Praznovali smo občinski praznik Letošnji občinski praznik - 27. julij smo praznovali še posebno slovesno, ker smo hkrati počastili tudi 30-letnico osvoboditve in 25-letnico razvoja samoupravljanja. Občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in društva so pripravila obsežen in zelo pester program kulturnih, športnih in drugih prireditev. Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika je bila slavnostna seja občinskih skupščin Kamnik in Domžale, ki je bila letos v komunalnem centru v Domžalah. Po slavnostnem govoru predsednika kamniške občinske skupščine so bila podeljena letošnja priznanja najbolj zaslužnim družbenim delavcem obeh občin. Seje so se poleg številnih gostov udeležile tudi delegacije s Kamnikom pobratenih občin Slavonska Požega, Gornji Milanovac in Gendringen iz Nizozemske. Med kulturnimi prireditvami velja omeniti zanimivo razstavo fotografij spomenikov NOB na območju naše občine, ki bodo v kratkem obdelani tudi v posebnem zborniku, ki ga pripravljata občinski odbor ZZB NOV in občinska kulturna skupnost. V Mostah je mladinski aktiv pripravil odkritje spomenika padlim borcem. Tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev z območja kamniške in domžalske občine, ki ga je tudi tokrat uspešno organizirala podružnica slovenske izseljenske matice je tudi letos privabilo v Kamniško Bistrico številne udeležence. Rezervni vojaški starešine v Tuhinjski dolini so razvili svoj DELEGATI SKUPŠČIN OBČIN KAMNIK IN DOMŽALE MED SLAVNOSTNO SEJO društveni prapor pod pokroviteljstvom podjetja Kamnik. Največ prireditev ob občinskem prazniku so pripravili športniki v Komendi. Številna športna tekmovanja, ki so se vrstila ves mesec in so na njih sodelovali tudi športniki s Koroškega, so uspešno zaključili s kulturno-zabavno prireditvijo. Na vseh tekmovanjih je sodelovalo prek 400 športnikov. Tudi lovci so se pomerili v streljanju na glinaste golobe. Na tekmovanju, ki ga je organizirala Lovska družina Kamnik na Starem gradu, so prehodni pokal občinske skupščine prejeli lovci iz Špitaliča. Prijetna osvežitev programa je bil tudi tek mladincev po ulicah Kamnika in srečanje tabornikov ob tabornem ognju v Mekinjah. Ob občinskem prazniku so tudi naši najstarejši občani prišli do pomembne ustanove - novega doma upokojencev. Dom, ki stoji na zelo lepem kraju nasproti kopališča ob Nevljici in lahko sprejme 144 oskrbovancev, je odprl dr. Avguštin LAH, podpredsednik republiškega izvršnega sveta. Tudi združenje obrtnikov je dobilo prostore za svoje delo. S prostovoljnim delom in prispevki so obrtniki lepo uredili prostore bivše zgornje železniške postaje. Kamnik je končno dobil tudi prvo avtomatsko kegljišče. Zgradil ga je delovni kolektiv gostinskega podjetja Planinka. To je le nekaj najpomembnejših prireditev v počastitev našega občinskega praznika, ki smo ga tudi letos v spomin na slavne dni oborožene vstaje, dostojno počastili. Več o posameznih prireditvah preberite v posebnih prispevkih. _Lj Akcija za uresničitev resolucije p družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije Stališča in predlogi ukrepov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije k oceni uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki ter o neposrednih nalogah v letu 1975 so tudi v naši občini naletela na močen in pozitiven odmev. Podobno kot v republiki tudi v občini Kamnik razvoj v prvih šestih mesecih kaže, da v nekaterih bistvenih postavkah odstopamo od nalog, sprejetih z resolucijo. Gospodarska aktivnost v letošnjem letu temelji predvsem na visoki stopnji zaposlovanja in na visoki rasti zalog, ne pa na predvidenem povečevanju izvoza in na kvalitetnih dejavnikih, kot je predvideno z resolucijo. Rast produktivnosti dela upada, zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov rastejo, pri vsem tem pa je obseg zaposlovanja še vedno visok. Tudi Vpliv drugih kvalitetnih dejavnikov se zmanjšuje, na kar kaže zmanjševanje ekonomičnosti gospodarjenja ter zniževanje deleža brutodohodka v celotnem dohodku organizacij združenega dela. Občutno poslabšanje odnosov v naši zunanjetrgovinski menjavi zaradi Upadanja izvoza ob istočasnem nadaljnjem povečevanju uvoza predstavlja enega ključnih ekonomskih in političnih problemom sedanjega časa. Že sprejeti ukrepi bodo sicer vplivali na izboljšanje teh razmerij, vendar pa obstaja nevarnost, da se bo zaradi ostrih in linearnih omejitev pri uvozu zmanjšala oskrbljenost gospodarstva z določenimi vrstami reprodukcijskega materiala ter tako še bolj znižala stopnjo gospodarske rasti. Rast cen in proizvodnih stroškov kot globalni odraz neravnovesja, tako na notranjem trgu kot tudi v mednarodni menjavi, se nadaljuje in utegne biti po nekaterih ocenah še močnejša. Nadaljnje upadanje gospodarske rasti ob naraščajoči inflaciji bi lahko privedlo do velikih ekonomskih, socialnih in političnih problemov in bi zelo otežkočalo pripravo ustreznih družbenih dogovorov, ki so osnova za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1976-1980. • Da bi gibanje gospodarskega razvoja potisnili v pozitivnejšo smer, smo na pobudo republiške konference SZDL tudi v občini Kamnik pri občinski Konfrenci SZDL formirati devetnajstčlanski koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbeno-pekonomske politike. Trenutni položaj zahteva dosledno in odgovorno izvrševanje letnih nalog in tudi ukrepe tekoče ekonomske politike, vendar ni dovolj da bi odpravljali le posledice, ampak predvsem vzroke, zaradi katerih je prišlo do določenih problemov. Prizadevanja združenega dela in ukrepi tekoče ekonomske politike bodo v prihodnjih mesecih usmejeni na odpravljanje, problemov zlasti na naslednjih področjih: a) na področju ekonomskih odnosov s tujino, b) cen, c) investicijske porabe, d) splošne porabe in osebnih dohodkov, e) likvidnosti gospodarstva in kreditno monetarne politike. Vsi navedeni ukrepi in prizadevanja živo zadevajo kot vse ostale tudi kamniško gospodarstvo. V naših lokalnih razmerah se kaže kot izjemen problem vprašanje povečanja izvoza, med drugim tudi zaradi stalnega Porasta zalog gotovih izdelkov, ter problem likvidnosti organizacij združenega dela. Sedanje ocene kažejo, da nagomilanih zalog gotovih izdelkov v bližnji perspektivi ne bo moč prodati na domačem trgu in vsled tega je edini izhod v proizvodnji za zunanje tržišče. Z visokimi zalogami je ozko povezana tudi likvidnost gospodarstva. Ena od možnosti, da ublaži nastala situacija je, da si prizadevamo za čimvečje aktiviranje gotovinskih sredstev prebivalstva, to je izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice in tekoče račune. Vsled tega pozivamo vse občane in družbene dejavnike, da se zavzemajo na vseh nivojih, da bomo v bodoče izplačevali na hranilno knjižico, ne samo osebne dohodke zaposlenim, temveč tudi pokojnine in celo štipendije. Franc DROBNIC Praznik krajevne skupnosti Srednja vas Krajevna skupnost Srednja vas je 20. julija praznovala krajevni praznik. Pred vojno je bilo to kmečko naselje, saj je odhajalo na delo samo 10 občanov. Po vojni so s prizadevnostjo vseh krajanov napeljali vodovod v vasi Loka, Potok in Vaseno, Pohruško ter Snovik. Poleg tega so zgradili še osem manjših vodovodov tako. da so v tej krajevni skupnosti z vodo preskrbljena ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA V MOSTAH V torek, 22. 7. 1975 je bilo v Mostah slavje, združeno z odkritjem spominskega obeležja v spomin štirim padlim borcem. Prireditev je organizirala OO ZSMS Moste ob nesebični pomoči tov. Lovra LIJKANA, predsednika ZZB Komenda. Številni vaščani in gostje so se zbrali pred gostilno Kralj v Mostah, nato so v sprevodu odšli k obeležju. SPOMENIK PADLIM BORCEM V MOSTAH V sprevodu so sodelovali člani ZZB ter člani društva upokojencev Komenda, člani domačega PGD in društev iz drugih vasi, člani lovskega društva Komenda, godba na pihala, konjeniki, oblečeni v narodne noše ter številni ugledni družbeno politični delavci. Slavni govornik na zboru je bil tov. Franc DROBNIČ, predsednik OK SZDL Kamnik, obeležje pa je odkril Nande VODI', kije bil tam udeleženec bitke pred 31. leti, ko sta padla dva partizana, katerih spominu je obeležje posvečeno. V kulturnem programu so poleg godbe na pihala sodelovali tudi recitatorji iz OO ZSMS Moste. Številni nekdanji borci, aktivisti, vaščani in mladina, so se po slovesnosti zbrali na tovariškem srečanju pred trgovino Kočna Kamnik. Tudi tu so se poznale pridne roke organizatorjev - mladincev, saj je živahno razpoloženje trajalo pozno v večer. -Ur vsa naselja, razen Pirševega. Zgradili so tudi ceste v vasi Pirševo in Snovik ter zaselke Golovše in Zaplečje. Postavili so kulturni dom, gasilski dom in odprli trgovski lokal. Najpomembnejša pridobitev za krajevno skupnost Srednja vas je vsekakor asfaltirana tuhinjska cesta, ki omogoča boljšo povezavo s Kamnikom tako, da odhaja danes na delo v Kamnik kar 190 občanov. V krajevni skupnosti je obdelana vsa zemlja, občani pa imajo 41 kosilnic, 14 traktorjev, 55 osebnih avtomobilov, 80 televizijskih sprejemnikov in preko 100 pralnih strojev, kar dokazuje velik napredek v standardu. Na prazniku je prisotne pozdravil predsednik krajevne konference SZDL tov. Albin Pirš, predsednik sveta krajevne skupnosti tov. Ivan Mali pa je orisal razvoj v tej krajevni skupnosti. Navzoče je pozdravil tudi predsednik občine tov. Franc Svctelj. Učenci osnovne šole Loke so pod vodstvom Marice Bučavcc pripravili krajši kulturni program, mladinke Minka, Ivanči, Jana, Dani, Angelca, Justi in Romana pa so zapele nekaj domačih pesmi. Dramska skupina osnovne organizacije ZSMS Lipa- Srednja vas je uprporila enodejanko „Zločin na novomeškem trgu". Po slovesnosti je krajevna skupnost pogostila vse občane starejše od 65 let. K.F. ŠTEV. 9 - SEPTEMBER 1975- 1 DINAr GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Slavnostna seja skupščine občine Kamnik in Domžale ob občinskem prazniku Slavnostna seja občinskih skupščin Kamnik - Domžale je bila 26. julija v Domžalah. Poleg skupnega praznika obeh občin smo proslavljali tudi 30-letnico naše svobode in 25-letnico graditve delavskega samoupravljanja. Z minuto molka so navzoči počastili spomin padlih borcev in umrlih revolucionarjev. Pet delegacij je v imenu občanov in obeh skupščin odneslo spominske vence k spomenikom našega NOB in ljudske revolucije ter na grobove revolucionarjev Toma Brejca in dr. Marjana Dermastje. Slavnostni govor je imel predsednik naše občine tov. Franc Svetelj. Uvodoma je povdaril pomen praznovanja občinskega praznika. Nato je v svojem govoru posegel v čas dogajanj v letu 1941, ko je na kamniško-domžalskcm območju prišlo do vsesplošne vstaje, ki je zajela vse zavedne ljudi živeče na tem območju. Orisal je razvoj partizanskih enot in razvoj ljudske oblasti v tedanjih vojnih okrožjih. Na področju obeh občin je delovalo preko 550 odborov OF in večje število odborov ZSM in SPZŽ. Za svobodo je na našem območju dalo življenje preko 1600 ljudi kot talcev, izginulih v taboriščih in kot borcev partizanskih enot. Sklepi, ki smo jih sprejeli na 10. kongresu ZKJ so v bistvu nadaljevanje revolucije in porok nadaljnega razvoja samoupravljanja. Leta 1945 je pričelo s proizvodnjo nekaj manjših industrijskih in obrtnih podjetij, ki so bila večinoma potrebna obnove; danes, po 30- letih pa predstavlja te 24 sorazmerno močnih industrijskih podjetij. Gospodarstvo obeh naših občin je ustvarilo v lanskem letu nad 450 milijard S din celotnega dohodka. Zdaj je zaposlen več kot vsak tretji občan. Z narodnim dohodkom, ki znaša 26000 din se uvrščamo v prvo tretjino slovenskih občin. Naše delovne organizacije so v lanskem letu izvozile za približno 28 milijonov dolarjev. Hitri gospodarski razvoj je spremljal tudi razvoj družbenih dejavnosti, šolstva, zdravstva, otroškega varstva in drugih področij, V tem času so naši delovni ljudje zgradili 20 šolskih poslopij, 2 zdravstvena domova z zdravstvenimi postajami, 9 otroških vrtcev in drugih objektov. V krajevnih skupnostih je bilo zgrajeno 150 km vodovoda, asfaltiranih je bilo preko 180 km cest, električna energija je prodrla v tudi najbolj oddaljene gorske zaselke. Na visokih in višjih šolah študira danes nad 600 naših študentov. V nadaljnjem razvoju bo potrebno posvetiti več pozornosti financiranju potreb krajevnih skupnosti in odpravljanju zaostalih področij na območju obeh občin. V delu občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti sodeluje danes preko 3500 delegatov, to pomeni skoraj vsak deseti volilec. Čeprav so v delegatskem sistemu napravljeni šele prvi koraki lahko ugotovimo velike prednosti, ki jih ima ta način odločanja delovnih ljudi in občanov o vseh bistvenih zadevah in vprašanjih v naši družbi. V nadaljnjem razvoju, ko govorimo o sodelovanju med jugoslovanskimi narodi in pridobitvah NOB, ne smemo pozabljati tradicij NOB, ampak moramo hoditi po sledeh tega boja. Pri tem se mora vsak izmed nas zavedati lastne odgovornosti za reševanje gospodarskih in družbenih problemov in prispevati k uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Zavedati se moramo, da je od uspešnosti teh prizadevanj odvisna stopnja naše enotnosti in pripravljenosti za boj proti notranjim in zunanjim silam, ki nasprotujejo naši družbeni ureditvi, zato je boj za stabilizacijo in uresničevanje ustave hkrati boj proti vsem našjrh nasprotnikom. Pri sprejemanju srednjeročnih načrtov moramo uresničiti ustavno načelo, da bodo vsi delovni ljudje postali nosilci programiranja' našega bodočega razvoja. h I SLAVNOSTNI GOVORNIK FRANC SVETELJ Dosedanje uspešno sodelovanje med našima občinama, ki ima korenine že v NOB moramo še bolj okrepiti in v srednjeročnih ter dolgoročnih programih občin opredeliti mesto kamniško-domžalskega območja in njegovega celotnega bodočega razvoja. Po slavnostnem govoru je sledilo razvitje prapora aktivistov okrožja Kamnik. V imenu delovne skupnosti „TOSAMA" Domžale, ki je nabavila prapor, ga je razvil njen predstavnik tov. Slavko Bajec ter ga izročil predstavniku OF okrožja Kamnik tov. Francu Zupančič-Marjanu. Zastavonoša, ki bo čuval prapor je tov. Jurij Vulkan. Na prapor sta predsednika obeh občin in predsednik delovnega sveta TOSAMA pripeli spominske trakove ter ga pobratili s praporom Šlandrove brigade in Kamniškega bataljona. Na svečani seji so podelili tudi priznanja in odlikovanja občine Kamnik in Domžal ter nagrade sklada Toma Brejca občine Kamnik. Domžalska občina je podelila le najvišja priznanja občine katere so prejeli Ivanka Bevk, Leopold Aleš, Stane Habe, Boris Lenček, in Tone Svetina. Navzoči so poslali tov. Titu pozdravno pismo, ki gaje prebrala mladinka Vera Grošelj. Sledil je kulturni program, ki sta ga odlično izvedla iz Domžal in Kamnika pod vodstvom tov. Staneta Habeta ter reciratorja. K. F. 2. STRAN SEPTEMBER 1975 KAMNIŠKI OBČA* STOL PRAZNUJE 25-LETNICO SAMOUPRAVLJANJA V dneh 15. do 20. septembra je potekalo na Duplici praznovanje treh pomembnih obletnic: 30-letnice osvoboditve, 25-letnice delavskega samoupravljanja in 45-letnice ustanovitve NK Virtus. V okviru praznovanj je bilo organiziranih več športnih tekmovanj v nogometu, košarki, odbojki, streljanju, balinanju in šahu. NK Virtus je prejel v varstvo zlato plaketo SOb Kamnik. V petek je bila v prostorih kulturnega doma na Duplici slavnostna seja centralnega delavskega sveta OZD Stol. Seje so se udeležili predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik, predstavniki republiških sindikatov ter; sedanji in nekdanji člani samoupravnih organov in vodstva podjetja. Na slavnostni seji je sedem sedanjih in nekdanjih članov OZD prejelo zlato Stolovo plaketo kot priznanje za zasluge pri razvoju samoupravnih odnosov. To so: BAVČAR Boris, ČIČIGOJ Tinko, KO-DR1Č Berto, KOŽELJ Andrej, KRALJ Silvo, LUŽOVEC Franc in ing. S K USEK Peter. 26. avgusta je bilo natanko - 25 let od dneva, ko je predsednik prvega delavskega sveta v STOLU, Valentin Čičigoj, simbolično prevzel ključ tovarne. Vendar segajo začetki samoupravljanja še v leto 1949, Stol je namreč edino podjetje v slovenski lesni industriji, kjer je bilo uvedeno poskusno samoupravljanje. Od takrat pa do danes je samoupravljanje šlo skozi več faz, vsaka od njih pa predstavlja korak v približevanju samoupravljanja najširšemu krogu delavčev. V ilustracijo naj navedem, daje leta 1950 sodelovalo v Stolovih samoupravnih organih 64 članov, leta 1970 že 147 članov, letos pa že preko 450 članov ali skoraj 30 % vseh zaposlenih (tu sem upošteval poleg delavskih svetov tudi vse delegacije in komisije). Stolovi delavci se čedalje bolj zavedajo, da sedanja stopnja razvoja samoupravnih odnosov omogoča prav vsakomur uveljavljanje njegovih stališč, predlogov in kritik. Če se le dovolj angažira, lahko kot delegat ali preko svojega delegata vpliva na upravljanje, poslovno politiko, razvoj in sploh na vso proizvodnjo in samoupravno dejavnost podjetja ter na življenje in delovanje vseh struktur v širši družbeni skupnosti. Naj ob koncu omenim še to, da se prav ta hip do podrobnosti izdeluje in hkrati že izvaja stabilizacijski program, ki posega prav na vsa področja in določa Čisto konkretne roke iz zadolžitve in s tem polno odgovornost za izvajanje sprejetih ukrepov. Ta program zajema produktivnost, izkorister materialov, preusmeritev z uvoženih na domače materiale, povečanje prodaje doma in na tujem, izboljšanje delovne discipline, kontrolo službenih potovanj, zmanjšanje bolniških izostankov, boljše pripravljene sestanke in s tem manj izgubljenih delovnih ur, skratka vsa področja, kjer je možno pri istih sredstvih kaj prihraniti ali več ustvariti. Vsi ti napori pa morajo postati trajni, saj je osnovna dolžnost samo-upravljalcev, da čimbolj smotrno gospodarijo s produkcijskimi sredstvi, ki jim jih je zaupala družba. Tulij Budau Narodni park v Kamniški bistriti Vse kaže, da bodo Kamničani predlagali skupščini socialistične republike Slovenije, da Kamniško Bistrico z okolico proglasi za narodni park. Številni so argumenti, ki govore, daje treba ohraniti naravni red v dolini Kamniške Bistrice, saj bo v bodoče vse manj skritih kotičkov, ki jih ne bo uničila sodobna civilizacija. Kamniška Bistrica je z modernizirano cesto veliko pridobila in tudi obisk gostov je vse večji, zato jo kaže obvarovati onesnaženja. Predlog, da se proglasi za narodni park pa prav gotovo pozdravljamo. Na tem mestu bi kazalo omeniti, da Kamniško Bistrico vse premalo populariziramo, saj je veliko število domačinov in tujcev, ki v tem delu Slovenije še niso bih. Tudi obiskovalcu, ki ze zaide v Kamniško Bistrico, ne znamo pokazati vseh znamenitosti. Tako naprimer le malo. kdo zaide do naravnega mostu, saj nanj ne opozarja napisna tabla, ki bi jo pričakovali, pa je ni nikjer. Torej bi ob predlogu za proglasitev novega naravnegaparka kazalo tudi te lepote razkazati obiskovalcem. -t) V ZSMS VARČUJEMO! Na 2. seji Mestnega sveta, ki ga sestavljajo: predsednik, sekretar in po en član vsake OO ZSMS (v Kamniku so štiri), smo določili čas v začetku julija za našo akcijo zbiranja papirja. Mladinci smo v okviru,svojih OO zbrali skupno okoli 6,5 ton papirja. Namen te akcije je bil, opozoriti neaktivne mladince na mladinsko organizacijo in jih spodbuditi k delu. Na pomoč nam je prijazno priskočil šofer tovarne Eta. V Mestnem, svetu smo se dogovorili, da bomo podobne akcije še organizirali in to v rednih časovnih presledkih. Tako si bomo pridobili denar za aktivnost. Akcija sicer ni povsem uspela, za kar je gotovo krivo poletje in čas dopustov, vendar smo vseeno zadovoljni in se vsem sodelujočim Kamničanom iskreno zahvaljujemo. In še beseda o tem, kako bomo potrošili denar. Z vsoto iz prve akcije smo organizirali mladinski shod, kije bil 15. avgusta. Tudi shod je imel namen privabiti čimveč mladincev v mladinsko organizacijo. Z množičnim obiskom so mladinci dokazali, da bi v dobro organiziranih akcijah tudi sodelovali in tako dali svoj prispevek ZSMS in družbi. v M Ali se pri cenah komunalnih storitev držimo dogovora? V teh dneh, ko smo sredi živahne aktivnosti za ustalitev naših gospodarskih gibanj, je pogosto postavljeno vprašanje, ali se v občinah držimo družbenih dogovorov o cenah komunalnih storitev, stanarin itd. Poglejmo, kako je s tem v naši občini. Najprej višina stanarin. Občinska skupščina je v marcu letos podpisala republiški dogovor o politiki stanarin v letu 1975, ki določa, da bodo občinske skupščine letos povišale stanarine za 25 % na osnovo, ki predstavlja vrednost stanovanja, ugotovljeno z odlokom občinske skupščine izdanim na podlagi ustreznega zakona iz leta 1972. Po tem dogovoru naj bi se stanarine povečale s 1. aprilom letos. Ta določila republiškega družbenega dogovora v celoti prevzema tudi naš občinski odlok, ki ga je skupščina sprejela marca letos. Upoštevajoč novo osnovo (število točk), kije kljub sprejetim odlokom v zadnjih letih nismo Upoštevali zaradi zamrznitve stanarin, so stanarine letos porasle za več kot 25 %. V naši občini znaša to povečanje povprečno okrog 40 %. Za trosobno stanovanje je n. pr. lani znašala mesečna nejemnina 187 din, po novem odloku pa znaša 263 din. Kljub temu povečanju, ki je v skladu z republiškim dogovorom pa so stanarine v naši občini med najnižjimi v Sloveniji. Če vzamemo gornji primer za 70 m2 veliko stanovanje, znaša nova najemnina 3,76 din za m^. V preko 40 občinah imajo višjo najemnino od navedene, mnogih preko 5 din za m/-, v občini Kranj pa celo 9,39 din za m^ je bil sprejet medrepubliški dogovor, ki določa, naj bi porast cen tem storitvam ;mske cene. V naši občini so cene tem storitvam ostale na ravni iz leta 1974, torej ierjamo podatke o cenah vode (2 din za m3,) kanalščine (0,80 din/m-5) in odvoz v ostalih občinah, potem vidimo, da so tudi tu naše cene nižje od republiškega čin je cena vode višja od naše, v mnogih občinah se giblje okrog 4 din v nekaterih Glede cene komunalnih stori' letos ne presegel za več kot 17 jih letos nismo povečevali. Če pi smeti (10 difc mesečno) s cenai povprečja. V polovici slovenskih < pa tudi do 5 din za m3. Upoštevati je treba dejstvo, d marsikje na ta način zbirajo sredstva za nove komunalne investicije, zlasti za gradnjo vodovodov. Tudi pri maržah za prodajo na drobno nekaterih živilskih izdelkov, ki so se povečale s 1. avgustom letos, smo v naši občini v okviru republiškega družbenega dogovora. Ker je v zadnjem času v naših sredstvih obveščanja precej govora na splošno o občinah, ki se ne držijo dogovorov o cenah, ki so jih podpisale, je prav, da se take ugotovitve podprejo s stvarnimi podatki, ne pa s pavšalnimi ocenami. Izseljeniški piknik v Kamniški bistrici V okviru prireditev občinskega praznika občine Kamnik in Domžale je Slovenska izseljeniška matica Ljubljana podružnica Kamnik-Domžale v soboto, dne 19. junija 1975 pripravila srečanje izseljencev in zdomcev pri planinskem domu v Kamniški Bistrici. Predsednik podružnice izseljeniške matice Stane Simšič je pozdravil številne izseljence, njihove sorodnike ter znance. V pozdravu je navedel, da mineva že 20 let, ko se srečujemo na takih prijateljskih srečanjih in se dogovarjamo kako bi se vezi med domovino in izseljenci še bolj utrdile, saj to dokazuje številna udeležba. Pozdravil je tudi vse predstavnike družbenopolitičnega življenja obeh občin, predstavnike glavnega odbora Izseljenske matice Slovenije ter ivse druge goste ter udeležence srečanja. Poudaril je, da v tujini živi že druga ali tretja generacija naših izseljencev, i drugi pa so začasno na delu v tujini in se bodo vrnili v nekaj letih. Nekdaj zaostala dežela seje v povojnem času industrijsko razvila tako danes ni potrebno iskati kruha v tujini, ker ga je dovolj doma, čeprav pred leti ni bilo tako. Danes se že mnogi ljudje vračajo nazaj v domovino in se vključujejo v proces samoupravljanja. Sedanja ustavna ureditev namreč omogoča delovnemu človeku, da odloča o rezultatih dela in razporeja družbeno ekonomulacijo kot delegat preko samoupravnih interesnih skupnosti v KS in TOZD. Kljub očitnemu razvoju in dosedanjemu delu ostajajo nekatera vprašanja odprta in čakajo rešitve. V letošnjem letu praznujemo tudi 30 letnico osvoboditve, 30 let graditve novih medsebojnih odnosov za katero so padle žrtve v zadnji vojni da Jugoslavija uživa velik ugled v svetu kot svobodoljubna dežela, ki je pripravljena pomagati vsem zatiranim. V tem času praznujemo tudi občinski praznik 27. julij v spomin na padle žrtve. Srečanja z rojaki se veselimo, je na koncu poudaril tov. Stane Simšič, današnji dan naj ostane v prijetnem spominu in čas naj mine v prijateljskem pogovoru in nabiranju spominov v srcu Kamniških planin. Predsednik SO Kamnik Franc Svetelj je zaželel dobrodošlico v imenu Kamniške in Domžalske občine ter prikazal razvoj po osvoboditvi. Spomnil je tudi na srečanje pred 20 leti, ko so 'se na pobudo rojaka Franca Česna in drugih prvič sešli v Kamniški Bistrici. Ta pobuda je kasneje prerasla v vsakoletni piknik v Školji Loki. Vendar je srečanje v Kamniški Bistrici ostalo saj naš Grintavee,Kočna, Brana vsako leto znova privabijo v svo|e vznožje številne rojake, ki še niso pozabili na svoj dom/na svojo domovino, katera je bila v preteklosti kos močnejšemu sovražniku, katera je danes na čelu neuvrščenega sveta ter uspešno gradi novo socialistično samoupravno družbo. Izseljence je pozdravila tudi predstavnica Slovenske izseljeniške matice u. Ljubljane. V kulturnem programu za izseljence so nastopali: Ansambel Poljanšek, ansambel Vilija Pelriča, ansambel naših izseljencev Poseddi iz Chicaga, sestri Jerman, recitator Tone Ravnikar, moški pevski /.bor Solidarnost ter folklorna skupina iz Kamniške Bistrice, ki je ob spremljavi ansambla Poljanšek zaplesala venček slovenskih narodnih plesov. Program je napovedovala in pove/ovala Danica Simšič. Izseljenci so nastopajoče nagrad ili z aplavzi. Ob domačih vižah polk in valčkov so se izseljenci in znanci zavrteli pozno v noč ter veseli in zadovoljni zapuščali prelepo dolino Kamniške Bistrice. K P Spominska plošča dr. Petru Deržaju Ko se je zdravil mladi Toma nov gospodar iz Češnjic v bolnici Petra Deržaja v Ljubljani, je povedal, da je doma tam, kjer je 25. decembra 1944 padel Peter Deržaj, ki je bil v Tuhinjski dolini takrat sanitetni referent četrte operativne cone Zdravniki, bolniške sestre in strežno osebje bolnice je 19. maja napravilo obisk v kraje, kjer je preživel zadnje dni svojega življenja in padel zdravnik, po katerem ima njihova bolnica ime. Prisrčno je bilo snidenje izletnikov in domačinov v Češnjicah pod Menino. Sklenili so, da bodo postavili spominsko obeležje dr. Petru Deržaju na mestu njegove junaške smrti Praznovanje pod Šipkom Zveza borcev Motnik - Špitalič je za letošnji krajevni praznik organizirala Dohod na Gabrške senožeti pod Sinkom, kjer je bila ustanovljena Šlandrova brigada, Spomine na tiste čase je obujal prvoborec Mirko Podbevšek-Lado, kulturni program pa so izvajali učenci osnovne šole iz Motnika. Zabavni del krajevnega praznika pa je bil na Peteržilcu pri gostišču „Kekec", kjer je kmalu zmanjkalo prostora za vse udeležence. Praznik mladih v Motniku Mladinska organizacija Motnik je 24. avgusta pripravila praznovanje 30 letnice osvoboditve s kulturnim programom, na katerem je sodeloval tudi mladinski pevski zbor iz Vranskega. Na veselem delu uspele prireditve je igral ansambel Karavan iz Kamnika. Sklepi, ki nas obvezujejo OBČINSKA KONFERENCA ZKS KAMNIK JE NA SVOJI 6 REDNI SEJI SPREJELA NASLEDNJE SKLEPE: 1. Dosledno izvajanje gospodarskega načrta za leto 1975 in sprejetih stabilizacijskih programov v vseh TOZD in organizacijah združenega dela. 2. Izvrševanje gospodarskega načrta za leto 1975 in stabilizacijskih programov je potrebno analizirati po tromesečjih, skupno s periodičnimi obračuni. 3. Ponovno je potrebno preanalizirati sklepe o investicijah za leto 1975 v vseh TOZD, DS skupnih služb in v organizacijah združenega dela ter jih kritično oceniti v smislu samoupravnih sporazumov in spremenjenih predpisov o investicijah. 4. Predložiti samoupravnim organom v TOZD in organizacijah združenega dela program investicij v skladu z dolgoročnim razvojem za obdobje 1976-80. Določiti prioritetni vrstni red, način in vire financiranja teh programov. 5. V TOZD izvršiti analizo zalog surovin, rezervnih delov in ostalega materiala; ugotoviti uporabno vrednost teh zalog v smislu predpisov o vrednotenju zalog. 6. Revidirati plan potrebnih nabav surovin, zlasti iz uvoza in uvoz uskladiti z možnostmi za pokritje z izvozom lastnih proizvodov. 7. Zaradi zagotovitve likvidnosti TOZD in organizacij združenega dela je uskladiti plane nabave in plan prodaje, tako da bo v delovni organizaciji izboljšana likvidnost. 8. Pripraviti analizo vpliva predpisov p prehodu na plačano realizacijo, skrajšanje rokov za odpis terjatev čez predpisani rok in prehod na poslovanje s kvalitetnejšimi .plačilnimi instrumenti (menica, akreditiv itd.) Začeti popolno usklajevati upniško - dolžniške odnose in sploh uresničiti bolj urejeno materialno evidenco. 9. Vse družbenopolitične organizacije, vodilni in vodstveni delavci v TOZD in v OZD se morajo zavzemati za čim učinkovitejše delo samoupravnih organov in biti nosilci oblikovanja predlogov, sklepov, samoupravnih aktov in družbenih dogovorov ter se s popolno politično in strokovno odgovornostjo zavzemati za njihovo uresničevanje. Pri uresničevanju sklepov samoupravnih organov, organizacijskih predpisov in navodil v TOZD ali DS skupnih služb sta potrebna dosledna disciplina in popolna odgovornost vseh članov kolektiva TOZD in OZD. 10. Pravna služba v DSSS je zadolžena, da pripravi poročilo o sprejetih samoupravnih aktih in kako so ti v praksi uresničevani Predložiti je treba plan za sprejem vseh manjkajočih samoupravnih aktov in organizacijskih predpisov ter ga predložiti družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in vodstvenim organom. 11. Preden strokovne službe posredujejo osnutke samoupravnih aktov v razpravo samoupravnim organom, se morajo o njih izjasniti: organizacija ZK in osnovna organizacija sindikata v TOZD in OZD. 12. Politiki kadrovanja v TOZD in OZD ter v skupnih službah morajo družbenopolitične organizacije posvetiti večjo politično odgovornost, predvsem še pri sprejemanju, razmeščanju, napredovanju, štipendiranju, izobraževanju, kadrovski in socialni varnosti zaposlenih. Podati je potrebno politično in strokovno oceno. Pripraviti je potrebno pregled funkcij, katere opravljajo posamezni komunisti v podjetju in zunaj njega. 13. Samoupravni organi, vodilni delavci v OZD in TOZD so dolžni čimprej organizirati družbeno samozaščito, sprejeti potrebne samoupravne akte in izvoliti potrebne organe za družbeno samozaščito. ZK in družbenopolitične organizacije so politično odgovorne za uveljavitev družbene samozaščite. 14. Za izvrševanje teh sklepov so odgovorni vsi člani ZK, člani , samoupravnih organov, vodilni in vodstveni delavci v TOZD in . delovne skupnosti skupnih služb, sindikalna in ostale družbenopolitične organizacije. Komite občinske konference ZKS Kamnik DAN NARODNE NOŠE Jasen sončen dan, okrašena izložbena okna, zastave in najvišji mlaj kar smo jih dozdaj videli sredi mesta, so bili prelep okvir pisanemu sprevodu narodnih noš, ki je bil 31. avgusta v Kamniku. Po tradiciji bi moral biti prvo nedeljo v septembru, to je 7. septembra, toda naše 1'uri- SPREVOD JE OTVORIL KONJENIK stično društvo je izbralo edino lepo nedeljo v tem obdobju. Že dopoldne je prihod nekaterih skupin vzbudil veliko pozornost. Iz Bele Krajine, Prckmurja, s Koroške, Goriške in od Trsta so prihajali avtobusi, z udeleženci največjega kamniškega praznika, ki privabi na mestne ulice tisoče', gledalcev od vseh strani. Lovci na značke so izkoristili lepo priložnsot, da si preskrbijo izredno okusno izdelane značke v štirih različnih vzorcih. Že dopoldne je na Trgu prijateljstva zaplesalo nekaj folklornih skupin, v slavnostni dvorani pa je predsednik skupščine občine Kamnnik Franc Svetelj sprejel zastopnike udeleženih skupin narodnih noš. Kmalu po prvi popoldanski uri so se kamniške ulice napolnile z gledalci, ki so prihajali z vsdi strani, da bi našli prostor na trgu in vzdolž glavne ulice, po kateri se običajno pomika sprevod. Niti grozeči oblaki z grmenjem niso pri gledalcih omajali zaupanja, da je za dan narodne noše v Kamniku ..naročeno" lepo vreme, kakor trdi neumorni organizator teh prireditev, tajnik Turističnega društva Alfonz Skala. Imeli so prav. Razkošje barv čudovitih noš se je razigrano prelivalo v polnem navalu sončne svetlobe, da so filmski snemalci in fotografi imeli polne roke dela. Ni lepšega prizora kot pogled s pobočja Malega gradu na Titov trg med pohodom narodnih noš! Ali bo kdo izdal kako razglednico tudi za prodajo v trafikah, saj bolj učinkovite propagande za naše mesto si ne moremo misliti. V tem je tudi velik smisel prireditve. „Ze gredo!" završi vsakokrat med gledalci, ko se s filmsko točnostjo sproži izpred tovarne Kamnik veličasten sprevod in se prikaže na iskrem konju Maks Repnik s kamniškim praporom v roki. Tudi letos ta učinkoviti uvod ni izostal. Še šest konjenikov v narodnih nošah je jezdilo pred okrašenimi vozovi, na katerih so prešerno ukali in klicali udeleženci, saj so predstavljali obisk svatov na veseli svatbi. Pred godbo so korakali planšarji iz Kamniške Bistrice, za njimi pa dragi gostje iz Kadiš na Koroškem. Za godbo so se razvrstile močne skupine narodni)1 noš iz Tržaške okolice, Lendave $ Lupoglava na Hrvatskem, potem g' iz Radomelj in največja skupina j* Komende s 37 udeleženci. Sledila 'f druga godba, za njo pa skupine I Lukovice, Belokrajnci iz Draga.tuš* iz Sovodnja onkraj, meje pri Gori111 in iz Portoroža. Za tretjo rodbo so I razvrstili naši stalni gostje iz Podk«? rena in Vinice ob Kolpi, nato spet dve skupini z onstran meje, i' Ukev v Kanalski dolini in iz Režij* Pred Mengšani je igrala njihova gc* ba, četrta godba v sprevodu, $ Mengšani pa so bile skupine iz ljut>' ljanske okolice in za zaključek 6» Kamničanov. Veličasten pisan jj dolg sprevod, blizu 600 narodna noši Po Kidričevi cesti se je sprevo" spet vrnil in se strnil na Trgu prij? teljstva, kjer so folklorne skupil' izvajale zanimiv program plesov f narodnih običajev. Razumljivo j6 da je bilo toliko gledalcev, kolik"' jih lahko sprejme prostorni trg, ki * ga ob stopnišču z zaključnim zidoi* m cvetličnimi gredami okusno ur? dili in mu dali končno obliko. Tak" ima Kamnik še eno korist od dne*' narodne noše. Ne smemo pozabiti še izreči pr# nanja organizatorjem lepe prirf ditve, tabornikom, rediteljem i*1 gostinstvu ter vsem ostalim, ki * pripomogli, da se je Kamnik s enkrat razgibal in uveljavil. I. Z MED NOŠAMI NI MANJKALO MLADIH KAMNIŠKI OBČAN SEPTEMBER 1975 STRAN 3 OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA PODELJENIH 18 PRIZNANJ Na predlog komisije za odlikovanja je Skupščina občine Kamnik ob občinskem prazniku podelila 18 občinskih priznanj: eno zlato, 5 srebrnih in 6 bronastih plaket ter 6 priznanj občine Kamnik. Priznanja so prejeli: I. ZLATO PLAKETO KAMNIKA je prejel nogometni klub V1RTUS, ki nadaljuje delo predvojnega nogometnega kluba v katerem je združil vso napredno mladino in imel razen športne dejavnosti tudi pomembno politično vlogo. Člani kluba so se skoraj v cefoti vključili v NOV, 11 pa jih je dalo življenje za našo svobodo. Za svojo pomembno politično vlogo je društva prejelo zlato plaketo Kamnika. n. SREBRNO PLAKETO KAMNIKA so prejeli 1. SREČKO ROT za vsestransko aktivnost, posebno pa še iz področja vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije invalidne mladine. 2. VERA VERSTOVSEK upra-viteljica osnovne šole v Mekinjah, za dolgoletno pedagoško m družbenopolitično delo 3. IVAN PISKAR, vodja TOZD STOL Kamnik v Motniku, za uspešno delo v delovni organizaciji in aktivno družbenopolitično delo 4. MARICA BREJC, osebna upokojenka iz Kamnika, za aktivno dolgoleto delo v družbenopolitičnih organizacijah 5. ALBERT KODRIČ, osebni upokojenec iz Duplice, za dolgoletno uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah III. BRONASTO PLAKETO KAMNIKA 1. LOVRO LUK AN, upokojenec iz Križa, za dolgoleto delo v družbenopolitičnih organizacijah 2. JANEZ DR. MATJAŠIČ, iz Kamnika, univerzitetni profesor na biotehnični fakulteti v Ljubljani, za aktivno in vestno delo v organih skupščine. 3. SLAVICA LANC, osebna upokojenka iz Kamnika, za uspešno delo na področju otroštega varstva in družbenopolitičnega dela. 4. PETER BERTONCELJ, delavec industrije pohištva STOL za uspešno dolgoleto delo v samoupravnih organih in za društveno aktivnost 5. K ATI ZAGORC računovodja krajevnih skupnosti iz Kamnika za dolgoletno družbenopolitično delo in delo v krajevni samoupravi. 6. PETER KLAVČIČ, upokojenec iz Kamnika za dolgoletno društveno aktivnost IV. JAVNO PRIZNANJE KAMNIKA , 1. MILAN RAZDEVŠEK, delavec industrije pohištva STOL za prizadevnodelo v samoupravnih organih in društvih. 2. TINA ROMŠAK, profesorica gimnazije v Kamniku za prizadevno in aktivno delo na kul-turnoprosvetnem področju 3. PETER LANIŠEK, uslužbenec iz Kamnika za aktivno in vestno delo v društvih lllll 4. JANEZ GOLOB, upokojenec iz Kamnika za aktivno in vestno delo v društvih 5. GLASBENA ŠOLA v Kamniku za izredne uspehe pri delu in vzgoji mladih glasbenikov. 6. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO ,,1'RAN ALBREHT" v Kamniku, za aktivno delo idoseženc uspehe. trgovsko podjetje K®C119 V OKTOBRU kamnik in vaših 15 dni ugodnega nakupa Cenjeni potrošniki, izkoristite od 10. do 25. oktobra ugodnosti 5—10% popusta pri nakupu gospodinjskih strojev, televizijskih in radijskih sprejemnikov, hladilnikov in zmrzovalnih skrinj, stavbnega pohištva, kuhinjskega in sobnega pohištva. Pri nakupu konfekcije in oblačil poseben sezonski popust do 50 % NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN NAS OBIŠČITE V TRGOVINAH: Novotehna, Merkur, Žeteznina, Salon pohištva. Oblačila, Nova moda in Konfekcija ter Univerzal v Kamniku. Prodaja tudi na potrošniški kredit. KEMIČNO KERAMIČNA INDUSTRIJA ivanjain postopno reševanje problema prehrane šoloobveznih bi k postopnemu uvajanju celodnevna šola samo koristila. Urejena prehrana otrok je prav tako pomembna, kot je dober sodobno organiziran pouk. Star pregovor pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci. Sicer pa, da ne bi govorili na pamet, bi bilo dobro dobiti oceno o prehran' šoloobveznih otrok od zdravstvene službe. V naši bogati družbi res ne moremo govoriti o lačnih otrocih, zanesljive pa lahko govorimo o slabo hranjenih otrocih. Ko iščemo možnosti, kako nuditi prehrano šoloobveznih otrok se ne smemo vpičiti v iskanje samo najidealnejših rešitev. V sedanjem času bi bile dobrodošle cenene rešitve. To pa sem prepričan, da bi se dalo urediti z malo dobre volje. Dobra volja je najbolja. Prav te pa nam največkrat primanjkuje. Tudi pregovor, k' pravi, da sita vrana lačni nfe verjame ni brez soli. Ne čakajmo tukaj, razumimo občane, ki že več let opravičeno godrnjajo zaradi neurejene prehrane svojih šoloobveznih otrok. Otrokom pa ni potrebno izkazovati nikakršno usmiljenje, samo naredimo za njih to, kaf smo dolžni storiti mj Učenci o varstvu narave TABORNIKI BvOJAN, JANEZ IN MARKO V zadnjem Kamniškem občanu smo obljubili, da bomo priobčili izvlečk« iz nalog, ki so jih pisali učenci osnovnih sol Kamnika in okolice o varstvu narave in čistoče. To obljubo izpolnjujemo: „Naše mesto je bilo pred leti eno izmed najlepših v vsej Sloveniji, sedaj pa je zdrsnilo zelo nizko. Prenekatere odplake so spremenile Kamniško Bistrico v pravo smrdečo gnojnico, nevestneži pa so vzdolž njene struge „uredili' privatna odlagališča odpadnih stvari in ostale nesnage. Glede tega je bilo storjenega precej, toda Kamniška Bistrica ne bo nikoli več biser in ponos Kamničanov. Glede onesnaževanja ulic in cest pa Je iz dneva v dan slabše. Ulice so polne papirjev, ogrizkov, olupkov in drugih odpadkov, pa čeprav je skoraj na vsaki drugi hiši zelena škatlica, na kateri je črn napis „odpad ki"-Organizirane so bile že mnoge akcije in razpisi, toda čez nekaj dni je bilo spe1 vse po starem" (Simon Jeglič, 7 c) „Berem časopis, zagledam članek z naslovom „ZDA izvedla novo atomsko eksplozijo". Eksplozija je bila izvedena na nekem otoku v Atlantiku iti ni presegla moči 200.000 TNT. Zaznali so jo sovjetski in kitajski radarji-ZDA eksplozijo zanika. Francozi bodo sprejeli zakon, da smeti plača potroS-nik. Letno potuje na francoska smetišča 11 milijonov ton gospodinjskih odpadkov, 11 milijonov ton industrijskih smeti, 2 milijona ton komercialnih odpadkov, 117 milijonov ton odpadkov predelovalne industrije, 341.000 starih pnevmatik, 800.000 zavrženih avtomobilov. Odslej bo menda drugače, če bodo sprejeli zakon, ki ga pripravljajo. Osnovno načelo je, da kdor povzroča odpadke, jih mora pospraviti na način, ki ne ogroža okolja ah plačati za pospravljanje; proizvajalci odpadkov, prevozniki in tisti, ki odpadke uničujejo, morajo voditi jasnoevidenco o izvoru vrsti, količini in cilju odpadkov in jo predložiti kontrolnim organom. Najprej se bodo lotih embalaže m rabljenih pnevmatik . .. .Za leto 1980 računajo, da bo na področju Zahodne Evrope za 30.000 kub. metrov radioaktivnih odpadkov, količina teh odpadkov s srednjo reaktivnostjo naj bi se do leta 2000 povečala celo na 167.000 kub. metrov. Te izračune so objavili na osnovi pospešene gradnje jedrskih elektrarn v Zahodni Evropi. Na vsem svetu naj bi buo omenjenega dne dva milijona ton radioaktivnih odpadkov. Evropski parlament je zaradi tega zahteval organizacijo posebnih služb, ki bodo skrbele za usodo nevarnih radioaktivnih snovi..." (Danilo Marinšek, 8 b). „Iz trgovine je stopil deček. V roki je držal v papir zavito čokolado. Odvil jo je, porinil čokolado v usta, papir pa vrgel na tla, prav pod koš za smeti-Starček s palico je to videl, se ustavil pred dečkom in ga vprašal: „Zakaj p» ne vržeš papirja v koš?" - Deček je najprej začudeno pogledal, nato pa rekel: ..Zakaj pa mislite, da imamo cestarja? " Zasmejal se je in odhitel naprej. Starček je žalostno pogledal za njim, se pripognil, pobral papirček i" ga vrgel v koš." (Rudi Capuder, &a). „Sprehajam se po ozki tlakovani ulici pod Malim gradom. Male hiše kraj ceste so pritisnjenek skalni strani, kot bi se pred vetrom skrile v okrilje hriba. Pa se niso pred vetrom. Cez cesto stoji tovarna. V njej izdelujejo usnje-Pri tem se širi smrad, da se vam obrača želodec. Taka tovarna res ni za v mesto. A tu je. Preselili je ne bodo kmalu. Moj oče ne voha, kar zavidam mu-Vsak dan nas ubija hrup avtomobilov, delovnih strojev in vsega mogočega; Tega gluhi ne slišijo, to je v njihovo dobro. Povsod po našem mestu so koški za smeti. Pobiranje odpadkov je tudi redno. Po cesti pa je papirčkov vse polnoj a koški so prazni. Gre za veliko objestnost in neodgovornost. Ne smemo dovoliti, da naše mesto pos'tane umazana džungla, ker v takem okolju lahko živijo samo ljudje brez vseh čutil, čustev, to pa bi bilo prehudo." (Sitar Dušan, 7. b). In tako dalje . Da jih ne bi pozabili... PAVLE TOREL, primorski rojak, borec Kamniškega bataljona od prvega dne vstaje in neločljivi prijatelj Avgusta VIDMAR-JA-Toneta, se je rodil v Vrtojbi pri Gorici 1908. Kot mnogi zavedni primorski Slovenci je tudi on emigri-ral v Jugoslavijo v upanju, da bo tu laže prišel do kruha. V Kamnik je prišel leta 1933. Bil je izučen krojač. PAVEL TUREL Ob iskanju zaposlitve je v Kamniku naletel na tov. Jožeta ZIKA, ki mu je povedal, da oblačilnica VIVODA KAMNIK išče krojača. Tako je dobil po dolgem iskanju skromno zaposlitev in drugi dom v Kamniku pri Vivodovih, kjer je ostal vse do odhoda v partizane. Vse, kar je povedal o noči vstaje Avgust VIDMAR-TONE o sebi, velja tudi za Pavleta TORELA. Ker pa je ravno na začetku VIDMAR-JEVEGA pripovedovanja v Občanu pomotoma izpadel važen stavek, zato zaradi zgodovinske resnice, ponavljam začetno vsebino VID-MARJEVEGA pripovedovanja še enkrat. „Na predvečer vstaje v Kamniku 27. julija 1941 smo se sešli, kot je bilo že prej določeno na sestanku, na takrat še samotnem travniku pod Zapricami: Pavel TOREL, Mirko EKSLER, Polde DREMELJ, brivski pomočnik pri Klobučarju in jaz kot vodja skupine. Midva s Pavletom sva že bila člana partije, onadva pa sko-jevca. Sprejel naju je organizator vstaje na Gorenjskem Tomo BREJC." Po opravljeni nalogi je Pavleta vzela noč. Slutil je, da se mogoče ne bo vse srečno izteklo, zalo ni šel v svoje stanovanje na Šutni, ampak je zavil k svojemu dekletu Pepci ERANKO, ki je stanovala v (iolo-bovi hiši, sedaj Prešernova ulica! Tisto noč mnogi nismo spali doma. Nekateri smo prenočili pri Marički PURGAJEVI v Novem trgu. Slišali smo prve strele in nestrpno čakali jutra. Moja naloga je bila, da v jutranjih urah ugotovim, če je kaj sumljivega in jih obvestim. Ko sem se vrnila iz mesta, Vidmarja ni bilo več v sobi. Hitim do Pavleta, na koncu sejmišča se ozrem in vidim Nemce, ki gredo proti hiši - z VIDMARJEM smo takrat stanovali skupaj, Pavleta nI bilo na delovnem mestu. Odšla sem h Pepci, ga tam našla in mu sporočila, da gestapo preiskuje stanovanja. Od zadaj za Bistrico jc odšel do Maričke v Novi trg. tam se je zadrževal nekaj dni. Tu je prespal na senu ali v grapi med grmovjem. Tu se je sestajala z njim njegova Pepca, ki je bila že visoko noseča. Nekaj dni prej, kakor da bi slutil, smo se v njegovi delavnici pogovarjali o bodočnosti. „Jaz na svojo družino skoraj ne smem misliti", je grenko pripomnil. In res je ni nikoli doživel. Marička in njena gospodinja Pepca ŠUBELJ sta mu pomagali s hrano, ki smo mu jo prinašali, pa tudi sami dodajali. Posredovali sta mu obvestila, še več pa je bila vredna njihova konspi-racija. Še danes ga vidim, kako seje slok in zaskrbljen prikazal iz grmovja ali fižolovk na koncu vrta, spraševal, hitro pojedel in spet odšel v svoje skrivališče v grapi. Končno je dobil zvezo in tako za vedno odšel iz Kamnika. Njegova borbena pot je bila kratka. Po razbitju Kamniške čete pri Tunjicah se je pridružil Radomeljski četi in odšel z njo na Rašico. Ko seje 17. avgusta 1941 zbral celoten Kamniški bataljon ter slovesno zaprisegel pred svojim komandantom tovarišem dr. Marijanom DERMASTIO, je bil med borci tudi Pavle. Pavle je sodeloval v vseh akcijah, ki jih je Radomeljska četa uspešno izvedla. Končno je četa dobila ukaz, da odide na Štajersko, kjer so Nemci ripravljali množično izseljevanje v ležijo. Na tej poti so se borci utrujeni ustavili na GOLCAJU nad Blagovico. Bila je jesen in tu in tam že ostanki snega. Greli so se na soncu, potem ko so razporedili stražo. Okrog poldneva so že zareglale strojnice. Bili so obkoljeni od vseh strani. Padlo je deset borcev, med njimi tudi Pavle. Borce je izdal mežnar, ki je svojemu otroku dal listič v čevelj z naroČilom, naj ga odda nemški učiteljici v šoli, ta pa ga je posredovala žandarmeriji v Blagovici. Tako se je 28. 10. 1941 končalo življenje Pavla TORELA. Trupla desetih borcev so po vojni prekopali. Bila so še popolnoma ohranjena, ker so ležala v nepropustni zemlji. Sedaj vseh deset borcev Golčajske borbe počiva med drugimi sredi Radomelj in le S bratoma PIRŠ gre zahvala, da je ta kraj vedno urejen. Morda ga bo kdaj krajevna skupnost Radomlje sprejela v svoj obvezni delovni program. Pavletova smrt je bila še toliko bolj tragična, ker je z njegovo izgubo začela propadati njegova še ne formira na družina. Dvajset dni po njegovi smrti se mu je rodil sin. Franko Stanislav, sin Jožefe, roj. 17. 11. 1941 v Kamniku, umrl 15. 10. 1957 v Ljubljani - tako piše v matični knjigi. Ob njegovem rojstvu so nekatere Kamničankc založile Pepco in Pavleka - tako so ga vsi klicali - z vsem potrebnim. Pozneje pa je bila Ana FL.ERE pravi dobrotnik obeh. K njej je prihajal Pavlek na počitnice iz Idrije, kamor sta se po vojni odselila. Bil je izredno krhkega zdravja in je le s težavo končal osnovno šolo. Pozneje je kot vajenec umetnostne obrti stanoval v internatu v Ljubljani, se prehladil, dobil pljučnico, ki ga je v nekaj' dneh pobrala. Pepca FRANKO, njegova mama, se je že nekaj let borila z zahrbtno boleznijo - rakom. In ko so jo iz idrijske bolnice pripeljali na Pavle-kov pogreb, je s solzami v očeh vzdihnila: „Sedaj lahko tudi jaz umrem". Mesec dni po smrti Pavleka - 9. 11. 1957 - smo pokopali tudi njo. Idrija je organizirala lep pogreb, katerega smo se iz Kamnika udeležili: Branko POLJANŠEK, Danilo CERKVENIK, Ana FLERE in jaz. Poleg predstavnikov organizacij Idrije je ob odprtem grobu spregovoril še Tomo BREJC v spomin vsem trem, ki niso imeli sreče, da bi en sam dan preživeli skupaj. Marica BREJC-Darinka. Ž:arja" brtno in montažno podjetje PO KAMNIK Mekinje, Molkova pot 5 Na osnovi 79. člena statuta ter 7. člena SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavlja odbor za medsebojna razmerja naslednja prosta delovna mesta: 1. materialni knjigovodja (za določen ali nedoločen čas) 2. več KV kleparjev , 3. več KV vodovodnih instalaterjev 4. skladiščnik 5. KV šofer 6. več NK delavcev (za delo na vodovodnih napravah, centralni kurjavi, ventilaciji) Pogoji: pod L: ekonomski tehnik in 3 leta prakse pod 2.: K V klepar, brez prakse pod 3.: K V vodovodni instalater, brez prakse pod 4.: KV elektroinstalater, 3 leta prakse ali K V trgovec elektro stroke in 3 leta prakse pod 5.: K V šofer, prakse najmanj 4 mesece pod 6.: NK delavec, brez prakse. Za objavljena delovna mesta se osebni dohodki določajo po pravilniku o delitvi OD. Kandidati za prosta delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: „ZARJA", obrtno in montažno podjetje - Kadrovsko splošna služba, KAMNIK, Mekinje, Molkova pot 5. Rudnik kaolina Črna-Kamnik razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije: - ekonomska srednja šola 2 štipendiji - srednja tehniška šola za elektro stroko 1 štipendija. Prednost pri dodeljevanju imajo kandidati z boljšimi spričevali in ustreznimi socialnimi razmerami. Vloge sprejemamo 15 dni po objavljenem razpisu. DELO IN USPEHI POSTAJE MILICE KAMNIK V LETU 1974 Vsi trije zbori občinske skupščine Kamnik so na zadnji seji obravnaval) poročilo o delu postaje milice Kamnik. Iz izčrpnega poročila so razvidni napori organov milice pri odkrivanju kaznivih dejanj, preprečevanju kršitve javnega reda in miru, urejanju prometa itd. V preteklem letu se je število kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo povečalo za 15 primerov, kaznivih dejanj zoper premoženje za 36 in zopet uradno dolžnost za 25 primerov. Znatno se je povečalo število tatvin motor nih koles, tatvin navadnih koles pa je vse manj. Precej manj je bilo v naši občini tatvin avtomobilov in avtomobilskih delov. Naraščajo pa manjše tatvine. V preteklem letuje bilo v naši občini več kršitev javnega reda in miru. DO lani je bilo teh kršitev vse manj. Največ je bilo prepirov, nedostojnega vedenja, razgrajanja in klateštva. 47 kršitev javnega reda in miru je bilo storjenih na ulicah, 172 v gostinskih lokalih, 46 pa na raznih drugih krajih. Mnog« izmed njih so bile storjene pod vplivom alkohola, čeprav so bili poostreni ukrepi glede točenja alkoholnih pijač že vinjenim osebam. Postaja milice je opozorila skupščino občine na vse pogostejše primere skupinskega uživanja mamil mladine v nekaterih gostinskih lokalih. Proti tem pojavom organi milice najbolj energično ukrepajo, potrebno pa bo tudi več sodelovanja staršev, družbenopolitičnih organizacij in organoV skupščine, da bi ta skrajno nezdrav in škodljiv pojav omejili in preprečili. Zaradi omejitve hitrosti motornih vozil, novih pločnikov in večjega nadzora prometa sta bili .v preteklem letu 2 smrtni nesreči v prometu manj kot leta 1973, 8 lažjih poškodb pa je bilo več. Postaja milice je ugotovila, da se največ prometnih nesreč zgodi na Ljubljanski cesti od Kamnika do Duplice. Največ udeležencev v prometnih nesrečah je voznikov motornih koles, ker so premalo vešči vožnje, njih število pa se zelo hitro veča. Največkrat je vzrok prometne nesreče prevelika hitrost, slede pa izsiljevanje prednosti, nepravilno prečkanje ceste in hoja po cesti. Znatno manj je bilo v preteklem letu prometnih nesreč zaradi vinjenosti voznikov. Ti vzroki prometnih nesreč so se pomaknili s četrtega na sedmo mesto. Po mnenju miličnikov pozitivno vplivajo na zmanjšanje vinjenih udeležencev v prometnih nesrečah poostrena kontrola in razmeroma ostre kazni. Vendar pa je še sedaj dve tretjini vseh predlogov za kazenski postopek prav zoper vinjene voznike motornih vozil. Z alkotestom so organi milice ugotovili vinjenost voznikov motornih vozil v 361 primerih, v 43 primerih so morali Zahtevati odvzem krvi vinjenim voznikom zaradi ugotovitve stopnje vinjenosti. Le v 6 primerih je bila stopnja alkohola v krvi v dovoljenih mejah, v drugih primerih pa je bila vinjenost popolna, saj je znašala stopnja alkohola v krvi nad 1,65 promila. V preteklem letu je bilo 205 voznikom motornih vozil odvzeto vozniško dovoljenje. Postaja milice Kamnik zaradi nepopolne zasedbe delovnih mest ne zmore opraviti vsega dela in prav zaradi tega ostane precej kaznivih dejanj neraziskanih ali pa se raziskave zavlečejo. Tudi na področju javnega reda in miru ni vsega opravljenega. To bo mogoče popraviti le z zasedbo sistemiziranih mest postaje milice, kar pa je pogojeno z zagotovitvijo stanovanj za njihove delavce. Potrebna je tud i boljša oprema postaje milice. m|_ UREDNIŠTVU Ker ste i> Kamniškem občanu namenili nekaj prostora kršiteljem prometnih predpisov in neolikanim voznikom, vas vljudno prosim, da objavite sledeč kratek dogodek: 16. julija sem se peljal s kolesom po Ljubljanski cesti. Za menoj je jjridrvel avto z registrsko število 141 - in brez smerokaza zavil na desno v stransko ulico, tako da rr'je dobesedno presekal pot-Na srečo sem takoj močno zavrl in zavil na desno ter preprečil nesrečo. Ne morem si razlagati tolikšne brezobzirnosti voznika, saj me je hotel podreti. s spoštovanjem občan Pripis uredništva. Kamniški občan bo tudi v prihodnje objavljal pripombe in predloge občanov za varno vožnjo in večji red vseh udeležencev v cestnem prometu, vendar bodo prispevki brez avtorskega podpisa romali v uredniški koš. Naj bo tokrat izjema, ki ne pa bo postala pravilo. Zato vas v bodoče prosimo, da smelo pripišete tudi svoje ime. .KAMNIŠKI OBČAN SEPTEMBER 1975 STRAN Kultura po začrtani poti Na podlagi svobodne menjave dela in ovrednotenega delovnega programa, kije potrjen v javni razpravi in so ga delovni ljudje sprejeli, bo Kulturna skupnost Kamnik dobila v letu 1975 2.144.000 sredstev, kar je toliko kot lani. Tako formirana sredstva predstavljajo realno manj kot v letu 1974 (podražitve, inflacija). Zato so vsi nosilci oz. izvajalci kulturnega programa že v mesecu februarju izdelal-stabilizacijske programe, ki jih je nato v skupnem programu sprejela skupščina Kulturne skupnosti Kamnik. Ob koncu meseca avgusta ugotavljamo, da vsi nosilci programov izpolnjujejo zadane naloge z upoštevanjem stabilizacijskih nalog, sprejetih in zapisanih v dokumentu skupščine Kulturne skupnosti Kamnik: kulturna skupnost je odstopila od načrtovanih novih zaposlitev v letu 1975; odstopila je od dveh muzejsko-spomeniško varstvenih akcij. Kljub manjšim sredstvom pa beležimo na področju množičnosti lepe uspehe (novoustanovljeni ženski pevski zbor pri Solidarnosti, povečan obisk razstav - 1.300 obiskovalcev na razstavo); prenagrajevanju dela in rezultatov dela se uveljavljajo nove samoupravne kvalitete (delo - delovno mesto), ki jih prinašajo družbeno ovrednoteni in sprejeti samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, tudi za kulturno sfero. Znotraj kulture se še posebej v letošnjem letu krepijo integracijski procesi, ki imajo v Kulturni skupnosti Kamnik že lepo tradicijo. Na področju Gorenjske združuje kulturna skupnost delo in sredstva za načrtovane skupne naloge za raziskovanje delavskega predvojnega gibanja, spomeniško-varstveno delo, arhivsko delo, razstavna dejavnost. V gledališko-glasbeni in s tem v zvezi v abonmajski pohtiki nadaljujejo z načrtovano popestritvijo gostujočih ansamblov in predstav, kar se da ovrednotiti kot bistveni prispevek h kvaliteti dela. V zadnjem mesecu potekajo intenzivne priprave na novo sezono, v kateri naj dobe svoj odraz vprvi vrsti iniciative in predlogi iz združenega dela, se pravi, o tem kaj želi v sezoni 1975/76 videti in sprejeti naj spregovori in odloči neposredni proizvajalec. Programe izpolnjujejo nosilci v skladu s sprejetimi načrti in o rezultatih poročajo kulturni skupnosti. Ugotavljamo razširitev knjižničarske mreže v Srednji vasi in Duplici, na področju muzejske in galerijske dejavnosti sta bili v zajetem obdobju dve muzejski razstavi, ena likovna in ena razstava fotografij; v okviru abonmaja je bilo odigranih pet gledaliških del z devetimi predstavami; poslušali smo šest koncertov s sednimi nastopi; domača društva so gostovala z več nastopi znotraj občine in izven nje. Predvsem naj poudarimo koncertno turnejo „Lire" med zdomci in pevske nastope ..Solidarnosti" v okviru sodelovanja s pobratenimi občinami. Pridobili smo adaptirano dvorano v Komendi. Dela za dokončanje dvorane nad kavarno so stekla. Tudi ostali nosilci kulturnih dejavnosti nadaljujejo z uspešnim delom. Tako je v tisku katalog fotografij spomenikov NOB. Uredniški odbor je zbral že ves potrebni material za 13. številko Kamniškega zbornika. Zgodovinski arhiv Ljubljane je obdelal devet imetnikov arhivskega gradiva. V spome-niško-varstveni dejavnosti so zaključili dela v „Petcr Pavel Glavarjevi" knjižnici v Komendi. Kulturna skupnost je omogočila dvema mentorjema gledališke dejavnosti udeležbo na seminarju za režiserje v Trstu. Dohodki kulturne skupnosti po družbenem dogovoru za leto 1975 so za navedeno obdobje za približno 4 % nižji od planiranih. Poraba se giblje v dogovorjenih okvirih, za približno 10 % pod planom. Po podatkih SDK o finančnih rezultatih OZD v gospodarstvu, je družbeni proizvod v I. polletju za 1,8% nižji od načrtovanega, zato bo morala kulturna skupnost s tem v zvezi ustrezno ukrepati, kar pomeni preračun finančnega načrta oz. spremembo delovnega načrta, tako da bodo obveznosti usklajene z dohodki. T. Malinarič Organizacija združenega dela SV1LANIT - KAMNIK Tekstilna tovarna razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. S delovnih mest TKALK FROTIRJA Pogoj: Popolna 8-letka in priučevanje do 6 mesecev. 2. 3 delovna mesta VZDRŽEVALK PROSTOROV Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v delovni organizaciji. Vloge sprejema kadrovsko socialni oddelek delovne organizacije 8 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest. Novi trg, ki ni trg Tujec, ki v Kamniku išče Novi trg, se bo najprej usmeril med nove mestne bloke, potem bo pa razočaran, ko mu pokažejo pot v ozko ulico, ki nosi ime novega trga, pa nima s trgom nobene zveze niti podobnosti. Novi trg je stisnjen med strugo Bistrice in strmino Starega gradu. Ime izvira še iz časov, ko so graščaki podpirali kmečko trgovino, da bi kljubovali meščanom. Nekje beremo, da so se meščani pritoževali nad kmečko trgovino, pa so namesto na svoj mestni trg hodili kupovat izven mestnega obzidja na - novi trg kamor so vozili pridelke in obrtne izdelke poleg okoličanov tudi prebivalci iz okolice Radomelj, Doba in Črnega grabna. Vozna cesta je iz Novega trga vodila čez Volčji potok do Podpeči, kjer je bila mitnica. Od tod torej izvira ime najmanjšega kamniškega predmestja. Po osvoboditvi bi nekateri posestniki radi dvignili ostrešja, da bi z nadzidavo pridobili nekaj podstrešnih stanovanjskih prostorov. Toda občina se je postavila na stališče, da mora Novi trg ostati tak, kot je. Žal so s tem hišni lastniki zamudili najugodnejšo dobo cenenih gradenj. Novi trg je res ostal nespremenjen, čeprav njegove hiše niso zgodovinsko zanimive, saj so skoro vse iz konca prejšnjega stoletja, ko je gradnjo narekovala skrajna varčnost v gradbenem materialu. Medtem se je s posipanjem in končno z asfaltiranjem cestišča dvignila cesta za okrog 40 cm. Kletna okna, ki so bila prej nad cestiščem in varna pred poplavo, so zdaj pod cestiščem in hišni lastniki so jih morali obzidati, da jim voda ne teče v klet. Še hujši problem pa je strešnimi žlebi. Na hiši v ospredju slike je žlrib komaj dva metra nad cesto. Če se kamion ogne drugemu vozilu, vedno posname ali pa vsaj poškoduje žleb. Takih-nizkih streh je več in hišni lastniki morajo biti stalno pozorni pred vozili. Menda je zato kasneje občinski odbor odstopil od strogega načela, naj Novi trg ostane enoten. Dvom ali trem hišam so dovolili pri prezidavi dvigniti ostrešje. Še drugi hišni lastniki bi na tak način želeli pridobiti kak stanovanjski prostor. Tu bi bil potreben primeren idejni načrt za skupno ureditev nadzidav, saj so tudi hiše, ki so nastale tako daje sosed postavil med obe sosednji hiši dva zida in ostrešje, pa je poceni prišel do svojega doma. Lastniki hiš, ki imajo tudi vhod s strani, so zazidali vhodna vrata s ceste in tako povečali stanovanjski prostor, pa tudi garažo si lahko postavjjo na dvorišču. Na slabšem pa so hiše v sklenjeni vrsti, ki nimajo uvoza skozi vežo in morajo tudi kurivo stresati na cestišče ter ga nositi skozi vrata, kar je pri današnjem prometu posebno nerodno. Potrebno bi bilo tudi določiti, kje naj si taki hišni posestniki postavijo garaže. Pri tem seveda ni prezreti dejstva, da je gradnja obvozne ceste ob levem bregu Bistrice že na vidiku. Skozi ozki prehod v Novi trg je urbanistična modrost z zazidavo tako imenovanega novotrštega zazidalnega prostora kanila pognati težke kamione z gradbenim materialom. Zaradi zrahljanega novotr škega lesenega mosta bi se kamioni morali prebijati po soteski prvih hiš Novega trga ob železnem mostu. Pogled na ožino nam vse pove. I. Z. iiij . ■ :. ■ PA RES NI TRG'.1 BRANKU KREMPLU V SPOMIN Samo kdor vidi svoje korenine, premeri debla moč in vej višine ve, kako je daleč do neba ... Nič več ne boš iskal tišine steza in molka mogočnih gora, nikoli več se ne bodo tvoje roke stegnile po zapeljivih planikah. Ne boš več sanjaj in ne boš pel, ne boš čakal pomladi, ko bo skopncl sneg in bodo ozelenele trate in ruše. Ne boš več spraševal, kaj je prav in kaj ni prav, katera pot vodi k resnici in katera k zmoti. Umrl si, ugasnil si napragu življenja. Čez teden si izgoreval pri delu, da si lahko ob koncu tedna s prijatelji odšel v planine. Tvoje mesto med nami bo ostalo prazno - nihče od nas nima v sebi toliko energije, vihravosti in volje do življenja kot si je imel ti. Vedno iskren in pripravljen pomagati prijatelju v stiski - tak boš ostal v našem spominu. Stali smo ob tvojem grobu, vsak s svojo bolečino v srcu. Nismo znali spregovoriti, nemo smo zrli v planine v ozadju, kjer smo se zadnjič srečali, kjer se je končala tvoja življenjska pot. Ni te več, dragi Benko, a za nas, ki se te imeli radi, nisi umrl. Veter s planin te je zazibal v večno spanje, v naših srcih pa bo spomin nate živel dalje . . . ČP ZAHVALA Ob nenadni tragični smrti našega dragega Branka Krempla se naj-topleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala njegovemu mojstru za ganljive besede slovesa, vsem njegovim tovarišem in tovarišu direktorju podjetja ,,Zarja" za njihovo pozornost in skrb. Hvaležni smo vsem prijateljem, predvsem Jenčevim, Prelečevim, sosedom, sorodnikom in vsem ostalim za nudeno pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih! Hvala. Neutolažljiva mama in vsi njegovi ZAKAJ TAKO? VSE ZA LEPŠO OKOLICO! Lani je bil ves okoUš Kovinarske ceste javno pohvaljen v OBČANU zarai lepega videza. Rože so bile v okras okohci in v ponos gojiteljem. Ravno tak je tudi letos. Vsakdo je gledal, da si je čimlepše okrasil okno ali -balkon i hiši in prispeval za lepoto okolja. Dne 9. 8. pa mi je slana v obliki „VAR1 KINE" pomorila lepoto nežnih cvetov, ki smo jih z ljubeznijo gojili i balkonu. Vprašujem, kaj bi bilo, če bi drug drugemu zalivali rože na tak način. 1 imelo mesto Kamnik sredi poletja podobo SAHARE? Perhovec Vlar PIONIRJI ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE SE ZAHVALJUJEMO ING. DR. ALBERTU ČEBULJU Septembra se odpirajo šolska vrata. To je čas, ko mi mladi iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine zapuščamo svoje domove, prijatelje in znance, ko nas starši z napolnjenimi torbicami in lepimi željami, spremijo v novi začasni dom. Marsičesa se naši starši odrečejo, da smo mi bolje oskrbljeni za šolo, da nam bo v življenju laže. Prav vsi naši svojci pa nimajo denarnih možnosti, da bi nam nudili tisto, kar potrebujemo. Zato nas je, kljub veliki skrbi celotne družbe, zelo razveselila vest, da nam je ing. dr. Albert Čebulj poklonil denarno vsoto 5.000 din. Za darilo se najlepše zahvaljujemo. Dobrodošla pomoč bo tistim našim sošolcem, katerih starši jih ne morejo z vsem oskrbeti. Hkrati pa smo vsi hvaležni za izkazano prijateljstvo. Upamo, da srečanje z dr. Albertom Čebuljem ob priliki gostovanja pevskega društva Lire v našem domu, ni bilo prvo in zadnje srečanje in da se bo že našla priložnost za osebne stike. Pionirji iz Zavoda za uspos. inval. mlad. v Kamniku Če so plemiči noteli tožiti meščane zaradi dolgov ali razžaljenja ali v kaki drugi zadevi, so morali vlagati tožbe pri mestnem sodišču. Tudi zločine in sploh vse kriminalne prestopke je sodilo kamniško sodišče. Seveda so sprva sodili samo po svoji vesti in čutu za pravico, ker je prvi sodni zakon za sojenje zločinov izdal šele leta 15 14 cesar Maksimilijan I. Najslovesnejše seje v letu (Stadtrechten) so bile v sredo po binkoštih, na dan sv. Marjete, zavet-nice mesta, in na dan sv. Ane. Na te tri seje v letu so prihajali tudi člani občinskega sveta. K posebno važnim sejam, ko so odločali o mestnem gospodarstvu ali o bistriških gozdovih, so povabili tudi ugledne meščane zunaj mestnega zbora. Osvojili so vedno predlog, za katerega je glasovala večina navzočih. | Kamniško mestnosodišče je torej razen prestopkov iz oblasti premoženja, časti in drugih civilnih zadev izrekalo obsodbe tudi zločincem. Če je mestni sodnik dal zapreti osebo, ki je bila obdolžena zločina, je takoj sklical sejo notranjega mestnega zbora, v kasnejših časih pa so se je udeleževali tudi člani zunanjega zbora svetovalcev. V primeru, daje obtoženi dejanje priznal, so mu lahko takoj sodili. Če pa je dejanje * zanikal ali ga tajil, so se posvetovali, ali rtaj pokličejo iz Ljubljane stalno nameščenega rablja, da bo obtoženega „strogo spraševal", to se pravi z mučilnim orodjem. To je bila prava srednjeveška tortura. Smrtne obsodbe niso smeli izvršiti, dokler je ni potrdil deželni knez. Nikjer ni zabeleženo, koliko ljudi so Kamničani obsodili na smrt. Valvasor ni mogel ugotoviti nobenega primera, kar je dokaz, datudi ustno izročilo za dalje časa nazaj ni moglo navesti kakega primera o obešanju pri takoimenovanem „krvavem znamenju" na podgorskem polju. , Stiasnv je zapisal, da je to znamenje z letnico 1510 dal napraviti neki kmet iz Podgorja v spomin svoji hčeri, ki sojo natem mestu ubili. Iz preteklega stoletja je znan primer, ko so pri krvavem znamenju obešali rokovnjača kije svojemu pajdašu med množico radovednežev zaklical: „Pod skalov Potoku". Gotovo mu je s tem povedal neko skrivnost, za katero so mogli vedeti samo rokovnjači, Kamničani pa je nikoli niso znali razložiti. Ko so leta 1891 gradili železniško progo, so pri današnjem cestnem križišču pri krvavem znamenju izkopali kakih 10 okostnjakov. Vendar pa to še ni dokaz, da so tu pokopavali obešence. Znano je, da so za časa Napoleonove Ilirije Erancozi postavili pred mestom tabor in da so umrle ranjence pokopali kar pred taborom. To bi utegnilo biti prav na tem mestu. Zal se ob najdbi okostnjakov niso zanimali za njihovo starost in lego v zemlji. Če so ležali vzporedno v vrsti, potem bi sklepali na urejeno grobišče francoskega tabora, križem kražem ležeči skeleti pa bi pričali o priložnostnem pokopu usmrčenih zločincev v večjem časovnem razdobju. Ko smo tako povedali v glavnem vse kar lahko zasledimo zapisanega o mestnem zboru ali v današnjem jeziku o mestni skupščini in o sodišču, pa se seznanimo še z uradniki, ki so upravljali mestno imovino in jih bomo v našem zgodovinskem sestavku še večkrat imenovali. Ob vsakokratnih volitvah je moral mestni zbor izvoliti ali pa vnovič potrditi uradnike kiso imeli nadzor nad važnimi denarnimi in gospodarskimi posli mesta. Najvažnejši uradnik je bil višji blagajnik ali nadblagajnik (Ober-Stadtkammerer), ki je prejemal davke in vse druge dohodke ter izplačeval vse izdatke, ki jih je moral vestno vpisovati v blagajniško knjigo in o vsem poročati mestnemu zboru. Nižji blagajnik ali gradbeni mojster (Untcr-Stadtkammerer - Baumei- ster) je pregledoval popravila mostov in hiš, njegov glavni posel pa je bilo nadzorstvo nad gozdovi in pašniki, od katerih je tudi prejemal dohodke. Kot vemo, je imelo mesto v dolini Kamniške Bistrice obsežne gozdove, na planinah pa pašnike, zato sta bila običajno izbrana dva nadzornika, po en član iz notranjega in en član iz zunanjega mestnega sveta. Mestne davke od kamniških in ljubljanskih sejmarjev sta pobirala dva davkarja, kiso ju izvolili izmed članov notranjega in zunanjega mestnega sveta. Tudi oskrbnika mestnega špitala je izvolil notranji svet skupno z župnikom. Oskrbnik ali upravnik je bil spočetka duhovnik, potem pa večinoma kak ugleden meščan, ki je skrbel za bolehne občane in upravljal premoženje ter z nakupom posesti večal špitalsko imetje. Pozorni bralci so to že lahko ugotovili pri objavi nekaterih listin. Vsi našteti mestni uradniki so morali poročati mestnemu zboru o svojem delu pri oskrbovanju mestnega premoženja. Glavno besedo pri tem je imel notranji svet, ki je vodil račune, zunanji svet pa sta zastopala po en nižji blagajnik in davkar. Zunanji svet je nadzoroval delo notranjega. Stiasnv omenja, da se je leta 1682 zunanji svet pritožil vicedomu, da notranji svet ni izgotovil nobenih računov, na kar je vicedom ukazal, da mora notranji svet vsako leto predložiti račune. Ko se je v sredo po binkoštih sešel ves mestni zbor na eno od treh glavnih sej v letu, je izbral iz svoje srede 12 do 16 mejnih nadzornikov, kiso povsod pregledali meje, če so ostale nespremenjene. V drugih mestih takih mejnih nadzornikov (Vierthcils-Meister) niso imeli. V Kamniku pa so bili menda potrebni, ker so posebno pod planinami okoličani vednotiščali v mestne gozdove. Omenili smo že pisarja (Sindik), ki je zapisoval izide volitev. Spočetka je to delo opravljal kak član mestnega zbora, potem pa poseben pisar saj je bilo v mestu dosti pisanja. Za svoje delo so prejemali sodnik in uradniki denarno nagrado. Cesar Friderik III. je leta 1489 izročil mestnemu zboru v najem za letno zakupnino 130 ogrskih dukatov ali 147 goldinarjev 28 krajcarjev, vse svoje dohodke, mitnino, prevoznino skozi mesto, mestne davke, vinar od dvora in vinar od mesa, mizni vinar in še druge občasne dohodke Iz dohodkov naj bi Kamničani vzdrževali sodne službe. Iz dobička pri teh dohodkih naj bi torej mesto vzdrževalo sodnijo, magistrat in tudi mestno policijo. Mizni vihar je dobil ime od navade, da je na mizo, ki je stala v mestni hiši, na določen dan vsak kamniški posestnik položil za tisto leto en vinar. Meščanu, kije to navado opustil, so prinesli mizo pred hišo in ga s tem primorali, dje izpolnil svojo dolžnost (Parapat 136). Dokler se je promet odvijal skozi Kamnik, so imeli Kamničani od mitnine in prevoznino znatne dohodke, ki so visoko presegli najemnino. Po smrti Friderika pa so mestu kmalu vzeli zakup mitnine in jo dali drugemu zakupniku za 250 goldinarjev. Zakupnik je seveda imel še vedno znaten dobiček, dokler niso promet preusmerili na cesto skozi Podpeč in Trojane. Dohodki od mitnine so padli, tako tla je nihče ni hotel sprejetja Leta 1583 so jo spetvsilili Kamniku za 250 goldinarjev in Kamničani so se stalno pritoževali nad preveliko zakupnino. Tudi so zatrjevali, daje že cesar Ferdinand leta 1531 ukazal, naj promet spet preusmerijo na Kamnik in Tuhinjsko dolino, toda vojne in druge okoliščine so zadržale promet na cesti skozi Črni graben. Za Kamnik pa so minila leta blagostanja. Zdaj pa poizkusimo zabeležiti vse, kar vemo o deželnem sodišču v K mniku. Omenili smo že v našem sestavku, da gaje pred letom 1241 ustano vojvoda Friderik Bojeviti Babenberški. Takrat je bil Kamnik nekako glavi mesto Kranjske, središče oblasti mogočne rodbine Andeške ki je po sm istrskega mejnega grofa Henrika IV. leta 1228 izumrla po moški lini Andeška posestva s središčem v Kamniku je podedovala Neža (Agne: hčerka Henrikovega brata Otona, kije vladal v francoski Burgundiji. Neža je poročila z Babenberžanom Friderikom in mu za doto prinesla v zakon \ kranjska posestva s Kamnikom. Friderik Bojeviti je v Kamniku ustano deželno sodišče, ki je svojo oblast razširilo do morja pri mestu Pordenone nad Furlanijo. V dokaz imamo listino, ko je neki oškodovani prebivalec furlanskega kraja Humina (it. Gemona) moral priti pred sodišče v Kamni Na območju tega prvotnega kamniškega deželnega sodišča so se v kasnejše obdobju izoblikovala manjša deželna sodišča, ki so potem skoro v cek ostala kot okrajna glavarstva in okrajna sodišča skozi ves novi vek- Tal imamo še pred letom 1400 na Gorenjskem deželno sodišče v Kranju in Kamniku (Landesgericht), ki sta mejila na ljubljansko deželno sodišče. Tu Postojna je imela svoje deželno sodišče. Zgodovinar prof. Pavle Urank uporablja v svoji zgodovini trga Motnika, ki sojo leta 1940 tiskali v Slatn; jevi tiskarni v Kamniku, dosledno naziv deželsko sodišče in kamniško star grajsko sodišče. Kamniško deželno sodišče je torej okrog leta 1400 obsegalo ozemlje, ki v glavnem ostalo kot kamniški okraj še po osvoboditvi do leta 1952. Vend je leta 1400 segalo še nekaj na štajerski svet. V davčni knjigi iz te dobe, ki jo bomo kasneje natančneje ogledali, so meje kamniškega deželnega sodišč točno opisane. Na zahodu je bila meja po Savi od izliva Kokre pri Kranju i Črnuč in naprej do Vernekapri Kresnicah, nato pa čez Prekar pri Dešnuc Sclišč in Peč pri Moravčah ter mimo Kolovrata čez hrib Zavrh nedaleč c Trojan in Šentgotarda. Od tod se je meja spustila do potoka Bolske mirr Lemovc in Ojstrice do kranjsko-štajerske meje pri Ločici, kjer se obe ces ločita. Od Ločiee je šla meja čez Tuhinjske planine (Mcnino) do Črnivca Volovjeka in nato po grebenu Kamniških Alp do Jezerskega ( v knjigi pisar Seelein) ter ob Kokri do njenega izliva v Savo pri Kranju. Ločica je sodila štajerskemu ojstriškemu deželnemu sodišču, Bistrica pa k kamniškemu. D želna sodišča so v tem obsegu poslovala do francoske vlade za časa Ilirije Kakor iz prednjega lahko zaključimo, se oblast deželnega sodišča oz meljsko v glavnem pokriva s kasnejšim kamniškim okrajem ssedežem Kamniku. Le okrog Trojan je kamniško deželno sodišče segalo na štajers svet skoro do Zagorja in proti Ojstrici. Valvasor piše (IX, stran 112) za lei 1458: Kamniško deželno sodišče (Landgericht) je na zahodu segalo d Kokre. Če je v nedeljo pridejo kmetje na tedenski sejem v Kranj in pretepejo ter koga ubijejo, padejo pod kamniški sodišče, če se jim le p< sreči, da pretečejo po mostu čez Kokro. V dunajskem državnem arhivu imajo knjigo o zemeljiškem davku (Guel enbuch) za sodna okrožja Svibno pri Krškem, Kamnik, Kranj in Postojn Sodijo, da je knjiga iz leta 1400, rajši pa je bila napisana pozneje kot pr (Milkowicz, MMK 1889). (nadaljevanje sled 76 I. STRAN —■———»MM—— SEPTEMBER 1975 KAMNIŠKI OBČAN AVNOJ '75 Letošnjega pohoda *po poteh slovenske delegacije na drugo zasedanje •«no v Tatrah, bo boljše!" Pa ni bilo. Dež, megla in celo sneg, kije zapadel, um je sproti podiralo upe, da bi sploh uzrli sonce. Vendar smo, kljub sla-xmu vremenu Tatre kar pridno obiskovali: Naše izhodišče je bilo jezero Marskie oko, od koder so nas poti vodile na Muicka, Miegosovietski stit, Dolino petih poljskih jezer, Rysy, Gran Apostolov in še kam. Ker se vreme ni izboljšalo, smo sklenili, da odidemo v Krakov, kjer bi si jjledali mestne znamenitosti Obiskali smo kraljevi grad Wawel, kije res lepo alranjen, staro katedralo s čudovitim oltarjem in še nekaj znamenitosti. Iz Krakowa smo se vrnili v Katowice in naprej domov. Ves čas. Kar smo bili na Poljskem, nas je spremljalo slabo vreme, vendar rum ni bilo žal, saj smo spoznali, pa čeprav v dežju, novo deželo, ostali so T»m lepi spomini in novi prijatelji. T. Exler ) MLADINSKA DELOVNA AKCIJA Kamniško sedlo '75 OK ZSMS Kamnik in PD Kamnik sta od 22. do 24. avgusta organizirala mladinsko delovno akcijo Kamniško sedlo 75. Osemnajst brigadirjev iz OO ZSMS v podjetjih in krajevni skupnosti se je zbralo v brigadi dr. Orožna, kije bil predsednik kamniške podružnice SPD v času, ko je bila postavljena koča na Kamniškem sedlu, to je od leta 1903 do 1907, kočo pa so odprli 12. avgusta 1906. Na brigadni konferenci, kijebila21. avgusta zvečer, ko so vsi brigadirji prišli na Sedlo, so bili izvoljeni člani štaba. Za komandanta brigade je bil izvoljen tovariš Ivan Mušič, za komandirja I. četi Iztok Povše, za komandirja II. čete pa Matevž Čebular - oba sta že sodelovala na republiških delovnih akcijah. Dva dneva so brigadirji zasipavali novozgrajeni vodni rezervoar. Pri delu jih je zadnji dan oviral dež, vendar so kljub temu opravili zastavljeno nalogo. Pripravili so tudi zabavni večer s kvizom in brigadirskimi porokami, zadnji dan, v nedeljo, pa je izšel Brigadir, časopis s prispevki o delu in življenju brigade. Vsi, ki so se udeležili te lokalne delovne akcije, so postali člani brigade, ki so jo kot samostojno enoto s svojim vodstvom formirali pri komisiji za MDA pri OK ZSMS Kamnik in bo prihodnje leto sodelovala na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah. Žal pa jekomisija za MDA ugotovila, da se vse osnovne organizacije ZSMS niso odzvale vabilu in na delovo akcijo niso poslale določenega števila brigadirjev. Niti enega brigadirja pa niso poslale naslednje OO ZSMS: Titan, Zarja, Alprem, Svit in OO Kamnik-vzhod. Aktiv ZK, ki je ob zaključku delovne akcije kritično ocenil opravljeno delo, je za posebno požrtvovalnost in delavnost pohvalil tele brigadirje: Čebular Matevža, Pohlin Marjana, Prešeren Marjeto, Anico Pirš, Hriberšek Vojka, Pestotnik Franca - referenta za razvedrilo in Povše Zdenko -• referenta za informacije. In kaj je o akciji povedal komandant brigade, tovariš Mušič? „Z disciplino in delom brigadirjev sem zadovoljen, saj se brigadirji zavedajo, čemu so prišli na Kamniško sedlo. Pri izvrševanju zastavljene naloge se je posebno izkazala II. četa. S to akcijo smo opravičili naše bivanje na Sedlu in s svojim delom dokazali, da tudimladi iz Kamnika nekaj zmoremo." ČP Tudi dupliški mladinci ne zaostajajo Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Duplica, ki je bila ustanovljena 17. julija 1975, še je že takoj na začetku izkazala z dobro aktivnostjo. Med drugim so dupliški mladinci in mladinke 30. 8. 1975 organizirali športni troboj med ekipami Komende, Radomelj in Duplice na novem košarkaškem igrišču na Duplici. Ekipe so se pomerile v šahu, malem nogometu, namiznem tenisu in košarki. V šahu je prvo mesto zasedla ekipa Duplice (21,5 točk), drugo mesto ekipa Radomelj (14 točk) in tretje ekipa Komende (12.5 točki S TURNIRJA NA DUPLICI V malem nogometu je prvo mesto pripadlo ekipi Duplice, drugo mesto je pripadlo ekipi Komende in tretje ekipi Radomelj. V namiznem tenisu je bila prva Duplica, druga ekipa Radomelj in zadnja Komenda. V košarki je bil vrstni red 1. Komenda, 2. Radomlje, 3. Duplica. Pokal zmagovalca športnega troboja so dobili predstavniki Duplice, kiso zmagaliv treh disciplinah, Komenda je v skupni uvrstitvi dosegla drugo mesto, Radomlje pa tretje. Po razglasitvi rezultatov je bila na novem košarkaškem igrišču zabava s plesom, finančna sredstva za to pa sodupliški mladinci dobili z akcijo zbiranja starega papirja. Irena PLAVANJE Y STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE SO BILI TUDI LETOS NAJ-»OLJSI LOVCI IZ ŠPITALIČA, DRUGI SO BILI LOVCI IZ TUHINJA, TRETJI PA KAMNIČANI. V okviru sindikalnih športnih iger je plavalni klub Kamnik organiziral tekmovanje v plavanju. Na tem tekmovanju je nastopilo okoli 50 tekmovalcev iz 5-tih delovnih organizacij občine. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne skupine in to: moški do 30 let, od 3040 let in nad 40 let, ženske pa so bile samo v skupini. Ženske so plavale 50 m prosto, moški pa 50 m prosto in 50 m prsno. Največ uspeha so imeli plavalci ekipe Stola, osvojili so 117 točk, sledijo Utok s 83 in Titan s 73 točkami. Najboljši posamezniki so prejeli medalje. Ekipni zmagovalec v starostni skupini pa je prejel prehodni pokal. REZULTATI: 50 m prosto moški do 30 let: 14 nastopajočih 1. Keršič Alfred, Utok, 31.8; 2. Ručman Janez, Alprem, 32.9; 3. Speh Roman, Alprem, 34.0 50 m prsncfmoški do 30 let: 12 nastopajočih 1. Redja Mitja, Stol, 38,0; 2. Ručman Janez, Alprem, 42,2; 3. Gole Dare, Stol, 42,5 50 m prosto moški 30-40 let: 6 nastopajočih 1. Brvar Janez, Utok, 31,8; 2. Snabl Stane Titan, 32,2; 3. Prosen Vika, Titan, 35,3 50 m prsno moški od 3040 let: 6 nastopajočih 1. Snabl Stane, Titan, 41,5; 2. Okorn Jože, Stol, 42,1; 3. Šuštar Janez, Stol, 47,0 50 m prosto moški nad 40 let: 6 nastopajočih 1. Volčanšek Ivan, Stol, 53,5; 2. Kramar Franc, Stol, 57,0; 3. Bratovž Jože, Stol, 58,0 50 m prosto ženske: 5 nastopajočih 1. Golob Anica, Utok, 52,1; 2. Majdič Darinka, Stol, 1,02.0; 3. Pušnik Dušica, Stol, 1,08.0 štafeta 4X50 m prosto moški: 1. Utok II. 2,18.0; 2. Stol 2.33,4; 3. Utok I. 3.20.7; Medalje so prejeli moški do 30 let: zlato Ručman Janez (Alprem), srebrno Redja Mitja (Stol), bronasto Pogačar Roman (Titan); moški od 30-40 let: zlato Snabl Stane (Titan), srebrno Okorn Jože, (Stol) bronasto Prosen Vika (Titan). moški nad 40 let: zlato Volščanšek Ivan (Stol), srebrno Kramar Franc (Stol), bronasto Bratovž Jože, .ženske zlato Golob Anica (Utok), srebrno Majdič Darinka, bronasto Pušnik Dušica. Ekipni vrstni red: OOS STOL 117, OOS UTOK 83, OOS TITAN 73, OOS ALPREM 60, OOS KAMNIK 22,5 točk. V NEKAJ VRSTAH STRELA JE UBILA PET KRAV NA PLANINI. Razmeroma kasno so letos odgnali krave v planino, komaj pa so bile tri dni na planinski paši, je med nevihto strela udarila v krdelo. Posestniku Krtu z Županjih njiv je ubila tri krave, njegovemu sosedu pa dve. Meso ubitih govedi ni bilo užitno, škoda pa je le delno pokrita z zavarovalnino. DOBER POZNAVALEC MENENE - Jernej Kadunc, dijak drugega raz- i reda gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku, je na republiškem tekmovanju učencev srednjih šol v zemljepisu osvojil drugo mesto. Dijaki so tekmovali v poznavanju krajevnih razmer in Jernej, ki se vozi z avtobusom iz Tuhinjske doline v kamniško gimnazijo, se je posebno odlikoval v poznavanju Menine. Samostojno je že vodil ekskurzijo šolarjev na Menino.ki jeposebno poznana iz časov NOB. II. SHOD MLADIH KAMNIČAN0V Spomladi je OK ZSMS Kamnik na volilni konferenci sprejela sklep, da mladinski klub zaradi nefunkcionalnosti prepustimo skupščini občine Kamnik. S tem pa smo izgubili prostor za prirejanje mladinski plesov in na tem področju je nenadoma vse omrtvelo. Med šolskim letom so le plesi na gimnaziji Rudolfa Maistra, a so internega značaja in zato širši množici mladih nedostopna. Mladi smozatoz navdušenjem sprejeli sklep Mestnega sveta ZSMS Kamnik, da organizira II. shod mladih Kamničanov. Na rokometnem igrišču ob šoli Toma Brejca so 15. avgusta priredili ples, na katerem je igral ansambel Karavan. Številna udeležba mladih je jasen dokaz, da mladi v Kamniku pogrešamo tovrstno zabavo. Pri tem pa se zavedamo, da je samo od nas odvisno ali se bodo podobne prireditve v prihodnosti ponovile. SONJA HRIBOVŠEK PODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V imenu enote za družbeno pomoč v stanovanjski gradnji pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kamnik je tov. Peter Plevel podelil 25. junija 1975 ključe od 43 stanovanj. Pet trosobnih in dvosobno stanovanje ni bilo podeljeno nikomur, ampak se bo zanje zahtevala zamenjava za manjša, ker bi visoka stanarina ogrožala standard prosilcev. V okviru akcije izgradnje 26000 stanovanj v Sloveniji je v Kamniku zadana naloga za izgradnjo v petletnem obdobju 960 stanovanj. Ta cilj bo uresničljiv na osnovi solidarnostnega zbiranja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, na osnovi dodatnega angažiranja sredstev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in na osnovi osebnega prizadevanja vseh tistih, ki stanovanj nimajo in s svojim delom in sredstvi prispevajo k reševanju svojega stanovanjskega problema. Za stanovanja, katera so razdelili je prispelo 157 prošenj. Večini prosilcev se ni dalo ugoditi, ker je premalo stanovanj. Spregovoriti pa je potrebno tudi o prosilcih, katere bi morala družba prisiliti, da svoja sredstva koristneje uporabijo, ne pa da pričakujejo stanovanja, ki so zgrajena na pridnosti,žuljih in odrekanju drugih. Zahvala gre tudi gradbenemu podjetju Graditelj iz Kamnika, kije v roku in solidno končal gradnjo blokov. K. F. bg JULIJ 1975 POROKE: Vincenc Balut iz Kamnika, mizar, star 25 let, in Zvonka Šinigoj iz Mengša, dčlavka, stara 20 let; Stanislav Cafuta iz Šmarce, delavec, star 21 let, in Štefanija Vešli-gaj iz Šmarce, bolniška strežnica, stara 21 let; Andrej Golob iz Mekinj, elektro instalater, star 22 let, in Milenka Jagodic iz Kamnika, dijakinja, stara 19 let; Janez Prijatelj iz Birne vasi, strojni ključavničar, star 28 let, in Slavka Jenko iz Potoka pri Komendi, uslužbenka, stara 23 let; France Spruk iz Potoka v Črni, delavec, star 22 let, in Anica Šlebir iz Stahovice, tapetnik, stara 19 let. SMRTI: Janko Jeran, iz Stolnika, učenec osemletke, star 14 let; Janez Jerin iz Kamnika, osebni upokojenec, star 85 let; Marija Prešern iz Šmarce, gospodinja, stara 87 let; Jožefa Romšak iz Gozda, gospodinja,stara 91 let; Ivana Šuštar iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 78 let. AVGUST 1975 ROJSTVA: Dolar Marjan iz Šmartna POROKE: Anton Bavdaž iz Nove Gorice, priučen avtoličar, star 23 let, in Julka Cevka iz Nove Go;ice, varuhinja, stara 25 let; Milan Gradišek iz Kregarjevega, priučen klepar, star 19 let, in Milena Kuhar iz Brezij nad Kamnikom, delavka, stara 17 let; Štefan Jagodic iz Kamnika, delavec, star 21 le^in Dragica Dacar iz Zg. Tuhinja, kurirka, stara 20 let; Franc Mali iz Snovika, delavec, star 23 let, in Ana Vrankar iz Sidola, delavka, stara 17 let; Franc Mlakar iz Draže vasi, šofer, star 22 let, in Jerneja Zamljen iz Sp. Stranj, usnjarski tehnik, stara 20 let; Herman Pire iz Križa, šofer, star 25 let, in Jožefa Žnidarič iz Križa, delavka, stara 22 let; Mihael Poglednik iz Podstudenca, kvalificiran zidar, star 24 let, in Pavla Gobec iz Podstudenca, delavka, stara 20 let; Rajko Potokar iz Kamnika, električar, star 22 let, in Mirica Rosec iz Rožičnega, frizerka, stara 18 let; Franc Slapar iz Brega pri Komendi, delavec, star 21, let in Tatjana Zurbi iz Križa, administratorka, stara 18 let; Janez Sovinšek iz Sp. Palovč, ključavničar, star 25 let, in Antonija Kuhar iz Zakala, tkalka, stara 33 let; Franc Strupih iz Most, avtoličar, star 26 let, in Majda Štimac iz Most, trg. vajenka, stara 17 let; Marijan Vesel iz Gradišč, voznik viličarja, star 23 let, in Angela Slapar iz Brega pri Komendi, delavka, stara 19 let, Alojzij Zaje iz Kamnika, strojni ključavničar, star 24 let, in Marinka Šuštar iz Lok v Tuhinju, tapetnik, stara 22 let; Stanislav Zlatnar iz Godiča, avtomehanik, star 20 let, in Cvetka Koželj iz Stahovice, trg. vajenka, stara 17 let. SMRTI: Frančiška Čebul iz Suhadol, upokojenka, stara 78 let; Ljudmila Hočevar iz Buča, gospodinja, stara 71 let; Branko Krempl, iz Kamnika, pleskar, star 23 let; Ivana Merše iz Most, upokojenka, stara 85 let; Anton Pungartnik iz Motnika, mizar, star 39 let; Julijana Ramovž iz Šmarce, osebna upokojenka, stara 64 let; Jožef Sitar iz Kamnika, osebni upokojenec, star 68 let; Tomaž Seršen iz Gmajnice, učenec, star 11 let; Hermina Stankovič iz Mekinj, inv. upokojenka, stara 74 let; Frančiška Tome iz Češnjic, prevžitkarica, stara 74 let; Lovrenc Žibcrtiz Bele, upokojenec, star 79 let; Mihael Žnidar iz Kamnika, osebni upokojenec, star 67 let. Kaiuuiška kronika t stran 11 SEFlLMBJiK IZLET NA MANGART PD Kamnik je ob prazniku slovenskih planincev 6. septembra organiziralo izlet na Mangart. Hkrati je bil ta izlet nagrada za vse pionirje, ki so končali planinsko šolo. Triintrideset planincev, vodil nas je Borut Peklar, se nas je ob petih zjutraj odpeljalo iz Kamnika proti Kranjski gori. Sonce se je tu in tam pokazalo izza oblakov, toda že na Vršiču so se oblaki razkropili in dobra volja seje naselila v avtobusu. Le pri šoferju je naletela na trd obrambni zid - cesta na Mangart je ozka, polna ostrih ovinkov, slabo vzdrževana in bali smo se, da ne bomo prišli do konca, to je do višine 2072 metrov. Toda spretnosti in trmi našega voznika sm se morali zahvaliti, da mo se z avtobusom zrinili skozi vse ovinke in ozke predore. Na rame sme> si naložili nahrbtnike in se v koloni začeli vzpenjati v hrib. Ubrali smo jo po lažji, italijanski smeri. Za nami so ostajali pašniki in ovce, v dolini so se v soncu bleščala čudovita Mangrtska jezera. Strmina je bila vse hujša, kolona se je raztegnila, toda opešal ni nihče. Po slabih dveh urah so vsi stali na vrhu, 2678 metrov visoko, na meji med Jugoslavijo in Italijo. ' Nahrbtniki so se odprli in praznili, podpisali smo se v spominsko knjigo, naredili nekaj posnetkov bližnjih vrhov, ki so se od časa do časa skrivnostno prikazali iz megle in že smo se spustili nazaj. Topla enolončnica v koči na sedlu Mangarta je potešila lakoto in po isti poti smo se v popoldanskih urah odpravili domov. Vsi smo bili zadovoljni in srečni, saj smo brez večjih težav osvojili dvatisočaka. Motil nas je le odrtos nekaterih starejših članov društva, ki so zapustili skupino in se na vrh povzpeli po slovenski smeri.pa tudi z odhodom smo imeli nekaj težav in kmalu bi se zgodilo, da bi ti „grešniki" ostali sami nekje na cesti z Mangarta. Toda slabo je hitro pozabljeno in ob slovesu smo si zaželeli, da bi še velikokrat srečali na podobnih izletih. ČP Novi moto turing klub Motorna kolesa so bolj in bolj popularna. Je to potreba zaradi vedno gostejšega prometa ali moda iz zamejstva? Karkoli že, motoristov je vedno Več, zato ni čudno, da se skušajo organizirati. Tako je tudi v Kamniku, kjer srno ustanovili MTC - moto turing klub kot sekcijo AMD Kamnik, ki jo v zastopata 2 člana-. Borut Rode in Lado Špur. 30 članov, od tega 18 Motoristov, je vzpodbuden začetek. „Ne gre za organiziran divjanje po Kamniku", je dejal predsednik sekcije tov. Ciril Oblak, „gre za organizirano delovanje, medsebojno povezanost in pomoč." Podčrtani točki internega Pravilnika sekcije, udeležba na sestankih in strogo 40 km/h čez Kamnik, Potrjujeta predsednikove besede. V nekaj mesečnem delovanju so člani MTC sekcije pokazali mnogo volje in zagnanosti. Izlet na Štajersko z 20 motorji, ker se je priključilo tudi nekaj ljubljanskih motoristov, v Zagreb in Medulin, so prvi koraki. Navezujejo stike z drugimi društvi, tudi iz zamejstva. Tajnica sekcije Olga Horvat ima torej obilo dela. Nekako simbolično funkcijo pa ima blagajnik. Tov. Borut Rode seveda ni nič kriv za to pač pa prazna blagajna. Vendar pa je UO AMD Kamnik zagotovil vso pomoč in podporo, lo seje odrazilo pri organizaciji spretnostne vožnje in moto rallvja Kamnik, kjer so Že izkušeni člani UO društva prevzeli organizacijo in izpeljavo tekmovanja. V treh etapah s startom v Kamniški Bistrici in ciljem v Kamniku, kjer je bila spretnostna vožnja, je zmagal Lojze Ceh pred Janezom Klemenom in Dragom Jegličem. Zmagovalec v spomladanski spretnostni vožnji Samo Gantar je dosegel 4. mesto. Tekmovanje je potekalo strogo po cestnoprometniti predpisih. Za to so skrbeli miličniki z radarjem na tajnih kontrolah. Povprečna hitrost je bila 36 km/h. MTC sekcija organizira tudi skupinski ogled dirk v Opatiji. Pričakujejo okrog 50 udeležencev z motorji. Planirajo tudi dvodnevni izlet čez Vršič. Kot pravi predsednik sekcije Ciril Oblak, se letos šele učijo in privajajo. Drugo leto pa bo program dela še razširjen. Želimo jim mnogo uspeha. V. G. Tek po ulicah Kamnika V počastitev 30-letnice osvoboditve Jugoslavije in praznika občine nnika 1975 organizirala „TEK PO ULICAH KAMNIKA". Udeležba je bila kar številna, saj smo poslali razpis poleg vsem OO ZSMS, športnim društvom in klubom v Kamniku, tudi športnim klubom in društvom sirom Slovenije. Mladi atleti so se pomerili na 3000 m, 2000 m, 1000 m in 600 m. Vsa prva mesta so odnesli Kamničani, razen pri članih, ki so tekli na 3000 m. Tu sta prvo in drugo mesto odnesla člana atletskega kluba OLIM-PIJA Ljubljana. REZULTATI TEKA PO ULICAH KAMNIKA PIONIRJI (600 m) 1. LAMPRECNIK STANE - Smučarski klub Kamnik, 2. STARO-VASNIK IGOR - Smučarski klub Kamnik PIONIRKE (600 m) 1. SMOLNIKAR TATJANA - Smučarski klub Kamnik, 2. PODGOR-NIK METKA - Smučarski klub Kamnik OO ZSMS Kočna, 2. BLAZINIC IVAN ML. MLADINCI (1000 m) 1. ROKAVC MARKO Smučarski klub Kamnik ST. MLADINCI (2000 m) 1. ŠKOF BRANKO - Olimpija Ljubljana, 2. POGACAR FRANC -Smučarski klub Kamnik ML. ČLANI (2000 m) 1. PETROVEC MIRO - Olimpija Ljubljana, 2. LANIŠEK ANDREJ -Smučarski klub Kamnik ČLANI (3000 m) 1. NOVAK FRANC - Olimpija Ljubljana, 2. BERNIKA EDO - Olimpija Ljubljana Sonja Hribovšek NAJBOLJŠI ŠPORTNI USPEHI V ŠOLSKEM LETU 1974/75 Razredna, medrazredna, prvenstva šol, občinska prvenstva i področna prvenstva in kot največji končni dosežek - republiški nastopi so končani. Med štirimi osnovnimi šolami naše občine - Stranje, Komenda-Moste, Frana Albrehta ter Toma Brejca so zmagali pionirji OS Frana Albrehta, pri pionirkah pa je bila najboljša OŠ Toma Brejca. Trobojec Jeglič Jože učenec 8. razreda OS F. Albrehta pa je postal atletski REPUBLIŠKI PRVAK V TRO-BOIU. NAJBOLJŠE V EKIPI OSNOVNE ŠOLI'. TOMA BREJCA Tekmovanja so torej končana. Najboljši posamezniki so dobili za svoje •dosežke lične diplome in kolajne, najboljša ekipa pa se je s področnega tekmovanja v Ljubljani vrnila v Kamnik s pokalom to je bila atletska ekipa pionirk OŠ Toma Brejca. Na najvišje republiško tekmovanje se je iz naše občine uvrstila le rokometna ekipa OŠ F. Albrehta pod vodstvom trenerja predm učitelja za telesno vzg. Miha Prosena - dosegli so odlično 3. mesto. Na atletsko republišo tekmovanje pa so odšli trije posamezniki. To so bili: trobojec Jože Jeglič, OŠ F. Albrehta, trobojka Marjeta Durja OŠ T. Brejca ter, tekačica na 400 m Marta Poljanšek OŠ T. Brejca. Učenec osmega razreda, znan rokometaš Jože Jeglič je pod vodstvom svojega trenerja prof. za teL vzg. Rudija Fridla dosegel prvič tako velik uspeh v atletiki za Kamnik in to 1. mesto v troboju in tako postal REPUBLIŠKI PRVAK. Zelo. dobro sta se uvrstili tudi Durjeva in Poljanškova. Marjeta Durja je dosegla kot trobojka 5. mesto, medtem ko je bila Marta Poljanšek sedma (za ilustracijo naj navedem le to, da mora tekmovalec doseči svoje mesto izmed 10.000 pionirjev vse Slovenije). ( Na področno tekmovanje v Ljubljano so kot občinski prvaki odšli: Rokometna ekipa pionirjev - OŠ F. Albrehta - trener Miha Prosen, doseženo 2. mesto Rokometna ekipa pionirke - OŠ T. Brejca trener Milan Kerec4. mesto Košarkarska ekipa pionirjev - OŠ F. Albrehta - trener Boris Trobentar Košarkarska ekipa pionirk - OŠ F. Albrehta - trener Boris Trobentar niso sodelovali na področnem tekmovanju v Ljubljani Atletska ekipa pionirjev - OŠ F. Albrehta - trener Rudi Fridel - 4. mesto Atletska ekipa pionirjev - OŠ T. Brejca - trener Marija Pogačar 1. mesto Orodna ekipa pionirk - OŠ T. Brejca - trener Dragica Božičnik pa s svojo ekipo zaradi tehničnih razlogov na tekmovanje v Ljubljano ni odšla. Tako so se tekmovanja končala. Učenci so pomerili svoje moči in zmagali so najboljši. Trud naj bo poplačan z zmago - tako je tudi prav! Jana Pogačar KAMNIK PRVI V Postojni je bilo tradicionalno srečanje mest skupine B v streljanju. Na tem tekmovanju so Kamničani zopet osvojili prvo mesto med ekipami, s tem pa tudi pokal, ki bo leto dni krasil njihove vitrine. Med posamezniki pa je Kamnik osvojil 2. in 4. mesto. Kamnik je nastopil v naslednji postavi: IVAN PODGOR-NIK (248), ROMAN RADEJ (239), MARJAN REP1Č (244), JANKO PODGORNIK (231). REZULTATI EKIPNO: 1. Kamnik 962 2. Škofja Loka 911 3. Kranj 910 POSAMEZNO: 1. JOŽE LAM BAR 249 2. IVAN PODGORNIK 248 3. JOŽE ŠULIGOJ 246 4. MARJAN REPIČ 244 G.B. KARNARJEV VDOR V SVETOVNO ŠAHOVSKO ELITO Šah je začel igrati s 7 leti, nekaj časa je nil član kamniške Solidarnosti in nazadnje šahovskega kluba Domžale. S 17 leti je bil mladinski prvak Slovenije in osmi na državnem mladinskem prvenstvu, lani pa je na slovenskem članskem prvenstvu v Šmarjeških Toplicah zasedel 2. mesto in si priboril pravico za udeležbo na Vidmarjevem spominskem turnirju. Karnar je tudi stalni član slovenske šahovske reprezentance. Od 2. do 21. junija je v Portorožu in Ljubljani potekal eden izmed najmočnejših šahovskih turnirjev zadnjih let, 3. Vidmarjev memorial. Udeležilo se ga je nekaj zares izvrstnih šahistov kot so Portiš, Hort, Gligorič, Ljubojevič in svetovni prvak Karpov. Med to pisano druščino velemojstrov se je znašel tudi edini mojstrski kandidat, 27-letni Kanin ičan Marjan Karnar. Kljub temu, da je ostal na zadnjem mestii je presenetil z dobro igro in jt v zadnjem koluigral neodločeno celo s svetovnim prvakom. Menda bi lahko v tej partiji po mnenju nekaterih naših šahovskih komenlatorjev ob bolj odločni igri proti koncu partije tudi zmagal. Kot sam pravi, se na turnirju zaradi prevelike psihične obremenitve nikakor ni mogel znajti in je nekaj partij izgubil samo zaradi spoštovanja svojih šahovskih nasprotnikov. Meni, da bi lahko v šahu dosegel še več, če bi se z njim bolj aktivno ukvarjal. To bi bilo možno, če bi mu tovarna omogočala boljši- pogoje predvsem glede dopusta. Boris Bavčar ŠAH DOMŽALE : KAMNIK 37:11 ZMAGOVALCI V TEKU PO ULICAH KAMNIKA. V počastitev občinskega praznika obeh občin je bilo spet množično šahovsko srečanje, ki so ga domžalski šahisti z veliko razliko odločili v svojo korist. V dopustniškem času soimeli na voljo več šahistov kot Kamničani. Le na prvih štirih deskah so bili kamniški šahisti enakovredni domžalskim. Na veliki šahovski prireditvi na Šobčevem bajerju je sodelovalo 64 ekip. Solidarnost je tekmovala v tretji skupini in dosegla deveto mesto. BAVČAR TRETJIČ ZMAGAL Na počitniškem brzoturnirju Solidarnosti je zmagal Boris Bavčar pred Petrom Zupančičem, 3. Suhadole, 4. - 5. Troha in Bračič, 6. Humar. Tudi na mesečnem brzoturnirju Solidarnosti 1. septembra je zmagal Bavčar, 2. Troha, 3. Suhadole itd. Ker je Bavčar zmagal tudi na junijskem turnirju, je tako trikrat zapored osvojil prvo mesto. VATERPOLO KAMNIK PRVAK Kamnik ; Triglav II 9:5 (1:1,4:2,4:1, 0:1) Na otvoritveni tekmi letošnje sezone v prvi slovenski vaterpolski ligi je Kamnik slavil prvo zmago nad lanskoletnim prvakom. V lepem vremenu je pred 300 gledalci sodil Goršič iz Celja. Gole za Kamnik so dali: Avsec, Vukanac, Kuhar in Farčnik po dva, in Homar enega. Kamnik : Neptun (Celje) 26:9 (6:2, 5:0, 10:4, 5:3) V neenakopravni igri je Kamnik visoko premagal nedoraslo moštvo iz Celja. Pred 200 gledalci je tekmo dobro sodil Pičulin iz Kranja. Gole za Kamnik so dali: Kuhar 12, Farčnik 6, Verstovšek 3, Hribar in Vukanac po 2 ter Avsec 1. Kamnik : Partizan (Renče) 16:5 (5:0,4:2, 3:1, 4:2) V deževnem in hladnem vremenu Kamnik ni imel resnejšega nasprotnika v ekipi Partizana iz Renč. Tekmo je pred 50 gledalci dobro sodil Pičulin iz Kranja. Zopet je bil najboljši Kuhar, ki je trenutno najboljši strelec prve slovenske lige. Gole za Kamnik so dali: Kuhar 11, Hribar 3 ter Avsec in Farčnik po 1. VODOVODNI STOLP : KAMNIK 10 : 11 (1:3, 3:3, 3:2, 3:3) Letno kopališče v Kranju, 13. julija, gledalcev 300. Sodnik Alujevič iz Celja. Vodovodni stolp: Finžgar, Šorli, Švegelj, Košnak, Nadžiar, Ankerst, Slevec 1, Rebolj 2, Bolderman, Veličkovič inChvatal. Kamnik : Černelj, Kuhar 7, Hribar, Farčnik 2, Avsec, Vukanec, Ručinan, Verstovšek, Slapar. Homar, Podveršček. V izredno borbeni in ostri igri so gostje iz Kamnika zasluženo premagali ekipo Vodovodnega stolpa. V prvem delu je bila igra dokaj nervozna. Kamničani so se prvi znašli in povcdli v prvi četrtini s 3:1, v nadaljevanju je nervoza splahnela in razvila se je prava ostra prvenstvena tekma. V tretji četrtini domačini niso znali izkoristiti idealne priložnosti, saj so imeli Kamničani kar dva izključena igralca, poleg tega pa je vratar Kamnika Černelj obranil kar dva četverca. S to zmago si je Kamnik zagotovil prvo mesto v slovenski vaterpolo ligi. Pri Kamniku gre pohvala vsej ekipi za požrtvovalno borbo, posebej pa še vratarju Černelju, Avscu, Kuharju in Podverščku. Janez Verstovšek KAMNIK : JUGOSLAVIJA (mladi) 5:15 (0:3, 2:2, 1:4,2:6) Kopališče Kamnik, gledalcev 400, sodnik Maržič (Kranj) Kamnik - Črmelj, Kuhar, Hribar 1, Farčnik 1, Avsec, Vukanac, Malo- vašič 2, Reisner, Ručman, Vrstovšek Jugoslavija - Krivokapič, Gabrilo, Bratuša 3, Štrika l.Rojc 2, Popovič 1, Gopčevič 1, Trifunovič 4, Markovič, Avramovič 3, Galič, Porobič. V prijateljski tekmi sta se pomerili mlada reprezentanca Jugoslavije in domači Kamnik. Reprezentance, ki so bili na pripravah v Kranju, so prikazali dobro igro, bili so boljši in zasluženo premagali borbene domačine. Najboljši igralec v bazenu je bil član reprezentance Trifunovič. Trener reprezentance je znani vaterpolo strokovnjak iz Kranja Peter Didič. Njegovi varovanci so nastopili na balkanskem prvenstvu in osvojili prvo mesto. h KOŠARKA KOMENDA : OLIMPIJA 55:106 (26:57) Komenda: Kovač 2, Špacapan 4, Maren 26, Hafner 2, Lah 2, Jerovšek 2, Juhant Peter 9, Koželj 6, Petcrlin 2, Pavlic Olimpija: Šager 2, Perkovič 4, Polanec 9, Subotič 28, Jakhel 6, Žorga 13, Ivanovič 9, Križnar 25, Nuhanovič 10 29. avgusta so košarkarji ljubljanske Olimpije gostovali v Komendi, kjer so odigrali prijateljsko propagandno tekmo z domačim moštvom. Tekma je privabila več kot 500 gledalcev, ki so uživali v solidni košarkarski predstavi. Seveda to velja predvsen za goste, oda tudi komendski košarkarji so prikazali dobro igro, še posebno pa se je odlikoval Maren Branc.Bil je daleč najboljši v svojem moštvu in sam dosegel skoraj polovico košev. Trener Olimpije gaje takoj opazil in ga povabil, da prične trenirati pri Olimpijskih mladincih. Vsekakor pa je košarkarska ekipa Komende zelo perspektivna, saj so razen treh igralcev še vsi mladinci. MLADI ŠAMPION lah Na letošnjem državnem pionirskem prvenstvu v kotalkanju dne 31. 8. 1975 v Zagrebu se je udeležil tudi osemletni Iztok Kuret iz Kamnika. V konkurenci parov je osvojil naslov državnega pionirskega prvaka. Vendar to ni edini uspeh tega plavolasega drugošolčka. V svoji štiriletni „karieri" je pod vodstvom olimpijskega trenerja Petra Brleča dosegel še vrsto lepih rezultatov tako v kotalkanju, kot tudi v umetnostnem drsanju. Takje bil podobno kot lani tudi letos republiški pionirski prvak v kategoriji pionirjev posamezno. V umetnostnem drsanju dne 1. marca 1975 pa je v tem lepem zimskem športuosvojil naslov državnega prvaka v paru. Boris Bavčar IZTOK KURIT - NAŠ DRŽAVNI PRVAK STRELJANJE V okviru občinskega praznika je bilo na domačem strelišču tekmovanje , B" skupine mest v streljanju z malokalibersko puško. Natem tekmovanju se morali domači strelci priznati premoč strelcev iz Postojne. Zmagali soz V krogi pred Kamnikom I. Najboljši posameznik je'bil domačin Repič z 251 krogom. Nastopilo je 7 ekip. Rezultati posamezno: 1 Repič (Kamnik) 251 krogov, 2. Dodravc (Jesenice) 250 krogov. 3. Šuligoj (Postojna) 247 krogov, 4. Rihter '(Kamnik) 242 krogov, 5. Peternel (Škofja Loka) 240 krogov, Ekipno: . _,, 1. Postojna, 949 krogov, 2. Kamnik L, 940 krogov, 3. Jesenice, ,93( krogov, 4. Kamnik II., 897 krogov. b, MESEC ŠPORTA KOMENDA 75 Pod naslovom „Mcscc športa Komenda 75" so športniki ŠDK Komenda organizirali mnogo športnih prireditev v počastitev občinskega praznika in 30-letnicc osvoboditve. Julij je postal mesec športa v pravem pomenu besede, saj je letos na 11 prireditvah tekmovalo okoli 400 športnikov iz raznih krajev republike in celo iz sosednje Avstrije. Večina prireditev je bilo tudi odlično organiziranih. NOGOMETNI TURNIR PIONIRJEV Uvodna prireditev je bil nogometni turnir pionirjev. Neposredno pred turnirjem je predsednik ŠD tov. Kimovec otvoril Mesec športa Komenda 75. Poleg domačih pionirjev so na turnirju sodelovale še ekipe iz Kamnika, Radomelj in Šenčurja. V prvem srečanju je Kamnik premagal Komendo z minimalnim rezultatom 1 : 0 (1 : 0). V drugi tekmi je Šenčur premagal Radomlje z 2 : 0 (1 : 0). Ekipa Šenčurja je v finalu premagala tudi Kamnik in osvojila prvo mesto in prehodni pokal. Pionirji so prikazali dober nogomet z izjemo domačinov, ki so v prvenstvenih tekmah znali zaigrati mnogo bolje. NOGOMETNI TURNIR - ČLANI V nedeljo, 29. junija je bil organiziran članski turnir na katerega so bile povabljene ekipe Kamnika, Radomelj in ekipa iz Sel t Avstrija). Korošci se iz neznanih vzrokov vabilu niso odzvali, čeprav se je ekipa Komende že večkrat pomerila z njihovo, tako v Selah kot v Komendi. Tako so za prehodni pokal tekmovale le tri ekipe. V prvi tekmi je ekipa Radomelj premagala Komendo z rezultatom 3:1. Domača ekipa pred tekmo ni računala na zmago, vendar je nudila dober odpor in si izborila dokaj časten rezultat. Prav tako je bilo tudi v tekmi s Kamnikom, kjer je bil rezultat 3 : 0. Turnirje dokazal, da so želje komendskih nogometašev tekmovanje v ligi, upravičene. O prvem mestu je odločala tekma med Radomljami in Kamnikom. V zelo razburljivi tekmi so zmagali Radomeljčani z rezultatom 1 : 0. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Tudi namiznoteniška sekcija se je s skromno prireditvijo udeležila prireditev ob mesecu športa v Komendi. Na turnirju, ki je bil organiziran 5. julija je zmagala ekipa Bakovnika pred Ccrkljami in Komendo. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal. Namiznoteniška sekcija ŠD že od vsega začetka nima pravega vodstva, zato so tudi rezultati temu primerni. KOLESARSKE DIRKE Med najbolj zanimivimi in privlačnimi prireditvami so bile kolesarske dirke. Na tekmovanje se je lahko prijavil vsakdo. Dirke so potekale na hipodromu v Komendi v več kategorijah od cicbanov do veteranov. Prav dirke cicibanov in veteranov so bile najbolj zanimive. Pri cicibanih je bilo zanimanje tolikšno, da so že več dni pred tekmovanjem trenirali. Zmagovalci so prejeli simbolične nagrade. S lolesarsko prireditvijo se športno društvo pridružuje akciji „Vsi na kolo za zdravo telo '. ODBOJKA - ŽENSKE 12. julija je bil na programu odbojkarski turnir, vendar je bil odigran le dvoboj med Komendo in Kamnikom, saj se ekipa Cerkelj tekmovanja ni udeležila. Organizacija ni bila najboljša, vzrok pa je bilo deževno vreme, kije onemogočilo igranje na odbojkarskem igrišču. Zato je bil dvoboj odigran na asfaltu tj. na košarkarskem igrišču. Po dokaj izenačenem bojuje vendarle zmagala malo boljša ekipa Komende po petih setih. Odbojkarice Komende sicer ne trenirajo redno, a so vseeno prikazale dobro odbojko. Zmaga ni naklučje, saj ni prvič, da so premagale ekipo Kamnika, ki tekmuje v ligi. KOŠARKA Celo mednarodna prireditev v Komendi je bil košarkarski turnir in dvoboj pionirskih ekip Komende in Celovca. Na članskem turnirju 13. julija so sodelovale naslednje ekipe: Kamnik, Cerklje, SVVW Celovec in Komenda. V prvi tekmi so se domačini pomerili z ekipo iz Celovca . Po prvem polčasu je bila ekipa Komende boljša za pol koša, v drugem polčasu pa je prišla do izraza fizična premoč gostov in tudi manj zbrana igra domačinov. Zmagala je ekipa iz Celovca z rezultatom 67 : 46 (23 : 24). Koše so dosegli: Celovec: Krall 7, Griessnig 18, Rcmschnig 14, Wedenig 10, Schrettcr 13, Ditrich 2 Komenda: Jerovšck 2, Špacapan 2, Juhant Peter 7., Lah 4, Hafner 6, Peterlin, Koželj 6, Pavlic, Maren 19, Pibernik V drugi tekmi je ekipa Kamnika s pol moči premagala Cerkljane 73 : 48 (40 : 21). Kamnik : Trobimtar 20, Eerbežar 8, Kotnik 19, Plemeniti, Mrak 14, Kovač 2, Balantič 2 Cerklje: Bobnar J. 18, Perko 12, Mezeg 2, Kne 1, Bobnar S. 7, Pusto-slemšek 2 Brankovič R. 4, Brankovič J. 2 V finalni tekmi je Celovec premagal Kamnik 66 : 54 (40 : 25). Koše za Kamnik so dosegli: Trobentar 14, Eerbežar 6, Kotnik 12, Plemeniti 6, Mrak 15, Balantič 3 Celovčani so vso tekmo vodili z 10 ah več točk razlike, ki sojo obdržali do konca tekme. Kamničani pa so nasprotno igrali pod svojimi zmožnostmi in tudi brpz nekaterih standardnih igralcev. Pred finalno tekmo so se pomerili pionirji Komende in Celovca. Zmagala je ekipa Komende z rezultatom 35 : 2f (14 : 5) Komenda: Poglajen 6, Košir 6, Lah R. 1, Pibernik P. 4, Kern 6, Ocepek 4, Lap, Lah M., Pavlic 8 Celovec: Moritz 4, Mischitz 1, Wenig 9, Dittrich 2, Kanduth 5, Komend-ski pionirji so svoje vrstnike premagali brez težav in prikazali tudi več košarkarskega znanja. Vsa srečanja sta sodila priznana sodnika Podjed in Males. Tudi zapisničarska ekipa je bila iz Kamnika. SIMULTANKA MOJSTRA GERMEKA - Mojster Germek se je tudi letos ljubeznivo odzval vabilu ŠK Komende in odigral 19. julija simultanko t pionirji in člani šahovskega kluba. Pomeril se je z dvajset nasprotniki, premagal pa ga je le Križelj. Germek je že drugič odigral simultanko, vendar ni zahteval niti sprejel nobenega plačila. NAGRADNI ŠAHOVSKI BRZOTURNIR Šahovski klub Komenda je že znan v slovenskem merilu tudi kot organizatorko sposoben klub. To je potrdil z organizacijo velikega, nagradnega brzoturnirja v okviru prireditev meseca športa. Brzoturnir je bil odlično organiziran predvsem po zaslugi predsednika Žnidarja. Udeležba 67 šahistov je bila presenetljiva, se bolj pa udeležba kvalitetnih igralcev. Sodeloval je mojster Barle, 8 mojsterskih kandidatov, 11 prvokategornikov idt. Tekmovanje je potekalo v štirih skupinah. V finale so se plasirali po trije najboljši iz vsake skupine, v tolažilno skupino pa 4., 5. in 6. iz vsake skupine. V tolažilni je prvo mesto zasedel Vukotič z 9,5 točke, drugi je bil Rijavec 8,5 točk, tretji Šribar 8, sledijo Rape', Šemrl, Matijašič, Šifrer, Kutin, Bavčar itd. , Einale najboljših 12 je dobil mojster Barle, ki je v 11. kolih dosegel 7,5 točk. Drugo mesto sta si delila Karnar in Trampuž s pol točke manj, četrto mesto si delita Slak in Vavpotič, šesto Ivačič in Mauhler, slede Konvalinka, Draksler, Saraden, Roblek in Praznik. Med zmagovalcem in zadnjeuvrščenim iz finala je le 4,5 točke razlike, kar dokazuje izredno močno konkurenco. Najboljše plasirani šahist kamniške občine je Boris Bavčar, kije zasedel 21. mesto. Izredno organizacijo turnirja so pohvalili tudi na šahovski zvezi Slovenije. Šahovski klub Komenda ima že toliko šahovskih ur in šahov, da lahko organizira turnir s sto udeleženci. Verjetno ni veliko takih klubov v Sloveniji, zagotovo pa ne v bližnji okolici. S šahovskim tekmovanjem so se končala tekmovanja v mesecu športa Komenda 75. Za zaključek je športno društvo priredilo še zabavno -glasbeno oddajo v prenovljeni dvorani v Komendi. Ob tej priliki so bila podeljena priznanja in pokali. ' Lah ROKOMET ŠAHISTI NA TURNIRJU ZAKLJUČNA PRIREDITEV »OB MESECU ŠPORTA 75« V KOMENDI S PRIREDITVE V KOMENDI V prenovljeni dvorani je bil v petek 25. julija zabavno glasbeni večer s podelitvijo pokalov ob zaključku „Meseca športa 75". Dvorano so preuredili člani Prosvetnega društva Komenda s prostovoljnim delom. Za preureditev so porabili samo okrog 3,5 milijona starih dinarjev, čeprav so vsa obnovitvena dela po grobi oceni vredna nekaj 10 milijonov starih dinarjev. Med najbolj delovnimi in zaslužnimi člani prosvetnega društva pri urejanju dvorane je bil Tomaž Drolc. V dvorani so namestili nove zavese, zastor, ostružili in lakirali parket, stene in oder pa obložili s tapisonom. S tem so dokazali, da se da marsikatero kulturno potrebo z nekaj dobre volje in idej rešiti ceneje in boljše kot pa čakati, da bi to napravila družba. ! a ; rimer je lahko občini za vzpodbuden vzgled. V prvem delu prereditve so recitatorji in pevski oktet izvedli krajši kulturni program. Sledila je podelitev pokalov in diplom ob zaključku tekmovanj „Meseca športa v Komendi 75". V zabavno glasbenem delu programa je sodeloval ansambel „Dobri znanci" s pevcema Marjano Držaj in.Bracom Korenom.J> ŠDortniki Amerškom, Volajem, Pollakom, podpredsednikom NK Olimpija tov. Špcsom je vodil razgovor športni novinar Eranek Trefalt, ki je povabil na oder tudi predsednika Skupščine občine Kamnik tov. Franca Svetelja in predsednika IO TTKS Janeza Tajca. ^ p TUDI MLADINA V DRUŽBENIH SLUŽBAH AKTIVNA OO ZSMS organov DPS, ki združuje mladinke in mladince, zaposlene v Ljubljanski banki, Skupščini občine, Postaji milice, SDK, sodišču, Uradu sodnika za prekrške in družbeno političnih organizacijah, je bila formirana v mesecu juliju z ustanovno sejo dne 14. 7. 1975. Že ob sami ustanovitvi so bile podane temeljne naloge OO ZSMS, aktivnost vseh članov in idejnopolitična usmeritev v skladu s težnjo po izobraževanju. Na podlagi akcijskega programa in določb statuta ZSMS so takoj pristopili k akcijam in dosegli prve uspehe. Tako smo izvedli akcijo zbiranja starega papirja, za katero smo se dogovorili na prvi seji predsedstva, kjer smo si zadah še druge naloge in sicer: - organizacija seminarja za člane OO ZSMS organov DPS - pomoč in neposredno sodelovanje z organizacijo ZB pri obujanju tradicij NOB, kot tudi pri organiziranju proslav - sodelovanje na vseh delovnih akcijah, ki jih organizira OK ZSMS Kamnik ^ organizacija športnih tekmovanj v sami organizaciji in izven nje. Naše delo niostalo vsebovalo samo nalogah, temveč smo se takoj vključili v akcije. Sodelovali smo pri organizaciji Teka po ulicah Kamnika in sicer so štirje miličniki, člani naše OO skrbeli za varnost tekmovalcev. Z akcijo zbiranja starega papirja in pobrano članarino, smo dobili prva finančna sredstva. 15. 8. 1975 pa so. imeli svečano sejo, kjer smo 31 članom podelili članske izkaznice in pripravili zakusko z zabavnim programom. Trije naši mladinci so se udeležili tudi akcije, ki jo je OK ZSMS Kamnik organizirala na Kamniškem sedlu, kar kaže na veliko zanimanje in delavnost kot tudi zavest, biti mladinka, mladinec R. J. ALPLES ZMAGOVALEC V počastitev 30-lctnicc osvoboditve je domači rokometni klub prir« 1 turnir ženskih ekip, ki nastopajo v SRL. Sodelovali so Slovan, Iskra (N« Gorica), Alples in Kamnik. Čeravno se ekipe šele pripravljajo za prvensfl pa so prikazale razmeroma dobro igro. V uvodnih nastopih je bil najz* mivejši obračun Slovana in Alplesa,_ki se je šele v podaljških končal z zmaj Alplesa. V finalu pa so igralke iz Železnikov po boljši igri v drugem d!! premagale domačinke. Vse tekme sta sodila Komelj in Šetinc iz Ljubljane. Pred pričetkom turnirja je predstavnik RZS Franko Komelj domafi igralkam izročil pokal za prvo mesto v LCRL Rezultati: Alples: Slovan 12 : 11 (5 : 5,9 : 9, 10 : 10) strelke za Alples : Lušina II 4, Benedičič 3, Jensterle, Lušina I pd Gärtner 1. ( strelke za Slovan: Mihovar 5, Kurdin 2, Rode, Supan, Bulog, Vidovič j! Kamnik: Iskra 20 : 13 (10 : 11) strelke za Kamnik: Vinšck 7, Zarnik 5, Durja 3, Tunder, Movern po 1 za Iskro: Oblak 5, Strosare 3, Boštjančič 2, Kajzer 1. za 3. 4. mesto Iskra: Slovan 9 : 18 (2 : 8) strelke za Iskro: Oblak 5, Jurca 2, Boštjančič, Strosare po 1, za Slovan: Vidovič, Supan 3, Bulog, Arko, Rode, Miliovar, Krošclj pOJ Bitcnc 1. za 1- 2.mesto KAMNIK : ALPLES 14 : 20 (6 : 7) Kamnik Hočevar, Osolin, Mali, Durja 6, Lunder, Vinšck 3, Zarnik Movern 1, Spruk, Andrejka. Alples Bertoncclj, Benedičič 3, Koblcr, Lensterle 5, Lušina I. Gärtner L, Primožič, Gärtner IL, Lušina II. 4, Benedičič II, Soklič. - Vse tekme so bile igrane na igrišču osnovne šole Toma Brejca pred 31} gledalci. ŠPORTNI UTRINKI Streljanje - Na tekmovanju za „Klanjškov memorial" v Ljubljani sol* I strelci osvojili odlično drugo mesto v močni konkurenci med 13 ekipairtF cele Slovenije. Zmagala je ekipa Olimpije iz Ljubljane. Tudi letos bo strelska družina Kamnik organizirala tradicionalno sreča* veteranov. Prijave sprejema tov. Tajč Janez Alprem Kamnik. Naši mladi* se pripravljajo na tradicionalna mednarodna srečanja mladincev do 16 i To so troboji Slovenija - Celovec - Udine, Železna Zupanija (Madžarska) Avstrijska Štajerska - Slovenija. Ta troboj bo oktobra na Madžarskem. Pogovor s športnikom Srečujemo jo v mestu, v avtobusu, skoraj vedno s potovalko v roki. In prepričana sem, da ni veliko Kamničanov, ki bi vedeli, da je to svetlolaso, skromno dekle, ki obiskuje 3. letnik gimnazije v Kamniku, državna mladinska prvakinja v teku z ovirami in članica jugoslovanske mladinske atletske reprezentance. Zdenka: „Ze lansko leto sem zmagala na državnem mladinskem prvenstvu v teku na 800 m z ovirami, letos pa v teku na 100 m z ovirami. Avgusta letos sem tudi na tekmovanju v Ljubljani postavila državni rekord v teku na 400 m z ovirami. Torej ti leži predvsem ta disciplina? „Ja, tu sem dosegla do sedaj najboljše rezultate, čeprav večinoma tekmujem v peteroboju: tek na 100 m z ovirami, skoki v daljino in višino, met krogle in tek na 200 m. Večji uspeh sem dosegla še pri skokih v daljino, saj sem postala letos slovenska članska prvakinja." Zdenka že tekmuje tudi med članicami, a samo v jugoslovanskem okviru. Lansko leto je bila celo tretja na državnem članskem prvenstvu v teku na 100 m z ovirami. Čez dve ieti pa bo že uradno stopila med članice in pravi, da bi tedaj najraje tekmovala v tej disciplini. Torej zelo veliko treniraš? „Treniram pri atletskem klubu Olimpija pod vodstvom trenerke Irene Kokovnik in sicer šestkrat tedensko po dve uri. Največkrat se že takoj po končanem pouku odpeljem z avtobusom v Ljubljano. Saj bi lahko trenirala doma, pa moram biti pod stalno kenerjevo kdntrolo zaradi „piljenja" tehnike. No, poleti že gre, huje je pozimi, ko se selimo iz telovadnice v telovadnico." Poleg uspehov doma je Zdenka zabeležila že lepe rezultate tudi na tekmovanjih v tujini: Avstriji, Madžarski, Bolgariji, Italiji. Lansko leto se je udeležila z državno mladinsko reprezentanco Balkanskih iger, kjer so zasedli četrto mesto, letos pa so se uvrstili že na tretje. „Tekmovanj je res veliko, tako doma kot tudi v tujini. Pa se jih zelo rada udeležujem. Ne samo zaradi rezultatov, ki jih dosežem, tudi zaradi številnih poznanstev in prijateljskih stikov, ki jih pri tem navežemo atleti med seboj. Obenem pa tudi spoznam, kako trenirajo drugod, kakšne pogoje imajo za to itd." Kako, da si se odločila ravno za kraljico športov - atletiko? „Za to ima veliko zaslug tov. Jana Pogačar. V 7. razredu osnovne šole nas je peljala na področno prvenstvo v atletiki v Ljubljanao. Že prej nas je pripravljala in vodila na različna tekmovanja, a to zadnje je bilo zame odločilno. Opazil me je Vito Turk, trener pri atletskem Idubu Olimpija in me povabil na treninge. Težko sem se odločila, kajti pred tem sem že štiri leta igrala kitaro in zaključila nižjo glasbeno šolo. To je bila res ena mojih najtežjih odločitev, a danes mi ni žal. Občasno doma še sama malo vadi kitaro." „Po končani gimnaziji boni * daljevala s študijem in s treningi.'; tem sem zelo optimistična, saj J čina atletov študira na visokih': lah in to mi daje upanje, da b«1 tudi sama zmogla oboje. Res, včai pride do kakšnih kriz, rezultati slabi itd. a vsak športnik mora prenesti. Na srečo so odnos/ 10 . atleti samimi in trenerji pri Olimp' izredno . topli in prijateljski in J tudj mnogo pomaga pri prebrodi teh kriz in vzpodbuja k večji dej nosti." Zdenka je ena redkih, ki je zd* žila svoj talent, voljo, odločnost M tako kratkem času dosegla izred"' uspehe. I dar« criH*} i „Saj bi lahko trenirala več in 9 segla boljše rezultate, vendar treflj ka zahteva, da napredujem zlagoD1 da bi v tem našla kot mladinka | nekakšen konjiček in bi ne videl' treningih samo neke resne obv* nosti., Nekatere mlade tekačice 0, dosežejo izredne uspehe a se kiw preutrudijo z napornimi treningi se umaknejo. Sama pa si tega ' želim." Poleg Zdenke redno trenirata' tekmujeta pri Olimpiji tudi Hel«U Razdevšek z Duplice, šprinterka 100 in 200 m, ter Franc Novak,1 poleti trenira tek na 300 m ovirami, drugače pa je tekač i smučarskem klubu Kamnik. „Vem, da so v Kamniku še špo ni talenti v osnovnih šolah) ! gimnaziji, pa tudi drugje, a ninH dobrih pogojev za treniranje, w pa starši ne pustijo na trening« Ljubljano. Nekateri pravijo, da | tem, ko se vključijo v kak špoP| klub, nimajo več prostega časa zabavo, in odstopijo, jaz pa si vedno najdem. Igram na kitaro zelo rada gledam različne tekme, sem navdušena nad vsemi športi, samo nad atletiko." • Na koncu pogovora mi je ZdeflJ še zaupala: „Najbolj vesela sem,' sem prišla v državno mladina reprezentanco, saj je bila to m1 največja želja." Sonja Hribov! KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja uredniški tehnični urednik JANA LAZAR - Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo (zdravstveni dom ), telefon 831-315 -tekoči račun 50140-678-57156 - odbor - glavni in odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR, in uprava - Občinska konferenca SZDL Kamnik^ Ljubljanska 1 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.