Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. i — List Slovenskih delavcev v olmeriki. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. EmterW m »ocond-Cls-s Matter, teptemb «1, IMS, a* ths Post Offics at New York. H. T, under ths Act of of March S. 1879. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 18. — ŠTEV. 18. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 22, 1907. — V TOREK, 22. PROSINCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Poslovanje kongresa. jPovodenj ob Ohio. Tillmanove tirade. DRŽAVNIK IZ SOUTH CAROLINE JE SPLOŠNO NAPADAL SVOJE TOVARIŠE. Brownsvillska afera in zamorsko vprašanje zopet y ospredju. LEOISLATIVNA TAJNA SEJA. Washington, 22. jan. V senata je prišlo včeraj povodom debate o brownsvillskej aferi do velik© vzrdja-nosti in le malo je manjkalo, da se Tillman iz Sout Caroline in Carmack iz Tennessee nista pričela pretepati. Tillman je namreč več svojih več ali manj častitih kolegov osmešil ter jih nazval Četo minstrelov (igralcev). Galerije so bile polne kakor vedno, kadar govori Tillman. Najprej sta se prepirala Tillman in Spooner (Wis.) in na to je sledil spor s Carmackom, ki jeden izmed glavnih "igralcev" Predsednik Teller je videl, kaj se bode zgodilo in da čuva čast " kluba milijonarjev," je predlagal, naj se vrši tajna letrislativna seja. Tillman je moral potem dve uri poslušati grajo radi njegovega napada na kolege. Spooner je potem svojemu nasprot niku očital, da je on pravzaprav pro vzročil sovraštvo med zamorci in belimi ter kršil čast senata. Povodom debate o Forakerjevem kompromisnem predlon. Spoonerja Badger Artist, Carmacka pa Rooseveltovim klovnom. K tem je šo prištel Gummi-slioo Billa iz Missoimja, Pompadour Artista iz Georgije, Nisrger pastorja iz Massacliusettsa in drutre. Xa galeriji Lit v dvorani je vladal nepopisen smeh. DRAG OBJEM ZAMORSKIH NIMF. Kellerju so odvzele skoraj $1000, vendar je pa skoro ves denar dobil nazaj. Virgil Keller iz Philadelphije, ki je prišel v New York, da si ogleda razstavo avtomobilov, prišel je včeraj k policijskemu sodišču West Side in obdolžil dve zamorki, da sta mu ukradli $7.Tj. Zamorki sta Lena Mor-ris in Jessie White, znani policiji pod imenom "Chicago Belle" in "Boston Fan", kteri olje so zaprli. Keller je pripovedoval sodniku Barlowu, da s<* je sešel z zamorkama v soboto po noči na Broadwayu. Da-siravno je imel pri sebi za $1000 denarja, spremil je obe "dami" v neko hišo na zap. 3o. ulici. Ko je hotel od tam oditi, je pogrešil svojo denarnico. Takoj na to je ubil okno in klical policijo, k t era je tudi kmalo prišla in aretovala obe zamorki. Ko so policaji preiskali sobo. so našh* $500 pod ]►>,-mcI.j" i! $1.")') raztresenih j»o sobi. I.e .fN~» ni bilo mogoče najti. TRETINJA MESTA BOLNA. Z začudenjem smo brali, da je tre-tinja prebivalstva mesta Chicago bolna za influenco in drugimi sličnimi bolezni. Ako se spominjamo na grozno trpljenje provzročeno po influenci pred par leti, si lahko domišljamo, kako razburjenje vlada v vsake j rodbini. Radi tega je zelo važno, da se ve, kako se prežene napad influence. Ne pustite, da vaša telesna moč propada; jejte redilna jedila, ki pa morajo biti lahko prebavljiva; rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. To naravno sredstvo, izdelano iz čistega vina in gTenkih pogorskih zelišč deluje pred vsem na prebav&lne organe, ktere ojači in podeli večji tek. Kakor hitro se slabo počutite, ali da Vaš tek ni po polen, da slabo spite in ste zmu-čeni, Vas bode Trinerjevo gTenko vino kmalu ozdravilo, tako, da bodete Lahko kljubovali vsim napadom. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Avenue, Chicago, 111. Cincinnati v nevarnosti. TUDI IZ INDIANE PRIHAJAJO VZNEMIRLJIVA POROČILA. — STANOVNI-KI BEŽE. FinancijeLna škoda je že velika. — Pri Lawrenceburgu, Ind., teče voda že preko jeza. V LOUISVILLE. Cincinnati, Ohio, 21. jan. Tukaj je zavladalo skrajno mrzlo in viharno vreme, tako da so trpljenja prebivalcev,. ki so mora.i vsled povodnji ob reki Ohio svoja stanovanja ostaviti, velika. Vihar je mnogo poslopij podrl, in sicer največ na Walnut St. Voda je sedaj globoka 64 čevljev in več ne narašča. Kljub temu je pa še pričakovati naraščanja vode do 67 čevljev. Prihodi na mostove so že preplavljeni in v Newport je od tu nemogoče pritk Tudi v mestih Covington, Bellevue, Ludlow in Bromley je voda napravila velikansko škodo. V Oincinnatiju in oko.ici je 20,000 ljudi oškodovanih. Indianapolis, Ind., 21. jan. Iz Law-renceburga, lnd., se poroča, da teče reka Ohio že preko tamošnjega jezu. Mesto je na množili po 10 čevljev nižje nego jez in radi tega se zamore pripetiti velika nesreča. Ves promet počiva. Tudi iz Aurore, Ind., prihajajo tako žalostne vesti. Promet počiva. v elektrarni se več ne dela in celi ineski okraji so pod vodo. Ka-cih 1800 ljudi je moralo ostaviti svoja stanovanja. LniisviMe, Ky., 21. jan. Medtem ko reka Ohio še vedno narašča, zavladalo je zelo mrzlo vreme, tako da je pričakovati ravno taiko osedepo'.no povodenj, kakor leta 1884. Na tisoče ljudi je ostavilo svoja domovja in so se nastanili v šolskih poslopjih. V večini tukajšnjih tovarn kakor tudi v onih v New xYlbany in Jefferson-ville, so prenehali z delom, tako da je vse {>olno delavcev brez zaslužka. Nepregledne množine blaga, ki je bi.o nakopičeno na bregu, je ^oda pokvarila ali pa odnesla seboj. VIHAR V BUFFALO. Najpravil je za $3,000,000 škode. Buffalo, N. Y., 21. jan. Včeraj zjutraj pričel je tu razsajati izredni vihar, kteri je napravil tu in v Tona-wandi za $3,000.000 škode. Triindvajset ladij je vihar odtrgal od sider in pet parnikov je obtičalo na peščeni-nah. Po vsej državi zavladalo je danes izredno mrzlo vreme. Samomor morilca. Mladi farmer Robert Hali, kteri je učiteljico Mary Glass v šoli v White-watru v sredo umoril, je v ječi izvršil samomor. Pred svojo smrtjo ni priznal svojega zločina. Velik sneg v Washingtonu. Seattle, Wash., 22. jan. Na Great Northern železnici je ves kontinentalni promet ustavljen vsled visokega -netra. Od sobote v naprej v Seattle ni dospel ni jeden vlak imenovane že eznice. Največ snega je pri tu nelu Cascade, kjer je sneg 20 čevljev visok. Denarje v pošiljamo: za $ 20.60 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za | 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 6000 kron. Poitarina je všteta pri tok vsotah. Doma m nakazane rvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nato denarne pošiljatvs izplačuje c. kr. peitni hranilni urad ▼ 11. do 12. i>«L Denarja mam poslati j« aajprilič-nejs do $25.00 v fotovini ▼ priporočenem ali rsfistrevanem piamm, vsčje ssks po Domestic PnM Money Ordm aH pa M«w York Bask Draft FRANK lAaCIl, . 1M Oieoswfek Strni, Vnr Tok. <104 «t.01air Ara. U Cleveland, a Nesreče na železnicah. Pri Terre Haute, Ind. ŠTEVILO ŽRTEV KATASTROFE NA BIG FOUR ŽELEZNICI JE NARASLO NA 27. VeČina najdenih trupel j je tako ožganih, da jih ni prepoznati. V MICHIGANU IN TEXASU. Terre Haute, Ind., 22. jan. Sedaj se je dognalo, da je bilo pri katastrofi pri Terre Haute usmrtenih 27 ljudi, dočim je bilo 35 ranjenih. Včeraj so našli Še štiri grozno razmesarjena trupla. Nadalje so našli na nekem drevesu truplo mladeniča Kieverja iz Pariza, 111., in sicer več sto čevljev od prostora, kjer se je pripetila raz- Kingstonska afera. John Buli v skrbeh. V LONDONU SO MNENJA, DA PRIDE RADI NASTOPA JA-MAIŠKEGA GOT^ER-NBRJA DO KONFLIKTA Z f NAML Governer Swettenham se splošno graja. .VZNEMIRJENJE V LONDONU. Kingston, Jamaica, 21. jan. 'Ameriške vojne ladije, ktere so Zjeinjene države poslale tukajšnjemu: prebivalstvu na pomoč, so odplule nazaj na Cubo v luiko Guantanamo, ker je an-strelba. Natančno število ubitih ljudi gležki governer Swettenham izjavil, pa ne bode nikdar mogoče dognati, kajti več trupel j se je spremenilo v pepel. Lahko se računa, da je bilo 40 osob ubitih. V n^alem kupu pepela so našli žepni nož in par ključev, dočim o truplu ni bilo niti najmanjšega iledu. Pri razkopavanju ostankov nagonov, so našli tu pa tam glave, na kterih pa ni bilo več mesa, Blissfield, Mich., 22. jan. V Rigi je zavozil nek proti iztoku vozeč osobni vlak Lake Shore železnice na izogi-bališče in tu v nek tovorni vlak. Vsi vagoni so skočili raz tir in se prevrnili. Jeden uslužbenec je bil pri tem ubit in jeden potnik težko ranjen. Brownwood, Tex., 22. jan. Tako-zvani rekordni vlak Frisco železnice je 10 milj severno od tukaj skočil raz tir, ko je vozil s hitrostjo po 30 milj na uro. Vagoni, izimši Bo Ima novega, so padli raz nasip in pri tem je bilo 20 potnikov več ali manj ranjenih. ZOPET USTAJA NA CUBI? V pokrajini Havani se baje pripravlja nova usta j a. Havana. 22. jan. Iz Santiago de las Vegas v pokrajini Havani se poroča, da vlada tam veliko vznemirjenje, in da. je pričakovati nove ustaje. Liberalni predsedniški kandidat, general Jose Miguel Gomez ter general Monteagudo in Mendieta so bili kaznovani v plačilo denarne kazni po $50, ker so priredili boje s petelini. Osoda mornarjev. Savanah, Ca., 22. jan. Semkaj je dospelo včeraj trinajst mornarjev pri Sapelo v pesku obtičale norveške ja-dranke Medbor. Mornarji so mnogo prestali. Ladija je pred več meseci odplula iz Port Natal a in ko je dospela v Cujo, Mexico, je zbelelo pet mornarjev za beri-beri. Bolnike so poslali v bolnico v Progresso. Drugi krmilar je umrl za to boleznijo in kasneje je umrl še jeden mornar. Ko je ladija plula dalje proti Angliji, je obtičala na pesku. 4 Napad na pošto. Tolpa tatov je prišla včeraj v Clarkson Corner pri Rochestru, N.Y., kjer so v poštnem uradu razstrelili dve blagajni in potem pošto zažgali. Ko so bili z delom erotovi. so se v u-kradenem vozu odpeljali. Doslej jih še niso našli/ Gosence, ki jedo svinec. Chicago, III., 19. Inženirji in zavarovalne družbe, kterim je na tem ležeče, da se ohranijo klavnice pred kakimi požari, so pronašli neko povsem nove vrste gosenco. Te gojence so se pojavile v vseh delih klavnic in se preživljajo s tem, da razjedajo svinčene cevi in električne žice. Gosence, ki so rujave, poraščene in jeden palec dolge, prejedo mnogo žic in napravijo v svinčene cevi velike luknje. * Požar v Utica. V mestu Utica, Ohio, je včeraj divjal velik požar, kteri je uničil ves trgovski del mesta. TW17T brzoParnilc dobiš za Iliriji ] erodražbohočešnaj-ceneje in bodeS naj so lidneje postrežm pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zate naj se vsak Slovenec na njega občne da je tuja. pomoč nepotrebna. Vlada na Jamaiki je napravila v raznih delih mesta prodajalniee, v kterih je dobiti hrano po navadnej ceni. Ljudje bivajo še na prostem, mnogo jih je odšlo na deželo. Kakor hitro se je zvedelo, da je governer pregnal ameriške vojne ladije, se je mestni svet zbral k poseb-nej seji, pri kterej je grajal postopanje governerja ter naprosil admirala, naj še ostane v mestu, ker prebivalstvo potrebuje njegovo pomoč. Davis je odgovoril, da mu druzega ne preostane, nego odpivti, da taiko ugodi želji merodajnih oblasti. Angležko časopisje jednoglasno obžaluje ta dogodek ter izraža nado, da se dobre razmere med Zjedvnjenimi državami in Anglijo vsled tega ne bodo poslabšale. Wasliingtonska vlada do-sedaj še ni naznanila svojega stališča v tej zadevi, ker še ni dobila uradnega poročila, o dogodku. Gutantanamo, Cuba, 21. jan. O-klopnica Zjedinjenih držav Missouri se je vrnila iz Kingstona, Jamaica. Častniki zatrjujejo, da governer Swettenham ni pustil časniške brzojavke o pregnan ju brodovja že v soboto razposlati Pomožni odbor s ško-for Hubbelom na čelu je zapretil go-vemerju z resignaeijo, ako svoje stališče ne spremeni. Bolniške postrež-nice izjavljajo, da se je governer zadržal uprav zločinski. London, 21. jan. Po konferenci v •ministerstvu inostranih del in koloni-jalnem ministerstvu je vlada brzoja-vila govemerju Swettenhamu na Jamaiki, naj nemudoma brzojavno sporoči. čemu je poslal ameriške vojne adije iz Kingstona. Dosedaj governer še ni odgovoril. Nihče se gover-uerjevemu činu bolj ne čudi, nego uradfiiki ministerstva inostranih del, kteri so o tem zvedeli še le iz časopisja. Tiikaj je znano, da bode^, to dobremu razmerju med obema državama škodovalo, ako Anglija ne da takoj zadoščenja. Kingston, 21<. jan. Slovo admirala Davisa od governerja Swettenhama je bilo zelo hladno. Davis je prišel v urad governerja, da se poslovi. V predsobi je moral čakati petnajst minut, nakar je Davis mlademu poboč-niku governerja naznanil, da ne bode več čaikal. V tem trenotku je prišel governer Swettenham in oba sta par trenotkov med seboj govorila. Tukajšnje prebivalstvo splošno obžaluje zadržanje governerja in mnogi tudi priporočajo, da se ga naprosi, naj resignira. Philadelphia, Pa., 21. jan. Semkaj je dospel iz Kingstona na Jamaiki Edwin W. Langtry, tolmač generala Wooda, ko je bil še slednji governer na Puerto Ricu. On opisuje kata strofo v Kingstonu sledeče: "Kingston je mesto mrtvih, — le neštevilni mrtveci, preplašeni zamorci. razdejane hiše in goreče razvali ne so še ostale od preje cvetočega mesta. Še malo in od Kingstona ne ostajie ničesar, kajti pomoli in obrežje se pogreza, v morje, velikih razpok-lin je polno v mestu in skozi te raz-pokline prihaja voda. ktera bode kmalo razdejanje storila popolnim. "Ljujdje, ki so ostali še pri življenju, žive v neprestanem strahu, ker je pričakovati, da nastane v mesttf ■kuga in da mesto končno popolnoma zgine iz površja- Tako je bilo prvi dan po potresu in tako je tudi še danes. Na stotine trupe j je pokopanih še pod razvalinami in število mrtvih bode doseglo gotovo 2000«. "Potres je prišel kakor blisk iz jasnega neba. Tresenje je trajalo natančno 81 sekund, toda. meni se je to doadsvalo kot večnost. Prizori na ulicah so bili grozni. Ulice so bile polne ikričečih ljudi, nekteri so kleli, drugi moliri, tretji zopet jokali. Še le tu sem se zavedel, kar se je pravzaprav zgodilo. Kamorkoli se je človek ozrl, ni videl druzega, nego žalostne razvaline in par minut za tem je po v sodi pričelo goreti. Ko sem šel kasneje na dirkališče, sem videl, da je bila vsa pot pokrita z mrtveci in razvalinami. V (tovarni smotk tvrdke Maehados je bilo 250 mladih žensk ubitih." London, 22. jan. Kolonijalno mini-sterstvo je dobilo včeraj zvečer od jamaiškega governerja Swettenhama brzojavno prošnjo, naj se vlada zahvali Zjedinjenim državam za pomoč, •ktero so imeli v Kingstonu od brodovja ameriškega admirala Davisa. V brzojavki vsa afera ni niti omenjena in angležka vlada še vedno pričakuje direktnega poročila o pregnan ju ameriških vojnih ladij. Tozadevno go-vernerjevo brzojavtko so poslali sedaj vladi v "Washington. V ministerstvu inostranih del vlada še vedno začudenje radi postopanja governerja Swettenhama, kteri svojega nastopa napram Američanom še vedno ni pojasnil. Vlada je vsled neljutoe zadeve zelo vznemirjena in ne ve, kako bi se pri washingtonskej vladi oprostila. Londonsko časopisje zelo previdno omenja to zadevo. Vladini časopisi še čakajo, toda konservativni organi porabljajo to afero za napad na vlado. Tuikaj se splošno trdi, da bode vlada governerja nemudoma odpo-zvala. Vesti iz Rusije. V vojaškem varstvu. VARNOSTNE PRIPRAVE ZA OBLE T NI C O TAKOZVANE "RUDEČE NEDELJE." Vse policijske rezerve morajo biti danes pripravljene na vsako eventuelnost. "VIŠJI TATOVI." Petrograd, 22. jan. Danes je druga obletnica, ko je pop Gapon vodil demonstrante pred zimsko carsko palačo, ob kterej "priliki je bilo mnogo Ijndi ubitih. Policijski prefekt je odredil, da morajo biti danes ves dan policijske rezerve na vsako eventual-nost pripravljene. Kozaki in dragon-ci so razdeljeni po vsem mestu, da preprečijo demonstracije. Veliki knez Vladimir je na priprošnjo policije od potoval v Carsko je selo, ker mu policija ni mogla jamčiti varnosti v Pe-trogradu. Petrograd, 22. jan. Tukaj se je pričela obravnava proti pomočniku ministra notranjih zadev, Gurkotu, in generalu Litvinovu, gubernatorju v Akmelinsku. Oba sta obdolžena, da sta na milijone mernikov žita, ki je bilo namenjeno v gubernije ob Volgi, prodala. Tožbo zastopa Ščeglovitov, kteri je mnenja, da vse goljufije še niso prišle na dan. Radi tega bode nadaljeval s preiskavami. $400,000 škode. « V Cincinnati, Ohio, so zgorele livarne tvrdke Hill & Griffith Comp ter William Resor Comp. Škoda znaša $400.000. Vsled povodnji je bilo gašenje zelo težavno, kajti pogorišču se ni bilo mogoče b.ižati. Parnik Providence poškodovan. Newport, R. I., 21. jan. Parnik Providence se je v megli poškodoval na krmilu in je dospel semkaj iz New Yorka z 12urno zamudo. Potnike so srečno izkrcali v čolnih, kajti parnik je usidran izven luke. KOLEDAR za leto 1907 Iz Avstre-Ogrske. Halmos - Polonyi. SENZACIJONBLNA IZJAVA BIVŠEGA BUDIMPEŠTANSKE-GA ŽUPANA HALMOS A NAPRAM PRAVO-SOD. MINISTRU. Izjavo, s ktero je Halmos preklical svoje obdolžitve, ni izdal prostovoljno. DRUGI POLONYIJEVI ŠKANDALI. Budimpešta, 22. jan. Bivši tukajšnji župan Halmos, čegar afera s pravosodnim ministrom Gezo Polonyi-jem, je dovolj znana, izdal je včeraj skrajno senzacijonelno izjavo. On trdi, da znano preklicno izjavo, ktero je Polonyi p reč i tal v poslanske j zbornici in s ktero je Halmos svoje prvotne obdolžitve preklical, ni izdal in podpisal prostovoljno, temveč vsled mogočnega upliva raznih strani. To potrjujejo tudi njegovi sinovi, kteri trdijo, da ima njih oče dokaze pripravljene. Zdravnik je pa potem radi Polonyijevega pritiska starega Hal-mosa ustrašil, da je molčal. Halmos je popolnoma zdrav. Razburjenje vsled t« afere postaja vedno večje in proti Polonyiju se sedaj pritožbe vedno bolj množe. pričeli smo razpošiljati vsem onin rojakom, kteri so ga naročili. Obesa* 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in bnmoristiSne stvari 1st ga kresi obOs slik. Osna s pošto vretf PRIMERNO DARILO ZA BOtlt nr moto mo qvojgkm v sv ROPI I . ' Vsa rodbina umrla. Calgary, Alberta, 22. jan. Vsa rodbina Edward Ferdinanda, lastnika tukajšnje strojarne, je iz nepoznanih vzrokov umrla. Policija, ki je prišla v hišo, je našla Ferdinanda mrtvega v postelji; kraj njega truplo novorojenčka in na tleh kraj postelje truplo njegove žene. V drugej postelji sta ležala sinova, ki sta sicer še živela, toda imela sta tako zmrznjene ude, da sta kmalo na to umrla. Najbrže se je rodbina zadušila vsled premogo-vega plina. Osodepolna igra. Cheyenne. Wyo.. 22. jan. Minolo nedeljo so se trije dečki v kleti nove vojašnice v Fort Russe'l ne daleč od tukaj igrali "vojno" in pri tem pro-vzroČili razstrelbo smodnika. Vojašnica je zletela v zrak in škoda znaša $15,000. Oba dečka sta nevarno ranjena in jeden bode vsled ran gotovo umrl. Ustrelil je ljubčka svoje sestre. "Washington, 20. jan. "K oltarju ali pa k vragu!" dejal je minolo soboto Henry Bowie ljubčku svoje lepe, šele IGletne sestre. Ker pa Ijub-ček ni hotel iti k poroki, ga je nevestin brat jednostavno ustrelil. Najnovejša žrtev nezapisanega zakona, je Hubert Posey, kteri je v Indian Head, Md.f vzrastel z lepo Priscillo Bowie, ktera je splošno veljala za njegovo zaročenko. Mati in brat mladega dekleta sta gotovo mislila, da je za Poseya že skrajni čas, da se poroči s svojo iz-voljenko in radi tega so določili dan poroke. Posey je tudi prišel, toda predno je duhoven imel priliko oba zvezati. je Posey ušel. Naslednji dan sta ara Harry Bowie in njegova mati obiskala in tragedija je bila gotova. Sina in mater so zaprli. Nezgoda na morju. Kapitan Watson od parnika Comanche, ki je dospel v New York, poroča, da je v megli blizo Cape Hat-teras zavozil v neko nepoznano ja-dranko in je vsled tega nekoliko poškodovan njegov parnik. Comanche je potem križaril jedno uro po morju, da bi mornarjem Jadranke pomagal, ne da bi kaj našel. Kapitan je mnenja, da jadranka ni zelo poškodovana in da je nadaljevala svojo pot. Comanche je odplul dne 17. jan. iz Charlestona v New York. ■Kd si naraenjeil ženo, otroka ali pa ssMsfts ter sr^stdQe v Ameriko vzeti, pili a pojasnila in volne cene na: FRANK SAKSEK.1M Greeswtch St, New York, N. Y, ker to bodel najpolteneje in najbolje Fr. Safcscr je priznani zastO] oik vseh iv*t»itnih parobrodnib zastop-druft Razne novosti iz inozemstva. IZREDEN MRAZ V NEM. POLJ-• SKI, REKA VISLA JE ZAMRZNJENA IN PROMET JE OVIRAN. Cerkveno vprašanje v Švici; verskim organizacijam se ustavijo denarne doklade. FRANCOSKI ROJALISTL Poznanje, nem. Poljska, 22. jan. Po vsej Poljski je zopet zavladal izreden mraz. Reka Visla je zamrznila in sicer tako, da je promet po njej popolnoma ustavljen. Na dolenjej Labi je taka megla, da je pet parnikov obtičalo v pesku. Berne, Švica, 22. jan. Razni švicarski kantoni so ravnokar glasovali glede predloge za ločitev cerkve od države in so takoj ustavili denarne doklade, ktere so dosedaj dobivale verske organizacije. Pariz, 22. jan. Včeraj se je vršila maša v spomin dne 21. jan. 1793 obglavljenega francoskega kralja Lu-dovika XVI. in sicer v kapeli St. Denis. Do rojalistične demonstracije ni prišlo. Maši sta prisostvovala princa Jean in Charles de Bourbon. Tu pa tam je bilo slišati klie "živio kralj!" Bolniški strežaji — morilci. Pittsburg. Pa., 21. jan. Odsek po-stavodaje, kteri preiskuje razmere v norišnicah Pennsvlvanije, je zaslišal v soboto Andrew Houstona, kteri je bil preje tudi v norišnici Dixmort. Slednji je obdolžil upravo imenovane norišnice, da ima tri umore na vesti. Leta 1S97 je strežaj Wi.liam White ubil bolnika Oscar Kellvja; nadalje so strežaji umorili bolnika William Harveya, kterega so tako pretepli, da je 24 ur potem umrl. Bolniika William Faweetta so zadavili z rjmho, ktero so mu dejali krog vratu in zadrgnili. Preiskava bode kolikor mogoče natančna. Ustanovitev novih zamorskih čet. Washington, 21. jan. Šef generalnega štaba, general Bell, je sklenil ustanoviti tri nove zamorske čete konjiče in sicer v West Pointu, Fort Riley, in v Fort Leavenworthu, Kans. KRFTANJE PARNIKOV. Dospeli so: La Gascogne 21. jan. iz Havre z 967 potniki. Zeeland 22. januarja iz Antwerpena. Dospeti imajo: Ethiopia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Erny iz Trsta. York iz Bremena. Deutschland iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Arabic iz Liverpoola. Bosnia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Kroonland iz Antwerpena. Alberta iz Trsta. Furnessia iz Glasgowat. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli bo: Kronprinz Wilhelm 22. jan. v Bremen. Princess Irene 22. jan. v Genovo. Cevic 22. jan. v Liverpool. Odpluli bodo: Majestic 23. jan. v Liverpool. Samland 23. jan. v Antwerpen. Ryndam 23. jan. v Rotterdam. La Gascogne 24. jan. v Havre. Rhein 24. jan. v Bremen. Philadelphia 26. jan. v Southampton. Campania 26. jan. v Liverpool. Kaiserin Auguste Victoria 26. jan. v Hamburg. Kaiser Wilhelm der Grosse 26. jan. v Qenovo. Ethiopia 26. jan. v Glasgow. Erny 26. jan. v Trst. - S . - Mk ■ * 04836696 "GLAS NARODA" t1st »ioveniklh delavcev v Ameriki, kdaj* iloreniko ti«Lovno druitvo FRANK SAKcEI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. ta leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropj, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ______Številki._ -GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") (s5ued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the * SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se oe natisnejo. De nar nnj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da st- nam tudi prejšnje bivali- SČe naznani, da hitreje najdemo > aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nareiite naslov: "Glas Naroda** »00 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Kingston in naša mornarica. Jcdva da so pričela k nam prihajati prva poročila o katastrofi v Kingston u na Jamaiki. že ^e je tamošnjemu prebivalstvu od vseh s t ran i j ponudila pomoč. Povsem naravno je bilo, da je aiaša vlada ukazala admiralu Da-visu, če.-rar b rodov je je bi o blizo Ja- tikema irovernerju ? »j in da ansrle->je možtvo na rs/p* _ ] : . ; --njevanju razvalin. Da. i- _ n:itr» k real mlioliko sv..jih mornarjev, kten. I:jh vsestranski {»omagali. Radi te^ra je sedaj v Washingtonn izneaaden je tem večje. Admiral Davis je bil prisiljen governerja Sweet-enhama formelno obiskati, se posloviti. odpluti in predsednikove odredbe preklicati Governer je namreč admiralu pismeno naznanil, da zamorejo prebi-rtlei v Kinjrstonu shajati tudi brez poni'm-i Zjedinjenih držav. da ameriški mornarji niso dobrodošli in da on nikakor ne trpi izkrcanje oboroženih mornarjev tuje vlasti. Brezdvom-no je ande/.ki guverner zelo nervozen. kajti protestiral je tudi radi tega, uer ua>e ladije s streljanjem pozdravile angiežko zastavo v Kings-tonn da bi vsled streljanja med prebivalstvom lahko prišlo do panike. K jub nervoznosti je pa governer zelo stark a-tiren. Admiral Davis mu je sjmn.i-il. da njegovi mornarji policiji p. magali v jet i več tatov, kteri so plenili neko blagajno. Guverner je to vzel na znanje, toda pripomnil je, da se tudi v New Vorku dogajajo take lopovščine. da pa ni jeden angle/); i admiral vsled tega ne izkrca v New Vorku svojih mornarjev, da bi policiji pomagali. \ -e to nam dokazuje, da governer Sweetenham dobro ve, da je predsednik Roosevelt povodom katastrofe v San Frane i seii odklonil vsako tujo pomoč. Admiralu Davisu pa ni pre-<>~ta!o druzeira, nego s svojim bro-dovjem odpluti. Angležki governer pa zaniore biti ponosen, ker je s peresom p< gnal veliike ameriške vojne d i je v beg. Galerije. Iz Avstrije se javlja, da je v gor-njeavstrijskem deželnem zboru dal predsednik galerije izprazniti. ker se je nek jnislanec pritožil, da mu je nekdo iz galerije pljuni na glavo. "Zamore-li iz Avstrije priti kako dobro poročilo t" — to je v Ameriki in drugod ravno ta«o stare, kakor tudi umestno vprašanje. Dogodek v Lineu dokazuje, da zamore Avstrija svetu nuditi Še vedno dobre ideje in da vsestranski skrbi za kulturni napredek. Ik> sedaj si je svet belil glave, čemu imamo v dvoranah posta vodaje galerije. Kakor se trdi, je bil namen galerij prvotno ta, da se da obravnavam postavodaj lice ja\nosti. Te vrste javnost je pa zelo čudna stvar. Na galeriji se zamore sieer slišati,, ako »kak poslanec govori v prid blagostanja svojih ljubil sodržavljanov; ako pa kak poslanec reče svojemu tovarišu: "Glasuj za moj predlog, to ti bode neslo $5000!" — tega se na galeriji ne čaje. Torej uaš najzanimivejši del razprav je za publiko na galeriji zgubljen. še le v Avstriji so zopet priči e galerije do prave veljav^. Nam se dozdeva, da je prišla vest iz Linca v minolem tednu tudi v naše glavno mesto Albany. V senatu so namreč sklenili, da se časniške dopisnike, kteri niso vljudni in mirni. izžene. To se pravi le iz "floora" dvorane post a vodaje. Na galerijo zamorejo še vedno iti. Brezdvom.no hočejo na ta način dati dopisnikom priliko, da bodo raz galerijo pljuvali na glave senatorjev, odroma, da bodo rabili dvorano, v kterej ljudski izvoljenci vrše svoje umazano delo za truste, kot pljnval-nik. — Bodo-li dopisniki to razumeli f Naravno ! Volilno gibanje med nemškimi. Poljaki. Morda tudi za Nemčijo v zadnjem polstoletju, odkar je divjal in omagal kulturni boj, nobeno desetletje ni bi.o tako važno za kulturne in soci-jalnopolitiške razmere Nemčije, kot to prvo desetletje dvajsetega veka. O preobratu na znanstvenem polju, o u idealistiškem pozitivizmu", ki je na celi črti premagal popularno ma-terijalistiško vedo, tu ne govorim, najbolj oeit je preobrat na kulturno-socijalnem, gospodarskem polju,, in v notranji politiki, kjer je ideja vse-nemstva bankerotirala in je naeijo-nalni .iberalizem strt na škodo "kulturnega" boja in v ikorist katoliškemu centru, socijalnim demokratom in deloma tudi protestantskim konservativcem. Vendar pa živi še vedno >amodržtvo dinastije in pruskega jun-kerstva; precej krivde ima tu tudi centrum, ki je kot vladajoča stranika večkrat "ohranjeval državo" ter tako oglajal pot nemškemu nacijonaliz-mu, ki hoče vsenemško državo udej-stvovati preko Poljakov in katoličanov. Zato znači razpust nemškega državnega zbora za centrum, proti ktererau je bil naperjen, novo življenje: eentrum bode združil vse proti-absolutistiške stranke in se bode tako pomladil. Toda korak vlade je vzbudil tudi v Poljakih poleg starih nove sile. Na-mah so postavili Poljaki svoje lastne kandidate, večinoma tam, kjer jih je doslej zastopal eentrum. Kandidature šlezijskih Poljakov so sledeče: V lvatovicah-Zabrce kandidira u-rednik Korfanty, v Bemthen-Tarnovi-eah urednik napieral.ski, v Ljublincu-Tost-GJvieu župnik Kapica, v Pless-Rybniku župnik Skowronski, v Ko-z.el-Velikem Strelicu urednik Siemia-nowsiki proti kandidatu centra, duhovniku Glowaekemu, v Ratiboru ravnatelj Ciacka. v Opelnu župnik Bran-dys proti akndidatu centra, župniku Wolny-Celasnemu, v Kreuzburg-Ro-senburgu župnik Rogovvski. Poljaiki bodo vse storili, da razun dozdanjega loosest nega stanja priborijo za-se še »kraje Pless Rvbnik, Ljublince-Tost-lliviee in Opeln. Sieer so v zgoraje--lezijskih industrijskih okrajih tudi Uakatisti postavili svoje (kandidate, pa tudi to jKit ne bodo prodr.i z njimi. — Medtem pa vlada Poljake preganja v velikem in malem. Sedaj teče pravda proti članu gosposke zbornice, vitezu Ivoscielskemu, ki je svoj čas bil na d\oruzelo priljubljen in vpliven; kako pa se vlada zaleti v najmanjše stvari in se osmeši, dokazujejo hišne preiskave, ki so se nedavno vršile v Krotc.šinu. Župnik Rosochowiez in dr. Bolewski sta namreč med ljudi razde ila "Zgodovino Poljske" od Josipa Chodziczewskega. Policija, sluteč veleizdajo, ako bodo Krotošin-ei l>rali zgodovino o slavi poljski, je romala po hišah ter zaplenila 13 izvodov te iknjige. Vzlic temu poljska stvar neprestano napreduje. Leta 1906 je prešlo 15 nemških viteških posestev, 25,000 j nt rov zemlje v poljsko posest. Za gospodarskim osvobojenjem pa pride {»olitiško. S—c. leto pripmvniee. Vrvi, to je puŠkar-sk»-železarski oddelek obsega poduk v izdelovanju puškinih delov, v pripravljanju, popravljanju in ustrelja-'nju puški V porednem letniku se I učijo najnovejši sistemi. Drugi je kopitarsiki oddelek. Poduk se vrši v vseh strokah kopit arstva, posebno v nasajanju pušk. Poleg tega se uči izrezljan je lesa po starejšem in novejšem okusu; pri tem se polaga, posebno važnost na fin okus in samostojno osnovanje. Od teh različen je oddelek graverjev, kteri goji strofeov-no-umetno stran puškarstva: graviranje, izdelovanje monogramov, okraše-nje pušk po priljubljenem praškem vzoru z živalskimi deli in z novejšimi motivi. Skupen vsem trem oddelikom je teh-nologični, obrtni in grafični poduk; skrbno se goji risanje, modeliranje itd. Učenci vseh treh oddeJkov dobijo po dokončanih študijah odhodna spričevala, ktera upravičujejo k samostojnemu izvrševanj« obrti. Sprejmejo se tudi učenci gostje, pa samo za posameizne predmete. Zanimanje za stroko se budi v učencih s poduč-nimi izleti v bližnje tovarne in s predavanji. Kaiko temeljit in uspešen je poduk, kaže dejstvo, da se je šola udeležila svetovnih razstav v St. Lou-isu in Lutihu, in žela za to pohvalo od ministerstva za poduk, na zadnji celo "Grand Prix". Šola ima moderno upravljene, prostorne sobe in delavnice, za učence pa je poskrbljeno z obedi po zimi in s podporami. Rednih učencev je bilo leta 1905—1906 42 (med temi 31 Slovencev), izvan-rednih pa 103 (93 Slovencev). Uspehi šole se že vidno kažejo: zrastel je nov zarod, ki se ne boji tekmovanja. Le želeti bi bilo, da bi se Slovenci še bolj zanimali za to stroko in posebno svoje sinove rajši pošiljali nalkteresi-bodi strokovne šole, iz kterih lahko pridejo hitro k dobremu in stalnemu zaslužku, kakor pa na dolgotrajne študije, kjer morajo stradati in so ikončno v službi odvisni od vseh mogočih predstavljenih. V prejšnjem času si borovske puške niso mogle osvojiti sveta posebno še zaradi tega ne, ker jih je mnogo prišlo nepreskušenih na prodaj. Slab glas se je o njih raznesel. Temu se je naredilo konec leta 1883, ko je vlada odprla preskuševalnico, kjer se mora vsaika cev trikrat preskusiti, sieer se ne sme prodati. Tako so borovske puške zopet zaslovele po celem svetu, kar pričajo obila naročila od vseh stranij. Zato j so bili puškarji zopet prisiljeni mi-1 sliti na tesnejšo združitev, kar se je storilo leta 1SS6. Ta zadruga (nemška) je postavila svoje fužine, nabavila si strojev, kteri izdelujejo posamezne dele piiške. Leta 1905 je imela čistega dobička skoro 9000 K. premoženja 241.000 K in okoJo 60 delavcev. (Konec prihodnjič.) Puškarstvo v Borovljah. Spisal Josip Wieser. (Nadaljevanje.) Živo je postalo med puškarji prepričanje, da imajo bo jše bodočnosti pričakovati samo od finega dela. zato pa je treba temeljitega ujka in likanja okusa. Od dne do dne bolj lasna je postala zahteva po strokovni puškarski šoli, ktero je vlada končno vendar leta 1878 ustanovila. To je znamenit koraik za izboljšanje puškar-ske obrti. Namen te šole je učence v puškarstva izuriti pred vsem praktično, jih za dobi-e delavce vzgojiti irr jim pri tem toliko teoretičnega pouka nuditi, v kolikor se s tem glob-je razumevanje stroke omogoči in se dober okus brusi. Podu-eujeta dva inženirja in 2 dva strokovna učitelja teoretično, 5 strokovnih učiteljev praktično. Šola se deli v 3 oddelke, vsak oddelek obsega 4 letnike m 1 Sin obrežnega roparja. — Povest iz severnih krajev. — Daleč gori v Severnem morju, tam, kjer solnce cele mesece krvavo-rdeče sveti in se zopet cel mesec skriva za vodovjem sivkasto - zelenega oceana, taiko da se temna noč vlači po valovih, tam stoji samoten otok Nard-breust. Tam ne rastejo ljubke eve-tice po polju — tam nikdar ni čuti prijetnega petja drobnih ptic — jezno piše vihar čez dolgočasno peščeno obrežje; in morje buči ob sirih pečinah svojo staro, in vendar novo pesem. Le redko posije tam solnce svetlo, ko biser, le včasih vztrepeta njegov odsvit v pomirjenem morskem ve.ikanu in le redko razsvetljujejo hišice ribičev modro morje ob nor-manstki obali. V prejšnjih časih je stala na otoku Xordbreust Čisto priprosta hišica, prav tako, kakor mnogo drugih koč, kterkn beli jeziki spenjenega Severnega morja oblizujejo zidovje. Tukaj je živel stari Freus, ''ribič", kakor so pravil^ ljudje, ki so prihajali k njemu ob časih, ko je voda upadla in so se jeli sušiti peščeni otoci. "Ima se drug* posel", so govorili prebivalci Normandija. In imel je v resnici še drugo opravilo. Dan za dnem je stal pri ozkem v svinčen okvir v.oženem oknu in o-pazovail, oprt na naslonjaČo visokega stola iz hrasto vine. Dan za dnem je zrl v oblake, tki so kakor ulit svinec viseli nad mlečnobelim in kakor smaragd zelenim morjem. Daleč zunaj na širokem morju, kjer so se modro-črni oblaki poljubljali s kalno morsko gladino, je zapazilo danes njegovo bistro oko veliko jadrnico, morško pošast, ktere prednji del se je vape-njal visoko nad morsko gladino, tako visoko- da je bila krvavordeča jadrnica videti ,kakor šikerlatnobarvena roža. Starec si je začel meneati roke. "Meluzina hambuTŠka", tako si je mislil, "prihaja iz Indije. Debeli senator Steffens jo lahko pogreša.'' Edini okrasek t hiii je bila silno preprosta podoba. Predstavljala j« mHado ženfto v normandski noti: 2&ata čepica, pisan opleček (moderc) in temno krilo. Ženska je morala biti zelo lepa, zakaj naivni umetnik je porabil vse svoje barve in vse svoje znanje, da bi dosegel najlepši u-speh. Freus pa je srdito gledal na podobo. Videl jo je v duhu skakljati po sobi, kakor ob času, ko sta bila še mlada zaročenca. Takrat mu je pripovedovala različne povesti, ka-koršnih še ni bil nikdar slišal, o lepi kraljici z juga, ki je imela ustnice rdeče kot rože, iki so se ovijale okrog marmornatih stebrov v obmorskem gradu, ki nosila roke blede, ko sneg na gori Etna v* temni noči, in ktere oči so bile podobne kristalnočistim potokom med skalovjem, nad kterim se, kakor visoki rimski mostovi vzpenjajo oboki temnih, strogo začrtanih obrvij. Kraljica se je ufdajala sladkim sanjam na terasi marmornatega gradiv koder je svetilo morje podobno velikanskemu safirju med mnogoštevilne romanske stebre, o junaku na severu, ki bode prišel in kterega zmaju podobno stesana 4adija se bode zarila v beli pesek, da bodo grbi ob straneh žvenketali. — Ko se je po dolgoletnem čakanju po poslancih o-brnila do junalft. na severu, so leti prinesli le eno pesem, pesem moža, ■ki ni hotel svoje od morja razjedene dežele zamenjati za veliko krasoto Sicilije. To pesmico je Kati vedno prepevala; in starec je tiho izgovarjal sam pri sebi: Sem slavne kralj Normandije in zlata me krona krasi, in vem, da bom srečo le tu imel, kjer sivo valovje buči. Od juga, iz vroče in svitle zemlje prišli poslanci so: kraljica ponuja mi belo roko, pošilja zlato in safir. In prosi: o, pridi in vladaj, junak, kjer rožni kraljuje maj, kjer sneg se otrese raz madeljnov cvet že prvo pomladno noč. O vumarmarni pridi in svetli grad in primi za žezlo, kralj! In peljal poslance vun na kleč: morje je moj kraljevi plašč. A dasi me sanje nevarne more in vabi bliščečo ziato, le severu srečen bom tkralj, kjer sivo valovje buči. Takrat se je nasmihal petju, ki je bilo v tako čudnem nasprotju z buča-njem silnega oceana, kteri je tuleč z mogočno roko udarjal ob zid njegove hišice. Enkrat pa je prišel pozno zvečer z lova domov. Baiklja v koči je bila že skoraj do roča pogorela, na kterem je bila zataknjena, ko mu pride nasproti njegova svakinja, ki je bila priš a za nekaj dnij s celine na otok, da bi pomagala pri delu, in mu pomoli mlado dete — njegovega otroka — -njegovega sina! — Prav nič ni rekel — njegovo srce pa je poskočilo od vesedja. Leta so potek a — dvajsetkrat je izšlo krvavordeče solnce za morjem — dvajsetkrat so bobnele ledene plošče proti temeljni ribičeve hišice, ko je oče zvečer ob hudi nevihti vzel sina iz zakajene (koče, kjer je popravljal strgane mreže, da bi ga seznanil s svojim opravilom. "Pripelji kravo!" je zaupil sinu, da so skrivnostno donele njegove besede skozi bučanje morja, dočim se je njegova svetilka, ko krvavordeča stvar, zibala v meg>i. "Kravo?" "Da, ali ne upijem zadosti glasno?!" Sin je šel na dvorišče, kjer je na strani stal hlev in je pripeljal ikravo iz njega. Ocean je divjal; na nebu so se podile cunje oblakov, in snežni konjiči Neptunovi so se drvili proti nizki obali. Stari Freus je vzel svetilko in jo privezal kravi med roge. Tu zaupije njegov sin: "Ti hočeš izvesti obrežni rop, oče." "Rop? Kedo pravi to? Ti pelji kravo ob obali, če potem norci mislijo, da je to ladija. stražarica in za vozi j o v smeri, kjer se nahaja peščena sipina, je to pač njih nesreča! In Če bode potem jutri zjutraj ob obali plavalo blago, je to pač naša sreča! *' Zdaj strga sin kravi svetilko izmed rogov in jo razbije ob zidu. Oče pa zavih ti palico in udari po sinu. Prihodnji dan je sin zginil, po noči ob času oseke je šel na Norinandsko, stopil v vojaško slulebo in odpotoval v Indijo. Freus je škripal z zobmi, ko je zvedel o tem. Šel je ves divji domov. "Ti si ga podpihovala!" je zarjovel nad svojo ženo. Kati je sedela pri oknu in gledala na boneči ocean. "Da!" je rekla tiho. Freus se je penil od jeze. Zgrabil jo je za rame«. "To bodeš drago plačala!" "Saj bode nazaj prišel.71 "Kedajt" "Bog vedi, kedajt" Tedaj pa je preklinjaje Sel ven, in »daj se je začelo trpljenje za ubogo ženo, ki jo je čez dve leti spravilo v grob. (Vae to je premišljeval Frew ta ve-Ser ko aoapUvale njegove o& čez pe- ščena tla in velike rjave omare ter se ustavile na oni podobi. Orkester divjega mozja je grmeče spremljal melodijo, ki jo je starec brenčaje prepeval: Ob morju le srečen bom kralj, kjer sivo valovje bučL In medtem se je razprostrla noč na- svojem velikanskem prtu, belo-penečem se oceanu, in je položila svoje meglene roke na široko in ravno morsko obalo. V polsntv kakor imajo ljudje na severu navado, je šel Freus iz hišice, še vedno prepevaje krasno melodijo — vedno prevdarjajoč, se vrne-li njegov sin, da prejme daroye, ki mu jih je starec prihranil. In ko je pripeljal starec svojo kravo in ji privezal svetilko med roge, zdelo se mu je, da bode gotovo še enkrat videl svojega sina. Da leč na širokem morju pleše mot-nordeči svit, kakor vešča nad močvirjem, to je svetilka na prednjem koncu velike jadrniee, ki jo je opazoval že popoluidne. Pelje kravo za seboj od ladije neopazen prav do tam, kjer so se vzdigovali peščeni otoki. Tu se pokaže izza peščenih nasipov in pelje žival tik ob obali. Na ladiji so imeli ta plamen za luč ladije stra-žarice, nihče ne slutil, da je to mrtvaška sveča za celo možtvo trgovca. In iko se je pretresajoče vpitje galebov v temi spajalo z grom en jem in kipenjem oceana, je še enkrat preko-rakal obalo, ker je dobro vedel,, da se je sedaj smer ladije zasukala proti dozdevni stražarici — in peščena sklad pred otokom je morala zopet pokazati svojo grozo. Sivkasta svitloba je prihajala v sobo, ko se je začelo zjutraj daniti. Freus je zgodaj vstal in šel v nepre-močrjivi mornarski obleki in visokih čevljih na obrežje, kjer ocean, pomirjena zverina, ki je svoj plen požrla, ni več s strašno elementom lastno silo butal ob obalo. Od morja je prihajal dišeč in oster morski vzduh, in zdaj pa zdaj je gost dež porosil starčev obraz. Cela obail je bila posejana z žaganeami, ikosi jadra in zaboji in te zadnje je starec hitro spravil na varno. Pohlepno odpre s težkim kladivom prvo. ki mu je priš .'a pod roke, in res, ni se motiL Pri slabem jutranjem svitu so zabliščale dragocene kože, indijsko blago, premočena pa vendar še dragocenejša oblačila. Na tisoče jih je ležalo" na obrežju. Spravi zaboje na suho in čaka, kaj mu bode nasičeni ocean še vrgel na suho. Stkozi sive valove pa je opazilo njegovo bistro oko še nekaj drugega, kako se je bliskalo. Skoči na rob obali — bilo je truplo mornarja, ti se je morebiti po noči nekaj časa držal za polomljeno jadrnico, doikler ga ni valovje odtrgalo. Režeč se je pogledal mrliča in ga jiotegnil na stran, da bi videl, če ima kaj denarja ali lepotičja pri sebi. Toda nenadoma obstoji. Med divjim klicem se spusti na truip.o, kteremu je leva roka še napol visela v morju. Staree je odprl zlat medaljon in videl je iste poteze, kakor jih je imela podoba v hišici, sicer precej l>opačene od vode, pa vendar še dosti jasne, da jih je mogel spoznati: bila je podoba Katice in mrtvee — je bil njegov sin! Sedaj se vsede oče k tako željno pričaikovanemu otroku, in ko je Me-do-siva svetloba soparnega podnebja naznanjala dan, je starec še vedno sedet tu in jokal, kakor bi imel vso žalost, ki je v njo druge spravil, sedaj prestati v strašno kazen. Ni živel dolgo več. Umorila ga je teža krivde, ki si jo je naložil. "Bog, ti kaznuješ grozno, pa pravično!" To so bile njegove zadnje besede, ko je umrl. Kje je MIHAEL BUTALA? Doma je iz Tančegore pri Črnomlju. Pred 4. leti je bival v Virginia, Minn. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim;, da mi ga naznani. Joseph Matkovich, Box 43, Virginia, Minn. (1S22—1) Slovensk j katoii^k Išče se FRAN ULE, doma iz Grahovega pri Cirknici, Notranji&o. Če kdo od rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani Antonu Žig-man, 1231 Berwind Ave., Pueblo, Colo. (16-22—1) Kje je ANTON SAMSA? Doma je iz Stare Šice, Kranjsko. Pred ne-dolgo je bil v Pub.u, Colo. Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti Antonu Žig-man, 1231 Berwind Ave... Pueblo, Colo. (16-22—1) Pozor, rojaki! 5000 dolarjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očesa in ozeblino samo edino od KNAJFOVEGA PRAŠKA! Zavitek praška stoji $1.00. Traja za jedno osobo celo leto! Denarje blagovolite pošiljati po tfonay Order ali priporočeno 1 Jakob WahEK, FRONT TJL podp. društvo (7 svete Barbari SSJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City", Pa. > 8U januarja I903 v driavi -o-o- ODBO&NJLKJ: Predsednik: JOSIP ZA T, AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IYAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. j S POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. «. Bex ftf, rort City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E.. Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K. I (Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. Rojaki, naročajte se na "Ctlas Naroda", največji in najcenejši dnevnik! NAROČNIKOM NA ciNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obiič« zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroka spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. f | ll f« ■ fi KOGA MI ŽELIMO. Mi, želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zustaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni iu da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako so hoče popolnoma izzdraviti! in teste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli večinoma s prostim iu teakim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. NašProjaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi ne m ara j o veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBIIO POMOO IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PRED NO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna zdramila pošiljajo naši zdravniki! Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišii do prepričanja da so te oolezni naj bolje za ozdraviti s zdravili kateri s'> prioravljoui po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zoiavuiki od celega sveta. Ali veste da je mnogokrat vzelo mnogo iu mnogo let in tuli celo živijs-n > od euga človeka da je iznajdil samo za ena bolezen zdravil > po lcaterr.-m se jo tista i.olezen gotovo ali pa vsij najbolj i ozdravil;:. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo za bolezen, katero nikdo ni mogel poprej z l gotovo ozdraviti, p »tem postane on poznan in slaven po celem svetu kjer Oa je dospel do tega, da ne bolnika s tako bolezen sedaj zjimore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno iu stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenia%, korenin i si vec drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najl>olji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolui in pri katerih so se pokazale te zdravila veduo za naj boljša in iz ii:ij večjim uspehom. * * Vsim bo'nikom sledeče na znanje! NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer tirno gotovi da nu&i zdravila v vs tki bolezni pomagajo, Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako s - Vi ju t dni i»:>s!. j ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, i:i ne opazite d t Vam nuSi zdravili hočejo pomagati, jjošlite nam jih po expressu plačano s dovoljenjem pregleduiijit in ako niste porabili od njih vt-č od jedne tretinje, Yam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti VuSi denzr katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Or. ROOF, Dr. SCHUH in Dr. KNIGHT! ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI ? NE! SAMO TISTI. KATER! JE GOTOV DA VAM MORE POMAGAT!. Vidite, vprašal te In prepričajte sc scpt!, posebro tisti !:atr: i co v New Yorku. Mi ne dajem > v časopise 1 a ^ is m a s podpisom od ljudi katerih še nI. Vi kateri s tam: jote v l',o\v \\ rl:u poznate gotovo gospoda J "udira, f;amo piiitc na njega oli ga pa vprašajte osebno. 13 rite kakšno pismo nam je dal. Velecenjeni zdravniki od cytMZniCA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Velenčeni gospod ! Prav navdušen sem od Vufippja uspeha k;it«*rega ste pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila celih pet b t in o.l katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem z,tčel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bob zni katero Keju ime) na prsih, izgubil sem bolečine in ne da bi se samo boljSega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in VaSa zdravila i:i s;- pustili o 1 Vas zdraviti kakor sem se jesl pustil in d a sts nebodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj go.lil >. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče o 11. t v korist 1>.-laikom. Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živim t kij v New Vorku, in ako ne verjamete temu pis-nn. pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Conipanije kjer to bode v VaS korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. „ , Ivan Hudin. V New Yorku, dne 2. Septembri 1D0G. TO NI LAŽNIVO PIS JO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA! Pofilite nam Vafii naslov da Vam takoj poSljemo nafio malo knjigo: I Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo piSite ali pridite sami na 2TRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od & AMERICA-EUROPE Co. & 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetimo, tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče med deseto in dvanajsto uro. . . V;; Jugosli Dvan iska Katol. Jednota. InkorporiranA dne 24. januarja 1901 v državi Min&eaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 308 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, HI, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odboray 4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsske poiiljatv* tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. 3 ... Društveno glasilo j«: "GLAS NARODA". PRISToPILL K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. dec.: Josip Marolt r<'jen 1^76 cen. 6245. Ivan Ambrožie 1SSG cert. 6246. Oba v I. razredu. Društvo ;teje 109 udov. K d ruš-1 vii -v. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., 20. dec.: Josip Mišic c,.rt. (>247. Pavel Zupančič 1S63 cert. 624S, Fran Zinpaneič 1R77 t l r: t>219, Ivan Novak 1SS6 cert. 6250, Ivan Istenic 1S7S cert. 6251. Vsi a I. razredu. Društvo šteje 102 uda. ]\ društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 25. dec.: Ivan P:» ;>a 1S75 cert. 6252. Štefan Grubešie 1877 cert. 0253, Vid. Pciič 18S5 c«Tt. tl2">4. Anton Peric l^TS cert. 6235, J..sip Marjačič 18S6 cert. 6256. Y>i v I. razredu. Društvo šteje 59 udov. K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa.. 15. dec.: Ivan Protan ct rt. 6136. Josip Šajn 1S74 cert. G137,. Jurij Kokelj 1872 cert. 6138, Martin Auein 18S5 eert. 6139. Vi v I. razredu. Društvo šteje 149 udov. K društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., 15. dec.: Fran Maček 1S74 eert. 6140, Fran Rus 1S81 cert. 6141, Andrej Va.ant 1SS2 cert. 6142. Vi v T. razredu. Društvo šteje 107 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 23. dec.: Fran Skuk 1882 eert. 6143 I. razred. Društvo šteje 105 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. QROBUfJSTl KRANJSKE NOVICE. Napad na vojaka. Na Novega leta dan sta na sv. Jakoba trgu v Ljubljani napadla nekega desetnika od ta-mošnjega trdnjavsko - topničarskega oddelka dva civilista, mu vzela bodalo, potem j«1- zbežala. Hrabra junaka je policija izsledila in aretovala v osebi hlapca Štef. Petriča in delavca Ant. Komina. Bodalo je našlo pri Petriču v postelji. Oba prideta pred sodišče. Povod napadu je bila zamera na ple=u v neki gostilni na Dolenjski cesti. Krka izstopila. Vsled naglega tajen ja obilice s-nega je Krka in Težka voda prestopila svoje bregove. V bližini obrežja so travniki in polja večinoma že pod vodo. Pričakovati je velike po vodil ji zlasti na vzhodni Dolenjski. Kazenske obravnave pred deželnim Bodisččin v Ljubljani. Nasilna brata. Dne 8. mal. srpana je pilo v Starmanovi gostilni v Gorenji vasi več fantov. Tja sta prišla tudi brata Janez in Jakob Ilomc, posestnikova sina iz Dolenje Dobrave ter iskala pretepa. Gostilničarka je bila primo-rana, vse fante iztirati iz sobe. Na p! <-stem sta se začela brata Home takoj pretepavati z drugimi fanti. Navzoči orožniški stražmešter je hotel napraviti mir ter pozval fante, naj h- razidejo. Kazen bratov Home so vsi ubogali. Da ju spravi proč, prijel ju je za prsi, a tu sta se mu po robu postavila in gotovo bi ga bil Jakob Home sunil z dežnikom v vrat, da ni tega preprečil navzoči župan in drugi orožniki. DoČkn je bil Jakob Home nekaj mirnejši, se je spustil brat Janez v drugega orožnika ter ga zgrabil ac. vrat. Ko se ga je ta otresel, je ponovil svoj napad, tako da je bil orožnik v svojo obrambo prisiljen rabiti orož je. Janez Home je bil obsojen na osem tednov, brat Jakob pa na šest tednov težke ječe. Volkovi se klatijo po notranjskih gozdih Napravili so že med divjačino znatno škodo. Celo družba tatov morajo imeti v Knežaku na Notranjskem. Nedavno so deloma poskusili deloma pa tudi z uspehom kradli na šestih krajih. PRIMORSKE NOVICE. Velika tatvina ac je pripetila "pri Luni" v ulici za vojašnico tik Travnika v Gorici. Tatovi so pokradli 250 kron, več drobiža, 7 lir, ovratno veri-iioo, neko menico za 600 K in vsi drugih rečij. Tatars i&ejo. Požar. Ogenj je nastal dne 4. januarja dopoldne v skladišču tvrdke Pregrad & Črnetic v "Trgovskem Domu' v Gorici. Neki uslužbenec je zažgal I>o nesreči s svečo (skladišče je v spodnjih prostorih). Prihiteli so na pomoč ognjegasei, ki so kmalu pogasili. Škode je okoli 4000 K krita je z zavarovanjem. BALKANSKE NOVICE. V Macedoniji so začele razne bande z«>l>et svoje krvoločno barbarsko "delo". Nedavno je neka bolgarska ban-da napadla neko grško naselbino ter zapalila hiše. Šest ljudi je poginilo v ognju. Turška posadka ni mogla za-p reči ti tega hudodelstva. Bolgarska banda se je s tem napadom osvetila Grkom za njih pred kratkem izvršena grozodejstva v neki bolgarski vasi. RAZNOTEROSTI. Nos iz prsta. V baltimorskej kliniki je dr. J. M. T. Finney pokazal zdravnikom sliko neke mlade deklice, ki je bila brez nosa. Potem je pa zdravnikom predstavil deklico z lepim in povsem pravilnim nosom iz mesa in krvi* Ta nos e izdelal iz otrokovega mazin-ca. kterega je odrezal in prisil na mesto nosu. Težavno oj>eracijo je izvršil pred šestimi tedni. Nekemu možu je na isti način izdelal nos, toda pri tem ni odstranil malega komada nohtu. Novi nos je uspel, toda možu raste sedaj na koncu nosa noht, kterega mora redno obrezovati. Mesto umiranja imenujejo Španci sami svojo prestolnico Madrid. Ni ga tako nezdravega mesta v Evropi, kakor je Madrid. Mesto je na visoki goli planoti — najvišja prestolnica v Evropi. Ideja, da se prestolnica napravi na pusti planoti, se je rodila v bolnih možganih kralja Filipa VI., ki je u-vedel inkvizicijo. V Madridu umre na leto 49 izmed 1000 prebivalcev, v dru-;rih najnezdravejših evropskih mestih pa največ po 20. Največ ljudi pomre za jetiko, čemur je kriva slaba klima, slaba hrana in pomanjkanje vsakorš-nih zdravstvenih naprav. Madrid nima druge vode, kaY YORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. i Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. Kje je MATIJA KRIŽMAN? Pred 4. meseci je bil v Teliuride, Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel bratranec: Frank Križmar^. P. G. Box 233, Aspen, Colo. (19-23—1) JOHN KRACKER EUCXJD, O. Mftfr. Sefc. bdpp. trpeče Cloveitio in nikakm sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem red«. To je mpj aaMqv: Priporoim rojakom svoja izvrstno vmA, ktera t kakovosti nadikriiju-jejo vm draga ameriška vina. Kadeče fine (Concord) prodajni po 50c gblono; belo vino (Catawba po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRIN J £ V iS C, za kterega sem im portiral onnje iz Kranjske, velja 1& steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DSOŽUIK $2.76 ga Iona. — Najmanj« posode za žganj* so galone. Naročilom, je priložiti denai. Za obila naročila se priporoma JOHN KRAKER Euclid, OhK Smeh je zdravje a zdravje denar To prinaša nas smešni ^ "Komar" ^ vse leto Išče se IVAN MARTINČlC; doma je iz Dolenje vasi pri Crknici. Pred 7. meseci je bival v Reita. Pa., delal je v šumi in sedaj se je nekam drugam preselil. Za njegov naslov bi rada zvedela sestrična Antonija Lešnjak. Kdor ve za njegov naslov, naj piše na: Peter Smith, Superior, No. 2, Pa. • (19-22—1) NAJNOVEJI IN NAJCENEJI pisalni stroji od $12.00 naprej. Na jpri pravne ji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko Čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34, Hoboken, N. J, (12-26,-1) KttjiulMfn) potni pttrtilU "GERTY" odpluje 9. februarja. "FRAINCESCa" odpuje 13. febrnaija. "GIULJA** odpluje 3. tuarca. ♦'Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca. vozi]o;m«d New Yorkom, Tr«tom in Kckc. Naznanilo. Biojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čes Dahxth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon^a, 409 WEST MICHIGAN ST* DULTJTH, MINN., kteri ima svoj NALOO^ prav blizu kolodvora. Vsak rojak jej Naj pri prav n ejš a m najceiifjča paj obredna črta v ^d^T^Lo.ino t ^ Spl°h 118 velja do Ljul- najceneje in najttt^je PO nafam po- S 1jane le SO centov. Potiiiki dospo isti dan na parnik, ko «ndevaii|iL Zastopa nas v vseh po I od doma gredo, s&li; torej pazite, da ae ne veedete T Pfcelpsgros. Co., General Agents, .SpočiovMojem »iS ? Washington St., New York, OD. jCiBoonnnnf ■ ? ■ •V^.-?- ' T:' • "Winnetou, rdeči gentleman". Vpisal Karl May. Priredil za "Glaa Naroda*' B. r (Nadaljevanje.) On prezre to hladnokrvno, nakar pravim jaz: "Kak petrolejski lastnik ne bode našel teh zakladov, tudi bi s«-prej dobro premislil, predno bi dal svoje življenje za dragoceno rudo. Sploh pa ini priznate, moj mladi Master, da je vaš odgovor le potrdilo mojih besedij. Pravi lovec najde kako žilo; toda on ne proda zanjo svoje prostosti, ktera mu je vse. Tukaj je 'bluff' in mi smo pri svojem namenu." Ustavimo se ob robu usede in gledamo na malo naselbino, o kteri sem mislil, da ima več poslopij. Pred menoj ležeča dolina je podobna podoigasti ponvi, ktera je obdana s strmim skalovjem; po sredi teče precejšna reka, Nktcra se plazi nekje med skalovjem dalje. Vsa dolina je pokrita s takimi pripravami, kot se jih rabi pri petrolejskih vrelcih. Blizu vode je sveder; nedaleč preč stoji tovarna; to je precej visoko in obširno poslopje. Krog-inkrog leže doge, dna in dodelani sodje, deloma prazni, deloma pa napolnjeni s petroijem. "I)a, Sir, tukaj je bluff," odvrne Harry. "Malo naprej vidite prodajalno, gostilno in boarding house ter sploh vse potrebno. Tukaj drži pot navzdol; strma je sicer, da moramo razjakati, a vendar ne nevarna. Ali greste z nami?" 1 • Jaz skočim raz sedlo; on stori jeanako in pravi: "Peljite vašega konja za seboj!" "Swallow pride sam za menoj. Kar pojdite!" Prime svojega konja za uzdo; moj mi sledi ne da bi ga vodil ali priganjal. Za menoj gre Forster precej boječe s svojo mrhk>. Zdaj imam priliko, da opazujem varnost in gotovost mladenčevih korakov. Tega se gotovo ni mogel naučiti na vztoku; moja radovednost raste od trenutka do trenutka. Ko pridemo do doline, zajahamo. Jaz se hočem posloviti, ker sem mislil, da pojdeta olw v prej imenovano poslopje. Moj namen je iti proti prodajalni. Kar me pozove Forster: "Počakajte, človek! Mi gremo skupaj proti štoru, ker se hočem pogoditi z vami." Jako ljubo mi je, ostati še sedaj v tej družbi radi zanimivega dečka; toda ne zdi se mi vredno vprašati Forsterja, kaj želi od mene. Ni mi treba čakati dolgo, da zvem tudi to. Ko razjahamo pred hišo, ktera ima napis s kredo 'Store and Boarding House', pristopi Forster k mojemu konju in ga prime za uzdo. "Jaz kupim tega konja! Koliko veljat" "Ga ne prodam!" '■Dam vam dvesto dolarjev." Jaz zamahnem smeje z roko. i "Dvestopetdeset!" "Ne trudite se, Sir!" "Tristo!" *' Ni naprodaj!'' ''Dara vam tristo in plačam vse, kar vzamete v štoru." 11 Ali res mislite, da proda prerijec konja, brez kterega utegne poginiti V 1 i Potem vam dam še svojega povrhu.'' "Le obdržite svojo kljuso; jaz vam ne dam zanj niti jedne dlake iz moje kape!" "Toda jaz moram imeti tega konja," pristavi nestrpno. "Meni ugaja!' "To vam rad vrjamem; toda kljub temu ga ne dobite. Prerevni ste, da bi ga mogli plačati." "Prerevenf!" Pogleda me tako, da bi mi moralo zlesti srce v hlače. "Ali niste slišali, da sem jaz Emery Forster? Kdor me pozna, ve, da .lahko kupim tisoč takih mustangov!" "Meni je vaš denar postranska stvar. Če imate res toliko denarja, da si kupite lahko dobrega konja, potem pojdite h kakemu konjskemu pre-kupcu; mojega pa pustite!" "Vi ste nesramen človek, veste! Tak postopač, kteremu gledajo prsti iz čevljev, bi moral biti vesel, če mu kdo ponudi denar za novo obutev; bi jih \ saj e Tik rat pridobil na pošten način!" "Emery Forster, pazi na svoj jezik. Sicer utegneš zvedeti na zelo pošten način, da ima pripravljeno plačilo tudi tak človek, kteri je po tvojem mnenju z jednim strelom več kot plačan." "Oho, dečko! Tukaj ni savana, kjer gospodari lahko vsaka zgaga, kot se ji |»oljubi. V New Benangu sem jaz gospodar in zapoveuovalec; kdor se ne ravna zlepa po mojih besedah, tega se poduči na drug način. Jaz sem vam povedal svojo zadnjo besedo in zapoved objednem. Ali dobim konja T' Drugi west man bi bil že davno odgovoril z orožjem. Mene pa mož ne jezi, ajnpak zabava. Tudi radi njegovega spremljevalca sem bolj obziren, kot bi bil sicer. "Ne/* odvrnem mirno. "Pustite ga!" Pos« ž. Hi |K> uzdi, ktero ima on v rokah. On me sune v prsa, da omahnem, in zasede konja. "Tak<>. < lovek; zdaj ti hočem pokazati, da zna kupiti Emery Forster konja, tudi če ni naprodaj. Tukaj ti izročim mojega. Račun v štoru poravnam jaz; p) denar pa laliko prideš, kadar se ti poljubi! Pojdi, Harry; gotovi smo!" IW.vanec ne uboga takoj; obstane nekaj trenutkov na mestu in mi gleda napeto v oči. Ko pa vidi, da se niti ne zganem, da bi zahteval po prerijskih postavah svojo lastnino, postane njegov obraz neizrečeno za-ničljiv. "Veste fi, Sir, kaj je coyote f' me vpraša. "Da," odvrnem mirno. "Torej?" "Ali mislite prerijskega volka? On je boječa, strahopetna žival, ktera zbeži že pred pasjim lajanjem; ni vredna, da se jo omenja." " Pravilno ste odgovorili; sicer ste pa lahko, ker--ste sam coyote!" Obrne se z neizrečeno zaničljivim mahljajem in sledi 'gospodarju in zapovedovalcu' v New Benangu. .Jaz molčim, vedoč dobro, kaj delam. Swallow ni zgubljen zame; če ga pustim nekaj časa pri Forster ju, se mi ponudi mogoče prilika, da vidim ilarrvja, kteri me vedno bolj zanima. Zadnje besede iz njegovih ust me ne raz/alijo. Iz prodajalne pride nekaj mož, kteri so bili priča našega pogajanja. Jeden izmed njih priveze Forsterjevo kljuse h kolu in gre nato k meni. Rdečelaska in pijanega človeka bi spoznal lahko na tisoč korakov za Irca. "Naj vam ne bode žal za kupčijo, Master," pravi. "Ta ni slaba za vas! Ali nameravate ostati delj v New Benangvi?" "Me ne veseli! Ali ste vi posestnik tega slavnega podjetja?" "Da: in tudi slavno je. V tem imate prav. Slavno tako dolgo, dokler dobi ko°ra. kteremu teče rad whiskev po grlu. Mogoče ste prišli po svojo " » srečo semkaj." * • Kako to ? " •'Vara t.iknj povem! Vi ostanetf lahko pri meni, ne samo danes in jutri, an.p.;k v«*dno. Jaz rabim jednega boardkeeperja, kteri ne poskoči precej. č< dobi kako brco. V naši trgovini je razburjenje večkrat nevarno in odv<'<*; no, jaz sem baš prej videl, da prenesete izredno veliko. Udarite, ne bode vaša škoda!" Jaz bi bil moral dati možu po vseh pravilih jedno zaušnico; vendar se mi zdi ponudba bolj rne>na kot žaljiva. Zato stopim v hišo, ne da bi kaj odvrnil, da -i nakupim potrebnih stvar i j. Ko vprašam po ceni, pogleda me začudeno: "Ali.nir.te slišali, da hoče plačati vse za vas Emery Forster. On ostane pri besedi; jaz vam dam vsega, ne da bi vzel centa od vas." "Ilvala! Kadar jaz kaj kupujem, ne potrebujem denarja od konjskega t»tu." IIo ig,«;co 9.0O0 9,00U •J, 000 . . Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YOfX Parniki odplnjejo od s*>tlaj miprrj vedno ob č« 1 rtkih <>!> 10. uri dopoludne iz pristanišča fit. 42 North Hirer, oh Morton St., N.Y. Prsra&t potaiko a sledečimi no&nimi parnik? „ VADERLAND o>a -flaw 12017 ten. i KRODfiLAND.......,. 12760 ton ZEELAND...........JQg too. i RNNUNL'.............I27S0 ten Pri cenah -ca rr _ obilno naročilo m priporeča Matija OviUv 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. mmmtStoimmmmamiifLSGD* La Gascogne ♦IiA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE La Gascogne Parnika z 24. jan. 1907. 3L jan. 1907 7. febr. 1907 14. feb. 1900 21. feb. 1907. *LA PROVENCE LAMIMIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO JBHEW Y8RM PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN rOKKIT I'XftSTttK \ * KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA It * Zli EDA. CMPATH1A odpluje iz Nev Yorka (Lie 5 marca. odpluje iz New Yorka dne 12. m area. odnlnje iz New Yorka dne 26. ■ marca. TTLTONIA, SLAV0NIA in PANNONIA so parniki na dva vi Jaka. Ti parniki so naprav jeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA ko dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. _ Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Ciari Steamslip Co, M, BOSTON s MINNEAPOLIS: CHICAGO s 136 Stat« St. Guaranty Bulletins* 67 Dearborn 8t. 21-2-4 STATE ST., NEW YORK.