£ ' H ' e * iaj . j h D vi -J / | vso misli v mrak so poto na nebu zvezde ni nobene; utrujeni in zbegani rešilne iščemo poti. Tolaži nas resnica svetat Boga imamo za očeta, ki varuje človeški rod in siplje večnih mu dobrot. Gospod ljubezni in pravice rešuje narode krivice, na bivališča vseh rodov razliva mir in blagoslov. Otroci tvoje smo družine, popotniki brez domovinej Bog, ki najboljši Oče si, vse naše upanje si Ti. Štev. 1», Leto II, 6® julija 194-7. r BL/|Vq IMELI OT/NViJ/jL BOM PODOBO MOJfijT SBC/|\ ( 10. obljuba Sica Jezusovega). ED BODO O ČASTIL Kdor ima Srce Jezusovo zares rad in ga hoče vneto častiti, tak ho hotel božje Srce tudi pred seboj vedno imeti, hi mu zadosti, da bi na božje Srce Jezusovo samo mislil, ga v cerkvi v tabernaklju obiskoval, hoče ga imeti vedno pred očmi. Tudi njegove telesne oči ga hočejo vedno gledati. To je všeč tudi Srcu Jezusovemu, Zato je obljubil, da bo tako ljubezen, ki ga hoče vedno pred seboj videti,, še prav po s poplačal,-. - d Podoba Srca Jezusove ga deli blagoslov že s svojo navzoeno sujo. Poglejmo v naše hiše, Po stenah je viselo polno podob. Poleg svetih podob sme imeli zlatiti podobe tistiii, ki so nam bili najdražjic Tam je visela podoba očetova, materina. Pa čeprav sta morda pred dolgimi leti zatisnila svoje drage oči za otroke še vedno žive. S otroke po hiši kot nekdaj. Otroku, ki ob Oči o c 3 ., so bile te zveste in odobe doli gledajo is& svoje je imel starše zares rad, je az hoče imeti vedno pred očmi, ta pogled čez vse drag, Te oči, saj se p»av v tem kaže njegova ljubezen, spoštovanje in povezanost z njimi„ Prav zato pa hoče tudi Srce Jezusovo imeti svojo podobo v naših hišah, Dobro namreč ve, da tam, kjer je Njegova podoba, Nanj mislijo, Ga ljubijo, spoštujejo in poslušajo. Koliko lahko pove en sam človekov pogled na podobo Srca Jezusovega na steni in obratno, blagoslov s svojimi opomini« koliko en sam pogled oči s podobe Srca u ezusovega na. steni v človeško srce, . . Srce Jezusovo je Iz domače hiše v doma 'ji je stara mati dala dajem za spremstvo na pot 0 odločati v važnih živijenskih vprašanjih, pa ne boš vedela; za naše hiše mesto je šla služit dekle. Ob odhodu od svojo sliko in rekla s ,f Svojo sliko ti Kadar boš v "nevarnosti, . ali se boš mora] kaj in kako bi, poglej na to mojo sliko, pa boš vedno pravo zadela. Dekletu je bila ta slika zares v rešitev v največjih ,živijenskih nevarnostih, Kddarkoli jo je^ vabil svet in ji je moč popuščala, jo je vedno znova podprl pogled z materin-s slike v sobici „ Ta pogled jo je prosil, svaril, bodril, svetoval ji, dajal moč, da se je vrnila k materi dobra, kot je^odšla* Vsaj tolikšno moč kot materina slika, ima podoba Srca Je= zusovega. Kadar si v nevarnosti, poglej na njo. G- imaš velike in važne zadeve pred seboj, se ozri vanjo, če te ob tla pritiska teža dneva, se k njej zateci® v hiši ni miru in medsebojne ljubezi in razumevanja,kaj ti bo govorila ta. slika? srca ponižen!’ 5 Mir čez vsej Po glad., s slike Srca Jezusovega n lTcit'; Odpu se od mene, ker sem krotak in iz hišo, Ce se mu ni ti greha Z dl 3.1 o zapustil pota in dobrotno sk _ te bo vabil greh ' več mogoče upirati. c aj, po z abljaj, pot rpi, pr enesi! bo zares, blagoslov za te in za celo Ge s tisočerimi miki, da boš mislil, da ti bo prebodeno Srce g f ur ' j o š,tmho= in o veličini ljubezni, ki jo boš z gr.,kem zavrgel in raz= te bodo' družinske skrbi in težave nagibale k temu, da bi božjih postav, boš spet v Srcu Jezusovem našel gorečo :b, ki ti bo dala vse ge, audi to, kar je za telesno življenje potrebno. Vera in zaupanje v Previdnost božjo bo tekla iz božjega v tvoje srce. Sveto spoštovanje pred to podobo bo 'napolnjevalo celo hišo in jo varovalo, če bodo to podobo častili« Štev* 1«, Leto II. - 3 - o. Julija 1947* Za naše hilse naj bo podoba Srca Jezusovega hišna, družinska dragocena dediščina. Dokler bo v časti, češčena in z ljubeznijo krašena, bo vedno v srečo in blagoslov. Če bo pa hiša' njo zanema= rila in zapustila, bo tudi njen'blagoslov šel od hiše. Toda ne le hiše, ampak tudi vasi in drugi kraji, kjer bo postavljena podoba Srca Jezusovega, boda deležni obilnega blagoslo= va in posebne pozornosti in skrbi Srca Jezusovega. Kjerkoli po naših domovih, mestih in vaseh, po poljih'in ,gozdovih, bo kraljevala ta slika v ljubezni, češčena in krašena, povsod tam bo prebivalo tudi božje Srce samo in v vsej obilnosti rosilo blagoslov in ljubezen na svoje posebne varovance, 12. OBLJUB, KI JIH JE DALO SRCE JEZUSOVO SVOJIM ČASTILCEM PO SV.MARJETI'ALAKOK. 1. Častilce svojega Srca bom tolažil v trpljenju. 2. Častilcem svojega Srca bom dajal vse milosti, ki so jim v njih stanu potrebne. . 3. pisalu, kjer bodo častili moje Srce, bom naklonil mir. 4* Častilcem svojega Srca^bom v življenju, zlasti pa še na .zadnjo uro, varno zatočišče. ' = 5* Častilcem svojega Srca : bora pri vsem-delu dajal bogat blagoslov. ^ Ot Grešniki, ki bodo častili moje Srce, bodo v njem našli neizčrpno morje usmiljenja. ^ ^ 71 Mlačneži, ki bodo moje Srce častili, bodo postali goreči; 8, Častilci mojega Srca,'ki se trudijo za lepo življenje, bodo v dobrem zelo hrtro napredovali. 9,i častilci‘mojega Srca, ki se trudijo za spreobračanje duš, bodo imeli posebno milost, da bodo mogli ganiti tudi najbolj zakrknjena srca. 10. Blagoslavljal bom vse kraje, kjer bodo imeli in častili podobo mojega Srca. . . ' 11. Tisti, ni bodo devet prvih petkov s sv. obhajilom zado- ščevali mojemu Srcu, nc bodo umrli brez zakramentov. 12. Imena tistih, ki bodo širili češeenje mojega Srca, bode zapisani v mojem Srcu'in jih iz njega ne bom nikoli izbrisal. ■ ■ V 9» stoletju sta živela. Tudi kos pomladne zgodovine, na-: šega naroda^in naše domovine je združen z njunim življenjem in delom. Kakšna je bila podoba 'tedanje Evrope, naše domovine in njen. okolice, kakšna je' tedaj’ bila podoba katoliške Cerkve? 'Državno-poli- tično sta tedaj obstojali predvsem dve središči, eno ha vzhodu, drugo na zap-adu, Prvo je bilo Carigrad - glavno mesto vzhodno-rimskega cesarstva, ki se je- v tisti dobi res moglo ponašati s svojo visoko kulturo pa tudi razkošnostjo, ne pa-več s svojo močjo. Na vzhodu mu je prodirajoči islam iztrgal deželo za deželo, na Balkanskem polotoku pa so ga novi slovanski narodi popolnoma potisnili na obrežje Egejske! ga morja,-, V tistem času je obsegalo samo še približno tisto ozemlje, ki ga imata današnja Grčija in Turčija. Drugi, novejši in-močnejši državno-po111ični činitelj tiste dobe je bilo frankovsko cesarstvo s središčem v Achenu, Obsegalo je ozemlje današnje Francije, Nemčije do reke Odre, Belgije, Nizozemske, severne Italije in Špani je do reke Ebro 0 Pa tudi slovenski, hrvatski, srbski, češki in moravski knezi so morali priznavati nadoblast fran&oskih cesarjev. Štev. 1., Loto II. 4 6. juli j £ 1947. . . V tej dobi je slovanski živelj segal na zahodu nekako do črte Laba Tagliamento. Slovensko ozemlje samo je imelo tedaj mnogo širši obseg kakor ga ima danes. Segalo je na severu in severovzho= du do Donave in na zahodu do Toblaoha na Tirolskem in Tagliamenta v Furlaniji. Madžari so tedaj še bivali v južni Rusiji. Delali so pa že od časa. do časa roparske pohode v Srednjo Evropo. V tedanji Madžarski južno in zahodno od Donave so tedaj še živeli Panonski Slovenci. Kakšna pa-je bila verska podoba tedanje Evrope? Med krščan= skimi narodi Evrope je tedaj še vladala cerkvena edinost. Vzhod se še ni odtrgal od Rima. Vendar so se prav. v tisti dobi začeli v Ca= rigradu kazati prav nevarni znaki, ki so napovedovali cerkveni raz= kol. Nr zahodu, zlasti v- Rimu, so z veliko skrbjo in pozornostjo opazovali, kaj se godi na vzhodu. To je bilo tudi sv, bratoma Cirilu in Metodu v veliko oviro pri njurmm misijonskem delu med Moravani in Slovenci, Popolnoma krščansko je bilo v tisti dobi ozemlje vzhodno¬ rimskega cesarstva, Italija, Pirenejski polotok, Francija, Anglija’ z Irsko, Belgija, Nizozemska in današnja zahodna, osrednja in južna Nemčija. Vse drugo je bilo tedaj; šo misijonsko ozemlje, Tudi slovensko ozemlje je bilo tedaj še misijonsko ozemlje. - Ko beremo poročila iz misijonskih dežel, se radi čudimo, da pokristjanjenje tako počasi napreduje. Toda Jezusova prilika o semenu, ki se vseje in je potem treba čokati, hoditi spat in vstajati, da končno žito gre v klasje in dozori, je že tudi takrat veljala. Sto let pred pri« hodom sv, Cirila in Metoda v misijone med Slovence in Moravane se je pri nas začelo načrtno misijonsko delo, pa je. oh njunem času bila naša domovina še vedno misijonsko ozemlje. Od kpd so prihajali misijonarji na to srednjeevropsko slo= vensko misijonsko polje? V ozemlje, ki je mejilo ne carigrajsko cesarstvo, med Bolgare in Srbe, so * prihajali misijonarji iz čari« grajskega ozemlja. Zato so tudi ti skupaj z vzhodno-rimskim ce = sarstvom zapadli razkolu. V vse ostalo srednjeevropsko misijonsko ozemlje so prihajali misijonarji iz zahoda, iz Nemčije, deloma pa tudi iz Italije. Tudi med Slovenci so mišijonaiili na severu nemški, na jugu pa italijanski duhovniki, . Iz sedanjih misijonskih dežel, Indije, Kitajske, Japonske, je^znano, da se zlasti vodilni krogi prizadevajo za razširjenje krščanstva v svoji domovini. To pa ne delajo samo. iz nadnaravnih, ampak tudi iz naravnih ozirov. Vidijo namreč, kako krščanski narodi pod vplivom dobrin, ki jih daje narodom samo krščanstvo, kulturno, gospodarsko in narodno-političuo napredujejo. Kdor hoče ob njih ob= stati, suoraj mora postati krščanski. Tako je bilo tudi tedaj. Na= rodi, ki so živeli med kristjani„kokor Huni in Obri, pa so krščan« stvo odklanjali, so izginili. Tudi slovanski knezi tiste dobe so vi= deli., da jih krščanski sosedje v toliko rečeh nadkriljujejo, da ne bodo mogli obstati, če ne bodo sami tudi postali krščanski. Zato so bili ravno knezi in poglavarji tisti,, ki so vabili v deželo krščan= ske misijonarje. . Tudi sv,Ciril in Metod sta prišla v moravske misijone na prošnjo Rastislava, moravskega kneza* Moravska je bila v tistih ča¬ sih še slovenskim deželam sosednja dežela* Takrat še ni bilo ne Av¬ strije, ne Madžarske. Dežela, v katero sta prišla ni bila poganske ampak misijonska, to je taka, v kateri je bil del prebivalstva že krščanski. Pred njima so tudi delovali že mnogi misijonarji is Nemčije in Italije. Toda sv,brata sta imela pred vsemi temi to ve¬ liko prednost, da. sta izvrstno znala slovenski jezik in ljudem lahko pisala bogoslužne knjige v njihovem jeziku. Bila sta pač doma v grškem Solunu s slovansko okolico, -kjer je imel vsakdo že v otroških letih možnost naučiti se obeh jezikov, grškega in slovenskega. Po Štev, l.,Leto II, 5 6. julija 1947, se je zgodilo tolikokrat razumel in prav sodilo To drugi strani pa jima je bilo v veliko težavo ravno to, da sta bila doma iz vzhodnih dežel, ko so prav v tistih časih začele odpovedo= vati pokorščino rimskemu papežu. To in zraven še njuna slovanska usmerjenost jima je nakopalo mnogo nerazumevanj, sumničenj in naspro¬ tovanj od strani nemških cerkvenih krogov, ki so smatrali ta ozemlja za svoje vplivnostno območje. Toda ~ kar prej in pozneje - edino papež ju je prav je pokazal tudi s tem, da je sv»Metoda 1.869» postavil za nadškofa v Sirmiju - Sremski Mitroviči. Njegova nadškofija je obsegala ozem= Ije sedanje Ilrvatske med Savo in Dravo in Panonsko ravnino zahodno od Donave, kjer so tedaj živeli Panonski Slovenci. S tem je postal sv.Metod nadpastir tudi enega dela Slovencev. Ostali Slovenci se= verno od Drave so spadali že od 1, 811. pod s alj, c burske ga nadškofa, južno od Drave pa pod oglejskega patrij arha. Ce bi človeške stra= s ti, ki se tudi v ,.v e t o tako rade vmešajo, te važne cerkvene ustanove ne uničila, bi'sremska metropolija poste la lahko most med krščanskim vzhodom in zahodom in bi slika sv.Cerkve v tem delu Ev = rope zgledala precej drugače kakor je danes. Iste človeške strasti, ki so sv, bratoma še v življenju delale toliko težav, tudi po njuni smrti niso mirovale, Njuni učenci so bili pregnani iz vseh tistih dežel, ki so bile pod fran= kovskim in y tem pod nemškim vplivom. Bogoslužje po rimskem obredu v slovenskeia jeziku pa se je ohranilo po nekaterih krajih bivše Kranjske do današnjega dne. Pa, kar je še važnejše, sv.vera, ki- sta jo oznanjala našim prednikom, se jo ohranila do danes, In s to sv, vero, ..so/med našim narodom ohranile tudi vse tiste, dobrine,ki jih krščanstvo, povsod nosi s seboj. Tako je bilo do danes. Zdaj pa je. tudi nad sv.vero, ki sta jo pred. 1200 leti oznanjala Moravanom in Slovencem prišla resna nevarnost. Ali se bo ohranila? Ali pa bo naša zemlja postala morda spet misijonska dežela kakor je bila še pred 1200 leti? Da bi se . to ne zgodilo! Da bi to preganjanje* ne pomenilo uničenjampak samo^preiskušnjp, ki naj te narode znova zbudi k živemu krščanstvu, kakršno jejcilo tedaj za časa delovanja sv.bratov, ko je po naših deželah začela cveteti krščanska pomlad! 'To naj zdaj pri Bogu iz= prosita sv.brata Ciril in Metod, ki sto. vse da bi te nam najljubše de žene pridobila za za božje kraljestvo na zemlji, / svoje moči žrtvovala, krščanstvo in s tem Srce odprto nam žari ki s sulico je prebodeno, z ljube zni o gnj em o ž arj eno, nad njim se sveti križ Blesti, Človeške nehvaležnosti ga. krona trnjeva ovija, brezbožna zloba, hudobija Gospodovo Srce boli. Ljubezen tvojega Srca, Gospod, $0 nas je neizmerna zato gore naj srca verna le zate, Bo šenih svetal Za vse žalitve naših dni darujemo ti v zadoščenje molitev, delo in trpljenje, Gospod, usmili se nas ti J Že sama'beseda "pobožnost” v veliko ljudeh ^zbudi nekaj nevšeenega, odbijajočega« Zlasti v. moških je takoj občutek, da je to nekaj nemoškega, neresnega, ženskega« Vse to se more zbuditi le v mislih človeka, ki se ne zaveda, kaj pravzaprav beseda pobožnost pomeni« l'o ne pomeni cel dan sklenjenih rok, £a postrani glave in kvišku zročih, ii zaprtih sanjavih oči - to se ni pobožnost.Po= božnost je pravi odnos človeka do Boga, ki naj bi bil podoben od= nosu dobrega otroka do dobrega očeta in matere ali če hočete bolj moško in resno povedano, pravi odnos resnega, zrelega, dobrega sina do dobrega, resnega, na vse strani poštenega in pravičnega očeta« Pravega, dobrega odnosa zrelega, možatega sina, do resnega, dobrega očeta gotovo ne bo imel nihče za nekaj sanjavega, ženskega, ne = resnega, ampak za edino pravo obnašanje § če bi bilo drugače, bi ne bilo prav. V čem naj obstoji ta odnos, V pravem spoštovanju« Oče mi je dal življenje, mi poskrbel vse potrebno za telesno rast, za izo= brazbo, za vzgojo in dobro mi je poskrbel. Oče je do vseh ljudi pravičen, dober, resen in možat - vsi ga spoštujejo - jaz kot otrok ga moram še bolj« V pravi pokorščini. - Njegov otrok - sin ali hči ostanem dokler bom živ. Dokler sem v njegovi oskrbi, ga moram poslušati in ubogati, ker' je vse, kar reče ,v moje dobro« V pravi ljubezni. Notranja vez je med nama. Vez krvi, vez skrbi, in dela zame, vez posebne nagnjenosti* To ima v sebi beseda "pobožnost", nič drugega - in t če hočemo biti odkriti, to je zares nekaj globokega, resnega, moškega in kdor tega nima, tak ne more reči o sebi, da je cel ~ pravi mož« V tem je tudi bistvo pobožnosti do Srca Jezusovega, Zato je tudi ta pobožnost za vsakega pravega, resnega' moža, resna moška zadeva. Pravi mož mora bita .resen, velikodušen, mora znati ceniti usluge in dobrote, mora biti v prijateljstvu zvest, ne vetrnjak. ^ Zato je prav pobožnost do Srca Jezusovega zares neka posebno moška pobožnost. Kaj častimo pri tej pobožnosti? Pravo telesno Srce Jezuso= vo.Vendar čaščenje velja celi osebi Jezusovi. Zato molimo v lita« nijahj Srce Jezusovo z besedo božjo v osebi zedinjeno, Ker je Jezu¬ sova človeška narava 'združena z božjo naravo druge božje osebe, zato so vredne Njegove roke, da jih častimo, - Kolikokrat jih je dvigal, da je z njimi blagoslavljal in ozdravljal, dokler jih•niso z žeblji prebodli in-pribili na križa Vredne so češčenja Njegove noge. Koliko pota so naredile, ko so iskale izgubljenih ovc, dokler se niso umi¬ rile pribite na kiiž« Njegova ust e. so pomirila in potolažila toliko zbeganih in nesrečnih src5 še prod. smrtjo prosijo svojim morilcem odpuščanja. Njegova sveta glava je mislila samo na srečo ljudi, dokler ni s trnjem okronana in okrvavljena na križu omahnila v smrt« Prav tako je vredno Njegovo Srce, da ga Častimo, saj srce pooseblja vse to, kar so delale roke, noge, oči in usta, sploh celo telo. Srce * pooseblja vso dobroto, usmiljenje in ljubezen Jezusove človeške na= rave, ki je bila združena z božjo osebo Sina božjega. Je rečem? Srce Jezusovo me ljubi, je isto, kakor bi rekel* Jezus me ljubi« Srce je sedež ljubezni in dobrote. Velika in neizpodbitna resnica pa je, da nas to srce preko vseh možnih meja zares ljubi , 'Nič težkega ni imeti dobro in usmiljeno srce do ljudi, ki dobroto, ljubezen in usmiljenje hvaležno sprejemajo, ki ljubezen zvesto z ljubeznijo in hvaležnostjo vračajo« Nedopovedljivo težko pa je imeti tako dobro srce, če je dobrota, usmiljenje, žrtev in Štev; 1., Loto II* - 7 6 . julij a 19 47. ljubezen že- vnaprej odbita, zavržena in poteptana, če žanje samo nehvaležnost, zasmeh ali celo sovraštvo* vse to je izkusilo predo= bro Srce Jezusovo, pa jo kljub vsemu temu dalo take dokaze neiz« črpne ljubezni in dobrote, preko katerih nihče ne m.ore iti* Pokličimo si v spomin samo par takih dokazov. Ljubezen do ubogih ljudi, ki si niso mogli prav nič pomagati in bi morali biti vsi brez izjeme po gubi j eni, g n je nagnila, da je postal človek, da je na svojo božjo naravo privzel "podobo hlapca**. Ko je Jezusovo Srce utripalo še v deviškem telesu Matere Božje, je že bilo prezirano* Spomnimo se le Marijine poti po Betlehemu pri iskanju prenočišča. Rojeno je bilo to Srce božje v mrzlem hlevu, preganjano in izgna= no v tujino kmalu po rojstvu. In ko je z vso razsipnostjo delilo dobroto, je -bilo zavrženo, obsojeno ■ in na križu prebodeno. Pa se vendar kljub temu ni obrnilo proč od nehva= ležniii ljudi, ampak je zanje še naprej utripalo. Ko je vedelo, da bo umorjeno od nehvaležnih ljudi, za katere je ži= velo, je hotela ljubezen Srca božjega prekositi strašno zlobo ljudi. Hotelo je še naprej ostati Led ljudmi, zato je izumilo nov čudež ljubezni, ostalo je v svetu pod podobo kruha, ds jih še naprej prepričuje o ljubezni in jih končno ukloni, Kaj je bilo predmet ljubezni Srca 'Jezusovega? človekova dušna in telesna revščina in beda. Par bežnih pogledov skozi evangelij naj nam to pokaže, Ohromeli bolnik čaka ob ko¬ pališču Siloi* Kadar vzvalovi voda, ozdravi bolnik, ki prvi vstopi vanjo, .pa naj bo bolezen kakršnakoli. Kako bo hromi revež ob takem navalu kdaj prvi? Kako strašno zapuščenega in žalostnega se mora počutiti. Nobeno ’ srce ne bije zanj, nikogar ni, ki bi se mu smilil,^pač eno Srce bije tudi zanj. Srce Božjega Sina, ki misli na največje trpine najbolj. Hromi bolnik je ozdravel po dobroti božjega Srca, Mati mrtvega mladeniča iz Sidrna se mu je v Srce zasmilila, peavi s v. Pismo, Mrtvega sina ji je obudil in ga ji dal nazaj. Ob grobu Lazarjevem se je zjokal naa žalostjo Marijo in Marte in jima vrnil brata. Takih dokazov dobrote in usmiljenja in ljubezni Srca Jezusovega do človeških telesnih , zemeljskih bolečin bi našteli stotine. Saj pravi sv, Janez, da bi cel svet ne obsegel knjige, če bi hotel popisati vsa znamenja, ki jih je storil u ezus. Ženo, v .ki so jo zasačili • v grehu pripeljejo predenj. Vpije ¬ jo, tožijo, hočejo, da jo obsodi. Pa je obsodil le njih neusmilje« nost."Tisti, ki je sam brez groba, naj prvi vrže kamen vanjo." Končno prav iz globine dobrega božjega Srca pridejo besule{"Žena, tudi jaz te ne bom obsodil 5 pojdi .in ne groši več !" Tudi teh doka= zov Njegove neizčrpne ljubezni do grešnikov je nešteto. Take dokaze neskončne, do konca požrtvovalne ljubezni do človeške bede je da; ilo in jih > o e Jezusovo Srce. Za plačilo je bilo prebodeno s sulico pred 1900 leti. Za plačilo ga prebada sov= raštvo in ga gr obada j o grehi še danes* Ta stvar predobro Srce Jezusovo boli. .To bolečino more ublažiti le podvojena -ljubezen in zvestoba tistih, ki hočejo biti zares značajni možje, ki znajo ljubezen in dobroto ceniti in jo zvesto vračati, Podlo in nemožato?vracati za ljubezen nehvaležnosti in žalitve, ali tudi že samo mrzlo hladnost. - 8 - Štev, 1., Leto II« 6, julija 194-7* Iskren, značajen človek bo hvaležen, bo zvest, bo vračal ljubezen za ljubezen, in skušal popraviti in nadomestiti še tisto, kar opuste in zagreše drugi, To je smisel in pomen zadoščevanja presvetemu Srcu Jezuso¬ vemu,Vrhunec vse pobožnosti do Srca Jezusovega je to. Kako lepa, visoka in plemenitega in značajnega človeka vredna je ta pobožnost, Jezus to sam tudi želi,'Sv, v Marjeti Alakok je povedal, kako ljubo in drago mu je, če mu zadoščujejo Njegovi prijatelji za žalitve in kako kraljevsko bo tako ljubezen poplačal« Isto je naro= čala tudi Mati božja v Fatimi« Zato se znova zavzemimo z vso resnostjo za poživitev češče= nja in zadoščevanja Srcu Jezusovemu. Posvetimo se temu Srcu popolno= ma, da preuredimo svoje življenje po Njegovem svetlem zgledu« Si= rimo Njegovo češčenje z besedo in zgledom. Saj ljubezen Srca Jezuso= vega tudi pri plačilu za ta naš trud ne bo poznala meja. Za vsako dejanje ljubezni ali zadoščevanja bo poplačala Njegova ljubezen stotero. TT 'jj Jiii r Jezus_v bližnje m p Kakor poroča Ter tuli jan, so po= gani občudovali edinost kristjanov prvih .stoletij: "Glejte, kako se ljubijo med seboj f Ali to občudovanje presinja da= našnje pogane in brezbožnike, ko nas o= -pazujejo? Prav gotovo Kristusov nauk o ljubezni najde tudi danes v dušah, mnogih kristjanov globok odmev, Zemlja je pokrita z bedo in trpljenjem, z begunstvom in brezdomstvom, s krvjo in solzami. In človek, ki nosi Kristusa v sebi, se sklanja nad to bedo, briše solze, tolaži, pomaga, _Še_ni umrla..sebičnos t. Vendar je po 20 stoletjih krščanstva ostalo na svetu še veliko sebičnosti. Pohlep po dobičku, zavist, sovraštvo med narodi, med brati, da celo med člani ene družine« Še daleč smo od ideala prave krščanske ljubezni, ki jo dobri Učenik pričakuje od svojih .učencev, _Pavel spozna -Kr istusa, ki_živi_ __ v . kr i s t jan ih 3 _ v Bilo.je prvem stoletju krščanstva« Slavni Izraelec Sa^el je potoval v Damask. Zvedel je, da so Judje zapustili v«n svojih oče= Štev o i., Leto II* 6« julija 194-7. tov in so postali kristjani. Zato gre do njih, Ali jih bo spreobrnil nazaj v vero očetov ali pa bo zvezane pripeljal v Jeruzalem* Od velikega duhovnika si je izprosil pisem do shodnic v Damasku, da bi lahko to storil, "Ko je bil na potu in se bližal Damasku, ga je ne = nadoma obsijala svetloba z neba? padel je na tla in zaslišal se je glas, ki mu je rekel 1 "Savel, Savel, kaj me preganjaš? Jaz-sem Je¬ zus, ki ga ti preganjaš, "(Ad 9 ,>- 5 ) Jezus? Sej bo že pet ali šest let, kar je umrl, kakor pripovedujejo njegovi učenci? pravijo celo, da je vstal od mrtvih in šel v nebesa, Sevol v to ni veroval. Sanj je bilo to prazno govorjenje, Kristus je bil mrtev,, nobenega namena ni imel, da bi preganjal mrliča* In’vendar mu je Kristus čisto jasno povedal* "Mene preganjaš." Ker je preganjal kristjane, mu je Eri= stus povedal* " M ene preganjaš v mojih kristjanih," Savel postane Pavel, izvoljena posoda .Gospodova, goreč apostol, največji misijonar, neutrudljiv delavec v vinogradu Gospo= dovem. Prvo čudežno srečanje z Gospodom se mu je globoko vtisnilo v spomin in srce, Kolikokrat je ra svojih misijonskih potovanjih, v nevarnostih in težavah, v preganjanju mislil na ta dogodek. Ni čudno da nam v svojih apostolskih pismih tako lepo piše o skrivnostnem - telesu Kristusovem, o tej tolažljivi resnici, Kristus živi v nas,v naših bratih in sestrah, Z njim tvorimo eno telo, katerega glava je Kristus. / Ta resnica je močne prevzela Pavla, Med Lristusom in verni« ki je tako globoka vez, da je Savel preganjal Kristusa, ko je pre= ganj al •' krist j ane , (Nadaljevanje,) "Zločinec" Krištof je potrpežljivo čakal, kdaj bo kaka neumna ribica prijela za trnek, - Nenadoma se ves strese. Njegovo oko je šlo preko travnika in ugledalo Lavretko* "Moj Bog.., sem grej" Jadrno skoči pokoneu in teče v svojo kočico.Skozi špranje pri okenskem okviru opazuje kam bo v šla, "Ali bo prišla sem?" Srca mu bije, da bi ga kmalu razgnalo, čim bliže prihaja Lavretka, tem počasnejši je njen korak,Nazaduje neodločno obstane, gleda okrog sebe in ne ve kaj bi, "Kaj pa , če je le zločinec?" Krištof 'je zadaj za oknom dobro čutil, kaj so godi v Lav» retkinem srcu,«* Nič več se ni mogel zdržati* Hitro odpre okno in zakliče na travnik* "Le bliže pridite, gospodična 1" Lavre tka se je spet opogumila* Počasi je v šla bliže''in motrila z rdečo brado porasli obraz "zločincev”, Že stoji pri oknu in pogleda s cvetočim- plavim očescem Krištofa* "Tole vzemite", reče in dvigne roko s košarico proti oknu. "Saj me poznate - grajska sem' Štev. 1., Leto ±1. m* 10 *""• 6. julija 1947. in rada bi vas nekaj vprašala!" Polna pričakovanja gloda na naj=_ večjega prijatelja iz svojih otroških let, kot bi ga s temi tihi** mi pogledi hotela vprašati} Ali ti lahko zaupam? "Brr - kakšno odurno brazgotino ima na čelu' je groza ki jih je in bere: pretresla občutljivo dekličino dušo, ko jo je Krištof povabil,naj pride notri, glas se mu je pri tem nalahno tresel, - "In tamle prav zares visi rnec., "Zelo ubožno stanovanje imate tu" je pomilovaje rekla, ko se je v sedla na pleten stolček. Krištofova lica ga so od rado** sti pordečela. Zdaj je vendar njegova digga dušica čisto blizu njega!"Moj Bog, kako dolgo že ni bilo tako! - Tisti pa, ki so ji dali ime”Marjetica" imajo pa, pri moji veri, čisto prav J Zanima me le, kako globoko se je vanjo že vrasla ta lutzska vera!” Misli mu hite skozi glavo kot naj urnejše lastovke, 'Njegova Lavretka pa kar naprej Lirami ja* "Pa mahu ste 'natlačili med brunaj zato, da veter ne vleče skozi, ali ne?" t Zato, gospodična, zato!" odgovarja A rištof, na tihem pa¬ se sprašuje, Če je ze to tista ura, ko naj jo spomni na jabolčno cvetje? "Zakaj pa nič ne delate, puščavnik", 'ga Lavretka skrbeče sprašuje dalje nekaj denarja bi si lahko zaslužili, da bi imeli malo boljše stanovanje?" "Saj delam, gospodična!" "Kje pa?" " Tukaj le 1 11 Krištof pokaže svoji obiskovalki velike pol že dosedaj popisal. Lavretka se urno nagne nad prvo polo "Meč naše ljube Gospe" J "Čujte, puščavnik", se nenadoma domisli Lavretka, "dajte , zaupajte'mi čisto odkrito... Poglejte, ljudje pravijo, da ste zlo¬ činec. .. veste, zaradi tistega meča tamle.,, Povejte mi no, ali je to res? Mirko pravi, da niste, ker 'ste mu naročili, da mora za me moliti,,, Zakaj ste mu to naročili? Kaj vam. je do mene?" . Krištof ne najde nobene besede. Samo oči na široko odpre, kot b.i hotel reči svoji deklici: Kar tule ven preberi iz mojih oči, če bi rada vede.la. - Nobena beseda ne more povedati, koliko je meni ■ do tebe i - "Gospodična"» spravi potem Krištof počasi iz sebe "zločinec nisem. Vojak sem bil!" V "Vojak?" veselo vzklikne. —'Pa o tem zadosti! Najprej mi povejte, kaj tu pišete ? Meč naše ljube Gospe? ‘ Ali ima mar Marija meč, da bo nas evangeličane posekala, ker je ne molimo?" "Toda, gospodična", oporeka resnobno Marijin vitez'"kdo pa vendar- moli Morijo?" "Mirko, ki gosi pase jima v skali, kjer pase podobo,,, veste tako Marijino podobo.,, pa kleči pred njo, sama sem že to vi= delal"- • "Pa vam- je tudi rekel, da sveto Devico moli?" "hekel? - No rekel mi toga ni, pa-gotovo to dela, če tam kleči,,.,," "Gotovo ne, gospodična! - Mirko to dobro ve. Samo Boga ffiQ= limo, Vendar pa prosimo, tudi Marijo, eo hočemo prejeti kako dobroto - ker je Mati Božja in ima pri Bogu veliko mo-č, Zato Jo častimo in prosimo," * "Em. - dr.Luter je pa zapisal, da so v nebesih vsi enaki -— ker so zaslug našega ljubega Gospoda Jezusa Kristusa deležni vsi v enako meri e - * Zato je odpravil vse svetnike in relikvije J" D al j e prihodnjič. + + -f+ = = = = = = = : = = = = = = -i=> = -= = : = : - = = : = ia - + + + + Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Trlestnchu pri Lienzu.