Leto 1870. 219 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zbora zastopane. Kos XL1I. — Izdan in razposlan dne 21. avgusta 1870. 105» Ukaz ministra za bogočastje in uk od 20. avgusta 1870, s katerim se občnim ljudskim učilnicam razpisuje šolski in učni red. Veljuven deželam v državnem zboru zastopanim, razen kraljestva Galicije in Vladimirije r velikim vojvodstvom Krakovskim in razen mejne grofovine Istre. Na podlogi §.f‘ 78 državne postave od 14. maja 1869, Drž. zak. št. 62, in po dogovoru z deželnimi šolskimi oblastmi zdi se mi potrebno, da začasno razpišem naslednji šolski in učni red občnim ljudskim učilnicam, pridržujoč si prihodnje uredbe, katere se bodo po izkušnji in napredku ljudskega šolstva zdele potrebne, ter ozirajoč se tudi na to, da posamezne deželne postave o ljudskih učilnicah niso še dodelane. Ta ukaz dohodi veljavo ob začetku šolskega leta 1870/1. Stremayr s. r. Šolski in učni red občnim ljudskim učilnicam. I. 0 hoji v šolo. §. 1. Krajna šolska oblast (krajno šolsko svelovalstvo) naj učilničnemu voditelju, da hode mogel paziti na redno hojo v šolo, osem dni pred začetkom vsacega šolskega leta poda spisek vseli otrok, katerim je v tistem kraji dolžnost, da v šolo hodijo. Deželna šolska oblast (deželno šolsko svelovalstvo) razglasi posebne ukaze, kako je otroke, katerim je dolgost, v šolo hoditi, treba vpisati ter na razvidu imeti. tSUr.el.elL) _ 55 Roditelji (starši) ali njihovi namestniki naj take otroke, ki jim je dolžnost v šolo hoditi, kateri dan izmej zadnjih trijeh dni pred začetkom šolskega leta privedo (pripeljâjo) v šolo, da se vpišejo v list (zapisovalnik) šolskih otrok. Roditelje ali njihove namestnike, kateri bi tej dolžnosti bili nepokorni, naj voditelj šole naznani krajni šolski oblasti, da pridejo v postavno razpravo. §. 2 Dolžnost v šolo hoditi se začenja z dopolnjenim šestim letom starosti. Otroci, kateri so ob začetku šolskega leta mej petim in šestim letom starosti, smejo se sprejeti samo tedaj, kadar dovoli krajna šolska oblast. To dovolitev je dati samo takim otrokom, kateri so zreli po duši in po telesu, ter gledati je tudi na to, da se s tem ne nabere več otrok nego postava določuje. §. 3. Brez veljavnih opravičilih izgovorov ne sme noben otrok zamujati posameznih ur ali dni ob postavnem šolskem času. Zamude, katere se v osmih dneh do dobrega ne opravičijo, naj veljajo za neopravičene, ako nij sploh znano, zakaj so se zgodile. §. 4. Za veljavne opravične izgovore velja posebno to : u) če otrok izboli; h) že izbolč otrokovi roditelji ali svojci, ako je dokazano, da ga potrebujejo v postrčžbo ; c) slabo vreme, ako bi otroci v njem utegnili izboleti; d) tako slabi potje, da se po njih ne more hoditi. H. 5. Ako je uboštvo dokazano in otroci iz šole ostajejo zato, ker nemajo oblačila, naj krajna učilnična oblast skrbi, da to potrebščino pripravijo tisti, katere veže postava. §. 6. Vsacega učitelja dolžnost je pomagati, da se morejo šolske zamude dokazati, in torej naj vse zamude, opravičene ter neopravičene, dan na dan na tanko zapisuje v razrednik. Zapisek teh šolskih zamud naj voditelj šole pred krajno učilnično oblast položi v tistej dobi, katero za pregled ukazuje postava. Kako se to polaga, določuje deželna učilnična oblast. §. 7. Krajna učilnična oblast naj šolskih zamud uzroke, kateri bi se utegnili zdeti neveljavni, mahoma preišče, ter proti mu dnini roditeljem ali njih namestnikom začne postopati po zakonu (postavi.) II. 0 ličnem časa. §. 8. Šolsko leto trpi 4(> tednov. l'o navadi se šolsko leto začenja mej 1. dnevom septembra in mej 1. dnevom novembra meseca. Ljudske učilnice po tacili krajih. koder so tudi srednje učilnice, naj uk prično tedaj» kadar je začetek uka zapovedan srednjim učilnicam. Vsem drugim krajem naj začetek in konec uka postavi okrajna učilnica oblast (okrajno šolsko svetovalstvo), katera naj gleda na to, kakšen je kraj ter kakšno delo imajo prebivalci, in katera z istih uzrokov tudi more, ako hoče, navadnih šest tednov včlicih počitnic (vakanec) razdeliti mej leto. Izimke od teh zapovedi o začetku šolskega leta more dovoliti deželna učilnična oblast- §. 9. Dneve, ob katerih so mej letom počitnice, postavlja deželna učilnična oblast. §. 10. Vsak tlan šolskega leta, kateri nij odločen počitnicam, naj bode šola ; krajna uciinična oblast sme samo ob kacih nenavadnih prilikah dovoliti še po vrhu največ edine tri dni počitnic mej enim šolskim letom. (Dostavek za Tirolsko iri'Vorarlberško: Deželna uciinična oblast more, oziraje se na krajevne in druge posebne razmere, v poletnih mesecih otroke, katerim je hoditi v šolo, začasno oprostiti šole.) §. 11. Po učilnicah, katere imajo po več razredov, naj bode celodneven uk; poldneven uk se sme napraviti samo po tistih učilnicah, katere imajo po en razred, če je stvar taka, kakor govori' §. 48 tega šolskega reda. Deželna uciinična oblast ima pravico, da po opravičenih nasvetih okrajnih učilničnih oblasti izfmkoma tudi sicer dovoli poldneven uk. §. 12. Krajna uciinična oblast naj začetek in konec vsakdanjega šolskega uka po različnosti in potrebi, kakoršne so namreč razmere, postavi na zgodnjejše ali poznejše ure, od-ločivši toliko ur, kolikor je zapovedanih. §. 1 3. Dolžnost v šolo hoditi trpi do izpolnjenega štirinajstega leta starosti. Zapovedano šolsko dobo okrajšati (s pomanjšilom učnih ur v tednu, z ogradilom nauka samo v zimsko polletje, z napravo večerne ali premenjevalne dčlovniške šole ali po kakšnem druzem pripravnem poti) to je samo po kmetih časno dovoljeno tisti mladini, katera je prišla že v zadnji dve leti uka. Natančneje o tem določa deželna uciinična oblast, primerne želje ter nasvete krajne in okrajne učilnične oblasti. tik za Goriško-Gradiščansko : Po teh določbah naj deželno šolsko svetovalstvo osnuje potrebni red tistim šolskim okrajinam, koder dolžnost v šolo hoditi po §. 21 deželne postave o napravi učilnic trpi samo do izpolnjenega dvanajstega leta starosti.) poslušaje III. Ob odpustu iz šole. §. 14. Ko mine doba, v kateri je bilo v šolo hoditi, otroci, ki po sodbi šolskega voditelja (v tacih šolah, koder je po več razredov, po sodbi učiteljskega zbora) imajo najpotrebnejše zapovedane znanosti (§. 21 , 2. odstavek državne postave o ljudskih učilnicah od 14. n>»ja 1869) in katere je odpustiti iz šole, dobodo odpustno spričevalo, za kar se ne odšteva nobeno kakor koli imenovano plačilo (taksa). Ako bi se to spričevalo ne hotelo dati, •majo roditelji ali njihovi namestniki pravico, od okrajne učilnične oblasti prositi, da še napravi preskušnja. Odpustno spričevalo dobodo tudi tisti otroci, katerim po §.f* 21 tretjem odstavku državne postave o ljudskih učilnicah, okrajna uciinična oblast dovoli, da se odpuste iz šole, Predno jim po polnem mine dolžnost, v šolo hoditi. §. 18. Otroke, kateri ne dobodo odpustnega spričevala, veže dolžnost v šolo hoditi čez navadno šolsko dobo. Otroci, kateri so na duši ali na telesu taki, da po dovršeni šolski dobi dokazno več nij uP;,ti, da bi mogli ustreči namenu ljudske učilnice, dobodo odhodno spričevalo, v ka-eienfl se je izrekoma nasloniti na ta paragraf šolskega in učnega reda. §. 16. Otroci, kateri so se učili doma ali v kateri taki zasobni (privatni) učilnici, ki nema pravice javnosti, naj se na konci šolske starosti udadé preskušaji na kaki javni učilnici, ter se o tem izkažejo okrajni učiinični oblasti tistega okoliša, v katerem so vpisani (§. 1.) Za preskušajo je vložiti pet goldinarjev avstrijske veljave takse, katera se v enaki meri razdeli mej preskuševalce in mej voditelja šole. Ako je uboštvo dokazano, more tista učil-nična oblast, katera prva čuje nad to šolo, oprostiti ali vse ali nekoliko te takse. §. 17. Od dolžnosti, dobiti si odpustno spričevalo, iznéti so otroci, kateri v zaznamovani dobi hodijo v višjo učilnico, in tisti, kateri imajo kako dušno ali težko telesno bolezen, zaradi katere jih postava na menj ali več časa odvezuje, da jim nij treba hoditi v javno učilnico. §. 18. Odpustno spričevalo daje voditelj šole, in po učilnicah, koder je po več razredov, podpisuje ga ob enem tudi učitelj najvišjega razreda. Imena otrok, odpuščenih iz šole, vpisujejo se v odpustno knjigo, hranjeno pri krajni učiinični oblasti, ter dovršeni odpust se ob enem zaznamuje tudi v šolski imenik. §. 19. V odpustnih spričevalih tistih otrok, kateri so hodili v kako javno ljudsko učilnico, bodi poleg polne redovnice (nationale) tudi to: a) koliko časa je otrok hodil v Šolo ; b) sodba o njegovi nravnosti in pridnosti ; c) sodba, koliko se je naučil posameznih učnih predmetov; d) izrek, da je iz šole bil odpuščen po tem, ko se je bilo ustreglo vsemu, kar ukazuje postava. V spričevalih zasebnih učencev (§. 16) naj odpade: koliko časa je hodil v šolo, in ad b) omenjena sodba. H. 20. Hoja v šolo se zaznamuje z besedami: prav pridna, pridna, menj pridna, lenobna ; nravnost z besedami : po polnem primerna, primerna, menj primerna ; napredek v posameznih predmetih z besedami: prav dober, dober, sredenj, nezadosten. IV. 0 ustrahovanji v šoli. §. 21. Namen vsemu odgojevanju mladine je odkrit blag značaj. Da se mu pot pripravi, naj pri mladini učitelj neprestano pazi na pravo nravno vedčnje, na čut dolžnosti ter časti in poštenja, na skrb za občno korist, na ljudoljubje in ljubezen k domovini. Pravic» in dolžnost mu je, v to namero porabiti vse postavno dovoljene in v o d goje va nji potrjene pripomočke. §. 22. Vsacega učenca je voditi posebno k snažnosti in redu, k tankej pokornosti 'n k dostojnemu vedenju. Snažno naj ne bode samo telo in oblačilo, nego tudi učila in samoučila, šolsko orodje« šolska soba in vsi učiinični prostori. Otrokom z gnjusuo telesno boleznijo, ali takim, pri katerih se je bati, da ne bi družil* otrovali, naj se ne dâ v šoli biti, dokler tega zadržka ne odpravijo. H. 23. Učenci naj prihajajo o pravem času v šolo, in brez dovolitve ne smejo iti nik»' mor iz učne sobe. Po prvih dveh urah vsacega poldnevnega uka nastopi 15 minut počitka, mej katerim učenci, koder jim ne branijo razmere, smejo na učiteljevo dovolitev iz šolske sohe iti razredoma ali razdelkoma. To nadomestuje tudi gibanje udov, kakoršno je pri telovadstvu v sobi, kjer ali kadar se ne more iti iz sobe. Otrokom obeh najnižjih vrst starosti naj se 5 minut počitka daje tudi že po prvi učni uri. §. 24. Pri odgojnih pripomočkih se je posebno ozirati na otrokove lastnosti. Nikakor ne smejo kazni biti nevarne otročjemu nravnemu čutu niti zdravju. Telesno pokorilo v šolo nikjer in nikdar ne sme priti. Za odgojne pripomočke sploh veljâ: hvala, nagrada (darilo) razen letnih premij ; z druge strani : svarilo, karanje, stanje mej klopmi ali zunaj klopi, podržek v šoli s primernim nadzorom (o čemer je povedati roditeljem, a ko se more), poziv pred učiteljski zbor (v šolali, katere imajo samo po en ra red, pred prvosednika krajne učilnične oblasti), naposled začasno izločilo iz šole. Izločilo more samo v izimnili primerah, kadar bi bilo zelo nevarno druzih učencev nravnosti, če otrok ostane v šoli, ukreniti krajna učilnična oblast po nasvetu šolskega voditelja (v Šolah, katere imajo po več razredov, po nasvetu učiteljskega zbora). Kar se tiče otrok, izločenih iz šole, naj veljajo določila §. 20 državne postave o ljudskih učilnicah. H. 25. Učitelj naj, kolikor more, tudi pazi, kako se otroci zunaj šole vladajo. Ce otroci samovoljno ostajejo iz šole, naj se precej oznani roditeljem, da to odpravijo. V. 0 dolžnostih učiteljev. §. 26. Učitelj je dolžan svoj važni posel vestno opravljati, vse naredbe, kar jih zapovedujejo postave in ukazi, ter vsa povelja nad njim stoječih oblasti na tanko izpolnjevati, a sole in svoje službe nikakor ne sme napak rabiti v politično, narodno ali versko vpletanje, ter z bistrim očesom mu je paziti na vse svoji skrbi izročene otroke. Koder imajo šole po več učiteljev, naj si bodo zložni in spoštujejo naj se mej seboj, •ki si pridobodo javno dovérje (zaupanje) ter tako pospešujejo svoje učilnice napredek in korist. V uradnih stvareh naj ostali učitelji bodo tenko pokorni šolskemu voditelju. §. 27. Učitelju je prepovedano, učencem nakladati opravila in dela, katera se ne ujč- ■»»ajo sč šolsko odgojo ali se nikakor ne vežejo z učnim namenom. §. 28. Kadar učitelj kaznuje, vedno si naj bode v svesti svoje dolžnosti in nravne Zgovornosti. Kaznuje naj rajši po redkem in menj. §. 29. Učitelj naj, uku in odgojevanju na potrebo in korist, bode, kolikor more, v 'logovom z roditelji, s katerimi naj se zložno trudi. Posebno kadar kak učenec po večkrat sestopi zapovedi, naj se z roditelji ali njih namestniki pomeni, kako hi ga bilo dalje kaznovati. Učitelju je paziti, da je učilnično prostorje in šolsko orodje vedno snažno; a šolskih l)ro.slorov niti sam ne srne rabiti niti jih drugim dajati v rabo za kako stvar, katera bi se * namenom teh prostorov ne ujemala. Vsak je sam odgovoren za vse, kar poredno pokvari. Kadar je šolsko orodje treba popraviti ali pomnožiti, naj šolski voditelj pomoči prosi od krajne učilnične oblasti, in če je tukaj ne dobode, od okrajne šolske oblasti. §. 30. V tacih šolah, koder je samo po en razred, naj učitelj četrt ure, predno se uk začne, pride v učno sobo ter naj tenko o pravem času začenja in končava zapovedane učne ure. V tacih šolah, koder je po več razredov, naj šolski zbor ukrene, kako je učiteljem na učence paziti pred začetkom uka. Noben učitelj ne sme brez postavne opravičbe uka prekiniti (prenehati), odložiti ali okrajšati, niti učnega časa kako drugače prenarediti. Kadar kak učitelj izbolf, naj se o pravem času oznani krajni šolski oblasti, če je samo en razred v šoli, a če jih je več, šolskemu voditelju. §. 31. Do tri dni dopusta sme po učilnicah, koder je samo po en razred, dajati krajna učilnična oblast, a koder je po več razredov, sme šolski voditelj, kar je vendar treba vselej oznaniti krajni učilnični oblasti. Daljše dopuste daje samo okrajna učilnična oblast. ■§. 32. Kadar učitelj hoče stopiti iz službe, naj odpustno prošnjo, razen če je prestavljen v kako drugo učilnico, najmenj četrt leta poprej poda okrajni učilnični oblasti. Ako bi učitelj hotel iz službe stopiti pred koncem šolskega leta, treba da mu dovoli deželna učilnična oblast. Nikakor ne sme učitelj iti iz službe, dokler nij iz nje redno puščen. §. 33. Vsake učilnice voditelj je odgovoren, da so ugotovljene potrebne uradne knjige in spisi, namreč: šolska kronika, šolski zapisovalnik, razredniki in imeniki, tednik o tem, kar seje učilo, zapisniki o učiteljskih zborih, spiski zastonj prejetih in razdarovanih knjig i.t.d. Tudi mu je uradni pečatnik hraniti. On ima tenek popis pripravljenih šolskih pripomočkov in šolskega orodja. Vsakoletne prirastke vselej konci leta postavi na razvidnost, in to zaznami-lo v prepisu poda krajni učilnični oblasti, dostavljajo, česa bi še bilo treba. V šolski popis naj se zaznamuje tudi šolska postava ter uredbe in ukazi, razglašeni o ljudskih učilnicah. Vse knjige in pisma naj se po letnikih razvrščene hranijo v šolskem arhivu, in če kdo stopi iz službe, nasledniku izroče se zapisnikom. §. 34. Šolski voditelj ima nadzor in voditeljstvo notranjih šolskih stvari. Posebno mu je skrbeti, da se šolski red na tanko izpolnjuje. Dolžnost mu je, kolikor ne brani čas, hoditi poslušat v učne ure svojih součiteljev in součiteljic, ter odpravljati vsak nered in vse napake, če so. Voditeljevim, na to stvar namerjenim naredbam naj bodo učitelji pokorni. Ce se kuccmu učitelju zdi, da sc katera teh naredeb i zadeva ob postavo ali šolski red , ali da je nevarna šolski koristi, pravica in dolžnost mu je. okrajni učilnični oblasti oznanili. §. 35. Od drugod dobljene tožbe in želje šolski voditelj pove dotičnim učiteljem. Ako I bi stvar utegnila biti šoli na kvar, naj jo ovadi krajni šolski oblasti. §. 36. Ako bi kateri učitelj bil kako oviran, naj r šolah, koder je po več razredov', j skrbi voditelj, da uk ne zastane, in ako se vidi že poprej, da bi ta ovira utegnila dalje časa trpeti, naj oznani okrajni učilnični oblasti. V učilnicah, koder je samo po en razred, naj prvosednik krajne šolske oblasti precej oznani okrajni šolski oblasti. VI. 0 učiteljskem zboru, •§. 37. Po učilnicah, koder je po več učiteljev, njih voditelj praviloma vsak mesec po enkrat skliče vse na učiteljsk zbor ob tacih urah, kadar ni j uka. Preizreden zbor skliče, kolikorkrat se njemu samemu zdi silno potrebno, ali če ga nasvetujeta dva izmej učiteljstva. Zborniki so vsi učitelji, potem nižji učitelji in pomočniki. Pomočniki samo tedaj morejo sklepčno glasovali, kadar je govor bas o njih predmetih ali učencih ; sicer imajo samo svetovalno besedo. §. 38. Učiteljskim zborom je v obče ta namera, da se učitelji razgovarjajo o načelih uka, o odgoji in šolski uredbi, — o tem, kak speli ima uk; kako se nravno vladajo in v znanostih napredujejo otroci, ter da se s takimi zbori dospeje tista vkupnost v delu, katere ne more pogrešati nobena učilnica. V učiteljskih zborih je tudi na razgovor vzeti in ustanoviti posameznih razredov smotre (cilje), katere je zaradi krajevnih razmer treba morebiti kako premeni ti, potem zvršitev splošnega učnega črteža, dalje, kako je vsak posamezen predmet učiti po vseh razredih, ter tudi ustrahovalna načela in težke kazni. Ako se pokaže, da bi kje bilo odstopiti od občnih, ljudskim učilnicam sploh postavljenih pravil, naj svoje sklepe zbor po okrajni učilnični oblasti položi Pfed deželno učilnično oblast na razsodbo. §. 39. Prvosedidk zboru je šolski voditelj, in kadar on ne more, tist učitelj, katerega °n odloči. Ako nikdo ni j odločen, zbor vodi tist učitelj, kateri najdalj e časa služi. Vsacemu izmej učiteljstva je dolžnost, hoditi v zbor ; vsako zapreko je oznaniti prvo-sedniku. Vsi učitelji se zaporedoma vrste v sestavljanji zapisnika o razpravah, v kateri se opišejo nasveti in sklepi, in podpišejo ga vsi zborujoči ter hrani se v arhivu. H. 40. Skleplje se zgolj z večino glasov; kadar je na obeh straneh enoliko glasov, določi prvosednikov glas. Vsak izmej učiteljstva ima pravico dati svoj posebni glas, in če se mu treba zdi, zahtevati, naj se zapisnik pošlje okrajni šolski oblasti. Prvosedniku je pravica, zvršitev vsa c ega sklepa ustaviti, ako misli, da se zadeva ob Postavo, ali daje šolski koristi nevaren. A takrat je vselej dolžan precej zahtevati, naj to stvar razsodi okrajna učilnična oblast. Vsacemu izmej učiteljstva je dolžnost, natanko izpolnjevati sklepe, katere učiteljski *hor ukrepa v svojem področji. VII. 0 razdelitvi v razrede. H. 41. Ljudske učilnice se imenujejo potem, po kolikor imajo razredov, kateri se sejejo brez vspdrednih razredov : enorazredna ljudska učilnica, dvorazredna i.t.d. ■§. 42. Vsi učenci se po številu učiteljev ali združijo samo v en razred ali razdelé v 'cc razredov. Vsak razred, v katerem so otroci razne starosti in znanosti, razpada v več razdelkov. . 43. Po učilnicah, koder je po več razredov, štejejo se razredi od zdolaj gori : prvi, 'u£'» tretji razred i.t.d. Enako se imenujejo tudi razni razdelki razreda. §. 44. Učence je v razrede ali razdelke razdeliti po znanostih, a tudi na starost se je primerno ozirati. Od izpolnjenega dvanajstega leta starosti je dečke (fante) in dekleta vsake posebej razločene učiti, ako se kolikaj more. Po četverorazrednih in večrazrednili šolah je ta ločitev vselej in povsod ukazana. §. 45. Po enorazrednih šolah se morejo vsi učenci, ako jih je nad petdeseti, razdeliti v dve skupini, a vsaka se uči ob svojem posebnem času dneva. V družbi z dečki spodnjih stopinj starosti je učiti tudi dekleta obeh zadnjih stopinj starosti. §. 46. Po večrazrednih šolali naj učiteljstvo (učiteljski zbor) otroke razkroji v razrede in razdelke tako, kakor velevajo razmere, o čemer naj precej ob začetku šolskega leta po krajni učilnični oblasti poroči okrajni učilnični oblasti. H. 47. Otroci prvih štireh šolskih let naj se uče najmenj po 18 in največ po 24 ur na teden, a otroci naslednjih šolskih let praviloma (§. 13) najmenj po 24 in največ po 28 ur. Po enorazrednih šolah s poldnevnim ukom ima prva skupina po 12, druga po 18 ur uka na teden. §. 48. Otroci se iz razreda v razred in po razredih iz razdelka v razdelek predevajo praviloma konci šolskega leta. Otroke, kateri se izimkoma sprejme mej šolskim letom, naj šolski voditelj po njih pr e skušnji dene v tist razred ali razdelek, kateri je njihovim dozdanjim vednostim primeren. §. 49. Kjer so v enem razredu učenci razne starosti in jih je zategadelj v razdelke razkrojiti, naj učitelj skrbi, da imajo primerna opravila tudi tisti razdelki, katerih takrat ne uči on. Dovoljeno je tudi stvar tako urediti, da se učenci ponavljaje vadijo v tem, kar jin) je učitelj že razložil, ako se to pod učiteljevimi očmi' takisto godi, da je bas na podporo posrednjemu uku. VIII. 0 učnih smotrih (ciljih.) H. 50. Ustanovilo o veroznanstvu se prepušča cerkveni oblasti, katera naj se trdno drži o tem razglašenih postavnih ukazov (§. 5 državne postave o ljudskih učilnicah) ; dokler tega ustanovila še nij, stvar ostane, kakor je bila do zdaj. Naredbe cerkvene oblasti o bogoslužji naj okrajna učilnična oblast po krajni učilnični oblasti oznani šolskemu voditelju. Ako bi se okrajna šolska oblast razprla s cerkveno ob' lastjo zaradi tega, koliko naj bode bogoslužja, tedaj razsodi deželna šolska oblast. Soli je dolžnost po učiteljih dotične vere skrbeti, da se na učence ustrahovalno pazi p1"1 bogoslužnostih, vvedčnih (vpeljanih) po zmislu §. 5 državne postave o ljudskih učilnicah. H. 51. Smoter jezikovega uka je: prav razumevati, kar se od družili sli"1 v materinem jeziku, potem tudi zmožnost, ustno in pismeno svoje misli dobro in gladko p1"1' povedovati; gladkost v živoizraznem čitanji natisnenega in pisanega berila ter tenek raz»m berila po njegovem obsežku in po zvezi posameznih delov. Prizadevati si je, da se opazoval"1 dar ostri, misli bistrijo in spomin krepča. Jezikov uk je strinjati s kazalnim ukom. Kazalni uk se začenja z gledanjem, razumevanjem in popisovanjem najznanejših stvari v šoli, doma in po obližji. Posebno je že od prvega začetka paziti, da učenec pravilno in po polnem govori ter čisto izreka. Po višjih stopinjah se te vaje nadaljavajo in razširjajo. Kar je otroku blizu v naravi in življenji in kar se mu približa z berilom, vse mu je razbistriti s kazalnim ukom. Po nižjih stopinjah je kazalnemu uku družiti oblikoslovne jezikove vaje, in učence seznanjati z najvažnejšimi razpoli besed. Slovnica se sama zâ-se ne uči teoretično, nego ona je že v teli vajah. (Jitalni uk po nižjih stopinjah naj pot pripravlja, da bode učenec čital po glasu čisto, po črkah gladko in po razumu prav. Po nižjih stopinjah se je učencu najprvo treba naučiti nekoliko izurjenosti v pisanji, ter potlej naj po metodičnem vodilu prepisuje samo besede in stavke. Vajam v pisanji je tudi ta namen, da učenec trdno v glavi ohrani besedne oblike, katere mu v jezikovih vajah hodijo na vrsto. Pri vseh pisnih vajah je paziti zlasti na pravopis in prepone (interpunkeijo) ali odrezovanje stavka od stavka. Tudi na srednjih in zgornjih učnih stopinjah mej najvažnejše naloge jezikovega uka spada to, da se učenci navadijo po glasu in zmislu prav ter gladko in z razumom citati. Oblikovne vaje v jeziku (slovnica), katere naj bodo ustne in pismene, po teh stopinjah obsezajo : oblike prostega stavka, znanje glavnih in neglavnih členov v stavku ter besedno pregibanje in besedni porod. Vrhunec jezikovemu uku je, slovnično razbirati stavek v njegovih raznih podobah. V pisnih vajah se na srednjih stopinjah ponarejajo čitanc ali slišane povesti in popisi. Na gornjih stopinjah je od učencev po zmožnosti njihovega razuma zahtevati pisma in proste sestavke, narejene po danih črtežih, ter seznaniti jih z obliko in potrebnimi deli najvažnejših poslovnih spisov. Vaje v prostem proizrčkanji prozajičnih in pesniških izbornih spisov, katere je že poprej bilo treba skrbljivo razbistriti, naj bodo po vseh učnih stopinjah. (Dostavljeno določilo za Tirolsko, Češko, Moravsko, Sleško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Bukovino, Dalmacijo, Trst in Goriško-tiradiščansko : Učilnicam, v katerih je mej uk treba sprejeti še drugi deželni jezik (§. 6 državne postave o ljudskih učilnicah), naj deželna učilnična oblast natančneje ukrene tega uka smoter >n zvrševanje.) §. 82. Smoter računskega uka je: na samoglèd oprt razum, kaj in v kacem razmerji mej seboj so števila, kolikor jih rabi navadnemu življenju. Hitro iz ust in pismeno znati računiti, česar je treba v navadnem življenji. Da-si je res mehanična jadernost računstvu malo ne prvi nalog, katerega računskemu uku ni j pozabiti, vendar se je tukaj ozirati tudi na formalni izobraževalni namen. Po vseh stopinjah naj se računstvo iz ust primerno druži s pismenim. Na spodnjih stopinjah je učence seznaniti z vsemi prvotnimi računi mej števili od 1 — 100. Na srednjih stopinjah naj slede vaje se števili dalje. Razbistriti je učencem desetno (dekadno) številstvo ter vaditi jih v računstvu z mnogoimenimi števili in z deseturnimi (decimalnimi) dolinami. Na zgornjih stopinjah se uči računiti z navadnimi delinami ter dopove razloček mej domačo in francosko mero, včsjo ( vago) in novčno štčtvijo, vedno se ohracâje po vsakda-®jega življenja potrebah. Kakvršni so kraji in kar bi nekdaj utegnili biti učenci, lako naj se posebno uče ali gospodarskih ali obrtnih ali navadnih trgovskih računov. Deklice je vadili zlasti v gospodinjskih računih. §. 53. Nauk v risanji in geometričnih oblikah ima nalog, učencem vaditi oko in roko, da bodo trdno in bistro znali ter razločevali oblike in mere ; vadnost risati prostore s črtami, risati stvari, katerim ravne ploskve, preme (ravne) in krive črte dele mejo, zmožnost lehke stvari po naravi risati. Kaj se risa, to naj uči vsakdanjega življenja potreba. Na spodnjih stopinjah se porisavajo lehke, na šolsko desko zrisane stvari. Po srednjih in zgornjih stopinjah se risanje uči ob enem z geometričnimi oblikami, ter najprvo je vaditi učenca, da se nauči dolični geometrični obliki podobo dati. Zmožnejši učenci se vadijo risati lažja ukrasila (ornamente) in črte že (zemljevide). Sploh se v risanji na iz voljo daje učitelju, da ne samo občnemu nego tudi razrednemu smotru meje širi ali oži; a pri tem uku mu je tudi paziti, česa posebno potrebujejo dekleta. Geometrične oblike se uče po srednjih in zgornjih stopinjah. Pokažejo naj se: kot, tiikotje, čctverokotje in mnogokolje, krog, pakrog (elipsa), robatnik (prisma), robati ostrostolp (piramida), valj ek (cilinder), gladki ostrostolp (kegel) in krogla. Vrhunec tega uka so računi o ploskvah in telesih. §. 54. Smoter pisnega uka je: razločno, hitro, in kar se največ more prijetno pisati črke učnega jezika, oziroma druzega deželnega jezika, po nemških učilnicah tudi latinske črke. Učencem je precej v začetku naročati, da vse, kar pišejo, ne zapišejo samo lepo nego tudi pravopisno dobro ter na tanko. Ta uk naj se že iz početka tesno veže z drugimi učnimi predmeti. §. 55. Uk v realijah naj si izbere to, kar je najvredneje znati iz prirodopisa, zemljepisja in povestniee. Držati se je načela, da se ta uk po spodnjih in srednjih stopinjah stiku samo z abecednikom in z berili, a da še le ua zgornjih stopinjah dohode samostojen prostor. §. 56. Uk o prirodopisu (naravopisu) ima namen, učencem buditi veselje in ljubezen k naravi (prirodi), in jih seznaniti z najbolj razširjenimi naravnimi telesi (prirodninami) ter jih voditi k bis remu, tencemu pazilu in znukovitemu popisovanju gledanih teles. Zlasti pozorno se je baviti (pečati) z domačimi, po kmetskih učilnicah posebno s tistimi naravnimi stvarmi, katere se tičejo kmetovanja (poljedelstvo, zeleničje, ovočje (sadje), cvetice, svilne gosenice, bečele in živinorejstvo). Treba je, kolikor se more, da učenci vidijo prava naravna telesa sama; a kjer se to ne more, naj sc pokaže podoba. Občnim ljudskim učilnicam nij naloga, učence seznanjati s prirodopisnim sestavom (sistemo). Na spodnjih stopinjah se prirodopisni uk veže s kazalnim ukom. Otroke je seznaniti z najvažnejšimi domačimi živalmi in rastlinami, s čimer naj sc primerno diuži uk o hrambi živalstva in sadežev. Na srednjih stopinjah je berilo podloga prirodopisnemu uku. V zgornjih razredih je že poprej nabrane vednosti širiti. Zlasti je treba razkazovati značajne zastopnike najvažnejših oddelkov iz živalstva, rastlinstva in rudninstva, a še posebno lista naravna telesa, katera imajo v gospodarstvu narave kako veliko imenitnost ; dalje katera so človeku ali koristna ali kvarna, ter katera na široko rabijo obrtom in umčteljnO' stim. K temu se potem druži drobnejša vednost o človeku, posebno združena z glavnimi stvarmi iz uka o zdravji. Prirodopis se najpripravnejc uči v šolskem, tako narejenem vrtu, da ustreza času in kraju. §. 57. Nar a v oz na n st vu je nalog, da pot nakopava vednosti in razumu najvažnejših naravnih prikazov. Začetek temu uku so naravni prikazi in lažji opitje (eksperimentje). Na spodnjih stopinjah se ob kazalnem uku pripovedujejo najvažnejši naravni prikazi. Na srednjih stopinjah je podloga berilo, katero daje priliko, razlagati najvažnejše, največkratne naravne prikaze, namreč : rast in upadek gorkote (gorkomčr), zračni prepuh, zračni tisk (zrakomèr, sesalke), veter, roso, slano, meglo, oblake, dež, sneg, led, gorenje, kurjavo. Na zgornjih stopinjah se iz raznih oddelkov naravoznanstva nekoliko posebnega odbere, oziraje se na zmožnost učencev, katerim je potlej vse tako razbistriti, da po polnem »mejo. Naravoznansketnu uku se pridene toliko kemije, kolikor je potrebno, da so potem znani najnavadnejši prigodki v domačem življenji, v poljedelstvu in obrtih. §. 58. Zeml jeznanskemu (zemljepisnemu) in zgodovinskemu uku je nalog, z ene strani s poznavanjem domače zemlje ter najvažnejših oso d avstrijske države in prebivalcev njenih buditi ljubezen k domovju in k očevini ter udanost cesarju in cesarskemu rodu, z druge strani s prvotnimi pojmi o svetoznanstvu duševni obzor širiti in sne blažiti. Smoter zeml jez nans k e ga uka je: pregledno znanje svojega domovja in svoje «čevine po naravoslovskih in krajevnih, narodopisnih in političnih razmerah ; znanje o najvažnejših stvareh vse Evrope in ostalih delov sveta s posebnim ozirom na tla, kakoršna so kod ; razum navadnejših prikazov, rojenih iz podobe, stanja in premikanja naše zemlje. Začetek temu uku je domačega kraja ter njegovega obli/ja načrtek, kateri se učencem pred očmi polagoma razvija ; k teinu se počasi dostavlja toliko, da učenec naposled do dobrega Ume zemljevid. Smoter zgodovinskega uka je: vedeti zgodovino domačega kraja, svojega domovja, svoje očevfne ter znati najvažnejše dogodke občne povestniee, t. j. tiste, kateri se dotikajo očevinske zgodovine, ali kateri so imenitni človeškemu napredku. Na nižjih stopicah se ta uk drži beril, a na srednjih se nadaljava posebno v životopisni obliki, tesno Zv“zan sč zemljcznanskim ukom. Zadnja leta uka naj učitelj glavne stvari prej dobljenega z»anja ponavlja, v red spravlja in časoslovno razvršča. Na konci se učencem razložč najglavnejša načela domače ustave. §. 59. Uk v petji ima nalog, glasovni čut buditi, otrokom estetično omiko ter °blaževanje src pospeševati in domorodne misli oživljati. V prvih šolskih letih se je I)(‘lja vaditi samo po sluhu ; posebno je paziti, da se učencu glas razvija in muzični sluh 'jbjava. Višje učilnice naj uče peli na podlogi notnega sestava (notensystem.) Nekoliko °brih ljudskih pesmi, katere po besedah in melodiji tudi pozneje ostanejo v čislu, naj se °b'oci nauče iz ust prepevati. §. 60. Telesnim vajam je prvi nalog, pospeševeti, da še v mladini razvija moč, Jjdicnost in trdnodušje, ljubezen k redu, pogum in up v samega sebe, ter da se čvrsto ‘lani telo in duh. Te vaje naj bodo redne in proste s telovadnimi igrami vred, a po zgor-j^1*1 stopinjah tudi vaje na orodji, ako je orodje pripravljeno. Telesne vaje so razne dečkom r‘dZn