v intervjuju s časnikarji izjavil, da zapušča državno vesoljsko ustanovo, ker bi rad razvil nekatere druge vesoljske programe. Za to delo je, po besedah znanstvenika, okolje v zasebni druž-bolj primemo. Von Braun je med drugo svetovno vojno vodil ekipo znanstvenikov, so izdelali letečo bombo V 2, predhodnico sodobnih raket. Ko, so Jutri 28. maja bodo na pobudo vsedržavnega združenja partizanov ANPI ter organizacije A PO in občinskih uprav v krajih San Gio-vanni al Natisone, Premariacco in Tavagnacco proslavili v San Gio-vanniju al Natisone spomin 26 partizanov «mladinske fronte*, ki so ; ih nacisti obesili v maju leta 1944 Mladeniče so odpeljali iz zaporov v Vidmu ter so jih 13 obesili Premariaccu, 13 pa v San Gio-vanniju samo zato, ker so nekaj dni prej partizani krvavo pobili naciste v Brdih. Akcijo sta izvedla bataljona Mazzini in Mameli. Srečanje med oblastmi in partizanskimi predstavništvi je določeno za 10.30 v San Giovanniju al Natisone na Trgu Zorutti, od koder bo sprevod odšel do župne cerkve, kjer bo spominska maša. Nato bo sprevod odšel do spomenika, ki je bil postavljen v čast padlih in kjer bodo predstavniki spregovorili občinstvu. Povratek obeh političnih leader-jev, ki sta si bila pred leti zelo sovražna, je povzročila silovite demonstracije. Neredi sc se začeli v Caracasu in v bližnji okolici, uprizorili pa so jih študentje. Ti in stari venezuelski revolucionarji niso namreč nikoli pozabili na krva-obračune predsednika Betan-cuorta z venezuelskimi partizani v letih 1958 do 1963. Politične razmere v tej deželi pa so precej zapletene, ker je predsednik Jimenez, katerega je odstavil, kot smo že dejali Betancuort, užival pri nekaterih svojih prebivalcih precejšnje simpatije. To je postalo očitno tudi včeraj, ko so v nekem predmestju Caracasa, kjer prebivajo v glavnem delavci, uprizorili manifestacije v prid nekdanjega predsednika. Prav v tem predmestju je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in policijo. Demonstranti so napadli in uničili številne trgovine in druge javne lokale, da bi tako proslavili vrnitev v domovino svojega poglavarja. Napadi demonstrantov so' bili tako silni, da se je morala policija umakniti v policijske postaje in vojašnice. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4) Izkoristite sleherno podporo, ki se vam nudi. Odlično napredovanje neke čustvene zadeve. BIK (od 21. 4. do 20.5.) Presenetite nasprotnike z nepričakovano potezo. Ne zapirajte oči pred nekim čustvenim polomom. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6) Izde lajte čimprej svoj daljnoročni načtr. Odličen uspeh v družbi, zahvaljujoč odkritosrčnemu nastopu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zmanjšale se bodo poslovne težkoče. Presenečenje s strani najmlajših. LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem delu se opirajte bolj na razum kot na občutek. Prijeten izlet v naravo z drago osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nadvse primeren dan za poslovne obiske. Uspelo vam bo. rešiti srečo v dru žini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Napetost poslevnega okolja vam ne bo v napoto. Utrdite družinsko razumevanje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ničesar ne podcenjujte v svojem delovnem načrtu. Prebili boste večer v veseli družbi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Potrebni ste trdnejše gmotne pomoči. Srečanje, ki se ga boste spominjali še dolgo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ogi bajte se brezplodnih diskusij. Dobro prisluhnite svojemu srcu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prehodne težkoče spričo nekega nesporazuma. Samo slabiči se dolgočasijo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlični poslovni stiki. Ne zanemarjajte svojih prijateljev, ker boste od njih še odvišni. izročil Američanom, ki so ga takoj odvedli v ZDA, kjer so mu poverili vodstvo ekipe, ki je zasnovala ameriški raketni in vesoljski načrt. Na skupščini OCDE nepremostljiva nasprotja PARIZ, 26. -• Predlog, da bi ustanovili delovno skupino za koordinacijo študij, ki zadevajo monetarna in gospodarska vprašanja, ;e naletel na skupščini OCDE (organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj) na dvojno nasprotovanje. Predlogu so se predvsem uprli najpomembnejši partnerji Z ruske čete približale Berlinu se znanstvenik s skupino kolegov DA, ki bi hoteli ustanoviti v okviru organizacije neko ustavno telo, ki bi jim omogočilo, da z monetarnimi ukrepi sabotirajo morebitne neugodne posledice trgovinskih pogajanj. Proti predlaganemu načrtu so nastopili tudi predstavniki manjših sil, predvsem pa Francozi. V poročilu se navaja med drugim, da je kritična konjunktura v evropskem gospodarstvu že mimo ter da je upati, da se bodo gospodarske dejavnosti v bližnji bodoč nosti precej razvile. Pomembna pa je ugotovitev, da strokovnjaki ne smatrajo napetosti v cenah za posledico konjunktumih motenj, tem- di nekaj eksplozij, ki so raz' avtobusno postajo v DeriTJ ^ veliko trgovino v središču fasta. Ta bomba je ubila en bo. 38 pa je bilo ranjenih-, Atentatorji so skrili razs avtomobil, katerega so r- ^. blizu polne trgovine. Tokrat .___iju u,,^; n i"'V dalei niso obvestili ljudi o^ ^ nosti, kot so delali v zau“J'vMf' s’h pripadniki katoliškega niškega gibanja. Pred to eksplozijo so n ,.se-posnali v zrak teniški klu ^ učilišča «Oueen’s Uroversi. • slopje je bdo zelo hudo D« no. vendar atentat ni terj veških žrtev. ,šk°< Razstava slovenske šolsk« knjige LJUBLJANA, 26. - V slov«”® šolskem muzeju v Ljubljani prli razstavo «Slovenska š°'sk.a js|iili ga ob 200-letnici uradnih tiskov*. clovcrif Razstavo je pripravil o: ^ob- šolski muzej, da opozori na .^ja; je, ko so prvi prireditelji ih raZvoj telji polagali temelje /a ic o že, narodne kulture. Razstava, .oVeir je v dvesto letih napravila ,0j ska šolska knjiga izreden -njih od prvih začetnic do ” ^ učbenikov. Kvaliteta šolski g^ je danes na sodobni višina P ^ci' mi, tisku, papirju in po 11 S to razstavo se pridrližuj® ef^u zej tudi letošnjemu medna ^ g, letu knjige. več da gre za strukturne težnje. Tudi dekleta Primort* H PORI ŠPORT ŠPORT V 2. ŽENSKI ODBOJKARSKI DIVIZIJI Ekipi Brega A in Bora končna zmagovalca? po sledeh bezbolistov d»- V okviru mladinskih iger n8' opravila svoj prvi ul-a ddP9 v sofbolu tudi ženska V 1. ID je sloga favorit v tekmi s Corridonijem V predzadnjem kolu odbojkarskega prvenstva 1. divizije za članice igra Sloga doma. V goste ji prihaja Coiridoni, ki sodi med slabše zastopnike v tej konkurenci. Odbojkarice Sloge so premagale Cor-ridoni tudi v prvem prvenstvenem nastopu in to v gosteh. Po vsej verjetnosti bodo slovenske igralke zapustile tudi to pot igrišče kot zmagovalke in to še posebej sedaj, ko igrajo ob koncu prvenstva mnogo bolje kot v uvodnih zavrtljajih. To so slogašice dokazale preteklo nedeljo v Čedadu proti vodeči Še-sterki ASFJR. Ko so srečanje zgubile, toda z enakovredno igro. Odbojkarice 2. divizije pa bodo danes in jutri odigrale poslovilno prvenstveno kolo. Prav gotovo niti zadnji nastopa ne bodo prinesli velikih presenečenj. V skupini A bo slej ko prej končni zmagovalec Breg A, v skupini B pa šesterka Bora. Tržačanke se bodo jutri spo prijele na stadionu «1. maj* s prvo ekipo Združenih šolskih športnih krožkov. Pred približno mesecem, ko je bilo na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva je imel Bor z jutrišnjimi nasprotnicami precejšnje težave. »Plave* so tedaj stopile na igrišče zelo okrnjene in zmagovalec je bil znan šele po petih setih. To dokazuje, da se znajo odbojkarice profesorja Devescovija dobro boriti. To pot pa ne bi smelo iti tako težko, čeprav bo manjkala Jevnikarjeva, ki mora po dobro uspeli operaciji še nekaj časa po čivatn. Tudi fantje Bora, ki igrajo prav tako v 2. diviziji bodo odigrali poslednjo letošnjo tekmo na stadio nu. Naloga slovenskih fantov pa bo gotovo nekoliko težka, saj se bodo spoprijeli z vodečo ekipo v tej skupini, z Are Lineo B. Borovci imajo z mestnim tekmecem odprt račun, ker jih je prvič premagal s 3:1. Premagati jutrišnjega tekmeca bo precej težko, toda s tem ni rečeno, da »plavi* ne gojijo nobenih upov, saj prav gotovo niso neutemeljeni. Naš drugi zastopnik, Sloga, pa bo sklenil letošnje prvenstvo v ponedeljek v tekmi z ekipo II Carso. Slogaši imajo s to ekipo za sedaj negativno bilanco. Proti njej so podlegli v prvi tekmi s čistim 3:0. G. F. NOGOMET MONCHEN, 26. - Zah. Nemčija je premagala Sovjetsko zvezo v mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju, s katerim so odprli novi olimpijski stadion v MUn-chnu z izidom 4:1. OBVESTILO ŠD Olimpija organizira ob priliki vinske razstave v Zgoniku, dne 2. junija t.l. turnir v briškoli. Vpisovanje v Društveni gostilni v Gabrovcu vsak dan od 19. do 21. ure. nes stop v soiooiu tuai p£ Primorca. Tudi to ekipo te pir sa pripravlja trener Far pp’° čer. Trenutno sestavlja sofbolsko ekipo naslednjih ^jc, igralk: Marina in Gabrijel«■ ^ Sonja Nordio, Elizabeta in (Ji/ ja Bercar, Danijela liana Coccolo, Loredana y g tel*9 Donatela Vremec in Mar13 Bembo. Sofbol je igra, ki j eze'° bezbolu, od katerega se ..»« i*1 le zaradi manjših mer C, se f. nekaterih rekvizitov. V Ita •Lžjirl‘ v zadnjih letih izredno Najboljše Slovenke v tein ^ sf (ki igrajo za Sogno Bab/' Kralj 111 stre Tretjak, Lavra KralJ la Raubar (državna reprez v dekleta nastopa ka!) . je * Favorit v današnji tekih1 veda Sogno Baby. Športna medicina v F-JK Pred dnevi je bil v budo deželnih odbornište* _ p0 Trstu f p *