atolUki
Uredništvo in uprava:	Polletna naročnina	Lir	800
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Letna naročnina	Lir	1.500
Poduredništvo:	Letna inozemstvo .	Lir	2.500
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7	Poštno ček. račun: št e	v. 24/12410	
	
	
Leto X. Štev. 1
Gorica - četrtek 2. januarja 1958 - Trst
Posamezna številka L. 30
5 svetlimi	ideali
V naših domovih smo zamenjali koledarje. Nove slike in zlasti nova letnica nas sedaj gledajo s sten in vsi se zavedamo, da smo za eno ieto starejši. Tudi »Katoliški glas« je za eno leto starejši. Sedaj stopa v deveto leto življenja. Vidimo pa, da postaja iz leta v leto trdnejša vez zamejskih Slovencev na Goriškem in Tržaškem. Mislim, da ni predrzno reči, da bi danes »Katoliški glas« težko pogrešali, če bi ga ne bilo. Priljubil se je nam, ki pri njem delamo in žrtvujemo ves svoj prosti čas, in tudi našemu ljudstvu, ki z dejanjem izpričuje, da mu je ljubo naše glasilo, saj ga marsikateri res s težavo kupuje, a z veseljem bere. Lanska anketa nam je izpričala, da se naši bralci zanimajo za pisanje našega lista, dopisi, iz vseh zamejskih vasi govore, da »Katoliški glas« povsod berejo, naročnine, ki jih leto za letom obnavljajo naši prijatelji, potrjujejo, da je list pognal globoke korenine. Zato smo trdno uverjeni, da bo v novem letu »Katoliški glas« pognal še globlje korenine in da se bo uveljavil tudi tam, kjer ga še premalo poznajo in premalo berejo.
V ta namen smo predvsem izboljšali obliko lista, že v božični številki ste videli, da imamo nove črke. Nov moderen stavni stroj v tiskarni bo pomagal, da bodo strani lista bolj pestre. Posebno za starejše ljudi, ki bolj slabo vidijo, bomo skrbeli, da bo več člankov stavljenih z večjimi črkami. Dalje želimo prinašati več klišejev in slik zlasti iz življenja naših kulturnih organizacij in z naših prireditev. Zato se že danes priporočamo, da nam sotrudniki dostavljajo tudi slike, ki želijo/ da bi jih poleg dopisov objavljali v listu. Res je, da so danes klišeji draga stvar, toda če nam bodo ostali naročniki zvesti in zlasti še če bodo naročniki točno plačevali, bomo naredili tudi to žrtev, da bodo klišeji v listu številnejši in ne samo v božični ter velikonočni številki. Zavedamo se, da nam je boriti boj s tekmeci, ki imajo bogata denarna sredstva in morejo zato plačevati ne samo stalne sotrudnike nego tudi slučajne dopisnike. Prav tako je njim mogoče prinašati številne klišeje. Toda nasproti denarnim sredstvom naših tekmecev stavimo mi naš idealizem in požrtvovalnost naših vernih ljudi. Ker vemo, da časopis, kakor človek, ne živi samo od kruha, verujemo, da bomo tudi zanaprej mogli uspešno boriti to tekmo, ki jo borimo že od leta 1945. Zato pozivamo vse naše dosedanje bralce, naročnike in sotrudnike, naj ne opešajo v svojem idealizmu. Več kot denar premore vera v ideale. »Katoliški glas« je iz te vere nastal in v tej veri do sedaj uspeval. V tej veri bo živel in delal naprej.
PRVI NAŠ IDEAL JE BOG. Njemu smo služili in zanj smo pri našem delu žrtvovali do sedaj.
DRUGI NAŠ IDEAL JE CERKEV. Kristus jo je postavil za znamenje med narodi tudi v sedanji zmedi in prav danes še bolj kot v preteklosti. Zato smo od vsega začetka poudarjali svojo zvestobo rimski katoliški Cerkvi in povsod in vedno skušali tolmačiti nauk papeža Pi-ja XII. Zavedamo se, da zlasti mali narodi, kot je naš slovenski narod, potrebujejo v še večji meri kot veliki narodi, zaslombo in pomoč Cerkve. Saj če smo preživeli v 13 stoletjih svojega bivanja na teh tleh toliko hudih viher in obstali, se moramo zahvaliti predvsem dejstvu, da smo vedno ostali zvesti sinovi svete matere Cerkve. Vsled tega ne sme zbledeti naš drugi ideal, čeprav se vanj zaganjajo dan na dan številni naši nasprotniki.
IN TRETJI IDEAL, ki vanj verujemo, JE NAŠE LJUDSTVO. To naše tako pre-
TUDI ZAHODNA NEMČIJA
S prvim januarjem bo tudi Zahodna Nemčija ukinila dokumente za potovanje z avtomobili iz tujine. Tuji turisti ne bode več potrebovali običajnega »cameta de passage« za vstop in odhod iz Nemčije.
izkušano, varano in stiskano ljudstvo. Kot duhovniki se zavedamo, da smo iz ljudstva izšli in da moramo za to ljudstvo živeti, če so se Kristusu smilile judovske množice, ki so za njim hodile, se nam smilijo slovenske množice, ki so se od Kristusa oddaljile in zanj več ne marajo, če je sv. Pavel rekel, da želi biti proklet za rešitev svojega ljudstva, bi mi radi za njim ponovili, da se ne strašimo stisk in preganjanj za blagor našega ljudstva. Ko smo začeli izdajati svoj časopis, smo samo to hoteli, da bi naše ljudi iztrgali iz rok zvodnikov in ga spet privedli na pravo pot Resnice. Isto hočemo tudi danes. Saj drugega kot duhovniki tudi ne moremo iskati.
Z vero v omenjene ideale stopamo v novo leto in k nadaljnjemu delu. Trdno smo uverjeni, da se bodo naše vrste v letu 1958 še bolj pomnožile in utrdile. Tako nam Bog pomagaj!
CKoledntki želijo
svetno novo leto
Po atlantski konferenci
V	božični številki KG smo našim bralcem prikazali namene in cilje Atlantske zveze. Ta je namreč pred božičnimi prazniki zasedala na plenarnem zborovanju v Parizu. Med tem časom pa je konferenca že zaključila z delom. Izdano je bilo uradno poročilo, vrstile so se razne izjave z ene in druge strani ter pozitivni in negativni komentarji. Kakšen pa je bil uspeh tega važnega zasedanja? Da bi praktično ocenili njegovo delo, je še nekoliko prezgodaj. Za sedaj lahko rečemo, da je konferenca NATO-ja sprožila nek določen razvoj v gibanju svobodnih držav, in da se sedaj nahajamo na prvi stopnji tega razvoja. Tipajmo, da bo novo leto 1958 prineslo mnogo uspehov na poti pravilne usmeritve zahodne skupnosti v obrambi miru in demokracije.
POTEK ZASEDANJA
Na splošno lahko rečemo, da je atlantska konferenca utrdila e-notnost zahodnih držav, ki tvorijo Severnoatlantsko obrambno zvezo. Predsedniki vlad petnajstih držav-članic so prišli v Pariz sicer z različnimi pogledi na tehnično stran izvajanja načel in določil NATO-ja, vendar s skupnim ciljem, ki je ohranitev miru in svobode. Vse države članice so nastopale v popolni enakopravnosti. neglede na njih vojaški in politični položaj. Zato ni govora o kaki državi vodnici, n. pr. ZDA, kakor se to dogaja v vzhodnem taboru, kjer mora vedno obveljati volja Kremlja. V treh dneh zasedanja so obravnavali celo vrsto vprašanj, ki zanimajo Evropo in njene severno ameriške zaveznike. Med temi so bile razorožitev, vprašanje raketnih oporišč za zahodne države, politično in gospodarsko sodelovanje, odgovor na Bulganinove poslanice posameznim vladam, poljski predlog za atomsko nevtralnost Srednje Evrope, ciprsko in alžirsko vprašanje, Srednji Vzhod i. dr. Med najvažnejše obravnavane zadeve spadata brez dvoma atlantsko politično sodelovanje ter vprašanje o raketnih izstrelkih. Kar se tiče prvega, so v načelni izjavi potrdili važnost tesnega medsebojnega političnega sodelovanja, ki edino lahko ohrani Zahod pred sovjetsko nasilnostjo. To je prišlo do praktičnega izraza tudi v zaključnem poročilu, kjer je določeno, da se bo vršila v začetku tega leta konferenca držav članic na mini-
strski ravni. Sklenili so tudi, da se bodo uvedli pogostejši stiki med vladami držav članic. Važna je nato ustanovitev 15 članskega znanstvenega odbora, ki ima nalogo poživiti dejavnost na tem za sodobno obrambo tako važnem področju.
V	uiugi zadevi, t. j. glede atomskega in raketnega orožja je prišlo do majhnih nesoglasij. Nekatere države (Norveška, Danska, Zahodna Nemčija) niso bile navdušene za postavitev raketnih o-porišč na daljši domet na svojem ozemlju, vendar so potem sprejele kompromisni predlog za izstrelke s kratkim dometom, kar bo pa imelo le značaj začasnosti. Tu je bil dosežen seveda le načelen sporazum. Praktična izvedba tega sporazuma pa je stvar posameznih vlad. S tem v zvezi so razpravljali še o,poljskem predlogu za tkzv. atomsko nevtralnost v Srednji Evropi. Po tem predlogu naj bi se Poljska, obe Nemčiji in Češkoslovaška odpovedali a-tomski oborožitvi. Vendar predstavlja morebitni sprejem tega predloga vsaj veliko mero previdnosti in zaupanja, za kar pa še niso zreli časi. Glede Nemčije so spomnili na ženevsko izjavo leta 1955, ko je tudi Bulganin obljubil združitev Nemčije s svobodnimi volitvami.
RAZGOVOR S SOVJETI
Največ zanimanja in pričakovanja za svetovno javnost je bilo v zedevi pogajanj s Sovjeti. Temu so dale povod razne Bulganinove poslanice, ki so jih na Zahodu sprejeli manj skeptično kot podobne pozive v preteklosti. Predsedniki vlad so se načelno sporazumeli za razgovor s Kremljem, ki pa naj pokaže dobro voljo za ureditev najvažnejših svetovnih vprašanj. Sklenili so, da bodo zaenkrat predlagali Sovjetom sestanek zunanjih ministrov za rešitev razorožitvenega vprašanja. V ZN so namreč Sovjeti paralizirali de-
lo	razoroži tvenega pododbora s tem, da niso hoteli več v njem sodelovati.
Kakšen pa je bil odmev Sovjetske zveze? Zahodnim predlogom je prvi odgovoril zunanji minister Gromiko. Predlagal je izredno zasedanje ZN, ki naj bi razpravljal o razorožitvi, ker da Sovjetske zveze ne zadovoljujejo pariški predlogi za ožji sestanek zunanjih ministrov. (Sovjeti si želijo razprave v ZN zato, ker računajo na podporo afriško-azij-
skega bloka). Hruščev pa je pripravljen na sestanek na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom, ki naj uredi vsa sporna vprašanja. Med protipredloge Sovjetov pariški konferenci pa sodi resolucija Vrhovnega sovjeta, ki zahteva prenehanje z izdelavo in poskusi termonuklearnega orožja, zmanjšanje oboroženih sil, nenapadalno pogodbo med varšavskim in atlantskim paktom, neuporabo sile na Srednjem Vzhodu in prenehanje vojne propagande.
Za Atlantsko zvezo sta odgovorila njen vrhovni poveljnik gen. Norstadt in glavni tajnik Spaak. Slednji je dejal, da je nesmiseln predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega o atomski nevtralnosti : oba glavna tekmeca i-mata namreč rakete na dolgi domet, in v ta namen se jima ni treba poslužiti vmesnih ozemelj. Po Spaakovem mnenju stremi ta predlog po priznanju vzhodnonemškega režima, po, nevtralizaciji vse Nemčije in končno po razbitju atlantske organizacije.
ISKANJE PRAVE POTI
V	kakšni obliki pa naj pride konkretno do skupnega jezika med Vzhodom in Zahodom? Mnenja so še nekoliko deljena. Velika Britanija je baje pripravljena na sestanek na najvišji ravni, medtem ko v ZDA še ni prišlo do pravega razčiščenja. Eno je gotovo : Zahod je šel okrepljen r pariške konference. Nedvomno bo tako laže navezal pogajanja s Sovjeti. Zastonj je tudi vsaka propaganda o vojnohujskaških naklepih svobodnega sveta in njegove obrambne organizacije. Saj zahodni predlogi sami — kot je pravilno dejal ital. zunanji minister Pella — najučinkoviteje zavračajo Bulganinove obtožbe, da NATO noče miru. Po drugi strani bi bilo nesmiselno, da bi se Zahod ne zavaroval s primernimi obrambnimi sredstvi, ko pa Sovjeti izdelujejo medcelinske ra-
kete. To bi namreč pomenilo lastno samouničenje. S tega vidika lahko zaključimo, da je konferenca Atlantske zveze v Parizu doprinesla nov korak k varnosti nekomunističnega tabora in k po-mirjenju v svetu.
Zaključek azijsko-af riške konference
Te dni se je zaključila v Kairu konferenca azijsko-af riških držav, ki so se že udeležile znane lanske bandunške konference. Niso pa bile prisotne nekatere azijske države, ki so povezane z Zahodom preko vojaških paktov. Prisotnost sovjetskega opazovalca in kitajskega komunističnega delegata sta dala namreč poteku konference filokomunističen ton. Prve izjave so imele tudi precej proti-zahodni značaj. Sovjeti so skušali zborovalce premamiti z obljubami
o	gospodarski pomoči brez političnih pogojev. Toda zadnji trenutek se je položaj temeljito spremenil. Države-članice so sprevidele, da jih želijo Sovjeti le izrabiti za svojo politiko, zato so se razni delegati odločno izrekli proti komunističnemu vplivu. Niso hoteli namreč, da bi dobilo zasedanje komunistično barvo. Izjavili so se proti imperializmu v vseh oblikah, proti vojaškim paktom in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. To bi bil tkzv. pozitivni nevtralizem, ki ga zagovarja Egipt. Zanimivo je tudi dejstvo, da so zavrnili predlog sovjetskega delegata, ki je hotel obsoditi ZDA glede rasne politike. Nasprotno, celo pohvalili so politiko ZDA na tem področju. Politični opazovalci pripominjajo, da je prav Egipt zavzel to odločno stališče proti vmešavanju Sovjetske zveze v zadeve afriško-azijskega sveta.
Božični prazniki po svetu
BOŽIČ V RIMU
lih in skoro skromen je bil Bolič za vatikanskimi zidovi. Sv. oče je daroval polnočnico v svoji privatni kapeli ob navzočnosti najintimnejših visokih osebnosti Za to priliko je Pij XII. oblekel mašni plašč, ki so mu ga darovali trpeči iz tu-rinskega zavoda sv. Cottolenga. V vatikanskih krogih menijo, da je ta poteza sv. očeta še bolj podčrtala njegovo vznemirjenost v današnjem težkem svetovnem položaju, vznemirjenost, katere ni mogel ptikriti tudi v svojem božičnem govoru. Prav tako ima svoj simbolični pomen križ, ki ga je sv. oče dal postaviti v Koloseju 'in katerega je na sveti večer razsvetlil iz svoje privatne delovne sobe.
Božič je za iv. očeta edini dan v letu, ko si dovoli nekoliko razvedrila ob popoldanskem sprejemu svojih sorodnikov in številnih nečakov. Ob jaslicah, ki jih da postaviti v svoji prvi sobi in ki so iste, ki jih je pred davnimi leti kot papeški nuncij prinesel iz Nemčije, pozabi za hip na svoje velike skrbi in težko odgovornost, ko se s svojimi najintimnejšimi poglobi v sveto skrivnost Betlehema.
BOŽIČ V JERUZALEMU
Na božično vigilijo je tisoč sedem sto romarjev, povečini Galilejcev, prekoračilo izraelsko-jordansko mejo pri Jeruzalemskih vratih Mandel-baum, da bi tako prebili 24 ur v Betlehemu v Jordaniji, na ktaju Jezusovega rojstva. Za natančnejšo kontrolo so Jordanci vzdolž vrat Mandel-baum, postavili žično ograjo, Izraelci pa so postavili nekaj šotorov, kjer so vsakemu romarju dali po en jordanski dinar za najnujnejše potrebe. Med romarji je
bilo tudi večje število rimsko-katoliških Arabcev, grških in armenskih katoličanov, med njimi tudi trije člani brazilskega odposlanstva, ki se sedaj nahajajo na obisku v izraelski državi.
DRUGOD PO SVETU .
Najvišje božično drevo so postavili Parižani pred baziliko Notre Dame. Ogromno smreka, pokrita z umetnim snegom in s tisočero lučkami, je visoka 36 meti ov. Teden dni je bilo potrebno, da so okinčali in postaviti to ogromno božično dtevo.
Na tisoče Parižanov je pod tem božičnim drevescem prisostvovalo polnočnici, ker je bila za vse cerkev Notre Dame premajhna. Polnočnico je bral kardinal Fel-tin, pela pa sta znamenita zbora Petits chanteurs in Croix de Bois.
V' Moskvi je praznovala Božič samo evropska kolonija, medtem ko je bil za Ruse Božič čisto običajen delavni dan. Vendar je mesto nudilo tujcem vse, kar so si želeli. V izložbah je bilo polno razsvetljenih in okinčanih božičnih drevesc poleg »dedka mraza«. Pravoslavni praznujejo svoj Božič šele 7. januarja. Nadvse svečano pa praznujejo v Rusiji Novo leto, ki je tudi uradno priznan praznik.
Vzdolž vse meje med Vzhodno in Za-padno Nemčijo so svobodni Nemci postavili na tisoče razsvetljenih božičnih drevesc in tako poudarili svojo solidarnost in bratsko razumevanje s trpečimi brati pod komunistično diktaturo.
> V Jugoslaviji ni bilo uradno priznanega Božiča, vendar so ljudje kljub delavniku napolnili cerkve in na svojih domovih kot nekdaj praznovali Božič.
NAŠ TEDEN v CERKVI Zveličar, luč in življenje sveta
5 1. nedelja po Novem letu: Najsv. Ime Jezusovo
6. 1. ponedeljek, zap. praznik: sv. Trije kralji — Razglašenje Gospodovo
7. 1. torek: sv. Lucijan, šk.
8. 1, sreda: sv. Severin, opat
9. 1. četrtek: sv. Julijan, m.
10 1. petek, prvi: sv. Viljem, šk.
11.	1. sobota, prva: Pavlin, škof oglejski
*
IME JEZUSOVO. Vsak človek ima ime, to ime smo dobili pri sv. krstu.
Namen imena je, da se ločimo od drugih, pa tudi, da bi nam bil svetnik, po katerem se imenujemo, v zgled in v varstvo.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas, ko je bilo dopol-
l	njenih	osem	dni,	da bi
bil otrok obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet.
*
Najsvetejše, najmilejše, najlepše in naj slajše med vsemi imeni je gotovo presv. ime Jezus. Nobeno drugo ni tako vzvišeno in veličastno, tako skrivnostno globoko in sveto, tako milo in lepo in sladko. V tem imenu je vsa naša moč, rešitev in tolažba. Samo v tem imenu je naše zveličanje in večna blaženost. Presv. ime Jezus jc. ime neskončno velikega in neskončno mogočnega Boga Sina, ki se je za nas učlovečil, za nas trudil in trpel. To je ime tiste Osebe, ki je nam ljudem izkazala največ ljubezni in storila največ dobrot. Koliko nebeške luči, božje miline, koliko sladkosti in utehe v tem naj dražjem in tako čudovito pomenljivem imenu našega premilega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa!
življenja
Cerkve
Nadangel Gabrijel je Mariji naročil, naj imenuje učlovečenega Sinu božjega JEZUS.
To ime ni samo, da bi se Marijin sin ločil od drugih, ampak znači tudi poslanstvo učlovečenega Sinu božjega. Jezus pomeni Odrešenik, Zveličar. In res je Sin božji naš Odrešenik.
To ime izgovarjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Kaj bi nam pomagalo, če bi bili pod oblastjo hubobnega duha in bi nam bila nebesa za vedno zaprta?
Uporabljamo to ime tudi v pozdrav: Hvaljen Jezus — Vekomaj Amen. To je krščanski pozdrav. Kdor ga spoštljivo u-porablja, zadobi odpustke; zelo prav ti bodo prišli pri sodbi božji.
Spoštujmo, cenimo, ljubimo in častimo presv. ime Jezusovo! V njem je naša resnična in velika moč, največja pomoč in edina rešitev, v njem vsa naša uteha.
Ljubimo brezmejno Jezusovo O-sebo, v kateri je vsa polnost božanstva ! Ljubimo z vsemi močmi g. Jezusa, ki nam je razodel in o-t'pljivo pokazal neskončno božjo dobroto in ljubezen! Ljubimo Njega, ki je za nas trpel in umrl! On je naš največji dobrotnik in najboljši Prijatelj. Otel nas je grešne sužnosti, zaslužil nam je sv. milost in ponuja nam nebeški raj. Ne zanemarjajmo ga, ne pozabljajmo ga! Ne žalimo ga z grehi, ne z našo hudobijo, ne z duhovno lenobo! Ne skrunimo Njegovega presv. imena in ne žalimo Njegovega Srca! Ljubimo ga in častimo zlasti s poštenim in svetim življenjem, s ponižnim duhom, z globoko vero, z gorečo ljubeznijo, s potrebno molitvijo, s pogostim sv. obhajilom, z obiski, s krščansko plemenitostjo do bližnjega, z iskrenostjo, z dobrimi de-
li	in vsestransko pravičnostjo ! — Hvaljeno bodi ime Jezusovo zdaj in vekomaj! Amen.
Po 40 letih v kat. Cerkev
Še en pastor anglikanske cerkve je izrazil svoj namen, da prestopi v katoliško Cerkev. Pastor se imenuje Robert Lin-ton Shields in deluje v protestantski župniji Lound v Suffolku že nad 40 let. Podal je svojo ostavko na svoje mesto v znak protesta proti odloku, na podlagi katerega protestantska cerkev dovoljuje prejem svetega obhajila razporočenim osebam. Izjavil je: Imam namen umakniti se za dva ali tri mesece, da se pripravim na vstop v katoliško Cerkev.
Belgijski duhovniki v Boliviji
Duhovniške ekipe, ki so prispele iz Belgije, zbirajo prve sadove pri delu o-drešenja med rudarji v predelu predgorij Potosi v Boliviji. Oboleli' Indijci in njihove družine žive v silni bedi in moralni propadlosti. Tem pomagajo belgijski duhovniki, ki jih zbira, poučuje in izvežba katoliška univerza v Lovainu na podlagi posebnih sporazumov med belgijskim episkopatom in škofijskim svetom za Latinsko Ameriko, ki ima svoj sedež v Bogoti. Metoda, s katero vrše te duhovniške ekipe svoja dela, je tipično žosistična. V rudarskih predelih Potosi j a že obstajajo moške in ženske žosistične skupine. Poleg verske in moralne prevzgoje Indijancev duhovniške ekipe delujejo na prevzgoji delavstva v pogledu upravičenih zavarovalnih mezdnih zahtevkov.
Svetinja »Edith Steinove«
Preteklo soboto je bila darovana v stolnici sv. Patricija v Nevv Yorku letna sv. maša katoliškega društva Edith Stein. Društvo je bilo ustanovljeno pred tremi leti in ima namen podpirati Jude, ki prestopijo v katolicizem. Danes ima nad 1000 članov, med katerimi je na stotine takih, ki so prestopili iz židovstva v katolicizem. Društvo je sprejelo svoje ime po Edith Stein, ki je postala karmeličanka z imenom sestra Terezija Bila je umorjena od nacistov v plinskih celicah taborišča Auschwitz. na Poljskem.
V	teku obreda po sv. maši je bila izročena redemptoristu palm Arthuru Kly-berju, konvertitu iz židovstva, ki sedaj deluje v župniji Najsvetejšega Imena v Omahi na Nebraski, svetinja Edith Stein.
To odlikovanje podele vsako leto tistemu, ki se je najbolj odlikoval pri delu v korist krščanskih in judovskih odno-šajev.
3 milijone romarjev v Kanadi
V	teku prihodnjega leta, ko bodo praznovali 300-letnico ustanovitve svetišča svete Ane v Beaupre v Kanadi, bo, kakor predvidevajo, obiskalo svetišče nad 3 milijone vernikov. Slovesnosti obletnice se bodo pričele 4. maja in zaključile
12.	oktobra. Svoj višek bodo dosegle v aevetdnevnici na čast svete Ane, katere praznik je 26. julija. Temeljni kamen za prvotno kapelo so položili 13. marca 1658. leta. Položil ga je guverner Nove Francije. Blagoslovil pa pater Vignal, duhovnik iz škofije Quebek.
Komunistični dijaški krožki
Na moralne nevarnosti, katerim so izpostavljeni dijaki v Varšavi v dijaških krožkih, kjer .vlada greh, je opozoril v teku slovesne pontifikalne svete maše v cerkvi sv. Ane v Varšavi, primas Poljske, kardinal Wyszynski. Pri njegovi pridigi je bilo približno 6.000 oseb, med njimi več kot polovica dijakov in dijakinj.
Lepo priznanje
Predsednik ameriške delavske zveze in kongresa industrijskih organizacij George Meany iz VVashingtona in predstavnik industrijske komisije iz Wisconsina James Dorsey sta bila izbrana da bosta prejela odlikovanje Jamesa Hoey-a y.'& mediasno piavičnost za leto 1957. To odlikovanje je ustanovil leta 1942 Katoliški medrasni svet v Chicagu in nosi ime po prvem predsedniku tega sveta. Vsako leto je podeljeno dvema laikoma: enemu črncu in enemu belcu, ki sta se v teku leta posebej odlikovala pri delu za medrasno pravičnost. Odlikovanje je vsako leto podeljeno na praznik Kristusa Kralja.
Misijonar Stanko Pavlin piše
Za praznike se je iz Hong Konga o-glasil tudi misijonar Stanko Pavlin, ki je stalen naročnik našega tednika. Piše med drugim sledeče:
»Na božično vigilijo bom krstil nekaj fantov, ki sicer obiskujejo jezuitsko gimnazijo, a sem jih jaz pripravil na krst.
Papežev božični nagovor je zopet vzbudil veliko zanimanje po svetu. Prenašale so ga skoraj vse svobodne radijske postaje sveta; časopisi so prinašali obširne komentarje. Podali vam bomo kratek izvleček govora.
Resnica o Jezusovem rojstvu v betlehemskem hlevčku je za ves svet velika tolažba. To misel poudarja sveti oče v prvem delu nagovora. Mnogi vidijo na svetu samo krivice, nered, trpljenje posameznih ljudi in celih narodov. Vse to je spremstvo velikega napredka.
V svetu prihaja do raznih zmot. »Poglejte,« pravi sveti oče, »zamenjavanje vrednot, ki ga je dosegla mehanika v svoji mrzlici. Človeka premoti brzina gibanja v mehaniki in jo prenaša na svoje delovanje tudi pri stvareh, ki plodovito zorijo v miru, v zvestobi do tradicije. Moderen človek pa pod vplivom brzine postaja podoben trsu, ki ga veter maje.« — Podobno se dogaja pri človekovem opazovanju. Moderni aparati silno povečujejo človekovo zmožnost opazovanja, merjenja, poslušanja — a prav zato se človek u-stavlja na površju in premalo u-porablja svoje duševne zmožnosti, da bi se zamislil v bistvo stvari.
Nevarno je, da bo človek postal zopet suženj narave. V prvih časih se je človek bal narave zaradi svoje nevednosti in slabosti. Danes pa izredno poznanje neizmernih energij spravlja človeka do oboževanja teh sil. Zato je danes bolj kot kdaj potrebno, da človek odloži verige suženjstva in služi samo Kristusu. — Človekovo delo na svetu ni obsojeno na nered, ampak na harmonijo v Bogu.
Kristus je poroštvo harmonije v svetu
To dokazuje sveti oče v drugem delu svojega božičnega govora. Odrešenikova prisotnost v svetu je garancija vstajenja, sloge in miru. »Danes nekateri oboževalci znanosti sodijo, ali vsaj ravnajo tako, kot da duha ne bi bilo. Vsi prežeti z materializmom, pričakujejo rešitev vseh vprašanj samo od svojih instrumentov in računov, od skrbnega opazovanja dejstev in od zunanjega urejanja pojavov. Toda ravno človekov duh jr tisti, ki odkriva in dela zaključke. Nujno torej moramo priznati delovanje razuma. Če torej človeški duh obvladuje materijo, bomo razumeli veličino dejstva, da je božji Sin postal človek, da je prišel na svet, ki je ustvarjen od Boga, kot v svojo hišo, kot v svojo lastnino.
Znanost, razorožitev in mir
V tretjem delu govora sveti oče razlaga, kako je Kristus luč in življenje ljudi, ki ustvarja harmonijo v svetu.
Kristjani imajo v svetu prav posebno nalogo. Delovati morajo za ustvaritev harmonije v svetu. Podlaga za dosego harmonije v svetu je zvesto izpolnjevanje moralnih zakonov. Sveti oče se vprašuje: »Kaka naj pride do reda v svetu, če pustimo vso svobodo tistim, ki tega reda ne poznajo in
Ko so bili še dečki, so obiskovali salezijanske šole, zato so želeli, da jih salezijanec pripiavi na sv. krst... Kako lepo bo videti te fante prvič pri sv. maši in še posebno pri sv. obhajilu na božično noč. še mi, ki smo vajeni vsega tega, smo večkrat ganjeni do solz. Kaj šele, če bi mogle biti navzoče naše dobre družbenice...«
P. Radko Rudež
ki je vodil lansko leto štiri tečaje duhovnih vaj v Gorici in Trstu, je do sedaj bival v Londonu, da se je tam izpopolnjeval v angleščini. Prav pred božičnimi prazniki je zapustil Anglijo ter se vrnil na kontinent z namenom, da uredi še zadnje priprave za odhod v misijone. Pojde v Rodezijo (v južno Afriko). Pred odhodom ga bomo morda za kratek čas še kaj videli v Gorici in v Trstu.
ne priznajo? Kristjani morajo posegati v svet, da vzdržujejo božji red v svetu — to je njihova pravica in dolžnost — in smejo pod-vzeti vse tiste akcije, privatno, javno in organizirano, ki vodijo do tega cilja.«
Sveti oče obsoja brezbrižnost kristjanov, ki bi se radi izognili delu za red v svetu. Hoteli bi celo, da bi se vrnili v skromne razmere katakomb. A bolj potrebno bi bilo, da bi se vrnili k Pavlovi modrosti, ki je pisal kristjanom v Korint in jim odprl vse poti delovanja.
V	nadaljevanju sveti oče obsoja oboroževalno tekmo, ki zahteva ogromne vsote denarja, kar gre vse na škodo drugih dobrin. Trošenje tolikega denarja pogubilo vpliva na gospodarstvo še tako močne države. Potrebno je, da oboroževanje zavzame prave meje.
Predvsem naj ljudje dobre vo-
Italijanska javnost še vedno živahno razpravlja o primeru »civilne poroke Bellandi-Nunziati« v mestu Prato in o sodnijskem postopku proti tamošnjemu škofu ms gr. Fiordelliju. Zadeva je prišla celo pred parlament in vanjo je posegel sam ministrski predsednik senator Zoli. O stvari se bo najbrže še veliko pisalo, zlasti če pride v januarju do sod-nijske razprave.
Civilna poroka in Cerkev
V	zvezi s tem primerom se je razvnela živahna polemika o civilnih porokah, o lateranskih pogodbah in konkordatu, in zlasti še o javnopravnem vprašanju, pod čigavo pristojnost, cerkveno ali državno, spada zakonska pogodba. Katoliška Cerkev uči, da je zakonska zveza med krščenimi ljudmi zakrament, sveti zakon, in da spada zato v izključno cerkveno pristojnost; sodobna svetna oblast pa nasprotno izjavlja, da je zakonska pogodba, ki je podlaga rodbinskega obstoja, rodbina pa temelj vsake zdrave človeške družbe, stvar državne zakonodaje. Cerkev ne zanika, da ni zakon tudi za državo največje važnosti, zato ji priznava pravico, da uredi po svojem pravu razmerje med možem in ženo glede civilnih učinkov zakonske zveze. Sebi si pa zaradi zakramentalnega značaja zakona pridržuje izključno pravico, predpisovati poročno obliko, določati zakonske zadržke in avtoritativno odločati o veljavnosti zakona samega.
Problem civilnih porok je tudi za naše slovensko ljudstvo izredno važen. Ne toliko kot sporna zadeva med cerkveno in državno oblastjo, bolj kot stvar vesti, saj gre za zakrament in za božji blagoslov nad naše družine. Znano je, da je v Jugoslaviji obvezen civilni zakon; cerkvena poroka je zgolj tolerirana, če že ne onemogočena. Pa tudi v Italiji, kjer je po konkordatu sporazumno urejeno zakonsko pravo, je poleg konkordatnega zakona dopuščen tudi civilni zakon. In tako se dogaja, da so v Sloveniji nešteti naši ljudje poročeni zgolj civilno. Pa tudi pri nas na Tržaškem in na Goriškem imamo primere civilnih porok, in to celo med ljudmi, ki zavzemajo odgovorna mesta v našem javnem življenju, zaradi česar je njihov zgled še posebno kvaren in pohujšljiv.
Škof Fiordelli je proti poplavi civilnih porok v mestu Prato odločno dvignil svoj glas in ožigosal za javne grešnike one, ki so zgolj civilno poročeni. Istotako dvigamo svoj glas tudi mi slovenski duhovniki proti kugi civilnih porok, ki hoče oskruniti svetostni pečat naših družin in spremeniti družinska svetišča v leglo greha in pohujšanja.
Ije tekmujejo pri delu za mir. Vlade naj storijo vse, da preprečijo vojno, izvedejo naj učinkovito nadzorstvo nad oboroževanjem. S trdno medsebojno slogo naj prestrašijo vsakega, ki bi hotel motiti mir.
Sveti oče pravi, da smatra za svojo posebno nalogo, da dela za bratstvo med narodi, zato poziva vse prave ljubitelje miru, naj odstranijo vsako medsebojno prepiranje in vse razloge za nezaupanje. »Mir je tako dragocen, tako ploden, tako zaželen, da je vsak napor za njegovo ohranitev koristno porabljen, čeprav se je treba zato odreči svojim zakonitim težnjam.«
»Kralj miru naj iz betlehemskih jaslic vzpodbuja, ohranja in potrjuje te sklepe in naj v slogi vseh narodov, ki so dobre volje, ustvari tisto harmonijo in red, ki ju Stvarnik hoče imeti v svetu.«
Svetostni značaj zakona
Zakonska pogodba ima že v sami svoji naravi nekaj svetostnega. Bogu posvečenega. Predvsem je božjega izvora: zakon je ustanovil sam Bog v zemeljskem raju, ko je odredil, naj se Adam in Eva ljubita in podpirata kot mož in žena. Po zakonu sta mož in žena povzdignjena k časti božjih neposrednih sodelavcev pri činu u-stvarjanja človeškega rodu: v zakonu se po starših porajajo nova bitja, katerim Bog vdihuje na novo ustvarjeno neumrljivo dušo; v družini se odgajajo ne samo vredni člani človeške družbe, temveč tudi udje kat. Cerkve in dediči nebeškega kraljestva. Zato tudi sta zakon in družina božji ustanovi.
Tega so se zavedali celo stari poganski narodi, ki so prepletali poročno slavje z verskimi obredi. Rimsko pravo je proglašalo za-kortsko zvezo za spojitev božjega in cerkvenega prava in uvedlo poseben verski poročni obred (con-farreatio). Celo narodi najnižje kulture so uvedli pravne uredbe zakona, ki zgovorno pričajo o njihovem visokem moralnem ocenjevanju rodbinske zveze. Zato pa lahko z vso upravičenostjo trdimo, da so vsa nravno zdrava ljudstva pojmovala zakon kot nekaj svetega, ki je višje od vseh človeških postav.
Človek je sicer v globini svoje duše priznaval svetost in dostojanstvo božjepravne ustanove zakonske zveze, a po izvirnem grehu sproščene človeške strasti so hudo ponižale vzvišenost in etično lepoto zakonskega občestva, kot priča mnogoženstvo, ločitev zakonov in moralna izprijenost davnine. Brez posebne milosti božje zakonci ne morejo imeti čednostnega življenja. In da bi to izredno milost za stalno zagotovil zakoncem, je Kristus Gospod povzdignil k časti zakramenta zakonsko pogodbo med krščenimi osebami in zakonu vrnil prvotni bistveni lastnosti edinosti in ne-tazdružnosti.
Prvi kristjani so od vsega po-četka smatrali sv. zakon za zakrament. Mučenec sv. Ignacij piše, naj kristjani sklepajo sy. zakon samo s privoljenjem svojega škofa. Ter tuli jan zagotavlja, da ko se pred Cerkvijo sklene sv. zakon, ga angeli božji razglasijo in nebeški Oče potrdi. Ko je bilo konec preganjanj, je Cerkev dogradila lastno zakonsko pravo, ki je postopoma dobilo tudi državno priznanje. Cerkvena poroka je imela tako tudi državne učinke in je postala edina oblika sklepanja zakonske zveze
Za vernega človeka je civilna poroka nesmisel, kvečjemu ceremonija civilne zakonodaje, od katere zavisijo ponekod civilni učinki zakona, ki se more veljavno skleniti samo v cerkvi. Jurij
CIVILNA POROKA
sKrunitev krščanskega zakona
Božični koncert v Gorici
Zadnja nedelja v letu 1957 je tudi letos zbrala goriške Slovence na že običajnem koncertu božičnih pesmi v goriški stolnici. Razmeroma milo vreme je priklicalo v stolno cerkev izredno veliko ljudstva, več kot druga leta. Bili so prav iz vseh goriških vasi in precej številni tudi z goriškega in tržaškega Krasa, več gostov je bilo iz Trsta in nemalo tudi iz obmejnih vasi onstran meje. Že obilna udeležba je torej pokazala, da so se ti božični koncerti ljudem priljubili. To so pokazali tudi pevski zbori, ki so prav trko bili letos v večjem številu zastopani nego druga leta. Prišli so: cerkveni zbori iz Števerjana, Pevme, Podgore, Jazbin, Rupe, Doberdoba, Jamelj, dekl. Mar. družbe v Gorici in SKPD iz Gorice. Zbral se je tako cvet naših cerkvenih Pevskih zborov in naših mladih pevcev, gotovo vse najboljše, kar trenutno premoremo.
MSGR. MOČNIK GOVORI
Božično slavje se je začelo točno ob 3h s pesmijo »Sveta noč...« Nato je msgr. Močnik v kratkem in jedrnatem govoru Poudaril najprej splošno ljubezen Slovencev do petja. Dejal je: »Ko je pokojni nadškof msgr. Margotti hodil po naši deželi in naše otroke potrjeval v sv. veri * zakramentom sv. birme, je ponovno izjavljal, da si ne more misliti Slovencev brez petja in da se je slovenski človek rodil s pesmijo na ustnicah.«
»Ljudstvo smo,« je nadaljeval govornik, »ki poje, ljudstvo pevskih zborov, narod, ki se mu bogoslužje ne zdi molitev, če ni prepleteno s pesmijo.« Nato je poudaril, kakšno mora biti petje, da bo tudi molitev. Pri tem je položil pevskim zborom na srce: »Vzvišeni namen, da
pojmo Bogu v čast, naj vam bo pred očmi, ko pojete ob nedeljah z naših korov in se vaši glasovi dvigajo pod obok naših cerkva. Ta namen naj vas spremlja, ko žrtvujete čas in moči, da hodite k pevskim vajam. Ne pustite, da bi nam kdor koli razbijal cerkvene zbore. Držite skupaj, bodite vztrajni,..«
PEVSKI ZBORI POJEJO
Po nagovoru se je začel pevski del proslave. Združeni zbori so pod vodstvom prof. M. Fileja in ob spremljavi na orgle prof. L. Bratuževe zapeli šest znanih božičnih pesmi: Na polnoči grede, Rajske strune, Blažena noč; Zveličar nam se je rodil, Slava Bagu na višavah, Raduj, človek moj. Vse pesmi so zbori izvajali zelo dobro. Čeprav so imeli le eno skupno vajo v Gorici za okoliške zbore in eno v Doberdobu za Doberdob in Jamlje, vendar je bilo njih petje zlito in ubrano, pa tudi mogočno, kakor ga drugje ni slišati. Gotovo so bili vsi navzoči zadovoljni. Zadovoljni bodo letos tudi pevci, saj se bodo lahko sami sebe slišali, ker je šte-verjanski g. kaplan Simšič ves koncert posnel na trak.
SLOVESEN BLAGOSLOV
Nekaj nad pol ure je trajalo petje. Za marsikoga je bilo prekratko. Zato so zbori lepo prepevali še ob petih litanijah M.B. in pa pri zahvalni pesmi, kjer se jim je pridružila vsa cerkev, številna duhovščina pred oltarjem z msgr. Novakom, štandreškim dekanom, na čelu, pobožno in mogočno petje v cerkvi in na koru, vse to je pustilo neizbrisen vtis, ki nas bo spremljal še dolgo v novem letu, ko bodo božični prazniki že davno minili.
Nov grob
V	črnem vrhu nad Idrijo je na božično viljo umrl mlad mož g. Viko Rudolf, po domače Plešnarjev. Bil je veren mož, vzoren gospodar in dolgoleten cerkveni pevec. Gospod mu daj večni pokoj, vsem sorodnikom, zlasti pa družini zdravnika dr, Vrtovca, naše sožalje.
železnica Koper-Kozina
Jugoslovanske državne oblasti se resno La vi j o z načrti za zgraditev železniške Proge Koper-Kozina. Koper namreč postaja vedno važnejše pristanišče, saj je edino »okno« v široki svet republike Slovenije. Zato hočejo koprsko pristanišče vedno bolje opremiti in ga razširiti. V ta namen so že zgradili nov valolom. Poglabljajo del pristanišča in stavijo nove nasipe. Toda zaman bi rastlo pristanišče, .če ne bi imelo primerne zveze z zaledjem, to je s Slovenijo. V ta namen so zadnja leta pohiteli z dograditvijo lepe avtomobilske ceste Koper-Kozina-Senože-če-Postojna-Ljubljana. Ta cesta je že sko-ro v celoti dograjena in izročena prometu. Le kakih 5 km med Kozino in Črnim kalom še čaka, da jih dokončajo Prihodnje poletje. Vendar predvidevajo, da tudi ta nova cesta ne bo zmogla vsega prometa, ki se obeta koprskemu pristanišču. Zato morajo nujno zgraditi še železnico, ki bi se pri Kozini združila s Progo Trst-Šempeter-Ljubljana. Načrti so v glavnem pripravljeni. Odločiti se pa morajo za eno od enačic: daljša predvi-
Claudelovo Marijino oznanjenje je zelo zahtevna igra, ki mora imeti izkušene igralce in tudi izobraženo publiko. Ce jo je Slovensko gledališče kljub temu postavilo na oder, pomeni, da ima oboje: igralce in gledalce. Med igralci je tudi g. Vilko Čekuta. Igralsko skupino vodi č.. g. M. Rener.
Novi doktor v Clevelandu
Iz Clevelanda je dospela vest, da je tamkaj diplomiral iz gospodarskih ved na Western Reserve University naš primorski rojak Karel Bonutti, ki je dokončal gimnazijo v Gorici ter se nato preselil v USA, potem ko je že diplomiral v Friburgu v Švici. — Novemu doktorju, ki je vedno ostal velik prijatelj goriških rojakov in zlasti našega Kat. doma, naj gredo naše iskrene čestitke.
Umrl je pisatelj Vladimir Levstik
Dne 23. decembra je nenadoma preminil v Celju slovenski pisatelj ter prevajalec Vladimir Levstik. Rojen v Šmihelu nad Mozirjem je že zgodaj začel pisati v »Ljubljanski Zvon«. Uveljavil se je predvsem kot pisatelj in zlasti še kot prevajalec. Prevajal je iz ruščine, francoščine
in angleščine. V slovenski literaturi je še posebno znan kot pisatelj povesti »Gadje gnezdo«, satiričnega romana »Višnjeva repatica« ter ljubezenskega romana »Zapiski Tine Gramontove«. Tudi otrokom bo ostal v spominu kot pisatelj lepe otroške zgodbe »Deček brez imena«. Iz ruščine je prevedel Tolstojevo »Vojno in mir«, »Ano Karenino« in »Vstajenje«. Prevedel je še Dostojevskega »Zločin in kazen«, »Zapiske i/ mrtvega doma«, »Brate Karamazove«, »Bese« ter »Ponižane in razžaljene«. Poleg Župančiča spada Levstik brez dvoma med najboljše slovenske prevajalce.
Ponovne aretacije v Jugoslaviji
Dvanajst let po končani vojni se v Jugoslaviji še vedno nadaljuje »čistka« bivših četnikov. Tako poročajo razne inozemske agencije, da so te dni v Jugoslaviji aretirali nekatere bivše politične osebnosti. Med temi so: advokata Aleksander Pavlovič in Bogdan Kretic ter profesor teološke fakultete v Beogradu Dragoslav Sanjakovič. Jugopress pa dodaja, da so bile te osebe aretirane, »ker so skušale nadaljevati svoje izdajalsko četniško delovanje in iskati opore v inozemstvu.«
Mladika štev. 10
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
deva 46 km proge in 18% vzpona, krajša pa 37 km proge in 22% vzpona. Stroški so predvideni na 3,5 milijarde din.
Cesta med Primorsko In Gorenjsko
Pred tremi tedni so izročili prometu novo cesto, ki veže Petrovo Brdo v Baški grapi z Bohinjsko Bistrico v Bohinjski dolini. Nova cesta je dolga okrog 14 kilometrov. Pri Petrovem Brdu se začne dvigati v serpentinah, da doseže višino 1289 m, nakar pada do Jelovice, kjer se združi z že zgrajeno cesto. Nova cesta krajša pot iz Primorske na Gorenjsko za polnih 40 km. Služila bo razvoju turizma in tudi izkoriščanju tamkajšnjih obširnih gozdov.
Novi doktor filozofije
V	Torontu so podelili doktorski klobuk iz filozofije preč. g. Mirku Renerju, ki je med tem poučeval nemščino v kolegiju sv. Mihaela in petje v bogoslovju bazili-jancev. Preč. g. Mirko Rener je poleg svojega dela še študiral in dosegel B.A. diplomo 1. 1952, M.A. diplomo pa 1. 1954. Za doktorsko disertacijo si je izbral temo: človek v miselnosti Elizabete Lang-gaesser. Našemu rojaku k njegovemu u-spehu iskreno čestitamo!
Slovensko gledališče v Torontu,
je v nedeljo 15. dec. igralo Claudelovo versko igro Marijino oznanjenje. Čisti dobiček je bil namenjen slovenskemu semenišču v Argentini. S to predstavo so kanadski rojaki hoteli počastiti tudi zlati jubilej ljubljanskega škofa Rožmana.
Prvi letnik naše družinske revije je pred nami. Dejstvo, da je Mladika redno obiskovala naše domove, zgovorno priča opravičenost njenega obstoja. Krog sodelavcev se je razširil, krog bralcev se je pomnožil. Mnogi bi radi celoten letnik, uprava bi rada ustregla, a ne more, ker so prve številke, zlasti prva popolnoma pošle.
Deseta številka, ki je prišla med nas prav za božične praznike, je od vseh najbogatejša po vsebini in obsegu. Mladiki na pot v zaključek in novo leto je napisal dr. Jakob Ukmar božične misli, ki pa so tako globoke in preproste obenem, da bi jih smelo lahko Mladika prinašala v vsaki številki na prvi strani: Z lepo slovensko besedo dvigati naše ljudstvo k versko-moralnim idealom naših dedov, da se ohrani narod zdrav na svoji grudi in učaka božični mir resnične svobode... To so misli, s katerimi zaključuje dr. Ukmar svoj prispevek.
Prozo so prispevali M. Javornik, R. Vodeb, Jevnikar, Peterlin, H. Gheon, Repič, Vršaj, Jeza in Fonda. Prispevki teh so leposlovni, kritike izdanih leposlovnih del in načelni prispevki. Poezijo so prispevali: Slavko, Vesna, Maver, Pertotova in Zemlja.
Stanko Kosmina se spominja pok. župnika Grbca, D. Jakomin pevca Giglija, Peterlin umetnika Goršeta ter intervju s prof. Beličičem o njegovi najnovejši zbirki novel: Dokler je dan... Ob robu nas Mladika še seznanja o kulturnem delu v Gorici, cerkvenih zborih na Tržaškem, o športu, kinu in radiu. Kakor mnogi članki pojo o božiču tudi prijazne slike in zimski motivi. Spacalova Dolina treh mesecev, Saksidova Jesen in Sv. Križ, Černigojeva perorisba Laško in Cesarjev lastni portret pa napravljajo Mladiko prikupno vsakemu bralcu.
RAZNE NOVICE
Odprava potnih listov
Dne 13. decembra so v Parizu predstavniki evropskega sveta podpisali konvencijo, ki odpravlja potne liste med državami, ki so članice Evropske premogovne in jeklarske skupnosti. Konvencija je stopila v veljavo s 1. januarjem letos in se bo raztegnila na vse omenjene države. Doslej je ta zakon veljal le med Italijo in Francijo. Do teh ugodnosti bodo imeli pravico predvsem turisti, ki mislijo potovati v inozemstvo. V ta namen pa so potrebne nove izkaznice, ki jih izda občina, kakor se je to vršilo doslej. Do teh ugodnosti pa nimajo pravice tisti, ki nameravajo odpotovati v tuje države na delo, ali pa se mislijo trajno izseliti. Ti bodo morali še vedno imeti potni list.
Povišane najnižje pokojnine
Rimska zbornica je dokončno sprejela vladni predlog o povišanju najnižjih pokojnin. Te so do sedaj znašale 5 tisoč
Ur za one, ki so imeli polno najnižjo penzijo, 3.500 pa za začetne. Zakonski osnutek, ki ga je zbornica sprejela, pa zvišuje polno najnižjo penzijo na 8 tisoč lir, začetno pa na 5 tisoč, začenši od 1. jan. 1958. Nadalje določa zakon, da se bodo od 1. jan. 1959 zopet povišale pen-zije, in sicer od 8 na 9 tisoč ter od 5 na 5.500 lir mesečno.
Najnižjo penzijo prejemajo povečini služkinje. Te bodo torej imele sedaj pokojnino povišano. To je bilo gotovo zelo na mestu, saj s 5, oziroma s 3 tisoči res nihče ni mogel živeti.
Tudi nekatere druge pokojnine so bile s 1. jan. sorazmerno povišane.
Umrl Je Angelo Motta
V	67. letu starosti je nenadoma umrl m svojem domu v Milanu Angelo Motta, 'odlikovan kot vitez dela. Motta je bil u-stanovitelj danes tako slavne industrije milanske »potice« Motta. Po prvi svetovni vojni je odprl v Milanu svojo lastno
slaščičarno in se ves posvetil temu poklicu. Pravi, da je čisto »slučajno« iznašel recept za danes tako priznan »Panet-tene Motta«. Leta 1927 se je preselil v večjo trgovino in deset let pozneje je že odprl lastno industrijo na vialu Corsica.
Leta 1934 je organiziral prvo »nagrado svete noči«, ki jo sedaj vsako leto za sveto noč razdelijo za najplemenitejše dejanje.
Pokopali so ga v soboto 28. decembra ob velikanski udeležbi ljudstva.
Kmetske pokojnine
S 1. jan. je stopil v veljavo zakon o kmetskih pokojninah. Oni obdelovalci zemlje, ki so dopolnili 65 let, in njih žene, če obdelujejo zemljo z njimi ter so dopolnile 60 let, bodo dobivali pokojnino, kot jo predvideva zakon.
Tudi ta zakon pomeni znatno olajšavo za revne sloje.
Trikrat je oživela
V	milanski bolnišnici so zdravniki pretekli teden izvršili izredno težko operacijo na mladi 21-letni ženi. Med operacijo, ki je trajala nad štiri ure, je pacientki trikrat odpovedalo srce. Zdravnik je s spretno roko odprl prsni koš, da je prižel do srca. Z masažo ga je spet oživil, da je začelo ponovno biti, nakar je nadaljeval z operacijo. Tako trikrat. Operacija je srečno izpadla in mlada gospa se počuti kar dobro in ne more verjeti, da je za 8 minut bila brez življenja.
Darovi za svetišče v Sirakuzi
Verniki vsega sveta so nabrali za svetišče jokajoče Matere božje v Sirakuzi nad 332 milijonov lir. Tej vsoti je treba prišteti še nad 24 kg zlata, ki so ga verniki darovali Materi božji kot »zaobljubljeni dar«.
Svetovna razstava v Bruxellesu
Bruxelles se mrzlično pripravlja na svetovno rastavo »E. U. 58«, ki se bo pričela v aprilu tega leta. Predvidena je udeležba 46 držav iz vsega sveta in milijonska udeležba obiskovalcev.
Števerjan
Na praznik sv. Štefana je naša vas doživela lep in pomenljiv dogodek. Dvajset deklic je bilo sprejetih v Marijin vrtec. Sprejem se je izvršil pri popoldanskem blagoslovu pred Marijinim oltarjem. Vodil ga je preč. g. kaplan Oskar Simčič. Male deklice so razločno odgovarjale in se nato z modrimi trakovi vrnile na svoje mesto pred oltarjem. Spremljal jih je ganjeni pogled preč. g. župnika Sedeja, staršev in vseh številnih vernikov, ki so prihiteli v cerkev, da se pridružijo veselju najmlajših. Iz srca čestitamo tudi mi pridnim deklicam, ki so se opogumile in si zbrale Marijo za svojo Gospo, Zavetnico in Mater, želimo jim, da bi tej obljubi ostale zveste vse življenje in* da bi še druge privabile na isto pot.
Ljubezen in politika pomenita smrt prijateljstva. (Carmen Svlva)
★
Čeprav je redka resnična ljubezen, vendar je manj redka kot resnično prijateljstvo. (La Rochefoucauld)
★
Cim višji je naš položaj, tem niže se moramo skloniti do svojih podrejenih.
(Ciceron)
★
Kdor nima značaja, ta ni človek. (Chamfort)
Wilhelm Hiinermann:
35
c/Va božjtPi okopiPr
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
»Če boste križ posekali, vas bo ubil,« je rekla deklica in pogledala surovega človeka trdno in brez strahu.
»Ej glej, krota praska!« se je posmehoval mežnar.
»Hudobni ste,« je rekla Marica žalostno. »Toda molila bom za vas.«
»Ti boš molila zame?« se je režal Klavdij Pascal. »Prav tako lahko moliš za hudiča v peklu.«
»rludi to bi storila, če bi kaj pomagalo,« je odgovorila deklica odločno.
»Saj to je, da nič ne pomaga! Vse molitve skupaj nič ne pomagajo,« se je norčeval Pascal. »Prej sem molil tudi jaz in sem stradal. Sedaj ne molim več pa imam, da žrem in žlampam. To žužnjanje nima nobenega pomena. In to tukaj,« je dostavil z jezo, ki mu je nenadno vzplamtela, »to tudi nima nobenega pomena.« S temi besedami je strgal šopek cvetlic s podobe Križanega, ga vrgel na tla in ga poteptal. Nato je surovo in grdo zaklel in odkolovratil. Bernardova Marica je prebledela prav do ustnic. V očeh je imela solze. Od strahu in jeze se je kar tresla. Nato pa je pokleknila pred križ na gori, sklenila roke in molila:
»Gospod, odpusti mu, saj ne ve, kaj tlela.«
Iz višave je zadonela velikonočna pesem, katero je Pavle
Convertier poslal v pozdrav svojemu očetu v Vandejo in se zlila z otrokovo molitvijo.
Marica je vstala, utrgala na hrastih in bukvah nekaj pisanih vej in okrasila z njimi Odrešenikove zmrcvarjene ude.
Tudi mežnar Pascal je s svojim nožem rezal veje z dreves. Delal je vneto kot že veliko let ne in ni nehal prej, dokler ni nabral veliko butaro jesenskopisanih vej. Nameraval je nekaj zelo čudnega. Z listjem je hotel okrasiti cerkev, v kateri bi se prihodnjo nedeljo moral vršiti velik praznik. Tako mu je bil naročil zapriseženi župnik. Montbernage naj na Gospodov dan vidi čudovit prizor.
Ja, kaj se je zgodilo v Montbernage?
Na trgu pred cerkvijo so tesarji, ki so prišli iz Poitiers, gradili tribuno. Vaška mladež je radovedno postajala tam okoli in občudovala nastajajočo zgradbo.
»Že vem, kaj bo,« je rekel Martin Cordier. »Prišel bo mož, ki bo upogibal železo ali pa žrl ogenj ali kaj podobnega.«
»Morda pa bo medved, ki bo plesal,« je menil Robert.
»Najbrž bo tele z dvema glavama,« je rekel debeli Lipe. »Nekdaj so ga kazali na letnem sejmu v Poitiers.«
Ko so končali, so tesarji ob vznožju tribune pritrdili napis, na katerem se je bralo, da bo v nedeljo popoldne ob dveh velika predstava, h kateri so vsi nujno povabljeni.
Ali je bilo torej čudno, če so bili ob določeni uri skoraj vsi vaščani iz Montbernage zbrani na trgu pred cerkvijo? Tudi sedaj, ko so pričakovali, kaj bo, je bilo slišati najbolj
čudne domneve, katere so ljudje izmenjavali med smehom in burkami. Če bi pa ljudje vedeli, kaj jih v resnici čaka, bi najbrž nihče ne bil ostal.
Ko je ura bila dve, je med bobnanjem in piskanjem točno prikorakal čez Joubertov most v Montbernage oddelek narodnih stražnikov, oborožen s sabljami in sulicami. Va-' ščani so delali nevoljne obraze, ko so videli rdeče miličnike. Samo debeli Lipe je ohranil svoj mir in je reže se zaklical svojemu bratu Robertu:
»Zdi se, da si zadel s svojim plešočim medvedom. Godbo za ples namreč že piskajo.«
Starejši brat pa je samo jezno zagodrnjal: »Molči!«
»To diši po nekakšni veliki svinjariji,« je zamrmral Jurij Vinaie svojemu prijatelju Pavletu Convertieru. »Spet bi moral zatrobiti alarm! Toda sedaj gotovo ne bodo več nasedli.«
Medtem so se vojaki tako razvrstili, da so stali okoli vaščanov kot obroč. Nekdo je hotel iti domov, ker mu je pošlo veselje, da bi bil pri predstavi, pa so ga surovo sunili nazaj. Ko se je godrnjaje in začudeno vpraševanje v množici gledalcev malo poleglo, je stopil razcapan prekueuli na oder iz desk in zakričal:
»Državljani iz Montbernage! Vaš župnik-vam hoče nekaj pojasniti. Poslušajte ga pazljivo, kot se to spodobi nasproti plemenitemu, ustavi vdanemu duhovniku!«
In res je stopil sedaj na oder bivši kapucin v svoji nekdanji redovni obleki. Ljudska množica je bila začudena in prestrašena. Kapucinov obraz je bil bled, njegove oči so gorele z nemirnim ognjem.	(Nadaljevanje)
mladi Aldi Vižintinovi, obtoženi, da je dne 24. avgusta lansko leto umorila svojega moža Humberta Blažiča. Po dveh razpravah so sodniki odložili nadaljnjo razpravo za nedoločen čas. Do tega sklepa so prišli zaradi zmedenega stanja obtoženke. Predlagali so, naj jo pregledajo psihiatri in ugotovijo, ali je bila sploh pri zdravi pameti, takrat ko je izvršila zločin. Da bi imeli psihiatri dovolj časa za opazovanje Vižintinove, je predsednik odložil razpravo in vrnil akte preiskovalnemu sodniku.
Novi mladinski dom in župnišče v Dolini
Slika, ki jo vidite v tem članku, ni nič posebnega. Hiša, par oken, toda za hišo je tlakovano dvorišče, lep vrt in cela vrsta raznih prostorov, pravo moderno zidano gospodarsko poslopje. To
in kmalu bomo videli, kako se v naših časih verniki zanimajo in trudijo za hišo, ki mora biti poleg cerkve prav tako vsem draga in skupna. Sicer na Tržaškem v mnogih župnijah za podobne težave sploh ne veste, ker je skoro povsod župnišče last občine ali države in ni treba vernikom skrbeti za stanovanje duhovnikov. V Dolini pa je od vsega začetka tam v 14. stoletju župnišče last župnije in tako mora pač župnija za župnišče skrbeti; država da sicer delno pomoč, a glavna skrb le ostane župniji. Kakor zbirajo mesečne prispevke za ureditev cerkve v Bazovici, kakor delajo isto v Rojanu za novo dvorano, tako bomo skušali napraviti v Dolini. Od božiča do farnega opasila v juliju bomo napravili sedem mesečnih zbirk in upamo, da bomo zbrali vsaj za prepis nove lastnine in za notranjo preureditev. Mogoče se bo našel kakšen dobrotnik tudi izven mej naše župnije, kar bi bilo tudi v veliko pomoč. Poudarimo še enkrat: nova hiša ne bo le stanovanje za duhovnike, ampak bo v veliki meri služila za zbiranje vaške mladine; sedanji gospodarski del celotnega poslopja bo pravi
MM
'ji inL lu.
Na sliki vidite naš nov mladinski dom in župnišče
10-letnica SDZ v Trstu
V decembru leta 1947 je bila ustanovljena politična organizacija demokratičnih Slovencev Slovenska demokratska zveza. Delo, ki ga je v desetih letih o-pravila ta organizacija, je za tržaške Slovence velike važnosti.
Preteklo nedeljo je SDZ proslavila svojo desetletnico. Njen predsednik je podal poročilo o političnem delu in gibanju orl leta 1948 pa do danes. Ko je pred desetimi leti SDZ začela z delom, je morala graditi znova. Ostalo je še sicer nekaj starih korenin, ki so ostale še čvrsto narodno zavedne in jih ni omajal niti fašizem niti komunizem. Na te redke demokrate se je naslonilo vse delo. Pristopile pa so tudi nove moči, ki so delo pomladile in poživile, čeprav niso poznale tradicije. Za svoje zanimivo poročilo je žel predsednik živahno odobravanje.
Desetletni jubilej so pozdravili tudi zastopniki Slovenske prosv. matice, SDD, Slov. katoliške skupnosti in Slovenske prosvete, ki so vsi izrekli laskava priznanja delu, ki ga je opravila in ga opravlja SDZ.
Navzoči so nato še pokramljali pri pogrnjenih mizah in v veseli domačnosti pokramljali v pozno popoldne.
K jubileju SDZ v Trstu se pridružuje tudi naš tednik z iskrenimi čestitkami, "naj bi se plodno delo SDZ v bodočnosti še bolj razraslo.
Sedmi mesec spora v tržaških . ladjedelnicah
Nepopustljivost delodajalcev in vztrajnost delavcev v ladjedelnici sv. Marka, v arzenalu in v Tovarni strojev pri Sv.
Andreju ter v ladjedelnici sv. Roka v Miljah sta vzrok, da je borba delavcev teh obratov stopila že v sedmi mesec. V teh obratih dela skoro 7 tisoč delavcev in škoda na obeh straneh gre že v milijarde.
Tudi v tržaškem gospodarskem življenju	celotno imetje družine Grahonja smo
se pozna zastoj, zlasti v mali trgovini,	kupili za novo župnišče in novi mladin-
Delavci so bili v teh mesecih prikrajšani	ski dom v Dolini. V hišo se preselimo
za pol milijarde lir. Njihova borba za ize-	prve dni spomladi. Največja vrednost te
načenje plač z delavci genovskega »An-	hiše je v tem, da stoji prav pri cerkvi
salda« se bo nadaljevala do izvojevanja	in to je za župnišče vedno važno in do-
istih pravic. Razlika v plačah med ge-	bro. Seveda bo treba sedanje modeme
novskimi in tržaškimi delavci ni majhna,	hleve zelo preurediti, da bodo prostori
saj znaša od 6 do 12 tisoč mesečno. Pre-	primerni za mladino, prav tako tudi
cejšnje upanje postavljajo tržaški kovi-	hišo za stanovanje duhovnikov. Ko bo
narji na ločitev IRI od Confindustrije, do	vse enkrat urejeno, bodo pozabljene tu- pQ jep0 uspeli Miklavževi opereti, ki je
katere bo prišlo verjetno takoj po novem	di velike skrbi, ki jih ima prav sedaj	dvakrat napolnila našo dvorano do zad-
letu.	dolinska župnija. Hiša, ki je stara komaj	njega kotička, smo se začeli takoj z vne-
dvajset let in stoji na najlepšem kraju	mQ pripravjjati na božično prireditev, ki
Tržačani bodo služili vojake	sredi vasi, je namreč zelo draga. Imamo se je potem vršila zelo uspei0 zopet v
Z novim letom bodo vsi tržaški mlade-	na razpolago le pet milijonov, nekaj je	poM dvor£mi na božični dan 35. decembra
niči letnika 1937 dobili poziv na vojaški	Popevala država nekaj bomo dobili od	popoldnc. že več let imamo na ta dan
nebor.. V jeseni pa bodo morali po zdrav-	Podaje starega župnišča, a bo osta o	božični skrivnosti posvečeno prireditev,
niški potrditvi nastopiti svojo vojaško	Par mlhJ°«0V dolga' In ve"da‘ n‘ bl!0	ker smo mnenja, da se mora župnija na
službo. Letniki od 1932 do 1936, ki doslej	dru*e fšlt^ kakor napravtU ta korak.	vse načine truditi, da da in ohrani veli-
niso bili klicani k vojakom, bodo klicani	Star° žuPmšče' kl Je Prvo ž“Pmšce	kim praznikom krščanski značaj, ker sesamo na zdravniški pregled, nikakor pa	starodavne Janije, je v zelo slabem	danji ljudje vedno bolj spreminjajo kr-
ne v vojaško službo. Letnik 1937 predvi-	stanju “	m začetl s sploŠ"‘m	ščanske praznike v zgolj priložnost za
deva približno dva tisoč mladeničev, ki	P°Pravllom- Mislili	smo zidati novo žup-	uživa]jje in zabave. Tudi pri božični pri-
bodo morali v vojaško službo. Nimajo pa	msče nad	sedanJ°	dv°ran“' a tudl. *°	reditvi so imeli glavno vlogo naši šolski
še v Trstu na razpolago prostorov, kjer	Pr°Padl°’	ko s™°	dobih fantastičm p	Qtroci Dva na5a odlična učitelja sta u.
naj bi se vršil zdravniški pregled, ker	za	18 mlhJ°nov, Tako s™. kup*^	stanovila mladinski pevski zbor, ki je
.*	•	1	•	*	vt	i*	*	x	to hišo, ki miš poleg drugega veliko pro* r»t'»v Hnhrn odnpl več trislasnih božičnih
preišn i proston v ulici Navali niso več	........	,	,	,	Plav “ODro oapei vec irigiasmu "uiiumi
uporabni	štora za zidanje m širjenje, če bo kdaj	pesm; Nekateri otroci so se izkazali kot
treba-	pravi mojstri v podajanju božičnih de-
Odložen Droces proti	Tržaški	gospod škof je poslal dolinski,	yarnacjj. Končno nam je božična šte-
,I ..	*	župniji lepo skupno pismo, v katerem vj]ka »Pastirčka« napravila lepo uslugo
n n V	vabi Dolinčane, naj pomagajo župniku	z božično igrico »Božično darilo«, katero
Pred tržaškim porotnim sodiščem se	pri važnem delu za novo župnišče. To	sQ otrQci pray lepQ zaigrali-
je teden pred božičem začel proces proti pismo je dobila za božič vsaka družina Nekaj dni natQ smQ imeli na dan ne.
----------------—----------------------- -----------------------——---------------------------- dolžnih otrok otroški praznik. Že več let
RAJBELJ	naša' sa-> še nihče do seda-> ni m°8el u'	imamo navado, da se ta dan zberejo
pogniti	te močne kapitalistične družbe,	v cerkvi vsi otroci, kjer jim ob petju
ctnvlrn ep ip 7»kliučila	,	•	*	,	.	božičnih pesmi in primernem govoru po-
Stavka se je zaključila	ki upravlja sedaj naš rudnik, da b, za-	^	^
Po skoro treh mesecih stavke je prišlo	&la z delavci pogajanja.	smo povabili k tej slovesnosti še otroke
do sporazuma med stavkujočmu rudarji Sedaj> ^ ^	srečnQ	zaključena,	okoUških
vasi. Najbolje so se odrezali
in pa med delodajalcem, družbo Kaibl-	.	_	,
Pertusola. Po zapori rudnika, o kateri	moramo	poudariti, da imajo za njen u-	s svojim obiskom otroci s Proseka m
smo že poročali, je rudnik na ukaz mi-	spešen	potek največ zaslug poslanec	Kcmtovda, ki ji je pri o s ovesnos 1
nistrstva moral spet začeti z delom. Nato Driussi, naša duhovščina, ki je ves čas 'ar ■ ‘'z“mc SL' a JC	.	n^.|
so se začela pogajanja v Vidmu. VriSila	stala ob	strani stavkujočim rudarjem, in	le redko kakšen manjkal. Ta j
so se med zastopniki družbe Raibl-Per-	pa tisk,	ki je o poteku stavke poročal	cerkev .polna otrok, ki so nav u eno pr -
tusola. Trajala so dva dni ter se zaklju-	stvarno	in objektivno. Zato Vsem' naša	Pevah božične pesmi. Posebno priv a
čila v četrtek 19. decembra po 11-umih	zahvala.	Pa .1* ^ za o roke prireditev, v■ dvorim,
... w Najprej so naši otroci še enkrat pono-pogajanjih. Dmzba je sprejela večino na- Ker se je ravno pred prazniki srečno	ored_	natQ	pa	^
ših delavskih zahtev, vendar jih je nekaj zaključila naša stavka; so bili ti tem bolj	1 Jn da bflo yeselje Qtrok
zavrnila. Naši zastopniki so pristal, na veseli. Potekli so v mirnem prazničnem	»	obiskal v zei0 smešnem
sporazum, ker so uvidel, da bi nadalje-	razpoloženju. Nanje smo se pripravili s	^	Ta dan bo otrokom
vanje stavke postalo škodljivo za delav-	Sv. spovedjo. Pn tem je bilo poskrbljeno
.	m	. .	.	..	dolgo	ostal v	spominu,
sko stvar.	Ce naredimo	bilanco	o tej	tudi	za	Slovence,	ki	so	imeli	na	razpo-
tako dolgi stavki, moramo priznati, da je iago posebnega slovenskega spovednika. Sporočamo, da bo naš cerkveni pevs i za nas delavce bil njen uspeh pozitiven.	zl)0r- ki velja za enega najboljših v tr-
Pokazali smo	strnjenost in pa disciplini-'	--------- *	žaški	okolici)	nastopii na	praznik	svetili
ranost kot	še	nikoli. Saj	ves čas	stavke	i	»Katoliški	glas	V VSakoj	Treh	kraljev,	6. januarja	ob	4.	popoldne
ni bilo nobenega težjega incidenta. Poleg | . slovensko družino I j na tržašk* radijski postaji s koncertom tega je bila moralna zmaga popolnoma	fiiiniimniniiimii  ........................... božičnih -pesmi. Izbral si je ta koncert
mladinski dom, kar je za dolinsko župnijo in njeno bodočnost zelo velikega pomena.
Ob zaključku tega veselega poročila, še omenimo, da smo dobili prav to jesen lepo, veliko dvorišče ob naši kino-dvora-ni. Tako so dane prve glavne možnosti za redno delo v korist mladine.
Sv. Križ
TVRDKA	
Oociri (3Viričlč	d O^cmlnu
	vošči srečno novo leto !
Lupše Ivan
TRGOVINA “PRI SOLIM CU”
MANUFAKTURA - GALANTERIJA IN VSE VRSTE PERILA TRST - UL. NIZZA - UL. RISMONDO, 1 vošči srečno novo leto !
novejše božične pesmi oziroma take, ki še niso bile dosti izvajane. Upamo, da se bo zbor odrezal.
V nedeljo 12. januarja bomo slovesno praznovali 13. obletnico ustanovitve Apo-stolstva molitve v naši župniji. Navado imamo, da vsako leto v januarju slovesno proslavimo ta dogodek in damo novo spodbudo članom in članicam. Vsako leto povabimo za to priliko enega izmed duhovnikov, da govori o apostolatu. Za letos se je odzval našemu povabilu gospod Ivan Kretič, župnik iz Devina.
DANIJEL LEGHISA Z DRUŽINO pošilja iz Connecticuta v Združenih državah najlepša voščila za novo leto 1958 vsem prijateljem in znancem v domovini.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 1% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Božični prazniki v Gorici
Idila svete noči z jasnim zvezdnatim nebom in zasnezenimi cestami je letošnji Božič prevarala ne samo nas v Gorici, temveč tudi drugod po Evropi. Bil je Božič brez snega in brez zvezd. Še celo v Moskvi so še vedno v pričakovanju snega. Pač pa je gosta megla pokrila skoro vso vzhodno Evropo in tako otežkočila povečani promet božičnih dni.
Mrzličnim pripravam predbožičnih dni, ko so skoro po vseh hišah postavljali jaslice in drevesce, je sledil umirjen in mil Božič, ki je privabil v razsvetljene cerkve k polnočnici na tisoče in tisoče Goričanov. Za nas Slovence je bila lepa polnočnica v cerkvi sv. Ivana. Najpridnejši so se udeležili tudi zorne maše v stolnici in pozneje, ob deveti uri, pri sv. Ignaciju na Travniku. Vse te slovenske maše so bile častno zastopane in tudi sv. obhajil je bilo prav dosti.
Razne italijanske organizacije so tudi v našem mestu razdelile za te praznike na tisoče paketov najpotrebnejšim, zlasti še otrokom in tako omogočile, da so vsi občutili toplo bratsko vez, po kateri se razodeva božja ljubezen. Občinsko podjetje za luč pa je Goričanom pripravilo lepo presenečenje, ko je s tisočerimi lučkami razsvetlilo drevesa na Korzu.
Božičnica v Št. Mavru
Tudi letos so nas nedeljo pred Božičem naši šolarčki razveselili z lepo prireditvijo. Jasen zimski popoldan je privabil v šolo starše in sorodnike otrok pa tudi veliko število drugih, ki jim je delo in trud naših malčkov pri srcu. U-čilnica je bila lepo okrašena s smrekovimi vejicami in lučkami, za kar so z veseljem pripomogli domači fantje.
Šolarčki so nastopili s pestrim božičnim sporedom, ki je obsegal petje, deklamacije in več prizorčkov ter enodejanko Jaslice brez Jezuščka. Najbolj so gledalcem ugajali najmlajši s prizorčkom Pomagajmo Jezuščku, ki so ga tako prisrčno in naravno podali ter angelčki s svojim rajanjem v sliki Rože za Marijo. Oboje so morali na željo navzočih pono-’ viti, kar so seveda storili z največjim veseljem.
Kakor lani je tudi letos nastopil na šolski prireditvi domači cerkveni zbor s tremi lepimi božičnimi pesmimi in tako skupno z malčki ustvaril 'v srcih vseh ono sveto razpoloženje, ki človeka odmakne vsakdanjosti in ga približa sreči betlehemske noči.
Ob koncu so bili vsi šolski otroci obdarovani: vsak je prejel prav lep zavoj od Vincencijeve konference v Gorici, poleg tega pa nekateri- še od šolskega patronata v Gorici. Mali in veliki so se nato zadovoljni vrnili vsak na svoj dom.
Zahvala Vincencijev! konferenci
Šolski otroci iz Št. Mavra se zgoraj imenovani ustanovi najiskreneje zahvaljujejo za lepe zavoje, ki jih jim je poslala ob priliki letošnje božičnice!
KRALJESTVO BOŽJE je zbornik, ki so ga lansko leto izdali slovenski duhovniki v papeškem zavodu Russicum v Rimu. Lani se je zbornik zelo priljubil, saj smo ga na Goriškem in Tržaškem prodali veliko število izvodov, zlasti ob molitveni osmini. Letos bodo isti gospodje ta zbornik zopet izdali z bogatejšo in bolj pestro vsebino. Izšel bo za molitveno o-smino kot lani. Ce se kdo želi predna-ročiti, naj javi na upravo »Kat. glasa«.
ZAHVALA
Globoko ganjeni spričo izrazov sočustvovanja, ki so bili izkazani ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega moža, deda in vzornega organista
Benedikta Trampuža
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli počastili spomin in ga v tolikšnem številu spremili k večnemu počitku
Žalujoča soproga Frančiška, hčere in sinovi z družinami Trampuž, Tavčar, Makovec, Merler in Gufler.
Trst-Rojan-Meran-Melbourne, 17. dec. 1957.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni
Viko Rudolf
v Črnem vrhu nad Idrijo
Pogreb se je vršil na dan sv. Štefana ob številni udeležbi sorodnikov in prijateljev.	Dr Vrtovčevl
Gorica, 30. decembra 1957.
JANUAR 1958 - MESEC NAŠEGA KATOUSKEGA TISKA