^ Ptuj, torek, if-18. aprila 2006 letnik LIX • št. 30 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ «T odOOana Egra obeh ekSp,^ " i^^reobnatih so se zmage ^veeeooaa domači nagometalo,' ki < VjsoKaempo .Rudari M^bončana pasoboaa poražena popeooh,, JožeMohořič, Več 'nastrani ^ 7. Sport Kolesarstvo • Ptujčani do zmage Dančuloviča z dobro taktiko Stran 8 Solski šport Mali nogomet • Na prestolu ekipa Destrnik - Trnovska vas Stran 9 Sport Nogomet • ... in so prišli na Ptuj ... Stran 7 v.- Foto: Črtomir Goznik Po mestni občini Tednikov pogovor Ptuj • Ponudbe Borut Pahor • znane, ne pa tudi "Kadrovskih cunamijev izvajalec se ne bomo šli!" Stran 2 Stran 3 Po naših občinah Hajdina • Po mnenju SDS za razpad kriva SLS in župana Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Lani sto kubikov odpadkov, letos pa ...? Stran 4 Po naših občinah Podgorci • Letos že 30. ocenjevanje vina Stran 2 Izobraževanje Po naših občinah Ptuj • Posebne šole Benedikt • Premalo so potrebne - toda sodelovanja med kakšne? lokalnimi skupnostmi Stran 6 Stran 14 Po naših občinah Velika Nedelja • Gasilci upajo na podporo krajanov Stran 14 Hajdina • Po mnenju SDS za razpad kriva SLS in župana Konec medenih tednov Četrtega aprila se je zgodilo tisto, kar so v OO SDS Hajdina napovedali na januarski prvi letni konferenci, da mora stranka izstopiti iz koalicije z SLS v občinskem svetu, če na naslednji seji občinskega sveta ne bo imenovan podžupan iz vrst svetnikov SDS, kot je to določeno v koalicijski pogodbi. Poleg tega pa člani niso zadovoljni z delom občinskega sveta Hajdina. V zadnjem mandatu ni bilo nobenega koordinacijskega sestanka, SLS samostojno kroji politiko dela občinskega sveta. Občina Hajdina tudi po mar-čevski seji ni dobila podžupana, ki po koalicijski pogodbi, podpisani v začetku drugega mandata, pripada stranki SDS, je za Štajerski tednik povedal Štefan Kirbiš, predsednik OO SDS Hajdina in tudi pred- sednik NO občine Hajdina. Štefan Kirbiš si v zadnjem času trudi pridobiti tudi vso dokumentacijo v zvezi z izgradnjo občinskega središča; uradno sicer gre za projekt Po-slovno-stanovanjskega centra Hajdina. Za zdaj brez uspeha. Foto: Črtomir Goznik Štefan Kirbiš, predsednik OO SDS Hajdina: "Razlog za odstop od koalicijske pogodbe z SLS je nespoštovanje koalicijske pogodbe s strani SLS in samosvoje delovanje SLS brez koalicijskega usklajevanja z SDS. Sklep o tem smo sprejeli 4. aprila na drugi seji lO SDS Hajdina, SLS ga je prejela teden dni kasneje." Uvodnik Smeti ali pesek v oči Nadvse zanimivo, čeprav zadnje čase že malo dolgočasno je bilo spremljati spodnjepodravsko smetiščno zgodbo. Najprej cene gor, pa nov tarifni pravilnik, pa napake, pa pritožbe, pa popravki, pa spet nov način obračunavanja odvoza smeti, na občinskih svetih vedno ista ali vsaj zelo podobna vprašanja, vsesplošno negodovanje, pa kljub temu potrjevanje novega pravilnika, ki bo pač nekoliko bolj udaril po žepih štiri lanske in večje družine, ki pač ustvarijo več smeti, pa iskanje lukenj, kako zmanjšati število članov družine, ^ Vse skupaj pa se vrti okoli jurja ali dveh razlike mesečno. Precej manj kot stane runda za kolege v enem kratkem večeru. Saj je razumeti, da se nam zdi plačevanje tistega, kar mečemo vstran, hudo neumno, pa če bi nas to stalo 100 tolarjev ali pa 10.000 mesečno (kar nas gotovo še čaka - ne se tolažiti, da ne bo tako Z vsemi pripombami in jezo vred bodo občinski sveti v imenu vseh občanov še naprej sprejemali povišanja cen, ker drugače pač ne gre. Vsesplošnega ljudskega punta ni pričakovati, namesto tega postaja zabavljanje čez smeti in njihovo ceno del splošne kulture. Malo bolj v ozadju, čeprav ne brez pozornosti, pa ostaja sprejemanje t. i. koncesijskega akta. To je, za nepoznavalce, zadeva, ki določa, kako se bo izbiral in kdo bo lahko novi koncesionar, torej tisti, ki nam bo pobiral smeti z dvoriščnih kant. V dokumentacijo so občinske glave zapisale veliko pogojev, tako da bi moral biti novi »pospravljavec« smeti res le tisti idealen, ki bo odvažal smeti od povsod in seveda za čim nižjo ceno. Malo slabši poznavalci zdaj ugibajo, kdo bi lahko »zmagal« na razpisu, in ni tako malo tistih, ki stavijo na Saubermacher. Dajte no, nehajte in nehajmo si metati pesek v oči, če si že smeti v glavo. Saubermacher je namreč - pred sicer ne ravno veliko časa - postal solastnik Čistega mesta (poleg Komunale, občin in še koga), torej sam sebi gotovo ne bo (zares) konkuriral na razpisu, ali ne?!In v kontekstu tega vedenja je razpis čisto zapravljanje časa in denarja - ali po domače, metanje peska v oči ^ Nič novega. Psi tulijo, karavana pa gre dalje. Lep dan! Simona Meznarič Zadeve so sodu izbile dno, ko je odstopil podžupan Martin Turk iz vrst SDS, ker uradno ni več občan občine Hajdina. Prazno mesto po odhodu Turka je v odboru za finance zasedel član SDS Alojz Šijanec, mesto podžupana pa še naprej ostaja prazno. A v proračunu občine Hajdina za letos ta postavka ni prazna. Pravega odgovora, zakaj občina Hajdina še nima novega podžupana, hajdinski župan Radoslav Si-monič doslej ni podal. Uradno so koalicijsko pogodbo prekinili 4. aprila, sklep o tem je sprejel Izvršni odbor OO SDS Hajdina na svoji drugi seji. Sedaj že bivši koalicijski partnerki, stranki SLS, so ga poslali 10. aprila, ne pa tudi županu, ker so koalicijsko pogodbo podpisali s stranko, ne z županom, je povedal Kirbiš. V prvem mandatu je koalicija še kolikor toliko delovala, ker je bilo tudi razmerje sil malo drugačno. V podeželskih občinah se je nesmiselno iti velike politike, vse, kar se dela, se mora delati v dobrobit občanov, še poudarja Kirbiš. "Pričakovali smo, da bo občina Hajdina vsaj minimalno razvojno naravnana, da bo imela dolgoročni in srednjeročni razvojni program. Pa tega nima za nobeno področje. Pričakovali smo tudi, da se bodo problemi reševali tam, kjer so, ne pa tam, kjer jih ni, da se bo župan v okviru projekta avtoceste skozi občino Hajdina bolj zavzel za občane Hajdine, predvsem najbolj prizadete, in da bo bolj skrbel za videz okolja v naši občini. Velik del občanov je zaradi tega nezadovoljen, predvsem zaradi nadvozov čez avtocesto in zaradi neusklajene gradnje občinskega središča. Objekt se ne vklaplja v okolje, v veliki meri pokriva veduto Hajdine, cerkev sv. Martina. Glavni objekt ljudje imenujejo kasarna; ne mine dan, ko ne bi srečal občana, ki ne bi govoril o kasarni, ki da se iz dneva v dan bolj polni, ko pridobiva nove stanovalce," je še povedal Štefan Kirbiš. Na letni konferenci OO SDS Hajdina so se tudi odločili, da bodo imeli svojega kandidata na županskih volitvah. Prizadevajo si dobiti kandidata, ki bo sposoben pridobiti dovolj glasov za vodenje občine v novem mandatu. Po neuradnih podatkih ga že imajo, saj so do 15. aprila tudi morali zaključiti pogovore s kandidati za župansko funkcijo. Konec aprila bodo predvidoma izdali prvo številko lastnega glasila, ki bo bolj aktualno od Hajdinčana, saj ta po njihovem prinaša "zgodovinske" novice, ne pa aktualnih in svežih, s porabo več kot štirih milijonov tolarjev na leto pa je po njihovi oceni tudi predrag. Hajdinčan bi moral biti glasilo vseh občanov, ne pa samo občinskega sveta, so še prepričani v OO SDS Hajdina. MG Glavno stavbo v novem občinskem središču Hajdina so nekateri poimenovali kasarna. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Prenova in rekonstrukcija Učnega centra Vičava Ponudbe znane, ne pa tudi izvajalec V Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izšel 10. marca letos, je bilo objavljeno javno naročilo za prenovo in rekonstrukcijo Učnega centra Vičava - ptujske kasarne, čeprav ni bilo podatka, da gre za učni center na Ptuju. Naročnik je ministrstvo za šolstvo in šport, dela v okviru javnega naročila pa morajo biti dokončana v petih mesecih od oddaje naročila. 14. aprila je potekel rok za oddajo ponudb oziroma sodelovanje. Dokumentacijo je dvignilo 14 potencialnih izvajalcev, osem jih je ponudbo tudi oddalo. Petkovo odpiranje je pokazalo, da je ena ponudba neveljavna. V tem trenutku je javen podatek le še ta, da je med ponudniki za izvajanje del pri prenovi nekdanje ptujske vojašnice (objekt ena) tudi več ptujskih gradbenih podjetij, od drugih pa v glavnem tista, ki imajo ali pa so še pred nedavnim imela delovišča na Ptuju. Vrednost del, ki jih bodo oddali najboljšemu ponudniku v okviru natečaja, je 400 milijonov tolarjev. Gre za gradbena in obrtniška dela, vključno z rušitvenimi deli, elektroinstalacijska dela s pripadajočo opremo in napravami, strojno instalacijska dela s pripadajočo strojno opremo, ureditev okolja in opremo učnega centra. V okviru prenove in rekonstrukcije Učnega centra Viča-va bodo uredili prostore za potrebe višje šole (programi kmetijstva, mehatronike in komercialista) in določenega dela srednješolskega programa. Ministrstvo za šolstvo in šport sredstva za ureditev zagotavlja v okviru širitve srednješolskih in višješolskih prostorov. MG Foto: Črtomir Goznik Ponudbe za prenovo in rekonstrukcijo Učnega centra Vičava so že odprli, zdaj morajo med sedmimi ponudniki izbrati najboljšega. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor s predsednikom SD Borutom Pahorjem Socialni demokrati se kadrovskih cunamijev ne bodo šli Predsednik slovenskih socialnih demokratov Borut Pahor je 12. aprila obiskal Ptuj. V okviru Evropskih pomladnih dni, ki jih vsako leto v tem času organizirajo po Sloveniji, se je srečal s ptujskimi gimnazijci, ki so jih bolj kot teme o prihodnosti Evrope, prihodnosti Evropske ustave in o njegovem delu kot evropskega poslanca zanimale njegove osebne in zasebne izkušnje s politiko, življenjem, s preizkušnjami v življenju, razočaranji. Prvak socialnih demokratov pravi, da je biti politik v Sloveniji lepo in težko hkrati. To ni poklic, to je poslanstvo, ki ga opravlja z ljubeznijo, ki mu tudi veliko pomeni, zato mu ni težko tudi takrat, ko je naporno. V teh dneh ga je bilo povsod polno, od Maribora, Hrvaške, Radelj ob Dravi, Idrije do Ptuja, Ljutomera ... Dopoldne ima obveznosti v Ljubljani, popoldne po državi. Prevaža se sam. Vse to zahteva izreden fizični napor. "Srečujete se z ljudmi, tribune trajajo ure in ure, vendar ima vse to smisel, ker počnemo nekaj dobrega, ker gradimo nekaj novega, neko novo socialno demokracijo, ki bo postala velika politična stranka, ki bo vplivala na Slovenijo tako, da ne bo samo konkurenčna družba, ampak tudi solidarna družba. To me izpolnjuje." "Gimnazijcem sem povedal, da za razliko od svojih staršev pripadajo generaciji, ki bo veliko bolj odvisna sama od sebe. Njihova socialna usoda bo veliko bolj odvisna od njihovega znanja, požrtvovalnosti, pridnosti in odrekanj. Medtem ko je njihovim staršem v preteklosti država še nekako priskočila na pomoč ali jim bila v oporo, pa njim v prihodnosti ne bo. Ti časi so se za vedno spremenili. Kot Slovenci bomo verjetno še vedno ohranjali socialno državo, vendar bo v vsakem primeru posameznik veliko bolj odgovoren za lastno socialno usodo. Položil sem jim na srce, naj se ukvarjajo s seboj, zlasti še s svojim znanjem, da so pridni, da si prizadevajo za uspeh." Borut Pahor se je prejšnjo sredo srečal tudi s strankinim vodstvom na Ptuju, prav tako pa tudi s potencialnim kandidatom SD Ptuj za župana na jesenskih lokalnih volitvah. Funkcija evropskega poslanca mu je dala neko novo razsežnost, osebno in politično, ki ga je prijetno presenetila in mu tudi veliko dala. "Danes gledam na Slovenijo malo drugače kot prej, ko nisem imel te izkušnje. Iz Bruslja še veliko bolj vidiš Slovenijo kot eno majhno državico. Hitro pa tudi spoznaš, da se ravno zaradi svoje majhnosti kot dinamična družba lahko hitro prilagaja spremembam. To moramo Slovenci izkoristiti. V Bruslju sem zlasti opazil, kako porazno bi bilo za Slovenijo, če bi se Slovenci politično razklali do konca, trgali politično ta mali narod, ne pa združevali vse najboljše, kar imamo, da bi hitro napredovali." Za socialno demokracijo, ki bo zmožna graditi Borut Pahor kot član evropske ustavne komisije verjame, da EU dolgoročno nima prihodnosti kot uspešna in učinkovita povezava, če ne bo okrepila nekaterih skupnih funkcij. Misli pa, da je danes še prezgodaj odgovoriti na vprašanje, ali je pogoj za to uspešnost prav federacija. "Moj odgovor na to vprašanje je, da gre za vprašanje, ki ostaja za prihodnost. Slovenci kot majhen narod moramo skrbno paziti, da na eni strani skupaj z ostalimi gradimo močno, učinkovito unijo, na drugi strani pa vedno najdemo dovolj ne zavor, temveč varoval, ki bodo čuvale našo nacionalno suverenost." Na 30 javnih tribunah je Borut Pahor v preteklih mesecih govoril o gospodarskih in socialnih reformah. Zadnja je bila 12. aprila v Ljutomeru. Kaj za socialne demokrate pomeni sodelovanje v partnerstvu za razvoj, o tem so v javnosti različna tolmačenja, tudi o tem, kaj prinaša. Morda bolj sredinsko pozicijo? O sodelovanju v partnerstvu za razvoj je stranka odločila na predsedstvu 13. aprila. Ker je trinajstica že od nekaj njegova srečna številka, ga to pomirja. "Sprejem odločitve za sodelovanje v partnerstvo za Foto: Črtomir Goznik Borut Pahor: "Združiti moramo vse najboljše, kar imamo, da bomo lahko napredovali." Foto: Črtomir Goznik "Funkcija evropskega poslanca mi je dala novo razsežnost." razvoj je tvegano, ni nam je bilo potrebno sprejeti. Lahko bi rekli: mi smo opozicijska stranka, socialni demokrati, predvidene reforme ogrožajo socialno državo, zavračamo to sodelovanje. Vprašanje pa je, kaj je alternativa. Rušilna politika v opoziciji? Ne zanikam, da je funkcija opozicije tudi to, da kritizira, spotika. A le to? Velike politične sile ne morem postaviti na noge zgolj na kritizerstvu in rušenju. Socialno demokracijo moram vzgojiti kot veliko stranko, ki bo sposobna graditi. Ob sprejemu odločitve za sodelovanje v partnerstvu za razvoj bom javnosti tudi zelo jasno povedal, da je odločitev sicer res sprejelo predsedstvo stranke, ampak odgovornost je zgolj moja. Jaz sem tisti, ki sem prosil predsedstvo, da gremo v to odločitev. Če se bo izkazala za slabo, bom tudi v celoti prevzel odgovornost za to." Rešitve morajo biti sprejemljive za socialne partnerje Borut Pahor priznava, da z vstopom v partnerstvo za razvoj na nek način kujejo politični kapital za volitve 2008, ki naj bi bile za stranko prelomne. "Prav gotovo, Slovencem želimo pokazati, da smo sposobni iti čez svoje lastne predsodke, da smo se sposobni spreminjati, da postajamo moderna stranka, da želimo graditi. Vse to so sporočila, za katera upam, da bodo Slovence dosegla, da bodo rekli: Tile pa so mogoče lahko prvič poklicani, da vodijo slovensko vlado, ne samo da sodelujejo." Vprašanje o tem, ali se kdaj vidi v vlogi predsednika države, je Boruta Pahorja "presene- tilo"; želel je izvedeti, zakaj ga to sprašujemo. Ni odgovoril, predlagal je le, da pogovor nadaljujemo z drugo temo. Gospodarske in socialne reforme so potrebne, vendar do kod, kje je tista meja, do katere bo šla še socialna demokracija. "Tisto, kar se je bistveno spremenilo v mentaliteti stranke, ki jo vodim, je, da vemo, da ne moremo imeti funkcionalne socialne države, če nimamo zdravega gospodarstva. Ne moremo zganjati socialne demagogije in govoriti ljudem, da jim je potrebno dati pravice, če nimamo sredstev, da jih bomo tudi zagotovili. Naša stranka se je tega začela zavedati. Zato si želimo, da najprej ustvarimo zdravo gospodarsko življenje, zatem pa s svojim vplivom tudi zagotovimo, da bo na teh zdravih osnovah zaživela moderna socialna država, zato vstopamo v partnerstvo. Kje so meje? Meje so pri konsenzu socialnih partnerjev. Dvomim, da lahko vlada in celo partnerstvo vsili neke odločitve kot dobre, če ne pridobimo soglasja socialnih partnerjev. Ena od nalog socialnih demokratov je, da bomo skušali voditi ta dialog, da bodo rešitve, ki bodo na koncu predlagane, sprejemljive za socialne partnerje. Od Janeza Janše pričakovali drugačne rešitve Zadnje dni je ena najbolj vročih tem Mercator. Ali je bil pri prodaji državnih deležev v Mercatorju lani avgusta kršen pravni red? "Dan pred prihodom na Ptuj je ožja skupina članov stranke razpravljala o Mercatorju. Prišli so do zaključka, da bi bilo naj- bolje za vse, če bi organi, ki so pristojni, da odgovorijo na vprašanje glede zakonitosti in transparentnosti te prodaje, čim prej prišli do zaključkov. Zdaj ni čas, da bi politika hitro sprejemala sklepe glede tega. Utemeljeno sumimo, da je šlo za netransparentno in za škodljivo odločitev vlade. Vlada bi lahko obranila ta utemeljeni sum, če bi sprejela naš predlog, da je Mercator prva tema v preiskovalni komisiji. Odločila pa se je, da bo šele šesta tema. Verjetno hoče vlada povedati, da sicer tako, kot je ravnala, ni ravnala prav, in da so tudi prejšnje vlade ravnale tako. Mogoče so tudi prejšnje vlade ravnale tako, to ni bilo prav, zaradi tega so že izgubile oblast, zlasti pa smo od Janeza Janše pričakovali, da ne bo ravnal tako, kot je prejšnja oblast. Ni opravičilo, da so tudi prejšnje ravnale tako. Postavlja se zelo pomembno politično vprašanje, ali zaradi obrambe domnevnega nacionalnega interesa ohraniti lastništvo v slovenskih rokah vlada lahko krši zakonodajo. To je zelo pomembno vprašanje, odgovor ne more biti pozitiven, sicer je potrebno spremeniti zakonodajo." Javnega interesa ne more opravljati tisoč zbornic Tudi bodoča organiziranost Gospodarske zbornice Slovenije je ena od bolj vročih tem. Dileme glede obveznega oziroma prostovoljnega članstva so številne, zastavlja se vprašanje celovitosti reforme zborničnega sistema. "Kar zadeva novo zbornično organiziranost, smo zelo kritični. Vlada je pri tem vprašanju naredila vrsto napak, predlog, ki ga ponuja glede nove organiziranosti zbornic, je slab. Socialni demokrati omenjenega predloga nismo samo kritizirali, pripravili smo zakon o zborničnem sistemu, ki poskuša utemeljiti vse zbornice na istih načelih. Načela prostovoljnosti ne zanikamo, poskušamo pa ugotoviti, kako naj to načelo funkcionira, da bodo gospodarska, obrtna, kmetijsko-gozdarska in druge zbornice lahko opravljale tudi javni interes. Če imate tisoč zbornic, ne more tisoč zbornic opravljati javnega interesa. Ustvariti se mora kritična masa, v našem zakonu predlagamo kriterije za to. Vlada našega predloga ni sprejela. Zakon, ki bo v bistvu razsul obstoječo gospodarsko zbornico, je slab zakon. Nisem advokat te zbornice. Obstoječa zbornica je preraz-sipna, premalo uspešna za gospodarstvo, lahko bi bila bolj dinamična. Neodgovorno pa je, da se jo razsuje, ne da bi se natančno vedelo, kaj bo zraslo na njenih ruševinah." Kadrovske menjave premalo prepričljive Vladi Janeza Janši ne uspeva prepričati ljudi, tudi mene ne, pravi Borut Pahor, da so kadrovske menjave dostikrat upravičene. Dogajajo se kadrovski cunamiji. "Dal sem že eno in edino predvolilno obljubo: če zmagamo na naslednjih volitvah, ne bomo zamenjali nikogar v gospodarstvu, v upravi, če bomo ocenili, da dobro opravlja delo. Politična izkaznica nas v nobenem primeru ne bo zanimala," pravi Borut Pahor. Od 66 ukrepov, ki jih zajema vladni paket gospodarskih in socialnih reform, so socialni demokrati dve že odkljukali: davčni in zdravstveni predlog reform. Ne strinjajo se z enotno davčno stopnjo, predlagajo poenostavitev davčnega sistema, vključno z razpravo o ustreznosti oziroma neustreznosti olajšav, zavračajo pa tudi zdravstveno reformo. Predlogi zanjo so v nasprotju s predlogi instrumentov za njihovo dosego, ker bomo prišli do stanja, ko zdravje ne bo enako dostopno za vse, da bo socialno razlikovalo, kar je nepravično in nesprejemljivo. Borut Pahor izrecno ne nasprotuje vsaki privatizaciji v zdravstvu, šolstvu, mora pa biti skladna s ciljem, da se zagotovi enaka dostopnost do zdravstvenih storitev za vse, ne glede na socialne in druge razlike. Ne samo dostopnost, tudi kvaliteta mora biti približno enaka. Majda Goznik Podgorci • Letos že 30. ocenjevanje vina Podgorčani so bili pač prvi Ob takšnih jubilejih lahko opazimo, kako čas beži. Podgorčani, prvo turistično društvo, ki si je omislilo svoje ocenjevanje vina, slavijo 30. obletnico prvega ocenjevanja. Njihovemu vzoru so sledila številna društva in danes je ocenjevanje domala v vsaki vasi; tudi zato ima priznanje iz Podgorcev poseben renome. Pobudnik ocenjevanja je bil Francek Lah, dolgoletni predsednik TD Podgorci. Vendar je najdaljši staž v tej funkciji nabral Franc Slad-njak, ki je kar 19 let vodil društvo. Na nedavni tiskovni konferenci je povedal, da je bilo TD Podgorci v številnih --^—- 1 fel , ,, 1 \i s?" Dolgoletni soorganizatorji ocenjevanja vina v Podgorcih: Lidija Ruška, Franček Lah, Martin Kukovec, Franc Sladnjak, Cvetka Krabonja in Mirko Krabonja. rečeh pionirsko in je oralo ledino različnim dejavnostim, ki se nam danes zdijo običajne, vendar ko so nastale, so bile nekaj posebnega. Poleg ocenjevanja vina je imelo TD Podgorci kot prvo v svoji sestavi folklorno skupino, turistični podmladek, ekološke straže, omislili so si natečaj za slovenski vinski kozarec, v Ormož so pripeljali mar-tinovanje na prostem, ocenjevanje kmečkega okolja in podeljevanje bodečih než. Še pred ljubljanskim in radgonskim ocenjevanjem so izvedli prvo računalniško vodeno ocenjevanje, pri čemer so veliko sodelovali z OŠ Velika Nedelja in Ormož, program pa je naredil inženir Jože Sla-vinec. Ponosni so na to, da so rezultati znani takoj in da so vzorci absolutno anonimni. Za izobraževanje vinogradnikov in ljubiteljev vina so omogočili v dvorani, kjer poteka ocenjevanje, vzporedno pokušanje vina, tako da lahko ljubitelji sočasno pokušajo ista vina kot komisija in takoj vidijo tudi, kakšno oceno jim je komisija namenila. Dolga leta so člani TD Podgorci opravljali turistično propagando za naše kraje in zasebne vinogradnike v časih, ko je bilo to še nepojmljivo. Ko so brskali po spominu, so se aktivni člani društva spomnili še, da so prejeli zlato priznanje za turistični spominek (Jože Petek) in bronasto za kulinariko (Cvetka Krabonja) na gostinskem zboru. Festival štajerskega vina Vsako leto pri organizaciji TD sodeluje z Društvom vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem, katerega člani radi prispevajo svoje vzorce za ocenjevanje in pritegnejo enologe v strokovno komisijo. V njej bo med drugimi tudi letos Matija Kociper, ki je bil tudi član prve komisije pred tremi desetletji. Ocenjevanje in zbiranje vzorcev bo potekalo po že znanem in utečenem redu. Za jubilejno leto pa načrtujejo v juniju organizirati še Festival štajerskega vina, kjer se bo ocenjevalo najboljše suho, polsuho, polsladko in sladko vino, kot posebnost pa bodo izbrali tudi najbolj pitno vino. Društvo se danes več posveča tudi pohodništvu, je povedal sedanji predsednik Martin Kukovec, saj živimo v času, ko službe zahtevajo celega človeka in je pohod v naravi prijetna sprostitev. Letos so imeli že lep uspeh z Vincekovim pohodom, lani pa so odprli tudi turistično sprehajalno pot, ob kateri je več znamenitosti. Tisti vzdrž-ljivejši se lahko podajo tudi po vinski turistični cesti, zato so za 6. maj, v sklopu praznovanja 30. obletnice, pripravili pohod po obeh poteh. Zbiranje vzorcev bo jutri, 19. aprila, ocenjevanje bo potekalo v soboto in nedeljo. Osrednja slovesnost in razstava ob 30. obletnici bo 5. maja zvečer, ko bo aktiv žena Podgorci pripravil tudi razstavo domačih jedi, popestreno z ročnimi deli. Aktiv vseh 30 let vodi Cvetka Krabonja, ki je povedala, da ugotavljajo, da vedno več kuharic posega po receptih naših babic. Svečana podelitev priznanj za ocenjena vina bo v nedeljo ob 15. uri, vse dni pa bo mogoče ocenjena vina tudi pokušati. vki Ptuj • Velika akcija čiščenja Lani sto kubikov odpadkov, letos...? Velika akcija čiščenja okolja v občini Ptuj bo v soboto, 22. aprila, ob 9. uri. Organizira jo MO Ptuj v sodelovanju z mestnimi in primestnimi četrtmi. V lanski akciji je bilo zbranih 100 kubikov najrazličnejših odpadkov, letos jih po vsej verjetnosti ne bo manj, saj je okolje še naprej polno odpadkov, kljub ločenemu zbiranju in osveščanju ljudi. Že po tradiciji se bodo v čiščenje okolja, ki se bo pričelo v torek, vrhunec pa doživelo 22. aprila, vključili ribiči, potapljači (Brodarsko društvo Ptuj), lovci, Planinsko društvo Ptuj, cestarji, Komunalno podjetje, Čisto mesto, vrtci, osnovne in srednje šole. Udeleženci akcije v MČ Center se bodo zbrali pri mostu čez Grajeno pri marketu Žerak, čistili bodo potok Grajeno z okolico. V MČ Ljudski vrt bo zbirno mesto pri ribniku v Ljudskem vrtu, očistili bodo ribnik in okolico hudourniškega potoka s trim stezo. V MČ Breg bo zbirališče pri Domu krajanov Turnišče in gramoziranem parkirišču na Zadružnem trgu, čistili pa bodo Studenčnico, turni-ški ribnik in okolico gradu. V MČ Jezero se bodo udeleženci akcije zbrali pri kapeli blizu bivše Delte, čistili pa bodo potok Rogoznico. V MČ Panorama so določili dve zbirališči, eno bo pri Domu krajanov Vičava, čistili bodo brežino Drave z Vičavsko potjo, drugo pri ribniku v Oreš-ju, kjer bodo čistili njegovo okolico. V MČ Grajena so se odločili za pet zbirnih mest, Foto: Črtomir Goznik od koder bodo odšli na tista območja četrti, ki so najbolj onesnažena. Pri turistični kmetiji Sluga na Grajenščaku se bodo zbrali tisti, ki bodo čistili potok Grajeno, pri farmi Črnko v Krčevini pri Vurber-gu tisti, ki bodo čistili gozdne sprehajalne poti. Okolico Doma krajanov Grajena in potoka Grajena bodo čistili občani, ki se bodo zbrali pri Domu krajanov. V spodnjem Mestnem Vrhu bodo čistili sprehajalne poti, obcestne jarke in okolico, v spodnji Krčevini so se odločili za čiščenje obcestnih jarkov, ki so precej onesnaženi. Tudi v PČ Rogoznica imajo več zbirnih mest; z zbirališča pri športnem igrišču Rogoznica bodo udeleženci čistili potok Rogoznico z okolico, z nogometnega igrišča v Podvincih okolico ribnikov v Podvincih, GD v Spodnjem Velovleku drenažni jarek Pesnice in GD v Kicarju obcestne jarke v neposredni bližini. Po končani akciji se bodo udeleženci zbrali med 12. in 13. uro na Ranci, kjer jih bo Gastro postregel z brezplačnim golažem in pijačo. V MO Ptuj pričakujejo, da se bodo občani množično odzvali vabilu za sodelovanje v letošnji akciji čiščenja okolja, saj bodo s tem na konkreten način prispevali k večji urejenosti okolja in kvaliteti bivanja. MG Ptuj • Ali je ptujski župan menjal stranko? Župan ostaja zvest! Glede na to, da v mestnem svetu že nekaj časa vztrajno govorijo o tem, da mestno občino Ptuj obvladuje naveza Čelan - Fajt, niti ne bi bilo čudno, če bi ptujski župan, sicer še vedno član stranke LDS, prestopil v SDS. Sicer pa je zavezništvo, če deluje, tudi svojevrstna klofuta koaliciji Za drugačni Ptuj. Te dni že vrabci čivkajo o tem, da naj bi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan prestopil v stranko SDS. Predsednik MO SDS Ptuj Rajko Fajt je povedal, da o tem v ptujskem delu stranke nič ne vedo. Prijavnica na spletu je dosegljiva vsem, ptujski župan pa je še zagotovo ni izpolnil, ker bi jo potem imeli.V zadnjem obdobju jo je sicer izpolnilo več kot 700 ljudi, med njimi je bilo nekaj Ptujčanov. Iz centrale pošiljajo izpolnjene prijavnice krajevno pristojnim odborom oziroma obvestilo o prispeli prijavnici, na katere tudi podajajo svoja mnenja. Ptujski župan pa je o svojem »prestopu« povedal: »O meni se veliko govori v prazno. Ena od tovrstnih go- voric je tudi ta. Trenutno sem še vedno član stranke LDS. Moje mnenje o tem, ali je župan, predsednik države ali predsednik vlade lahko član stranke, pa tako poznate. Po mojem gre za funkcije, ki morajo prvenstveno skrbeti za dobro vseh ljudi in ne koristi posameznih strank. Biti na tej funkciji in hkrati še biti predsednik neke stranke je zame veliko moralno vprašanje. Če bi že moral kaj menjati, bi torej menjal to, da ne bi bil član nobene stranke.« Prestop ptujskega župana pa bi lahko pomenil tudi to, da bi na lokalni ravni imeli enega od kandidatov za župana manj, kar pa v nobenem primeru ni pričakovati. MG Foto: vkl Majšperk • Novo v podjetju Albin Promotion Prvi hišni sejem glasbene opreme Podjetje Albin Promotion, ki se v osnovi ukvarja s proizvodnjo in trgovino, opravlja tudi prodajo in montažo projektnih ozvočenj v javnih in zasebnih objektih, prodajo opreme za glasbenike ter z ozvočenjem vseh vrst prireditev, je svojo dejavnost v sredo, 12. aprila, predstavilo na prvem hišnem sejmu glasbene opreme v dvorani TVI v Majšperku. Direktorfirme Albin Brenči je domačim in tujim predstavnikom proizvajalcev glasbene opreme in ozvočenja ter poslovnim partnerjem iz domovine in tujine pojasnil, da so se za sejem odločili predvsem zaradi ugotovitve, da je tudi slovenski kupec postal vse bolj zahteven. Dosedanja praksa sodelovanja s poslovnimi partnerji, kot je denimo pošiljanje prospektov in seznanjanje z novostmi na področju glasbene opreme, s katerimi so se seznanili na raznih sejmih, je očitno premalo za vse večje zahteve trga, zato so se takoj po nedavnem frankfurtskem sejmu tudi sami odločili za osvežitev z novim marketinškim pristopom. Glede na odziv so prepričani, da je to dobra poteza, zato bodo tovrstne predstavitve pripravili vsaj enkrat letno. Sicer pa smo izvedeli tudi, da so v podjetju Albin Promotion lani dosegli prek 31 milijonov evrov letnega prometa, da bodo še letos vso svojo proizvodnjo preselili v Majšperk, kjer v proizvodnji volne dosegajo 2 % potreb vse Evrope, s proizvodnjo žebljev se bližajo 6 % evropskih potreb, ostali proizvodni programi pa so povezani s selitvijo, ki naj bi bila končana do oktobra letos. Do jeseni pripravljajo še eno novost, saj naj bi v Majšperku Foto: M. Ozmec Na prvem hišnem sejmu glasbene opreme podjetja AP so sodelovali razstavljavci in gostje iz domovine in tujine. pričeli tudi proizvodnjo nemškega Beyerdynamica. Nekaj novosti tega znanega nemškega proizvajalca glasbene opreme mikrofonov in ozvočenja ter prezentacijo konferenčnega in prevajalnega sistema Intercom je na hišnem sejmu predstavil marketinški asistent Michael Knopf. Člani strokovnega tima podjetja Albin Promotion Davorin Turk, Miran Žibrat in Dušan Vidovič pa so predstavili še nekaj drugih novosti na področju zahtevnejših avdio studijskih povezav in mikrofonske tehnike ter presenetili še z eno novostjo v ponudbi leta 2006, to je prireditveni šotor, ki ga v podjetju AP ponujajo tudi v paketu, skupaj z razsvetljavo, ozvočenjem in tonskim mojstrom. Sodobne ozvočevalne sisteme, nove mikrofone in glasbeno opremo je bilo na sejmu možno tudi preizkusiti, ponujena je bila možnost za sklepanje poslov, v drugem delu pa so njihovo delovanje na področju zabavne in narodno-zabavne glasbe v živo predstavili Deja-vu band in ansambel bratov Gašperič. M. Ozmec Ptuj • Mednarodna podjetniška konferenca o sodelovanju in povezovanju V širših evropskih povezavah V hotelu Mitra na Ptuju je ZRS Bistra Ptuj 8. aprila organizirala mednarodno podjetniško konferenco sodelovanja in povezovanja. Na novinarski konferenci, ki jo je vodil Danilo Čeh, so v sklopu konference Robert Novak, Andrej Trunk in Darko Ferčej predstavili mednarodne projekte, ki jih izvaja ZRS Bistra Ptuj. Na mednarodni podjetniški konferenci sodelovanja in povezovanja so udeležencem, ki so prišli iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, predstavili možnosti povezovanja in sodelovanja med podjetji, podpornimi institucijami in državami. Bistra je nosilec več mednarodnih projektov, ki širijo dostop do informacij in omogočajo povezave med malimi in srednjimi podjetji ter znanstvenoraziskovalnimi institucijami. Vrednost projektov, ki jih v tem trenutku vodi Bistra, je ocenjena na 200 milijonov tolarjev, od tega naj bi več kot četrtino denarja pridobili iz različnih evropskih skladov. Osnovni cilj konference je bil vzpostaviti poslovna sodelovanja in mreženja med malimi in srednjevelikimi podjetji in svetovalnimi inštitucijami, Foto: Črtomir Goznik Robert Novak, Andrej Trunk in Darko Ferčej (od leve) so na tiskovni konferenci v sklopu mednarodne podjetniške konference sodelovanja in povezovanja, ki jo je vodil Danilo Čeh, predstavili mednarodne projekte, ki jih izvaja ZRS Bistra Ptuj. hkrati pa tudi ustvarjanje in podpiranje ugodnega okolja sodelovanja med podjetji v razširjeni Evropi. Sm@rt region je največji projekt v okviru Bistre, vodi ga Darko Ferčej. Vreden je 252 milijonov tolarjev, v njem sodelujejo Slovenija, Avstrija, Nemčija, Slovaška, Madžarska, Italija, Hrvaška ter Srbija in Črna gora. Mojca Šibila in Robert Novak iz ZRS Bistra sta člana projektne skupine, ki sodeluje v največjem mednarodnem projektu 12 net - Interregional Internationalisation Network. Namenjen je mreže-nju malih in srednjih podjetij na območju sosedskih regij Poljske, Madžarske, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Vreden je 1,2 milijona evrov, povezuje pa 18 partnerjev iz omenjenih držav, v okviru katerega bodo sodelujoči identificirali nove poslovne in razvojne priložnosti. Povezovali so že več kot 500 različnih svetovalnih institucij in podjetij, med temi je tudi 30 slovenskih podjetij in 10 ustanov. Januarja letos se je začel uresničevati projekt Stronger Together (Skupaj močnejši), ki ga vodi Andrej Trunk, partner je Razvojna agencija Sjever Varaždin. Projekt je vreden 25 milijonov tolarjev, kar 90 odstotkov denarja pa zagotavlja EU, sodelujejo pa tudi partnerji iz Madžarske. Pomemben projekt je tudi Eko plan, ki ima za cilj oblikovati mrežo podatkov o odpadkih na skupnem območju, da bi skupaj pripravili program ravnanja z odpadki, vzpostavili bazo podatkov o vseh zbranih odpadkih na območju delovanja projekta, pripravo študije izvedljivosti za izgradnjo skupnih centrov za predelavo nenevarnih odpadkov ter skupnih centrov za ravnanje z nevarnimi odpadki. Tudi pri tem projektu, vreden je 40 milijonov tolarjev, naj bi kar 75 odstotkov zagotovili evropski razvojni skladi. Za projekt VEM, Vse na enem mestu, je Bistra pridobila dobrih 18 milijonov tolarjev. S tem projektom želijo odpraviti administrativne ovire pri ustanavljanju novih podjetij, pri spremembi ali dopolnitvi podatkov že obstoječih podjetij, spodbuditi konkurenčnost in zagotoviti pravni okvir za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij. MG Od tod in tam Lenart • Sprejeli zaključni račun V torek, 28. marca, so se lenarški svetniki sestali na 23. seji. Najprej so sprejeli predlog letnega programa športa in pravilnik o sofinanciranju tega programa. V nadaljevanju seje so za nekaj manj kot 3.000 tolarjev povišali ceno oskrbnine v vrtcih, ki po novem znaša 60.000 tolarjev. Soglašali so tudi s ceno ure za so-cialnovarstvene storitve za uporabnika pomoči na domu, ki tako znaša 926tolarjev, in s sklepom nekatere parcele v lasti občine, ki ležijo v trasi bodoče ceste, prenesli v državno last. Sprejeli so tudi nov način ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih bodo po novem izvažali v Avstrijo; na osnovi tega se je povišala cena, ki po novem za gospodinjstva za 120-litrsko posodo znaša 2.849 tolarjev (prej 1.625,40 SIT). Posamezni svetniki so županu očitali, da je zapravil 74 milijonov tolarjev, kolikor je letni strošek deponiranja v Ormožu, in bi ta dogovor s podjetjem Letnik Saubermacher sklenili že prej. Župan Vogrin je pojasnil, da so se do zadnjega trudili najti ugodnejšo varianto odlaganja odpadkov, vendar pri tem niso bili uspešni. Menil je tudi, da je s slovensko državo nekaj očitno narobe, da tako velika sredstva odtekajo v drugo državo. Svetnik Ljubo Neuhold je predlagal, da bi na občinskem svetu morali razmišljati v smeri, da v lastni občini poiščejo primerno lokacijo za deponijo ali sežigalnico, in tako bodo ta sredstva ostala v domači občini. Župan Ivan Vogrin je svetniku Neuholdu obljubil, da bodo do naslednje seje v občinski upravi pripravili smernice, na osnovi katerih bodo pričeli v občini iskati primerno lokacijo za deponijo ali sežigalnico, in dodal, da bodo najverjetneje prišli v ožji izbor za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zmago Šalamun Ormož • Zlata poroka pri Ozmečevih V poročni dvorani v Ormožu je bila v soboto, 8. aprila, slovesnost zlate poroke, na kateri sta po 50 letih pred županom Vilijem Trofenikom ter številnimi sorodniki zakonsko zaobljubo potrdila Otilija in Viktor Ozmec iz Cvetkovcev. Po civilnem so opravili zlati poročni obred v farni cerkvi v Podgorcih, kjer sta prvič stopila pred oltar 7. aprila 1956. Zlati ženin Viktorje bil rojen 9. novembra 1933, zlata nevesta Otilija, rojena Cvetko, pa 9. decembra 1936, oba v Cvetkovcih. Spoznala sta se že kot otroka, saj sta živela v isti vasi. Potem ko sta se leta 1956 poročila, sta se preselila v Zamušane, leto kasneje se je družini-ca povečala za prvorojenca Franca, dve leti pozneje pa se jima je rodila še hčerka Otilija. Ker je hiška postala premajhen, sta v Cvetkovcih zgradila hišo in se vanjo preselila leta 1963, ko sta dobila še tretjega otroka, sina Viktorja. Zlati ženin Viktor je bil zaposlen na Slovenskih železnicah v Ptuju, zlata nevesta Otilija pa je skrbela za dom in družino, obdelovala pa je tudi vinograd in zemljo, kjer so od malih nog pomagali tudi otroci. Njuni otroci vedo, da sta še vedno zlata starša, človeka, ki razumeta in znata pomagati, zato so jima skupaj z vnuki na zlati poroki z besedami zahvale vse to odkrito povedali. Zlatoporočencema vse lepo tudi v imenu uredništva Štajerske- -OM Ljutomer • Ocenjevanje vinskih vzorcev Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je v Mestni hiši v Ljutomeru pripravilo že 12. ocenjevanje vinskih vzorcev. Tokrat je bilo manj vzorcev kot v preteklosti, samo 76, ocenila pa jih je komisija v sestavi Slavica Šikovec (predsednica), Katja Pevec Stajnko, Cvetka Sakelšek, Barbika Žunič, Miha Kuhar, Anton Vodovnik in Slavko Žalar. Najvišjo oceno - 19,76 točke - je^ prejel šardone - suhi jagodni izbor vinogradniške družine Čurin-Prapotnik s Koga, kar pet naslovov najboljšega v posamezni sorti pa je prejelo Vinogradništvo Družina Kos iz Ključarovcev. Prejemniki najvišjih ocen v posameznih vinskih vzorcih; zvrst: Ivan Hercog (Sveti Martin na Muri, Hrvaška) 18,18 točke; šipon: Vinogradništvo Družina Kos (Ključarovci) 18,32; laški rizling: Albina in Avgust Bobnjar (Veržej) 18,28; zeleni silvanec: Vinogradništvo Kokot Pregrad (Ljutomer) ter Marjan in Avguštin Kolenko (Ljutomer) oba 18,14; rizvanec: Franc Lipovec (Cezanjevci) 18,04; beli pinot: Zvonko Štefa-nec (Ljutomer) 17,84; šardone: Vinogradništvo Družina Kos (Ključarovci) 18,38; sivi pinot: Vinogradništvo Družina Kos (Ključarovci) 18,38; modri pinot: Marjan Lipovec (Radomer-ščak) 18,02; kerner: Vinogradništvo Družina Kos (Ključarovci) 18,30; renski rizling: Emil Trop (Lahonci) 18,32; sovinjon: Vinogradništvo Družina Kos (Ključarovci) 18,46; traminec: Marjan Lipovec (Radomerščak) 18,34; muškat otonel: Zvonko Štefanec (Ljutomer) 18,36; rumeni muškat: Marjan Lipovec (Radomerščak) 18,40; modra frankinja: Suzana Kolbl (Cven) 17,66; renski rizling - izbor: PRA-VINO Čurin Prapotnik (Kog) 18,88; šardone - jagodni izbor: Vinogradništvo Ozmec (Ilov-ci) 19,34; renski rizling - jagodni izbor: PRA-VINO Čurin Prapotnik (Kog) 19,12; šipon - ledeno vino: PRA-VINO Čurin Prapotnik (Kog) 19,68; šipon - suhi jagodni izbor: Bojan Lu-baj (Kidričevo) 19,34; šardone - suhi jagodni izbor: PRA-VINO Čurin Prapotnik (Kog) 19,76. Miha Šoštarič Foto: Zalar Ptuj • Z okrogle mize o pomenu šol s posebnim programom Potrebne so, toda kakšne? Da bi se šole s prilagojenim programom, ali, kot jim po domače rečemo - posebne šole, kar ukinjale, po zaključku ponedeljkove okrogle mize ni (več) strahu. Kako pa naj bi izgledale v prihodnosti, ostaja odprto vprašanje. Na knjižni polici Razlog za sklic okrogle mize je dejstvo, da stavba, kjer sedaj domuje šola s posebnim programom za vse občine Spodnjega Podravja, ni uvrščena v seznam prioritetnih projektov ptujske mestne občine. Po pojasnilu ptujskega župana Štefana Čelana je bilo jasno razumeti, da ta šola (dr. Ljudevita Pivka) nikakor ni problem samo ptujske mestne občine, ampak je njenih soustanoviteljic kar 12 občin, saj gre za zavod skupnega pomena, ki ga obiskujejo otroci iz vseh občin in je zato uvrščena v regijski razvojni program. Torej, zahtevana in tudi nujno potrebna obnova povsem dotrajane stavbe, ki naj bi šolo gostila le začasno, a se je ta »začasnost« razvlekla v desetletja, je stvar vseh občin in tudi ali predvsem pristojnega ministrstva, ki bi sicer po Če-lanovem mnenju tako moralo v celoti poskrbeti ne le za zakonodajo in kadre, ampak tudi za infrastrukturo, saj bi se le na ta način lahko izognili velikim razlikam med bolj in manj razvitimi občinami oz. regijami. Drugi problem, ki je prav tako (ne)posredno povezan z vprašanjem nadaljnjega obstoja in pomena šole s posebnim programom, je vprašanje nadaljnje strategije izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Zadnje desetletje se je namreč zelo populariziralo vključevanje teh otrok v »redne« šole s ciljem čimbolj popolne integracije, kjer naj bi jim z dodatnim strokovnim kadrom omogočali izobraževanje v skladu z njihovimi potrebami in sposobnostmi. Tako je posebna šola začela aktivno izgubljati pomen. OŠ Ljudevita Pivka tako letos obiskuje (le) 71 učencev, prvošolčkov ni. Razlike med otroki so prevelike! No, takšna nekritična integracija pa se v praksi ni pokazala za najbolj pametno rešitev. Minister ta šolstvo in šport Milan Zver kot srednji gost omizja sicer ni povedal posebno veliko, dal pa je jasno vedeti, da se pripravlja nova zakonodaja in da se integracija ter inkluzija otrok kar vsepovprek in na radikalen način ne more obnesti. Torej ukinitve posebnih šol ni pričakovati, gotovo pa bodo potrebne spremembe. Tudi ministrova strokovna ekipa je ostala na podobni teoretični ravni, z nekoliko sramežljivimi ugotovitvami, da se je v Okrogle mize o vlogi in pomenu osnovnih šol s prilagojenim programom se je udeležil tudi šolski minister Milan Zver (ob v. d ravnateljice OŠ Ljudevita Pivka Ireni Cvetko), ki je povedal, da se pripravlja nova zakonodaja in da bodo tovrstne šole še potrebne, v ptujskem primeru pa je pozdravil predlog o selitvi v prostore ptujskega dijaškega doma. praksi izvajanje tovrstnega, zadnje čase sicer vse manj populariziranega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redno« izobraževanje kljub strokovni pomoči in prilagojenim programom že izkazalo (tudi) z negativnimi učinki pri nekaterih otrocih. Tako so evidentirani primeri, da naj bi bili učenci še v petem razredu celo nepismeni, saj je ponavljanje v prvi in drugi triadi nedovoljeno, razen v redkih izjemnih primerih _ O podirajočem se skandinavskem modelu Na srečanju, kjer se je sicer hitro izoblikovala rdeča nit, da popolna integracija vseh otrok s posebnimi potrebami v redne šole ne more biti realno uspešno izvedena, je nekaj besed padlo tudi na račun t. i. skandinavskega modela, kjer so se tovrstnega postopka lotili že precej let nazaj, ko je vlada takšen način »mešanja« otrok še izdatno finančno podpirala. Tak način osnovnošolskega izobraževanja z vsemi zahtevanimi strokovnimi kadri ter primerno infrastrukturno opremljenostjo šol je namreč drag kot žafran - preračunljivi Švicarji so ga zato gladko zavrnili, in kot kaže sedanje stanje v severnoevropskih sosedah, so imeli prav. »Skandinavski« model se je namreč začel rušiti takoj, ko so začeli zmanjševati sredstva za takšen način izobraževanja, ki je temeljil na maksimalni in-kluziji. Posledice pa so vidne še drugje: državne osnovne šole so postale »učiliška zatočišča« za manj sposobne in socialno ogrožene otroke, najbolj kvaliteten učiteljski kader in učenci pa delujejo v privatnih osnovnih šolah _ Razgaljanje dejstva, da so razlike med otroci s posebnimi potrebami tako velikanske, da jih je nemogoče vse po vrsti »integrirati« v OŠ, četudi so programi še tako prilagojeni njihovim sposobnostim, zbranim očitno ni delalo težav. Nekoliko bolj tiho in manj odkrito pa je tekla beseda o tem, da znajo velike težave povzročati nekateri starši otrok z motnjo v razvoju, ki jim sedanja zakonodaja (v pripravi je menda že nova) daje pravico preglasovati mnenje strokovne komisije in tako vpisati svojega otroka v »redno« šolo, čeprav je bolj kot ne jasno, da tudi s prilagojeno učno snovjo in nizkimi kriteriji znanja ne prinaša nič dobrega za otrokov razvoj. Pametna rešitev: selitev v dijaški dom »Bobu bob«, zlasti za primer ptujske oz. spodnjepo-dravske šole s prilagojenim programom, je še najbolje rekel žetalski župan Anton Butolen: »V sedemdesetih letih smo šli v eno skrajnost, v zadnjih letih v drugo. Dejstvo je, da učitelji ne morejo delati z vsemi kategorijami otrok z motnjo v razvoju. Za del otrok se bo šola s posebnim programom vedno kazala kot najboljša in najoptimal- nejša možnost izobraževanja, vzgoje in osebnega razvoja. Zato naj se naredi ocena, koliko je takih otrok, za katere bo potrebna tovrstna šola, na osnovi tega pa naj se pripravi projekt, kje in kako bo ta šola najbolj rentabilno in učinkovito poslovala. Na občinskih svetih lahko operiramo le s konkretnimi podatki, in ko jih bomo imeli, se lahko naredi razdelilnik, po katerem bomo občine sofinancirale potrebno adaptacijo oz. gradnjo!« Kaj konkretno narediti z OŠ Ljudevita Pivka, na okrogli mizi (po pričakovanjih) ni bilo rešeno. Za kolektiv te šole je gotovo razveseljiva novica, da bodo šole s posebnim programom potrebne (torej vprašanje obstoja naj ne bi bilo več odprto), kje bi našla svoj sedež in kako bo organizirana naprej, pa se še ne ve. Vseeno pa je bilo razumeti, da je pričakovati celovito obnovo velike stavbe, ki že s svojo lokacijo ni najbolj primerna za svoje poslanstvo, nerealno, saj bi zahtevala ogromna, neupravičeno visoka vlaganja. Zato pa so padli drugi zanimivi predlogi; da se, recimo, lahko preseli v kakšno od drugih osnovnošolskih stavb, še najbolj sprejemljiv pa je v tem kontekstu izpadel predlog o preselitvi v zelo slabo izkoriščen in zaseden ptujski dijaški dom. Izkupiček od morebitne prodaje te stavbe pa bi lahko bil namenjen dogradnji nekaterih potrebnih prostorov. Tej varianti je bil najbolj naklonjen tudi gospod minister. SM Laura Tuan Sanjska knjiga od A do Ž Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005 Nekateri ljudje vam bodo vztrajno zatrjevali, da ne sanjajo. Vendar pa vsi sanjamo, ker je to nujno potrebna možganska aktivnost. Če ne bi sanjali, bi znoreli. Sanje so podobe našega življenja, čustev, spominov, strahov, želja. Po grškem filozofu Epitetu si jih moramo pogledati, če se želimo spoznati. Dragocene so tiste ponavljajoče, ki prihajajo skozi "slonokoščena vrata". Po Freudu spolnost tvori temelj sanj, njegov učenec Jung je iskal razlago sanj v simbolih podzavesti, ki vsebujejo pomembna sporočila. Nekateri sodobni razlagalci vidijo v sanjanju le možgansko telovadbo. Podobe in simboli so že shranjeni v nas, tudi od rojstva slepi ljudje sanjajo v barvah. V eni noči sanjamo večkrat. Sanje so lahko prijetne, nevtralne ali moreče. Najpogosteje sanjamo o ljubezni, letenju, nezmožnosti premikanja, vračanju v otroštvo. V sanjah smo ustvarjalnejši kot v budnem stanju. Dante je sanjal svojo Božansko komedijo in jo šele kasneje napisal. Ljudje razumemo univerzalni jezik simbolov. Simbol zaobjema tudi zgodovino človeštva in je energetski vozel med kozmosom, rastlinami, živalmi, številkami, barvami, zvezdami. Interpretacija sanj se vedno bolj obrača v preteklost, v atomsko zgradbo vesolja. Ponoči se podzavest posameznika poveže s kolektivno podzavestjo. Stari kitajski modreci so odkrili večno dvopolno izmenjavanje vesolja, jang in jin, pozitivni in negativni, moški in ženski vidik. Starogrški misleci so govorili o ognju, vodi, zraku in zemlji kot sestavnih delih primarne materije. Starodavna ljudstva so poznala sedem planetov kot energijske centre astrološke znanosti: Sonce, Luno, Merkur, Venero, Mars, Jupiter, Saturn, prav tako pomen geometričnih oblik, prostora, barv in števil. Da bi sanje razumeli, iz njih razbrali psihološko analizo ali prerokovali, je treba poznati vsaj osnovni sanjski jezik. Sanje so vrata, skozi katera prehaja zavest. V podzavesti bivajo delčki povezav z onostranstvom, s svetom videnj, prerokb in slutenj. Jasnovidne sanje so bile bolj vizije kot sanje. Naši predniki so sanjali na krajih z močnimi magnetnimi silnicami in s pomočjo zvarkov ali ha-lucinogenih substanc. V hipnozi ali samohipnozi si lahko sanje izbiramo. Sanje so povezane s paranormalnimi pojavi. Mnogo umetniških del in znanstvenih dosežkov je nastalo v sanjah. Je potemtakem vse že napisano v neki drugi dimenziji v shrambi preteklosti? Obstajajo zaklinjanja, priklici za dobre, verodostojne sanje. Danes je dokazano, da se da vplivati na potek in vsebino sanj, veliko težje pa se je izogniti hudim in neprijetnim sanjam, lahko pa vas pred spanjem umije otrok s čisto izvirsko vodo ali vdihujete mešanico lanenih semen in korenin vijolice in podobno. Najpreprostejša rešitev pa je, težaveprespati, kajti kot pravimo, jutri bo nov dan. Psiha je močno povezana s telesom in je neposredni razlog za pojav skoraj vseh bolezni. Kitajsko izročilo možganov ne prišteva med organe, pač pa kot sprejemnik energijskih sporočil. Spomladanske sanje so pomembnejše od jesenskih, najbolj verodostojne sanjate v noči s četrtka na petek. Dogodki, kijih sanje napovedujejo, se lahko zgodijo v nekaj urah ali pa letih. Pitagorejci so prištevali številke med skrivnostne zakonitosti sveta. Jim naj verjamemo? Kabalisti so prepričani, da izvirajo od boga, ki je ustvaril svet po natančnih številskih povezavah. Niso daleč od loterijskih igralcev, ki brskajo po sanjskih bukvah, kjer so neznanski seznami številk za vsake posamezne sanje. V Italiji so ustvarili preglednice za igranje loterije v zadnjih petsto letih, v Neaplju je ena najbolj uporabljanih, Neapeljska smorfia, poimenovana po bogu sna, Morfeju. V Sanjski knjigi od a do ž se lahko seznanite tudi s ključem, ki podaja ustrezno številko posamični črki. Egipčani so poznali skrivnosti ezoterične geometrije in svete znanosti številk, žal pa so vse to odpeljali s seboj v veliki ladji sončnega boga Raa. Najobširnejši del Sanjske knjige od a do ž vsebuje slovar, ki razlage simbole s pomočjo srečnih številk, določi preroški pomen zadnjih dveh ali treh stoletij, psihološki pomen na podlagi analize sanj Freuda, Junga, Adlerja in Aeplija ter medicinsko razlago. Če v sanjah vidite Ameriko, vas čaka potovanje, ki ga bo okronal dogodek, pomemben za vse življenje, če pa se vidite v hlevu, je to napoved obilja, plodnosti in številne družine. Kot Alice v čudežni deželi boste tudi vi dejali: "Kaj je življenje, če ne ene same sanje?" Vladimir Kajzovar Foto: SM Kolesarstvo Ptujčani do zmage s skrbno izbrano taktiko Stran 8 Odbojka Benedičanke na koncu četrte Stran 9 Šolski šport Igralke OŠ Destrnik - Trnovska vas prve Stran 9 Judo Rok Tajhman prvi na turnirju v Avstriji Stran 9 Nogomet Zavrčani nespametno izgubili točki Stran 10 Plavanje Matjaž Pernat želi izboljšati svoje rezultate Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič ... in so prišli na Ptuj ... Izbor dogodkov, ki so zaznamovali štajerski derbi: - že v dopoldanskih urah seje veliko ljubiteljev nogometa odpravilo v smeri Mestnega stadiona na Ptuju in si v predprodaji kupilo vstopnice za tekmo Drava - Maribor PL; - slabo uropredpričetkom tekme je bila tribuna tako rekoč polna; zamudili so lahko samo tisti, ki so imeli vstopnico v žepu; kolona navijačev se je kljub temu še naprej vila v smeri Čučkove ulice; - vse razpoložljive karte za tekmo so razprodali (kljub povečani kontroli redarjev je kar nekaj »viol« preskočilo ograjo, policisti so jih mirno pospremili na prostor, ki so ga organizatorji namenili gostujočim navijačem); - član uprave Drave Fredi Kmetec je v izjavi za Radio Ptuj napovedal zmago domačih; na eni od mariborskih radijskih postaj so predvajali reklamo z naslednjo vsebino: Šli smo v Ajdovščino ... in zmagali, šli smo v Velenje ... in zmagali, gostili smo Gorico ... in zmagali, gremo na Ptuj ... ; - že v prvi akciji na tekmi je Aleš Čeh z ostrim startom pokazal, da Ptujčani z odločno igro startajo na zmago; - nogometaši obeh moštev so pokazali nekaj vrhunskih tehničnih potez »za gledalce«: Viktor Trenervski s peto preko obrambnega igralca Maribora, Doris Kelenc in Lucas Horvat sta s peto preigrala svoja tekmeca, Martin Pregelj in Zajko Zeba sta odigrala nekaj dvojnih podaj za nogometne sladokusce; - po vodstvu Drave se je oglasila tribuna - Ptujčani so vendarle prevladovali; - čeprav je Rakič izenačil pred polčasom, je za dobro razpoloženje med Ptujčani v odmoru poskrbela tiskovna predstavnica Drave Barbara, ki je Dejanu Zavcu predala modri dres Drave - ogromen aplavz dokazuje, da je Dejan naš; - trener gostov Đurišič je po vodstvu Maribora 2:1 zamenjal v teh trenutkih najnevarnejšega igralca Jeliča, v igro je poslal mladega Gorazda Zajca; - trener Đurovski je v igro poslal Aljaža Zajca; ptujski Zajc je že ob prvem stiku z žogo le-to poslal v mrežo gostujočega vratarja Murka; - piko na i je v 80. minuti postavil Viktor Trenevski -prosti strel je izvedel dovolj natančno, da je Murko klonil še tretjič; - končni žvižg sodnika Kosa so gledalci pričakali na nogah, slavje domačih navijačev seje lahko pričelo, preneslo pa se je tudi v samo mesto, kjer so si gostinci zadovoljno meli roke (seveda skupaj z blagajničarko Drave); - po tekmi se je samo po sebi postavilo vprašanje, ali je to začetek nove serije Drave? S takšno ali podobno igro, kot so jo prikazali v soboto, in s takšnimi ali podobnimi navijači, kot so jih vzpodbujali na derbiju, je to vsekakor mogoče! tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - liga Simobil - 26. krog Mariborčani na Ptuju pustili tri točke in polno blagajno Drava - Maribor Pivovarna Laško 3:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Horvat (28.), 1:1 Rakič (41.), 1:2 Jelič (50.), 2:2 Zajc (61.), 3:2 Trenevski (80.) DRAVA: Dabanovič, Berko, Lunder, Šterbal, Horvat, Emeršič, Čeh, Tisnikar (od 46. Kronaveter), Zečevič (od 60. Zajc), Kelenc (od 85. Pre-jac). Trener: Milko Đurovski Več kot 3500 gledalcev je zares uživalo v soboto na štajerskem derbiju, saj smo videli kar pet zadetkov, kup lepih priložnosti in fanatično borbenost obeh ekip. Tekma posebnega naboja je bila taktično presenetljivo odprta; ofenzivna igra obeh ekip je dajala nogometu še dodaten čar. Mariborčani so sicer že v uvodu nakazali, da so prišli na Ptuj po celotni točkovni izkupiček, saj so s hitro igro prevladovali na igrišču. Lepo kombinacijo sta v 9. minuti izvedla Pregelj in Rakič, ki je odlično streljal z leve strani, vendar je njegov strel zaustavil prečnik. Domiselne akcije so se vrstile, vendar so bili ob zaključku akcij premalo odločni Tisnikar, Zeba in Pekič. Stalna napetost je vladala sedaj na eni, sedaj na drugi strani. Napako gostujočega branilca Gašpariča je z zadetkom t^_ IfcIM---- I ■ .J — I - . nr _^_- -"^»-Tr -fc! I I r I I ' - Foto: Črtomir Goznik Lucas Horvat (modri dres) je tudi na tekmi z Mariborom gledalce navdušil z izjemnimi potezami, ob tem pa po asistenci TTenevskega dosegel še vodilni zadetek v 28. minuti. prva kaznovala Drava. Kelenc je odvzel žogo Gašpariču in jo potisnil do Trenevskega, ta pa jo je preusmeril na desno stran do samega Horvata, ki jo je rutinirano poslal v mrežo. Takoj po zadetku je Drava v pravem naletu izvedla naslednjo dinamično akcijo, ko je Trenevski naredil vse popolno za Horvata, ki se je znašel v še eni izjemni priložnosti, vendar je njegov strel Murko fantastično obranil. V 41.minuti so se veselile viole, saj je Rakič izvedel prosti strel s 25 metrov in vratar Dabanovič, ki je bil slabo postavljen, je žogo lahko le opazoval na poti v gol. Tudi drugi polčas je prinesel izvrsten nogomet in še rezultatski preobrat, saj so Mariborčani kaj hitro povedli. Neutrudni Pregelj je lepo v prazen prostor podal žogo do mladega napadalca Jeliča, ki je natančno streljal v levi spodnji kot. Ptujčani so nato prevzeli vse niti na igrišču in stopnjevali pritisk proti mariborskim vratom. Takoj po vstopu v igro je izenačil Zajc, saj je po podaji Trenevskega iz kota z glavo žogo dobesedno zabil v mrežo nemočnega Murka. Nadaljevanje na strani Navijači obeh ekip so našli skupni iezik z gasilci, redarii. varnostniki ... Tekma ie minila brez izgredov. I UIU. LUI MM VJUil MIX Iskreno slavje nogometašev Drave po zmagi z Mariborom; kar so iz rok izpustili v mariborskem Ljudskem vrtu. se jim je vrnilo v soboto pred rekordnim .številom gledalcev na domačem stadionu. Nadaljevanje strani 7. Razigran Zeba, ki je skozi vso tekmo povzročal veliko težav domači obrambni vrsti, je v 68. minuti na desni strani lepo našel Šimiča, ki je močno streljal, vendar je Dabanovič s skrajnimi napori žogo odbil v kot. Svoje mojstrstvo pa je znova v odločilnih trenutkih pokazal Trenevski, saj je dal s prostega strela z 20 metrov z desne strani zmagovalni zadetek. Gostje so na koncu bolj na silo poizkušali izenačit rezultat, vendar sta imela zreli priložnosti za povišanja vodstva za Dravo še Trenevski in Kronaveter. Po zaključnem žvižgu solidnega sodnika Kosa je na stadionu odmevalo: »Drava, Drava, Drava ... « Ptujski nogometaši so dobili prestižni dvoboj proti Mariborčanom in vsi igralci Drave so se na tej tekmi še prav posebej izkazali. Izkazali so se tudi organizatorji, saj ni prišlo do nobenih večjih izgredov. Zmagal je torej nogomet, in če bo Drava igrala še v na- Foto: Črtomir Goznik Milko Đurovski je trenerski zmagovalec sobotnega derbija. slednjih krogih tako dobro, se za pozitivne rezultate ni bati. Milko Durovski (trener Drave): »To je bil pravi derbi in odlična tekma. Čestitam svojim igralcem za borbenost in zmago. Zadovoljen sem z igro, čeprav je bilo v njej še nekaj nihanj.« Daviú Breznik Foto: Črtomir Goznik Slavje igralcev in strokovnega vodstva Drave po zadetku Viktorja Trenevskega je bilo zares veliko. liga Q Vodafone' 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 26. KROGA: Drava - Maribor Pivovarna Laško jlna - Rudar Velenje 1:1 (0:0), Domžale - Primorje 2:0 (1:0), 1:1, CMC Publikum - Anet Koper 0:2 (0:1) 3:2 (1:1), Bela kra-HIT Gorica - Nafta 1. DOMŽALE 26 14 9 3 55:23 51 2. HIT GORICA 26 14 8 4 52:24 50 3. MARIBOR PIVO. LAŠKO 26 13 5 8 44:29 44 4. ANET KOPER 26 11 6 9 35:33 39 5. NAFTA 26 11 3 12 34:39 36 6. CMC PUBLIKUM 26 11 3 12 31:26 36 7. DRAVA 26 9 6 11 30:40 33 8. PRIMORJE 26 9 5 12 35.38 32 9. BELA KRAJINA 26 6 8 12 23:41 26 10. RUDAR VELENJE 26 2 7 17 21:57 13 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 18 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale), Valter Birsa (Gorica); 12 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); 11 zadetkov: Jože Benko (Nafta), Viktor Trenevski (Drava), Oskar Drobne (Anet Koper). STRELCI ZA DRAVO: 11 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetke: Gennaro Chietti; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Aleš Čeh, Matej Miljatovič; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Doris Kelenc, Sebastjan Berko, Aljaž Zajc, Lucas Horvat (vsi Drava). Kolesarstvo • 15. Tour Nord Isere, 2.2 UCI Ptujcanl do zmage Danculovica s skrbno izbrano taktiko Zmago si je DanCulovIC prlvozll z odlično vožnjo v drugi in kraljevski tretji etapi - Matej Marin je ekipi v četrtek prlvozll magično trinajsto letošnjo zmago, v nedeljo se je zbirka še povečala za eno - Ob koncu tudi kanček smole ni pokvaril ptujskega veselja Kolesarji Perutnine Ptuj so od četrtka do nedelje nastopali na težki dirki 15. Tour Nord Isere v 2. kategorije v Franciji. Svojo premoč so kronali s skupno zmago, prvič letos je bil najuspešnejši Tomislav Dančulovič. Kombinirana ekipa hribolazcev in sprinter-jev se je med dirko taktično poigravala s tekmeci, saj so v štirih etapah kar trije nosili rumeno majico. Po prvi etapi jo je imel Matej Marin, drugi dan mu jo je slekel Boštjan Mervar, po sobotni kraljevski etapi pa jo je oblekel končni zmagovalec Dančulovič, ki je z najboljšim skupnim časom tudi končal dirko. Ptujčani so ob etapni in končni zmagi dosegli še drugo mesto v drugi etapi, ki ga je osvojil Boštjan Mervar. Kvasina je bil na uvodni etapi sedmi, na kraljevski tretji pa tretji. Dve mesti za njim je bil ta dan Dančulovič, kar je bilo dovolj za rumeno majico. »Dirke nismo zmagali, ker bi bili toliko boljši od ostalih. Skrbna izbira taktike je odločila o končnem zmagovalcu,« je v uvodu pojasnil ptujski strateg. Ptujčani so se po uvodni zmagi Mateja Marina drugi dan soočili s težavno nalogo branjenja majice vodilnega. Že v prvi polovici dirke pa so jih tekmeci prisili, da opustijo narekovanje tempa glavnine in le pokrivajo pobege. Nekje na polovici petkove etape je uspel pobeg osmim tekmovalcem, med njimi sta bila Boštjan Mervar in Tomislav Dančulovič. Pred glavnino so si do cilja nabrali skoraj dve Matej Marin je v četrtek dosegel trinajsto zmago perutninarjev v tej sezoni. Foto: Marjan Kelner minuti prednosti, v sprintu pa je bil Poljak Tomasz Kiendys le za las hitrejši od Mervarja. Ta se je sprijaznil z rumeno majico. Podobno kot v petek se je dirka odvijala tudi na 183-km kraljevski tretji etapi z osmimi gorskimi cilji. Ptuj-čani so kar hitro presedlali na taktiko pokrivanja pobegov in prepustili drugim, da vozijo na čelu glavnine. Dirko je tokrat odločil Dančulovič, ki je bil edini izmed kolesarjev v ospredju v obeh najtežjih etapah. Tokrat je bil z njim v zadnjih kilometrih le še Matija Kvasina, Matej Stare je po obilici opravljenega dela v cilj prišel v ozadju. V cilj je po stotih kilometrih v ospredju skupaj prikolesarilo le pet tekmovalcev. Zmagal je Španec Eduardo Gonzalo, Kvasina je bil tretji, Dančulovič pa peti. Slednji je oblekel rumeno majico z veliko prednostjo slabe minute in pol pred Špancem Gonzalom, na tretje mesto se je povzpel še Kvasina. Kljub temu da dirka še ni bila končana, se je ob veliki prednosti Dančuloviču že nasmihala prva letošnja zmaga. Zadnji dan so z diktiranjem tempa v cilj pripeljali celotno skupino in uvrstitve v skupnem seštevku se niso spremenile. Prav bi jim sicer prišel še šesti mož Aldo Ino Ilešič, ki je odstopil že drugi dan, sreče niso imeli niti s spremljevalnim avtomobilom, ki se je pokvaril. »Za korektnost se je potrebno zahvaliti drugim ekipam, ki so našim kolesarjem priskočile na pomoč ob počenih zračnicah zadnji dan. Na srečo se je vse na koncu izteklo, kot smo si lahko le želeli. Dirka je bila zelo težka, zadnji dan je bilo vseeno nekoliko lažje, ker je Dančulović imel kar lepo prednost, v igri pa je bil tudi Kvasina. Z rezultatom sem zadovoljen, zelo sta me na vzpone presenetila sprinterja. Na dirki v Italiji, kjer nastopa druga ekipa, so klanci še težji,« je zaključil Glivar. ug Foto: Marjan Kelner Tomislav Dančulovič je bil na dirki v Franciji najhitrejši, Matej Stare pa najbolj borben kolesar na dirki. 15. Tour Nord Isere - 2.2 UCI Četrtek, 1. etapa: La Verpllllere-Charvleu Chavagneux, 141,4 km 1. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, 3.20.24 2. Michael Reihs (Dan), Team Designa Kokken 3. Edval Boasson Hagen (Nor), Team Maxbo Bianchi 7. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, vsi isti čas 8. Maxime Vantomme (Bel), Wielergroep-Beveren-Quick Step, +0.11 11. Aldo Ino Ilešič (Slo), Perutnina Ptuj Petek, 2. etapa: Harvleu Chavagneux-St. Quentin Fallavler Ville Nouvelle, 155.8 km 1. Tomasz Kiendys (Pol), Knauf Team, 3.38.16 2. Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj 3. Bart Oegema (Niz), AVC Aix En Provence, oba isti čas 7. Tomislav Dančulovič (Hrv), Perutnina Ptuj, +0.05 Stage 3 - april 15: St Maurice L'exll-St. Maurice L'exil, 183,5 km 1. Eduardo Gonzalo (Špa), Agritubel, 4.52.43 2. Gabriel Rasch (Nor), Maxbo Bianchi 3. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj 5. Tomislav Dančulović (Hrv), Perutnina Ptuj, +0.04 15. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, 5.49 19. Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj, 7.54 43. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, 18.21 Nedelja, 4. etapa: St Quentin Fallavler Ville Nouvelle-La Verpll-llere, 170,5 km Skupni vrstni red: 1. Tomislav Dančulović (Hrv), Perutnina Ptuj, 11;51:39 2. Eduardo Gonzalo (Špa), Agritubel, +1:20 3. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, 1:25 15. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, 7:27 16. Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj, 7:37 38. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, 19:43 Odbojka • 1. DOL (ž), končnica Benedičanke na koncu četrte Benedikt - Hit Nova Gorica 0:3 (-14, -17, -13) BENEDIKT: Rajšp, J. Borko, Fekonja, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Hauptman, Kutsay, Geratič, Bernjak. Po pričakovanjih so od-bojkarice Benedikta izgubile tudi drugo tekmo za bronasto kolajno v prvoligaški konkurenci ter se morale zadovoljiti s četrtim mestom. Novogori-čanke so tudi tokrat povsem nadigrale Benedičanke, ki so tokrat nastopile brez Marje Veit in Darje Jureš. Omenjeni sta se namreč udeležili univerzitetnega tekmovanja v Parizu. Odbojkarice Hita so po gladki zmagi na prvi tekmi v Benedikt pripotovale z željo, da še drugič premagajo nasprotnice za končno tretje mesto in s tem končajo naporno sezono. Pred maloštevilnimi gledalci so v svoji nameri povsem uspele, nekoliko več težav pa so imele le v drugem nizu, ko so se gostiteljice dobro upirale do devete točke, nato pa so Primorke z delnim rezultatom 7:1 odločile zmagovalca niza. Po koncu tekme so se Novo-goričanke zasluženo veselile prejetih bronastih kolajn, zadovoljstvo pa je vladalo tudi v domačem taboru. »Glede na to, da smo igrali z neprimerno močnejšim nasprotnikom, kot smo mi trenutno, smo prikazali zadovoljivo in všečno igro. iy^çenîHR Odbojkarici Benedikta Tamara Borko in Ganna Kutsay v tej akciji nista uspeli zaustavili napada Novogoričank. Zagotovo pa to ni bila vrhunska predstava, med drugim so igralke že komaj čakale, da se naporna sezona konča, zato niso odigrale tako, kot so sposobne. Kljub temu je potrebno povedati, da smo presegli vsa pričakovanja in načrte, ki smo si jih zadali pred prvenstvom, nekoliko so vtis pokvarile le predstave v končnici, ko smo prelahko izgubljali proti Novemu mestu in Novi Gorici,« je po koncu zadnje tekme v sezoni povedal trener Bene- dikta Dušan Jesenko, igralka Sonja Vrbančič pa je dodala: »Novogoričanke so veliko boljše od nas, kljub temu pa smo dokazale, da spadamo tik pod vrh slovenske ženske odbojke. S kakšno okrepitvijo bi lahko v naslednji sezoni posegle še po višji uvrstitvi.« Odbojkari-ce Benedikta bodo do konca aprila še redno vadile, v tem času pa se bo vodstvo kluba tudi odločilo, s kakšno zasedbo in cilji v novo sezono. Miha Šoštarič Judo • IMednarodni turnir, kadeti in mladinci Rok Tajhman prvi v Avstriji Rohrbach (Avstrija), 8. in 9. 4. V soboto in nedeljo je bil v Avstrijskem Rohrbac-hu kvalifikacijski turnir za kadetsko evropsko ter mladinsko evropsko in svetovno prvenstvo, s katerega se ptujska odprava vrača z enim prvim in dvema tretjima mestoma. Prvo mesto je dosegel Rok Tajh-man (JK Drava Ptuj) do 73 kg, ki je s tem dosegel tudi normo za mladinsko EP in polovično normo za SP. Rok Tajhman, ki v letošnji sezoni dosega same odlične rezultate, je v Avstriji opravil z vsemi tekmeci v kategoriji do 73 kg. Najprej je premagal Alexander Mayra, zatem Islama Mersoeva, Jesenka Četiča in v finalu še domačina Serge-ja Klischina, vse z rezultatom 10:0. Z zmago je tudi izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu septembra v Estoniji. »Že na prvi kvalifikacijski tekmi mi je uspel veliki met. Bil sem zelo dobro pripravljen, razpoložen za boj in odločen, da izpolnim normo za evropsko prvenstvo. Na koncu se je izšlo zelo dobro, saj sem vse nasprotnike premagal z 10:0,« je povedal Rok. Pri mladinkah je nastopala še Lea Murko (JK Drava Ptuj) do 78 kg in bila tretja. Tretje mesto je pri kadeti-njah osvojila tudi Urška Urek (JK Drava Ptuj), ki je v kategoriji do 70 kg premagala Ber- Rok Tajhman je v Avstriji dosegel normo za EP (na sliki s trenerjem Vladom Čušem). nadette Entstrasser in Sabino Krammer, izgubila pa proti Friederike Maier. Andrej Čuš (JK Drava Ptuj) je v prvem kolu izgubil proti Patricku Schwarzbauerju in ostal tudi brez repesaža. Urška in Andrej sta do sedaj zbrala 10 točk, za izpolnitev norme za kadetsko EP pa jih potrebujeta še 20 in jih bosta morala pridobiti na turnirjih na Češkem, v Nemčiji in na Poljskem v maju. Mladince pa sedaj čaka še državno prvenstvo, ki bo 22. aprila, nato pa se bodo udeležili še evropskih pokalov v Franciji, na Češkem, Poljskem in v Nemčiji, kjer se bodo potegovali za mesto, ki vodi na svetovno prvenstvo v Dominikanski republiki oktobra letos. Rezultati: kadeti: -55 kg: 7. Alen Pulko - Impol; -66 kg: 7. Rene Brd-nik - Impol; -81 kg: 3. Gregor Kranjc - Duplek; +90 kg: 1. Jan Ratej - Bežigrad, 4. Nejc Kučan - Impol. Kadetinje: -44 kg: 1. Kristina Vršič - Duplek; -57 kg: 1. Tina Trstenjak - Sankaku, 7. Katja Senekovič - Duplek; -63 kg: 3. Nina Miloševič - Železničar; -70 kg: 3. Urška Urek - Drava Ptuj. Mladinci: -60 kg: 3. Kristjan Cr-nič - Impol; -73 kg: 1. Rok Tajhman - Drava Ptuj; -90 kg: 7. Tadej Brence - Impol. Mladinke: -57 kg: 1. Tajda Ketiš - Duplek; -78 kg: 3. Lea Murko - Drava Ptuj. Sebi Kolednik Šolski šport Malonogometni prestol za ekipo Destrnik - Trnovska vas Finale v malem nogometu za učenke OŠ, letnik 1991 in mlajše Izvajalci in organizatorji iz vrst OŠ Destrnik - Trnovska vas ter številni pokrovitelji so si oddahnili, saj so uspešno izpeljali letošnje finalno tekmovanje v malem nogometu za učenke osnovnih šol, letnik 1991 in mlajše. Praznik dekliškega nogometa bo številnim prvoligašem in športnim navdušencem ostal v spominu tudi po obisku poslanca in župana občine Destrnik - Trnovska vas Franca Pukšiča, direktorja občinske uprave MO Ptuj Stanka Glažarja, predstavnika NZS Branka Elsnerja ml., direktorja Športnega zavoda Ptuj Simona Starčka in vratarja Drave Mladena Dabanovi-ča. Omenjeni so lovorike tudi podelili. Sijajne poteze mladih nogo-metašic, številni lepi zadetki, atraktivna preigravanja in še vrsta dejavnikov je množico gledalcev - vključno s srednješolci je ekipe spodbujalo preko 1000 nogometnih navdušencev - v ptujskem hramu športa navdušilo in jih ves igralni dan zadržalo v prijetnem razpoloženju. Tekme so bile odigrane v športnem duhu, na visoki kvalitetni in kulturni ravni, zmagale so najboljše. Slovenskogoričanke z Des-trnika - Trnovske vasi so povsem zasluženo slavile. Enajst Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa OS Destrnik - Trnovska vas nogometašic pod taktirko Gorazda Voglarja je igralo in dihalo kot ena. Lahko bi se izteklo tudi drugače, ampak pred temi obetavnimi dekleti je treba zdaj preprosto sneti klobuk. Krona je uspeh, ki zasluži vse priznanje in spoštovanje. Ekipa je nazorno pokazala, kaj so ključi do zmage. S hitrimi nasprotnimi napadi in gibljivo obrambo kontrolirana igra večino srečanja, taktična disciplina in izvrstne posameznice, ki v odločilnih trenutkih prispevajo, kar se od njih pričakuje ^ skratka prava mešanica za uspeh. Rezultati tekem: OŠ Cirila Kosmača Piran - OŠ Tržišče 0:3, OŠ Destrnik - Trnovska vas - OŠ Zalog 1:2, OŠ Tržišče - OŠ Zalog 2:0, OŠ Cirila Kosmača Piran - OŠ Destrnik - Trnovska vas 0:2, OŠ Destrnik - Trnovska vas -OŠ Tržišče 3:1, OŠ Zalog - OŠ Cirila Kosmača Piran 0:6. Foto: Črtomir Goznik Tekme deklet v športni dvorani Center so bile zelo zanimive in atraktivne za gledalce. Športne novičke Rokomet • Prijateljska tekma MERCATOR TENZOR PTUJ -KOKA VARAŽDIN 40:35 (24:12) Ptujske rokometašice, ki so zaključile tekmovanje v letošnji sezoni v 1. ligi, so še naprej v procesu intenzivnega treninga, saj vadijo štirikrat tedensko. Vadba bo potekala do sredine junija, nato bo sledilo obdobje odmora, 20. 7. pa bodo že pričele priprave za naslednjo sezono. Vsak teden bodo Ptujčanke odigrale eno pripravljalno srečanje; tokrat so gostile hrvaške prvoligašinje iz Varaždina in jih brez težav ugnale. V prvem polčasu so si priigrale dvanajst zadetkov prednosti, tako da so lahko v nadaljevanju zaigrale sproščeno. Priložnost so dobile vse igralke. Tokrat se je posebej izkazala mlada vratarka Katja Kelenc, ki je zbrala kar dvajset obramb. Jadranje Izola in Portorož sta bila minuli ko- nec tedna v znamenju jadralcev. Na Izola Spring Cupu 2005 in Velikonočni regati v Portorožu je nastopilo preko sedemsto jadralcev in jadralk iz dvanajstih držav, med njimi pa tudi štirje mladi člani BD Ranca Ptuj. V kategoriji Radial sta bila to Aleš Mesarič in Luka Hvalec, v kategoriji Optimist pa Uroš Judež in Jan Jaušovec. V Izoli sta nastopila Aleš in Luka, ki sta vse do zadnjega dne držala dobre uvrstitve, zadnji dan pa nekoliko popustila. Aleš Mesarič je zasedel 57., Luka Hvalec pa 67. mesto. V Portorožu je nastopilo kar 236 jadralcev, zato sta 63. mesto Uroša Judeža in 66. mesto Jana Jaušovca dobri uvrstitvi, ki nakazujeta, da sta fanta v dobri formi. Danilo Klajnšek Šolski šport • Juršinčan-ke z lahkoto prve V torek, 11. aprila, je v športni dvorani OŠ Juršinci potekalo področno tekmovanje v odbojki za učenke let- Končni vrstni red: 1. OŠ Destrnik - Trnovska vas, 2. OŠ Tržišče, 3. OŠ Cirila Kosmača Piran, 4. OŠ Zalog Najboljša igralka turnirja: Katja Nežmah - OŠ Destr-nik-Trnovska vas Zmagovalna vrsta OŠ Destrnik - Trnovska vas: Laura Arnuš, Urška Arnuš, Ines Švarc, Martina Potrč, Katica Muršec, Doroteja Topolovec, Katja Nežmah, Anja Janžeko-vič, Alenka Murko, Nina Pod-hostnik, Doroteja Muršec. Izjavili so: Katja Nežmah OŠ Destr-nik - Trnovska vas: »Menim, da smo v dobri predstavi pokazale vse, kar znamo - znanja pa je bilo na tem prvenstvu veliko, pogumne zavesti še več. Naš nogomet je strast, moč, srčnost in veselje. Danes je zame srečen dan Franc Pukšič, destrni-ški župan in poslanec DZ: »Vse, kar imajo veliki, imamo sedaj tudi majhni! Državne prvakinje namreč. Zaznati je vse iskrenejši namen snovalcev malonogometne politike na OŠ Destrnik - Trnovska vas, da bi postavili temelje ustreznemu delu, ki bi omogočalo še uspešnejši razvoj panoge na občinski in državni ravni.« Drago Skurjeni, ravnatelj OŠ Destrnik - Trnovska vas: »Žoga. In predanost. In znoj. In trdo delo. Marsikaj je dano, marsikaj ni. Zato skrbimo, da so možnosti za uspeh vedno prisotne. Ves čas smo imeli pred očmi cilj, zato smo našli pot.« Ivo Kornik nik 1993 in mlajše. Pravico nastopa so imele prvo- in drugouvrščene OŠ iz medobčinskega tekmovanja Ptuj in Slovenska Bistrica. Gostitelji so se zelo izkazali, saj so tekmovanje v organizaciji Športnega zavoda Ptuj izpeljali vrhunsko na vseh nivojih. Njihov trud je bil bogato poplačan, saj so učenke OŠ Juršinci pod vodstvom športnega pedagoga Stanka Podvrška prikazale daleč največ odbojkarskega znanja ter suvereno, brez izgubljenega niza osvojile prvo mesto. Pokazale so, da gre za izredno talentirano generacijo, iz katere bo morda »zasvetila« nova zvezda odbojkarske igre. Ostale tekme so bile bolj izenačene, kljub temu pa smo spremljali zanimive in kvalitetne dvoboje. Turnir sta zelo dobro vodila sodnika Lever in Madžarac. Na tej stopnji se tekmovanje konča. Rezultati: OŠ Juršinci - OŠ P. O. Slovenska Bistrica 3:0, OŠ Breg - OŠ Poljčane 3:0, OŠ Juršinci - OŠ Breg 3:0, OŠ P. O. Slovenska Bistrica - OŠ Poljčane 1:2, OŠ Juršinci - OŠ Poljčane 3:0, OŠ Breg - OŠ P. O. Slovenska Bistrica 3:0. tp Foto: SK Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj Zavrčani nespametno izgubili točki 3. SNL VZHOD REZULTATI 18. KROGA: Zavrč - Šmarje pri Jelšah 1:1, Malečnik - Stojnci 5:0, Holermuos Ormož - Črenšovci 1:2, Paloma - Mura 05 1:2, Tišina - Železničar 1:0, Beltinci - Tehnostroj Veržej 0:3, Pohorje - Kovinar Štore 2:1. 1. KOVINAR ŠTORE 18 11 5 2 35:8 38 2. MURA 05 18 11 4 3 33:10 37 3. ČRENŠOVCI 18 11 3 4 22.16 36 4. PALOMA 18 10 3 5 35:15 33 5. ZAVRČ 18 8 7 3 28:15 31 6. TEHNO. VERŽEJ 18 8 2 8 29:28 26 7. STOJNCI 18 8 2 8 28:31 26 8. MALEČNIK 18 7 4 7 30:27 25 9. POHORJE 18 7 4 7 24.23 25 10. ŠMARJE 18 5 7 6 20:26 22 11. ŽELEZNIČAR 18 5 4 9 23:24 19 12. TIŠINA 18 4 2 12 19:35 14 13. HOL. ORMOŽ 18 2 5 11 17:38 11 14. BELTINCI 18 2 2 14 13:50 8 Veliki derbi med tretjeligaši na vzhodu Slovenije je bil odigran v Sladkem Vrhu, kjer je domača Paloma gostila Muro 05 iz Murske Sobote. Oboji so se zavedali pomembnosti srečanja, saj bi poraženec lahko izgubil skorajda vse možnosti za sam vrh. Rekordnih 1200 gledalcev je bilo na koncu razočaranih, saj so muraši v zadnjih desetih minutah dosegli dva zadetka in odnesli celoten izkupiček ter se vodečemu Kovinarju približali na samo točko zaostanka. Kako bo poraz vodilne ekipe iz Štor vplival na njih v nadaljevanju prvenstva, bomo seveda še lahko videli, prav tako, ali bodo zmogli prenesti pritisk Mure 05. Da pa ne bi bilo vse idealno za Kovinarja in Muro 05, skrbijo nogometaši Črenšovcev, ki so se s srečno zmago v Ormožu vključili v borbo za sam vrh. Nogometaši Zavrča so nesrečno izgubili točko na svojem igrišču, enostavno jim sreča ni bila naklonjena, saj so imeli prednost igralca več na igrišču, zastrelja-li so celo enajstmetrovko, na koncu pa prejeli še zadetek v zadnjih trenutkih tekme. Ali je sedem točk zaostanka za prvim na lestvici še možno nadoknaditi, bo pokazal čas. Kot bosi po trnju so se iz Malečnika vrnili nogometaši iz Stojncev. Domačini, za katere nastopajo nekateri nekdanji prvo- in drugoligaški igralci, so goste potopili v slabi uri igre. Ormoški gradbeniki so kljub menjavi na trenerski klopi igrišče zapustili s sklonjenimi glavami. Nogometaši Črenšov-cev so slavili minimalno zmago z zadetkom doseženim štiri minute pred koncem srečanja. Točka bi bila vsekakor dobrodošla, sicer pa imajo Ormožani in drugi klubi na voljo še osem krogov, na voljo je 24 točk, zato je še vse mogoče, tako na vrhu kot pri dnu prvenstvene razpredelnice. HOLERMUOS ORMOŽ - ČRENŠOVCI 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Kulčar (71), 1:1 Fijavž (79), 1:2 Horvat (86) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Govedič, Jurčec, Zadra-vec (od 79. Zidarič), Lesjak, Pra-potnik (od 64. Kolarič), Novak, Fijavž, Jerebič (od 69. Bezjak), Juršek, Velečič. Trener: Dušan Dimič. ZAVRČ - ŠMARJE PRI JELŠAH 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Zdelar (52), 1:1 Asslanaj (90) ZAVRČ: Veselič, Gabrovec, Zdelar, Lenart, Meznarič, Kokot, Foto: Črtomir Goznik Matej Golob (oranžni dres), najboljši strelec Zavrča, se tokrat ni vpisal med strelce, za nameček je v 82. minuti zastreljal celo enajstmetrovko. Železnik, Korez, Golob, Sluga (od 71. Fridl), Poštrak. Trener: Miran Emeršič. MALEČNIK - STOJNCI 5:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Repina (17), 2:0 Galič (33), 3:0 Repina (35), 4:0 Kramberger (51), 5:0 Breznik (56) STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Milošič, Janžekovič, Rumež, Bezjak (od 72. Herga), Vilčnik, Habrun (od 60. Murat), Pernek (od 65. Hertiš), Žnidarič, Gai-ser. Trener: Miran Klajderič. ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 18. KROGA: Dornava - Šoštanj 2:1, AJM Kungota - Bistrica 0:0, Gerečja vas Unukšped - Tehno-tim Pesnica 5:2, Peca - MU Šentjur 0:1, Brunšvik - Get Power Šampion 1:2, Rogatec - Šentilj Jarenina 3:0. Srečanje Zreče - Oplotnica je bilo odigrano včeraj popoldne. 1. MU ŠENTJUR 18 13 4 1 41:15 43 2. ŠOŠTANJ 17 11 2 4 37:18 35 3. ZREČE 17 8 3 6 28:18 27 4. ŠENTILJ - JAR. 17 7 5 5 24:22 26 5. TEH. PESNICA 17 8 1 8 27:29 25 6. OPLOTNICA 17 7 3 7 26:31 24 7. AJM KUNGOTA 17 6 5 6 21:22 23 8. GEREČJA VAS 18 6 5 7 21:22 23 9. DORNAVA 18 7 1 10 23:30 22 10. PECA 17 7 1 9 18:26 22 11. G. P. ŠAMPION 18 6 2 10 33.31 20 12. ROGATEC 18 5 4 9 26.33 19 13. BRUNŠVIK 17 5 3 9 27:34 18 14. BISTRICA 18 5 3 10 26:49 18 Zmagi Dornave in Gerečje vasi V 18. krogu Štajerske lige so verjetno najbolj zadovoljni nogometaši iz Šentjurja, ki so zmagali v Črni na Koroškem, nogometaši Šentjurja pa so izgubili v Dornavi. S temi tremi točkami pa so nogometaši iz Dornave skočili na deveto mesto, vendar bodo morali še precej garati za obstanek v ligi, saj jih od zadnjega mesta, na katerem se nahaja Bistrica, ločijo samo štiri točke. Bistričani so osvojili točko pri ekipi AJM Kungota. Vijoličasti iz Gerečje vasi pa so visoko premagali svoje nasprotnike iz Pesnice. Bili so zelo učinkoviti, saj so dosegli kar pet zadetkov. Na vrhu sedaj najbolje kaže bivšemu drugoligašu MU Šentjurju, ki ima osem točk prednosti pred Šoštanjem, medtem ko bo borba v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice še vsekakor zelo zanimiva, saj se kar nekaj ekip bori za obstanek v ligi. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 14. KROGA: Hajdina - Cirkulane 3:3, Boč - Skorba 1:0, Slovenja vas - Apače 0:4. Preostala srečanja so bila odigrana včeraj. 1. HAJDINA 14 11 3 0 41:9 36 2. VIDEM 13 8 2 3 31:10 26 3. APAČE 14 7 3 4 29.20 24 4. SKORBA 14 6 3 5 27:33 21 5. PODVINCI 13 6 2 5 27:24 20 6. GORIŠNICA 13 5 4 4 21:20 19 7. MARK 69 ROG. 13 5 3 5 17:19 18 8. CIRKULANE 14 5 2 7 19:27 17 9. BUKOVCI 13 4 3 6 22:20 15 10. BOČ 14 4 2 8 11:21 14 11. SLOVENJA VAS 13 2 4 7 10:27 10 12. SREDIŠČE 13 2 1 10 18:39 7 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 11. KROGA: Markovci - Leskovec 0:2, Tržec - Grajena 5:1. 1. MARKOVCI 11 7 1 3 26:18 22 2. LESKOVEC 11 6 3 2 19:13 21 3. HAJDOŠE 10 5 3 2 24:20 18 4. PODLEHNIK 10 5 2 3 22:11 17 5. ZG. POLSKAVA 10 5 2 3 20:13 17 6. LOVRENC 10 4 3 3 14:14 15 7. PRAGERSKO 10 4 2 4 17:16 14 8. SP. POLSKAVA 10 3 1 6 15:17 10 9. GRAJENA 11 2 1 8 13:35 7 10. TRŽEC 11 2 0 9 18:31 6 VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ ZAHONA SKUPINA REZULTATI 9. KROGA: Prepolje - Boč 1:1, Apače - Pragersko 1:2, Lovrenc - Skorba 0:2, Polskava - Hajdina 3:0 1. PRAGERSKO 9 5 2 2 17:14 17 2. HAJDINA 9 5 13 18:11 16 3. SKORBA 9 5 1 3 27:14 16 4. BOČ 9 4 3 2 13:12 15 5. POLSKAVA 9 3 4 2 20:20 13 6. LOVRENC 9 3 4 2 9:10 13 7. APAČE 9 2 1 6 12:22 7 8. PREPOLJE 9 0 3 6 9:22 3 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 9. KROGA: Tržec - Grajena 1:3, Savaria Rogoznica - Markovci 1:4, Dornava - Leskovec 3:0 1. MARKOVCI 8 6 1 1 22:7 19 2. DORNAVA 7 6 0 1 14:4 18 3. GORIŠNICA 7 4 0 3 16:7 12 4. GRAJENA 8 3 14 10:17 10 5. TRŽEC 8 2 2 4 14:20 8 6. SAVARIA ROG. 8 1 2 5 13:22 5 7. LESKOVEC 8 1 2 5 10:22 5 Danilo Klajnšek Športni napovednik > ROKOMET 1. A SRL - MOŠKI KONČNICA ZA PRVAKA PARI 1. KROGA (sreda, 19. 4.): Prevent - Celje PL, Gorenje - Cimos Koper, Gold club - Trimo. KONČNICA ZA OBSTANEK PARI 1. KROGA (sreda, 19. 4.): Termo - Jeruzalem Ormož, EJV Rudar - Krka, Ribnica Riko hiše - Slovan. Jože Mohorič Planinski kotiček Pekel pri Borovnici Preden gremo na počitnice in počakamo, da se pomladi prevesi v mesec ljubezni, je pravi čas, da se za en dan počutimo demonsko. Vendar pa si velja zapomniti misel, ki jo je povedal borovniški nadučitelj Franc Papler: »Peklenski ogenj tu ne peče, nebeški le se širi hlad, po skalah bistra voda teče, po grlih naše trte sad.« To so čustva, ki nas bodo prevevala, ko se bomo prepustili občudovanju silne naravne moči, ki jo le-ta izkazuje v obliki življenjske tekočine - vode. Ozka, mračna soteska je namreč prepredena s petimi slapovi - od najmanjšega 5 m do najvišjega, ki sega 20 m visoko. Od teh vam bom pokazal vsaj tri, če se boste seveda v soboto, 22. aprila 2006, ob 7. uri pojavili na železniški postaji Ptuj. Posebni avtobus nas bo odložil pred vhodom v peklensko sotesko in nas na njenem izhodu nato počakal. Vmes se bomo v približno 3 urah nezahtevne hoje sprehodili po Peklu (brez prelestne spremljevalke), ogledali slapove, občudovali zaščitenega kranjskega jegliča in mesojedo mastnico, počivali in se zabavali na travnikih v vasici Pokojišče. 4. slap Poimenovanje naselja Borovnica izhaja iz _ a, ne, izveste na izletu. Pred tem se do torka, 18. aprila 2006, oglasite v pisarni PD Ptuj, kjer se lahko prijavite na izlet, za kar boste mladi do 26 let odšteli 3.000 SIT, malo starejši pa 3.300 SIT. Kakšno informacijo več in slikico pa lahko dobite, če pišete na elektronski naslov orionstars@siol.net. Skozi izlet vas bom popeljal Peter Šilak, vodnik PZS s sovodniki PD Ptuj. Peter Šilak Pohod na Slijeme Planinsko društvo Hajdina prireja v soboto, 22. 4., pohod na Slijeme (Hrvaška). Odhod avtobusa izpred osnovne šole Hajdina je predviden ob 6.30. Cena prevoza je 2000 SIT. Informacije in prijave: Jože Majerhofer (041 326 915), Jakob Kokol (031 806 678) in Ivan Ladinek (031 528 104). Plavanje • Pogovor z Matjažem Pernatom » Pričakujem izboljšanje osebnih rekordov« Kitajska je bila prizorišče svetovnega prvenstva v plavanju, in sicer v malih bazenih, kjer sta nas zastopala dva plavalca, Peter Mankoč je osvojil srebrno medaljo. Za novo sezono pa se pripravlja plavalec mariborskega Branika Matjaž Pernat, ki verjetno z lansko sezono ni bil najbolj zadovoljen. O tem nam je povedal naslednje: »V prejšnji sezoni sem imel malo slabše rezultate. Na Sredozemskih igrah sem plaval sekundo slabše od osebnega rekorda, vendar sem se vseeno uvrstil v finale. Na Univerziado nismo odpotovali zaradi finančnih težav v klubu, zvezi in olimpijskem komiteju, čeprav sem imel normo že eno leto pred tekmo. Letošnjo zimsko sezono smo še bili na dvotedenskih pripravah v Zlatiboru v Srbiji. Pripravljali smo se za zimsko evropsko prvenstvo v malih bazenih, ki je bilo v Trstu. Za Trst sicer nisem imel norme, kot tudi nekateri drugi plavalci iz Slovenije. Iz PZ Slovenije so sporočili, da se je lahko udeležimo, ker je blizu in ker smo imeli rezultate blizu norme. To reakcijo lahko razumemo tudi kot neko opravičilo za Univerziado. Na državnem prvenstvu pa nisem plaval svoje discipline, ker sem imel bolečine v prsnem košu. V letošnji poletni sezoni upam na izboljšanje osebnih rezultatov. Rad bi se tudi uvrstil med prvih 16 na Evropskem članskem prvenstvu v Budimpešti, tekma Matjaž Pernat bo v začetku avgusta. Državno prvenstvo bo nekaj tednov prej, tako da mi bo naše prvenstvo samo ena pregledna tekma.« Pri Matjažu smo pogrešali nastope na več tekmovanjih, predvsem pa na velikih mitingih, kjer se pridobivajo prepotreb-ne izkušnje. Zakaj je bilo tako? »Bistvo se skriva v skladu, ki ga imam na razpolago. Glede na rezultate imaš na Zvezi določeno vsoto denarja, ki ga lahko uporabiš za tekme, priprave, prehrano. Jaz ta denar večinoma porabim za priprave in prehrano. Če pa bi šel na stroške kluba, bi verjetno to predstavljalo prevelik strošek, kot je bilo to v lanskem primeru Univerzi-ade. Letos se nameravam udeležiti mitinga na Dunaju in v Atenah, pa verjetno še katerega. Za svetovno prvenstvo v Šanghaju pa nisem imel norme,« je kratek pogovor zaključil Matjaž Pernat, ki od letošnje sezone pričakuje kar precej. Danilo Klajnšek Foto: PŠ AvtoD^M Začetek prodaje mazde MX-5 Avtomobilistični novinar Bob Hall je leta 1979 obiskal Mazdinega tehničnega direktorja Kenichija Yamamota. Slednji je novinarja vprašal, kakšen naj bo novi Mazdin avto. Novinar je narisal klasični dvosed in rekel: »Roadster, in to cenovno ugoden!« Dodal je še, da naj vžiga tudi v dežju ter da naj platnena streha ne bo le za okras, temveč naj opravlja svoje delo. Mazdin direktor je drzno idejo sprejel, vendar je do rojstva modela MX-5 minilo še naslednjih deset let. Športni roadster je pri neki avtomobilski znamki ponavadi zato, da dviguje njen ugled, vpliva na strasti kupcev in posledično veča prodajne številke drugih vozil. Če bi gledali s strani povprečnega evropskega kupca, bi mislili, da bo ta segel najprej po »eksotiki« iz evropskih avtomobilskih hiš. Pa ni zmeraj tako. Mazdo MX-5 so izdelali že več kot 700.000-krat in se s tem tudi zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Velike prodajne uspehe je MX-5 dosegla šele v »zrelih« letih svoje prodaje. Ker je tretja generacija daljša, širša in višja od predhodne, je tudi bolj prostorna. Poslej naj bi ustrezala tudi višje raslim voznikom. MX-5 je kot že omenjeno roadster, zato si ne morete pomagati z elektriko pri odpiranju oziroma zapiranju platnene strehe. Je pa omenjeno opravilo lahkotno, namestitev oziroma zlaganje ostrešja pa vzame le 6 sekund. Novosti, ki jih prinaša, so bolj kozmetične narave, tehnično gledano pa ostaja MX-5 enaka: s preizkušeno športno zasnovo, zanesljivo tehniko, odličnimi voznimi lastnostmi in menjalnikom s kratkimi gibi. Pozabite na dizelski motor, ko in če imate v mislih Mazdin roadster. Motorja sta le dva, oba bencinska štirivaljnika in okolju prijazna, ker ustrezata ekološkim standardom evro 4. Motorja sta »preskočila« vsak po dvesto kubikov, torej 1,8-litrski (126 KM) in 2-litrski (160 KM). Prvemu je namenjen petstopenjski ročni menjalnik, drugemu pa šeststopenj-ski ročni ali petstopenjski samodejni. Katerikoli agregat izberete, boste imeli dovolj moči, da z avtomobilom nadzorovano drsite skozi ovinek. Preurejena razporeditev nekaterih elementov pomeni ugodnejšo razporeditev teže in znižanje težišča. Pomembna pridobitev sta stranski varnostni zračni blazini, na desni strani pa je mogoče varno namestiti tudi otroški sedež. Mazda MX-5 je serijsko opremljena s protiblokirnim zavornim sistemom ABS in elektronsko porazdelitvijo zavorne sile. Stopnja više pri izbiri paketa opreme zajema še nadzor stabil- DACIA novi nosti in preprečevanje spodrsavanja pogona, dve stopnji višje pa vključujeta meglenki in ksenonska žarometa. Danes že legendarna mazda ostaja klasični roadster z dvema sedežema, razmeroma skopo odmerjenim prostorom za noge; čeprav je sedaj nekaj širša. Je previdno posodobljena in prefinjeno spremenjena, drugače pa ostaja enaka, kot je bila tista pred sedemnajstimi leti. Legende so seveda nekaj, kar vsi potrebujemo. Nekateri se jih poslužujejo, ko spravljajo otroke v posteljo, drugi pa takrat, ko iščejo ustrezen »izgovor« za nakup MX-5. Kmalu zamenjava za audi TT Audi TT prve generacije je postal uspešnica takoj, ko se je pojavil na tržišču. Luč sveta je ugledal leta 1998 in v razred športnih kupejev vnesel kar precej novega. Naslednja generacija je za spoznanje še dinamičnejša, naprednejša pa sta tudi pogon in oprema. Pa vendar so se pri Audiju odločili, da tokrat ne bodo delali avtomobilske revolucije. Maska je povezana s spodnjim odbijačem kot pri ostalih Audijevih modelih. NAJBOLJŠA CENA ZA DIZELSKI MOTOR. ZE OD 1.995.000 SIT ■ za 5 odraslih oseb ■ prtljažni prostor 510 l ■ Renaultov dizelski motor ■ brezplačno osnovno zavarovanje in kasko zavarovanje za dobo 1 leta* MODRA ŽTEVILKA (((»0801081 ) www.dMia.si 3 LETA DÀC1À groupe Renault Brez izstopajočih elementov, le eleganca in športnost. TT je sestavljen iz mešanice aluminija in jekla, kar zagotavlja večjo togost vozila. Več novosti se skriva pod motornim pokrovom. Čeprav so že na prvi pogled vidne poteze, enake predhodniku, je novi TT od predhodnika daljši za 14 centimetrov in zdaj meri 4,18 metra, širok pa je 1,84 metra. Kot sem omenil, je karoserija narejena iz aluminija in jekla, kar je sploh prvič, da sta uporabljena oba materiala hkrati. Jeklo je uporabljeno na zadku vozila, s svojo večjo specifično težo pa skrbi za popolno uravnoteženost prednjega in zadnjega dela. Za boljšo lego se pri hitrosti 120 km/h iz zadka dvigne spojler, ki je še kako dobrodošel, če se spomnimo začetnih težav s stabilnostjo, ki jih je imel TT. Audi TT bo najprej na voljo kot klasični kupe (dva potnika spredaj in dva zadaj), jeseni pa se bo pridružil še roadster. TT bo na voljo z dvema motorjema: za manj zahtevne je tu 2-litr-ski TFSI z 200 KM, močnejši je 3,2-litrski V6 z 250 KM. Za doplačilo si bo mogoče omisliti tudi tako imenovano magnetno vzmetenje, pri katerem v olju blažilnikov plavajo majhni magnetni delci. Ko skoznje spustimo električno napetost, se lastnosti blaženja spremenijo v milisekundah. Novi audi TT bo na naše ceste zapeljal proti koncu leta. Danilo Majcen Moje cvetje Čas med dvema praznikoma Za nami je eden najlepših krščanskih praznikov -velika noč, pred nami pa praznik vseh delovnih ljudi. Prepričana sem, da boste vmesni čas mnogi izkoristili tudi za sajenje balkonskih rastlin. Kako hitro je minil čas od februarja do sedaj, da vam nisem utegnila predstaviti vseh novosti, kijih prinaša letošnje leto na naše balkone in okenske police. Da bodo naši kraji še lepši in bolj polni turistov, lahko poskrbimo tudi mi, z našimi balkonskimi in okenskimi okrasi. Foto: Miša Pušenjak Da bodo korita tudi cvetoča in ne samo zelena, saj sem do sedaj uspela predstaviti le strukturne rastline, naj na hitro predstavim še nove cvetoče lepotice. Že lani ste se nekateri spoznali z bujno, živo rdečo bego-nijo »dragon wings« ali po naše zmajeva krila. Sama ji na hitro rečem kar zmajeva begonija. Ta je edina v tej vrsti, ki odlično uspeva tudi na povsem sončnih mestih. Toplo vam jo priporočam kot zamenjavo tako za zelo zahtevne surfinije kakor tudi za tradicionalne pe-largonije. Do lani smo jo lahko dobili le v rdeči in roza barvi, letos pa lahko ljubitelji bele in rahlo rožnate nabavite rastline tudi v teh barvah. Tudi manjša različica velikih in bujnih sester obstaja. Zmajeva begonija pri nas še nima sovražnikov, ne bolezni ne škodljivcev. Je zelo bujna rastlina tako v višino kakor v širino, tudi v dolžino pa v toplem poletju zraste precej daleč. V lanskem hladnem poletju seveda njena dolžina ni bila bog ve kaj. Ne bodo je veseli edino tisti, ki imajo radi veliko svetlobe, saj včasih pokrije kar polovico okna. Privlačna pa je tudi zaradi tega, ker odlično uspeva tako na soncu kakor v senci; tako lahko z njo okrasimo celo hišo, tudi najbolj senčne kotičke. Tisti, ki ste si lani že naredili potaknjence te vrste, ne bodite preveč razočarani, če bodo rastline pokončne in se ne bodo povešale. To se pri tej vrsti zgodi zelo pogosto. Žlahtnitelj je očitno poskrbel, da bo imel dovolj zaslužka vsako leto. Zmajevepelargonije krasno kombiniramo s sladkim krompirjem, povešavo dlakavo perjanko in povešavim javorčkom. Povešavi javorček je tudi zelo lepa rastlina in ga uvrščamo sicer med strukturne rastline, a so zelo prikupni tudi njegovi zvončasti rdeči cvetovi z rumeno sredino. Povešave javorčke dobimo z zelenimi in rumeno pisanimi listi. Prvi naredijo zelo dolge poganjke, tudi do dva metra in več, drugi pa so nekoliko krajši. Prepričana sem, da se vam bo ta rastlina za vedno vtisnila v srce. Vse naštete rastline pa so tudi neobčutljive in enostavne za vzdrževanje. Omenila pa bi še eno, meni zelo ljubo rastlino. Ta ni novost, saj jo poznamo že kar nekaj let tudi pri nas. Vendar se mnogi še ne zavedajo, da je v svoji preprostosti izredno hvaležna, nezahtevna in odporna rastlina. To je brahikoma ali avstralska marjetica. Kljub njeni nežnosti se bo za sebe potegnila v vsaki zasaditveni kombinaciji. Krasno jo lahko kombiniramo tudi k pelargonijam. Njena osnovna barva je modra in lila, vendar z malo truda pri nas lahko nabavimo tudi rumene in bele sorte. Predvsem zadnje je veliko bolj primerno kombinirati s pelargonijami kakor veliko bolj žejno sanvitalijo. K pelargonijam lahko kombiniramo še oranžni ali beli mimulus ali krinkar, vse okrasne trave, milijon zvončkov, modri čudež in povešavi ja-vorček. Tako bomo tradicionalna korita naredili veliko bolj zanimiva. Miša Pušenjak pri nak Celje • Avtomobilski sejem 2006 Veliko blisca, malo prostora in veliko lepotic Po obvezni jutranji kavici v znanem ptujskem lokalu smo se udobno namestili v avto in se odpeljali proti Celju. Sobota v Celju je bila neverjetno doživetje. Vstopne ulice v mesto so bile polne kolon vozil, ki so zavijale proti nakupovalnim centrom. Na našo srečo je bilo proti sejmišču prosto. Avto smo parkirali približno 300 metrov vstran. In naša odisejada se je lahko začela. Poznavalci vozil naj mi ne zamerijo, ker v tem članku podoživljam sejem, kot bi ga lahko vsak navadni smrtnik, ki približno ve, kaj se v „pločevinastem" poslu dogaja. Na samem vhodu so nas lepotice obtežile z vsemi možnimi prospekti, akcijami, opisi, dogodki itd. Nakar smo na vhodu v halo F končno dobili vrečke in se malo razbremenili. In tukaj so srca, nas štirih mušketirjev, začela močneje biti. Prvi ferrari s hostesama v rdečem, pa Toyotina formula, od zloščenih aluminijastih platišč se je kar bleščalo. Hala D. Zloščena vozila vsepovsod. Hostese z nasmejanimi obrazi so vabile k preizkusu notranjosti, da ne bo pomote, vozil, in vsak se je z veseljem odzval. Vsak. Na desni Suzukijeva vozila, motorji, hostese. Naprej autotuning s hostesama v mrežastih nogavicah, hummer v vseh različicah, hyundai in novi santaFe, na drugi strani ameriški jeep, chrysler, dodge in isuzu, elegantno oblečene hostese, Ssangyong in novi kyron, hostese, kia, hostese. S težkim srcem in srčnim utripom čez 180 smo se skozi halo C1 prebili do hale C. Hala C. Umirjena, izstopal je avtodom s popolno opremo, pred katerim sta hostesi ponujali brezplačno pivo znanega pivovarja. Mušketirji smo se strinjali, da se še vrnemo. Čez dvorišče smo se odpravili proti hali A1. Hala A1. Motorji. Na levi strani vhoda je bila motoristična oprema in hostesi. Po krajšem ogledu nizkopro-storninskih motorjev smo po stopnicah navzdol prikorakali v halo A, ki je bila polna duca-tijev, hond, BMWjev, yamah ... , dodatne opreme, ki so jih predstavljale vroče hostese. Na odhodu iz hale A si nismo upali meriti srčnega utripa. Odpravili smo se proti hali L. Hala L. Največ, kar se je dalo videti, je bilo zbrano v tej hali in njenem nadstropju L1. Na samem vhodu smart v treh karoserijskih različicah in dve prijazni hostesi. Takoj pri vhodu, na desni strani, se je bohotila Renaultova formula 1. Veliko Renaultovih modelov, a brez najmočnejšega modela clia. Predstavljen je bil le clio renault sport. Veliko hostes. Dacia je predstavila logana z dizelskim motorjem in video predstavitev nove dacie steppe, ki bi lahko bila tekmec marsikaterega malo-prostorca priznanih znamk. Nissan z novo micro C+C, terenci, limuzinami in novim malim enoprostorcem note z veliko prostora, tudi na za- Foto: Ivan Krošl dnji klopi. Hostese. Citroenov razstavni prostor z dvema prestižnima C6, v katera ni bilo dovoljeno sesti, in C4 WRC, pripravljenim za letošnjo rally sezono. Vozil ga bo Sebastien Loeb. Standardni Citroenovi modeli iz njihove ponudbe. Hostese. Naprej. Škoda z novo octavio RS karavan, novim roomsterjem in študijo yeti, ki je v razredu majhnih teren-cev tekmec novi pandi cross. Hostese, huh. Seat in hostese. VW z novim EOS na mehaniki passata in z zložljivo streho, jetto, golfom, polom GTl ... in multivanom business z malenkost nižjo ceno od 40 mil SlT. Hostese? Hmm. Končno smo si privoščili malico. Veliko pleskavico v lepinji in pivo. Pred seboj smo imeli testni poligon za terenska vozila. Uživali smo v hrani in predstavitvi zmožnosti au-dija Q7, nissana pathfinderja, mercedesa G AMG, porscheja cayenna in ne nazadnje fiata pande 4x4. Konec malice. Hala K. Hostese v rdečem. Toyota, že videno, razen yarisa sport rdeče barve. Maserati s tremi modeli in hosteso. Fiat z novo pando cross in sedici, chromo, grande puntom in ostalimi znanimi modeli, lancia musso in ypsilon z zanimivimi barvnimi kombinacijami hostes, alfa romeo brera, 159 in 159 sportwagon, hostese, hostese, hostese. Ford z mon-deom, focusom, focusom C-Max, fiesto, ka in povsem novim S-Max. Mazda z modeli 2, 3, 5, 6 in 6 MPS z 260 KM ter RX-8 z Wanklovim motorjem. Peugeot je razstavil 407 coupe, 107, novi 207, 607 in ostale znane modele. Sem že omenil veliko hostes? ln nazadnje zgornje, prestižno nadstropje hale L. Hala L1. Audi shooting brake concept, vozilo bele barve in strupenega pogleda, A8, Q7, RS4, A6, A4 cabriolet ... Porsche cayman S, carrera S cabrio, cayenne turbo S. jaguarji, land in range roverji. Volvo C70 cabrio/coupe, S80, XC90 ocean race. bMw vseh serij in z novim Z4. Rdeč ferrari 612 scaglietti in hostesa v črni obleki. Nissan s svojo paleto vozil in futurističnim pajerom 2+2. Honda s civicom in civicom hybrid, legend, roadsterjem S2000, jazzom ter zvezdo, različico dirkalnika F1 za letošnjo sezono. Mercedes s klaso A, B, C, CLS, novi S, R in kabriolet SL. Subaru je razstavil novi B9 tribeca in outback Bi-fuel ter standardne modele. Vmes so bile povsod hostese, da ne bo pomote. Celjski Avto sejem ima glede na obisk in razstavljene dobrote velike možnosti, da se Pa brez zamere Magične številke Politiki in javnomnenjske raziskave v elektronski izdaji bojda slovenskega najbolj branega dnevnika smo v teh dneh lahko zasledili novico, v kateri nas seznanjajo, da po najnovejših raziskavah bojda slovenskega ljudstva politika več ne zanima tako zelo, kot ga je zanimala do pred kratkim. Da se prebivalci te dežele bojda ne opredeljujejo več toliko glede političnih strank in dela državnega zbora ter vlade. Kar je po eni strani dobro, po drugi pa vsekakor ne. Zakaj? Dobro je zato, ker to pomeni, da se slovenski živelj zaveda, da na svetu obstaja še mnogo bolj pomembnih stvari kot pa gruča dolgočasnih politikov. Slabo pa je zaradi tega, ker naj bi bilo ljudstvo tisto, ki najbolj nadzira delovanje vlade ter obnašanje izvoljenih predstavnikov. Res je sicer, da imamo za nadzor nad vlado tudi za to postavljene institucije, a vseeno so politiki najbolj občutljivi na nadzor, ki ga vrši ljudstvo samo ter vključuje za politike tudi najbolj pomembne sankcije: odstotke na volitvah. Sicer je vsekakor res, da se večina politikov boji tudi sankcij s strani za to postavljenih institucij (na primer sodstva), a to v veliki meri le zato, ker se potem tole odraža pri prejetih odstotkih na volitvah. Pa še to je vprašljivo, saj je ena poglavitnih lastnosti spretnega politika tudi to, da zna pravzaprav vse obrniti v svoj prid, oziroma, v tem primeru, da zna precej dobro lagati oziroma zavajati, kadar ali če ga doletijo sankcije s strani za to postavljenih institucij. V takem primeru bo sposoben politik začel na ves glas vpiti ter viti roke v nebo, kako velika krivica se mu je zgodila, njemu, ki je najbolj nedolžna oseba na svetu ter kako proti njemu delujejo neke zle politične sile, ki ga hočejo prikazati kot najbolj grozno osebo na svetu, njega, utelešen pojem dobrote in integritete. In v kolikor gre za res sposobnega politika, mu bo dobršen del javnosti tudi uspelo prepričati, da ni kriv ničesar ter da res gre za zlonamerno podtikanje (s strani koga, pa ostaja večen misterij; oziroma, ostaja zavito v tančico). Seveda svojih zvestih privržencev, ki mu slepo sledijo, ne bo rabil prepričevati o ničemer, saj zvesto verjamejo, da njihov lider nikoli ne naredi prav nič narobe. A pustimo zdaj politične vernike in oboževalce. Prepričevati jih o ne najbolj konstruktivnem odnosu, kar se tiče odprtega dialoga, je početje, že vnaprej obsojeno na neslaven propad. Torej ni treba posebej poudarjati, da so politiki najbolj občutljivi na številke v raziskavah javnega mnenja. Marsikateri celo tako zelo, da se ne ukvarjajo z ničemer drugim kot to, da se na vse pretege trudijo poriniti številke v javnomnenjskih raziskavah čim višje. Najbrž ni treba povedati, da zaradi tega tudi pozabljajo delati tisto, za kar so pač bili izvoljeni ali postavljeni. Kajti zavedajo se, da jih ljudstvo v veliki meri ne bo sodilo po tem, koliko so dejansko naredili dobrega, ampak predvsem po tem, kako glasni bodo o stvareh, ki naj bi jih naredili. Kar nas pripelje do problema, za katerega so politiki krivi le delno: naivnost volilnega telesa. A to je že druga zgodba, o kateri morda kaj več prihodnjič. Gregor Alič razširi v največji slovenski avto sejem, če to seveda že ni. Ocena? Razstavljena vozila: 10 Dodatna oprema: 10 Obsejemska ponudba: 10 Parkirišča: 6 Hostese: 100 Kolega, ki nam je priskrbel sejemske vstopnice, je razlagal o nekakšnem afterpartyju z osebjem sejma in hostesami. Cool. Mi, štirje mušketirji, pa smo se z od prospektov raztegnjenimi rokami in bolečimi nogami počasi odpravili domov. Hvala bogu, da nobeden od nas nima peacemakerja, ker bi potreboval več paketkov rezervnih baterij zanj. Srčni utrip gre počasi na 75. Ivan Krošl Ptuj • Občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Program ohranjanja zdravja približati danom V Narodnem domu na Ptuju je 7. aprila potekal redni občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Udeležilo se ga je 56 članov od skupaj 199, ki prihajajo iz občin na Ptujskem in Ormoža. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu. Tudi v lanskem letu so se srečevali s podobnimi problemi kot v prejšnjih. V lokalnih skupnostih se še vedno izogibajo financiranju njihove dejavnosti, s tem pa v bistvu odrekajo pomoč svojim občanom, slepim in slabovidnim, za izboljšanje kvalitete njihovega življenja. Vseh prihodkov so imeli lani nekaj več kot 19 milijonov tolarjev, večino so porabili za izvajanje posebnih socialnih programov. Ne glede na vse težave, s katerimi se srečujejo pri financiranju dejavnosti, so poslovali pozitivno. Letošnji program je ovrednoten na 22 milijonov in 500 tisoč tolarjev. V okviru programa dela bodo izvajali vseh 26 posebnih socialnih programov, ki jih delijo na izvajanje neobhodno potrebnih programov in storitev, nujnih na rehabilitacijo slepih in slabovidnih ter na izvajanje drugih programov in storitev, ki slepim in slabovidnim omogočajo lažje vključevanje, in delo, ki zajema usposabljanje in svetovanje, vključitev v prilagojene športnorekreativne in podobne programe. Delo v letu 2005 je bilo uspešno, je na občnem zboru povedal predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Anton Žerak. Izvedli so vseh 26 posebnih socialnih programov za slepe in slabovidne osebe. Osnovni namen teh programov je preprečevanje gibalnih in komunikacijskih ovir ter socialne izključenosti slepih in slabovidnih. Pri uresničevanju programov se srečujejo s težavami, predvsem finančne narave. Programi so precej zahtevni v strokovnem in logističnem pogledu, obsežni in večkrat tudi administrativno zapleteni. »Kljub temu lahko rečem, da smo z veliko požrtvovalnostjo naših članov in članic, zunanjih strokovnih sodelavcev ter zaposlenih v društvu relativno uspešno izpeljali vse programe, kar nam kaže tudi t. i. rang lista uspešno izvedenih programov na lokalni in državni ravni,« je še posebej poudaril predsednik Žerak. V občinah, iz katerih prihajajo njihovi člani, imajo različen posluh za financiranje dejavnosti, ene bolj, druge manj. Če pa bodo želeli v prihodnje obdržati že omenjeni obseg dela in pomoči članom na terenu, bodo morali pridobiti več sredstev prav iz lokalnih skupnosti. To so želeli povedati tudi županom občin na Ptujskem in Ormoža, vendar jih na občni zbor ni bilo. Pozdravil jih je le ptujski župan dr. Štefan Čelan. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj kot tudi preostalih osem medobčinskih društev nima neposrednega vpliva na samo tehniko njegovega izvajanja, čeprav si vseskozi prizadevajo, da bi to spremenili, da bi društva prevzela zbiranje in plačilo stroškov za njegovo izvajanje. »Slišali smo, da je precej neprijazen do naših članov, zato bomo preko organov poskušali vplivati, da ga približamo našim članom na terenu,« je enega izmed sklepov, sprejeli so jih več, povzel kot najpomembnejšega predsednik Anton Žerak. V bodoče pa si želijo tudi izboljšati komunikacijo s člani. MG Zdravniški nasvet Foto: Črtomir Goznik Anton Zerak, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, v pogovoru z dr. Štefanom Čelanom, županom MO Ptuj, ki se je tudi edini od županov občin na Ptujskem udeležil petkovega občnega zbora v Narodnem domu na Ptuju. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PAMELA, OMARAR, ŠARADA, IDI, KK, LEMNOS, LJUBO, HEKSAGON, STRUNA, ODA, PROZA, RAMBO, LUNJ, ILEO, AM, AK, PETJE, VIDNA NAPAKA, ACI, REN, ŠAR, RAM, LOJ, RL. Obvarujmo otroke pred nastankom zobne gnilobe Najpogostejša bolezen, ki prizadene zobe v otroštvu, je gniloba ali karies. Karies je nalezljiva infekcijska bolezen in dokazano je, da lahko nosečnice prenesejo na svoje otroke bakterije, ki sodelujejo pri nastanku kariesa, če imajo nezdravljene zobe. Ka-ries se ne deduje, ampak so vzrok zanj med drugim tudi bakterije, prenesene iz materinih ust. Bodoča mati že veliko naredi za ustno zdravje otroka, če vzdržuje lastno zobovje in uživa uravnoteženo prehrano, bogato z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, pa tudi maščobami, seveda v pravilnem razmerju. Za novorojenčka in dojenčka je najprimernejše dojenje, ki poleg najpopolnejše in najprimernejše oblike prehrane daje otroku tudi občutek varnosti. Dojenje je pomembno tudi za skladen razvoj spodnje tretjine obraza, čeljustnega sklepa in pravilnega odnosa med zgornjo in spodnjo čeljust-nico, saj edino zaporedni premiki spodnje čeljustnice in jezika ob sesanju dojke to omogočajo. Dojeni otroci imajo tako manj ortodont-skih nepravilnosti, kot sta na primer drža odprtih ust in odprti griz sekalcev. Hranjenje po steklenički z dudo ali pitnim nastavkom lahko povzroči dvojno škodo. Če je otroku stalno na voljo, se poveča možnost ortodontskih anomalij, če pa je poleg tega neprimerna še sladka vsebina, tudi mleko, se poveča verjetnost nastanka kariesa, ki mu pravimo steklenični karies. Najbolj prizadeti so zgornji mlečni sekalci ter zgornji in spodnji mlečni kočniki. Spodnji mlečni sekalci so redko prizadeti, ker jih pokriva otrokov jezik. Razpad zob se pojavi, ko pride do razgraditve ogljikovih hidratov. To opravijo bakteri- Foto: Črtomir Goznik Tanja Tantegel, dr. dent. med., specialist pedontolog, je, pri tem pa tvorijo kislino, ki raztaplja zobno sklenino. Čim dlje traja proces, tem večja možnost je, da se razgradijo zobne strukture. Škoda je večja, če je steklenička v ustih med spanjem, saj se takrat zmanjša pretok sline, duda stekleničke počiva na nebu, ustne mišice izsesavajo tekočino iz stekleničke v usta. Tekočina ostaja v ustih tako, da nastane okrog zob »jezerce« in začne se proces razpadanja sklenine. Da bi svojega malčka obvarovali pred nastankom zobne gnilobe že na začetku življenja, ga torej ne smemo navajati na uživanje sladkih pijač ali sladkanih sadnih kašic, ampak jih poskušajmo navajati na vodo, ki je načelno najprimernejša pijača. Čaj, tudi nesladkan, naj bo izjema in le, če uživanje priporoči zdravnik. Če že uporabljamo stekleničko, naj bo na njej ortopedska duda. Okrog prvega leta starosti prenehajmo otroku dajati tekočino po steklenički in ga naučimo piti iz lončka. Otroka učimo tudi žvečenja in požiranja trše hrane, kar bo popolnoma dozorelo ob izrasti mlečnih kočnikov. Starši morajo otroku za- četi čistiti zobe takoj, ko iz-rastejo. Prva zobna ščetka mora biti takšna, da staršem dobro leži v roki, ima dovolj majhno glavo in mehke zaobljene ščetine, da ne poškodujejo dlesni. Tako bo otroku prvi stik z zobno ščetkoprije-ten, kar poenostavi privajanje na ustno higieno. Zobno kremo naj uvedejo takrat, ko otrok začne jesti mešano hrano. Idealna bi bila takšna, ki bi bila prijaznega okusa in ne prijetnega, saj jo v tem primeru otrok rad poje, še posebno če še ne zna dobro izpljuniti vode pri izplakova-nju ust. Uporabljati jepotreb-no zobno kremo za otroke in na ščetko iztisniti kreme le za poprovo zrno. Mnogo staršev žal še vedno podcenjuje pomembnosti mlečnih zob, kar je napačno. Nezdravi mlečni zobje pomenijo stalno navzočnost škodljivih mikrobov, ki ogrožajo stalne zobe in tudi otrokovo zdravje. Včasih lahko prehitra izguba mlečnega zoba zaradi kariesa povzroči, da se sosednja zoba pomakneta v vrzel in odvzameta prostor, kjer bo izrasel stalni zob. Nastanejo ortodontske nepravilnosti stalnega zobovja. Zato je za zdrave otrokove zobe in njegovo zdravje nasploh, poleg zdravih prehranjevalnih navad in dobre ustne higiene, pomemben tudi obisk pri zobozdravniku. Redni obiski so pomembni, saj so starši tisti, ki najprej poskrbijo za zdravje otrokovih zob ter navodila za nego, čiščenje in preprečevanje kariesa prenesejo v prakso. Obiski so tudi mnogo prijetnejši, če otroci hodijo k zobozdravniku preventivno, kot pa zaradi kari-oznih zob. Tanja Tantegel, dr. dent. med., specialist pedontolog, OE Zobozdravstvo, Zdravstveni dom Ptuj Žetale • Učni projekt policije za prvošolčke Poznate številko 113? Najmlajši » člani« žetalske osnovne šole, šestletni prvošolčki, so konec minulega tedna v okviru svojega pouka gostili dva nenavadna »gosta« - policista. Zanimivo, da v razredu ni bilo čutiti prav nobenega strahu ali treme pred možema v uniformah. In o čem so se živahno pogovarjali, ko smo jih zmotili? O številki 113. Gre namreč za projekt seznanjanja najmlajših o pomenu in namenu te številke. »Projekt uradno nosi ime Policisti, otroci in 113. Zaznali smo namreč, da otroci na nižji stopnji zelo malo poznajo to interventno številko in kako oz. kdaj jo uporabiti. Naša želja je, da jih osvestimo, kaj ta številka pomeni, koga dobijo nanjo in do jo znajo v sili uporabiti. Dovolj je že vsaj to, da tudi če ne rečejo nič, če se ne bi znali pogovarjati, da jo vsaj pokličejo, potem pa je že naloga operaterja oz. policije, da izsledi, od kod je bilo klicano,« je temeljni namen projekta opisal vodja policijskega okoliša Damijan Bračič. V okviru učne ure sta tako dva policista obiskala prvo-šolčke in jim pomagala izpolniti anketo s tremi vprašanji na temo te številke in pomoči policije: »Na začetku smo se pogovarjali o delu policije, njenih nalogah, seveda v okviru otroške zmožnosti dojemanja, potem pa o tem, kdaj uporabiti interventno številko 113. Sledila je kratka anketa, potem pa so vsi dobili velik plakat z medvedkom z izpisano številko 113, nalepke z isto vsebino in vsak še kresničko, cel razred pa je dobil še plišasto maskoto medvedka.« Projekt je sicer nastajal 14 dni, otrokom je bil predstavljen v eni uri: »Za Žetale smo se odločili, ker vendarle gre za nekoliko bolj »zapostavljene« kraje, kjer otroci nimajo niti možnosti spoznavati delo policije na vseh ravneh, ne le v prometu,« je še pojasnil Bračič, v izvedbi učnega projekta pa je ob njem sodeloval še namestnik komandirja pod-lehniške policijske postaje Danilo Pleteršek. SM Benedikt • Varnost cestnega prometa Premalo sodelovanja med lokalnimi skupnostmi V torek, 4. aprila, je v Benediktu potekal posvet s področja cestnoprometne varnosti in dejavnosti občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki sta ga organizirala Policijska postaja Lenart in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Benedikt. Žetalski prvošolčki so s policistoma spoznavali, kaj pomeni in kdaj lahko pokličejo interventno številko 113. Na posvetu so zraven komandirja PP Lenart Janeza Lovreca, predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Benedikt Janeza Klepca, predstavnika PU Maribor Borisa Veberiča sodelovali še predstavniki osnovnih šol in občinskih svetov iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Predavanje o varnostni cestnega prometa je pripravil tajnik republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Robert Štaba, ki je poudaril, da se razmere v varnosti v cestnem prometu spreminjajo. Pred 15 leti smo bili na repu evropskih držav, danes smo srednje varna ev- ropska država. Za boljšo prometno varnost se mora vsak posameznik sam vprašati kaj lahko stori za boljšo prometno varnost. Pomembno vlogo pri zagotavljanju imajo tudi lokalne skupnosti, še posebej sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V več kot polovici slovenskih občin ti sveti delujejo dobro, v nekaterih malo slabše, v nekaterih malih občinah pa svetov še nimajo ustanovljenih. Posebej je pohvalil delovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in kot primer dobre prakse je navedel primer Ptuja, kjer poskušajo organizirati koordinacijo med manjšimi sveti in si zastavljajo podobne naloge in realizacije ter se zavedajo, da je varnost v cestnem prometu pomemben segment v vsaki občini, ne glede na občinsko tablo. V pogovoru po predavanju je Janez Klepec predsednik benediškega sveta pozval ostale občine k sodelovanju in poudaril, da je pomembno sodelovanje, saj je pozitivne premike v prometni varnosti možno doseči le s sodelovanjem. Župan občine Benedikt Milan Gumzar pa je izpostavil težave pri dogovorih z Direkcijo za ceste, ki ne prisluhne problemom lokalne skupnosti ter navedel primer dogovorov z Direkcijo za ceste, da bi v centru Benedikta na glavni cesti zgradili krožišče. Zmago Šalamun Velika Nedelja • Pred nakupom avtomobila Upajo na podporo krajanov V PGD Velika Nedelja bodo letos kupili novo vozilo GVC 16/25, ki stane kar 38 milijonov tolarjev. 40-odstotni delež vsote mora zagotoviti društvo, ki bo najelo lizing do leta 2009, del sredstev pa bodo pridobili s prodajo starega vozila GVC 14/45, za katerega je menda dovolj zanimanja, in s prostovoljnimi prispevki krajanov. Zato bodo, kot je povedal predsednik PGD Ivan Vajda, v teh dneh na domove vaščanov, ki sodijo v požarni rajon Velika Nedelja, potrkali predstavniki gasilcev ter krajanom poizkušali predstaviti potrebo po vozilu in pri njih Predsednik PGD Velika Nedelja Ivan Vajda najti posluh in pomoč. Gasilci upajo, da bodo gospodinjstva za nov avto namenila po 10.000 tolarjev, ki jih bo mogoče plačati v dveh obrokih. Tisti, ki pa bi bili radi botri, pa bodo morali seči še malo globlje v žep - prispevek znaša namreč 50.000 tolarjev. Za avto bodo namenili tudi ves izkupiček tradicionalne Veli-konedeljske noči, letos pa si nameravajo omisliti tudi Miklavžev koncert. Veliko operativcev in mladincev Poveljnik Janko Meško je spregovoril o delu v operativni dejavnosti. Društvo ima 126 članov, od katerih je kar 50 operativcev, čeprav jih uradno, kot društvo druge kategorije, v enoti potrebujejo le 23. Lahko se pohvalijo, da imajo eno najmlajših operativnih enot in kar 43 mladincev. Veliko pozornosti posvečajo izobraževanju članov in tako imajo razen tehničnega reševanja in nevarnih snovi že za vse specialnosti izobražene gasilce. Pri tem so deležni velike podpore in razumevanja s strani lokalne skupnosti in gasilske zveze. Poleg rednih vaj se udeležujejo tudi tekmovanj in prav z mladinci so zelo uspešni. Že leta uspešno organizirajo eno množičnejših tekmovanj - za pokal Velike Nedelje, kjer se zbere tudi do 35 ekip. Ker so doživeli številne pohvale za organizacijo tekmovanja, ne morejo razumeti, da ni posluha za to v matični gasilski zvezi, razočarani so s finančnim načrtom, kjer je za organizacijo tekmovanja predvideno le 50.000 tolarjev, čeprav gre za edino gasilsko tekmovanje za mladino in člane v občini. Osebne zamere in nevoščljivost Kljub vsemu pa v PGD Velika Nedelja ni vse rožnato. Sogovornika sta povedala, da sodelovanje z Gasilsko zvezo Ormož (GZ) že nekaj časa temelji na medsebojnih obtoževanjih, ki ne prinašajo rezultatov. Menda je veliko odprtih vprašanj in nalog, zato bi bilo potrebno najti dobro voljo za uspešno sodelovanje. V Veliki Nedelji so na to pripravljeni. Na vprašanje, za kakšne zamere gre, je Ivan Vajda povedal, da se nekatere zamere vlečejo že dalj časa in se občasno pojavijo kot problem. V PGD Velika Nedelja so zlasti prizadeti, ker so drugače ovrednoteni kot druga društva; odgovora na vprašanje, zakaj, niso dobili niti na občnem zboru Gasilske zveze Ormož. Zalomilo se je spet lani ob organizaciji Dneva gasilcev, ki so ga organizirali v Veliki Nedelji, kjer so praznovali 110-letnico delovanja društva. Čeprav so prireditev načrtovali skupno, kasneje ni bilo podpore pri financah in organizaciji. Za organizacijo Dneva gasilcev je namreč vedno vsako društvo prejelo 100.000 tolarjev od GZ, razen lani Velika Nedelja. Sodu pa je izbilo dno, ko so videli, da je v GZ letos, ko Dan gasilcev organizira PGD Hardek, za ta namen postavka, na kateri je vsota 200.000 SIT. Za svoje delovanje prejme društvo, ki je tudi osrednja enota požarnega rajona, 575.000 SIT letno. vki Foto: ZS Foto: SM Foto: vki Prireditvenih Torek, 18. april 12.00 Ptuj, CID, predstavitev programov društva za osebnostno rast Tara 17.00 Ormož, Mladinski center, Bralni krožek "Reciklirajmo besede" 18.00 Maribor, Sinagoga, na Židovski ulici 4, 2. srečanje Muzejskega kluba 2006 - Ormož, hotel, Teden zdrave prehrane, do 24. aprila Sreda, 19. april 12.00 16.00 18.00 19.00 do 18.00 Ptuj, CID, delavnica društva Tara do 20.00 Podgorci, kulturni dom, zbiranje vzorcev vina za ocenjevanje v okviru 30. praznika vina in domačih jedi Ormož, na gradu, predavanje "Praznično leto Slovencev", predavala bo Nevenka Korpič Ptuj, dvorana Glasbene šole Karol Pahor, Chopinov večer, skladbe Friderica Chopena bosta izvajali pianistki Tina Krajnc in Hana Jurič, učenki Srednje glasbene in baletne šole Maribor Četrtek, 20. april 9.00 10.00 13.00 18.00 20.00 do 14.00 Ormož, dom kulture, Medobmočno srečanje lutkovnih skupin Ptuj, CID, Okrogla miza o prostovoljstvu mladih na Ptuju Markovci, otvoritev centra TRUD v kletnih prostorih občinske stavbe, prireditve ob 7. občinskem prazniku Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, Dom krajanov na Bregu, zborovski koncert Mešanega pevskega zbor DU Ivan Rudolf Breg Ptuj Kino Ptuj četrtek, 20. april, 9 orgazmov. Kolosel Maribor Torek, 18. april, ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Ko pokliče tujec. Ob 15.00, 17.10, 19.20 in 21.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 15.30, 16.50, 17.30 in 19.00 Ledena doba 2 (sinhronizirana). Ob 17.05 in 21.40 Osem ujetih. Ob 21.10 Požarni zid. Ob 17.15 in 19.15 Tvoji, moji najini. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Hiša debele mame 2. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Prvinski nagon 2. Ob 20.15 in 22.15 Brez povratka 3. Ob 15.05 in 19.40 Rožnati Panter. Ob 16.35 in 18.25 Film za zmenke. Ob 19.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 16.25, 18.45 in 21.00 Karavla. Ob 21.15 Zadnji udarec. Sreda, 19. april, ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Ko pokliče tujec. Ob 15.00, 17.10, 19.20 in 21.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.00, 16.50, 18.00, 19.00 in 20.00 Ledena doba 2 (sinhronizirana). Ob 17.05 in 21.40 Osem ujetih. Ob 21.10 Požarni zid. Ob 17.15 in 19.15 Tvoji, moji, najini. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Hiša debele mame 2. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Prvinski nagon 2. Ob 20.15 in 22.15 Brez povratka 3. Ob 15.05 in 19.40 Rožnati Panter. Ob 16.35 in 18.25 Film za zmenke. Ob 16.25, 18.45 in 21.00 Karavla. Ob 21.15 Zadnji udarec. Cenik malih oglasov v Štajerslcem tedniku Fizične osebe dO 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 900,00 3,76€ 9,00 0,04€ z oicvirjem 1.500,00 6,26€ 9,00 0,04€ z okvirjem in simbolom 2.000,00 8,35 € 9,00 0,04€ Pravne osebe In s.p. d0100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.200,00 5,01 € 12,00 0,05€ z oicvirjem 1.760,00 7,43 € 12,00 0,05€ z okvirjem In simbolom 2.420,00 10,10€ 12,00 0,05€ z oicvirjem in logotipom 3.080,00 12,85€ 12,00 0,05€ Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na mate ogiase. Vse cene so brez DDV. Informativni preračun po centralnem fjaritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR Obiščite naš prenovijen spletni portai www.tednik.si ^ Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. /i m POP 7 TOP 1. BRIGITA ŠULER-Lepa rožica 2.12 NASPROTJE - Marinka 3. KINGSTON - Pusti soncu v srce 4. DJ SVIZEC - Narodni turbo iVIiX 5. MIRNA REYNOLDS - Zdravnii( 6. HARMOTRONIC & METODY - Žena naj bo doma 7. MOJCA & ROK - Z roi(o v roici 1. Ans. SLAPOVI - Zapojte z nami 2. ŠTRK - Fietno deide 3. MIHA DOVŽAN - Veseii pastir 4. Ans. EKART-Sodarsiia poiica 5. 7. RAJ - Naš raj 6. GAMSI - Moja prijateljica 7. ROBERT GOLIČNIK S PRIJATELJI - Razigrana frajtoar'ca Sopek POSKOČNIH POP 7 TOP Ime in priimek: , Tel. številka: _ , Glasujem za:. . Naslov:_ Glasovnice poiljlte na doplanlcata na naalov: MEGA MARKETINa d.o.o.,p.p. 318, 22S0Ptuj Orfejčkove SMS glasbene ielja: 041/818-666 Nagrajenec: Milena Čučeli VitomarcI 37a 2255 VITOMARCI PRODAMO VINO kvalitetno belo mešano po ceni 250 SIT/L za količine nad 20 litrov. Inf. na tel.: 031/ 733 157 po 16. uri. BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20 in 25 v prodajni akciji april. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025 303. SVETOVANJE v vseh vrstah financ, urejanje financiranja - nepremičnin -lastnih ali nakupov - premičnin - vozil in strojne opreme - na osnovi OD in pokojnin - na osnovi bonitet pravnih oseb. Pokličite 041 672 449. Svit, s. p., Zvezdana Hedžet, Strossmayer-jeva 11, Maribor. KMETIJSTVO PRODAM rotacijsko koso 135 SIP brezhibno, in električni mešalec za gnojevko 4 m. Telefon 041 396 361. KUPIM slamo v balah. Tel. 041 670 766. NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._ KUPIMO bikce za nadaljnjo rejo. tel. 031 443 117._ PRODAM kolje, kostanjevo in akacijo. Telefon 031 593 963. RAZPRODAJA holandskih mesečnih in enkrat rodnih sadik jagod. Katarina Zupanič, Sp. Hajdina 57, telefon 783 24 31. NEPREMIČNINE PRODAM hišo in gradbeno parcelo v Zagorcih. Tel. 461 79 55._ TRISOBNO opremljeno stanovanje v CMD oddam v najem za dalj časa. Tel. 041 704 331. DOM-STANOVANJE JASNOVIDKA MARUČA IŠČE dvosobno stanovanje na Ptuju ali manjšo hišo v Ptuju ali bližnji okolici. Tel. 041 663 500. ODDAM v najem 1,5-sobno stanovanje v Ptuju, delno opremljeno. Telefon: 041 428 673, 041 478 476. MOTORNA VOZILA PUNTO 55 S, l. 1998, dobro ohranjen, usnjeni sedeži, centralno zaklepanje, prodam. Uroš, GSM 031 390 665. RAZNO UGODNO PRODAM črno-beli regal za dnevno sobo. Tel. 763 23 01. ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE www.videnja.com 090/142 805 24 ur na dan za uporabnike Mobitel in Debitei Cena za Idic 180 sit/ 0.5 min (0,75 e) z DDV-jem Oiimobiie d.0.0. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec Vrtec Kidri~evo Mladinska ulica 9, 2325 Kidri~evo OBJAVLJA Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2006/2007. Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok - novincev - v Vrtec Kidričevo za šolsko leto 2006/2007 na upravi Vrtca Kidričevo, Mladinska 9, in v vrtcu v Cirkovcah do 26. aprila 2006 od 7.30 do 15.30. Starši, ki že imajo prošnje in čakajo, naj jih do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko. Uprava Vrtca Kidričevo © REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj Telefon: 02 798 0100, telefaks: 02 798 0130, http://upravneenote.gov.si/upravneenote/ptuj/, e-pošta: ue.ptuj@gov.si. Obvestilo Cenjene stranke obveščamo, da je možno pridobiti izvod projektne dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše za čas gradnje od 1988 do 1994. Za navedeno dokumentacijo je namreč potekel predpisan rok hrambe in jo bomo predali v uničenje. Vsi zainteresirani lahko svoj izvod projekta dvignete na Upravni enoti Ptuj, Slomškova ul. 10, ob sredah od 14. do 16. ure, soba št. 26, v času od 18. 4. 2006 do 18. 5. 2006. Predhodno lahko pokličete arhivarko na Upravno enoto Ptuj, telefon številka 02 798 01 63. Upravna enota Ptuj Ptuj, Ormoška c. 14, tel.: 02/ 778 10 11 objavlja RAZPIS za prosta delovna mesta: - 3 monterji prezračevalnih naprav, - 2 monterja vodovodnih instalacij. Kandidati morajo imeti najmanj 2 leti delovnih izkušenj na opisanih delovnih mestih. Rok prijave: v 8 dneh po objavi razpisa osebno na sedežu podjetja. [e vedno čutimo tvojo bližino, t-voj dotik, vidimo tvoj nasmeh in žar v očeh. Vemo, da si le dih vetra, ki ga je odnesel ve~er, da si samo privid, ki nas tolaži v tihih nočeh. V SPOMIN Ludvik Vogrinec - Luka 16. 4. 2004 - 16. 4. 2006 IZ CUNKOVCEV 6 B Ko smo se prikradli v tvoje življenje, si odložil svoje sanje in živel le za nas, da smo uresničili svoje, a žal nikdar nedokončane, naš predragi mož, ata, dedi, svak, zet in brat. Hvala vsem, ki se ga spomnite s svečkami, lepo mislijo ali cvetom. Njegovi najdražji www.radio-tednik.si Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.. erobike. ^ AERèDIKE Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________sS_________ NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDOTK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja www.aerobika.net s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE teden prejme brezpla( obískoV^gsál aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 mE IN PRiraiEE: Ignac Drevenšek naslov: Ptvýska Gora 88,8383 Ptiqska Gora Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Ptuj • Projekt upravljanja ribnikov Podvinci in Velovlek Prepoznavanje ribnikov Podvinci in Velovlek kot vrednote V prostorih Gasilskega društva Podvinci je v torek ob 18. uri potekala prva izmed predvidenih treh delavnic v sklopu izvajanja projekta »Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek«. Gre za dve izmed številnih območij iz vse Slovenije, ki sta opredeljeni v okviru t. i. omrežja Natura 2000, ki se izvaja v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Z vstopom v Evropsko Unijo (EU) je Slovenija prevzela tudi obveznosti izvajanja temeljnih naravovarstvenih direktiv EU - Direktivo o pticah in habitat-no direktivo, ki sta osnovi za razglasitev posebnih ekoloških območij v okviru t. i. omrežja Natura 2000. »V teh okvirih je tudi Mestna občina Ptuj zavarovala območja ob ribnikih Velovlek in Podvinci kot naravni rezervat, območje velikih krajinskih in biotskih raznovrstnosti in velikih raznolikosti naravnih vrednot,« je v poročilu za javnost zapisala Klavdija Petek, vodja Oddelka za gospodarstvo Mestne občine Ptuj. Julija 2005 je Mestna občina Ptuj z Ministrstvom za okolje in prostor podpisala pogodbo o donaciji zunanje pomoči Evropske skupnosti. Namen te pogodbe je donacija, ki jo ministrstvo dodeljuje za izvedbo projekta »Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek«. Celotna vrednost projekta je 81.589 EUR, od tega je 90 odstotkov sofinancirano s strani Evropske unije ter Ministrstva RS za okolje in prostor, 10-odstotni delež, torej 8.159 EUR, pa prispeva prijaviteljica na razpis Mestna občina Ptuj. Kot je na informacijski delavnici poudarila Petkova, želijo s tem projektom ohraniti izredno biotsko pestrost območij Natura 2000 Podvinci in Velovlek z ustreznim gospodarj'enjem in hkrati tudi izboljšati odnos javnosti do ohranjanja narave. V okviru projekta bodo izvajali veliko različnih aktivnosti, kot so obnova ekološko pomembnega habitata, kartiranje in oprede- litev notranjih območij habi-tatnih tipov in vrst, promocija Natura 2000, izdelali bodo tudi osnutek integralnega načrta upravljanja, izdelali strokovne podlage za dopolnitev obstoječega zavarovanega območja. Med zelo pomembne projektne dejavnosti sodi tudi ozavešča-nje in informiranje javnosti in predstavitev dobrega modela prakse. Nekatere dejavnosti na ribnikih so se že zaključile, celoten projekt pa bo trajal predvidoma leto dni. Prva delavnica v okviru tega projekta je bila informativna, namenjena vsem prebivalcem v teh območjih, lastnikom zemljišč, kmetom, obiskovalcem, izvajalcem turističnih dejavnosti, ljubiteljem narave, gozdarjem, lovcem, ribičem in strokovni javnosti. Zakaj so ribniki tako pomembni? Svoje poglede in izzive pri novem trajnostnem razvoju in varstvu območij so predstavili strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu. Klavdija Petek, vodja Oddelka za gospodarstvo na Mestni občini Ptuj, ki je predstavila projekt PHARE »Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek«, Alenka Korpar, v. d. predstojnica Skupne občinske uprave, ki je svojo predstavitev osredotočila na zgodovino ribnika in odločitev Mestne občine za ta projekt, Luka Božič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, ki je govoril o bogastvu ribnikov Podvinci in Velovlek, Ribniki so pomemben življenjski prostor za redke močvirske in vodne rastline. Simona Kaligarič iz Zavoda RS za varstvo narave, ki je med drugim opredelila projektne dejavnosti na ribnikih, Marjan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore. O tem, kako je podoben projekt funkcioniral v Avstriji, je govoril tamkajšnji domačin Michael Hanscho iz Dobrle vasi, ki je predstavil kratko biografijo Zablatniškega močvirja. Pomembno vlogo pri tem, da je do izvedbe tega projektu sploh prišlo, je imel tudi Vekos-lav Lašič, ki je posnel vrednote ribnikov in že pred leti na pomen ribnikov Podvinci in Velovlek opozoril Mestno ob- čino Ptuj. »Takrat so se začele aktivnost okrog teh ribnikov, do takrat je bilo to območje zavarovano zgolj na papirju,« je poudarila Alenka Korpar, predstojnica Skupne občinske uprave. Na območju ribnikov je možno opaziti preko 140 vrst ptic in ravno o tem, zakaj oziroma zaradi katerih vrst rastlinja in živali je ribnik tako pomemben, je govoril Luka Božič. Kot je poudaril, je veliko vrst, ki jih najdemo v ribnikih ali bližini teh, ogroženih, tako v Sloveniji kot tudi Evropski uniji. Tu živijo redke močvirske in vodne rastline, kot sta na primer vodni orešek in vodna praprot, štiri-peresna marsilka, ki v Sloveniji uspeva le še na enem mestu. Vroča in glasna razprava občanov Po skoraj dvournih strokovnih predstavitvah projekta »Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek« so tudi drugi udeleženci delavnice dobili možnost, da spregovorijo nekaj besed in postavijo vprašanja strokovnjakom, ki na projektu sodelujejo. Med vprašanji se je pojavilo tudi to, kakšne omejitve imajo lastniki gozdov v okolici ribnikov. Kot je pojasnil Goran Erčevič iz Zavoda za gozdove KE Ptuj, nimajo gozdni lastniki nikakršnih posebnih omejitev. »Veljajo zgolj splošne omejitve, nismo odvisni od tega projekta,« je še dodal Erčevič. Veliko več razburjenja je povzročilo vprašanje o sanaciji Malega ribnika v Podvincih. Družina, ki živi v neposredni bližini, se namreč boji, saj jez pušča na štirih delih in drsi k stanovanjski hiši. Zanimalo jih je, ali je v projekt vključena tudi sanacija Malega ribnika, a žal odgovor ni bil tak, kot so ga pričakovali. Petkova jim je zagotovila, da v Mestni občini Ptuj iščejo sredstva in rešitev tudi za ta ribnik. Dženana Bećirović Foto: Dženana Bećirović Strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu, so udeležencem delavnice projekt podrobno predstavili. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno oblačno. Rahel dež bo od jugovzhoda zajel večji del Slovenije. Na Primorskem bo začela pihati šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, ob morju 12, najvišje dnevne od 10 do 16stopinj C. V sredo bo sprva oblačno, dež bo dopoldne povsod ponehal, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Popoldne se bo delno razjasnilo. Na Primorskem bo še pihala zmerna burja. V četrtek bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo posamezne plohe. Markovci • 7. občinsko praznovanje Slovesnost bo v petek V občini Markovci so te dni pričeli prireditve v počastitev 7.občinskega praznika. Že pred velikonočnimi prazniki so članice aktiva kmečkih žena in deklet v župnijski dvorani pripravile razstavo velikonočnih pisanic in ročno vezenih prazničnih prtičkov. Včeraj, na velikonočni ponedeljek, so ob 11. uri blagoslovili novo mrliško vežico s preurejenim in razširjenim parkiriščem, ki je veljala okoli 100 milijonov tolarjev. V četrtek, 20. aprila, ob 13. uri bodo v kletnih prostorih občinske stavbe svečano odprli prostore informacijskega centra krajinskega parka Štur-movci. Osrednja občinska slovesnost ob 7. prazniku pa bo v petek, 21. aprila, ob 16. uri v novi večnamenski dvorani v Markovcih. Gre za osrednjo letošnjo občinsko investicijo, ki je veljala z novim parkiriščem vred nekaj čez 500 milijonov tolarjev. Pomembno občinsko pridobitev bosta svečano odprla minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in župan občine Markovci Franc Kekec. Na slovesnosti bodo za častno občanko proglasili upokojeno učiteljico Danielo Feguš, plaketo občine Markovci bosta prejela Stanko Veselič iz PGD Bukovci ter markovski župnik Janez Maučec, listino občine Markovci pa bodo izročili Damjanu Peklarju iz Nove vasi. -OM Osebna kronika Rodile so: Sergeja Ze-bec, Ob Rogoznici 11, Ptuj - Dana; Jelka Avgustin, Mariborska c. 63, Ptuj - Tomaža; Rosanda Serčič, Cesta zmage 97, Maribor - Evo; Barbara Erhatič, Mariborska c. 33, Ptuj - Leno; Anita Podhraški, Donačka Gora 30, Rogatec - Korino; Natalija Kerndl, Ul. dr. Hrovata 16, Ormož - Tejo; Anita Ka-menik, Božje 1, Oplotnica - Gala; Srečka Onič, Pod-boč 5, Poljčane - Matevža; Tanja Mar, Ljubljanska ul. 11, Maribor - Mihaela; Nataša Roškar, Kokolajnščak 10, Sv. Jurij ob Ščavnici - Tilna. Umrli so: Janez Stajn-ko, Juršinci 45, rojen 1939 - umrl 5. aprila 2006; Marija Murko, rojena Črnko, Janežovski Vrh 47, rojena 1928 - umrla 6. aprila 2006; Alojzija Šterbal, rojena Urbanija, Kukava 44, rojena 1922 - umrla 6. aprila 2006; Marija Kai-sersberger, rojena Kiseljak, Gerečja vas 108, rojena 1923 - umrla 6. aprila 2006; Elizabeta Vičar, Sakušak 21, rojena 1954 - umrla 6. aprila 2006; Stanislav Skledar, Kočice 69/a, rojen 1924 - umrl 6. aprila 2006; Marija Vidovič, rojena Lajh, Hajdoše 55, rojena 1921 - umrla 8. aprila 2006; Angela Furman, rojena Stefanciosa, Medvedce 13, rojena 1925 - umrla 10. aprila 2006; Marija Keres, Znidaričevo nabrežje 8, Ptuj, rojena 1939 - umrla 8. aprila 2006; Alojz Čuček, Natašina pot 1, Ptuj, rojen 1923 - umrl 11. aprila 2006; Rozalija Ber, rojena Kokol, Ul. 25. maja 6, Ptuj, rojena 1961 - umrla 11. aprila 2006; Maksimiljan Muršec, Mariborska c. 21, Ptuj, rojen 1921 - umrl 10. aprila 2006. Črna kronika Vozne razmere boljše, prometna varnost slabša V pomladnih mesecih, ko se stanje na cestah po daljšem obdobju slabega vremena in neugodnih voznih razmer izboljša, se praviloma vsako leto močno poslabša stanje prometne varnosti. Trenutno stanje kaže, da tudi letošnje leto ni izjema, saj sta se v zadnjem vikendu na območju PU Maribor zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom in ena prometna nesreča, v kateri je bil voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodovan. V prometnih nesrečah s smrtnim izidom je bil v enem primeru vzrok neprilagojena hitrost, v drugem pa nepravilna stran vožnje, voznika pa nista bila pripeta z varnostnimi pasovi. V prometni nesreči s hudo telesno poškodbo voznik kolesa z motorjem ni uporabljal varnostne čelade. Skupna značilnost teh prometnih nesreč je, da vozniki med vožnjo niso uporabljali varnostnega pasu oz. varnostne čelade. Z veliko verjetnostjo lahko zatrdimo, da v teh primerih ne bi prišlo da takšnih posledic, če bi vozniki uporabljali predpisane varovalne naprave oz. sredstva. Foto: OM