114
Naši dopisi.
Z Dunaja 4. aprila. — Levičarjem greben raste, zato so se koj drugi da a po sklenjenem zborovanji zbrali v gostilni ;,Grrand Hotel" , kjer so si privoščili dobro kosilce, potem so pa dajali za-nj, pa še za en polič, tako. da so se navzeli preroškega duha. Tako navdušeni napivali so si drug drugemu, Herbst, Tomaščuk, Plener in vsi drugi „bogovi" in „polbogovi". — Pa kje so razun iz kozarcev zajemali še svojo navdušenost? — Iz vedenja onih, recimo z najrahlejšim izrazom — slepcev, kateri so jim prišli na pomoč pri razpravi severne železnice, to soLienbacher, Zallinger, Alojzij Lichtenstein in dalja vrsta druzih, ki so ali z le* vico glasovali ali pa se umaknili glasovanju.
In kaj so najbolj naglašali levičarjizbrani pri kozarcu vina? — Slogo, pa slogo in zopet slogo! — Jeli so pa ta klic čuli tudi zgoraj imenovani Lienba-cher, Zallinger in Lichtenstein? Menda ne, vsaj dva teh ne. Lienbacher je zelo dozorjen za levičarje, samo da mu še malo pot proti levici ogladijo, pa ga bodo imeli vsega in svet bo imel priliko občudovati nov izgled nemške značajnosti, priliko bo imel opazovati, kako se najbolj črn, recimo „kleriKalec" preobrne v svitlega liberalca. — Pri Zallingerju trdijo tovariši njegovi iz Tirolskega, da ga konservativni volilni okraj ne bo več volil v državni zbor, zato se misli, da z levice tje na levico glasovati ne bo imel več prilike, ako ga pa marajo prevzeti levičarji, naj ga imajo ; z drugimi konservativnimi poslanci iz Tirolskega uže zdavnej ni imel nikakoršne dotike, posebno ne več od onega časa, ko je v tirolski deželni zbor prav silovito stiskal nekega svojega pristaša, pa mu je pri potrjevanji volitev vrata pokazal ves deželni zbor tirolski soglasno. — Dobro so ga značili nekateri tovariši s tem, da so rekli, Z. ima glavo na kveder.
Edini knez Lichtenstein zapomnil si bo morebiti ta svoj govor in svoje glasovanje za vse svoje žive dni. — Eno pa je tudi on zapečatil s svojim govorom ii glasovanjem, in to je po vsem, kar se je uže prej godilo, skoraj gotovo, sedaj pa — zapečateno: to namreč, da je klub Lichtensteinov za prihodnje postal po vsem nemogoč, in upamo, da bo to desnici na korist. —¦ Omeniti bi imel še par takih gospodov, ki imajo pri vsaki priliki lepo navado, v središči agitirati za levico in jo potem junaško popihati, pa naj bo za danes. — Vedenje barona Schwegelna bilo je pri tej priliki
115
11
nenavadno pomenljivo. Strokovnjak, v marsikaterih gospodarskih vprašanjih hodil je tudi pri tem strogo gospodarskem vprašanji s klubom Coroninijevem po vsem svojo stvarno pot. — Ne od desnice , ne od levice v zbornici ni mu nihče očital v tej zadevi. Pa ker sta s tovarišem Tauffererjem hodila vsak svojo pot, oglasili so se z Ljubljane v grašid „Tagespoštiu takoj oni gospodje , kateri so v prejšujih časih svojo politično modrost v najem dajali Kranjskim velikim posestnikom: gospodje Schrev, Schaffer, Deschmann, morebiti tudi učenjak Linhard, in kaj so povedali ti gospodje baronu Schwegelnu? Rekli so mu, da tega ne bodo več trpeli, da bi on še dalje kranjske velike posestnike tako zastopal v državnem zboru, da bi ne bil zmiraj v naj-ojstrejšem nasprotji zoper sedanjo vlado, na kratko, veliki posestniki Schrey, Deschmann, Schaffer odpovedali so Schvvegelnu svoje zaupanje. — Meni je to prav razumljivo, ker vsi ti gospodje, pa še nekateri drugi taki dali bi se pregovoriti, da sami prevzamejo poslanstvo velikega posestva, ker imajo ravno čas, samo v hranilnici imajo vsako leto eno sejo, pa v konstituci-jonalnemu društvu eno, ostalih 363 dni v letu so pa že prosti, in čeravno grajščin sami nimajo, pa vladi nagajati vse eno dobro znajo, s Plenerjem in Weitlofom so tudi dobro znani, in tako ni dvomiti, da bi se eden ali dva izmed teh gospodov udala, spodriniti barona Schvvegelna, ako se jih prav lepo prosi.
Zdi se mi, da bo narodni stranki prav vse eno, kako se njeni nasprotniki trgajo za mandate, in katerega si izbero za svojega kandidata, nam je nasprotnik — nasprotnik , naj mu bo ime Adolf ali Robert ali pa Josef, — eno nado pa brez skrbi izrečemo: ako bo narodna stranka previdno postopala, se nemškutarjem prav prav kmalu ne bo treba več ravsati za mandate velikega posestva, ker ljubezen do naše domovine in do našega naroda mora prešiniti in bo prešinila tudi še ostale naše grajščake in tedaj se ne bodo samo udali našim načelom, temveč pripadlo jim bo vodstvo v brambi narodnih naših svetinj.
Zdaj pa hitro nazaj na Dunaj! Bismarkovo mali-kovauje vršilo se je tedaj tudi tukaj v Sofijni dvorani, prvi reditelj Bismarkovega večera bil je „priznani vodja nemške stranke", kakor se skromno sam imenuje, Scho-nerer in seboj je imel svojega pristaša Fiirenkranza, kot gosta pa sta prišla glasoviti Knotz in Bareuter. Ker veselica ni bila javna, se policija ni nič vmes utikala. Schonerer je imel svoje veselje — Knotz pa tudi; drugim levičarjem pa pravijo, da to ni bilo po volji.
Dunajski mestai odbor zgubil je sedaj svojo pravdo zarad motenja posesti vsled zgradbe konjskih železnic tudi pri najviši sodniji, — potepeni bodo gledali en čas znani pravdarji mestnega odbora, potem se pa otresejo in boj zoper vlado prične se iz novega.
Zopet veliki teden zaprl je en bankir svojo proda-jalnico na trgu „Hof", prej se je skušal sam umoriti pa ko mu je spodletelo, napovedal je konkurs.
iz Ljubljane. (Velikonočne praznike) letošnje kazilo nam je vreme. Po lepem vremenu velikega tedna začela je zadnje dni pred prazniki hudo pihati burja; veliko soboto večer polegla se je sapa nekoliko, in nebo se je pooblačilo, vender pa so se procesije vstajenja vršile še pri lepem vremenu. Na veliko nedeljo mršil je dež bolj ali menj, veliki pondeljek je pa hodil neprenehoma, v torek pa celo lil. — Travnikom se sicer dež dobro prilega, toda po drugi strani zadržuje druge spomladanska poljska dela.
— (-}* Polhovograški župnik g. Jakob Fada), izdihnil je veliki petek zvečer svojo bla^o dušo. Pokojni dosegel je visoko starost 77 let, in bil je še do zadnjega leta svoje starosti razun sila oslabljenih oči do-
brega zdravja.  Zelo goreč duhoven bil je zelo   pobožnega  duha,  vendar  pa v   družbi   prijeten   tovariš  in dobrovoljen.  Bil je p rvsod časten in spoštovan in duhovščina njegove bližine imenovala ga je po smrti častitljivega starčeka  horjulskega g. Aleša,  na kratko „gospoda očeta". Zadnje mesece množile so se pokojnemu vse nadležnosti visoke  starosti   bolj   in   bolj in tako je po dolgem trpljenji — veliki petek zvečer — ves udan v voljo  božjo — sklenil svoje Bogu posvečeno življenje. —^ Slovesen pogreb bil je včeraj dopo-ludne. — Naj v miru počiva!
—  (Dr. Emil vitez Stockel), c. kr. deželne vlade svetovalec in zdravstveni poročevalec. umrl je dne 3. t. m. ob 11. uri zvečer po daljšem bolehanji v 61. letu svojega življenja. — Rajnki rojen je bil v Celovcu, prišel je v Ljubljano kot asistent na ljubljanski med. kir. zavod, postal je potem mestni lizik in zdravnik za uboge. Kot zdravnik čislan in za čas vojska pripravljen pomagati ranjencem, dospel je leta 1873. na svoje zadnje mesto pri deželni vladi. — Kot Nemec bil je zmiraj pristaš, deloma celo vodja nemške stranke v Ljubljani. Sicer pa je bil ljudoljuben. dobrotljiv. in odkar so se razmere presukale, tudi Slovencem ugodnejše, se ni več brigal za politiko. — Slepo zaupanje v bivšega vodjo kranjske eskomptne banie spravilo ga je v znatno denarno zgubo in mu je zelo grenilo zadnje mesece njegovega življenja.
—  (Pastirski list ljubljanskega knezoškofa Jakoba),
kateri obširno razpravlja iOOOletnico sv. Cirila in Metoda, bral se je po vsi škofiji na velikonočni ponedeljek.
—  (Pokojni g. Potočin) z Zidanega mosta volil je, kakor čujemo, „Matici slovenski" svoto 500 gld. Rajnki postavil si je s tem volilom pri svojem narodu najlepši spominek.   Slava mu!
—  (Cesarice Elizabete otroške bolnišnice udje) stoječe pod pokroviteljstvom cesarice same imeli so svoj občni zbor dne 17. marca t. 1. v ljubljanski mestni dvorani. Zborovanja vdeležila se je tudi gospa barouovka Winkler j e va, kot namestnica presvitle cesarice. — Zborovanju predsedoval je društveni načelnik gospod vitez Lase han.
Društveni stroški preteklega leta znašali so 3453 gold. 51 kr., dohodki pa 3554 gold. 25 kr. Leta 1884. sprejetih je bilo v bolnico 115 otrok, da je pa društvo moglo tolikemu številu otrok pomagati in tolike stroške pokrivati, zato gre zahvala društvenim dobrotnikom, katerim je predsednik tudi pri občnem zb >ru izrekel gorko zahvalo, med druzimi omeajaje tudi lekarnarja Jul. pl. Trnkoczy-a, kateri je društvu v minulem letu podaril zdravil v vrednosti 438 gold. 89 kr., blagodušno pa tudi obljubil, za tekoče leto društva vsa zdravila dajati brezplačno, naglašaje pa, da gi v to ne veže nikakoršna dolžnost, kakor se je bilo eakrat govorilo, temveč da je to po vsem prostovoljni dar dobremu namenu. Društveni predse Ink zahvalil se mu je tudi za to novo velikodušno obljubo. Pri volitvah, katere so se koaečno vršile, izvoljen je bil za načelnika zopet g. vitez La-schan, za odbornike pa tudi vsi dosedanji odborniki.
— (Iz seje izvršilnega odbora narodnih poslancev kranjskih) vedel je pred prazniki pripovedovati nek ljubljanski dnevnik, kaj se je tam sklepalo. Mi smo prisiljeni izreči, da se je sešel ta odbor, da se je razgo-varjal o marsičem. Kaj se je sklepalo in kaj ne, tega objavljati nam ne dopušča prav brez ugovora sprejet - sfilep odborov, „da naj ves razgovor ostane i    tajen." — Ako poročevalec omenjenega lista misli, dx
•     sklep tajnosti  njega  ne  veže  in da „mož be-
•     seda" ne velja nič,  tedaj  bo moral izvršdui odbor
116
skrbeti, da bo v prihodnje oni poročevalec zboroval sam, odborniki pa, katerim beseda dana 6e velja, posebej.
—  (Mladi baron Alfred Winkler), sin gospoda deželnega predsednika našega, je veliki teden v mornarski šoli na Reki nevarno zbolel tako, da so ga uže pre-videli s sakramenti za umirajoče. Gosp. oče in gospa mati bolnikova bivala sta več dni pri njemu. Gospod deželni predsednik vrnil se je nazaj v Ljubljano velikonočno nedeljo zvečer, ko se je sinu bolezen uže na bolje obrnila. Prav veseli uže moremo danes poročati, da boljšanje dobro napreduje in da je po vsem soditi nevarnost bolezni prestana.
—  (Mestni zbor ljubljanski) imenoval je za prvega magistratnega svetovalca gosp. Vončina, dosedanjega druzega svetovalca, za policijskega komisarja pa gosp. Iv. Kavčnika, dosedaj sodnijskega avskultanta.
— (Letošnje dopolnilne volitve v mestni odbor ljubljanski) vršile se bodo za III. razred dne 13., za II. razred dne 14., in za I. razred dne 16. aprila. — Volilni shod tretjega razreda, ki se je zbral velikonočno nedeljo, odločil se je za vse izstopivše odbornike tega razreda, samo namesto gg. dr. Derča in J. Horaka, katera sta se odločno odpovedala vsaki novi izvolitvi, zbrana sta bila gg. Franc Trtnik, deželni uradnik in Franc Majer, razploščevalec zlata. Za drugi volilni razred zbral je drug volilni shod velikonočen ponedeljek za kandidate gg. Bayerja, Grasselli-a, stavbenega svetovalca Potočnika in prof. Tomaža Zupana.