8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje ŠTEVILKA 6 LETO XLII 12. FEBRUAR 2010 CENA 1.35 EUR Osrednja slovesnost ob mesecu kulture na Ljubnem ob Savinji Ženski celinski pokal v smučarskih skokih ..«■L I m STRAN 7 STRAN 18 Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno. SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava —I Moka za ■ :JSk 4 krofe /') 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 839- 43-10 839-43-30 PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-80 837-07-81 837-07-82 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, 839-44-20 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, 584-12-41 Železnina Luče, Luče 34, 584-40-24 Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-43 Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, 584-10-20 Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 584-30-36 idruga mozir je ‘zkz-mozt UGODNO GOZDARSKA OPREMA Štedilniki Fekonja - navadni - za centralno Olje Cekin ralni prašek Ariel 3/1 PC Ljubija Železnina Gornji Grad Blagovnica Ljubno PC Ljubija Sprejemamo naročila za sadike sadnega drevja v Blagovnici Ljubno 584 10 90 in AKCIJA! Pralni stroj Beko 249 EUR Modem za digitalni sprejem Ugodne cene zunanje in notranje keramike v Železnini Gornji Grad 837078^,8370^ Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10,3000 Celje Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2010/2011: zdravstvena nega (SSI, štiriletni program), zdravstvena nega (PTI, 3+2), bolničar/negovalec (SPI, triletni program), kozmetični tehnik (SSi, štiriletni program) Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 12. februarja 2010, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja 2010, ob 9. uri. Opravite tečaj in si pridobite poklic: maser/maserka, pediker/pedikerka, vizažist/vizažistka, maniker/manikerka. Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole. Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Ugodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Delavni čas: delavniki od 7.00 do 18.00 ure. sobote od 7.00 do 12.00 ure. Telefon: 70 50 280 70 33 130 toplotne črpalke in sončni kolektorji \ centralno ogrevanje vodovod sanitarna keramika Dostava na dom Montaža gradbeni material barve in laki vijaki in izolacije bela tehnika Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si ŠJA iSAr- Tretja stran Zaradi plač odločilna preobrazba slovenskega gospodarstva? Vslovenskih medijih se vzadnjih tednih vrstijo prispevki na temo dviga minimalne plače. Medtem ko delodajalske organizacije opozarjajo, da je vlada s povišanjem minimalne bruto plače na 734 evrov porušila temeljna razmerja v plačnem sistemu in tako sprožila »podiranje domin«, ki bo imelo resne negativne posledice, sindikati na drugi strani glasno zatrjujejo, daje bila to šele prva v nizu sprememb, ki sojo dosegli zlepa, za nadaljnje spremembe pa so pripravljeni delavske množice vsak trenutek vpoklicati na ulice. Zanimiv komentar izpod peresa publicista dr. Marka Kosa je na to temo prejšnji petek objavil časnik Delo. V njem avtor ugotavlja, da je vlada s povišanjem minimalne plače (hote ali nehote) sprožila odločilno prestrukturiranje oziroma preobrazbo slovenskega gospodarstva. Z višjimi minimalnimi plačami namreč podjetja ne bodo zmogla preživeti s sedanjimi programi, zato se bodo prisiljena lotiti proizvodnje zahtevnejših izdelkov ali se začeti ukvarjati z drugimi storitvami. Toda kako začeti s proizvodnjo novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo ali z novim poslovnim modelom, ki bo omogočil višje plače? Za takšne spremembe so potrebni dobri razvojniki, inženirji, to je edini kader, ki lahko požene inovacijski preboj. Vlada in sindikati jih morajo vzeti pod svoje okrilje, kajti blaginja delavcev je odvisna od njih. Po Kosovem prepričanju bo dvig minimalne plače sprožil vSIoveniji ogromen plaz, ki bo za vselej odnesel izgovor, da z nekvalificiranimi in priučenimi delavci ni mogoče začeti proizvodnje visokotehno-loških izdelkov. »Kako pa delajo mikroelektroniko v Singapurju? In finomehaniko na Japonskem? Povsod imajo priučene ljudi. Torej to ni ovira. Ovira so nove ideje za nove niše. Nobenih velikih strategij ne potrebujemo, o katerih se na mrtvo razpisujejo ljudje, ki ničesar ne vedo o inventivnem razvoju. Potrebujemo samo množico ambicioznih podjetnikov, ki si upajo tvegati. Pri tem so vsi inštituti brez moči,« še dodaja dr. Marko Kos. Kriza ni najboljši čas za dvig plač, ker mnogim podjetjem sega voda do vratu, toda po Kosovem mnenju brez tega ne bo nacionalnega gospodarskega preobrata. Brez žrtev ni zmage. Podjetja se bodo morala lotiti kadrovsko-razvojnih investicij, iz česar bo sledil impulz celotnemu gospodarslvu. Ko bo gospodarstvo spet v zagonu, bodo plače rasle vzporedno s produktivnostjo. Politika bo morala spremljati ta proces in pomagati s krediti za tehnološki razvoj, ki se bodo v nekaj letih povrnili z večjimi prilivi v državni proračun. Ljudje bodo imeli več denarja, kar bo znova zagnalo široko potrošnjo. Verjamete, da bo tako? CJs kB Huhuiuk o- IZ VSEBINE: e Tema tedna: Žepi samostojnih podjetnikov lažji vsaj za 52 evrov mesečno...........4 Očistimo Slovenijo: V nekaterih občinah slab odziv.....5 Nazarje: 1. sejem izobraževanja za Zgornjesavinjčane...............6 Intervju: Jure Repenšek................... 8 Podjetje Podkrižnik d.o.o.: Krizo zaobšli s premišljenimi ukrepi.10 Nova Slovenija: Ustanovljen rečiški odbor........t O Luče: Pozdrav prazniku.................19 Golte: Tekmovanje častnikov in veteranov vojne za Slovenijo................20 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 6,12. februar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR, za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. © ZA SAMOZAPOSLENE VIŠJI PRISPEVKI ŽE MARCA Žepi samostojnih podjetnikov lažji vsaj za 52 evrov mesečno Novi zakon o minimalni plači je zagotovo razveselil številne delavce z minimalnimi prihodki, hkrati pa povzročil precej nestrinjanja. Nejevoljni so delodajalci, ekonomisti zaskrbljeni, številni mali samostojni podjetniki pa se že ubadajo z izračuni, ali bodo konec meseca imeli dovolj »v žepu«, da si bodo plačali prispevke za socialno varnost. Z dvigom minimalne plače se je namreč povečala tudi najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene. Zakon o minimalni plači začne veljati s 1. marcem, časa za prilagajanje tako skorajda ni več. PRIZADETI BODO PREDVSEM MALI PODJETNIKI Delodajalci in številni ekonomisti menijo, da država s povišanjem minimalne plače na 734 evrov bruto oziroma 562 evrov neto (s sedanjih 460 evrov neto) posega v celotno plačno politiko, kar za sabo potegne številne spremembe. Ali bodo to le slabe, kot glasno opozarjajo delodajalci, bo mogoče presoditi čez čas, zagotovo pa hitre spremembe čakajo samozaposlene. Tem se je hkrati s sprejetjem zakona o minimalni plači dvignila višina minimalnih prispevkov. Prizadeti bodo seveda samozaposleni, ki v resnici zaslužijo le za minimalno plačo, ne le na papirju. Ob dosedanji minimalni plači so vsi samostojni podjetniki, ki so zavarovani iz naslova dejavnosti in plačujejo prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v 1. razredu, letno prispevali 2.736 evrov. Po novem bodo plačevali za 52 evrov več na mesec oziroma 624 evrov na letni ravni, kar bo po opozorilih slovenske obrtno-podjetni-ške zbornice za marsikaterega malega podjetnika enostavno preveč. V vodstvu Gospodarske zbornice Slovenije menijo, da bi povišanje minimalne plače in posledične obremenitve podjetnikov lahko nadomestili z zmanjšanjem obremenitve plač z davki in prispevki. Zaposlenim bi bili tako zagotovljeni višji neto prejemki, podjetjem pa večja konkurenčnost. Na Obrtno-podjet-niški zbornici Slovenije pa opozarjajo, da se bo strošek delodajalca za enega zaposlenega delavca, ki prejema minimalno plačo, povečal za skoraj 160 evrov na mesec oziroma za dobrih 1.900 evrov na leto. URAVNILOVKA ALI GOSPODARSKO PRESTRUKTURIRANJE? Samozaposleni so po mnenju obrtno-podjetniške zbornice že tako marsikdaj prikrajšani in tudi tokrat je tako. Medtem, koje država dala delodajalcem z zaposlenimi možnost postopnega dvigovanja prispevkov skozi dve leti, samozaposleni te možnosti niso dobili, višje prispevke morajo plačati že marca. Po pričakovanju obrtnikov bo to povzročilo podražitve v nekaterih panogah (čistilni servisi, gradbeništvo), kjer zaradi opravljanja enostavnih del delavci že sedaj zaslužijo minimalno. Poleg tega dvig minimalne plače pomeni izničenje prvih šestih tarifnih razredov po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo, kar lahko znova pripelje do zapletov v že sedaj kriznih panogah. Na vse argumente delodajalcev in zbornic premier Pahor odgovarja z osnovno utemeljitvijo, da minimalna plača v Sloveniji ne sme biti nižja od minimalnih življenjskih stroškov. Ker vlada ne želi nadaljnjih zapletov, od sindikatov pričakuje, da ne bodo zahtevali popravkov navzgor še pri vseh drugih plačnih razredih. Zagovorniki vladnega ukrepa zvišanja minimalne plače zagovarjajo tezo, po kateri bo vlada z uvedbo nove minimalne plače podjetja takorekoč prisilila h gospodarskemu prestrukturiranju. Podjetja, ki z nizkimi plačami ne bodo mogla več poslovati, se bodo morala lotiti proizvodnje zahtevnejših izdelkov, pri katerih je dodana vrednost višja, stem pa tudi zagotovljene višje plače za delavce. Tatiana Golob ( Na kratko Priprave na 50. Flosarski bal Na Ljubnem so priprave na jubilejno prireditev Flosarski bal stekle že lani. Gre za obeležitev visoke obletnice te etnografske, kulturne in športne prireditve, ki je med najstarejšimi v Sloveniji. Prav zaradi okrogle obletnice želijo organizatorji celoten sklop dogodkov še posebej popestriti. Odbor za pripravo je sprejel idejo o razstavi različnega gradiva z naslovom Prvih 50 flosarskih balov. Vabijo vse, ki bi tako gradivo imeli in go bili pripravljeni posoditi, da pokličejo na Občino Ljubno. ML Upravni odbor SŠGZ o financah in delu V sredo, 10. februarja, je upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice obravnaval finančno poročilo in poročilo o delu v preteklem letu. Obravnavali in sprejeli so tudi program dela in finančni plan za letos. Sejo je tokrat gostilo velenjsko podjetje Veplas velenjska plastika d. d.. Članom upravnega odbora zbornice so ob tem predstavili svojo dejavnost in razvojne načrte. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. Janko Kopušar, sekretar Območne obrtne-podjetniške zbornice Mozirje: »Zbornica vsako leto pripravi Zahteve slovenske obrti, lani smo te zahteve pripravili v luči te gospodarske krize. Istočasno pa Obrtna zbornica Slovenije sodeluje z vlado pri pripravi uvedbe ukrepov za zmanjševanje gospodarske krize. Kar precej stvari smo dosegli, ocenjujemo pa, da ti ukrepi še niso dovolj. Radi bi, da se podjetništvo ne bi več dodatno obremenjevalo, vendar zadnji vladni ukrep povečanja minimalne plače spet predstavlja dodatne obremenitve za podjetništvo. Z zvišanjem minimalne plače se dvignejo tudi prispevki za socialno varnost zaposlenih pri obrtnikih in podjetnikih, to pomeni, da se bo delovna sila pri naših podjetnikih podražila. To posledično pomeni manjšo konkurenčnost naših obrtnikov, plačevanje prispevkov pa se bo podražilo tudi samozaposlenim. Težava je tudi vtem, da teh nepričakovanih stroškov ne morejo naknadno vkalkulirati v že sklenjene posle, kar znova prinaša težave njihovemu poslovanju. Nadalje se z dvigom minimalnih plač podraži tudi delovna sila v večjih podjetjih, ki bodo prav tako čutila pomanjkanje finančnih sredstev in spet se bo povečal pritisk na plačilno nedisciplino manjših obrtnikov vezanih na velike gospodarske subjekte. Zagotovo obrtniki želijo zadovoljne delavce, ki so pošteno plačani, ampak v sistemu, kakršen je, to način dviga minimalne plače spet najbolj bremeni podjetnike in obrtnike. Država bi se morala odreči svojemu deležu, kot pa kaže, bo le še dodatno zaslužila skozi prispevke in davke.« OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU! V nekaterih zgornjesavinjskih občinah slab odziv V mozirski občini so stekle aktivnosti za največjo okoljsko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Na predstavitvenem sestanku prvo sredo v februarju so se v osnovni šoli srečali predstavniki društev in župan Ivan Suhoveršnik ter prisluhnili Urški Zgojznik, koordinatorki akcije na ravni občin. Ta je spregovorila o namenu in ciljih akcije, ki naj bi bila izvedena 17. aprila, v njej pa naj bi v večji meri očistili divja odlagališča različnih komunalnih odpadkov. Organizator vseslovenske prostovoljske okoljske akcije Društvo Ekologi brez meja želi za en dan povezati 200 tisoč prostovoljcev v želji po prispevanju k čistejšemu okolju v naši državi. Ti pa naj bi očistili več kot 20.000 ton komunalnih odpadkov. Poleg čiščenja divjih odlagališč bo organizirano tudi čiščenje razpršenih odpadkov v okolici šol, vrtcev, v mestnih središčih, na sprehajalnih in pohodniških poteh. »Vzporedno z akcijo bomo vodili osveščeval-no kampanjo in na ta način skušali tudi v naši občini doseči trajni učinek projekta pri zmanjševanju nedovoljenega odlaganja in povečanju deleža ločeno zbranih odpadkov. Vsesplošna podpora akciji hkrati odpira tudi možnosti za iz- Urška Zgojznik: »Organizacija čiščenja odlagališč ni stvar, ki bi se je lahko lotili v začetku aprila, temveč terja veliko predhodnega dela.« (foto: Marija Šukalo) boljšanje zakonodaje na področju odpadkov. Tu bodo dobrodošli predlogi in dobre prakse v občine, ki jih bomo medijsko izpostavili,« pravi Zgojznikova in dodaja, daje podpisan dogovoro čiščenju tudi z nazorsko občino. V občini Luče so z akcijo sicer seznanjeni, a do podpisa dogovora še ni prišlo. V občinah Ljubno, Gornji Grad, OBČINA MOZIRJE Z omrežnino do sredstev za Redno februarsko sejo Občinskega sveta Občine Mozirje je zaznamovala dolga razprava o predlaganih cenah komunalnih storitev. Po novem bo na položnici obračunana tako imenovana omrežnina, to je cena oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Večina svetnikovje potrdila sklep, da bo omrežnina nižja od predlagane za polovico, kar znaša dobrih osem evrov. Župan Ivan Suhoveršnik je najprej pojasnil, da je vlada avgusta 2009 sprejela pravilnik o oblikovanju cen komunalnih storitev. To je od 1. januarja 2010 v pristojnosti občin. 0 vzrokih za spremembo cen sta spregovorila članica občinskega sveta in vodja računovodskega oddelka Komunale Mozirje Darja Planinšek in direktor Andrej Ermenc Darja Planinšekje predstavila poslovanje komunalnega podjetja od leta 1997. Cene komunalnih storitev je država omejevala zaradi nadzorovanja inflacije in prevzema evra. Tako nastalo izgubo so pokrivali s sredstvi iz tržnega dela dejavnosti in z odpisom amortizacije. Po novem zakonu o javno-zasebnem partnerstvu se je komunalna infrastruktura prenesla na občino. Ta zaračunava javnemu podjetju najemnino. Komunala jo bo poravnala z omrežnino. Po njenem večina občanov zaradi višjega znes- ka na položnici ne bo ogrožena, za reševanje morebitnih socialnih problemov pa ima občina na voljo več možnosti. Tako je ugovarjala tistim svetnikom, ki se niso strinjali z višjo ceno komunalnih storitev, med njimi Robertu Stropniku: »Nimamo izbire? Starši otrokom ne morejo kupiti nujnega za šolo, zdaj naj grejo še tehtat na socialo.« Jakob Presečnik seje v razpravo vključil z ugotovitvijo, da so komunalna podjetja poslovala pod različnimi pogoji, a skladno s politiko, kije veljala za celo državo. Zgornja Savinjska dolina je redko poseljena, zato so stroški komunalnih storitev (vzdrževanje cest, odvoz smeti, vodovod ...) visoki. Dolino čaka še zamenjava salonitnih cevi. Menil je, da samo z omrežnino in brez evropskih sredstev ne bo mogoče dokončati tako drage investicije. Jožefa Jelena je tudi zanimalo, kdo lahko čisti greznice in ali je možno dobiti koncesijo za čiščenje malih čistilnih naprav. Andrej Ermenc je pojasnil, da jih lahko kooperanti do leta 2017, koncesija pa ni možna, ker gre za novo storitev gospodarske javne službe. Peter Goltnlkje pozval svetnike k razmisleku o tem, kako subvencionirati omrežnino. Predlagali so različne rešitve in večina seje strinjala, da bi odlog zvišanja cen povzročil še več problemov, zadržek katere od občin pa bi pomenil, da bi Solčava in Rečica ob Savinji pa je po besedah Zgojznikove zelo slab odziv. »Sama sem na vse župane naslovila dopis in jih tudi osebno poklicala, a žal mi do sedaj niso posredovali kontaktnih oseb, ki bi bile v občini zadolžene za izvedbo akcije. Seznami oziroma imena oseb, bodo morali biti znani v najkrajšem možnem času. V nasprotnem primeru bodo občine tiste, ki bodo morale poskrbeti za izvedbo čiščenja. Župani bodo vtem primeru sami morali določili konkretno osebo za izvedbo nalog. Menim, da bodo to nosilci dosedanjih podobnih akcij po občinah. A zavedati se morajo, da organizacija čiščenja odlagališč ni stvar, ki bi se je lahko lotili v začetku aprila, temveč terja veliko predhodnega dela,« je kritična koordinatorka akcije na ravni občin. Zgojznikova je prepričana, daje projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! za občine velika priložnost. Ogromno vloženega prostovoljnega dela bo namreč pripomoglo ne samo k lepšemu in bolj zdravemu okolju, pač pa tudi k večji povezanosti občanov ter krepitvi prostovoljstva v občini. Zaradi slednjega bo ob koncu dneva v mozirski občini pripravljeno družabno srečanje. Tako bodo združili koristno s prijetnim. Marija Sukalo investicije Občina Mozirje »nosila vse stroške za celo Zgornjo Savinjsko dolino«, je dejal Samo Kramer. Zato so potrdili predlagane cene in dodali sklep o začasni 50-odstotni subvenciji omrežnine za gospodinjstva, kar pomeni, da bo imela občina toliko manj za investicije. Andreja Gumzej Matična kronika za mesec januar 2010 ROJSTVA: Rodilo seje pet dečkov in tri deklice. POROKE: Boštjan Golob in Brigita Nadu iz Ljubljane, Boštjan Poprask in Rodica Ževart iz Gave. SMRTI: Anton Acman iz Šmihela nad Mozirjem, Ana Jeraj iz Lok pri Mozirju, Franc Prislan iz Grušovelj, Marija Rose iz Strmca, Frančiška Cajner iz Pustega Polja, Ana Moličnik iz Potoka, Anton Mrzlak iz Ljubije. 1. SEJEM IZOBRAŽEVANJA ZA ZGORNJESAVINJČANE Tehten razmislek pred izbiro poklica je danes nujen Mladi na vstopu v srednjo šolo ali pri razmišljanju za nadaljnji študij so pogosto v dilemi, kakšna izobrazba jih bo pripeljala do dobre službe in finančno ugodne prihodnosti. Zato ne preseneča, da je bil prvi sejem izobraževanja v Zgornji Savinjski dolini, ki ga je 6. februarja organiziral Klub zgomjesavinjskih študentov, za prvič precej dobro obiskan. Pripravili so tudi konferenco o problematiki štipendiranja in zaposlovanja, na kateri so se s poučnimi mnenji predstavili zanimivi gostje. V Športni dvorani Nazarje, kjer je bil sejem postavljen, seje predstavilo precejšnje število izobraževalnih ustanov, institucij, ki usmerjajo v izobraževanje in zaposlovanje, ter nekaj zgomjesavinjskih podjetij. Kogar zanima nadaljnje izobraževanje ali kdor išče nove zaposlitvene možnosti, je lahko na enem mestu dobil informacije o šolanju v Celju, Ljubljani, Mariboru ali se pogovoril o možnostih za zaposlitev v katerem izmed prisotnih podjetij. Predstavile so se srednješolske izobraževalne ustanove, tako ljubljanska kot mariborska univerza in organizacije, ki delujejo v interesu dijakov in študentov. Na sejmu so bilitudi predstavniki mozirskega centra za socialno delo in zavoda za zaposlovanje, kjer so se lahko mladi informirali tako o štipendiranju kot o zaposlovanju v Savinjsko-šaleški regiji. Žal je bila bera podjetij precej manjša. Informacije o svojem delovanju in zaposlitvenih možnostih sta ponujala le podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje in Montažne hiše Rihter d.o.o. z Ljubnega ob Savinji, kar je med obiskovalci izzvalo tudi nekaj nezadovoljstva. Mladi Zgornjesavinjčani, ki želijo zaposlitev najti v domačem okolju, seveda hočejo spoznati domača podjetja in njihova prisotnost na takšnem sejmu je bila več kot pričakovana. Na okrogli mizi so sodelovali poslanca Jakob Presečnik (SLS) in Tadej Slapnik (Zares), direktor Sav-injsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, župan občine Nazarje Ivan Purnat, predstavnik Študentske organizacije Slovenije Marko Funkl, predstavnica velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje Branka Škulj Nuss- dorfer in predstavnica podjetja BSH Nazarje Štefka Gregorc. V dvourni debati so se dotaknili aktualnih problematik, ki se tičejo predvsem študentov. Sodelujoči so predstavili različne poglede na vse bolj usihajoče državno štipendiranje, dotaknili so se kadrovskih štipendij in poskušali oceniti možnosti zaposlovanja v Zgornji Savinjski dolini. Najbolj so se mnenja kresala ob pogovoru o nastajajočem zakonu o malem delu, ki skrbi predvsem študente. Radenko Tesanovič, predsednik KZSŠ: »Kot naša krovna organizacija ŠOS, tudi mi stremimo k temu, da mladim iz naše doline ponudimo čim več. Zato smo se v našem klubu odločili, da sejem izobraževanja poskušamo organizirati sami. S tem smo preizkusili svoje organizacijske spretnosti in z veseljem lahko rečem, da nam je uspelo. Glavno vodilo sejma izobraževanja je, da mladim predstavimo izobraževalne in zaposlitvene možnosti na domačih tleh. « Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice: »S postavitvijo gospodarskega središča v Savinjsko-šaleški regiji bo perspektiva za zaposlovanje v naši regiji v prihodnosti zagotovo še vedno usmerjena predvsem v tehnične poklice. Družboslovci bodo žal težje našli delovna mesta, seveda pa je usmerjeno stem treba razmišljati, kar se mlade generacije tiče, ne samo o tem, kako najti za- poslitev v neki veliki, že uveljavljeni firmi, ampak tudi na področju podjetništva, saj je ravno podjetniške iniciative pri nas premalo.« Jakob Presečnik, poslanec SLS: »Mladim ljudem, tistim, ki se še odločajo za študijsko usmeritev, moramo še pravi čas predstaviti njihove zaposlitvene možnosti v prihodnosti. Zagotovo imajo ministrstvo za delo in vse institucije v sklopu izobraževanja pred sabo veliko in pomembno nalogo, na kakšen način usmerjati mlade pri njihovem iskanju dobre in za prihodnost ustrezne izobrazbe.« Tadej Slapnik, poslanec Zares: »Danesje treba mladim dokazati, da imajo tudi tehnični poklici dobro prihodnost. Na gospodarstvu pa je, da se tudi v tehničnih panogah začnejo zviševati plače, da bodo strokovnjaki tehničnih usmeritev dovolj plačani. Mladi se danes zavedajo, da imajo diplomiranci tehničnih usmeritev precej nižje plače kot kadri, ki delujejo v drugih sferah. Potrebni so temeljiti premiki, drugače nam bo visoko izobraženi tehnični kader še naprej uhajal v tuje no.« Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Zgornja Savinjska dolina je včasih živela predvsem od lesa, danes se moramo razvijati tudi v drugih panogah, na primer v turizmu, kjer imamo dobra izhodišča in naravne danosti za uspeh, torej za boljšo prihodnost. Mladim želim čim manjšo potrebo po študentskem delu in čim višje štipendije, da bodo lahko hitro doštudirali in si s tem povečali zaposlitvene možnosti.« Štefka Gregorc, predstavnica podjetja BSH Nazarje: »Naše podjetje vsako leto podeljuje kadrovske štipendije predvsem za poklice, ki jih pri nas primanjkuje. Sicer pa vlagamo tudi v izobraževanje že zaposlenih pri nas, ki lahko s finančno pomočjo podjetja nadgrajujejo svojo izobrazbo.« Marko Funkl, Študentska organizacija Slovenije: »V študentski organizaciji nismo apriori proti zakonu o malem delu, ne želimo pa, da je študentsko delo del tega zakona. Vladi smo predlagali dva jasna ukrepa, ki bi poskrbela za manjše zlorabe študentskega dela; enotno evidenco vpisa, s tem bo poskrbljeno za nadzor nad fiktivnimi vpisi, in povečanje nadzora nad izdajanjem študentskih napotnic, s tem bo kršitev zagotovo manj.« Branka Škulj Nussdorfer, vodja Urada za delo Velenje, Mozirje: »Študentsko delo podpiramo, vendar je potrebno poskrbeti, da ne predstavlja nelojalne konkurence delu. Študentje, ki so se odločili študirati, naj hitro doštudirajo, samo študentsko delo jih pri tem ne sme ovirati.« Tatiana Golob Na sejmu so se predstavile srednješolske izobraževalne ustanove, tako ljubljanska kot mariborska univerza in organizacije, ki delujejo v interesu dijakov in študentov (foto: Tatiana Golob) PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM NA PODROČJU KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Vzpodbuda za se živahnejše kulturno delovanje Letošnji prejemniki priznanj mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (foto: Marija Lebar) Osrednja slovesnost letošnjega dogajanja ob mesecu kulture, to je podelitev priznanj najvidnejšim ustvarjalcem na tem področju v Zgornji Savinjski dolini, se je odvijala v ljubenskem kulturnem domu prav na 8. februar, slovenski kulturni praznik. Svečanost sta pripravila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava (JSKD 01) Mozirje in Kulturno društvo Ljubno ob Savinji. Priznanja je nagrajencem podelil Anton Venek, predsednik sveta 01 JSKD, merila za podelitev in obrazložitve o zaslugah posameznih odlikovancev pa je prebrala Ivana Žvipelj, vodja in koordinator JSKD 01. Slavnostni govornikje bil Marjan Dobrovc, lanskoletni dobitnik najvišjega priznanja sveta 01 JSKD. Dejal je: »Počaščen sem, da lahko govorim ob tako pomembnem prazniku Slovencev, kot je kulturni praznik, o kulturi, ki je edinstveno bogastvo vsakega naroda.« Po njegovem bi tudi danes potrebovali kakega Trubarja, Vodnika in njima podobne, saj se nam včasih pred pragom dogajajo za slovenski jezik neprijetne stvari. »Vse v imenu sodobnega marketinga so poslovni objekti, veliki trgovski centri in neredko tudi nacionalna televizija okrašeni z reklamnimi sporočili v praviloma tujih jezikih. Tudi narodna kultura postaja vse bolj prepuščena tržnim zakonitostim,« je povedal Dobrovc. »Upajmo, da bodo kritike dosegle svoj namen, pohvale pa še bolj vzpodbudile predane ustvar- jalce in glasnike kulturnega dogajanja pri nas. Tri milijone in pol poslušalcev in gledalcev so v letu 2009 privabili ljubiteljski izvajalci na kulturne dogodke vSIoveniji,«je še dodal slavnostni govornik. Dr. Peter Weiss iz Kulturno-umetniškega društva Utrip z Rečice ob Savinji je prejel priznanje sveta območne izpostave JSKD. Jubilejna priznanja 01 JSKD so bila podeljena Tatjani Be-zovšek in Jožetu Tajnšku iz Kulturnega društva (KD) Gornji Grad, Darinki Marinc iz KD Mozirje in Dejanu Ugovšku, KD Ljubno ob Savinji, Priznanji sveta 01 JSKD za posebne dosežke pa sta prejela Katja Gruber (Osnovna šola Nazarje) in Jani Prgič (Osnovna šola Rečica ob Savinji). Za res prijetno vzdušje so organizatorji poskrbeli še s spremljajočim programom. Nastopili so Mešani pevski zbor Ljubno pod vodstvom Mitje Venišnika in učenci ter učitelji Glasbene šole Nazarje v glasbenih točkah, z recitacijami Prešernovih del so sodelovali Lojze Gluk, Franjo Naraločnik in Petra Ugovšek. Železno cesto, eno Prešernovih veselejših pesmi, pa sta na prikupen način predstavila Petra Kopušar in Janez Rose ob spremljavi harmonikarja Zvonka Krumpačnika. Marija Lebar OBČINSKI SVET LUČE Podražitve so se jim zdele previsoke Na prvi letošnji seji je lučki občinski svet obravnaval predlog proračuna za letošnje leto. Proračun je bil brez glasu proti sprejet. Predstavnika Komunale Mozirje sta svetnikom obrazložila predlog cen javnih storitev. Svetniki so menili, da za odločanje o tem potrebujejo še določene odgovore. Tako v pisni obliki kot tudi na sami seji v Lučah sta direktor Andrej Ermenc in vodja finančno računovodskega oddelka Darja Planinšek z mozirske Komunale svetnikom predstavila predlog povišanja cen preskrbe s pitno vodo in odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Predlog je pripravljen na osnovi novega Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. V tem pravilniku je natančneje opredeljena metodologija oblikovanja cen. 15. avgusta 2009 je tako prenehala veljati Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev in s tem tudi ukrep kontrole cen. Pristojnost določanja teh cen se je prenesla na lokalno raven. Svetniki so menili, da je odstotek podražitve zelo visok in so sklenili, da pred dokončn- im odločanjem potrebujejo še nekaj odgovorov. V drugi obravnavi je občinski svet potrdil predlog proračuna za letošnje leto. Proračun je težak okoli tri milijone evrov. Na odhodkovni strani je višji za 120.000 evrov, tako da bo med letom verjetno potreben še rebalans. Za drugo fazo rekonstrukcije lokalne ceste Rogačnik in Osojnik, ki jo sofinancirajo z evropskimi sredstvi, so v proračunu rezervirali 320.000 evrov, za rekonstrukcijo ostalih javnih poti pa 100.000 evrov. Večje investicije so še ureditev pločnikov in parkirišč v Lučah, za to predvidevajo 160.000 evrov, pokrito parkirišče in zunanja ureditev pred občino v višini 300.000 evrov, izgradnja tržnice v višini 80.000 evrov in izgradnja komunalne infrastrukture v Krnici, za kar so namenili 150.000 evrov. Marija Lebar Pokaži, kaj znaš na Rečici ob Savinji Društvo Harmonikarski orkester Primoža Zvi-ra tudi letos pripravlja zabavno prireditev Pokaži, kaj znaš. V rečiškem kulturnem domu se bodo v nedeljo, 21. februarja, ob 15. uri na odru predstavili številni nastopajoči različnih generacij. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili mladim talentom, ki energijo usmerjajo v igranje instrumentov, petje in ples. Predstavili se bodo tudi tisti, ki imajo že veliko izkušenj pri nizanju biserov iz bogate zakladnice ljudskega izročila. Organizatorji so v goste povabili Barbaro in Martina Jehart ter ansambel Polka punce. Pred domačo publiko bodo meh fajtonarice raztegnili svetovni prvak v diatonični harmoniki PrimožZvir in njegovi učenci. Obilico humorja bosta dodala Strašna Jožeta, da pa bo na odru teklo vse, kot je treba, bo poskrbela televizijska voditeljica Darja Vrhovnik. Organizatorji obljubljajo obilo zabave in sprostitve v nedeljskem popoldnevu za vse generacije. Marija Šukalo Jure Repenšek (foto: Ciril M. Sem) Z Juretom Repenškom sva se pogovarjala na sam praznik slovenske kulture. Naključje? Ne. Zaradi strasti, s katero govori o kulturi, je ta zanj postala način bivanja. Umetnost, običaji, jezik, vera - kultura vpliva na vsako od naštetih vrednot in obratno. Podatki evropske raziskave vrednot kažejo, da je dobra desetina Slovencev vključena v kulturno, umetniško, izobraževalno organizacijo ali skupino, a večina ostaja pasivna. V Juretovi družini in rodbini je kultura zapisana z veliko začetnico. Javnost ga pozna kot(po)ustvarjalca in organizatorja. Je še kaj v njegovem življenju, kar je manj na očeh javnosti? - Kako uresničujete svoje naravne darove? Rojen sem bil ravno na veliko noč pred dobrimi petdesetimi leti kot prvi med tremi otroki. V rodbini nasje kar nekaj prosvetnih delavcev, tudi moja sestra je učiteljica, enako sestrična in stric. Po pedagoški poti gredo tudi nečakinja in moj sin, lahko, da se bo še kdo pridružil. Od mladosti so me zanimali glasba in likovna umetnost, tudi gledališče in lutke. Vse te dejavnosti so sedaj moj hobi ali celo zaposlitev. Lahko rečem, da sem v JURE REPENŠEK, LIKOVNI PEDAGOG IN LJUBITELJ KULTURE »Težje razumem, da kultura samo zabava« teh dejavnostih srečen in doživljam zadovoljstvo. Spominjam se, da sem kot osnovnošolec imel stene polepljene s fotografijami pevskih skupin. Posebno so me navduševali Slovenski oktet in Koroški akademski oktet, pa kvartet Do. Tega veselja se nikoli nisem znebil in danes mislim ravno tako! Poleg dejavnosti, ki me osrečujejo, sem zelo rad med ljudmi, mladimi in odraslimi. Če dodam še družino, naše otroke in ustvarjalne prijatelje, ki se želijo kulturno izražati, lahko rečem, da mi nič ne manjka. - Iz česa se je razvila vaša želja po uresničevanju v slikarstvu, glasbi, gledališču? Lahko rečem, da sem od otroštva povezan s kulturo. Spominjam se pevskih zborov iz osnovne šole, ko sem kot osnovnošolec v tretjem razredu pel v pevskem zboru pri zborovodkinji Mariji Breznik, ki nasje znala navdušiti za petje, pozneje sem prepeval tudi pri zboru, ki gaje vodil pokojni Anton Acman na šoli v Mozirju. V Ljubljani sem prepeval pri komornem zboru Anton Foerster, ki gaje vodil Jože Trošt, priznan skladatelj in dirigent. Ko sem februarja leta 1981 začel poučevati na OŠ Gornji Grad, na njej sem zaposlen 29 let, sem se odločil za mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj inv njem pel sedem let. Kot petnajstletnik pa sem prepeval v moškem pevskem zboru Mozirje, pozneje v mešanem zboru. Spominjam se začetkovz malo vokalno skupino Rožmarin, ki je bila odskočna deska za podobne pevske sku-pinevdolini. Nepozabni so spomini na našo lutkovno skupino, ki je delovala kar nekaj let, dvakrat smo bili udeleženci republiškega srečanja lutkarjev Slovenije. Lahko se pohvalim, da sem bil med začetniki amaterskega gledališča v Mozirju. Ko seje v Mozirje vrnil Franjo Cesarje bila naša prva igra Doktor zmede. Moram priznati, da pa mi največ zadovoljstva in dušnega miru prinesejo ikone, ki jih doživljam kot dialog med nebom in zemljo. Ikona ni le sveta podoba, je simbol, ki te potegne vase in popelje v onostranstvo. - Kaj je težje v življenju kulturnika: pridobiti k sodelovanju zanesenjake, ohranjati pozornost občinstva ali ustvarjalno izvirnost? O tem priča pogled v življenje Kulturnega društva Jurij Mozirje. Pravzaprav je to kulturno-pros-vetno društvo, za »umetniško« se nismo odločili, ker je umetnost relativna in naj občinstvo določi, kajje vredno, daje umetniško. Zanimivo, da ravno letos praznujemo 15-letnico društva. Le kdo bo proslavljal in kako? Tudi spomini, kako smo začeli s kulturnim društvom, so zanimivi. Vem, da sem dalj časa nagovarjal prijatelje, da začnemo s kulturo na novo, pa me niso jemali resno, moram reči, kar nekaj let ni bilo uspeha. Želel sem si, da bi bilo novo društvo bolj gibljivo, uslvarjalno in raznoliko, s poudarkom na ljudskih običajih. Vsekakor pa smo želeli razvijati petje, likovno kulturo, gledališče in lutke. Kaj počenja- »Vedno sem si želel, da se širi krog kulturnih ljubiteljev, in to se nam ure-sničuje in sem zelo vesel, saj se pridružujejo naši otroci in znanci, sosedje.« mo že petnajst let, ni potrebno naštevati, ime društva smo izbrali po farnem zavetniku sv. Juriju. Mnogi me zato sprašujejo, če je to privatno društvo. Vedno sem si želel, da se širi krog kulturnih ljubiteljev, in to se nam uresničuje in sem zelo vesel, saj se pridružujejo naši otroci in znanci, sosedje. - Na katerem področju pa ste temeljito preizkušanj? Že dvajset let si prizadevam za krščansko demokracijo na lokalni ravni. Moram reči, da mi tovrstna dejavnost povzroča sive lase, če ne bele ... Povezati vrednostni krščanski nazor z delom v politiki mi je vseskozi naraven in razumljiv, potreben, nujen proces, pri katerem smo kristjani dolžni sodelovati. Verjetno sem se tega nalezel od Peterleta, s katerim sva se spoznala pri pe- »Politiko sprejemam kot nujno obliko delovanja, saj le prekotega orodja lažje dosegamo potrebne družbene cilje.« vskem zboru v Ljubljani. Moram priznati, da ga občudujem kot človeka, politika in borca za zdravo življenje. Od takrat sem navdušen za kolesarstvo, saj meje povabil na kolesarsko popotovanje k rojakom na Koroško, v Benečijo in Rezijo. Tovrstno rekreacijo prakticiramo tudi v Mozirju in navdušencev za taka potovanja ne manjka. Politiko sprejemam kot nujno obliko delovanja, saj le preko tega orodja lažje dosegamo potrebne družbene cilje. Pred dvajsetimi leti so se ljudje branili pred politiko z izgovorom, da jim bo to škodilo pri zaposlitvi, strah je bil velik. Zanimivo, tudi danes odgovarjajo podobno in vsi so naenkrat nestrankarski ali jih tovrstno delo ne zanima. Ko pa je kaj narobe, so hitro glasni, le izpostavili se ne bi, ker jim to lahko škodi. Le kdo bi razumel te krščanske glave? - Navdušite z nekaj mislimi bralce za premislek o tem, kako samo dejavna vključenost v kul-turno-umetniške in izobraževalne organizacije ali skupine krepi omikanost, z njo pa kulturno in narodno istovetnost. Rad poudarim, da smo kot narod preživeli zaradi trdoživosti in svoje kulture. Ta se začne v družini, kjer naj bi gojili - vzgajali za lepe medčloveške odnose, za strpnost in medgeneracijski dialog. Strpnosti se otroci naučijo v družini, nanje vplivata oče in mama pa stari starši in vrstniki. Takšna »Biti kulturnik v svojem kraju pomeni biti vztrajen, iznajdljiv in prepričan o svojem delu.« oblika kulturnega sobivanja je najlepša in zagotavlja dobro vzgojno podlago našim otrokom, verjemite, je preizkušena! Kultura je vedno tudi vzpodbujevala in pros- vetljevala ali nas vodila k plemenitemu, zato težje razumem, da kultura samo zabava. Lahko govorimo o porastu »sladkobne kulture«, ki nas samo veseli in pusti hladne. Življenje pa je komedija in drama - raj in pekel! Težko tekmujeta ljudska pesem in trendna glasba, menije ljubša klasika, tista, ki krepi duha in opeva našega človeka. Če kdo tako razmišlja, naj se mi javi! Biti kulturnik v svojem kraju pomeni biti vztrajen, iznajdljiv in prepričan o svojem delu. Kulturo razumem kot skupne »evropske norme«, ki nas spremljajo iz družine do svoje družine in naprej do narodove omike. Andreja Gumzej SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI Vizija članic je ohranjati vrednote in delati dobro Na srečanju regionalnega odbora Slovenske ženske zveze (SŽZ) pri SLS Zgornje Savinjske doline so 6. februarja članice povzele delo preteklega leta in se zazrle v načrte za tekoče, volilno leto. Predsednica odbora Mateja Brleč Suhodolnik je v uvodni besedi povzela osnovne dejavnosti odbora, ki so skrb za mlade, starejše, družine in politično udejstvovanje. Njihovo delo je usmerjeno v pomoč vsem ljudem, vseh generacij, predvsem pa se osredotočajo na ženske, ki so v družbi velikokrat neenakopravne in zapostavljene. Začetki SŽZ segajo v leto 1992, česar seje spomnila aktivna članica Mimica Jurjevec, ki je opisala začetke delovanja. Branka Ermenc je v povzetku dela preteklih let povedala, da članicam veliko pomeni dobrodelnost, zato se rade pridružijo ali organizirajo do- brodelne prireditve, katerih izkupiček namenijo tistim, ki v danem trenutku pomoč najbolj potrebujejo. Obiskovanje starostnikov na domu in v domu ostarelih, pomoč pri naravnih nesrečah, zbiranje denarja za obšolske dejavnosti otrok, kijim starši tega ne morejo omogočiti, pomoč brezdomcem, povezovanje s centrom za socialno delo, to je le nekaj področij, kjer so članice aktivne, aktivnosti pa bi rade razširile še na druga kritična področja. Poleg dela so dvakrat obiskale Ljubljano, kjer so si ogledale parlament in obiskale državni zbor, na drugem izletu so si ogledalejaslice v frančiškanski cerkvi in se z gondolo odpeljale na Ljubljanski grad. V tem letu bodo aktivno podprle kandidate SLS na volitvah. S podporo SŽZ je zadovoljen vodja poslanske skupine Jakob Presečnik, ki je opozoril na Mateja Brleč Suhodolnik je v uvodni besedi povzela osnovne dejavnosti odbora (foto: Štefka Sem) perečo problematiko na kmetijskem področju. Povedal, je da na državnem nivoju poskušajo rešiti čim več pobud in vprašanj, kijih dobijo. Otem, da dajejo stranki posebno človeško noto prav ženske, je spregovoril Andrej Presečnik, vodja odbora za kmetijstvo. V SLS se zavedajo, da je človeška plat v politiki nepogrešljiva in zelo pomembna. Medtem koje za uvod pesem Slovenec sem zapela domačinka Mojca Bitenc, je za zaključek o vlogi žensk v družbi nekoč in danes spregovorila prof. dr. Jana Bezenšek. Predavanje je bilo namenjeno ženski v večgeneracijski družini ter težavam, s katerimi se srečujejo takšne družine. Predavateljica se je dotaknila vprašanja vrednot in težav zaradi nizke rodnosti in staranja prebivalstva v Sloveniji. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Moti jih Sazas in njihove visoke tarife Radmirski prostovoljni gasilci so na občnem zboru ocenili delo preteklega leta. Bili so si enotni, da so v preteklem letu storili ogromno, a kljub temu ne smejo počivati na lovorikah. Med najuspešnejšimi končanimi projekti je ureditev zunanjosti in strehe na stari šoli, pri čemer so veliko pomagali vsi gasilci, ostali krajani in Občina Ljubno. Ponosni so tudi na izvedbo tekmovanja s staro gasilsko tehniko in njihovo zmagovalno ekipo veterank. Izobraževanje in skrb za opremo ter nabava le-teje le nekaj izmed načrtov, ki jih želijo uresničiti v tem letu. Pričeli so z zbiranjem informacij za gradnjo gasilskega doma ob stari šoli. Združitev teh dveh objektov bi zmanjšala stroške društva in poskrbela za dovolj velike prostore, kajti sedanji dom počasi postaja premajhen. V društvu so ob tej priložnosti na njegovo željo razrešili starega poveljnika gasilske enote Franca Štiglica in izvolili novega, Janeza Vratanarja. Za novega poveljnika je bil imenovan Janez Vratanar (foto: Štefka Sem) Tako predsednik domačega društva Damjan Nerat kot predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric sta izpostavila organizacijo za zaščito avtorskih pravic Sazas, saj si prostovoljna in dobrodelna društva želijo, da jim ne bi bilo potrebno plačevati visokih tarif ob pripravi raznih prireditev. Sazas tem željam nasprotuje oziroma se zanje ne meni. Podelili so tudi številna priznanja, napredovanja in pohvale tistim, ki so s prostovoljnim delom omogočili, da je stara šola lani dobila novo podobo. Štefka Sem Gospodarstvo, Politika______________________________________ PODJETJE PODKRIŽNIK D.0.0. Krizo zaobšli s premišljenimi ukrepi Direktorica Petra Podkrižnik: »Velik poudarek posvečamo visokemu organizacijskemu nivoju, redu in čistoči, varovanju okolja, samoiniciativnosti in samokontroli.« (foto: Marija Lebar) Minulo poslovno leto so v Ijuben-ski družbi z omejeno odgovornostjo Podkrižnik zaključili pozitivno. Vpliv krize na poslovanje zaradi pravočasnih ukrepov ni bil občuten. Lani so zaposlili osem novih sodelavcev. Za letos načrtujejo nekatere naložbe v še sodobnejšo tehnološko opremo. NA TRGU ŽE DVE DESETLETJI Podjetje s področja kovinsko predelovalne industrije obstaja dve desetletji. Večinoma proizvajajo polizdelke za vgradnjo v kompleksnejše končne izdelke. »Naš ideal je poslovna odličnost. Velik poudarek posvečamo visokemu organizacijskemu nivoju, redu in čistoči, varovanju okolja, samoiniciativnosti in samokontroli,« je povedala direktorica Petra Podkrižnik. Mesto direktorice opravlja leto in pol, odkar je bil prejšnji direktor Iztok Podkrižnik izvoljen kot poslanec v državni zbor. Sicerje Podkrižnikova v podjetju zaposlena že 18 let. KAKOVOST IN RACIONALNOST Dolgoletna usmeritev vodstva podjetja je, da je treba tako proizvode kot kupce imeti razpršene. To pomeni, da so produkti namenjeni za različno proizvodnjo in da so kupci iz različnih regij. Ta poslovna politika seje obrestoval tudi v času krize. Največ težavjim povzroča, da njihovi dobavitelji surovin ne držijo na zalogi, zato je te treba naročati precej vnaprej in zanje plačevati avanse. Precejšen del proizvodnje izvozijo. Tako so njihovi kupci večje svetovne korporacije, v katere so vključeni kot sistemski dobavitelj. Da obdržijo svoje tržišče, posebej paz- ijo na kakovost izdelkov. V ta namen so pridobili certifikata kakovosti 9001 in 14001. Prav tako se posvečajo racionalni porabi materialov, sekundarne surovine pa oddajajo v reciklažo. Imajo lastni razvojni oddelek, prav tako pa službo kontrolinga, ki sodeluje tako v načrtovanju kot pri preverjanju kakovosti na vseh področjih proizvodnega procesa. LANI OSEM NOVIH ZAPOSLITEV Kot pravi direktorica Podkrižnikova, so v letu 2009 na novo zaposlili osem sodelavcev, od tega šest takih, ki so ostali brez službe v stečaju Elkroja. Sedaj imajo skupaj 83 zaposlenih. Zanimivjetudi podatek, da imajo kar sedem povratnikov. To pomeni, da so seti potem, ko so odšli in nekaj časa delali drugje, vrnili v podjetje Podkrižnik. »Pri nas cenimo dobre delavce, nudimojim možnost napredovanja. Večina vodij v proizvodnji je začela na nezahtevnejših delovnih mestih in zaradi svojih prizadevanj in sposobnosti nato napredovala,« pravi direktorica. Tudi plače in nagrajevanje je stimulativno, seveda v okvirih, ki ohranjajo konkurenčnost na globalnem trgu. Prav tako so izplačali božičnico. »Zavedamo se, da so gospodarske razmere tako za delavce kot delodajalce zelo resne. V našem podjetju vlada pozitivna klima in razum. Neosnovana rast plač bi pomenila drastično poslabšanje konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo in povečala možnost selitve proizvodnje v cenejše države (Madžarsko, Slovaško, Poljsko...),« dodaja Podkrižnikova. Marija Lebar NOVA SLOVENIJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na Rečici ob Savinji so prvo sredo vfebruarju pripravili ustanovni zbor Občinskega odbora neparlamentarne stranke Nova Slovenija Rečica ob Savinji. Predsednik občinskega odbora je postal Jože Grudnik iz Spodnje Rečice. Zbora sta se udeležila glavni tajnik stranke Robert lic in član izvršilnega odbora Drago Koren. Glavni tajnik je spregovorila o pomenu ustanovitve občinskega odbora NSi v Rečici ob Savinji in poudaril, da je občinski odbor osnovna organizacijska oblika stranke, ki s svojim delom in aktivnostmi nedvomno pripomore k razvoju občine. Predstavil je tudi aktivnosti NSi vzadnjem obdobju in poudaril njihov uspeh na Ustanovljen refiški odbor Jože Grudnik iz Spodnje Rečice je postal predsednik občinskega odbora (foto: Marija Šukalo) volitvah v Evropski parlament. Ta je imi in naslednjimi državnozborskimi po llčevem mnenju dal stranki volitvami. novega zagona in moči pred lokaln- Le dan pozneje so se predstavni- ki Nove Slovenije zbrali na Ljubnem ob Savinji, kjer je potekal letni občni zbor. Tudi tega seje udeležil glavni tajnik stranke Robert Ilc. Na srečanju na Ljubnem so pripadniki stranke razpravljali o aktualni lokalni problematiki ter o prihajajočih lokalnih volitvah. V nagovoru je Ilc poudaril, da mora občinski odbor čim prej začeti vse aktivnosti, ki bodo privedle do dobrega rezultata na volitvah. Poudaril je, da imajo veliko možnosti za uspeh, potrebno le je zavihati rokave, saj jih čaka veliko dela. Da bi to bolje steklo, so izvolili novega predsednika. Ljubenski odbor NSi bo vodil Bernard Štiglic. Marija Šukalo Kašče, ponos kmetije V našo krajino so sodile tudi kašče, ki so predstavljale neke vrste žitnico. Zato je razumljivo, da sojih kmetje zelo cenili in kar tekmovali, katera bo mogočnejša. Ponekod v naši dolini rečejo kaščam kašte, tudi Slovenski pravopis navaja oba izraza in ju tolmači kot žitnico. Pleteršnikov slovar pa je natančnejši. Omenja oba izraza inju tudi tolmači kot žitnico, a podrobno nakaže, da so kašte vodne naprave, ki so služile za preusmerjanje vodotokov in obrambo rečnih bregov. Iz obojega bi torej lahko zaključili, da sta oba izraza sicer pravilna, vendar je lahko izraz kašta praviloma za vodno napravo. Mi bomo zato uporabljali izraz kašča. V času, ko so naše kmetije pridelovale številne žitarice, so bile kašče glavna shramba žitnega zrnja. V zidanem delu so imeli kleti, nad njimi je bila lesena gradnja, prava mojstrovina nekdanjih tesarjev. Kašča je bila opazna med drugimi kmečkimi zgradbami, saj je bila vedno vsaj malo okrašena. Bodisi da so bila vrata rokodelska umetnost, nad njimi je bila na podbojih vklesana letnica gradnje in včasih še začetnici graditelja, H VISOKA ŠOLA za varstvo okolja Lipička kašča v Florjanu nosi letnico gradnje 1833. Fotografirana je bila leta 2001. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. pa tudi ganki so bili prava lepota. Večja kmetija je imela tudi prostornejšo (mogočnejšo) kaščo. Ponavadi sta bili v lesenem delu dve nadstropji, na vrhu (pod trami) so Trg mladosti 2 Velenje t: 03 898 64 10 I www.vsvo.si Vabimo vas na naše informativne dneve: hranili mesne izdelke. Značilno za kašče je bilo, da so bile odlično izolirane (hladne). Naši predniki, ki so bili mojstri za pripravo želodcev, so znali dobro izkoristili zdrav zrak v kašči za zorenje tega žlahtnega mesnega izdelka. V spodnjem lesenem delu so stali "košti " za žitarice. V žitu so hranili tudi jajca in še marsikaj je našlo svoje mesto v kaščah. Skratka, ta zgradba je bila odraz blagostanja na kmetiji. Ali torej ne bi bila naša skupna naloga, da ohranimo te znamenite zgradbe našim zanamcem in zanje poskrbimo, da ne bodo propadale? Poznamo kmetije, ki ponosno razkažejo ohranjeno kaščo. Končno so te zgradbe del naše preteklosti in tudi za turiste, posebno za tujce zelo zanimive. Aleksander Videčnik 12.2.2010, ob 10. in 15. uri, • v soboto 13.2.2010, ob 10. uri, • v petek 19.2.2010, ob 16. uri. Informativni dnevi bodo v predavalnici 1 na sedežu VŠV0, Trg mladosti 2, Velenje. Vabimo vas, da nam v uredništvo Savinjskih novic sporočite, če imate dobro ohranjeno kaščo. Kerželimo opozoriti na pomen teh kmetijskih zgradb, bi jih nekaj predstavili širši javnosti. Z dobro voljo in spoštovanjem naših prednikov nam bo skupaj uspelo povrniti sloves teh mojstrovin kmečke kulture. Navedite starost in kraj, kjer kašča stoji, ter naslov gospodarja. SLIK0PLESKARSTV0 Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214^ • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno ko: >saro Jožici in Gašperju Skupaj dočakala 90 sta let, odkar pogledala sta v svet! Enemu zdravja, drugemu sreče, obema naj v zdravju in sreči življenje teče! > v Vsi, ki vaju imamo radi RELAX1 AVTOGOLA Do izpita Z RELAX-ovim, KREDITOM Mi TEČAJ CPP® Mozirje: 15.2.2010 ob 17.00 Dežurni telefon: @041 227 133 Več informacij na naši internetni strani: www.avtosola-relax.si ABITURA Podjetje za izobraževanje Razpisuje iziobraževalne programe pridobivanja izobrazbe in prekvalifikacije v poklic SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli) EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) VPIS BO V ČETRTEK 18. FEBRUARJA, OB 16. URI d.o.o. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 1 EKONOMIST > POSLOVNI SEKRETAR Informativna dneva bosta v petek, 12.02.2010 ob 16:30 uri in v soboto, 13.02.2010 ob 9. uri www.abitura.si PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel. št: 03/4285530 in 03/4285532 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARN s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si VOZILI SMO: BMW 530D GT Pionir svoje vrste Pri BMW-ju si pri izdelovanju avtomobilov radi postavljajo visoke, zahtevne, včasih tudi malce nenavadne cilje. Tako so se lotili oblikovanja novega modela serije 5 z oznako GT z namenom, da bo avto elegantnega, a hkrati športno dinamičnega videza, prostoren, udoben in zmogljiv, torej idealna kombinacija stilsko dovršene limuzine, prilagodljivega karavana in vsestranskega SUV. Po vožnji s testno petico avto hiše Selmar iz Celja lahko pritrdim, da je Bavarcem v celoti uspelo. Petica GT je pravzaprav dvakratna novost - prvič zaradi že omenjene funkcionalne zasnove, kakršne doslej pri BMW-ju niso imeli, drugič pa zaradi za- četka nove generacije serije 5, ki prihaja na trg (v Sloveniji bo naprodaj predvidoma marca). Gledano od zunaj je sprednja polovica avtomobila nova verzija petice, ki se oblikovno zgleduje po večji sedmici, prava posebnost pa se začne nekje za prednjimi vrati, ko se začne streha ku-pejevsko spuščati vse do zadka, v katerega so vgrajena peta vrata s sistemom dvojnega odpiranja. To pomeni, da je mogoče odpreti celotna vrata ali zgolj spodnji del prtljažnika, katerega prostornina v osnovi znaša 440 litrov, z zloženima zadnjima sedežema pa lahko naraste na 1.700 litrov. Toda prava prostornost je v tem avtomobilu namenjena potnikom. Zaradi višje zasnove je vstopanje in izstopanje lažje kot v dosedanji petici, višji pa je tudi položaj sedenja, ki nudi prijeten občutek zračnosti. Prostora je več kot dovolj tudi na zadnji klopi, kije vzdolžno pomična injo tvorita samo dva sedeža. Če vozite BMW, potem je že vnaprej jasno, daje voznikov delovni prostor pregleden in točno tako je tudi v petici GT. Na dvobarvni armaturni plošči je na posebnem merilniku zanimivo spremljati delovanje sistema Ef-ficientDynamics, ki z regeneracijo energije pri zaviranju, odličnim 8-stopenjskim avtomatskim menjalnikom in številnimi drugimi inteligentnimi rešitvami skrbi za manjšo porabo goriva in emisij C02, istočasno pa povečuje zmogljivosti vozila. Testni avto je imel vgrajen tri-iitrski dizelski motor z 245 KM in 540 NM navora, ki zagotavlja pospešek do 100 km/h v manj kot sedmih sekundah in povprečno porabo manj kot sedem litrov na 100 km. Zaradi nastavljivega podvozja in krmilnega sistema (normal, sport, sport +) je lahko vožnja s petico GT elegantno udobna ali športno dinamična, v vsakem primeru pa zelo prijetna. In še cena: od 59 tisoč evrov dalje. Zgornji Savinjski dolini je gozd gotovo vtisnil trajni pečat. Od njega je nekoč živel pretežni del prebivalstva naše doline. Po podatkih knjige Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (1. zvezek, stran 424 - Ljubljana 1970) lahko razberemo, da je bilo v nekdanji Dravski banovini leta 1938, v okraju Gornji Grad 28.225 ha gozdov in 320 ha neobraščenih površin. Od površin pokritih z gozdovi je bilo 60 % produktivnih. Takratje bilo na območju navedenega okraja le 10,8 % njiv in torej 59,4 % gozdov. To razmerje se skozi čas ni kaj dosti spremenilo, saj novejše stanje pove, da je bilo v nekdanji občini Mozirje od skupaj 50.751 ha površin, kar 29.395 ha gozdov. Mimogrede, pri podatkih iz predvojnega časa je treba upoštevati, da je tedaj h gornjegrajskemu okraju spadalo tudi območje Šmartnega ob Paki, kije sedaj samostojna občina. POGLED NAZAJ Zanimivi so tudi podatki za leto 1931, ki povedo, daje sorazmerno malo prebivalcev gornjegrajskega okraja živelo od lastne zemlje. Struktura posesti je bila takole razporejena: posestev do 0,5 haje bilo 17,5 %; do 1 ha 7,9 %; do 2 ha 10,3 %; od 2do5ha 16,1 %;od5dol0ha 11,4 %; od 10 do 20 ha 14,3 %; od 20 do 50 ha 15,9 %; od 50 do 100 ha 4,4 %; in nad 100 ha 2,2 %. Iz podatkov je razvidno, da je bilo relativno veliko posestev v najnižjih velikostih, kar drugače povedano pomeni veliko presežne delovne sile na kmetijah. In še tile podatki iz Krajevnega leksikona Dravske banovine (Ljubljana 1937): V takratnem gornjegrajskem okraju so po občinah prešteli tudi število koč oziroma najemnikov. Bočna 18 koč in 20 najemnikov; Gornji Grad - mesto 50 koč in 47 najemnikov, Gornji Grad okolica 70 koč (najemniki niso omenjeni); Ljubno 56 koč in 73 najemnikov; Luče 100 koč in 69 najemnikov; Mozirje - okolica 86 koč (najemniki niso navedeni); Mozirje trg 40 koč in 42 najemnikov; Rečica 121 koč in 79 najemnikov; Solčava 60 koč in 40 najemnikov. K vsemu še tale podrobnost. V okolici Luč so nekoč poznali takšno posestno razdelitev: Pauri (kmetje), polpauri in bajtarji. Tako označevanje je posledica delitve nekdanjih hub (fevdalna posest). IZREDEN POMEN GOZDA Kar 9,7 % vsega prebivalstva v gornjegrajskem okraju se je preživljala z zaposlitvijo na žagar-sko-gozdarsko-lesnem podjetništvu. Posebno moramo upoštevati splavarje, ki so statistično zajeti pod skupnim imenovalcem "prometni zaposlenci". Poznejši podatki (kra- jevni ljudski odbori) pokažejo takole sliko odvisnosti od gozda: Luče 42,3 %; Solčava 26,6 %; na Ljubnem 26 %; v Radmirju 20,3 %; v Bočni 29,4 %; v Šmartnem ob Dreti 23,5 %; v Gornjem Gradu 19,6 %; na Gorici ob Dreti 18,1 %; od 10 in 18 % pa še v Novi Štifti, Šmihelu in Mozirju. K vsemu pa še tole - največja poseljenost je bila v nižinskem delu doline (75 prebivalcev na kvadratni kilometer, medtem koje v višinskih predelih poseljenost pod 25 ljudi na kvadratni kilometer. Še to, poseljenost v Zadrečki dolini je bila veliko večja od tiste v Savinjski dolini. PRESEŽNA DELOVNA SILA Po kmetijah so še pred drugo svetovno vojno imeli družine z veliko otroki. Odrasli na posestvu niso Gozd in ljudje našli zaposlitve, pa tudi v dolini ne. Tako je seveda izseljevanje naših ljudi razumljivo, posebno iz Za-drečke doline. Razni podjetniki so delavce v gozdu, pri plavi ali na splavih grdo izkoriščali. Za ženske je bilo še slabše. Številne so v Za-dretju iskale delo v kamnolomih, kjer so za cestno upravo tolkle kamenje. Nekoč mi je neka starejša ženska na Otoku rekla: »Če smo hoteli za veliko noč imeti na mizi beli kruh in ni bilo flosa, smo pač šle ženske v kamnolom.« Na sploh stalnega dela ni bilo, le občasno, pa še to odvisno od cene lesa in povpraševanja po lesu. VELEPOSESTVO MARIJINGRAD Škofijsko veleposestvo je pred drugo svetovno vojno vodil upravitelj inž. Alojz Žumer, sicer zelo znan gozdarski strokovnjak. Revirni gozdarji so vodili gozdarske revirje v Nazarjah, Lučah in v Gornjem Gradu. Marijigrad je tedaj predstavljal edino gozdarsko-lesarsko podjetje vZgornji Savinjski dolini. Notranja organizacija podjetja je bila dobra zastavljena, vodje revirjev so morali imeti najmanj dvoletno gozdarsko šolo, med tem ko so gozdni čuvaji morali končati enoletno gozdarsko šolo, ki je bila v Mariboru. Nekaj dobrih strokovnjakovje inž. Žumer pridobil na Gorenjskem, kjer je bilo gozdarstvo že bolje organizirano. Velika zasluga inž. Žumra je gotovo v začetkih predelave lesa v Nazarjah. Prva je bila zabojarna, kije uspešno poslovala. Potem so predelavo lesa postopno širili za druge izdelke. TRGOVCI Z LESOM Ti na sploh med kmeti niso bili priljubljeni. Izkoriščali so neuke kmete, lastnike gozdov. Prevzemali so le najboljši les, vse drugo so pustili ležati. Posebno je tako ravnanje prišlo do izraza leta 1936, ko so trgovci prevzemali večje količine lesa na območju Solčave in Logarske doline. Tedaj je les imel dobro ceno. Kmetje so velike količine lesa privlekli iz planine do cest, prevzeta pa je bila le hlodovina visoke kakovosti. Tako je ostalo ogromno lesa neprevzetega. Tedaj je na pomoč kmetom priskočil inž. Alojz Žumer, ki je odredil prevzem preostale hlodovine za žago v Nazarjah. Tam sojo predelali v lesno volno in v zaboje za južno sadje. Kmetje so zato iskali bodočega kupca lesa v Marijin-gradu. To "potuho" kmetom so trgovci hudo zamerili inž. Žumru in se mu maščevali pri naslednjih volitvah, ko so ga proglasili za komunista. Kot vemo, je tedaj inž. Žumra aretirala celjska žandarmerija, vendar je bii po dveh tednih bivanja v Gornjem Gradu izpuščen. Morda še to. Kako so bili kmetje potrebni poduka v ku-biciranju, dokazuje dejstvo, da je ljubenski nadučitelj Kolar pripravil leta 1936 zanje nedeljsko šolo v računanju. GOZDNI DELAVCI Kmetje, lastniki gozdov, so opravljali gozdna dela pretežno sami. So pa bili primeri, koje Marijingrad odkupil les na panju, posek pa so v teh primerih opravili delavci veleposestva. Te delavce so ljudje preprosto imenovali "graščinski". S časom so o njih govorili preprosto kot o "delavcih". Bomo nadaljevali. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Skupina pogozdovalcev pred olcersko bajto pri Bukovniku 1938. ZNANJE, PRIDOBLJENO V PROCESU IZOBRAŽEVANJA, NE ZADOŠČA Razvoj kompetenc v družbi Globalizacija je zelo vplivala na naše življenje, marsikaj se je spremenilo in se še spreminja. Spremenilo seje tudi izobraževalno okolje, ki zahteva od nas vedno več. Ljudje se morajo biti sposobni čim bolje prilagajati nenehnim spremembam, ki se pojavljajo na vseh področjih. Nujno je treba posodabljati znanja in pridobivati nova. Če samo pomislimo, kakšen je napredek informacijsko-komunikacijske tehnologije vzadnjih nekaj letih, nam takoj postane jasno, da se moramo in se bomo morali tudi v prihodnosti ves čas izpopolnjevati in dograjevati svoja znanja. DRUŽBAZNANJA Družba znanja zahteva nova znanja, nove veščine, sposobnosti, razmišljanja, prilagajanja novim situacijam in prevzemanje odgovornosti za učenje. Postati je treba ustvarjalen, inovativen, pomembno je timsko delo, sodelovalna kultura ... Družba postaja družba znanja, kjer je najbolj cenjeno znanje, intelektualni kapital ter kompetence oziroma zmožnosti posameznikov. Posameznik naj bi obvladoval čim več kompetenc, tako splošnih kot tudi generičnih, torej tistih, ki so skupne za posamezne poklice. Najprej pa je treba vedeti, kaj kompetence sploh so, saj ljudje velikokrat narobe razumejo ali pa sploh ne poznajo pomena te besede. Kompetence so razvijajoče se zmožnosti posameznikov, da uporabljajo znanje, spretnosti in sposobnosti za ustvarjalno, učinkovito ter etično delovanje v kompleksnih, nepredvidljivih in spremenljivih okoliščinah v poklicu ter družbenem in zasebnem življenju. SPREMEMBE V IZOBRAŽEVANJU Zaradi vpliva globalizacije se tudi v slovenskem prostoru na področju izobraževanja vse zelo hitro spreminja. Zaradi nove družbe znanja in novega izobraževalnega okolja postaja vseživljenjsko izobraževanje zelo pomembno in kdor tega dejslva ne bo sprejel, ne bo uspešen in ne bo napredoval, temveč bo životaril in ne bo zadovoljen s svojim delom. Spremembe se dogajajo ves čas, npr. hiter tehnološki razvoj, socialne spremembe (spremenjena vloga družine, revščina ...), naraščanje vzgojnih problemov, večji vpliv okolja, konkurenca in tekmovalnost med šolami, uveljavljanje tržnih mehanizmov..., vse to pa je vzrok, da se spreminja tudi delo učitelja. Učitelj ni le prenašalec znanja, ampak postaja usmerjevalec učenčevega dela. Spremembe se pojavljajo na vseh področjih učiteljevega dela, zato postaja delo učitelja čedalje zahtevnejše, odgovornejše, zahteva stalni profesionalni razvoj učiteljev, nenehno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, uvajanje novih oblik in metod dela... Vzgoja in izobraževanje doživljata velike spremembe, saj človeštvo prehaja v obdobje družbe znanja. Znanje postaja vodilna gonilna sila. Največje bogastvo postaja intelektualni kapital. Prehod v družbo znanja je povzročila informacijska in komunikacijska tehnologija. Internet je postal neizčrpen vir informacij, vsebin, znanja. Odpirajo se neslutene možnosti razvoja, problem pa je razločevanje med informacijo in dezinformacijo. Uporabnika je treba naučiti, da bo razločeval med tema dvema, da bo postal kritičen do informacij, da bo prepoznal ustrezno informacijo... Šolanje je postalo dostopno množicam v obdobju, koje bilo mogoče z razumno gotovostjo napovedati, kakšno znanje in spretnosti bodo učenci potrebovali, ko bodo odrasli. V prihodnosti bo za to manj možnosti. Mladi ne morejo več pričakovati, da bodo celo življenje delali v enem sektorju ali celo na istem mestu, njihove poklicne poti se bodo nepredvidljivo spreminjale, za prilagajanje pa bodo potrebovali široko paleto splošnih kompetenc. KOMPETENCE V DRUŽBI ZNANJA V čedalje bolj zapletenem svetu so bolj kot specifična znanja cenjene uslvarjalnost, sposobnost lateralnega mišljenja, spretnosti na različnih področjih in prilagodljivost... Ključne kompetence se nanašajo na znanje, spretnosti in odnose, ki prispevajo k osebni izpolnitvi, socialni vključenosti, aktivnemu državljanstvu in zaposljivosti ...Ti vključujejo »tradicionalne« kompetence, kot je znanje maternega jezika in tujih jezikov, osnovna znanja na področju matematike in znanosti, digitalno pismenost, pa tudi kompetence na drugih ravneh, kot so učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetništvo ter kulturna zavest in izražanje (http://ec.europa.eu/education/ school21 /consultdoc_sl.pdf). Znanje, ki ga danes pridobimo v procesu izobraževanja, ne zadošča. Danes postajajo čedalje bolj pomembne kompetence, torej sposobnost učinkovitega delovanja v različnih situacijah, kjer pa uporabiš tudi pridobljeno znanje. VLOGA ŠOLE Šole naj bi v prihodnje bile organizirane tako, da bodo lahko učencem zagotovile vse ključne kompetence. Poudarek je predvsem na tem, da bi učenci šole zapustili pripravljeni na vseživljenjsko učenje, da bi bili motivirani se vse življenje prilagajati hitrim spremembam, se izpopolnjevati, skratka prevzeti odgovornost za vseživljenjsko učenje, seveda pa je vprašanje, kako naj šole to dosežejo. Predvsem je naloga šole, da jih bomo naučili, kako seje treba učiti (učenje učenja), kje naj- 14 V J znanja demo potrebno znanje, katere so pomembne informacije oziroma izluščiti bislvo. To ni lahka naloga, saj se dijaki ne znajo učiti, ne vedo, kaj je bistveno, nimajo prave motivacije za učenje... V ospredje torej stopajo kompetence, ki jih lahko opredelimo kot učinkovito uporabo znanja v praktičnih situacijah. Treba bo posodabljati učne načrte, kjer bo v ospredju aktualizacija vsebin in didaktičnih pristopov; opredeliti bo treba splošna in dodatna znanja; učence motivirati za samostojnost in odgovornost za lastno znanje, torej razviti kompetence za vseživljenjsko učenje; v ospredje postaviti aktualnost, trajnost in uporabnost znanja; spodbujati medpredmetno povezovanje, dejavnosti za razvoj kompetenc, uporaba IKT, razvijati sodobne didaktične pristope, samospoštovanje, samokritičnost, gradnja celovite osebnosti ... V današnjem času, koje ogromno sprememb, ki se dogajajo neverjetno hitro, pa je treba poudariti, daje čedalje težje biti učitelj. Prihajajo nove generacije otrok, ki imajo, kot pravim jaz, »računalniške možgane«, zato so potrebne spremembe tako v vsebinah kot tudi načinih poučevanja, sajje razvijanje kompetenc tisto, kar je najbolj pomembno. Petra Kunc Ce kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakšnih 27 dni ostane. (slovenski pregovor) ZGORNJESAVTNJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE Savinjska cesta 6 3330 Mozirje OBVESTILO Zaradi obnovitvenih del v prostorih dežurne ambulante v Mozirju se bo v času od 22. 2. 2010 do 28. 2. 2010 opravljala dežurna služba v ZP Nazarje. Telefonska številka ostaja nespremenjena 837-08-00 oziroma 112 v nujnih primerih. Skupne službe ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO Novi predsednik postal Franci Zagožen Janez Jenko (desno) je predaval o dolgoživosti krav molznic (foto: Marija Lebar) Člani govedorejskega društva, ki združuje rejce iz celotne doline, so se tokrat zbrali v Gornjem Gradu. Na občnem zboru so izvolili novega predsednika, precej pozornosti pa so namenili strokovnim predavanjem. Ker seje dosedanji predsednik Jože Rakun na seji upravnega odbora v januarju zaradi zdravstvenih razlogov odrekel opravljanju funkcije, je občni zbor namesto njega najprej izvolil Francija Zagožna kot člana upravnega odbora, nato pa so ga izvolili za novega predsednika govedorejskega društva. Ob tej priložnosti so se dosedanjemu predsedniku zahvalili za vsa leta delovanja v društvu. Član upravnega odbora je bil že od ustanovitve društva, od leta 2003 naprej pa je bil predsednik. V zahvalo za njegovo neutrudno delo so mu člani namenili umetniško sliko. V poročilu za minulo leto so zapis- ali, da so organizirali prikaz ocenjevanja prvesnic rjave pasme in prikaz nastavilve plugov. Udeležili so se govedorejske razstave v Škalah pri Velenju, v jesenskem času pa so organizirali strokovno ekskurzijo; v okolici Laškega so obiskali več kmetij. Ves čas so tudi opozarjali na nenehno slabšanje razmer na področju odkupnih cen mleka, žal brez večjega uspeha. Jože Podmeninšek, direktor Veterine d.o.o. Mozirje je dejal, naj rejci skušajo zniževati stroške prireje, saj na odkupne cene nimajo večjega vpliva. Povedal je, da so bili lani re- zultati osemenjevanja za pet odstotkov boljši od predhodnega leta in še, da bodo cene njihovih veterinarskih storitev ostale nespremenjene. Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik je novemu predsedniku ponudil pomoč svojih sodelavcev, Andrej Presečnik, direktor Zgornjesavin-jske kmetijske zadruge Mozirje pa je povedal, da so odkupne cene mleka s 1. februarjem višje za pol centa. Dejal je še, da je naprodaj večinski delež Ljubljanskih mlekarn, in menil, da bi lastništvo rejcem omogočilo vpliv na odkupne cene mleka. Zadruga bo vse pridelovalce mleka povabila k odkupu delnic. Zbrani so zzanimanjem prisluhnili predavanju Janeza Jenka o dolgoživosti krav molznic, Zoran Kramer pa jih je seznanil s selekcijskimi rezultati. Marija Lebar GLASBENA ŠOLA NAZARJE Generalka pred tekmovanjem Vsako leto se učenci nazorske glasbene šole udeležujejo tekmovanj. Za tekmovanje se odločijo najboljši in najbolj pridni. Konkurenca je namreč tudi na tem področju iz leta v leto večja in zelo težko je doseči najboljše rezultate. Koliko vaje in truda je za dobro uvrstitev potrebno, najbolje vedo učenci sami, njihovi učitelji in korepetitorji ter seveda starši. V februarju običajno potekajo regijska tekmovanja, ki so kot nekakšna »cedila« za državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki potekajo v marcu. Letos se bodo učenci Glasbene šole Nazarje udeležili tekmovanja na flavti, klavirju, saksofonu, citrah in iz petja. Učitelj flavte Jernej Marinšek je 28. januarja v dvorani GŠ Nazarje pripravil nastop učencev, tekmovalcev. Izvajali so tekmovalni program, zato je bil nastop zanje tudi kot generalka za tekmovanje. Da pa se tekmovalci spoznavajo in www.f otokn j iga. net ante Flavtistka Sara Lamprečnik se bo udeležila regijskega tekmovanja. Na klavirju jo bo spremljal Toni Acman (foto: Fanika Strašek) družijo med sobo, so ta večer v goste povabili tekmovalce iz drugih glasbenih šol. Tako so se poleg domačih tekmovalcev iz GŠ Nazarje, predstavili tudi tekmovalci iz Umetniške gimnazije Velenje in iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Nastopajoči so se pri izvajanju svojega programa maksimalno potrudili, poslušalci pa uživali ob dobri glasbi. Na koncu koncerta seje Marinšek zahvalil ravnateljici GŠ Nazarje Olgi Klemše in sodelavcem, ki so na koncertu sodelovali, učencem pa zaželel veliko uspehov na tekmovanju. V soboto, 30. januarja, je na Jesenicah že potekalo regijsko tekmovanje mladih citrarjev. Iz Glasbene šole Nazarje se ga je udeležil učenec Oskar Roban z mentorico Cito Galič. Dosegel je srebrno priznanje. Fanika Strašek SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Jeseni sadjarsko razstava Uspešni na olimpijadi Na svečnico so se na občnem zboru zbrali mozirski sadjarji. Z delovanjem v preteklem letu so bili zadovoljni, za letos pa poleg rednih opravil in izobraževanja načrtujejo 4. sadjarsko razstavo v Mozirju. Po besedah predsednika Alojza Plaznika seje društvo v šestletnem delovanju dobro uveljavilo. Stalno povečevanje članstva in aktivnost društva je pripomoglo k ponovnemu oživljanju sadjarstva v našem okolju. V preteklem letu so pripravili več praktičnih izobraževanj. Ogledali so si sadjarska opravila na Brdu pri Lukovici, bili na Prazniku kozjanskih jabolk v Podsredi, v Posavju pa so si ogledali primer intenzivne tržne pridelave sadja. V sodelovanju s strokovno službo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje so se lotili ocenjevanja in ekološke pridelave jabolčnika, kar nameravajo še posebej vzpodbujati in razvijati. Skrbeli so za šolski sadni vrt in dragocene trte v Mozirskem gaju, za katere upajo, da bodo letos prvič obrodile. V sodelovanju z ostalimi društvi in posamezniki nameravajo spet pripraviti sadjarsko razstavo. Poleg tega bodo nadaljevali izobraževanje in strokovne oglede, skrbeli za šolski sadovnjak in trte v Gaju, svoje znanje in izkušnje pa prenašali na mladi rod. Po njihovem prepričanju je to najboljša naložba za prihodnost. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je pohvalil načrte drušlva in obljubil finančno podporo pri njihovem izvajanju. Sadjarje je povabil k nadaljnjemu sodelovanju, posebej v projektih, ki jih podpira občina. To sta: kandidatura Mozirja za najlepše mesto in očiščevalno akcijo, ki bo potekala 17. aprila. Fanika Strašek Na občnem zboruje bila prisotna tudi Vida Potočnik iz Mežice, vnukinja znamenitega mozirskega sadjarja Franca Praprotnika (foto: Fanika Strašek) V rečiškem prostovoljnem gasilskem društvu so lansko leto obeležili s številnimi dobrimi tekmovalnimi rezultati. Najbolj so seveda ponosni na mladinsko desetino, ki seje udeležila gasilske olimpijade v češki Ostravi in v zgodovini tekmovanj slovenskih desetin dosegla do sedaj najboljši rezultat. Tekmovalci so na nedavnem občnem zboru prejeli plamenico lil. stopnje, mentorja Ciril Turk in Matjaž Goličnik pa plamenico I. stopnje. O preteklem delu društva in predstavitvi načrtov za prihodnje delovno obdobje sta spregovorila predsednik Peter Brezovnik in poveljnik Matjaž Goličnik. Poudarila sta, da so v drugi polovici leta svoje tekmovalne sposobnosti pokazali tako člani in članice ter veterani. Tudi na izobraževanje niso pozabili in si pridobivali potrebna znanja. Na srečo so lani posredovali le trikrat. V mesecu požarne varnosti so svojo dejavnost predstavili otrokom, psihofizične sposobnosti pa na vajah, v Borseki in drugih vajah, ki sta jih v okviru občinskega poveljstva pripravila PGD Pobrežje in Grušovlje. Na občnem zboru rečiških gasilcev je bilo slišati tudi nekaj kritičnih Peter Brezovnik je izpostavil, da so bili mladi olimpijci pri obrambni ministrici dr. Ljubici Jelušič na Igu, kjer so prejeli priznanja (foto: Marija Šukalo) besed do dela Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Ta namreč po besedah župana Vinka Jeraja niti finančno niti moralno ni podprla prizadevanj rečiških gasilcev za udeležbo na olimpijadi. Tako so sredstva za reprezentanco pridobivali preko donatorjev, kar je terjalo veliko truda. Marija Šukalo GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na ptujskem kurentovanju Letošnje kurentovanje na Ptuju je že 50. po vrsti. Ob Abrahamu so se organizatorji še posebno potrudili in ena izmed idej je bila organizirati srečanje 50. godb iz celotne Slovenije. Čeprav se je srečanja, ki je potekalo minulo nedeljo, udeležilo nekaj manj godb, je vseeno skoraj tisoč godbenikov pričaralo enkratno vzdušje. Med njimi so bile tudi godbenice in godbeniki iz Zgornje Savinjske doline. Po kratki generalki na mestnem stadionu je sledila povorka vseh godb, mažoretnih in tolkalskih skupin po ulicah Ptuja. Povorka se je zaključila na stadionu, kjer so godbe zaigrale štiri skladbe. Po informaciji organizatorja niti v Sloveniji niti v tem delu Evrope ni skupaj nastopilo toliko glasbenikov, kotjihje ravno na Ruju. Srečanje seje s podelitvijo zahvalnih priznanj in zabavo zaključilo v karnevalskem šotoru. Odlična organizacija srečanja je kljub mrazu pustila v vseh nastopajočih enkraten vtis z željo po ponovnem snidenju. Matej Kranjc Zgornjesavinjčani so bili del enkratnega vzdušja, ko je zaigralo skoraj tisoč godbenikov hkrati KULTURNO društvo GODBA SAVINJSKE DOUNE PUST MOZIRSKI Z Jasno in Boštjanom v oddaji Na zdravje! Mozirski pustnaki so se 21. januarja s tremi avtobusi odpravili na snemanje razvedrilne oddaje nacionalne televizije Na zdravje!. Oddaja ki jo vodita Jasna Kuljaj in Boštjan Romih, bo z Mozirjani in njihovimi prijatelji na ogled ta petek. Kot osrednji lik oddaje so njeni ustvarjalci na čelu z režiserjem Jože- Slovenskim gledalcem se niso predstavili le pustnaki, ampak tudi smučarji po starem torn Potrebuješem predstavili 120 let tradicije Pusta Mozirskega, mozirsko občino in njene posebnosti. Med drugimi so nastopili: "oče" Mozirskega gaja, vrtnar Jože Skornšek, članice aktiva kmečkih žena, prva slovenska poklicna gasilka Blanka Jakopin, pevka Alya, ansambel Golte, harmonikarski orkester Primoža Zvira, Irena Vrčk- ovnik, Zlatko Dobrič, skupina Chateau, ansambel Zaka pa ne, ansambel Spev in otroški pevski zbor Sonce. Na ogled so se postavili smučarji po starem, ki v okviru Gornjesavin-jskega smučarskega kluba Mozirje sestavljajo skupino Veseli Savinjčani. Pevke iz skupine Pušelc so (fotografije: Stane Podsedenšek) Med številnimi gosti je zapela tudi Alya Pustnaki so na ogled postavili svoje pustne žene Članice aktiva kmečkih žena so napekle pustne dobrote tokrat zaplesale, za najsposobnejšo natakarico se je potegovala pustna kraljica Mateja Lever. Kaj je imel tokrat pripomniti na kopico šem Marjan Šarec kot Serpentin- šek in katere prijatelje so Mozirjani pripeljali s sabo, si lahko ogledate v oddaji Na zdravje!, ki bo nocoj na prvem programu TV Slovenija. Benjamin Kanjir Pustna kraljica Mateja Lever (na sredini) v družbi z Jasno Kuljaj in Boštjanom Romihom Mozirski pustnaki so bili na snemanju oddaje januarja, Na zdravje! pa si lahko ogledate danes oziroma ponovitev v nedeljo ŽENSKI CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH - LJUBNO OB SAVINJI 2010 Nepremagljiva Daniela Irasdio Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC se je še enkrat več izkazal kot odličen organizator in gostitelj najprestižnejšega mednarodnega tekmovanja žensk v smučarskih skokih. Na uradnem treningu in dveh posameznih tekmah so se za točke celinskega pokala predstavile trenutno najboljše skakalke Eden od zmagovalnih skokov Avstrijke Daniele Irascho (foto: Franjo Atelšek) sveta, ki so s tehnično dovršenimi in dolgimi skoki le še potrdile, da kar nič ne zaostajajo za svojimi moškimi kolegi. Predvsem Avstrijka Daniela Irascho je bila na ljubenski reviji skokov nepremagljiva, obakrat pa sta ji družbo na zmagovalnem odru delali še Nemka Ulrike Graessler in lanska zmagovalka, Norvežanka Anette Sagen. Trud organizatorjev je bil vsekakor poplačan tudi s četrtim in šestim mestom naše šampionke Eve Logar iz Zabrdja, kar je do sedaj najboljša slovenska uvrstitev na domačih tekmah celinskega pokala. Tridnevno revijo smučarskih skokov sije ogledalo okoli 1.500 gledalcev, ki so še kako uživali v adrenalinskih predstavah nežnejšega spola. Tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu je prireditev odlično uspela, za kar si organizator in sponzorji zaslužijo vse čestitke in pohvale. Franjo Pukart Daniela Irascho (v sredini), Ulrike Graesller (levo) in Anette Sagen so in v soboto in nedeljo stopile na stopničke po enakem vrstnem redu (foto: Franjo Atelšek) Rezultati sobotne, nočne tekme: 1. Daniela Irascho (Aut) 229,5 točke, 2. Ulrike Graesller (Nem) 228, 3. Anette Sagen (Nor) 223,5, 4, Eva Logar (Slo) 214, 5. Elena Runggaldier (Ita) 207... 8. Špela Rogelj (Slo), 24. Manja Pograjc (Slo), 29. Anja Tepeš (Slo)... Rezultati nedeljske tekme: 1. Daniela Irascho (Aut) 235 točk, 2. Ulrike Graessler (Nem) 221,3. Anette Sagen (Nor) 220, 4. Coline Mattel (Fra) 217, 5. Elena Runggaldier (ita) 216,5, 6. Eva Logar (Slo) 202,5 ... 14. Špela Rogelj (Slo), 27. Anja Tepeš (Slo), 30. Urša Bogataj (Slo)... I Kitajsko pustovanje j v Citycentru Ì sobota, 13. februar, ob 11., 15. in 18. uri I PUSTNA SOBOTA v Citycentru bo v znamenju pisanih kitajskih Tj prazničnih kostumov in njihovih značilnih melodij. Predstavili bodo tradicionalne plese in napeve, ki izhajajo iz tisočletne I tradicije. Vrhunec pa bo LEVJI PLES. PUSTNI TOREK, 16. februarja, ob 17. uri, vabimo vse skupinske maske, da se nam pridružijo na pustnem vrtiljaku cirkusa Bufeto. Vse maske čakajo slastni KROFI! Vabljeni! Vse najboljše! www.city-center.si Malemu Marku, Majdi in Mihu želimo zdravja, miru, ljubezni in tihe družinske sreče. Družina Atelšek Snežana Jeraj iz Sp. Kraš V Snežni jami bila sva vesela, na kresno noč pa zvezde skupaj štela. Čestitke ob 2. obletnici poroke in 60. rojstni dan, mož FRANCI. - Zdravku Tevžu mrii Trideset let si dopolnil. trideset pa podlage je bilo. ■affi» a na leta nič se ne oziraj. IHW ohranil si mladost še vso. Vsi domači! Luku za 18. rojstni dan Samozavestno stopaj po poti svojih sanj! Živi življenje, ki si si ga zamislil. (Henry David Thoreau) Vsi tvoji POZDRAV PRAZNIKU V LUČAH Z MLADIMI IN NADOBUDNIMI GLASBENIKI Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami V Lučah so se 3. februarja na prireditvi ob dnevu šole in slovenskem kulturnem prazniku držali tega reka. Le malo besed je prekinilo glasbo mladih glasbenih ustvarjalcev in njihovih mentorjev. Besede posvečene domačinu Blažu Arniču, po katerem se imenuje šola, in nekaj Prešernovih misli je zapolnilo čas med prepevanjem in igranjem lučkih osnovnošolcev, ki se zavedajo, daje glasba svetovni jezik in pomemben del kulture. Poleg mladinskega in otroškega pevskega zbora, kiju vodi Mitja Venišnik, na klavirju jih je spremljal Toni Acman, je bila na prireditvi dana možnost učencem glasbene šole v Nazarjah, da se izkažejo pred sošolci in učitelji. Na klavir so zaigrali Špela Lipnik, Veronika Marolt, Domen Lokan, Tjaša Čopar in Špela Zamernik. Njihova mentorica je Anita Lakner. Na harmoniko je zaigrala Karmen Zamernik, učenka Tomaža Gučka in trio harmonik, ki so ga sestavljali Štefan in Simon Klemenšek ter Blaž Moličnik, njihova mentorica je Neža Petek. Predstavili sta se tudi Manja Pančur na flavti, pod vodstvom Jerneja Marinška in Nika Čopar na Nastop Manje Pančur (foto: Štefka Sem) saksofonu. Mentor Čoparjeve je Bojan Zeme, na klavirju jo je spremljala Milanka Črešnik. Pančur-jeva in Čoparjeva bosta vtem mesecu nazorsko glasbeno šolo predstavljali na regijskem tekmovanju. Za dobro voljo je s prijetno anekdoto o solčavskem biku poskrbela Doroteja Slapnik. Štefka Sem 60 LEI ZDRAVKA TEVŽA Aktiven gasile« od mladih let Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti ima v svojih vrstah veliko prizadevnih članov, hvalevredno pa je tudi, da je mnogo dolgoletnih članov društva še danes zelo aktivnih tako v primerih nesreč kot pri delovnih akcijah. Eden takšnih gasilcev s srcem je tudi Zdravko Tevž, ki ravno na Valentinovo praznuje 60 let. Zdravko je član PGD Gorica ob Dreti že 42 let, torej od svojega vstopa v polnoletnost. Že kmalu po prejemu gasilske izkaznice seje izkazal zželjo po aktivnem društvenem delovanju, s svojo prizadevnostjo v delovnih akcijah in hitro odzivnostjo ob primeru naravnih nesreč pa je takratnemu vodstvu dokazal, da njegova prizadevanja ne bodo ostala le pri besedah. Kot operativec se je hitro učil gasilskih spretnosti, z dodatnim izobraževanjem je skozi leta dosegel čin gasilskega častnika 2. stopnje. Med člani društva sije s svojim delom zaslužil veliko zaupanja, zato ni presenetljivo, daje bil v letih aktivnega delovanja izbran za opravljanje funkcije poveljnika domačega gasilskega društva. Zaradi svojega poznavanja gasilske de- Zdravko Tevž je član Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti že 42 let javnosti je bil tudi dolgoletni član upravnega odbora. Kot vsak gasilec, ki rad dela za svoje društvo in posledično za ljudi, tudi Zdravko Tevž ni ostal neopažen v svoji skupnosti. Prejemnik številnih gasilskih odlikovanj je bil nagrajen tudi s strani svoje skupnosti, ki se mu je simbolno zahvalila s podelitvijo priznanja župana občine Nazarje. A tudi sedaj, koje Zdravko dedek petim vnukom, s katerimi rad preživlja svoj prosti čas, na gasilstvo še ni pozabil. Nasprotno, kot zagotavljajo gasilci iz njegovih vrst, je bil eden najprizadevne-jših delavcev pri lanski obnovi gasilskega doma v Lačjivasi. Dejstva, daje gasilstvo ena izmed najpomembnejših družbenih dejavnosti, ki je ustvarjena v prvi vrsti za pomoč ljudem v stiski, se Zdravko Tevž gotovo močno zaveda. Že večkrat je namreč lahko na lastne oči, kot tudi drugi gasilci, le nemočno opazoval, kako huda povodenj uničuje domačo vas Potok in ogroža tudi njegov dom. In ravno takšne naravne nesreče, ki jih lahko človek le blaži z odstranjevanjem njihovih hudih posledic, opominjajo, kako so gasilska društva in njihovi člani, kot je Zdravko, pomembna za majhne vaške skupnosti in domače ljudi. TG TEKMOVANJE ČASTNIKOV IN VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO NA GOLTEH Tekmovalni duh ob obilici dobre volje Na Golteh so prvo soboto v februarju pripravili 16. odprto državno prvenstvo za slovenske častnike in 7. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju. Tekmovanje sta pripravili območni združenji slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo v sodelovanju s Slovensko vojsko in velenjsko izpostavo uprave za obrambo ter družbe Golte. Predstavniki 50 območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, enot in poveljstev Slovenske vojske ter občinskih in območnih organizacij združenja slovenskih častnikov so tekmovali na smukaški progi Beli zajec s ciljem v Moravi, kje so opravili strelsko preizkušnjo. Letošnji zmagovalci državnega Celjsko območje. Njene barve sta branila tudi Zgornjesavinjčana Darko Repenšek in Vili Bezjak. V svoji starostni kategoriji sta zasedla prvo in peto mesto. Kot že vrsto let so po besedah predstavnika organizatorjev Zdenka Hrib-erška tudi letos poskrbeli, da je tekmovanje potekalo v skladu s pričakovanji in v tekmovalnem duhu ter ob obilici dobre volje in prijetnih vtisov kljub ne preveč prijaznemu vremenu. Z njegovo trditvijo sta se strinjala tako predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer kot predsednik Zveze slovenskih časnikov polkovnik Miha Butara, ki sta si tekmo ogledala in ob zaključku podelila medalje ter pokale najboljšim. Marija Sukalo Kljub slabi vidljivosti je več kot 150 tekmovalcev opravilo vse naloge (foto: Marija Šukalo) prvenstva Zveze slovenskih časnikov so postali člani ekipe 18. BJRK-BO Kranj - bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo, na- jboljši prvenstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo pa so bili OZWS Zgornje Gorenjske. Drugo mesto si je prislužila ekipa PDV Sever za STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Pester zaključek tekmovanja Pretekli petek se je odvil zadnji krog strelske lige, kije potekal na strelišču SD Mozirje. Prejšnjih osem krogov ni bilo dovolj za odgovor o končni razdelitvi kolajn in priznanj, zato je bilo čutiti tekmovalni naboj, kije dodatno spodbudil strelce, da se pomerijo za končne uvrstitve. V ekipni konkurenci je bil vrstni red praktično odločen že v prejšnjem krogu. Slavila je ekipa SD Gornji Grad I pred SD Mozirje I in SD Gornji Grad II. Zmagovalno Pokal je zmagovalni ekipi izročil športni novinar Ivo Milovanovič (foto: Roman Mežnar) moštvo je že drugič osvojilo prehodni pokal, ki bo v primeru še ene zmage ostal v njihovi trajni lasti. V posamični konkurencije zmagal Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad. Pavel Petrin iz SD Ljubno je v zadnjem krogu prehitel Jureta Žoharja iz SD Mozirje. Nižje uvrščeni strelci niso veliko zaostali, kar priča o izenačenosti 30 sodelujočih. Posebno priznanje je prejela Lara Lah kot edina udeleženka lige. Roman Mežnar OBETAVNI SMUČAR NEJC NARALOČNIK Pet tekem, pet zmag v sezoni Enajstletni Nejc Naraločnikz Ljubnega ob Savinji v letošnji smučarski sezoni ne pozna poraza. Najprej je zmagal na dveh veleslalomih za pokal vzhodne regije v Črni na Koroškem, nato je v isti disciplini zmagal na tekmi za državno prvenstvo na Soriški planini. Tem tekmam sta siedili dve v kombinaciji, kjer se seštevata ena slalomska in ena veleslalomska vožnja. Tekmovanje seje odvijalo v Ravnah na Koroškem, ena tekma je štela za regijsko, druga za državno prvenstvo in na obeh je Nejc stopil na zmagovalno stop- ničko. Poleg vseh teh zmag je prvo mesto zabeležil tudi na šolskem prvenstvu na Golteh, kjer mu v njegovi kategoriji sotekmovalci niso bili kos. Njegovim dobrim rezultatom botruje velika vztrajnost in vestnost pri treningih. Kot član Gornjesavin-jskega smučarskega kluba Mozirje trenira pod vodstvom trenerja Bojana Napotnika, nepogrešljiv pomočnik na treningih je Nejčev oče Uroš, ki skrbi, da se Nejc dnevno udeležuje treningov na Golteh in ga vozi na tekmovanja. Ob strani mu stojijo tudi v Osnovni šoli Ljubno ob Nejčevim dobrim rezultatom botruje velika vztrajnost in vestnost pri treningih Savinji, saj mu omogočajo, da se nemoteno udeležuje treningov in tekem kljub šolskim obveznostim, ter seveda družina in sorodniki, brez pomoči katerih ne gre. Lansko smučarsko sezono je Nejc zaradi poškodbe zaključil na drugem mestu v skupnem seštevku v svoji kategoriji. Le nekaj tekem pred koncem sezone je zaradi zloma noge izgubil vse upe na skupno zmago. Zato si mladi smučar letos želi več sreče in upa, da bo sezono zaključil, kot jo je začel, zmagovalno in brez poškodb. Štefka Sem 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - ZADNJI KROG REDNEGA DELA SEZONE Za zaključek visoka zmaga »graščakov« Enajst zmag, dva remija in samo en poraz je odličen izkupiček nazarskih igralcev malega nogometa (foto: Franjo Pukart) Končan je redni del sezone v drugi slovenski f utsal ligi na vzhodu, kjer so igralci dvoranskega nogometa iz Nazarij prepričljivo premagali vso konkurenco in z naskokom desetih točk, že nekaj krogov pred koncem, osvojili prvo mesto in naslov prvaka rednega dela. Enajst zmag, dva remija in samo en poraz je rezultat, kije eden boljših v zgodovini slovenskega futsala, pa vendarle ne dovolj dober, da bi se Nazarčani neposredno uvrstili stopničko višje, v elitno prvo ligo. To jim onemogoča sistem končnice, kjer morajo odigrati še vsaj štiri tekme, slab dan, poškodbe ali kartoni pa jih lahko že prej oddaljijo od napredovanja. »Graščake« kot prvake vzhodnega dela čaka v polfinalu končnice najverjetneje zmagovalec med Ratitovcem iz Železnikov in Kebljem iz Slov- enske Bistrice. S prednostjo domačega igrišča bodo z njim odigrali na dve dobljeni tekmi, po istem sistemu pa bomo dobili finalista tudi v zahodni skupini. Ne glede na razplet pa so Nazarčani že z osvojitvijo rednega dela prvenstva v očeh domačih navijačev nesporni zmagovalci. Če še ni znan nasprotnik ekipe Nazarje Glin in tudi ne časovni termin njihove prve polfinalne tekme v končnici, pa je vsekakor znano ime, ki je bilo največkrat omenjeno v statistiki golov ter pomenilo strah in trepet vratarjev. Naziv »kralj strelcev« je tudi v tej sezoni prepričljivo pripadel nazorskemu kapetanu Blažu Metulju, ki se je tako še z enim naslovom in rekordnim rezultatom postavil ob bok najučinkovitejšim »goigeterjem« v zgodovini slovenskega futsala. Franjo Pukart KMN Nazorje Glin : KMN Zavrh Masind 10:2 (1:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodnika: Aleš Sakeljšek in Iztok Milošič. Delegat: Vlado Močnik. Strelci: 1:0 Metulj (20), 2:0 Vreš (23), 3:0 Metulj (25), 4:0 Metulj (25), 5:0 K. Šemenc (26), 6:0 Oblak (29), 7:0 J. Šemenc (31 ), 8:0 Urtelj (35), 9:0 Metulj (36), 9:1 Rojs (36) -10 m, 10:1 Metulj (40), 10:2 Slanič (40). KMN Nazarje: Dešman, Vreš, Kolar, Korošec, Letojne, Oblak, Urtelj, K. Šemenc, Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Rumeni karton: Hren, J. Šemenc (Nazarje Glin), Slanič (Zavrh). Rezultati zadnjega kroga: Nazarje Glin : Zavrh 10:2, Kebelj : Benedikt 1:6, Maribor Branik : Tomaž 4:5, Cerkvenjak : Slovenske Gorice 8:2. Končna lestvica rednega dela prvenstva: 1. Nazarje Glin 35,2. Tomaž Ormož 25,3. Kebelj Sl. Bistrica 22,4. Maribor Branik 22,5. Benedikt 18,6. Zavrh Masind 15, 7. Cerkvenjak 13,8. Slovenske Gorice 9. Najboljši strelci: 38 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 29 Aleš Vrabel (Maribor Branik), 22 Danilo Puk-šič (Benedikt)... POPRAVEK V prejšnji številki Savinjskih novic smo v članku o Čebelarskem društvu Gornji Grad zapisali naslov: Strah pred preživelimi okuženimi čebelami. Ker okužene čebele ne preživijo, je ta naslov neustrezen, pač pa se čebelarji bojijo, kako bodo napadene čebele, četudi ustrezno zdravljene, preživele. Za neustrezen naslov se čebelarjem in bralcem opravičujemo. Uredništvo ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO OB SAVINJI Sotošek po šestih letih odhaja Na rednem letnem občnem zboru Odbojkarskega kluba KLS Ljubno ob Savinji so se udeleženci lahko znova prepričali o dobri, kvalitetni, predvsem pa uspešni pretekli sezoni kluba. Vinko Založnik, trener ekipe, ki igra v tretji ligi, in kadetske ekipe kiuba, je z delom v letu 2009 zadovoljen. Mlade igralke so se dobro uveljavile, čeravno rezultati tekmovanj tretje lige ostajajo nekoliko pod pričakovanji. S kadetsko ekipo so lani osvojili osmo mesto med 60 ekipami, na mednarodnem turnirju v Celovcu pa odlično tretje mesto. Starejše deklice, katere trenira Tanja Brglez, so tekmovanje v B ligi uspešno zaključile s prvim mestom v skupini, v Celovcu pa zasedle deveto mesto. Soglasno so člani izvolili odstop dosedanjega predsednika in idejnega pobudnika ustanovitve kluba, Gorazda Sotoška. V razlogih za svoj odstop Sotošek pojasnjuje, da je »pri svojem delu vedno zasledoval cilj ravnati pregledno in vsem na očem. Klub sem nameraval voditi še naprej v tej smeri, s čimer pa se predlagano mi poslovanje ni ujemalo«. Od skromnih začetkov v letu 2003, ko je klub zastopalo le 14 članic, do danes, je Sotošek klub uspešno vodil in mu postavil trdne temelje za nadaljnje delo. Njegov šestletni prostovoljni mandat je prinesel izjemno dobro klubsko organizacijo: od kvalitetne opreme, urejenih prevozov na tekme, prehrane igralk, strokovne medicinske pomoči na domačih tek- mah, poletnih priprav, brezplačnega fitnesa igralkam v času pred sezono in med zimskimi počitnicami... Novoizvoljeni predsednik Ivo Vidakovič je dobil soglasno podporo tako vodstva kluba kot igralk. Vidakovič se je vidno udejstvoval v odbojkarskem klubu iz Šoštanja, po izvolitvi pa je dejal, da želi igralkam dober medsebojni, predvsem pa prijateljski odnos, ki se lahko pozitivno odraža tudi na igrišču. ArtPuk Napovednik dogodkov • Petek (12. februar), ob 10.00. Letališče Slovenj Gradec Licitacija vrednejšega lesa___________________________________ • Petek (12. februar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Kurent______________________________ • Petek (12. februar), ob 18.00. Galerija KD Gal na Rečici ob Savinji Odprtje razstave kiparke Blanke Božič in grafik članov KD Gal • Petek (12. februar), ob 20.00. Prireditveni šotor v Mozirju Pustovanje - House party (DJ Paolo Barbato z gosti)___________ • Petek (12. februar), ob 20.30. Na TVS 1, Oddaja Na zdravje! Nastop Pusta Mozirskega in prijateljev________________________ • Sobota (13. februar), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Parklji B (kadeti)_________ • Sobota (13. februar), ob 11.00,15.00 in 18.00. City center Celje Kitajsko pustovanje____________________________________________ • Sobota (13. februar), ob 16.00. Športna dvorana Prebold. Košaricarska tekma - Savinja : Nazarje (člani)_________________ • Sobota (13. februar), ob 19.00. Kulturni dom Solčava Kulturno-zabavna prireditev Vinarska 2010_____________________ • Sobota (13. februar), ob 20.00. Prireditveni šotor v Mozirju Gala maškarada (Mladi dolenci, Brigita Šuler, Domen Kumer) • Nedelja (14. februar), ob 15.00. Prireditveni šotor v Mozirju Otroška maškarado (čarovnik, ribič Pepe, Klemen Oter)__________ • Nedelja (14. februar), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Otroška maškarada______________________________________________ • Nedelja (14. februar), ob 16.00. Dvorana OŠ Stražišče, Kranj Košarkarska tekma - Stražišče : Nazarje Input (mladinci) ______ • Torek (16. februar), ob 15.00. Mozirski trg Veliki mednarodni pustni karneval______________________________ • Torek (16. februar), ob 17.00. City center Celje Pustni vrtiljak cirkusa Bufeto_________________________________ • Sreda (17. februar), ob 15.00. Ročnikove lave Mozirje Pokop pusta____________________________________________________ • Sreda (17. februar), ob 16.00. Skakalni center Ljubno Državno prvenstvo smučarjev skakalcev do 20 let________________ • Sreda (17. februar), ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Planinski večeri: Vrata (Marjan Denša)_________________________ • Četrtek (18. februar), ob 18.00. OŠ Luče Koncert domačih glasbenih talentov_____________________________ DRŽAVNO PRVENSTVO SMUČARJEV SKAKALCEV DO 20 LET Veter odpihnil državno prvenstvo Prireditelji državnega prvenstva skakalcev in skakalk do 20 let na Ljubnem ob Savinji res nimajo sreče. Če je že snega dovolj in ni težav s pripravo skakalnice, pa jim tik pred izvedbo tekmovanja za- gode vreme. Vetrovne razmere so bile na dan tekme res prenevarne, zato so prvenstvo prestavili za 14 dni in bo na sporedu v sredo, 17. februarja. Franjo Pukart KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Dobro formo potrdili z novo zmago V prejšnjem krogu so bili nazorski košarkarji prosti, vendar to ni pustilo posledic na njihovi igri.Tokratsosez mislimi osredotočenimi na novo zmago podali na gostovanje v Slo-venjske Konjice. Pričakala jih je ekipa, zasidrana pri dnu prvenstvene lestvice. Nazarčani so imeli vlogo favorita, kar pa se na igrišču ni takoj pokazalo. Nasproti jim je stalo moštvo, kije delovalo pasivno, kar je negativno vplivalo na goste, saj so naredili veliko nepotrebnih napak. Semaforje bil ogledalo te predstave. V drugi četrtini so gostje končno prestavili v višjo predstavo in zaustavili domače napadalce, kar so hitro pretvorili v nekaj hitrih protinapadov in razlika je kmalu poskočila na+10. Met iz razdalje tokrat ni bil njihovo odločilno orožje, saj jim ni služil. Ključ do zmage je bila igra nazorskih centrov, ki so nadskakali domače, kar je prineslo veliko košev, doseženih iz Roman Mežnar Konjice-Zreče : Nazarje 65:93 (17:16, 9:26, 13:26, 26:25) Zreče. Športna dvorana. Gledalcev: 25. Sodnika: Nino Pirtovšek in Alen Šloj (Maribor). Tehnični komisar: Bojan Kralj (Polzela). Nazarje: Janko 2, Gostečnik 4 (2-2), Bitenc 13 (IT, 2-2), Zadravec 6 (2T), P. Polčnik 4 (2-2), Vodončnik 11 (IT), Gelb 12 (4-5), F. Blatnik 5 (3-6), Plaskan 6 (IT, 3-4), Ločičnik 4, Potočnik 12 (4T), Valenčak 14 (4-5). Rezultati 3. SKL - vzhod: 14. krog: Konjice-Zreče : Nazarje 65:93, Miklavž : ŠRK Koši Šentjur 72:75, Ruše : Primafoto Sl. Gradec 78:72, Koroška : Nona Lenart (tekma 18.2.), Savinja prosti. Lestvica po 14. krogu: 1. Nazarje 23,2. Ruše (+1) 23,3. ŠRK Koši Šentjur (+1) 21,4. Savinja 20,5. Nona Lenart 20,6. Miklavž 17,7. Primafoto Sl. Gradec (+1) 15, 8. Konjice-Zreče 15, 9. Koroška (-1)11. Košarkarska liga Brglez.(om na Polzeli Rezultati tekem finalnih bojev: Pungi bar Tip-top : Griže 69:60, Brglez.com : Zlatorog Laško 49:63, BSB Otok Celje : ŠK Žalec 56:53, Vrani Vransko : Kamnoseštvo Vogrinec 80:84. Končni vrstni red: 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, 2. Vrani Vransko, 3. BSB Otok Celje, 4. Študentski klub Žalec, 5. Veterani Zlatorog Laško, 6. Brglez.com Polzela, 7. Pungi bar Tip-top Polzela. 8. Griže. UM drugega poskusa ter iz protinapadov. Ta igraje dosegla vrhunec ob koncu tretje četrtine, ko so Nazarčani povedli skoraj za 30 točk razlike. V zadnjem delu igre so se izkazali mladinci, ki so dobili priložnost, da mirno pripeljejo zmago v nazorske roke. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Z zmago so Nazarčani potrdili prvo mesto na lestvici. Družbo jim sicer delajo Ruše z enakim številom točk, a z odigrano tekmo več. V naslednjem krogu je na vrsti lokalni derbi. Nazarčani gostujejo pri Savinji iz Žalca, edinem moštvu, kijihje premagalo v letošnjem prvenstvu. Obeta se izvrstna priložnost za poravnavo starih računov. • ZAGORELO V DEPONIJI SEKANCEV Mozirje: 2. februarja okoli osme ure dopoldan je v Lokah pri Mozirju ob mizarski delavnici prišlo do požara v lesenem delu deponije sekancev. Za požar, ki so ga pogasili domači prostovoljni gasilci, je bila kriva napaka na dovodnem polžu. Nastala je materialna škoda. • SPOR MED DELOVNIM ČASOM Nazarje: 4. februarja dopoldan je prišlo v Zavodu RUJ v Nazarjah do kršitve javnega reda in miru. Do kršitve je prišlo zaradi spora med članom omenjenega zavoda in zaposlenim. Član je večkrat udaril zaposlenega v predel glave in ga lažje telesno poškodoval. • VLOMILCI NA TABORNEM PROSTORU Laze: 5. februarja so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o vlomu v objekte na Lazah pri Kokarjah. Neznana oseba je vlomila v barake, last tabornikov iz Celja. Pri tem je nastala materialna škoda. • DELAVEC SE JE POŠKODOVAL Nazarje: 5. februarja so bili mozirski policisti obveščeni, daje v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje prišlo do požara na oddelku plastike. Ugotovljeno je bilo, da se je zaradi prekomernega dimljenja na stroju MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje, bolezen neizprosna je bila, zato k večnemu počitku si odšla. Upamo, da si srečna tam s svojima ljubljenima osebama. Vemo, da bog je s teboj, zato uživaj blaženi večnipokoj. Nas zdaj spremlja žalost, bolečina, na našem domu ostala jepraznina, v naših srcih za vedno boš ostala, še enkrat ljuba naša mama, babica in prababica, za vse iskrena hvala. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica Frančiška CAJNER (17.11.1920 - 27.1.2010) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani in nas s prijazno besedo in s stiskom rok tolažili. Hvala za vso darovano cvetje, sveče in za svete maše. Še posebna zahvala pa velja vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom Pustega Polja, dr. Podkrajškovi, patronažni sestri ge. Mileni, Reševalni službi Mozirje, gasilcem, pevcem, govorniku g. Zavolovšku, praporščakom, gospodu Luknarju in diakonu Čeplaku ter pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Vika z možem Alojzom ter vnukinje Marjana, Valerija in Martina z družinami Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si... ZAHVALA v 91. letu je za vedno odšel od nas oče, dedek in pradedek Vinko MATJAŽ (starejši) p.d. Kočarjev Vinko - frizer (24.7.1919 - 4.2.2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ga spomnili, za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Hvala g. župniku in vsem, ki ste ga imeli radi in se od njega poslovili v takšnem številu. Vsi njegovi za vbrizgavanje plastike sprožil protipožarni sistem. Kasneje seje pri odpravljanju napake na protipožarnem sistemu hudo poškodoval delavec podjetja, kije med popravilom padel z višine, sedaj pa se zdravi v celjski bolnišnici. • VLOMUENO V TOČILNICO Varpolje: 6. februarja so bili policisti obveščeni o vlomu vtočilnico kampa Menina. Neznana oseba je vlomila v lokal in iz njega odnesla več električnih aparatov. Lastnik je oškodovan za okoli 6.000 evrov. • PRIDRŽANJE ALKOHOLIZIRANIH VOZNIKOV Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili pridržanje za tri alkoholizirane voznike osebnih avtomobilov. KORISTNI NASVETI Pešci! V primeru, ko ni pešpoti, pločnika ali kolesarske steze, so pravila hoje za organizirano skupino pešcev oziroma pešca, ki potiska enosled-no vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo, drugačna. Hodite ob desnem robu vozišča v smeri hoje, pešec, ki ob sebi potiska enosled-no vozilo, mora tega voditi na svoji levi strani. Za razvedrilo Kidam, kidam, dan na dan. Upam, da se tokrat nisem zmotil in je to moj avto. Navdihnjenec Šimna nenadoma prešine: “Napisal bom sonetni venec!” Bepo: “Nekdo te je že prehitel.” Šimen: “Ne poznam. Vseeno ga bom napisal. Bom pa prvi, ki bo zaradi tega postal znan.” Zadetek v prazno Bepo za pusta sreča Šimna in njegovo ženo. Našemljena sta - on v Prešerna, ona v Cankarja. “Zakaj sta pa vidva našemljena v Prešerna in Cankarja?’^ vpraša. Šimen: “Najprej sem hotel, da bi bil jaz našemljen v Prešerna, žena pa v njegovo mati, ki mu prinaša kavo...” Bepo: “To je bil pa Cankar!” Šimen: “Točno to mi je rekel tudi sosed, zato je zdaj žena našemljena v Cankarja, ki mi nosi kavo.” Ni ga čez mene Samozvani umetniki imajo spet težke debate. Najglasnejši seveda izstopa in kritizira druge. “To je najslabši pisec, karjih poznam,” reče za dotičnega, o katerem je tekla beseda. Ker je govoril o prijatelju mnogih prisotnih, se nekdo oglasi z užaljenim glasom: "Kakšne pa kvasiš!” “Oprosti, pozabil sem nate.” Začaran krog Delodajalci morajo, da bi zaposlenim plačali višjo minimalno plačo, dvigniti ceno produktov dela. Zaposleni pa morajo dobiti višjo minimalno plačo, da bodo lahko še naprej kupovali čedalje dražje produkte. Slavček brez glasu Dirigent ustavi petje zbora, ko v njem zapazi pevca, ki zgolj odpira usta. “Vi bi morali imeti solistično kariero.” “A sem tako dober?” “Kot Milli Vanilli.” “Kot kdo?” “Duo pevcev, ki sta prepevala na “playback”, dokler ju niso dobili kot jaz vas.” Družbene norme Akademiki razglabljajo o vsem mogočem. Beseda nanese na njihove potomce. “imaš hčer umetnico in sina nogometaša. Kako se ti to obnese?” se spomni en vprašati drugega. "Odlično se imam. Zaradi lepe hčere sem spoštovan med kolegi, zaradi sina, ki je odličen nogometaš, me pa vsi poznajo.” Pa bodite potem prešerni, če morete! Danes narediti dobro glasbo je obrt, zaračunati jo kot Sazas - to pa je umetnost! Predstavnica društva Belih zajčic Cvetke in koprive iss OČI STRAN OD SKOMIN Jasna Kuljaj, sovoditeljica oddaje Na zdravje!: »U, kako postaven je tale vaš Ivek!« Ivan Dajčer - Ivek, mozirski pustnak: »Saj ni tako hudo. Se lahko tud' uležem.« DRES GOR, PA DRES DOL Darko Repenšek, tekmovalec državnega prvenstva veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju na Golteh: »Komaj utegnem preoblačiti drese. Zdaj sem rokometni sodnik, zdaj smučar, zdaj veteran vojne za slovenijo... Še najtežje navlečem nase dres vodje sektorja za razvoj in investicije na direktoratu za šport.« NAŠI SO NAJBOLJŠI Helena Slogar, voditeljica letošnje osrednje kulturne proslave na Ljubnem (desno): »Naši zgornjesavinjski gledališčniki so pa res od sile. Slišala pa sem, da bi bili lahko na odrskih deskah odlični tudi Gorenjci. Na žalost so slabi poznavalci gledališča. Do boljšega znanja jih zadržuje samo ena stvar.« Ana Kamplin, dolgoletna nekdanja predsednica KD Ljubno ob Savinji (levo): »Katera?« Helena: »Vstopnina.« REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Skopje, tablet, Ejrene, Feo, dan boja, panj, mul, Lamarr, ukana, enakost, oris, sokot, ort, ok, AN, Nitra, Kra, Ritt, razma, Mrožek, Ital, Ans, ipsacija, sejača, Prodi, ožepek, Nanak mm MINI SLOVARČEK: RONET- francoski igralec- Maurice EDESA- antično mesto v Mezopotamiji KOPT- potomec starih egipčanov EDOLO- mesto v severni Italiji ŠKROUP- češki skladatelj- František 11. Menihov memorial v namiznem tenisu februar 2010.13.2. Organizator: Namiznoteniški klub SPIN Šoštanj. Dodatne informacije: Franci Bartol, 040 588 566, http://sostanj.si. Valentinov salsa party. 13.2. Organizator: Plesna zveza Slovenije. Dodatne informacije: 01/ 430 22 84, www.plesna-zveza.si, info@plesna-zveza.si in ŠC BLI BA: info@buba.si. Pohod na Menino planino. 13.2. Organizator: PD Brežice. Dodatne informacije: 07/ 496 29 79, 051 323 335, www.sportna-zveza-brezice.si/pdbrezice. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov najdete na strani 22. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - PRODAM Prodam telico, čb,' pašno, brejo 8 mesecev; gsm 051/358-408. Prodam kravo, brejo 9 mesecev, pasme šarole in telico Is., brejo 7 mesecev; gsm 031 / 855-186, ŽIVALI - KUPIM - MENJAM Telice sivke, simentalke, od 200 - 400 kg, kupim; gsm 041/239017. Teličko simentalko, staro 10 dni, menjam za bikca mesne pasme ali ga kupim; gsm 031 / 295-331. ŽIVALI-REJA Aprila vzamem v rejo več plemenskih telic; gsm 041/324-377. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam svinjsko mast; gsm 031/ 663-548. Prodam meso od žrebeta; gsm 041/835-973. _ Prodam plužno desko, skoraj novo in nov telefon Samsung; gsm 041/423-935. Prodam BCS 404, širina 165, traktorske gume, dimenzije 12,4 R 20, radial kleber; gsm 041/986071. Prodam macesnove deske mizarske kvalitete; gsm 041/324-409. Prodam kocke suhega sena; gsm 031 /526 220. Prodam smuči 150 cm (karving) z vezmi, pancerji št. 41 in otroške smuči 115 cm z vezmi, pancerji št. 30; gsm 051/325084. Prodam nova smučarska očala znamke swans - rdeče barve, cena 40 eur; gsm 051 / 366133. Prodam računalnik acer 77 c; gsm 041 /443-036. Prodam dve ptičji kletki in prenosno kletko za male živali; gsm 041/443036. VOZILA - PRODAM Prodam VW pasat karavan 1.9 TDI, letnik 2000, comfortline; gsm 031/323-736. Prodam golf II, letnik 1991, 5 prestav, vozen, registriran, 600 eur; gsm 031/458-941. Prodam opel-astra 1.1., letnik 2002, prevoženih 62.000 km, lepo ohranjen, cena 4.000 eur; gsm 041/378-579. Prodam rover 416 SLI, 16 V, letnik 1995, prevož. 204.000 km, več na avto.net, gsm: 031/736322. Prodam os. avto fiat bravo, zelo ohranjen, prvi lastnik, cena po dogovoru; gsm 031/ 379-306. Ugodno prodam avto mazda 323, cena po dogovoru; gsm 070/899-302. NEPREMIČNINE Oddam sobe za delavce (poceni); gsm 041 / 286005 - Mozirje. Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. DELO Iščem lažje žensko delo za 4 ure dnevno; gsm 041/216481. MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI KAJ BI LETOS STORILI DRUGAČE? Zima počasi odhaja in ALERGIJA prihaja! Še je čas! Za Vas in Vaše najmlajše. SOLNE TERAPIJE! 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. STEKLARSKA DELA TAMŠE, MOZIRJE Za ponudbo poglejte na www.steklarstvo-tamse.com ali pokličite gsm 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. SEČNJA IN SPRAVILO LESA ter gojitvena dela; gsm 041/423-935. Urles, predelava lesa in prevozništvo, Uroš Lever s.p., Šmartno ob Dreti 88. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim strokovno in ažurno vodenje vaših poslovnih knjig. Saša Poljanšek s.p., Radmirje 26, Ljubno, gsm: 031/633-192. RAČUNOVODSKE STORITVE dva meseca brezplačno za nove stranke, gsm 031/768-132. DOBIŠ d.o.o., Podter 10, Ljubno ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice t, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelif) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p.. Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje, UNIKATNI NAKIT, VITRAŽI, DARILA Izdelujem unikatni nakit iz stekla, poldragih kamnov ter umetnih materialov, vitraže in darila, po vaših željah in naročilu. Alenka Lever, tel. 041/423- 932, 03/5845-411, Šmartno ob Dreti 88. dm \®\ MM I NEvWoRKER I <® I Pogoji in pravila nagradne igre: Nagradna igra poteka od 8.1. do 20. 3. 2010. Organizator nagradne Igre je NC Velejapark, WG Projektiranje d.o.o, Verovškova cesta 55, 1000 Ljubka, Sodelujete lahko vsi, ki boste najkasneje do 20. 03. 2010 pravilno izpolnili nagradni kupon. Nakup ni pogoj za „sodelovanje v nagradni igri. Žrebanje bo 20. 3. 2010 v avi NC Veleja-park, Celjska cesta 40, 3320 Vrenje. Nagrajenec bo objavljen na spletni strani www. vetejapark.si in obveščen po pošti. V skladu z zakonom o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 25/2005) mora fizična Priimek oseba predložiti svojo davčno ^ številko. Sodelujoči v nagradni igri soglašajo z uporabo osebnih podatkov in se strinjajo, da |m podjetje Vstejapark lahko pošilja obvestila o svojih trženjskih aktivnostih. Sodelujoči lahko kadarkoli zahtevajo prenehanje obveščanja. Več o pogojih in pravilih nagradne igre na www.velejapark.si in na prodajnih mestih vseh trgovin v NC Velejapark. Podatki označeni z * so obvezni! VÖGELE SHOES Celje - skladišče D-Per 7/2010 II71TFK IF ARGUMENT RAZUMA. Užitek in razum se srečujeta na vznemirljiv način. Modeli BMW serije 1 s svojimi dizelskimi 4-valjnimi motorji zmanjšujejo stroške, saj nižajo porabo in prinašajo možne davčne ugodnosti. BMW 116d tako doseže zavidljivih 115 konjskih moči' že pri porabi 4.4 1/100 km, in to z uporabo BMW EfficientDynamics tehnologij kot so regeneracija energije pri zaviranju, avtomatska funkcija Start Stop in indikator prestav. BMW 116d je okreten in prefinjen, a kljub temu povsem na dosegu vaših rok. Užitek je dober razlog zanj. Ob nakupu katerega koli novega vozila BMW pa vam zagotovimo tudi brezplačno vzdrževanje vašega avtomobila z BMW Service Inclusive, in to za obdobje 5 let oz. do 100.000 prevoženih kilometrov. Zgodba o Užitku se nadaljuje na www.bmw-selmar.si. VSTOPITE V 2010 Z NOVIM BMW SERIJE 1 ŽE ZA 21.010 €. BMW EfficientDynamics Manj emisij. Več užitka v vožnji. Selmar Celje Mariborska 119 3000 Celje Tel.: 03 42 44 024 info@selmar.si Selmar Maribor" Ptujska cesta 2000 Maribor Tel.: 051 350 350 iRfo@seirnar.si * Poraba goriva vozila BMW 116d: v mestu 5.31/100 km, izven mesta 3.91/100 km, mešano 4,41/100 km. Emisije C02118 g/km. Slika je simbolna. “Otvoritev kmalu.