^^^^^^
IKBJLNJSKI ZVON
^^r-^^ZUPNIJSKI LIST 2A KRANJ IN OKOLICO,
=r^T^\Izdaja: mestni župni urad v Kranju. t (J I UMaja zadnji leden v mesecu.
L. 1933. Št. 7.
Posamezna štev. 2 Din.
V premišljevanje!
Mt. 7, 12-23.
Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim; zakaj to je postava in preroki. Vstopite skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in n°go jih je, ki v pogubo po njej hodijo. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in nal° jih je, ki jo najdejo!
voli/     Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi oikovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako rodi 8ako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ŠenJ« Po njih sadovih jih boste torej spoznali.
n. . Ne vsak, kdor mi pravi: ,Gospod, Gospod', pbjde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spol-lu]e voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo. Mnogi mi poreko tisti dan: : °spod. Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobne duhove v tvojem imenu storili mnogo čudežev? Tedaj jim bom jzjavil: .Nikoli vas nisem poznal. Proč od nene, kateri delate krivico!'
Slovenski obrednik
času, ko je zanimanje za cerkvene obrede vedno go^' Je uvedba obrednika v slovenskem jeziku za nas °virVrf Ven^a pridobitev. Saj je dosedaj ena največjih ^ rn Merniki svetim zakramentom in svetim obredom feij*10*'^0 tako živo slediti, gotovo ta, ker ne razumejo (%arli v.^aterem se sveti obredi opravljajo. Vse to bo ^ikov ■ *n samo °d dobre volje in pripravljenosti ver-jijjj Je odvisno, kako globoko bodo prodrli v razumeva-tljk„ vetih obredov. Zveličavni namen cerkvenega obredij) u 0 tako resnično bolj gotovo dosežen in vsa lepota ]jll(}°£astvo, ki je skrito v cerkvenih opravilih, bo tako dobit    mnoS° lažje dostopna. V tem je pač največja pri«
ev našega slovenskega obrednika.
" slovenskem jeziku se bodo opravljali vsi sveti za-tofta *n vs* ODredi in blagoslovi razen svete maše, ki lig* Pac zaradi svoje vzvišenosti popolnoma izjemno sta-V ]„1. ^v. maša naj se po želji sv. Cerkve opravlja še vedno M «jlnskem jeziku in je za uporabo slovenskega jezika tistaV" maši veliko težje dobiti dovoljenje. Obrednik je in q* Cerkvena knjiga, po kateri se delijo sv. zakramenti Uc^J-v^lJajo drugi sveti obredi, kakor pogreb in najraz-blao-i8} blagoslovi, ki jih uporablja sveta Cerkev. In v teh Vs6b s!pvih je od sv. Cerkve prav za prav blagoslovljeno ljeni-ase, življenje. Saj skoraj ni prilike v človeškem živ-blg^r1 ali orodja, da ne bi Cerkev posegla vmes s svojim kvetli^?V01n. Vse naše življenje je tako prepleteno s cer-
v ^agoslovi, saj nas Cerkev nikdar ne zapusti saje 2 naših skrbeh in pri našem delu in življenju. Vedno blgl attli in pri nas ter nas naravnost prepleta s svojim Ve<jn S1°vt>m, da nismo sami s svojo slabostjo, ampak je Pri nas milost in pomoč naše svete matere Cerkve.
Knjiga, ki vse te blagoslove vsebuje, je spisana v latinskem jeziku in je po vsem katoliškem svetu v rabi. Le nam Slovencem je poleg Hrvatov dano to izredno dovo'-ljenje, da smo smeli celo knjigo prevesti v slovenščino in da se bodo odslej delili sv. zakramenti — razen sv. birme in sv. pokore — in opravljali vsi sveti obredi v našem domačem, slovenskem jeziku zato, da bomo vsi mogli razumeti molitve svete Cerkve.
Dovoljenje za prevod slovenskega obrednika je izdal že sv. oče Benedikt XV., ki je leta 1921. 17. aprila dovolil, da se more po vsej kraljevini Jugoslaviji »Rimski obrednik« uporabljati v domačem jeziku, na kar je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič pozval Bogoslovno akademijo v Ljubljani, naj oskrbi slovenski prevod. Izvršitev se je pa zakasnila, ker je bilo potrebno mnogo dela, da se je doseglo glede besedila cerkvenih molitev soglasje peterih škofij. Leta 1932 je sveti Oče Pij XI. potrdil novi slovenski prevod in dovolil, da ga smejo v kraljevini Jugoslaviji rabiti vsi duhovniki slovenskega jezika. Poleg celotne izdaje »Rimskega obrednika« je izdana za ljubljansko in lavantinsko škofijo še posebna »Zbirka svetih obredov«. Obsega vse to, kar se v obeh škofijah običajno potrebuje, in so v njej tudi obredi v tisti obliki in vse tiste spremembe, kot so v navadi v omenjenih škofijah.
Zasluga sv. očeta in naših škofov je torej, da smo dobili slovenski obrednik. Zdaj pa je dolžnost na nas, da ta obrednik sprejmemo kot sveto cerkveno knjigo, ki jo bomo skušali vedno globlje razumeti, in da bomo vedno z večjim pridom uživali sadove svetih obredov, obseženih v obredniku. Hvaležnost in veselja nad našim slovenskim obrednikom je dvojno. Veseli smo, da je obrednik slovenski. Vse bogastvo te lepe knjige je bilo večini vernikov zakrito, ko so se opravljali obredi v latinskem jeziku. Ko
se pa oglasi beseda sv. Cerkve v našem domačem jeziku, nam je takoj tudi vsa misel in vsebina svetih molitev blizu, ni samo beseda naša, naša je tudi vsebina in misel svetega obreda. Kako vse drugače vpliva na nas, če nas mati sv. Cerkev nagovarja v našem slovenskem jeziku; kako domače nam vse postane; takoj dobro vemo, da nagovarja nas, da hoče našim dušam pomagati, da je vse to za nas od Cerkve postavljeno, da niso obredi samo duhovnikova pobožnost, ampak naša skupna, da so last cele cerkvene družine, vsega cerkvenega občestva. Nismo pa veseli samo zato, ker nam zdaj sveti obredi domače in .slovensko zvenijo, ker lepše beseda odmeva v naših dušah; veseli moramo biti še bolj zato, ker nam je s slovenskim obrednikom odprta pot do vsega bogastva cerkvenega bogoslužja. Ne bo več veljal izgovor, da obredov ne razumemo, večja je zdaj še naša dolžnost, da se zanimamo za svete obrede, da jih poznamo, da jih razumemo in se jih tako s čim večjim pridom udeležujemo. To pa je največja pridobitev slovenskega obrednika, da bomo z njim lahko v večji meri še deležni blagoslova in sadov svetih obredov. Z večjo po-božnostjo jih moramo odslej sprejemati in prav tako z globljim razumevanjem, da nam bo slovenski obrednik ne samo v naš narodni ponos, ampak tudi v čim večjo našo dušno korist. Te molitve imajo posebno moč zato, ker jih opravlja Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo, v našem imenu in je njena moč in priprošnja vse večja in močnejša kot pa posameznika.
Prof. Watzl:
Sv/Ciril in Metod.
Vera in kultura.
Nikomur ne bi rad delal krivice, a zdi se mi, da na splošno vse premalo poznamo delo naših slovanskih apostolov ter ju zato tudi vse premalo resno častimo, kakor bi pač zaslužila. Kako vse bolj Nemci častijo sv. Bonifacija, ki pa za nemški narod ni tolikega pomena," kakor sta za slovanske narode, zlasti za nas, južne Slovane, sveta brata. Naj teh par skromnih vrstic in ta niz misli in resnic pripomore, da odslej častimo sv. Cirila in Metoda z dvojno ljubeznijo: kot katoličani in kot Slovenci, in da ne bo to češčenje samo neka zunanja slovesnost, ampak naj je krepak odmev resnično hvaležnih src!
Te vrstice mi narekuje seveda njiju bližnji praznik ter še neko drugo zgodovinsko na dvse pomenljivo dejstvo: pričenši s 1. julijem 1933 se vršijo pri nas vsi cerkveni obredi razven sv. maše v našem domačem slovenskem jeziku. Dolgoletne želje naših prednikov so s tem uresničene! Tudi ta izvanredna predpravica naše slovenščine se sme imenovati dediščina sv. Cirila in Metoda, ki jo nastopamo v teh dneh. — Pa več o tem govori drug sestavek te številke Kranjskega Zvona. Samo to bi rad navedel, da razložim in pojasnim upravičenost tega sestavka.
Pred vsem na kratko omenim nekaj zgodovinskih dejstev. — Velikomoravski knez Rastislav je gledal z nevoljo, kako slabo je napredovalo pokristjanjenje Morava-nov v rokah nemških duhovnikov. Saj niso znali narodovega jezika ali pa le površno, ter so le preradi mislili pred vsem na to, kako bi v deželi utrdili nemško oblast, manj pa se brigali za razširjanje in utrditev Kristusovega kraljestva v srcih Moravanov. Vladar je spoznal krščansko vero kot res dobro in ni maral več za poganstvo, a hotel je tudi obdržati narodovo samostojnost in neodvisnost. Zato je leta 862 prosil bizantinskega cesarja Mihaela, naj pošlje slovanščine zmožnih oznanjevalcev sv. vere. Car Mihael je poveril to nalogo grškima menihoma Cirilu in Metodu, bratoma iz Soluna, ki sta zdoma dobro znala slovanski jezik. Temeljita modroslovna in bogoslovna izobrazba, krepostno in sveto življenje ter dosedanje uspešno misijonsko delovanje med Kazari: vse to ju je izvrstno usposobilo za to lepo nalogo. Leta 863 sta prišla na Moravo in tam
začela uspešno in blagoslovljeno delo izpreobračanja. . Ljudstvu je ugajalo zlasti to, da sta mu pridigala vi' ziku, ki so ga lahko umeli, ter v tem jeziku obhajala tu bogoslužje, poleg tega pa sta poslovenila prav veliko bogočastje potrebnih in drugih verskih knjig. Tako je F kristjanjenje napredovalo zelo hitro, a narodni jez* molitvah, pesmih in obredih je tudi zelo poživil nar0T ie samozavest Moravanov. — Po smrti sv. Cirila 1. 869 i moral sv. Metod kot nadškof pretrpeti mnogo hudega o9 bito radi tega tako obširnega slovstvenega delovanja te uporabe narodnega jezika pri službi božji: s tem se nert>' ški škofje kratkomalo niso hoteli sprijazniti kljub te* 1 da je papež izrecno potrdil to uporabo narodnega jez1* ] — Po smrti sv. Metoda 1. 885 pa je dal kratkovidni -—J^j bimo mil izraz — Svetopolk z vojaško silo izgnati o*o 200 Metodovih učencev iz svoje države. Ti so potem ods na jug in na ozemlju naše sedanje države, zlasti med Sr in Hrvati, našli smogo poslušnih src, katere so z domač besedo kaj hitro izpreobrnili h krščanstvu ali jih potrd v njem.
Tako smo južni Slovani postali dediči dvojne dediscu sv. Cirila in Metoda: verske in slovstvene ter sploh 1(U turne. S tem namreč, da sta brata-apostola izumila °. priredila za slovensko besedo črke, sta dala ljudstvu, nM' prej severnim in po svojih naslednikih tudi južnim S'0' vanom, možnost izražati za trajno svoje misli, sodbe, op* zovanja, doživetja, skušnje v stalni obliki ter jih poten zapisane izročiti in izročati potomcem: tako sta usta"0 vitelja nalšega narodnega slovstva.
Ne oporekam, da je bil namen tega njihovega sl° j stvenega delovanja pred vsem verski: na najpripravnej način in z najučinkovitejšim sredstvom sta hotela ljudstv na Mora vi seznaniti z resnicami, ki pridejo od Boga in ^ vodijo k Bogu, in da bi si ljudstvo vtisnilo te nauke teff bolj globoko v dušo in srce, sta se res zelo modro PoS zevala domače besede in narodne govorice, govorjene r pisane. Bilo bi (ne morem brž reči, kakšno) slabo zf^ menje, ako bi kdo hotel kratiti njune zasluge za narod11 prosveto radi tega, ker sta vodila ljudstva v prvi vrst1 Bogu, kar smo pa tudi že slišali in čitali. — Ta za Slo^ ne preugodni in pomembni učinek njunega dela, da s* po slovanskih apostolih dobili temelj in začetek domač' ga slovstva — in to se ne da utajiti — je blagodejna F sledica njune gorečnosti za božjo čast in blagor duš. * je dokaz, kako resnična je beseda sv. Pavla: »Za vse k ristna je pobožnost, ker ima obljubo sedanjega in Prih°^e njega življenja« (1 Tim 4, 8). Ali: če kdo plačuje da v*, res iz same verske vestnosti in poštenosti, mar ne korjS.. s tem državi? Ali mu bo mar treba prepovedati verS nagib tega poštenja? — Zemska posoda božjih resnic J dobila poseben blagoslov: priprosti jezik naših priproS1 pradedov je postal orodje velike kulture, kateri sta P temelj položila sv. Ciril in Metod; saj zato kraljevina •> . goslavija tudi praznuje 24. majnik (po vzh. koledarju slovanskih apostolov) kot državni praznik v čast velikoj
prosvetiteljema, na katerih delu kot temelju so zidali naši veliki narodni delavci vseh poznejših časov.
Ta zgodovinska dejstva, ki si jih kličemo v sp°tfL ob godu naših apostolov, so pa tudi jasen dokaz, da si Je j, in kultura nikakor ne nasprotujeta, kakor v naših dfl tolikrat slišimo in beremo. Kaj je vera, veste: naše merje do Boga, potem nauk o Bogu in naših dolžno^, do njega, in slednjič dejansko izvrševanje teh dolžn°f^ Pa kaj je kultura? Mnogoter je pomen te besede. Prn$ pač ta: kultura je zmaga človeka nad naravo, duha p tvarjo ter tudi zmaga plemenitega in dobrega nad Pr°\t, škim in slabim.  »Podvrzita si zemljo in gospodujta L, to naročilo Boga je poziv h kulturi in nje temelj. -7" \$ tem pomeni kultura stalno stremljenje po telesni i" ,%, ševni blaginji, po vsestranskem izpopolnjevanju človek Slednjič razumemo pod kulturo sadove tega stremlje^ vsoto vseh zemskih in duševnih vrednot, ki so lastne 1 kemu narodu ali kaki daljši dobi človeštva. Vzemim0 *
Nikoli pomen, prvotni ali izvedeni, eno je bistveno: pre-m°c duha nad snovjo.
Potem pa se vprašamo: Zakaj naj bi si bili nasprotni era in kultura? Seveda, če izločite iz kulturnega strem-Jenja nalašč in namenoma Boga in dušo ter sploh duha, P°tem je taka brezbožna kultura res nasprotna veri, ker p računa s tistim, ki je izvor vse resnice, dobrote in epote, ter ne vodi k Njemu, ki je končni in najvišji na-Nien vsake človeške dejavnosti in vsakega človeškega prizadevanja. Tako nasprotje med vero in kulturo so izumet-^cili nalašč tisti, ki tajijo osebnega Boga in vsak njegov Pav na svet, a taka kultura je samo orodje in tudi orožje J' roki enih, da skušajo ustrahovati in podjarmiti druge Jim odvzeti vse pravice, a v taki kulturi ni splošne bla-j>!nje, one blaginje, do katere ima vsak človek pravico in 1 bi jo višje kulturni ljudje morali posredovati onim nižje ulture, če prav razumejo dolžnosti višje kulture. Da ta-j^a kultura sovraži vero in preganja Cerkev, je umljivo in m°ra tako biti!
Bodimo hvaležni iz srca sv. Cirilu in Metodu, da sta arn ne samo ustvarila temelje kulture, ampak jo tudi s'oboko zasidrala v krščanski veri. Le tako je mogel naš arod in naša kultura prestati strašno večstoletno robstvo, J* se sedaj po končnem osvobojenju dviga hitro in silno. NaJ varujeta to našo kulturo, da ne pozabi na svoj verski ?v°r in temelj, sicer bi postala kvečjemu le prazna, brez-
duh.
ovna civilizacija: prazna zunanjost brez moči in jedra!
Kristus — naš Kralj.
Ko je sedanji sv. oče leta 1926 postavil praznik Kristusa Kralja, je s tem dejanjem potrdil vero v Kristusa tkalja, ki je živela v sv. Cerkvi že od prvih krščanskih ^ov do danes. Že prvi krščanski verniki so goreče ča-tilj Kristusa Kralja, saj so črpali idejo o njem iz glavna vira svojega verovanja, iz sv. pisma. Sv. pismo Sta-^ga in Novega zakona govori na zelo mnogih mestih o *ristusu Kralju.
j    Sv. pismo starega zakona hoče predvsem pripraviti z^aelce na prihod Odrešenikov; zato napoveduje njegov lrihod na najrazličnejše načine. Posebno lepo in velikost napovedujejo Mesija preroki stare zaveze in sicer: v11 kot ubogo dete, ki se bo rodilo iz Device, ali kot trpe-JjSa Zveličarja, ki bo vzel breme naših grehov na svoja a,iena; spet nam ga slikajo v lepih podobah, vzetih iz araye: kot vzhajajočo zvezdo, kot lep vinograd, kot vo-jpfti kamen itd. Najpogosteje pa govorijo o Mesiju kot u raiju, ki bo ustanovil veliko in mogočno kraljestvo. Ta-ttit11' *)r' Prer°k Mihej, ki blagruje rojstno mesto Odreše-
Y0: »I11 ti, Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi naj-j?anjši med knežjimi mesti Judovimi, zakaj iz tebe bo fot VoJv°da, ki bo vladal moje ljudstvo Izraela.« Ali predi  ^Zaija: »Postavljen sem na Sionu, kot kralj na Sionu, Je&ovi sveti gori.«
Preroki so pred vsem poudarjali, da bo Mesija kot j, avi Bog duhovni Jtralj, ki bo ustanovil na zemlji đula^0 ^ralJestvo; namen tega kraljestva je: dosegati nad-' avni cilj, to je zveličanje neumrjočih duš z odpuščanj!*1 grehov po zasluženju Kristusovega trpljenja in po-jv .l°vanjem božje milosti vsem onim, ki jo voljno sprej-h.,^0- Na tako mesijansko kraljestvo so hoteli preroki priprti judovski narod, v n ^aj so Judje prvotno pričakovali Mesijo kot kralja ci^avcm duhovnem pomenu, kot kralja, ki bo prišel rešit Sv0-.stvo iz sužnosti greha. Pozneje pa, zlasti za vladanja Mil! Valjev, naslednikov kralja Davida in Salomona, so lik j°krat odpadli od pravega Boga in častili malike. Vele n Judovskih verskih in narodnih voditeljev je hlepel tia^° denarju, niso se pa brigali za božjo čast in blagor *oij2     ^ato je Bog pošiljal Izraelcem v tem času pre-
' ki naj bi jih opominjali k pokori in k izpreobrnenju.
Toda Izraelci so ostali trdovratni, zaverovani v svojo moč ter zaslepljeni zaradi svojega blagostanja. A Bog jih je po dolgem prizanašanju hudo kaznoval; poslal je nazadnje sovražnike kar iz treh strani: iz Asirije in Babilonije, ti dve deželi sta ležali vzhodno od Palestine, ter z Egipta, ki je v severni Afriki, jugozahodno od Palestine. Takemu navalu se Judje niso mogli ustaviti, zato so jih sovražniki podjarmili in večinoma odpeljali v sužnost. Komaj pa so se Judje vrnili iz te sužnosti, že so jih premagali Rimljani. V sužnosti so se Judje pač vrnili k svojemu Bogu, pa tudi željno zahrepeneli po Ogrešeniku. Toda v razmerah, v katerih so se nahajali — sužnost, skopost in častihlepnost njihovih verskih voditeljev, bolj politična kakor verska stremljenja njihovih verskih strank (farizeji, saduceji) — so izkvarili pravi pojem o Odrešeniku. Pričakovali so Mesijo kot svetnega kralja, ki bi jih osvobodil rimske nad-oblasti, ne pa Mesijo kot kralja duš, ki bo s trpljenjem in smrtjo rešil duše iz sužnosti greha in nadoblasti hudobnega duha ter tako ustanovil duhovno kraljestvo. Tako je bilo pričakovanje večine Judov, živeli pa so v vsej stari zavezi tudi dobri in pobožni Judje, ki so pričakovali Odre-šenika v pravem pomenu — kot duhovnega Kralja. Ti so pač iskali resnico v sv. pismu starega zakona brez predsodkov in je niso prikrojili po svoje. Kajti sv. pismo starega zakona pač napoveduje Odrešenika kot kralja, toda ne kot svetnega kralja, ampak kot vladarja duhovnega kraljestva, ki bo trajalo vekomaj. Prerok Izaija pravi o Odrešeniku, ki bo zasedel prestol kralja Davida, da bo zavržen, zasramovan, da bo moral trpeti in umreti za nas, torej ne bo imel na sebi prav nič takega sijaja, kakor ga imajo svetni vladarji. Treba je torej le resnico sv. pisma s preprostim in ponižnim srcem iskati — tako kakor nam priporoča sv. katoliška Cerkev — če hočemo, da bo služilo sv. pismo v našo dušno korist.
Če že sv. pismo starega zakona tako določno napoveduje Kristusa kot duhovnega kralja, toliko jasneje nam ga slika kot takega novi zakon. Evangeliji nam ne predstavljajo Kristusa v zunanjem kraljevskem sijaju, a čimbolj se nam razodeva Mesija v nasprotju s svetnim vladarskim sijajem, tem lepše odseva z njega duhovna moč in oblast. Oglejmo si tudi mi iz svetih evangelijev podobo Kristusa Kralja, da ga bomo prav častili in mu zvesto služili. Zato mislim obravnavati v naslednjem sestavku vse one odlomke iz evangelijev in vse one odlomke iz Jezusovega življenja, ki govore o Kristusu kot kralju, ali ki so z idejo o Kristusu Kralju in o njegovem božjem kraljestvu v katerikoli zvezi.
Kadar se kak kraljevski princ rodi, mu takoj od prvega začetka posvetijo vso skrb in nego, za veseli dogodek v kraljevski družini se zanimajo podaniki celega kraljestva in se tega dogodka vesele. Ali so se Judje tudi vsesplošno zanimali za rojstvo Kristusovo? Kakor vemo po nauku sv. katoliške vere, je Marija deviško spočela od Sv. Duha, zato je ji moral Bog. svoj sklep čudežnega spočetja naprej naznaniti, kar je izvršil po nadangelu Gabrielu. Pričakovali bi, da se bo izvršilo angelovo oznanenje kje v templju pred zbranim judovskim narodom in njegovimi prvaki, pa se ni tako zgodilo. Ampak, ko je Marija doma gospodinjila, opravljala navadna hišna dela, najbrž ob priliki, ko je zopet molila in prosila Boga, naj se že vendar usmili njenega nesrečnega naroda in naj mu že vendar pošlje Odrešenika, je Bog poslal nadangela Gabriela, da ji oznani učlovečenje Sina Božjega. Gabriel takoj napove Mariji, da bo Mesija kralj, saj pravi: »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej spočela boš in rodila Sina, ki mu bo ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega. Gospod mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in ta bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Novi zakon večkrat zatrjuje, da je Jezus po Mariji potomec Davidov in da bo zasedel Davidov prestol. Že v stari zavezi so preroki često napovedovali, da bo Mesija potomec Davidov; tako je napovedal prerok Natan kralju Davidu samemu, tako je pozneje prerokoval
Izaija in drugi. Da bi Judje v Kristusovem času in v prvi krščanski dobi res verovali v pravo božje poslanstvo Kristusovo, zato je povdarjal često Kristus sam, kar tudi evangeliji večkrat pričujejo, da je namreč Kristus res potomec Davidov; s tem hoče sv. pismo povedati, da so se res izpolnile prerokbe Stare zaveze, v katere so Judje verovali; o resnični izpolnitvi teh prerokb pa so se mogli sami prepričati, kajti Judje so sploh zvesto hranili iz spoštovanja do svojih slavnih prednikov stare rodovnike.
Angel Gabriel je tudi oznanil Mariji, da bo Mesija zasedel prestol Davidov. Ker pa Kristus v vsem svojem življenju in delovanju ni imel prav nič takega kraljevskega na sebi kot imajo svetni vladarji, zato gotovo angel Gabriel s svojo napovedjo ni mislil na Mesija kot svetnega, ampak kot duhovnega kralja. Svetni kralji imajo tudi oblast nad ljudmi živečimi na tem svetu, ki bodo umrli, oblast nad kraljestvi, ki bodo propadla in minila, stem pa bo tudi njihova oblast preminila. Angel Gabriel pa je napovedal, da bo mesijansko kraljestvo večno. Če pa bo vladal Mesija vekomaj, mora tudi to, nad čemer se bo raztezala njegova oblast, biti neumljivo. Neumljive pa so človeške duše, torej je Mesija kralj naših duš in kralj vsega, kar je z našim duhovnim življenjem v zvezi, to je kralj duševnih krščanskih kreposti, pa tudi kralj vsega, kar je cilj našega duševnega življenja, to je kralj miru, pravice in ljubezni, kralj nebeškega kraljestva, ki je naš končni cilj. (Nadalj. prih.)
Prefrigana.
Neredko zlorabljajo ljudje duhovnikovo zaupljivost. Evo en zgled! Neki duhovnik je dobil takole pismo: Častiti gospod! Vem, da bojo gotovo presenečeni, ko to pismo tako daleč pride. Vendar jih imam v spominu še zmiraj. Kolikokrat sem bila pri vas pri spovedi in gotovo se spominjate nazaj. Enkrat sva govorila in sem vam tožila eno in drugo. Dali ste mi dobro besedo: Če ti kdaj slabo pojde, se obračaj k meni. (Neverjetna obljuba, pa še tuji osebi dana!)
In res! Nekaj let je preteklo; sedaj sem prišla v tako silo, da sem celo noč zdihovala k Mariji, kam bi se obrnila. Naenkrat se spomnim na vas in tudi jim pred ljubim Jezusom povem, kako se meni tukaj slabo godi. Tako dolgo sem bila v dobrih hišah v službi in Marija je zmiraj mene vodila na pravo. Sem bila v Marijini družbi in tukaj kot žena sem tudi za naprej.
Poročila sem se tukaj, ampak moža strašnega, kar zmiraj pije. Sedaj pa jaz takega življenja nočem, bodem sama za sebe in fanta imam. Sedaj je pa taka sila mene prijela, da jim moram pisati in potožiti. Jaz jim bom enkrat to prošnjo naredila (debela laž!) nič več, ker samo zdaj je tako prišlo, da si ne morem pomagati, nikamor ne. Kakor Bog ni mogel, ko je nosil križ in padal pod njim, tako gre meni sedaj. Pa jaz jim bom nazaj poslala pozneje pošteno. Samo sedaj mi pomagajte, lepo vas prosim. Ko bi jaz imela svoje ljudi, bi že bilo; tako pa nimam niti enega človeka kakor vas. Prosim jih prav ponižno, pokleknem pred vas, s povzdignjenimi rokami vas prosim: pomagajte mi, pošljite mi 100 Din. Prosim, hitro me rešite, 3trašno sem v sili.
Duhovnik ni hotel kaka 2 tedna nič odgovoriti, potem pa ji je poslal 30 Din, nakar se je ona oseba strašno lepo zahvalila. Ob enem pa še strašno prosila: Pokleknem pred vas, usmilite se še sedaj, saj potem ne bom nikdar več v takih stiskah. Ko bi imela kakega svojega človeka, bi se nanj obračala, pa je vse smrt pokosila. Imam samo vas. Velikokrat sem mislila na vaše lepe nauke, ki ste mi jih dajali in se razjokala.
Prosila bom Marijo, naj vas ona varuje. Prosim vas lepo za 40 Din. Po novem letu bom nazaj dala denar. Na tako tarnanje ji je drugič poslal par kovačev.
Toda to je bilo kot olje na ogenj. V zavesti, da Je zmagala njena hinavščina piše zopet: Naj jim potoži* kako strašne bridkosti pridejo skupaj tako da sem čist" obupana. Naj jim razložim. Pri nekem kmetu sem kup»a, drva in sem dala nekaj gor. Danes je prišel in pravi, da *' bo lepa drva pripeljal, samo denar moram priskrbeti. S^' veda jaz imam na vse kraje težave in križe. Edino lj1*1 Jezus je meni navdal se k vam obrniti. Vi ste me stras-nih težav rešili. Zdaj vas za božjo voljo prosim, pošlji^ mi 100 Din. Drva tako rabim, že 2 dni ne morem veC zakuriti, mrzlo pa je. Brez denarja jih pa ne da. Joka* ko vam to pišem. Ko bi bila bližje, bi pred vas pokleknila, da bi na obrazu videli, da se vam moram užalit1, Marija in Jezus vam bosta vse pomagala, da ne boste zato pomanjkanja trpeli.«
Ko na to jadikovanje ni dobila odgovora, je zopet poslala obupno pismo. Zopet ni duhovnik odgovoril, ker je videl, da si ženska izmišljuje vedno nove potrebe. v ,
Tedaj pa hoče hinavka vzbuditi pozornost in pošlJe priporočeno pismo tele vsebine:
»Danes vas moram vprašati, kaj za božjo voljo je> da ni nobenega odgovora. Ali ste hudo bolni? Ali ste name nevoljni ? Na glas sem danes jokala, tako me skrb1' Denarja sem si izposodila toliko, da pišem rekomandirai*' Poglejte, dosedaj sem vas prosila, ker mi je strašno hudo. nocoj pa mi je Bog smrt poslal. Sedaj sem čisto revn&j Samo sedaj mi pomagajte, da ne bom čisto brez denarja ■ Usmilite se me kmalu, pozneje bom vse povrnila.«
Duhovniku, ki te ženske ni poznal, se je zdelo su*' ljivo, zakaj iz take daljave ravno njemu pisari. Zato se je obrnil na ondotnega župnika z vprašanjem, ali poz*1 to osebo. Takoj je prejel prijazno pojasnilo: »N. N. T velika hinavka in sleparka. Je prišla semkaj iz druge dežele in lagala, da ima veliko denarja, da se je mogla laŽJe omožiti. Njen mož je čevljar in z njo vred, ki hodi »8 dnino, zaslužita dovolj, da moreta preživeti sebe in svoj3 dva otroka. Ona pisari za podporo količkaj znanim dU' hovnikom in potem vlaga denar v posojilnico. Tako f pisala že meni in mnogim duhovnikom.«
Zvita ženska je zvedela, da so prišle njene laži na da?' Toda krinke še zdaj ni hotela vreči z obraza, ampak f prosila za 20 Din — kako skromno! — da bo mogla svojemu otroku kupiti šolske potrebščine. Kajpada ni *. dobila. Nato je umolknila. Vrnila ni nič, kakor je pre^ obetala. Niti opravičila se ni, češ da ne more vrniti. Tak0 je predrzna, da svojo namišljeno stisko primerja s trpljf njem Kristusovim, ko je padal pod križem. Ne čuti, da je nepošteno na ta način izvabljati iz ljudi podporo.
Župnija Kranj.
Oznanila za julij.
1. Praznik predragocene Krvi n. G. J. Kr.
%. IV. nedelja po biltkoštih, prva nedelja v mesecu 1 praznik Marijinega obiskovanja. Možje in fantje viju*1 vabljeni k sv. zakramentom in imajo v soboto in nedelj prednost pri vseh spovednicah. V nedeljo popoldan sej? vršil v Šmartnem pri Kranju cerkven shod vseh deklišk' Marijinih družb za vzhodni del kranjske dekanije. PoV»p, ljena so tudi dekleta, ki niso v Marijinih družbah. Sp°re„ shoda je naslednji: Ob pol 4. uri naj bodo dekleta zbra" na vrhu gaštejskega klanca, od koder gredo v sprev°° z družbenimi zastavami in med prepevanjem pesmi v žuP no cerkev. Tam bo govor in pete litanijo Matere bo^jj Potem gredo dekleta v sprevodu k cerkvici sv. Petra P^. Smarjetno goro, kjer bo g. župnik dr. Arnejc imel g°V o katoliški akciji. V primeru dežja bo isti govor v drus veni dvorani. .
Zvečer ob 6. uri ura molitve in pete litanije preS Srca Jezusovega.
toda'* na*ih s,ovanskih apostolov sv. Cirila in Me-
„, Prvi petek v mesecu, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom.
sv r?" ^' ne^elja po binkoštih in slovesno praznovanje • Cirila in Metoda. Ob 10. peta sv. maša v čast sv. Ci-, u ln Metodu. Popoldne ob 6. krščanski nauk in litanije VSe« svetnikov.
. Ob četrt na 6. bo v roženvenski cerkvi shod Marijine druzbe za žene.
12. God patronov ljubljanske škofije. 14. Obletnica posvećenja našega škofa Gregorija. g v .16- VI. nedelja po binkoštih in karmelska Mati božja. 0zJa služba po navadi.
Marija Magdalena, ob 6. soseskina sv. maša
"a Rupi.
25. God sv. Jakoba apostola. s    , ' ^*0<1 sv* ^ne- Ob pol 6. sv. maša v Šmartnem za sv    ? Huje. ob 6. v Čirčičah za sosesko Čirčiče, ob 8. toLma^a v roženvenski cerkvi. V župni cerkvi bo ta dan Samo ob 6. sv. maša.
30. VIII. nedelja po binkoštih, božja služba po navadi.
Razno.
pr .l^voobhajanci so imeli letos prav lep dan, ki se je po 0?) ^jih deževnih dneh zdel še lepši. Že sv. spoved so vZefvt Z VS0 resnostJ°' ta dan pa jih je popolnoma presen Jub.k° pritrkovanje, razsvetljeni oltar, bogato okra-je a. obhajilna miza, polna cerkev in resna beseda: vse jim k_ Zlvo predočilo, da se je približal najsvetejši trenutek, 4liV Se nan-' PriPravljali s tolikim hrepenenjem. Takim
111 sv. obhajilo je zares sreča. Ml ^etos Jih Je bilo okrog 130. Z vsakim letom raste šte-3ih° •   3 številom delo ž njimi. Dvorana Ljudskega doma jj  Je že komaj mogla sprejeti in vrla dekleta Marijine
agregacije so vredna vse hvale, ko so jo tako spretno ^ Pravile za slovesni zajutrek. Oder je okrasila spet dru-^ sPretna roka z ljubko novostjo: med rožami in zele-Žariv ^ S^a^ ^*P ma^e£a Jezusa. obdan z vencem drobnih
del" ^etos smo prvikrat poskusili s tem, da so otroci se-boH V PresDiteriju na stoleh. Nekateri so pomišljali, da da s^°h ropotali, pa niso. Prejšnje čase je bila navada, let S° °troci stali, kar je pač premalo slovesno. Lansko (j..0 Pa so vsi sedeli v klopeh in s tem zasedli prostore sta •' k* Jm plačujejo. Da bi se obojemu izognili, smo polt ydi stole, po toliko v eni vrsti, kolikor jih gre enkrat i« --^jilui m*z*" ^ tem Je buo hkra.fi poskrbljeno za red
J1"- za sv. obhajilo ni bilo treba še posebej uvrščati. v Večkrat se je že kje izrazila želja, da bi bila ta slo-<Wn?st rajši na delavnik. Proti temu pa so se oglasili Pa ^er tak dan ne bi mogli priti zraven. Za nedeljo vs &°vori tudi želja, naj bo dan prvega sv. obhajila praznik Šov ZuPmJe- lz istega vzroka se mi zdi primerno, da je Sg, 0r na prižnici in ne pred oltarjem in da se postavi po-tai ^a obhajilna miza prav pred oltarjem, ki je višja in ^ 0 bolj vidna po vsej cerkvi. Naj bo torej vsem skupaj
vsakoletni dan v lep spomin in opomin. <loh ^an Prvega sv. obhajila pa pomagajo pripravljati tudi otr i starši, ki skrbno spremljajo vso pripravo svojega <la °*a. 2al, da so pa nekateri drugi starši v svojih vsak-aii 11 skrbeh tako zaposleni, da včasih kateri komaj vedo, §jPa tudi ne, da gre njihov otrok k prvemu sv. obhajilu. DlJ^a! Tudi doma mora biti praznik ta dan. — Bog da CaJ ob tej priliki vsem dobrotnikom, ki so poslali kake % f°Ve. za razne stroške, ki so s tem združeni. Naj bi se Izakih, dneh spomnili revnih otrok posebno tisti premož-
JSl ljudje, ki s svojimi otroki nimajo izdatkov. Ž. {)0 ^ocesija sv. Rešnjega Telesa. Ker je bilo vreme le-
' 86 je procesija sv. Rešnjega Telesa nemotno vršila.
Prvikrat je šla procesija od Bekselna po cesti proti državnem mostu in pri novi hiši korne ustanove zavila mimo stavbišča nove šole in pokopališča nazaj na glavni trg. Na stočišču Kokrske in Kokriške ceste, med Koklovo vilo in Fr. Majdičevo hišo, je bil tretji blagoslov. Ta prostor je za blagoslov zelo primeren, ker je dovolj prostoren in krasen razgled na planine. Znamenje je oskrbela gospa Koklova in je bilo, čeprav preprosto, vendar zelo lepo in prisrčno. Naj bo gospej Koklovi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala.
Procesija, ki je vsako leto večja, da misliti, kako bi se dolgo čakanje pri blagoslovih skrajšalo. Morda bi se v prihodnje napravila dvojna vrsta, ob vsaki strani ena (razdeljen štiristop). Ponašanje pri procesiji je bilo v splošnem zares lepo in hvalevredno. Gledalci ob poti so pokleknili, ko se je pomikalo sv. Rešnje Telo mimo. So pa seveda pač nekateri, povdarjamo, da so ti nekateri, redki posamezniki, ki se nikakor nočejo ali pa ne morejo zavedati, kaj je nam kristjanom procesija sv. Rešnjega Telesa in kako se je moramo udeleževati. Človek bi tudi od teh posameznikov pričakoval, da se bodo lepo in dostojno obnašali, če že ne morebiti prežeti verskega prepričanja, pa vsaj iz nekega prirodnega takta in olike.
Stoletnica Vincencijevih družb. Vincencijeva družba v Kranju je v nedeljo, dne 18. junija priredila proslavo stoletnice obstoja Vincencijevih konferenc. Ob 8. uri je bila sv. maša za umrle dobrotnike Vincencijeve konference in proslavi primerna pridiga. Ob 4. popoldne so bile slovesne litanije presv. Srca Jezusovega in nato pa v Ljudskem domu, pri polni dvorani, mična in posrečena proslava stoletnega jubileja Vincencijevih družb. Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom g. Mohorja Cirila zapel pesem v čast sv. Vincenciju Pavelskemu in Povsod Boga. Gospa dr. Be-zieeva je v imenu Vincencijeve družbe pozdravila številne obrane in navduševala za ljubezen do ubogih in sirot. Višek proslave je bil govor gospoda prof. dr. Levičnika. V začetku svojega govora se je spomnil idealnega Friderika Ozanama, ustanovitelja Vincencijevih družb, o katerem upamo, da bo kmalu dosegel čast oltarja. V nadaljnem je govoril o sadovih dobrih del, ki imajo namen nas same posvetiti in lajšati uboštvo, revščino in splošno pomanjkanje. Ljubki so bili nastopi marijaniških otrok, bodisi v deklamacijah in v obeh igricah.
Dal Bog in sv. Vincencij Pavelski, da bi zmisel za težnje Vincencijevih družb med nami vedno bolj in bolj napredovala ter rastla v vedno večjo požrtvovalnost in ra-dodarnost. Kranj z bližnjo okolico postaja z dneva v dan velik industrijski centrum; na eni strani se bo morebiti kopičilo veliko bogastvo in blagostanje, a na drugi strani pa prav gotovo velika duhovna in telesna revščina.
Vsem, ki so pripomogli, da se je proslava lepo in v redu izvršila: Prisrčen Bog plačaj!
God sv. Alojzija ni po sedanjih šolskih odredbah več šolski praznik, kakor je bil dosedaj. Skoraj polnoštevilno se je šolska mladina odzvala vabilu s prižnice in se udeležila sv. maše. Hvala tudi vam, starši, ki ste poslali svojo deco k sv. maši.
Pritožba.«-Nekateri se pritožujejo, da jim neznanci odnašajo vaze, cvetlice, lučke, ki jih postavijo na grobove svojih dragih rajnkih. Malo, malo pietete in srčne kulture pokaže tisti, ki ne more niti grobov rajnkih pustiti pri miru.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
2. julija. Obiskovanje M. D., IV. nedelja po binkoštih.
Božja služba zjutraj in ob 9. po navadi. Popoldan shod Marijinih dekliških družb za vzhodni del kranjske deka-nije. Ob pol 4. v župni cerkvi govor in pete litanije.
3. julija. Obljubljena maša za sitarsko rokodelstvo v Crngrobu ob 6. uri.
5. julija. Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola.
7. julija. Prvi petek v mesecu. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom.
9. julija. V. nedelja po binkoštih. Sv. maša zjutraj in ob 9. po navadi.
12. julija. Sv. Mohor in Fortunat. Ob 4. uri sv. maša v Stražišču, potem gre procesija k Sv. Joštu, kjer bo ob 8. obljubljena maša za Stražišče.
16. julija. VI. nedelja po binkoštih. Božja služba obakrat po navadi.
23. julija. VII. nedelja po binkoštih. Božja služba obakrat po navadi.
25. julija: Sv. apostol Jakob.
26. julija. Sveta Ana. Pri Sv. Joštu romarski shod. kjer bo božja služba ob 6. in ob 9. uri.
30. julija. VIII. nedelja po binkoštih. Božja služba obakrat po navadi.
Poročeni:
29. 5. Ciril Berčič, kovaški mojster in Frančiška Caf, oba iz Sred. Bitenj.
4. 6. Mihael Lakner, čevljarski pomočnik v Spodnjih Dupljah in Cecilija Burnik, tkalka iz Žirov.
5. 6. Vidmar Matevž, posestnik na Bregu in Ivana Finžgar iz Brega.
4. 6. Anton Ravnikar, krojaški pomočnik iz Križne Gore in Marija Koželj iz Drulovka.
18. 6. Gerdej Oto, tovarniški delavec na Javorniku in Pavla Žerovnik iz Stražišča.
18. 6. Franc Rogelj, zidarski pomočnik v Preddvoru in Marija Hafner, natakarica iz Sred. Bitnja.
25. 6. Lebar Anton, tovarniški delavec iz Stražišča in Antonija Rechberger, tovarniška delavka v Šmarj. Gori.
25. 6. Jakob Čater, tovarniški delavec in Albina Ci-rer, tovarniška delavka, oba v Drulovku.
Umrli.
Lucija Kuralt, samska dninarica, v Srednjem Bitnju, umrla 9. junija.
Pokom Fran.
Kranjski župniki.
39. Lovrenc Purgar,1 provikarij kranjski (1658. do 1665.) ali namestnik. Radovljičan, roj. 1618., v mašnika posvečen dne 19. dec. 1842. v Ljubljani na naslov velesal-skega samostana, je kaplanoval sprva v Dobu (1644.—49.) potem v Poljanah nad škof jo Loko eno leto, v Šentjurju od 16. jun. 1651. do 12. aprila 1653, od koder se je preselil v Kamnik za dve leti. L. 1955. pride v Cerklje pri Kranju za pomočnika, od tam pa v Kranj za provikarja, zadnji dve leti za kaplana. Precej po ordinaciji je bil pa privatni hišni kaplan pri grofu Ivanu Frideriku pl. Schrottenbachu čez 2 leti. Iz Kranja se preseli za župnika v Naklo, kjer je pastiroval do svoje smrti dne 28. jul. 1. 1675. Bil je ud in dobrotnik znamenite mengeške bratovščine sv. Mihaela. Za časa njegovega službovanja v Kranju sta se 1. 1661. združila beneficija sv. Uršule in sv. Ane. Istega leta dne 12. 3. je cesar Leopold I. potrdil Kranjcem njihove pravice v zahvalo, ker so ga prejšnje leto,2 ko je dne 6. 9. popotoval iz Celovca v Ljubljano k poklanjanju, prav slovesno sprejeli tudi Kranjci, tako, kakor piše Valvazor (III. zv., knj. XI., str. 113.) »da je njegova navzočnost, — ker je ondi prenočil — razsvetljevala noč.«
40. Dr. Janez Mihael Ferri8, župnik kranjski že 12. 2. 1665. do 15. 12. 1671., ko je nastopil v Kamniku kot mestni župnik in arhidijakon Gorenjske. Umrl je ondi dne 24. oktobra 1689. in bil pokopan naslednjega dne star
56 let. Rojen je torej bil 1633, ordiniran pa okrog let* 1658. Kot kranjski župnik piše Ferri 1665. škofu Raba1" v Gornji grad ter ga vpraša, zakaj je hud. Odgovoril fl» je po svojem tajniku, da so Ferrijeve župne dohodke dft zato pod sekvester, ker Ferri ni plačal škofu penzije » menzata. Kranjske župnije dohodki niso majhni. Up* vikarjevi bi bih lahko vzeli za odškodnino kakega podlo' nika ah desetino, ako bi bili prosili deželnega gl&va^.' Škof bi bil pa na škodi, ako bi moral to rešiti. — Ferri J bil v Kranju tudi imejitelj beneficija presv. Reš. Teje8 (1665—89.) v župni cerkvi. Poleg tega pa je leta 1^ dobil od papeža Inocencija XI. z bulo »beneficium simple* pri oltarju Sv. Duha v župni cerkvi v Konjicah.
Za časa njegovega župnikovanja v Kranju je H168., zadela grozna nesreča. Na sv. Lovrenca dan (10. 8.) j nastal 1. 1668. velik požar, ki je vpepelil, kakor piše V»* vazor (III., knj. 11, str. 113), več kot pol mesta.
V župnem arhivu kamniškem se nahaja papirna'1' stina iz 1. 1670.4 z dne 5 julija, ki vsebuje razdelit« »gmajne« v Bistričici, v soseski sv. Florijana in sv. narta za Kalom, v sedanji župniji Stranje. V tej listini8 imenovani razni kraji. Na koncu je pa podpisan karnnis župnik Janez Mihael Ferri ter mekinjska opatica in Pre ' niča. Njegov prednik Mihael Furlan, kamniški župnik, J: pa umrl šele dne 25. 8. 1671. To nam kaže, da je bil Fen namenjen že eno leto poprej za kamniškega župnika, c' tudi je nastopil šele po smrti Furlanovi, ali pa so mu dftU listino z omenjenim datumom šele po nastopu v podpis
V istem arhivu se nahaja še neka druga tudi PaP'rIl! listina iz 1. 1689/' z dne 17. sept, ki nam kaže, da je žuPj nik Ferri prodal del župnijskega sadnega vrta pri kozo 1 Juriju Kuharju, ki bo ondi zidal hišo, proti temu, da ^ plačeval po 1 gld. na leto ter delal župnišču 6 dni tlak' Vrh tega dobi Kuhar tudi v farovškem travniku p°'eS Andreja Škrabarjevega vrta zelnik v najem in bo plačeV od njega po 1 gld. 15 kr. na leto. Podpis in pečat župnike •
Ko je bil Ferri še v Kranju župnik, je iz Gradca us. možu neka visoka gospa in cesar je ukazal dne 23. 8. l°'^j, jo loviti. Poklican je bil na Goričane k škofu kranjski kar Ferri, ki je povedal, da je bežala čez Koroško k Fra cu pl. Thurnu v Gorico in se med potjo oglasila v KranjI/ Prišel je ponjo Ivan della Coiente, »Feld Babi« na g0^. škem gradu, z grofovimi konji čez tolminske hribe v KraW Leta 1667.7 je dne 23. maja Marina, vdova po raj*
kem Urbanu Oven v Predosljih, spadajoča pod kranj* župnišče, prodala travnik, ležeč med posestvom gr?* L Schrottenbach na Brdu in med vasjo Srakovlje Sim° j Mali ju za 80 ren. gold. (h 15 Patzen = 60 kr.) PodPlSJ in pečatil je pismo Ivan Mihael Ferri, doktor sv. pisnlarrj župnik kranjski. — To pismo nam pove, da je bil Fe ^ doktor sv. pisma. Kje je študiral bogoslovje, ni zna*1 Ime bi kazalo, da je iz oglejske škofije.
1 Zgodovina naklansk« župnije Str. 76. 11. — Zgod. Zborn. st. 16, 253, št. 24, 381. i Letopis Mat. Slov. 1876, 124. — •i IMD. I. 10, II 53, III. 23. << IMD. VI. str. 175. '* L. c. str. 177. a Kap. arh. Pr. 50, 14. — * Kranjski žup. arh. p. Kb. Zb. —
Kap. arhiv F'
Odgovorni urednik In zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju.
Za tiskarno Tiskovnega druStva Jos. Linhart, Kr8"1'
80