hatntoa ptefeaa f gotovlnf

Posamezna številka 10 dia
V Jr*
k & ^
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
ZAKLJUČEK ZIMSKE OLIMPIADE V OSLU
Leto VIII. — Štev. 7
V Ljubljani, dne 22. februarja 1952.
FIZKULTURNI TEDNIK
TRIUMF NORVEŽANOV IN FINCEV
ter razočaranje Švedov v nordijskih disciplinah
NA ŠESTIH ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH
Andrea Mead osvojila tretjo zlato kolajno za Ameriko, Othmar Schneid er pa drugo za Avstrijo Naša tekmovalca Janko Štefe in Tine Mulej se v slalomu nista plasirala —Angležinja Jeanette Altivegg in Američan Richard Muflon zmagovalca v umetnem drsanju
Tekmovanja na VI. zimskih olimpijskih igrah so v tem tednu skoraj v vseh disciplinah potekala v znamenju velikih zmag tekmovalcev nordijskih držav, ki so si medsebojno razdelili olimpijske kolajne z izjemo Avstrijca Schneiderja v specialnem slalomu. Pri tekmovalkah pa sta za presenečenje poskrbeli Nemki Heichert in Buchner-Fischer-jeva, ki sta se pridružili glavni favoritinji v specialnem slalomu Američanki Meadovi, dočim so tekmovalke srednjeevropskih držav, posebno Avstrijke, popolnoma razočarale, V umetnem drsanju je evropska prvakinja Angležinja Altwegg potrdila svojo veliko prednost tudi nad tekmovalkami izvenevropskih držav, dočim Američan Button še vedno nima resnega tekmeca. Medsebojni računi najmočnejših hokejskih držav so že delno razčiščeni po prepričljivih zmagah Kanade nad Češkoslovaško in ZDA nad Švico, tako da je obema predstavnikoma ameriškega kontinenta edini konkurent med evropskimi državami zaenkrat še samo reprezentanca Švedske.
Od naših tekmovalcev sta v tem tednu nastopila le Janko Stele in Tine Mulej, in sicer samo v specialnem slalomu, kjer pa nista dosegla nobenega uspeha. Stefetu je sicer le malo manjkalo, da bi se ponovno uvrstil med najboljše svetovne alpske smučarje kakor v veleslalomu, če ne bi v drugi vožnji zaradi velike hitrosti izpustil vratič. Tako sedaj polagamo edine upe na naši tekmovalki Kordeževo in Birkovo, ki bosta nastopili v soboto v teku na 10 km, dočim od naših dveh skakalcev ne moremo pričakovati izrednega uspeha, razen če Klančnik ali Polda v hudi mednarodni konkurenci, posebno Severnjakov, v nedeljo ne poskrbita za presenečenje na znani, izredno težki holmenkollnski skakalnici.
Rareeiam so e enem dnevu osvo jil bar ®ss tri zlata koiahe
na 10.000 m. Med tekmovanjem na Bislet stadionu je ves čas snežilo, tako da so doseženi časi slabši od pričakovanih, Sicer bi se znal0 zgoditi,
da bi bil Andersen priredil veselje svo jim rojakom tudi z izboljšanjem olimpijskega rekorda, ki ga drži Norvežan Svere Farstad s časom 2:17,6.
Schnaider srebosil Erškssna v slalomu
Alpski tekmovalci in tekmovalke so v nedeljo zvečer zapustili Norefjell in se preselili v Roedkleivo, kjer so v torek tekmovali v specialnem slalomu za moške, ki mu je prisostvovalo 20.000 gledalcev. T0 je bilo doslej najbolj zanimivo tekmovanje letošnje zimske olimpiade, ker je bila vidljivost dobra in se je lahko sledil0 vsakemu tek-
bil le 4.5 sekunde slabši od najboljšega časa, doseženih v prvi vožnji. V drugi vožnji pa je zaradi velike hitrosti izpustil 40. vratca in izgubil mnogo časa ter je odstopil od tekmovanja. Ce bi Stefe tudi v drugi vožnji dosegel isti čas kot v prvi, bi se prav gotovo uvrstil med prvo petnajsterico-ker so bili p0 prvi vožnji boljši od
anko steie nas je prijetno presenet.il s svojim odličnim plasmajem v ve-leslanomu, kar je doslej največji uspeh jugoslovanskih alpskih smučarjev na zimskih olimpiadah. Za to smo pričakovali, da se bo tudi v specialnem slalomu uvrstil med najboljše svetovne mojstre, kar se mu žal ni posrečilo
Richard Button je še bolj zvišal razliko v točkah in zmagal s precejšnjim naskokom pred drugim najboljšim tekmovalcem na olimpiadi, evropskim pr-
vakom Avstrijcem Helmuthom Seib-tom. Tako je dokazal, da še vedno nima nobenega resnega tekmeca, ki bi ga vsaj nekoliko ogrožal.
Ponedeljek je bil najsrečnejši dan norveških smučarjev, ker so zmagali V vseh treh disciplinah, ki so bile na sporedu in tako v enem dnevu osvojili kar tri zlate kolajne: v teku na 18 km, nordijski kombinaciji in hitrostnem drsanju na 1500 m. Menda tega niso niti sami pričakovali, ker
Brenden pi*ed severnimi
Skandinavci so tekli 18 km na svoj običajni način. Navdušili so občinstvo * hitrostjo, močjo in stilom, njihovi Casi pa so čudoviti. Na cilju so bili Vsi sveži in sD spraševali za čase. kot bi' bili gledalci in ne bi pravkar Pretekli tako naporne proge. Srednje-$vro,pejci niso mogli ničesar proti skandinavskim tekmovalcem. Prvih 17 ^est Sq zasedli tekači s severa, šele Pa je bil Francoz in 19, Italijan.
Nastopilo je 88 smučarjev iz 19 dr-Zav, med njimi tudi 24 tekmovalcev 2a nordijsko kombinacijo. Tekmovanje
s0 v teku veljali kot glavni favorit Švedi, za njimi pa Finci. Vendar je mladi, 23-letni neznani gozdni delavec Brenden poskrbel za presenečenje ter prepričljivo premagal gardo finskih tekačev in največjega švedskega favorita, starega Moro Nisse.
stroko »j n jaki sna S Sirni
je bil0 v okolici Holmenkollna s startom in ciljem pri skakalnici. Prisostvovalo mu- je okoli 55.030 gledalcev, med njimi mnogo Švedov, ki s0 prišli s posebnimi vlaki, da bodrijo in vidijo kot zmagovalca svojega Nilsa Karlsso-na, ki pa jih tokrat ni mogel razveseliti. Debele solze so jim tekle po licih, k0 so po objavi rezultatov zvedeli, da je šele peti in da se je med prvo deseterico plasirala pet Fincev in dva Norvežana ter samo trije njihovi rojaki.
Rezultati specialnega slaloma za moške
1.	Othmar Schneider
2.	Stein Eriksen
3.	Guttom Berge
4.	Ženo Colo
5.	Stig Sollander
6.	James Couttet
7.	Fredy Rubi
8.	Per Rollun
9.	Brooks Dodge 10. Franz Bumann
(Avstrija)
(Norveška)
(Norveška)
(Italija)
(Švedska)
(Francija)
(Švica)
(Norveška)
(ZDA)
(Švica)
2:00.9
2:01.2
2:01.7
2:01.8
2:92.6
2:92.8
2:03.3
2:04.5
2:04.7
2:04.3
(59.5
(59.2
(61.1
(60.9
(60.4
(61.1
(63.5
(61.6
(61.4
(62.7
60.5) 62.0)
60.6)
60.9) 62.2)
61.7)
59.7)
62.9) 63.3) 62.1)
U Bcrnhard Perren (Švica) 2:05.1, 12. Hans Senger (Avstrija) 2:05.3, 13. Chi-harv Igava (Japonska) 2:05.7, 11. 'Formin Mattis (Francija) 2:06.0, 15. Toni nhermiilier (Nemčija) 2:07.5, 16. Pentti Aloncn (Finska) 2:08.7, 17. Olle Dahi man (Švedska) 2:08.8, 18. Wiily Klein (Nemčija) 2:08.9, 19. Jack Reddish (ZDA)1 2-09.0, 20. Aake Nilsson (Švedska) 2:09,5, 21. Silvio Alvera (Italija) 2^09.8, 22. Maurice Sanglard (Francija) 2:10.0, 30. Christian Pravda (Avstrija)
2:49.7.
Zmaga Fincev v smularskem maratonu
Rezultati teka na 18 km
1. Halgeir Brenden	(Norveška)	1;01:34
2. Tapio Makela	(Finska)	1;02:09
3. Paavo Lonkila	(Finska)	1;02:20
4. Heikki Hasu	(Finska)	1;02:24
5. Nils Karlsson	(Švedska)	1;02:56
6. Martin Stokken	(Norveška)	1;03:00
7. Nils Tapp	(Švedska)	1;C3:33
8. Taunc Sipila	(Finska)	1;Q3:49
9. Gunnar Oestberg	(Švedska)	1;03:44
10. Toivo Oikarinen	(Finska)	1;04:07
tl- Estenstad (Norveška) 1;04:26, 12. Kirkhold (Norveška) 1;04:53, 13. Ennar Josefsson (Švedska) 1;05:10, 14. Paavo Korhoncn (Finska) l;05:30, 15. Simon Slattvik (Norveška) 1;05:40, 16. Aulis Siponen (Finska) 1;06:03. 17. Ottar ujermunshaug (Norveška) 1;06:13, 18. Rene Madrillon (Francija) 1;06:48, Federico De Florian (Italija) 1;06:54, 20. Per Gjelten (Norveška) 1;07:40, 21. Hoti Nicminen (Finska) 1;0S:24, 22. Kenichi Vatnoto (Japonska) 1;08:49, 23. Josef Schnecherger (Avstrija) l;09:02, 24. Arrigo Delladio (Italija) 1)03:17 in Cerard Perrier (Francija) 1;09:17.
movalcu posebej od starta do cilja. Na 400 m dolgo progo z 200 m višinske razlike in .50 vratci je. prešnji večer zapadel lahen sneg, tako da je postala nekoliko lažja kakor je izgledala prej, ko je bila ena sama ledena plošča. Glavne vlose so igrali učitelji smučar* ske tehnike iz Srednje Evrope, Avstrijci, in Italijan Ženo Colo. Od Severnjakov jim je bil kos le nepozabni zmagovalec velesaloma v Norefjellu Stein Eriksen, ki je zasedel drugo mesto za Avstrijcem Othmarjem Schneider jem.
Štefe E bi Mulej sta imela v torek slab dan
Vsak tekmovalec je moral prevoziti progo dvakrat, in sicer je bil pripu-ščen k drugi vožnji le pod pogojem-da je v prvi dosegel čas, boljši od 67 's.ekund. Ta čas pa je med 90 tekmovalci doseglo le 30, med njimi tudi naš Janko Stefe, ki bi se s svojim časom 63.7 sekunde uvrstil na 18 mesto, če bi vozil le enkrat. Njegov čas je
njega samo po trije Norvežani, Švicarji. Francozi in Avstrijci, dva Američana ter po en Italijan, Japonec in Šved, ki pa v drugi vožnji vsi niso ponovili svojih prvih časov oziroma so tudi odstopili. Med tistimi, ki so sam0 enkrat prevozili progo in se niso uvrstili v končnem vrstnem plasmaju, ima najboljši čas Jugoslovan Janko Stefe. Tine Mulej je prvi del p^oge dobro prevozil, v nadaljevanju prve vožnje pa je padel. Toda pobral se je in vozil naprej ter dosegel rezultat, ki je bil le 0.5 sekunde nad dovoljeno mejo, da bi lahko nastopil tudi v drugi vožnji.
Med 30 tekmovalci, ki so prevozili progo obakrat, je zmagal Avstrijec Othmar Schneider in tako osvojil prv0 zlato kolajno za svoj0 državo, Stein Erikson pa se je moral zadovoljiti le s srebrno. Zato pa je za presenečenje poskrbel drugi Norvežan Gutton Berge ki se je plasiral pred Zenom Colom in kot tretji osvojil bronasto kolajno.
Veliki dan nordijskega smučanja je zasijal v vsej svoji polnosti. Vroča bitka med tekači Finske, Švedske in Norveške je po dolgih letih končno dočakala svoj veliki trenutek.
Švedi poraženi tam, kjer so najbolj pričakovali zmago
Na zadnjih dveh olimpiadah v smučarskem maratonu so zmagali Švedi, vendar so Norvežani in Finci potrpežljivo čakali, da dokažejo učiteljem svoj napredek. Švedska nadmoč se je zrušila v sredo pod skakalnico v Hol-menkollnu, kjer je bil cilj teka na 50 km. Tekmovanje se je končalo z velikim triumfom Fincev, afirmacijo Norvežanov in fiaskom Švedov, ki so na letošnji olimpiadi doživeli popolen poraz, posebno pa v teku na 50 km, kjer so pričakovali skoraj sigurno zmago. Ne smemo namreč pozabiti, da so Švedi leta 1943 na olimpiadi v St. Moritzu imeli v tej najtežji smučarski disciplini zmagovalca Nilsa Karlssona in dru-goplasiranega Erikssona, na svetovnem prvenstvu 1. 1950 v Rumfordu v ZDA pa so osvojili vsa tri prva mesta, dočim so sedaj na olimpiadi med prvo deseterico zasedli le šesto in deseto mesto, pred. starim Moro Nisse pa so se zvrstili trije Finci in dva Norvežana. Edina tolažba za Švede je, da je vladalo pravo »finsko ozračje« s temperaturo okoli 0 stopinj, s snegom, ki ni prehiter, z nekaj megle in s ciljem, kjer je bilo nekaj stopnjic celo nad ničlo.
Hakulinen dosegel najboljši čas vseh dosedanjih olimpiad
Zmagovalec velikega maratonskega teka na letošnji olimpiadi je 27-letni gozdni delavec Finec Veikko Hakulinen, čeprav so vsi mislili, da je njegova smučarska kariera končana pred nekaj meseci, ko si je med delom zlomil nogo, nakar je za dva meseca prenehal s treningom in je šele nedavno zopet, nadel smuči. Njegov čas 3;33:33 je odličen in najboljši, kar so jih dosegli na dosedanjih olimpiadah.
To veliko bitko je spremljalo 20.000 gledalcev na cilju, nad 20.000 pa jih je stalo na najbolj razglednih točkah ob progi. Tisoči turistov iz Švedske so prišli samo na to tekmovanje, vendar so se v sredo zvečer vračali domov zelo žalostni. Zanje je bil ta dan pravo narodno žalovanje. Več kot 40.000 Fincev in Norvežanov pa je po koncu tekmovanja nosilo v triumfu zmagovalca in drugoplasiranesa 34-letnega kmeta Finca Kolehmainena, očeta štirih hčera. Zanimivo je, da je četrto mesto zasedel Norvežan Oekern, čeprav je star že 42 let. Trije med 36 tekmovalci pa niso prišli na cilj, dočim ameriško moštvo ni startalo, ker je zdravnik izjavil, da tekmovalci niso sposobni za take napore. Borba je bila namreč tako ostra, da so mnogi tekmovalci odklonili vsakršno pijačo, da ne bi zgubljali časa med tekom. Zmagovalec je na cilju dejal, da se je med vožnjo ustavil le dvakrat, da bi si na novo namazal smuči.
Rezultati teka na 50 km
nasršen osimlal treti® zlat® Hceiaino
Sls'2Ss#iSt gsč*emagal Hasuja v kombinaciji
končanem teku na 18 km so Nor-
- '-‘'-UIICUI LC1AU Tlet 10 Alil 3U
ževan°m z^ate kolajne začele kar de-jjj ati' Simon Slattvik je z naskokom, sk- ^t-	P^obil v skokih, v nordij
jje'. kombinaciji prehitel up Fincev gg,1 ki Hasuja, čeprav je le-ta zasedel Sl,°:mest° v teku in peto v skokih. vik je bil tri minute za Hasujem
v teku, vendar ta razlika ni Fincu zadostovala in tako je bil Norvežan prvi z razliko 4 točk. S tem je Slatt-vik priredil drugo presenečenje dneva, kakor njegov rojak Brenden, ker ni spadal med glavne favorite, Finec Ha-su pa se je moral zadovoljiti le s srebrno kolajno.
Hitrostno drsanje na 10.000 m je v torek dopoldne privabilo spet poln stadion Bislet gledalcev, ki so vneto vzpodbujali tekmovalce, med njimi svojega ljubljenca Andersena in malega Japonca Sugawaro, ki se je s kratkimi nogami vztrajno poganjal z dolgim Norvežanom. Dirka je bila ponoven uspeh 29-letnega Andersena, ki je na letošnjih zimskih olimpijskih igrah osvojil že tretjo zlato kolajno, za slovo od svoje športne kariere pa je postavil še nov olimpijski rekord v drsanju na 10.000 m.
Rezultati hitrostnega	
drsanja na 10.000 m	
1. H. Andersen (Norveška)	14:45.8
2. Broekmann (Nizozemska)	17:10.6
3. Asplund (Švedska)	17:16.6
4. Lainmio (Filmska)	17:20.5
5. Huiskes (Nizozemska)	17:25.5
6. Haugli (Norveška)	17:30.2
7. Sugawara (Japonska)	17:34.0
8. Parkkinen (Finska)	17:36.8
9. Hediund (švedska)	17:39.2
10. Hearn (Anglija)	17:41.5
11. Mannsbarth (Avstrija)	17:44.2
12. Salomaa (Finska)	17:49.6
13. Eriksson (švedska)	17:52.8
14. Gomi (Japonska)	17:53.0
15. Holwell (Anglija)	18:02.4
1. Veikko Hakulinen	(Finska)	3;33:33
2. Eero Kohlemainen	(Finska)	3;38:11
3. Magnar Estenstad	(Norveška)	3;38:28
4. Olaf Oekern	(Norveška)	3;38:45
5. Kalevei Mononen	(Finska)	3;39:21
6. Nils Karlsson	(Švedska)	3)39:30
7. Edvin Landsen	(Norveška)	3)40:43
8. Harald Maartman	(Norveška)	3)43:43
9. Pekka Kuvaja	(Finska)	3)46:31
10. Anders Tornkvist	(Švedska)	3)49:22
11. Benoit Carrara (Francija) 3;55:16, 12. Gunnar Eri sson (Švedska) 3;57:46, 13. Arthur Herdin (Švedska) 3;57:46, 14. Jaroslav Cardal (CSR) 4;01:49, 15. Otto Baveler (Švica) 4;06:15, 16. Alfred Koch (Švica) 4;09:39, 17. Karl Hischier (Švica) 4;33:46, 18. Severino Compagnoni (Ithlija) 4;16:13, 19. Anteno re Cuel (Italija) 4;16:26, 20. Josef schnyder (Švica) 4;18:45.
Meadova dosegla svojo drugo zmago
Da Bief se ni revanž rala flltweggovl
Rezultati tekmovanja za nordijsko kombinacijo
223.5
223.0
212.0
209.0
207.5
207.0
SKOKI:
!• Slattvik (Norveška) otenersen (Norveška)
•	Gjelten (Norveška)
Z' Eder (Avstrija)
Z' ”asu (Finska)
•	N*eminen (Finska)
TEK NA 18 km:
l' Hasu (Finska)
•	Korhonen (Finska)
•	Slattvik (Norveška) l' Siponen (Finska)
r’ 5*. Gjermundshaug (Nor.)
•	Gjelten (Norveška)
točke
točke
točke
točke
točke
točke
1 ;02:24 1;05:30 1;05:40 1;06:03 1;0(J:13 1;07:40
SKUPNI PLASMA:
1.	Slattvik (Norveška)	451,621	t.
2.	Hasu (Finska)	447,500	t.
3.	Stenersen (Norveška)	436,335	t.
4.	Korhonen (Finska)	434,727	t.
5.	Gjelten (Norveška)	432,848	t.
6.	O. Gjermundshaug (N.)	432,121	t.
7.	Siponen (Finska)	425,200	t.
8.	Nieminen (Finska)	424,181	t.
9.	Eber (Avstrija) ,	420,575	t.
10.	Supersaxo (Švica)	415,196	t.
11.	Farvvell (ZDA)	401,454	t.
12.	Prucker (Italija)	397,970	t.
13.	Elmsether (Švedska)	397,667	t.
14.	Fuyisawa (Japonska)	396,333	t.
15.	Hauser (Nemčija)	393,176	t.
Predsincčnjim je bilo na stadionu Bislet tekmovanje žensk v umetnem drsanju. Izvajale so drugi del sporeda — proste like. Naskok, ki ga je imela Angležinja Altcvegg po prvem delu sporeda, ji je zadostoval, da je osvojila zlato kolajno na letošnji olimpiadi. Francozinji Du Bief se torej ni posrečilo povračilo za poraz na evropskem prvenstvu, temveč jo je prehitela tudi Američanka Albright, tako da se je morala zadovoljiti le z bronasto kolajno.
Rezultati umetnega drsanja za ženske
1.	Jeanette Altivegg (Angl.) 161,765
2.	Tenley Albright (ZDA) 159.133
3.	Jacqueline Du Bief (Fr) 158.000
4.	Sonja lvlopfer (ZDA) 154.633
5.	Virginia Baxter (ZDA) 152.211
6.	Suzanne Morrow (Kan.) 149.333
7.	Barbara Wyatt (Angl.) 148.377
8.	Busch (Nemčija) 146.289, 9. Os-
born (Anglija) 141.767, 10. Marlene (Kanada) 143.289, 11. Kraft (Nemčija) 143.767, 12. Dudzinsk (Nemčija) 142.767, 13. Smith (Kanada) 138.220,	14. Burley (Avstralija)
135.633, 15. Wirz (Švica) 135.578.
Američan Button brez konkurente
»Dasetjel bom rekord v kolajnah na olimpiadi
Rezultati hitrostnega drsanja na 1500 m
H. Andersen (Norveška) 2:20.4 Van Der Voort (Niz.) 2:20,6
f* H. Andersen (Norvešl
Van Der Voort (Niz.) ---------
J- Koald Aas (Norveška)	2:21.6
z* Asplund (Švedska)	2:22.6
l' Groekmann (Nizozemska) 2:22.8 ,* **akkinen (Finska)	2:23.0
^	Salomaa (Finska)	2:23.3
Eriksson (Švedska)	2:23.4
Martinsen (Norveška)	2:23.4
,?■ Lorinc (Madžarska)	2:23.7
,, s*to (Japonska)	2:23.9
Maarse (Nemčija)	2:24.3
13.	IVerket (Zda)	2:24.3
14.	Holv/ell (Anglija)	2:24.5
Stene (Norveška)	2:24.8
Pred 28.000 gledalci je Hjalmar Andersen v ponedeljek osvojil drugo zlato kolajno na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v obupni in zagrizeni borbi na 1500 m z Nizozemcem Vimom Van Der Voortom, katerega je premagal le za 2 desetinki sekunde. Med navdušeno množico Norvežanov je tudi vsa norveška kraljevska družina ploskala Andersenu, ki je svojim rojakom obljubil, da bo osvojil rekord v številu kolajn na eni sami oliaipiadi, kar je tudi prihodnji dan izpolnil z zmago
Pred tekmovanjem v hitrostnem drsanju na 10.000 m se je na Jordal Amfi stadionu začelo tekmovanje v umetnem drsanju za moške, ki so izvajali prvi del figur — obvezne like Nastopilo je 14 tekmovalcev. Tekmovanje je pokazalo, da svetovni prvak in zmagovalec z olimpiade v St. Moritzu
Rezultati umetnega drsanja za moške
1.	Richard Button (ZDA)
2.	Helmut Seibt (Avstrija)
3.	James Grogan (ZDA)
4.	Hayes Jenkis (ZDA)
5.	Peter Firstbrock (Kanada)
6.	Caro Fassi (Italija)
Američan Richard Button še vedno nima nevarnega tekmeca, ker že po prvem delu tekmovanja vodi s precejšnjim naskokom, tako da bo gotovo tudi na tej olimpiadi osvojil zlato kolajno. Po obveznih likih so bili rezultati naslednji:
1. Richard Button (ZDA) 1000.2, 2. Helmut Seibt (Avstrija) 997.7, 3. James Grogan (ZDA) 922.4, 4. Peter Firstbrock (Kanada) 891, 5. Hayes Jenkins (ZDA) 887.7, 6. Carlo Fassi (Italija) 869.6,	7. Giletti
(Francija) 813.2, 8. stein (Nemčija) 769.9, 9. Pache (Švica) 704,9, 10. Cock (Danska) 699.5, 11. Appelt (Avstrija) 682.1, 12. Swan (Avstralija) 678.4, 13. Quulos (Finska) 659.4 točke.
Sinoči so tekmovalci v umetnem drsanju nadaljevali z drugim delom tekmovanja y prostih likih. Američan
Drugo veliko tekmovanje predvčeraj- ! šnjega dneva je bil specialni slalom za ženske v Roedkleivi, kjer je 19-letna Američanka Andrea Mead-Lawrence kot prva Američanka osvojila drugo zlato kolajno na eni zimski olimpiadi. Veliko presenečenje tega tekmovanja pa ni toliko druga zmaga Američanke, kar so v glavnem po njeni zmagi v Norefjellu vsi pričakovali, temveč izvrstni plasma Nemk Reichertove in Buchner-Fischerjeve. Andrea Mead je v prvi vožnji padla, vendar se je hitro dvignila in dosegla čas 67.2. V drugi vožnji pa je tvegala in se vrgla na progo brez vsake previdnosti. Dosegla je čudovit čas 63.4, ki je bil boljši za 2 sekundi od najboljšega naslednjega časa Nemke Reichertove. Tekmovanje pa se je končalo z velikim neuspehom avstrijskih zastopnic, ker sta Mahrin-gerjeva in Romova padli in zaradi tega zasedli slabi mesti. Najboljša Avstrijka Trude Beiser-Johum je bila šele deveta, Seilerjeva 17., Erika Mahringer 22., Dagmar Rom pa celo 26.
Proga je bila dolga 400 m s 150 m
višinske razlike in 38 vratci. Med tekmovanjem je bila megla, vremenske razmere pa so bile neugodne, ker je nastopila odjuga, tako da se je tudi tam živo srebro dvignilo nad ničlo.
Rezultati specialnega slaloma za ženske
1.	A. Mead-Lawrence (ZDA) 2:10.6
2.	Ossi Reichert (Nemčija) 2:11.4
3.	A. Buchner (Nemčija) 2:13.3
4.	Celina Seghi (Italija) 2:13.8
5.	Imogene Opton (ZDA 2:14.1
6.	Madeleine Berthod (Švica) 2:14.9
7.	Marysette Agnel (Franija) 2:15.7
8.	Giuliana Minuzzo (Italija) 2:15.9
9.	T. Beiser-jochum (Avstr.) 2:15.9
10.	Olivia Ausoni (Švica) 2:16.6
11.	Borghild Niskin (Nori'.) 2:17.8
12.	Sarah Thomasson (Šved.) 2:18.3
13.	Joanne Heivson (Kanada) 2:19.9
14.	B. Grocholska (Poljska) 2:20.3
15.	Jeanette Burr (ZDA) 2:20.5
16.	Marg. Jacobsson (Šved.) 2:20.6
17.	Rosi Seiler (Avstrija) 2:20.9
18.	Margit Hvammen (Norv.) 2:21.2
19.	Rhoda Eaves (Kanada) 2:21.9
20.	Kerstin Ahlkvist (Šved.) 2:23.3
21.	Katy Rodolf (ZDA)	2:24.0
22.	Erika Mahringer (Avstr.) 2:26.6
Ali bo Švedska zmagala vsaj v hokeju
Turnir v hokeju na ledu je na letos- | tekmi ZDA : Švica so se v sredo zve-
......... =-■- - čer namreč zgodili incidenti, ker sta
dva igralca odložila palico in se začela pretepati med žvižganjem pobesnelega občinstva, ki je od tega trenutka dalje navijalo za Švicarje. Cez nekaj minut so postali Američani tarča vsemu, kar se je dobilo pri roki. Vzrok je bil ameriški način igranja, ki je za diletante preoster, tako da so bili ameriški in kanadski igralci na dosedanjih tekmah kaznovani vsaj dvakrat toliko, (Nadalievanie na 4. strani).
nji olimpiadi postal zanimiv šele v svojem zadnjem delu, ko so se srečali glavni favoriti za naslove olimpijskega, svetovnega in evropskega prvaka. V teh tekmah so Kanadčani prepričljivo premagali Cehoslovake in Švicarje, Američani pa so dosegli tudi visoko zmago nad Švico, toda morali so kapitulirati pred Švedsko.
Po ameriški zmagi nad Švico pa je prišlo do zaostritve odnosov med ameriškimi in evropskimi hokejisti. Na
Okrožni zleti bodo orva resna oreizkušnia Partizana’ “o boji" L oa or e d "n a mi
Več let je že minilo od tedaj, odkar smo imeli priložnost videti pri nas zadnje večje telo-vdne nastope. S tem sicer ni rečeno, da je v organizaciji zamrla delavnost, saj je priredila pred dvemi leti dolga vrsta društev svoje društvene nastope. Vendar s tem le ni mogoče opravičiti preočitne nedelavnosti, ki se je pokazala lani.
Dobro leto in pof je minilo od tedaj, ko smo dobili pri nas nove zlet-ne vaje. Ne dolgo za tem so bile prve republiške predelave, ki so se za tem še ponavljale. Davno je že tudi, odkar so izšle brošure z bese dilom vaj za vse oddelke. Sestavo s kiji za članice je pripravila Vazazo-va, za mladinke Čelikova in Šifrer-jeva za starejše pionirke. Vse vaje za ženske oddelke niso pretežke in so zavoljo tega v celoti pristopne. Podobna je tudi sestava za člane, ki jo je priredil Rafo Ban, medtem ko vaje za mladince s palicami niso bi* le primerne in je bilo treba sestaviti nove. Tudi pri vajah za starejše pionirje se je pokazalo, da jih pionirji le stežka v celoti obvladajo, kar gre na račun mnogih premen.
Pred nedavnim je bil v Beogradu zbor republiških načelnikov in načelnic, kjer so se temeljito pogovorili o pristopnosti vseh sestav. Vaje pionirjev bodo ostale za sedaj take, kakršne so, vendar jih bodo po potrebi skrajšali, če se bo pred zletom pokazalo, da jih le ni mogoče obvladati. Za mladince smo dobili, kakor rečeno, novo sestavo, prav tako s palicami, ki pa je dosti primernejša od prejšnje in se je bodo mladinci lažje naučili. Poleg vseh omenjenih sestav pa je zbor načelnikov sprejel še dve novi sestavi, in sicer za mladince in člane ter za mladinke in članice iz vaških društev. Ker imajo manjša podeželska društva navadno skupno vadbo za člane in mladince, jim bo s temi vajami, ki so posebno lahke, a lepe in tekoče, omogočena še vnaprej skupna vadba.
Za vse vaje moških oddelkov je že bila skupna celotedenska predelava v Beogradu, ki so se je udeležili za sedaj v glavnem le poklicni potujoči prednjaki. Za ženske oddelke pa je prav te dni v Ljubljani večji seminar, ki se ga udeležuje poleg vaditeljic iz Slovenije tudi večje število vodnic iz drugih republik.
TUDI V LJUBLJANI BO ZBOR
OKROŽNIH NAČELNIKOV IN NAČELNIC
Zaradi izboljšanja dela v »Partizanu« in zlasti zavoljo posebnih nalog, ki se pojavljajo v zvezi z II. zveznim zletom, bodo prišli 2. marca v Ljubljano vsi okrožni načelniki in načelnice, da do podrobnosti izdelajo načrt bodočega dela organizacije v naši republiki. Ugotovili bodo vse pomanjkljivosti v dosedanjem delu, ugotovili število nastopajočih na okrožnih zletih, izdelali okvirni program za te nastope in končno pripravili podroben načrt priprav za zvezni zlet. Hkrati s tem se bodo seveda temeljito pogovorili tudi o problemu vaditeljstva in o vaditeljskih tečajih.
Brez dvoma bo zbor načelnikov kritično ugotovil, da dosedanje priprave za zlet v nobenem primeru ne zadovoljujejo. Leto dni je za tako obsežne priprave le kratka doba, zlasti če se hočemo izogniti kampanjskemu načinu dela, vendar je še vedno mogoče nadoknaditi zamujeno, toda s takojšnjim in najresnejšim delom. Za preizkušnjo naših sposobnosti in za pripravo na zvezni zlet so letos v koledarju okrožni zleti. Le malo časa nam še preostaja do spomladi, ko bo treba pokazati sadove dosedanjega dela.
Okrožni odbori so bili ustanovljeni pred dobrim letom. 2e v tej razmeroma kratki dobi so postali središče vse dejavnosti telovadne organizacije. Zdaj je pred njimi prva večja naloga — okrožni zlet. Ali se bodo okrožni odbori izkazali pri tem zadosti organizacijsko močni? Ali bodo sami zleti zadosti velike manifestacije mladine za telesno vzgojo? Ali bodo zleti dovolj množični in strokovno zadovoljivo pripravljeni? Vse to so vprašanja, ki se pojavljajo v času, ko prvikrat pričakujemo, da nam okrožja pokažejo svoje zmogljivosti. Brez dvoma bo-
do močnejša okrožja lahko dobro ! reditvami pridobili nove prijatelje
opravila svojo nalogo, toda le v primeru, če so doslej že v celoti razvila vse priprave. Kljub temu pa bo treba v slednjih, kakor tudi v šibkejših okrožjih, misliti na odločno odpravo pomanjkljivosti, ki so nam doslej v podobnih, bodisi večjih ali manjših prireditvah, naravnost dušile razvoj organizacije. Tu je treba misliti v prvi vrsti na izkoreninjenje navade, da pripravljamo naše prireditve docela kampanjsko.
Mesec dni pred nastopom začeti s pripravami je navada, ki se je pri nas že kar nekako udomačila.
E
in pritegnili v naše vrste več mladine.
Zdaj, ko smo sredi priprav na okrožne zlete, je prav, če nekoliko razmišljamo o gornjem in gotovcf bomo na podlagi tega spremenili vrsto dosedanjih pomanjkljivih ukrepov.
OKROŽNI ZLETI MORAJO BITI
ZDRUŽENI S TEKMOVANJI GLAVNIH ŠPORTNIH PANOG
Brez dvoma bodo osrednje in glavne točke na zletih v množičnih nastopih članstva v prostih vajah. Ko smo govorili o kampanjski pri-
Takšen način dela je kampanjski in nima prav nobene vrednosti, v kolikor ni celo škodljiv, škodljiv v prvi vrsti zaradi tega, ker s tem mladino navajamo k polovičarstvu in površnosti. Tesno s tem v zvezi pa se poraja še en pojav — namreč diletantstvo. Dosti je že bilo pri nas nastopov in tudi akademij, toda priznajmo, dobršen del teh je bil vse preveč primitiven, da bi mogel biti organizaciji v ponos. Glede tega se je treba zavedati, da si bomo saimo s kakovostnimi pri-
pravi, ali bolje o odpravi kampanj-skosti, smo mislili v prvi vrsti na učenje prostih vaj. Le-te vse pre-radi učimo tedaj, ko nam že »teče voda v grlo«. Sedaj je še čas, da se popravi zamujeno. Treba je storiti vse za obisk društev po članih okrožnih strokovnih odborov ali po poklicnih okrožnih vaditeljih. Če bodo okrožja povoljno rešila to vprašanje, potem je uspeh okrožnega nastopa zajamčen.	j
Tako bodo obsegali okrožni nastopi množične proste vaje vseh od-
delkov, množičen nastop v vajah na orodju in morda še nastop v tej ali drugi športni panogi. To pa še ni vse. Da bo mladina sodelovala s iprazničnim občutkom, mora tudi ‘tekmovati. Zavoljo tega bo treba prirediti v okviru zleta množična tekmovanja v vseh panogah, ki jih goje v društvih. Poseben poudarek bo treba dati tokrat tekmovanjem v atletiki, kajti ta je v naši organizaciji vse premalo razširjena. Treba bo dalje prirediti tekmovanja v plavanju, v odbojki in kajpak tudi v vajah na orodju za vse razrede. Prav nič ne bo narobe, če bodo k tekmovanjem pripuščeni samo tisti posamezniki, ki bodo sodelovali na nastopu, saj bo takšno pravilo veljalo tudi na zveznem zletu prihodnje leto.
V zvezi z gmotnimi vprašanji okoli okrožnih zletov se pojavlja vprašanje, kdo bo nosil stroške potovanja ih prehrane za sodelujoče in od kod denar za kroje. Tu je odgovor samo eden: stroške za sebe nosi vsak sam! Prav je tako, saj človek v celoti ceni le tisto, za kar nekaj žrtvuje. Pri vsem tem pa seveda ni treba računati na kdove kako visoke vsote; vožnja po železnici bo znižana, hrana enolončnica bo cenena in tudi telovadni kroj ne bo tako pretirano drag. Treba bo organizirati le štednjo po društvih, pa bo denar ob pravem času pri roki. To velja za sodelovanje na okrožnem in takisto tudi pozneje ,na zveznem zletu.
Danes, ko je partizanskim društvom obljubljena vsa pomoč, nS vseeno, kako se bo organizacija izkazala ob svoji prvi večji manifestaciji, hkrati s tem pa kajpak tudi ne smemo ostati ravnodušni ob vprašanju, kako bodo okrožja prestala prvo preizkušnjo v pripravah na zvezni zlet. Upajmo, da najboljše, saj je »Partizan« nova organizacija, ki ne sme zatajiti slavnega imena, ki ga nosi
Marjan Jeločnik
V prihodnjih dveh nedeljah se bodo srečali naši najmlajši smučarski tekmovalci z našimi severnimi in zahodnimi sosedi na treh bojiščih. Na Gorlitzi v Avstriji se bodo pomerili mladinci v slalomu in veleslalomu že v nedeljo, isto nedeljo bodo v Celju nastopili skakači, prihodnjo nedeljo. 2. marca, pa bodo še teki v Trbižu. V vsaki disciplini bo ocenjenih 8 tekmovalcev, troboji v vseh treh krajih pa se bodo ocenili kot celota
Zamisel za izvedbo mladinskih trobojev je dala Smučarska zveza Slovenije že septembra preteklega leta na sestanku zastopnikov treh zvez v Celovcu. Vsi zastopniki so takrat z veseljem ,sprejeli predlog, kar dokazuje tudi dejstvo, da bodo skakače iz Italije in Avstrije pripeljali k nam njihovi najboljši strokovnjaki.
Ker bodo v skokih in alpskih disciplinah nastopali samo mladinci do 18 leta starosti, se je Smučarska zveza Slovenije znašla pred težko nalogo. (Pri nas je namreč starostna meja mladincev 20 let). Glede na to dejstvo je bilo potrebno pregledati številna poročila o tekmovanjih ter izbrati tiste, katerim bo poverjena težka naloga.
V Avstrijo bodo pod vodstvom tov. Dermote in trenerja Cirila Pračka odpotovati mladinci Šumi Janko (Kranj), Štucin Karol (Tržič), Juvančič Jule (St. Vid), Remec Miha, Jarec Aleš (Lesce), Janc Milan (Ljubljana), Klinar Miran, Klinar Stanko, Štravs Marjan in Pristov Franc (Jesenice).
Ker poznamo visoko kvaliteto alpskega smučanja v Avstriji in Italiji, zato od teh mladincev ne moremo pričakovati, da bodo dosegli najboljša mesta. Od njih smemo pričakovati samo to, da kot celota ne bodo preveč zaostali za svojimi nasprotniki.
V Celje je bilo pozvanih 15 skakačev in bo končna izbira reprezen-tatov izvršena šele na treningu, pred tekmovanjem. Imena Podlogar Janez, Rojina Milan, Gorjanc Lojze, Franko Matija, Skriba Slavko in drugih so slovenskim tekmovalcem že precej poznana,- saj jih najdemo vedno na prvih mestih. Tudi njihova kvaliteta je na precej visoki stopnji. Nasprotno tudi vemo. da skoki v Italiji in Avstriji niso na zadovoljivi višini. Zato lahko pričakujemo, ■ da bodo v Celju rezultati za nas ugodnejši. Italijani so že javili svoje tekmovalce, vodil pa jih bo g. Flumiani, referent za skoice pri Italijanski smučarski zvezi.
Zaključni del mladinskega troboja bo v Trbižu nedeljo kasneje, kjer bodo nastopili tekači. Sosednje Smučarske zveze so pristale na to, da je starostna meja tekačev lahko 20. let. Zato bomo v Trbiž lahko poslali vse najboljše mladince teka-| če. Imena so letos precej poznana. To so mladinski državni in republiški prvak Goričnik iz Lesc, Golob, Urevc Florjan in Vodnov iz Gorij ter Kalan in Brezovšek iz Ljubljane, ki so se doslej uveljavili na vseh domačih tekmovanjih. Izgle-di za ugodne rezultate v Trbižu so veliki, saj je znano, da Avstrija ni dežela, v kateri bi se tek gojil tako, kakor alpske discipline. Vrednost italijanskih tekačev je velika, pa tudi našim tekmovalcem dobro poznana. Ne poznamo pa vrednosti njihovih mladincev. Vkljub temu pa upamo, da se bodo naši tekači dobro držali in morda prinesli dokončno zmago v celotnem troboju.
Veleslalom in skoki Konjicah
Slov.
V nedeljo je bilo v Slov. Konjicah meddruštveno smučarsko tekmovanje v veleslalomu in skokih na 20-metrski skakalnici, ki ga je organiziralo društvo »Partizan« Slov. Konjice. V slalomu je nastopilo 48 tekmovalcev iz Slov. Konjic, Poljčan in Oplotnice. Organizacija je bila vzorna in številni gledalci so bili s prireditvijo nadvse zadovoljni.
Med člani je v veleslalomu zmagal Rudolf Vanja iz Slov. Konjic. Med članicami je zmagala bivša državna prvakinja Krmelj Jožica. Pri mladincih je bil najuspešnejši Groleger, medtem ko se je pri pionirjih odlikoval Vuherer. V moštvenem tekmovanju so si Slovenske Konjice priborile prvenstvo. Med skakalci sta bila najboljša domačina Kolnbrandt in Vončina.
Marko Lajovic — eleetroinienir
Te dni je diplomiral na Tehnični visoki šoli — elektrooddelek za šibki tok, znani drsalec in večkratni državni prvak v umetnem drsanju Marko Lajovic. Bil je prvi v svojem letniku in obenem najmlajši, ki je tako uspešno dovršil svoj študij.
Marko se bavi že pet let s športom,
umetnim drsanjem. Leta 1947 je bil sedmi od osmih prijavljenih nastopajočih juniorjev. Naslednje leto si je že priboril naslov juniorskega državnega prvaka in prav tako prvaka v parih. Leta 1949 je bil na seniorskem prvenstvu samo dve točki za Thumo. Naslednje leto je že osvojil v Zagrebu seniorsko prvenstvo, ki ga je obdržal vse do danes. Marko Lajovic je dosegel na mednarodnih nastopih velike uspehe. Njegova zasluga je, da so se utrdili principi suhega treninga. Od 1947. leta dalje trenira pridno in sistematično s Silvo . Palmetovo, pa ne sam0 na ledu, temveč tudi v telovadnici in v -zadnjem času na . betonski plošči. Marko je študiral dnevno osem do deset ur, poleg tega pa še redno treniral vsak dan dve do tri ure. Prav ta trening mu je omogočil boljšo telesno vzdržljivost, ki jo je z uspehom uporabil pri svojem vsakodnevnem študiju. Kakor vemo, posveča veliko pozornost vzgoji najmlajših. Zvedeli smo, da bo nadaljeval s študijem in sicer na Kemični fakulteti, kjer namerava študirati še atomsko fiziko.
Marljivemu športniku in zares odličnemu študentu tudi mi čestitamo!
Omogočimo olimpijskim kandidatom
Kebru, Dobrinu in Porenti olimpijski trening!
V eni izmed zadnjih številk našega lista smo objavili kratko vest, da so tudi naši skakalci v vodo sprejeti med olimpijske kandidate. Zanimivo bi bilo ugotoviti stvarno stanje našega skakalnega športa na splošno, predvsem pa, kakšne perspektive se odpirajo našim skakalcem v vodo pred odhodom v Helsinki.
Pred nedavnim je prejela Ilirija obvestilo izvršnega odbora Plavalne zveze Jugoslavije, da so uvrščeni med olimpijske kandidate tudi skakalci v vodo, in sicer Porenta Marko, Keber Milan in Dobrin Jože. V dopisu je bilo pristavljeno, da se morajo ti trije pripravljati po svojih močeh vse dotlej, dokler ne bodo odšli na skupen trening. Naši skakalci se že dalj časa pripravljajo za odhod na enomesečno strokovno izpopolnjevanje, ki bo na Dunaju pod vodstvom znanega avstrijskega strokovnjaka Marchulle. Tam bodo trenirali z avstrijskimi skakalci, da si.pridobijo še kvalitetnejše znanje. Po pregledu lanskih tekem moremo ugotoviti, da so naši skakalci dosegli naravnost odlične rezultate. Pregledali smo vrsto najboljših evropskih skakalcev in ugotovili razveseljivo dejstvo, da se vsa trojica uvršča med prvo deseterico evropske elite. Nedvomno je to sijajen uspeh! Vedeti namreč moramo, pod kakšnimi pogoji žive naši ska-
kalci in kako se pripravljajo drugod. Medtem ko traja pri nas sezona tri do štiri mesece, skačejo odnosno trenirajo v drugih državah praktično vse leto. To je prvi problem, ki ga bomo morali tudi v prihodnjosti nujno rešiti, če bomo hoteli doseči večji in kvalitetnejši razmah našega skakalnega športa v vodo. Drug tak problem je trener. Pri nas smo lani zabeležili zares izrede nnapredek pri naših treh najboljših skakalcih, ko so skoraj mesec dni trenirali pod veščo roko avstrijskega strokovnjaka Marchule. Ko pa je Marchulla odšel, so se fantje znašli spet osamljeni in ni bilo tako popolnega strokovnjaka, ki bi jim mogel nuditi vso pomoč pri nadaljnjem izpopolnjevanju. Pri nas imamo sicer dva trenerja, dr. Kordeliča in Pribo-ška, vendar za tako izpopolnjene tekmovalce, kot so že trije, preje omenjeni tekmovalci, njihovo znanje ne zadošča. Čeprav sta Pribošek in Kor-delič preizkušena mednarodna tekmovalca, vendar to ne zadostuje, ker jima primanjkuje trenerskih pedagoških prijemov in izkustev, ki pa bi si jih lahko pridobila v tujini. Torej — tu je drugi problem, ki ga bomo morali poleg gradnje zimskih bazenov tudi že v bližnji bodočnosti uspešno rešiti. V mednarodnih nastopih v preteklem letu s Francijo, Italijo, Avstrijo so naši skakalci v vodo z uspešnim nastopom potrdili svojo" evropsko vrednost, saj
Krimu primankuje tehničnega kadra
Smučarski klub Krim je morda danes eden izmed redkih športnih kolektivov, ki ima tako disciplinirano članstvo. Vsa leta nazaj so na tekmovanjih v vseh sriiučarskih disciplinah Krimovci dosegli prav lepe uspehe, v zadnjem času pa smo zasledili, da je v klubu nekak zastoj. Zvedeli smo, da se
Naši alpinisti so dosegli preteklo sezono
pomembne uspehe v tujini
Komaj dve leti obstoja inozemski odsek pri Planinski zvezi Slovenje in šele drugo leto je bilo našim alpinistom mogoče, da so odšli v tuje ;ore, vendar so častno zastopali našo slovensko alpinistiko ter so ravno v minulem letu dosegli v tujini prve pomembnejše uspehe. Ker se je zkazalo za neiprikladno, da bi še nadalje odhajale v tujino cele skupine naših plezalcev, ki naj bi tamkaj »reprezentirale«, pa večinoma zaradi sla. bega vremena niso mogle dosti doseči, ali pa so naveze druga za drugo ponavljale vedno isto plezalno smer, so prekoračile letos mejo le posamezne skupinice, ki so štele največ dve navezi, t. j. 4 ljudi.
Prva sta se mudila v tujini Škerl in BI a že j, ki sta izvedla v januarju zaradi slabega vremena v avstrijski skupini Hochschwab le nekaj smuških tur. V aprilu sta se udeležila tečaja lavinskih psov na Patscherkoflu s svojima psoma Perko in Skenlep. V maju sta se povzpela Domžalčana Jerovšek in Orehek s smučmi na vrhove Watzmann. VVatzmanm-kind in Grosses Goli v Berch tesgaden-ekih ailpaii v Nemčiji, Slavec Saša pa je pristopil na tri'tisočake: Dreiheirrnspitze ter Veliki In Mali Buin v skupini Sil-vretita. V istem mesecu so se udeležili Župančič, More in inž. Dolar tečaja avstrijske Gorske reševalne službe v Hoch-schvvaibu. Po tem tečaju je preplezal inž. Dolar sim er v steni Schartensoitze, ki je dobre četrte težavnostne stopnje.
V začetku avgusta je odpotovala v Centralne Alpe. v skupino Mont Blanca edina naša večja skupina alpinistov, ki je štela tof ljudi. Tudi to skupino je. kakor doslej skoraj dosledno vse naše skupine v inozemstvu vztrajno zasledovalo slabo vreme, tako da njihova alpinistična žetev ni mogla izpolniti pričakovanj. V_ lepem vremenu so se plezalci povzpeli na vrh Mont Blanca" ter preplezali greben Bren. va. ki je lepa in znana tura četrte stopnje. kasneje so se povzpeli še na Aiguiil-je de A.gentier? in Agullle de Chardonet: obai"vt> >:onir sta kvalitetni turi, rao-nailjaj* uorivige M onemogočalo vresa*.
Kasneje, v mesecu septembru sta se mudila v ista skupini inž. Dolar in dr. inž. Avčin. Toda tudi to dvojico je zasledovala trajna smola (v prejšnjem letu je inž. Dolar v Chamon:ixu nenadoma . zbolel), že po drugi turi si je dr. Avčin Zalomil nogo in plezalca zopet nista mogla uresničiti svojih načrtov.
Toda glavnina naših alpinistov je zaradi težav s potnimi listi še vedno tičala doma in šele konec septembra, ko je doma plezalna sezona že minevala, je mogla prva dvojica, naveza Inž. Modec-Serbee prekoračiti mejo. Ta naveza je preplezala v skupini Wildeir Kaiser Fiechtilovo smer v severni steni Toten-kirchla ter je s tem dejanjem že pridobila ugled naši ailpinistiki, kar so določno čutili naši alpinisti, ko so kasneje prišli v to skupino. Smer je pete stopnje. Dvojica Skerl-Zupan se je povzpela na vrh Grossglocknerj a, naveza Dmov-šeik-Banjoj pa je preplezala zajedo Wnižinama v Berchtesgad;enskih alpah (smer je IV. in V stopnje) ter zahodni greben Malega tvaizmanna. na povratku sta pa še obiskala Visoke Ture.
Zelo uspešna je billa naveza Kočevar-Btažej v skupini Wi:lder Kaiser. Čeprav sta bila plezalca v tej skupini le pičel teden dni, s. ta se vendar povzpela na Prodigtstuni skozi Bobzongove kamine, poizkusila «U Bulferjevo poč v Fleiach-
banku ter preplezala raz Christaturma ter Diilferjev kamin v Totenkirchlu. Raz Christaturma je ocenjen s peto stopnjo, izstop iz Dtllfeirjevega kamina pa vodi preko 17 metrov visokega previsa, ki je šeste težavnostne stopnje.
Pomembne uspehe je dosegla tudi naveza Vavken Vido-Kilar, ki je preplezala v Tretjem Waitzmannkind u (skupina Berch tesgaden v Nemčiji) smer Hinter-stoisser-Kurz, ki je po nemških cenitvah šeste stopnje, toda naša plezalca se s to oceno nista strinjala. V tujimi se je izkazala celo ženska naveza Fajdiga- Matičič, ki je samostojno preplezala smer v Malem Watzimamnu (IV. stopnje), obe navezi skupaj sta še preplezali raz Lali-dereirsp1 tze v skupini Kartvendel. Smer je četrte in pete stopnje.
Dvojica Sermrov-Va vkeri Evgen je preplezala v Berchtesgadenskih alpah kar 12 plezalnih smeri, med drugimi tudi Solno graško smer (V. tež. stopnja) v 2000 metrov visoki steni Watzma.n«a.' Radovljičan Fon Stane je bil na vrhovih Johannisberg, Hober Riffel lin Eiswand-berg v Visokih Turah. Jeesničan Frelih se je povzpel na Watzma,nna. Krainer na Zugspitze, Jenčič na Sonnblick, Kamničana Uroš in Čebulj pa sta s kolesi obiskala Visoke Ture.
Kratki gornji pregled tur v minulem letu nam kaže. da so imeli naši alpinisti pri svojih odhodih v tujino precej težav, vidimo pa tudi, da so dosegli pomembne uspehe in pokarali v primerjavi z letom 1950 vsaj v kvaliteti vzponov viden napredek. Nesmiselno je zatrjevati, da so naši alpinist! dorasli najtežjim tujim smerem, če ne bi imeli priložnosti to tudi 7. dejanji dokazati. Njihovi uspehi v letošnjem letu bodo torej odvisni predvsem od tega. koliko bodo imeli plezalci priložnosti oditi v inozemstvo.
| klub bori z različnimi težavami, ki jim nikakor ni kos. Predsednik društva tov. Naglič vsestransko pomaga tako z nasveti, kakor tudi s svojo osebno intervencijo. Večina članstva (v mislih imamo tekmovalni kader), je ta čas na odsluženju kadrovskega roka, zato tudi ni tolikšnih uspehov, kakor prejšnja leta. Znana skakalca Paškulin in Kurelovič, dalje večina tekačev, ki bi morali prav v letošnji sezoni doseči polni razmah, so odtegnjeni od treninga 'in se nahajajo v vojaških enotah. V splošnem smemo trditi, da so skakalci in alpski vozači še najmarljivejši. Med tekači so tudi danes nekateri izvrstni posamezniki, vendar je vsakodnevno delo, botlisi v šoli ali v uradih, onemogočilo tekmovalnemu kadru, da bi se izpopolnjeval in dosegel nadpovprečno raven. Težave so tudi z rekviziti. Ob tej priložnosti bi morda nekoliko opozorili upravo društva, da po svojih močeh tudi smučarjem pomaga in jim nudi najnujnejšo smučarsko opremo.
Največje težave so pač s strokovnim kadrom. V mislih imamo organizatorje, ki jih je nedvomno premalo. Ta problem bodo morali smučarji Krima čimprej rešiti. Ni naš namen reševati to problematiko, vendar se nam zdi, da je to predmet resnega pomenka s strokovnjaki Smučarske zyeze Slovenije, ki bodo. prav gotovo v vsakem oziru pomagali sicer tako agilnemu smučarskemu kolektivu, kakor je to prav ljubljanski Krim. Slabe snežne razmere v prejšnjih letih so povsem onemogočile vzgojiti najmlajši, pionirski kader, zato so danes v društvu le starejši mladinci, primanjkuje pa najmlajših smučarjev. Letos, ko imamo dovolj snega, pa spet ni delavcev, da bi vzgojili nov naraščaj, ki bi ijioral prej ali slej nadomestiti starejše mladince. Seveda to so nekoliko težji problemi, vendar lahko z dobro voljo uspešno premostimo tudi takšne težave.
so se, kakor vidimo danes, potegovali celo za boljša mesta med prvo deseterico. Naša osnovna dolžnost je torej, da jim prav danes, ko potrebujejo v svoji razvojni stopnji vsestranskega razumevanja in podpore, priskočimo na pomoč in jim nudimo vsa naša razpoložljiva sredstva.
Ze danes vemo, da bo konec maja in v začetku junija t. 1. povratna tekma s Francijo v Parizu, tako tudi srečanje z Avstrijci v enem izmed naših bazenov, kasneje pa še povratna tekma v Švedsko v Stockholmu. Zato moramo že danes misliti na strokovno izpopolnjevanje naših skakalcev. Morda bi kdo mislil, da v tem času naši skakalpi počivajo. Nasprotno, z največjo vnemo
11 ! : . ; : : . '
Dobrin Jože, državni reprezentant v skokih v vodo
se pripravljajo v telovadnici, kar pa je seveda vse premalo. Kljub prizadevnosti in trdni volji se prav gotovo ne bo posrečilo tej trojici poseči v ostro in odločilno borbo z izvrstno treniranimi inozemci, zato je nujno, da vodilni in odločujoči forumi resno priskočijo na pomoč, saj morajo fantje svoj program že danes, izpopolnjevati z uvedbo težjih skokov, kar pa je v telovadnici nemogoče, kar pa jim preostane časa v poletnih mesecih, pa prav gotovo ne bo zadoščal. Kako naj se torej naši skakalci čim bolj temeljito pripravljajo za vsa ta srečanja?
V dopisu Plavalne zveze Jugoslavije je bilo tudi rečeno, da vse stroške teh predpriprav nosi klub sam, v našem primeru torej ljubljanska Ilirija. Trenutno pa je P K Ilirija brez finančnih sredstev in zato ni misliti na kakršno koli podporo, ki naj bi jo prejeli ti fantje od svojega matičnega društva. Ali naj do vpoklica olimpijskih kandidatov na skupen trening, ki bo šele v začetku maja meseca, naši fantje spijo zimsko spanje? Tega ne moremo dopustiti, zato že danes opozarjamo vse naše odločujoče forume, naj Dobrinu, Kebru in Porenti, priskočijo na pomoč in omogočijo na kakršen koli način uspešen trening v bazenu. Zavedati se moramo, da ta trojica brani naslov moštvenega prvaka FLRJ v skokih v vodo in je že tretjič zaporedoma osvojila srebrni pokal ter ga tako priborila v trajno last svojemu klubu Iliriji.
Naši skakalni trojici moramo priskočiti na pomoč, da obdržimo še naprej tradicijo tega športa, ki jo je začrtal eden naših najboljših skakalcev v vodo Branko Ziherl.
SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE
prosi vse organizacije, ki prirejajo smučarska tekmovanja, tla po en izvod rezultatov in kratko poročilo pošljejo v svrho evidence na naslov: Smučarska zveza Slovenije, Ljubljana - Poštni predal 136.
V Poljčanah je kar mrgolelo pionirjev na smučeh
Na smučarskih terenih poti vznožjem Boča je kar mrgolelo pionirjev. Podoba je, da bo ta športna panoga v Poljčanah zajela vso našo mlatimo, saj so bili dobesedno vsi na smučeh, svojo udeležbo so prijavile skoraj vse šole in gimnazije v okraju. Pohvaliti moramo pionirje iz Slov. Bistrice in Makol, ki so na tekmovanje prišli peš. In še to bi poudarjali, da so bili makoiski tekmovalci — pionirji sami kmečki fantje. Nastopili so v smuku, slalomu in skokih. Skoraj vsa boljša mesta so zasedli poljčanski pionirji, ki so progo dobro poznali, saj so se tri dni skrbno pripravljati pod vodstvom tov. Mesariča. Toda, da se ne bi fantiči prevzeli, moramo kar takoj povedati, da bi verjetno prav istim trda predla, če bi morali nastopiti v Makolah in Slov. Bistrici. V smuku je zmagal Stih, prav tako tudi v slalomu. Pionirke so tekmovale samo v smuku. Najboljša je bila Pratnemer iz Poljčan. V t kokih je zmagal Kmetec iz Slov. Bistrice.
Tekmovanje je lepo uspelo, saj so bili z njim zadovoljni tako številna mladina, kakor tudi dobro razpoloženo občinstvo. Največ zaslug za lepo izvedeno tekmovanje ima profesorski zbor poljčanske gimnazije, posebej pa moramo pohvaliti prof. Žalika in Kolariča.
ISO smučarjev je
nastopilo v Risarski Soketi
Smučarski klub »MURA« iz Mur-ike Sobote je v pretekli zimi izvedel nekaj tekem na Pohorju, ker je bilo Prekmurje brez snega. Letos pa se je razvila polna dejavnost v samem Prekmurju. V januarju so imeli dva smučarska tečaja na Pohorju, organizirali so tudi auto-skyering. Vsako nedeljo pa so znova smučarske tekme na vseh pobočjih v bližini Sobote. Tako so tekmovali pred nedavnim v teku, skokih in sankanju. Nastopilo je okrog 130 smučarjev.
Rezultati: pionirji (tek 1 km) t. Velner, 2. Lednik itd. Med mladinci (5 km) je zmagal Hlebec, sledil pa mu je Šugman. Mladinke in članice so tekmovale v teku na 1 km. Zmagala je Cemermanova pred Satler-jevo. Člani so prav tako nastopili v teku na 5 km. Najuspešnejši je bil Bregant, ki je bil le za nekaj sekund boljši od Dajčmana. Člani in mladinci so tekmovali tudi v slalomu in v skokih. Med skakalci so bili najuspešnejši Horvat, Ti-tam, Glup in Velner. Organizacija tekmovanja je bila dobra, disciplina pa je bila vzorna.
Na Gorjaiscih se priredili tečaj
Po dolgih letih je narava letos obdarila s snegom tudi našo Dolenjsko. Smučarji so domala že pozabili na svoje smuči, medtem ko jih mlajši v zadnjih letih niso nabavljali. Ob nenadnih tako ugodnih snežnih razmerah je mladina naglo hitela urejat svojo opremo, a hkrati se je pokazala potreba po dobrih inštruktorjih smu' Čanja, ki bodo v društvih »Partizana« nudili pomoč vsaj pionirjem.
Okrajn1 odboi; »Partizana« v Novem mestu je naglo ukrenil potrebno in organiziral ob gmotni pomoči mestnega ljudskega odbora smučarski tečaj za vaditelje. Vodstvo tečaja je prevze prof. Glonar, za kraj tečaja pa je bi izbran Paderšičev planinski dom Pa Gorjancih. Tečaj je trajal šest dni *n g? je obiskovalo osem tečajnikov. Tako so po dolgem premoru spet zaživela smučišča okoli te planinske P°' stojanke, v času tečaja sprva po tečajnikih, pozneje pa tudi po ostalih sm11 carjih.
Vsi tečajniki ki so v tečaju velL® pridobili, so v svojih društvih tak°J prijeli za delo, Dokaz za to so lePa in množična tekmovaenja v smučanj11* ki so jih doslej izvedla društva v
vem mestu, Šmihelu in Šempetru.
Sko-
da, da so društev trebanjskega
tokrat izostali tečajniki & ki b‘
okra,
nemu
skem.
razvoju smučanja na
r/oimti'
Kvaliteta drsalnega športa se dviguje
Lanska zima drsalcem ni privoščila niti enega drsalnega dne. Izvedeno je bilo sicer republiško prvenstvo v Planici, vendar ni bilo niti po udeležbi niti po kvaliteti takšno, kot smo si ga želeli.. Tudi letos je bil december skop z ledom in smo v Ljubljani do Novega leta le šestkrat drsali, potem pa je nastopila zopet pavza. Športno društvo »Ljubljana« se je odločilo kljub velikim stroškom, da pošlje takoj ob začetku semestral-nih počitnic, svojo ekipo na vadbo v Planico, saj je bilo republiško prvenstvo razpisano že za 25. in 26. januarja in je bilo treba izkoristiti sleheren prosti dan mladine za to pripravo. Ing. Bloudek in Tlmma sta prevzela \radbo šole, Silva Palme in Marko Lajovic pa prosto drsanje in pripravo za revijo.
Inž. Bloudek je najbolj srečen med najmlajšimi drsalci. Naš fotoreporter ga je »ujela ravno med vneto »strok ovno debatoa
In šestčlansko ekipo Zagrebčanov. Dose-ženi so bili pri petih sodnikih — trije Ljubljančani in dva Zagrebčana — naslednji rezultati:
Seniorke: Silva Palme. 139.1 t. (od 160 možnih) Ljubljana, Mara Drašler 112.8 t. Triglav, Tatjana Kavšek 97.8 t. Ljubljana;
Seniorji: Lajovic Marko 174.55 t. (od 220 možnih) Ljubljana, Resman Jože 165.80 Triglav, Rozman Miro 146.90 Triglav, Am-šel Vladimir 120.30 Zagreb;
Juniorke: Lorger Breda 70.56 t. (od 90 možnih) Ljubljana, Benkovič Dubravka 52.68 Zagreb, Gala Nevenka 50.92 Ljubljana, Gregorič Vera 49.72 Zagreb, Gračner Lidija 47.16 Triglav, Fajdiga Meta 43.84 Ljubljana, Dežman Mara 42.80 Ljubljana, Markulin Ela 41.72 Zagreb, Brleč Marija 39.80 Ljubljana;
Juniorji: Amšel Vladimir 86.78 (od 130 možnih) Zagreb, Turkovič Belizar 83.98 Zagreb, Brleč Peter 80.57 Ljubljana, Per-šin Peter 60.87 Ljubljana, Velikonja Marjan 57.83 Ljubljana, Brleč Janez 51 Ljubljana.
Seniorski par: Palme-Lajovic 10.92 od 12 dosegljivih točk;
Juniorska para: Meta Fajdiga in Brleč Peter 8.88 od 12 dosegljivih točk; Staša Fajdiga in Peter Peršin 7.92 od 12 dosegljivih točk.
Vsi ti rezultati so zelo zgovorni, pri seniorkah se je Silva Palmetova od lanskega leta še odmaknila od svojce sledeče konkurente, saj je dosegla' celih 20% več točk. Resman Jože se je letos Marku Lajovicu zelo približal, saj je razlika samo 5% doseženih točk. Pri Lajovicu se je poznalo,* da za solo ni prav nič treniral in v prostem drsanju zaradi tega ni pokazal vsega, kar zna in zmore. Rozman je v svojem prostem drsanju zelo ugajal in je od svojega zadnjega nastopa v Ljubljani zelo napredoval.
Pri juniorkah pade v oči velik naskok juniorske državne prvakinje Brede Lorger z 70.56 točkami napram 52.63 točkam sledeče ji zagrebške tekmovalke Benkovičeve, saj je prejela kar 25% manj točk od prve. Sledečih 8 tekmovalk si sledi z razmeroma majhnimi razlikami 1—2 točki, pri tem pa je presenetljiv plasement še ne petnajstletne Gala Nevenke na tretje mesto s 50.92 točkami, ko jo vidimo v republiškem tekmovanju sicer tudi na tretjem mestu, pred njo pa sta Mara Dežman in Meta Fajdiga, ki sta na državnem prvenstvu dosegli Fajdigova 6., Dežmanova pa celo 7. mesto. Galova je nedvomno velik talent, ki se je izkazal že na kotalkah. Dežmanova in Fajdigova bosta morali resno računati s to svojo konkurentko.
Pri juniorjih je bilo mesto državnega prvaka z gotovostjo rezervirano za Zagreb. Oba hrvatska tekmovalca sta že po 5—8-kr at startala v juniorski skupini na državnem prvenstvu in je popolnoma razumljivo in prav, če se nista
pustila tolči od mladega Brleča Petra, i tihem odprto, prodanih kar 545 mladinki je za svojih 14 let pokazal znatno skih vstopnic, kasneje pa, kadar je bil znanje in mnogo tekmovalnega duha ter šole prost dan, pa tudi čez 6U0), so dale zaostal za juniorskim državnim prva- duška drsalne revije, ki jih je »Ljubljana« kom za samo 6.21 točk. Peter Brleč i izvedla v Ljubljani, Celju in Mariboru po se je tudi močno odmaknil od svojih	" rp,'i;x"	h mr,n-
treh klubskih tovarišev, zlasti od Per-šina, ki je dosegel na republiškem tekmovanju samo 10% manj točk od njega, na državnem pa kar več kot 25%.
Oba nastopajoča juniorska para sta pokazala presenetljivo veliko tehničnega znanja, saj sta izvedla nekaj najtežjih likov za pare z eleganco. Oba sta izrazito muzikalična in ne 'drsata svojega programa ob glasbi, ampak z njo. Dosežene ocene sta oba zaslužila.
Naj na kratko omenim še 10. II. 1952 izvedeno republiško pionirsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 12 tekmovalk odnosno tekmovalcev. »Ljubljana« sl je zadala hvaležno nalogo, da v svoji drsalni šoli vzgaja drsalni naraščaj, ki se je letos že koristno uveljavil na republiškem, pa tudi na državnem prvenstvu v obeh juniorskih skupinah, prav posebno pa se je izkazal na tem pionirskem prvenstvu. Republiška pionirska prvakinja je postala Staška Fajdigova, ki je dosegla od 40. dosegljivih točk kar 33.9. Sledi ji osemletna Andree Nataša z 31.1, Wolfling Breda z 26.4, Kralj Marjanca z 22.5 itd.
Qbe mali tekmovalki na prvih dveh mestih ste pokazali znanje, za katerega ju lahko zavida velik del nastopajočih mladink z republiškega tekmovanja.
Športno društvo »Ljubljana« si je na državnem prvenstvu osvojilo 5 naslovov državnih prvakov, enega pri juniorjih pa je odnesel »Zagreb«.
S temi tekmovalnimi nastopi pa delo drsalnih sekcij še ni bilo izčrpano, saj smo imeli letos v Ljubljani kar dvoje revij: eno je priredila »Ljubljana«, drugo pa »Triglav«. Velikim simpatijam, ki jih ima drsalni šport širom Slovenije in ki se kažejo v tem, da so bila letos vsa drsališča nenavadno obiskana, posebno po mladini (v Ljubljani na primer je bilo prvi dan, ko je bilo drsališče prav na
V Celju se je 2. januarja začelo republiško prvenstvo, ki so se ga udeležili
brsalci ŠD »Ljubljane«, in sicer 1 senior (Samo Marko Lajovic), 2 seniorki (Pal-bietova, Kavškova), 9 juniork in 4 juni-0rji ter 4 juniorke in 2 juniorja SŠD ^Gregorčiča« z Jesenic, »Ljubljana« pa je ti^la tudi svoj seniorski par Palme-Lajo-ter dva juniorska Meta Fajdigova-Brlec in Staška Fajdigova-Peršin. Junior-skupina bi bila številčno še kar zadovoljiva, v seniorski pa so se drsalci SD Triglava abstinirali iz neznanega1 * 3 * 5 vzrojite in napravili s tem svojim ravnanjem "težak disciplinski prekršek, ki ga bodo teorali športni forumi še razčistiti. Tekmovanje je dalo naslednje rezultate:
Seniorke: Silva Palme 141.32 točk (od možnih); Kavšek Tatjana 103.85 točk
Seniorji: Lajovic Marko (174.55 točk (od 220 možnih);
Juniorke: Dežman Mara 52.9, Fajdiga 52.2, Gala Nevenka 49.7, Brleč Ma-45.7, Gantar Marjetka 44.7, Modre "tejda 38.9, Liska Barbka 37.8, Bakarčič ^ička 36,8. Slede še štiri Jeseničanke, ki dosegle vse manj kot 40% dosegljivih
točk;
Juniorji: Brleč Peter 76.8 točk (od 130 možnih), Pe-ršin Peter 70.4, Brleč Janez Velikonja Marjan 64.3 (Vsi »Ljublja-, a<<), Razinger Borut 54.1, Čeh Božo 38.2 (oba »Gregorčič«).
Seniorski par: par Palme-Lajovic 10.8 teck (od 12 možnih);
Juniorska para: Meta Fajdiga-Brlec Pe-v?r 8.9 (od 12 možnih), Staša Fajdiga- Per-Rm Peter 8 točk.
Vsem juniorjem _se je poznalo, da se obveznih likov ne da naučiti v eni ali dveh slabih sezonah, da je vsekakor zahtevna vadba, ki terja od vsakega šport-oika resnega, poglobljenega dela in mno-volje. Razveseljiva je udeležba juni-°rjev »Gregorčiča«, ki je prvi (izvzemši ^jubljano«) poslal na tekmovanje junijsko ekipo. Ti mladi drsalci predstavijo prav dober material, ki zasluži vso Pozornost, gotovo bodo že prihodnje leto pristno posegli v tekmovanje in Ljub-ihčanom napravili prve težave. Vseka-Pa je potrebno, da dobi »Gregorčič« ^a svoje mlade drsalce sposobnega tre-ir.ia, ki jim bo pokazal pravilno vse ^obhodno potrebne drže, če naj se na-likov brez prevelikih težav. V prostem drsanju so se pa Jeseničani kar uobro držali in pokazali prav lepo na-
jjenost in znanje.
pf-6 * * * *. 30. in 31. januarja je bilo v Ljub-•lani državno prvenstvo v umetnem d,r-z udeležbo »Ljubljane«, »Triglava«
Vojniku je prisostvo-valo otvoritvi skakalnice GOO [gledalcev
.Ugodne snežne razmere so izko '.stili tudi člani »Partizana«: Voj-‘ik. Preuredili so si skakalnico, ki I® prej dovoljevala skoke do 16 m ako, se(]aj dovoljuje skoke do d°toetrov.
Iji, v.ne(ieljo je bil v Vojniku ve-?ivžav. Pionirji so najprej na-je?Pdi na 2 km dolgi progi. Za to tovnVanje i*11 j® vestn0 pripravi! z ,• Rebernik Drago, ki je pred ■ petkom povedal, da od 85 pionir-0iV. na nižji gimnaziji v Vojniku S£)]v ada like na smučeh kar 83 po-g . ?nikov, čeprav si morajo izpo-.smuči drug od drugega. Med 7 n,rji, ki jih je nastopilo 27. je letnic a®rlak Viktor pred Kolar-kih " 5]etRl° Je tekmovanje v sko-st * Okrog 600 gledalcev je ne-iili ;° J:nčakovalo prvi skok, saj da I® bilo mnogo med njimi, ki de s, ‘es še niso poznali smučarskih ]e KOv- Skakalnica je bila zares Za ,u rejena in zasluži vso pohvalo Št.,,,0 Požrtvovalno deto Klančnik skoh • o ^ma?al je Vavda Milan s 96 A21.21 in 22 m ter si nabral Štn,-?.	‘ Sledili so mu Klančnik
Vn- Kokalj Slavko (vsi trije iz ' l!ka), nato pa Maurer iz Celja
Tudi« v ŠošSasiju _ so tehmouala
ti?« žUstv° za telesno vzgojo »Par-lih j v Šoštanju je priredilo zad-Pion-C ■ nedelji društvene tekme v vV v smučanju in sankanju Ua(j ®učarskem teku je nastopilo sin,. -a„9 Pionirjev in pionirk. Med rj,ieIs|mi pionirji je zmagal Ma ni..:'.0 Radoja, med mlajšimi pio-jili ■ Pa Jonko Jože. Sankači, ki h0mJe kdo nad 20, so tudi z uspe-Zn nastopili. Med posamezniki je se.L?a.a Švare Frančiška, na dvo-njj-J (V. '1 sankah pa brata Naralič-
Tel - a *u Janez-
tal-n ™le. v. slalomu so bile prav nirin zai?imive. Od šestnajstih pio-Vei;,v Je zmagal Pečnik Rafko. V„i . Zlvžav je bil tudi okoli ska-narpCc’ .ki so jo marljivi funkcio Sih J1. priPravili za nastop riajmlaj-6 ’,vendar so jo neodgovorni smu-irih. V Preur®dili tako, da so morali Se J;"1®! žalostno oditi. Trenutno iz VUT v Šoštanju tudi inštruktor ; mbijane, ki bo poučeval pio-jSli'|e. 0 smuških likih. Zvečer pa bo odd m st,'uktor pokazal telovadnim ] j • ® '0,n vaje za zvezni zlet. Mar liieCInU (b'l,štvu želimo v nadalj-v' 1,1 razvoju polno uspeha, pred 0_ ln .Pa si bodo morali z dobro saruzacijo vzgojiti nov vaditelj
skl naraščaj.
M Ljubljani so na seminarju
predelali zletne vaje
dve, v Tržiču pa eno. Povsod so bile močno obiskane, najbolj seveda v Ljubljani, kjer je bilo na prvi prireditvi skoro 4000 ljudi, na ostalih pa od 500—2000, tako da jih je gledalo skupaj kakih 11.000 ljudi.
Višek vsakega nastopa so bile točke državnih prvakov Silve Palmetove in Marka Lajovica, ki sta tudi ostale točke programa zamislila in naštudirala. Tudi revija »Triglava« je bila pripravljena z velikih trudom m mnogo dobre volje nastopajočih, vehtiar je zavoljo malega števila nastopajočih — vseh skupaj je sodelovalo samo šest drsalcev — učinkova-a dolgočasno, saj so posamezniki nastopili tekom dobre ure, kolikor traja program, kar osemkrat, kar ni utrudljivo samo za Izvajalca, ampak tudi za gledalce. Vsekakor pa je ta prireditev zaslužila s strani publike večji obisk, saj je bila res zelo skrbno pripravljena.
Ce kratko rekapituliramo vse navedeno, moramo ugotoviti, da se je drsalni šport v tej sezoni uveljavil tako po številu nastopajočih — na tekmah in revijah je sodelovalo nad 40 drsalcev — na drsališča je pohajalo brez vsake reklame na stotine mladih drsalcev, saj so jih številni nastopi drsalcev navdušili za ta lepi šport, občinstvo pa je izpovedalo svojo ljubezen zanj z nenehnimi aplavzi in _________^
'številnim obiskom na revijah. Vse t0 £** | hiteti če bomo le malo oklevali. V je bilo mogoče doseči ker je tista osnov- nlteu> Le uu	S .
na celica umela dali tako kvaliteto pri- I Narodnem domu sta vodili pre reditvam, da so bili ljudje res navdušeni	~	......	~«-
to pa je drsalna sekcija SD »Ljubljane«.
Dr. L. L.
(A !
Minuli teden je bil v Ljubljani zvezni seminar za prede’člvo zletnih prostih vaj za ženske oddelke. Vaditeljice, ki so prispele iz vseh republik, so bile razdeljene v dve skupini. Prva se je odločila za delo v telovadnici Narodnega doma, druga pa si je izbrala dvorano v domu »Partizna« na Viču. Vaditeljice iz Slovenije so bilo zadovoljivo zastopane, čeprav bi jih morda le več lahko izkoristilo priložnost. Saj je samo Črna gora poslala štiri zastopnice, čeprav doslej o delu tamošnje telovadne organizacije ni bilo dosti slišati in k.r priča, da se tudi tamkaj nameravajo z vso resnostjo pripraviti na zvezni zlet.
Vaje za starejše pionirke, čjanice in mladinke so bile že pred časom sestavljene. Sestavile so jih avtorice iz naše republike, zveza pa je že pred letom izdala brošure z besedilom, tako da imamo pri nas v teh vajah že nekakšno prednost. Kljub temu pa nas utegne ena ali druga republika pre-,	—-i-i ali.
oelavo
Jelica Vazzazova in Lidija Sifrerjeva, pr /a za članice, a druga za pionirke,
medtem ko so se učile na Viču vaditeljice va' za mladinke in sestavo za čalnic. ter mladinke, ki je namenjena manj trdnim društvom na vasi. Predelavo za mladinke je vodila Mira Čelikova, za vaška društva pa Dana Poljšakova. Kakor rečeno, so našim dru-š«vom vse sestave, razen vaj za vas, ki so sestavljene na novo, že dodobra poznane in jih bo treba v oddelkih le utrditi i kajpak med ženskim članstvom še povečati zanimanje za učenje. Znano je, da sestave niso pretirano težke, posebno so pa pristopne vaje za vas, kar bo omogočilo veliki mnžici ženske mladine sodelovanje na zveznem zletu.
V semmarju, ki je trajal teden dni, so se vse udeleženke temeljito seznanile s samimi ' ajami in še posebej z metodičnim načinom prenašanja na oddelke, kar pa je v celoti razumljivo, saj so predelavo vodile vse avtorice osebno. V prvi polovici marca bo v Ljubljani podoben seminar za vaditelje moških oddelkov, le da ne bo zveznega, marveč s»mo republiškega značaja.
Veleslalom v Škofji Loki
Na Stenu je »Ločan« priredi, klubsko prvenstvo v veleslalomu Proga je bila dolga 600 m, s 120 ni višinske razlike in je imela 20 vratc Med člani sta zmagala Vister Marjan in Gašperšič Janez, ki sta prevozila progo v istem času 0:41.1. Med članicami je bila najuspešnejša Oblak Meta, med starejšimi mladinci Benedik Rudi, med mlajšimi mladinci Paulus Cene in med mladinkami Bizovičar Draga. Poleg tega je bilo tudi klubsko prvenstvi v tekih. Pri članih je zmagal ne 6 km dolgi progi Grudner Stane med mladinci (5 km) Zakotnik Ga šper, med mladinkami (2 km) Sede.: Tea, med pionirji (2 km) Hafnei Vinko in med pionirkami Dagarii: Marija. Teka se je udeležilo 68 tekmovalcev. Organizacija je bila v tehničnem in organizacijskem pogledu zelo dobra.
<9 is&ts*esss	stsBsh oumpiiCSV
PRED ODHODOM V OSLO	.
Veliko je bilo govorjenja in pisanja o pripravah naših olimpijcev za letošnje zimske olimpijske igre. Vemo, da je hLa največja ovira v njihovih predpripravah pomanjkanje snega, kar je onemogočilo uspešen trening za dosego zaželene forme pred odhodom na Norveško. Mulej in Štefe sla že Oslu, kjer sta tudi že »odbila« svoje, medtem ko se > tem času, ko to pišemo, nahajajo ostali naši tekmovalci Klančnik, Polda, Bir-kova in Kordeževa morda nekje pred norveško prestolnico, ker po vsej verjetnosti zaradi snežnih viharjev vlak v Oslo še ni prispel. Kje so torej vzroki za to njihovo zamudo?
Kot nalašč je ob koncu priprav naših smučarskih reprezentantov jadlo snega, da nismo vedeli, kaj ii z njim. Upravičeno se jezi nat. akšno zimo naše smučarsko štro-tovno vodstvo, medtem ko so bil > rej šli je 'dni jugoslovanski reprezentanti v takšnih skrbeh, kako: norda še nikoli doslej. Kako pril v Ljubljano iz svojih oddaljeni!: domov "po polna dovoljenja in ostalo prtljago, ki jo je imela shra-
.......:: i............................'....................
i 1
Dve naši bodoči »zvezdin — ne filmski, ampak drsalni —. seveda če bosta pridno in vztrajno vežbali. Fajdigova (levo) in Andreejeva sta letos pokazali lep napredek
GUČEK SV.:
/'".".v":	" z:	-Lb
f
Znano je sodobno načelo pouka, da dosežemo laže uspeh, če se poslužimo igre kot sredstva pouka. Ta način pouka velja za odrasle, toliko bolj še za otroke. Enakoličen pouk in samo pouk dolgočasi in duševno utruja. Vedeti moramo, kakšen namen želimo doseči z igro.
a)	poživitev pouka, razvedrilo, sprememba
b)	neposredna in neprisilj ena vaja za lik ali za predvajo k liku
Smučarski učitelj je včasih v zadregi, ker mu ne pride na misel primerna igra, dosti razmišljati pa ne utegne. Zato sem jih nekoliko zbral inz jih objavljam. K vsaki igri je napisan njen namen in kako jo izvedemo. S tem svojim prispevkom, ne smatram, da so izčrpane že vse možnosti iger na smučeh, zato naj služijo kot pripomoček onim, ki poučujejo smučanje in naj vzbude še nove zamisli. Letošnja izredno ugodna zima daje možnosti tečajev v prav vsakem kraju, zato naj ne zamude prilike in prirede tečaje kolikor je le mogoče vse šole in organizacije, predvsem telovadna in športna društva, vodijo pa naj tečaje smučanja in smučarskega pouka vešči smučarji, učitelji in smučarski učitelji. Opisane igre naj jim bodo v pomoč, priporočam pa jim, da se predhodno seznanijo še z učnim programom in načrtom smučarskega pouka.
1.	VOŽNJA SKOZI VRATA
a)	Smučar mora biti predvsem elastičen v kolenih, v hipu mora počepniti, hitro mora znati reagirati na spremembo terena. Vrata postavimo na terenu, ki je enakomeren in ne preveč strm, sestavimo pa jih iz dveh pokonci zabodenih smučarskih palic in tretje, obešene vodoravno na zankah prvih dveh. Za pionirje postavimo lahko tudi trikotna vrata iz dveh poševno zabodenih palic, ki se na vrhu stikata. Za odrasle pa so ta trikotna vrata preozka in jih podro z rameni.
b)	Za vadbo smuka (vožnje) preko male vzbokline bomo tudi uporabili vožnjo skozi vrata. Postavimo jih na mestu, kjer je počep najnižji, t. j. na vrhu vzbokline.
2.	VOŽNJA SKOZI DVOJE ALI VEC VRAT
a) Za intenzivnejšo vadbo elastičnosti v kolenih in reagiranja na spremembo terena postavimo dvoje ali
več zaporednih vrat. Teren je lahko bolj nagnjen. Postavimo jih na isti način, kakor je opisano v točki 1. a).
b)	Pionirji bodo zelo radi vozili skozi predor (vrata so postavljena tik druga za drugimi).
c)	Ko vadimo smuk (vožnjo) preko jarka, jame in podobno, ga poživimo s postavitvijo dveh vratič iz palic. ,S tem tudi poudarimo delo smučarja v vožnji pri premagovanju te terenske spremembe.
Ena vratca stoje pred, druga pa za vdolbino v primerni razdalji. Med vratci se smučar vzravna.
3.	LOVENJE V KROGU, BREZ PALIC
Povečujemo gibčnost na smučeh, hitrost gibanja, obrata, odriv, pa tudi hitri in pamerni padec v sneg (ko skušamo uiti zasledovalcu in ga ukaniti s padcem).
i KEPANJE DOLOČENEGA CILJA LEVO IN DESNO, v SMUKU
To igro uporabljamo za poživitev vadbe pri smuku, ki zna biti včasih kar dolgočasna. Poleg tega se smučar pri tej igri priuči na to, da se ne koncentrira samo na smuči, na držo telesa in na teren, temveč vozi in tudi eventualno reagira na spremembe terena avtomatično. Za vadbo uporabljamo najprej gladek teren, kasneje pa lahko tudi nekoliko valovit teren. Kot tarča ali cilj služi razpeta vetrovka, drevo, razpet robec na palici, ki je zabodena ali jo drži učitelj.
5.	VBODLJAJ S PALICO LEVO IN DESNO V SMUKU
Ta igra ima enak namen kakor pod
točko 4. Izvedemo jo na podoben na-
čin, le tarča je bliže smučini in smučar drži palico pri krpljici, da s konico ne raztrga blaga. Drevo kot tarča ni primerno, kvečjemu mala smre-
ka. Prav tako ne priporočam fiksne-
ga, trdnega cilja, temveč naj drži uči-
telj palico z robcem ali vetrovko v roki.
6.	VLOV1T1 PALICO ALI ROKAVICO MED VOŽNJO Tudi. tej igri je enak namen kakor pod točko 4. in 5. Predmet vlovi učenec izmenično z levo in desno roko, event. še z obema. Učitelj mora zelo paziti kako vrže palico (v navpični legi!), da ne poškoduje učenca konico.
7.	ŠTAFETA
Kn urimo gibčnost, hitrost teka, hitro spreminjanje smeri in privajamo učence na hitro manipuliranje s smučmi, poživimo pouk s štafeto. Skupino razdelimo na dve številčno in po možnosti tudi po zmogljivosti enaki polovici. Učenci so brez palic. 10— lom pred vsako vrsto zabodemo palico, okoli katere mora preteči vsak tečajnik. Na učiteljevo znamenje (žvižg) stečeta prva iz vsake vrste, Ko obideta palico in pritečeta nazaj k vrsti, izvršita predajo naslednjemu tekaču z udarcem po rami. Ko preteče progo zadnji in se postavi v vrsto, dvigne roko. Zmagala je seveda vrsta, ki se preje postavi v prvotni red. Igra je zelo zanimiva in razgibana, medsebojno bodrenje podžge tekmovalce in zelo poživi pouk. Vrsti naj bosta dovolj razmaknjeni, da tekači ne ovirajo drug drugega.
8.	POBIRANJE PREDMETOV NA ENI STRANI
Predno vadimo prestopanje v smuku levo in desno (spreminjanje smeri v smuku), vadimo prenos teže na eno nogo. Kasneje vadimo prenos teže na eno in drugo nogo izmenično. S pobiranjem predmetov na levi in nato na desni strani, izvršimo .gred vajo v igri. Kot predmet nam služi rokavica, smrekova vejica ali celo — v majhni tekmi in da napravimo igro še privlačnejšo — košček čokolade. Smučamo brez palic. Igro poživimo s tem, da stopnjujemo težavnost (večji nagib terena, daljši smuk predmet postavimo bolj h koncu nagiba, kjer je hitrost najvučja, predmet namestimo v večji razdalji od smu-čine^itd). Smeh in dobra volja učencev, ko nekdo zgreši cilj ali pade v sneg, nam je dokaz, da smo z igro zadeli svoj cilj v polno.
(Konec prihodnjič).
njeno Smučarska zveza Slovenije.
lančnik se je nahajal doma m. Jesenicah, Polda na Bledu, Korde .eva dve uri in pol iz Krope \ Jamniku, medtem ko je BirkoVi lajel sneg in vihar v Kranjski gori xjer je hotela izkoristiti zadnje dn za izpopolnjenje svojega znanja železniška proga je bila torej za irpana s snegom, glavna cesta prot. Gorenjski prav tako, skratka — naši olimpijci so bili praktično odtrgani od sveta.
Poglejmo si najprej »trnjevo pot Janeza Polde pred olimpijado. Rekli smo že, da je Polda doma na Bledu. Čim je bil obveščen, da se mora zglasiti na Smučarski zvez. Slovenije v Ljubljani, je brez pomišljanja krenil na pot. Sneg je že padal več ur, ko je Polda vpregei konja in srečno privozil do Lesc. kjer je stopil v vagon potniškega vlaka. Ta vlak je še srečno prisopihal do Št. Vida, preostali del pot do Smučarske zveze pa je mora! »Poldovc« že pešačiti. Snega je medtem namedlo že skoraj za dober meter. Zveze z Gorenjsko, ka kor tudi z ostalimi kraji Slovenije so bile prekinjene in nihče ni vedel, kdaj in kam bo peljal prvi vlak. No, na Gorenjsko so imel potniki vsaj malo sreče. Vlak se je dokopal do Medvod, tu pa je obtičal v snegu. Janeza to ni motilo Brez besed si je zadel na rairn svojo rdečo bisago in jo kar peš mahnil domu nasproti-. Zamislite si, na tleh že takšne količine snega snežni vihar besni, kakor morda Še nikoli doslej, nikjer shojene poti, naš olimpijec pa si sam utira pot v tako visokem snegu. Po petnajstih urah tako težke hoje, povrhu še s takšnim bremenom na hrbtu, mu je končno le uspelo prit: na svoj dom. Toda ali mislite, da je naš Janez sedaj legel k počitku Takoj se je bilo treba pripraviti na nov pohod. Rečeno je bilo, da se morajo vsi smučarski reprezentant-v soboto zvečer sestati na Jesenicah, od koder bo skupen odhod na Norveško. Kot nalašč je. prav v soboto srečno prispel na Jesenici prvi vlak iz Ljubljane. Polda je vstopil v Lescah ves izčrpan z vsi svojo opremo. Na njegovem obrazu si videl znake precejšnje utrujenosti. toda slabe volje nisi opazil.
Na podobne težave, če ne moril-še večje je naletela • Angela Kordeževa. Tudi ona je morala priti v Ljubljano po zadnja navodila, zate se je napravila na pot, čeprav sama ai vedela, kako se bo to potovanji končalo. Ko- sl je pripela smuči, je bilo snega že do pasu. Še vsa sreča da jo je spremljal od doma prot Kranju nek miličnik, ki je iz istega kraja.
Prisluhnimo kar njenemu pripo vedovanju!
»Vedela sem, da moram za vsako eno v Ljubljano. Brat Matevž je jil že v Kranju in prepričana sem oila, da bom z njim pripotovala v ..jubljano. Z nekim miličnikom sva doživljala težke trenutke. Sneg se nama je udiral na vsakem koraku n pošle so mi skoraj zadnje moči.
Ne samo, da sva se udirala do pasu, še več, mimo naju so večkrat agrmeli snežni plazovi in le malo je manjkalo, da sva ušla največji icsreči. Srečno sva se »prilcoba-tila« do glavne ceste in čeprav je hla pred menoj še dolga pot, sem ila vendar v esela, ker sem vedela, *icj, bo ta del poti vsekakor lažji.
‘o dolgih urah mi je uspelo priti v Ljubljano. Več vam ne bi vedela pripovedovati, sicer pa sami vidite,
Ja se utrujena in mi ni do razgovora.«	,
S sobotnim vlakom smo se srečno pripeljali do Jesenic. Tam smo zvedeli, tla je proga proti Avstriji od-inetaiia, le proti Pianici še vedno ni nobene prometne zveze. Kaj bo torej z Birkovo? lo je bilo prvo vprašanje dr. Dečmana, ki je imel nalogo odpremiti preostali del naše smučarske reprezentance v inozemstvo. Na postaji je bilo polno živih razgovorov. Potniki, ki so srečno prispeli na Jesenice iz Ljubljane, dalje nekaj študentov - smučarjev, ki so imeli namen oditi v Kranjsko goro, so govorili vse vprek in pripovedovali svoje doživljaje. Polda, ki je bil utrujen od dolge poti, je ,tal ob ograji brez besed. Tudi Kordeževa ni mnogo govorila. Dobro razpoložen je bi! le Klančnik Karel, ki je pravkar prejemal zadnja navodila od dr. Dečmana, aj je bil določen kot vodja te -kipe za potovanje na Norveško.
Iz Kranjske gore je privozil na smučeh Razinger Tone, ki je povedal, da Bukova tam pričakuje obvestilo. Seveda, veliko razburjenje, ker smo biti vsi prepričani, da borno tudi njo našli na Jesenicah. Zares smešno, da naša že sicer iako maloštevilna smučarska reprezentanca, potuje v Oslo kar v štirih »odpravah«. Najprej. Mulej in Stefe, nato »boter«, potem spet Klančnik, Polda in Kordeževa, no in končno še Birkova.
Izkoristil sem Klančnikovo dobro razpoloženje in ga naprosil, naj si vse dogodke pri potovanju v Oslo in tudi vsa doživetja na zimskih olimpijskih igrali zabeleži, kar bo gotovo zanimivo tudi za širši krog naših čitateljev. Z veseljem mi je to obljubil, še več, zatrdil mi je. da bo po nekaj dneh bivanja na Norveškem poslal pismo z letalom, s pripombo, da mora biti vse zapisano, karkoli bodo doživeli. Seveda nisem' ugovarjal tej njegovi želji, nasprotno, z veseljem sem obljubil, da bomo radi vse objavili, karkoli . nam bo poslal.
Še nekaj trenutkov in naši olim-nijski kandidati so vstopili. Čeprav je bil ta odhod za Poldo in Kor-deževo združen z nenavadnimi tež-kočami, smo vendar prepričani, da bosta tudi na tekmovanjih na zimskih olimpijskih igrah pokazala prav takšno upornost in vzdržljivost, kakor na tej njuni zadnji »trnjevi poti«.	Marjan Lipar.
V Šempetru so telovadci sodelovali z JLA
Društvo za telesno vzgojo »Parižan« je priredilo dvodnevno dru-štveno tekmovanje s sodelovanjem JLA in predvojaške vzgoje v smuku, teku, patrolnem teku in san kanju. Med pionirji je v smuku zmagal Stegel Adolf, med mladine Medica Andrej, med člani pa Šlibar Miro. V teku na 1.500 m ie bi: med pionirji najboljši Žele Andrej -ned mladinci, ki so tekmovali v
teku na 3 km. pa Korošec Tone. V patrolnem teku s puško in streljanjem na 7 in pol km dolgi progi -e zmagala patrola, ki jo je vodil Laznik Jože. Mladina se je pomerila tudi v sankanju. Med mlajšimi pionirji je bil prvi Aceto Matjaž, med starejšimi Smrdel Vida, med mladinci pa Oražem Lojze. Pogumno sta privozila v cilj tudi 5-'etna Vihar Tonček in Giosento. Vseli tekmovalcev, je bilo okrog »0.
»Ali Vam nisem rekel, tia je zame ta čoln pickraiek:«

Majski turnir na VI. zimski olimpiadi
Rezultati tekem v hokeju na ledu
CSR : Nemčija 6:1 (2:0, 0:0, 4:1) Švica : Poljska 6:3 (4:1, 2:2, 0:0) Kanada : Finska 13:3 (4:1, 5:1, 4:1) Švedska : Nemčija 7:3 (3:2, 0:0, 4:1) Švica : Norveška 7:2 (4:0, 2:2, 1:0) Kanada : Poljska 11:0 (3:0, 4:0, 4:0) ZDA : Finska 8:2 (1:0, 6:0, 1:2) Kanada : CSR 4:1 (1:1, 1:0, 2:0) ZDA : Švica 8:2 (4:1, 3:0, 1:1) Nemčjia : Poljska 4:4 (1:1, 1:3, 2:0) Finska : Norveška 5:2 (2:0, 2:2, 1:0) Švedska : ZDA 4:2 (1:0, 0:0, 3:2) Kanada : Švica 11:2 (4:0, 5:0, 2:2) Nemčija : Norveška 6:2 (0:0,1:1, 5:1) CSR : Finska 11:2 (4:1, 3:0, 4:1)
Hokejska lestvica
Kanada	5	5	0	0	54: 7	10
Švedska	5	5	0	0	41:10	10
CSR	5	4	0	1	32: 9	8
ZDA	5	4	0	1	29:12	8
Švica	5	3	0	2	29:24	6
Nemčija	6	1	1	4	17:42	3
Finska	6	1	0	5	14:55	2
Poljska	5	0	1	4	10:46	1
Nonveška	6	0	0	6	10:31	0
(Nadaljevanje s 1. strani) kot njihovi nasprotniki. Po teh incidentih zahtevajo švicarski listi prekinitev športnih odnosov med Švico in Ameriko, Američani pa kot kaže, niso tako vročekrvni. Kapetan njihovega moštva Bringham je namreč izjavil, da nima nič proti temu, če Evropejci hočejo prekiniti športne odnose v hokeju. Toda tudi Norvežani kritizirajo sistem ameriške igre in pravijo, da je prehud in nekorekten.
Po dosedanjih medsebojnih obračunih favoritov sta še nepremagani le Kanada in Švedska, ki bosta verjetno odločali o naslovih olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka. Švedom se torej nudi možnost, da se rehabilitirajo vsaj v hokeju na ledu, ko so doživeli popoli polom v smučarskih disciplinah na letošnji olimpiadi. Naslov evropskega prvaka v hokeju na ledu, ki so ga osvojili že lani, pa jim je tudi letos skoraj zagotovljen.
Msmci zmagovalci tudi v štiri sedežne m bobu
Včeraj in danes dopoldne so v Frog-nerseterenu v bližini Osla tekmovali v štirisedežnih bobih. Vsak dan so morali prevoziti dve vožnji po 1500 m dolgem ledenem jarku. Nastopilo je 15 moštev. Tudi v tej disciplini so bili Nemci najboljši, kakor pred tednom v dvosedežnem bobu. Po prvih dveh vožnjah so bili rezultati naslednji:
1. Nemčija I. 2:34.43, 2. ZDA I. 2:35,22, 3. Švica I. 2:36.45, 4. Švica II. 2:37.20, 5. Avstrija I, 2:38.25, 6. Švedska II. 2:38.28.
Po današnji dopoldanski vožnji so Nemci obdržali prednost prvega dne in tako osvojili drugo zlato kolajno na letošnji olimpiadi.
Rezultati tekmovanja v štirisedežnem bobu
1.	Nemčija I.
2.	Združene države Amerike I.
3.	Švica I.
Madinski nogometni turnir v Viareggiu
V Viareggiu se je v soboto pred številnim občinstvom začel IV. mednarodni nogometni mladinski turnir za karnevalski pokal, na katerem sodelujejo tudi mladinci zagrebškega Dinama in Partizana. Rezultati I. izločilnega kola so naslednji:
Fiorentina : Nice 1:0 (1:0), Sampdo-ria : Dinamo 3:1 (1:0), Bologna : First (Dunaj: 1:0 (0:0), Milan : Miinchen 4:0 (2:0), Partizan : Genoa 2:0 (0:0), Via-reggio : Na poli 3:0 (0:0), Racing (Pariz) : Novara 4:0 in Internazionale : Bern 9:1.
Nogometna reprezentanca ZDA povabljena tudi v Italijo
Nogometna zveza ZDA je objavila, da je njena reprezentanca, ki bo igrala 30. aprila v Glasgowu proti škotski, povabljena. naj nastopi tudi v Italiji, Švici in Irski.
Gardner evropski prvak v boksu
V Nevvcastlu je Anglež Teddy Gardner osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka mušje kategorije z zmago nad Francozom Lou Skenom v šesti rundi k. o.
Trgovsko podjetje »Tekstil-obutev« v Frančiškanski ulici, Ljubljana, je za nagradni natečaj »Poleta« podarilo 3 m kaingarna, uprava trgovskega podjetja »Lesu, Ljubljana, Parmova ulica, pa fotelj in mizico ter trgovina »Dom«, Ljubljana, skrinjico »intarzija«.
ODREZEK ŠTEV. 4
VPRAŠANJA:
16.	Koliko znaša lolžina olimpijskega plavalnega bazena v Helsinkih?
17.	Priimek : nanega italijanskega dirkača, zmagovalca prve mednarodne, etapne kolesarske dirke »Po Hr-vatski in Sloveniji«.
18.	Katerr moštvo je lani osvojilo naslov državneg:. prvaka FLRJ (se-niorskega) / nogometu?
39. strokovni izraz, s katerim pri boksu označimo, da je eden izmed borilcev nesposeuben za nadaljnjo borbo?
20. Ime in priimek najstarejšega in še vedno aktivnega slovenskega strelca, večkratnega državnega reprezentanta in udeleženca svetovnega prvenstva v Argentini?
ODGOVORI:
Joe Louis zapušča ring
Bivši absolutni svetovni prvak v boka: Joe Louis je v Los Aiigelfesuf izjavil, da se bo dokončno nehal boriti za naslov svetovnega prvaka in bo morda nastopil le še v kakšnih ekshibicijah. Umik Louisa z ringa je bil zapečaten že po porazu, ki ga je doživel z Rockyjem MarcianonU
Marciano premagal Savolda s tehničnim knock-outom
V Philadelphiji je Rocky Marciano premagal Leo Savolda s tehničnim k. o. v sedmi rundi. Manager Bill Daly je prosil sodnika Perte Tomasca, da prekine borbo, ko se je 35-letni Savold že po šesti rundi vrnil v svoj kot popolnoma izčrpan. Toma sco je .takoj naznanil, da je borba končana, vendar je vodja dvoboja John de Gross izjavil, da se na podlagi boksarskih pravil v Pennsy Ivani ji dvoboj lahko konča s tehničnim k. o. šele v sedmi rundi. Marciano, ki je star 27 let, je tako dosegel svojo 39. zaporedno zmago, med temi s 34. k. o. in je doživel največji aplavz doslej v svoji športni karieri.
Belgija, ZDA in Argentina kandidati za olimpiado 1956
Belgija, ZDA in Argentina so predložile svojo kandidaturo za prihodnje letne olimpijske igre leta 1956, kolikor bo Avstralija odpovedala njihovo organizacijo. Med ameriškimi mesti so pripravljena Chicago, Los Angeles in Philadelphija, da prevzamejo organizacijo olimpijskih iger.
Nogometno prvenstvo Francije ,
FRANCIJA — 25. kolo: Lens : Nice 1:2, Roubaix : Lille 2:2, Bordeaux : Reims 2:0, Nancy : Marseille 0:1, St. Etienne : Sochaux 4:1, Strasbourg : Racing 2:2,
Nimes : Sete	1:2,	Rennes		: Lvon 2:0,			Le
H a vre : Metz Bordeaux	1:1.	— Lestvica: 25 15 5	5				65:30	35
Nice		25	16	2	7	44:32	34
Le Havre		24	14	4	6	48:27	32
Lille		24	13	5	6	64:39	31
Metz		25	11	8	6	35:31	30
Reims		25	12	5	8	51:33	29
Roubaix		25	11	5	9	38:29	27
Nimes		25	12	3	10	41:32	27
Nancy		25	9	6	10	42:42	24
St. Etienne		25	9	5	11	53:58	23
Sete		25	8	6	11	31:46	22
Racing		24	9	3	12	49:54	21
Sochaux		25	9	3	13	38:46	21
Rennes		25	8	5	12	37:61	21
Lens		25	8	4	13	40:48	20
Marseille		23	6	7	10	36:59	19
Lyon		25	6	5	14	29:53	17
Strasbourg		24	2	7	15	27:58	11
ALI JE ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
še državno prvenstvo ?
O nobeni športni panogi se ne piše toliko, kot ravno o nogometu. Dan za dnem ugotavljajo naši nogometni strokovnjaki, kako izboljšati kvaliteto našega nogometa, kakšne so potrebe igralcev in kako čim uspešneje vzgojiti najmlajše. Nedavni plenum Nogometne zveze Jugoslavije v Beogradu je sprejel vrsto tehtnih sklepov za temeljito ozdravljenje razmer v našem nogometu in njegov razmah v bodoče. Vemo, da je prav pri nogometu vse polno grobih napak, kjer moramo odločno uporabiti vso našo strogost in sposobnost.
Skakalna prireditev v Ljubljani
Smučarski klub Krim bo priredil v nedeljo, 24. t. m., meddruštvene skakalne tekme na Mostecu za vse člane in mladince. Tekmovanje se bo začelo ob 14.30, na kar že danes opozarjamo naše občinstvo, ki bo imelo tokrat edinstveno priložnost videti nekatere naše najboljše skakalce.
Govorili smo o tem, kako odpraviti profesionalizem v našem športu. Ob tej priložnosti se ne bi hote! vmešavati v ta problem pri ostalih športnih panogah, zdi pa se mi nujno spregovoriti nekaj besed o našem slovenskem nogometu, ki je po teh zadnjih sklepih Nogometni zveze Jugoslavije najbolj prizadet.
Druga zvezna nogometna liga je ukinjena. Vse od obstoja pa do •danes je bil ljubljanski Odred član te lige, kjer je bila tudi kvaliteta iz leta v leto boljša. Slovenci smo dobili drugega predstavnika. Rudarja iz Trbovelj, ki je bil oh koncu tekmovanja sicer vedno med zadnjimi, toda končno mu je vedno uspelo priboriti si vstop še v nadaljnje ligaško tekmovanje. Odveč je govoriti, kako se je s tem kvaliteta neprestano dvigala. Tako smo imeli v Sloveniji dve moštvi, ki sta prav zaradi kvalitetnih tekem nenehno napredovali in bili znatno boljši od ostalih slovenskih nogometnih klubov. Za Odred vemo, da se že vsa leta bori za vstop vi. zvezno ligo, vendar iz različnih vzrokov (med njimi je tudi žreb oz. slučaj o priliki kvalifikacijskih tekem s Spartakom) do danes še ni mogel prejeti legitimacije za tekmovanje v prvi zvezni ligi. Ljubljanski ligaš se je stalno boril za boljše mesto v svojem tekmovanju in redno smo ugotavljali, da si je težje priboriti prvenstvo v drugi zvezni ligi, kakor pa se obdržati v prvi ligi.
Ne bi hotel naštevati številnih težav, ki jih ima pri ligaškem tekmovanju vsako moštvo. Številna potovanja v različne oddaljene kraje naše države zahtevajo ne
Zakaj ženska košarka nazaduje?
Dočim so Slovenci v moški košarki zelo močni, igrajo naše ženske podrejeno vlogo. Kje ležijo slabosti in neuspehi slovenske ženske košarke, bomo videli v odgovorih, ki so jih dali za »košarkon sekretar Košarkarske zveze Slovenije Peter Breznik, načelnik košarkarskega kluba Železničar Karel Danev i n ena »najstarejših« slovenskih igralk, članica ljubljanskega Železničarja Meta Orehek.
KAJ MENI PETER BREZNIK?
V Sloveniji je ženska košarka ob primerjavi s Srbijo in Hrvatsko zelo nazadovala. Vzroki za takšno stanje so v pomanjkanju sposobnih trenerjev in pa v nezadostni skrbi sekcij in klubov za razvoj ženske košarke ob danih pogojih. Kakor vemo, nas v ženski zvezni ligi zastopa ljubljanski Železničar, ki je lani zasedel zadnje mesto. Ekipa si lahko pribori ponovno vstop v zvezno ligo le v primeru zmage na kvalifikacijskih tekmah. Igralke so brez stalnega strokovnega vodstva, kar je tudi glavni vzrok, da je kvalitetno ženska košarka zelo slaba. Ni pa tudi dobrega naraščaja, s katerim bi se lahko izpopolnile vrzeli ligaške ekipe. Za mladinke lahko rečem, da so v posameznih klubih še bolj zapostavljene kakor članice. Sistem državnega prvenstva v letošnjem letu še ni znan in bo določen v nedeljo na skupščini Košarkarske zveze Jugoslavije.
Tehnična komisija naše zveze še nima izdelanega programa dela za letošnje leto, vendar pa bomo priredili enomesečni tečaj za inštruktorje in trenerje. Tako bomo vzgojili nekaj dobrih strokovnjakov, ki bodo lahko uspešno pomagali pri dvigu slovenske ženske košarke.
MNENJE NAČELNIKA KARLA DANEVA
Zdi se mi, da so v glavnem krive neuspeha dekleta sama. Nekatere so na treningih nerodne, druge bolane, neresne pa skoraj vse. Mislim, da klub Železničar ne nosi nobene krivde. Vodstvo je dalo na razpolago trener-
je-igr.3,Ice ligaškega moštva, ki pa zaradi študija in napornega ligaškega tekmovanja niso mogli vsestransko, podpreti žensko vrsto. Trening bi moral biti na vsak način reden, trener pa vedno isti, tako da bi z načrtnim delom prav gotovo dosegli večje uspehe. Košarkarska šola, ki smo jo, imeli lani, ni pokazala zadovoljivih rezultatov. Od 24 začetnic smo mislili, da bomo dobili vsaj 10 dobrih igralk. V resnici pa smo vzgojili le štiri, od katerih sta že dve članici ligaške ekipe. Za takšno šolo, kot si jo je omislil Železničar, je treba več izkušenj, več časa, več rekvizitov, da ne ometi jam igrišča in dvorane. Največja težava pa je to, da so tečajnice dijakinje oz. vajenke, ki so bile tudi vezane na določen čas. Tako lahko ugotovimo, da šola ni prinesla pričakovanih uspehov. Ce se bomo v prihodnjosti še lotili take šole, bomo izbrali tečajnice, ki so nastopale že v telovadnih vrstah. Menim, da bi morale naše ženske prikrojiti treninge moškim. Med vrstami bi bilo treba več resnosti in discipline. Treningi bi morali, biti usmerjeni na individualno tehniko in na splošno telesno vzgojo. Pa tudi vaje z žogami so zelo potrebne. V bodoče bomo žensko ekipo Železničarja pomladili in uvrstili v njo res take igralke, ki čutijo veselje do košarke in ljubezen do kluba.
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Urednišvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal štev. 377 — Telefon štev. 33-85 in 50-09 — Čekovni račun uprave štev. 602-90331-0 — Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din
samo ogromno denarja, temveč tudi obilico časa. To so razlogi, ki so napotili najprej naš politični forum, nato pa tudi športne kroge, da so ligaško tekmovanje skrčili in ga postavili na novo osnovo. Vendar se mi zdi, da se je pri tem zgodila krivica nekaterim moštvom, ki po teh sklepih ne morejo tekmovati z najboljšimi klubi v državi. Res ne vem, kako naj si zamišljamo državno nogometno prvenstvo brez zastopnika Črne gore in Slovenije?
Tu je, mislim, še nek problem ki ne sme iti mimo odločujočih forumov. Druga zvezna liga je ukinjena, kakor vemo, iz tehtnih razlogov. V naših športnih društvih in kolektivih moramo začeti z odločno borbo proti vsakim profesionalistič-nim težnjam. Toda če hočemo biti v tej borbi uspešni, sem mnenja, da je treba najprej začeti pobijati pro-fesionizem — in to zelo strogo — pri klubih prve zvezne lige. Samo poglejte na primer zahteve boljših moštev v državi, kadar gostujejo v Ljubljani. Hajduk je zahteval, kakor smo bili poučeni, za nastop 160.000 dinarjev. Dinamo pa je dobil za odigrano tekmo 80.000 dinarjev. Ali ni tu vmes še kaj drugega kakor pa samo efektivni stroški? Prav za člane teh moštev vemo, da so prejemali razne denarne nagrade in to v talcem obsegu, da
se celo najvnetejši pristaši nogometnih tekem nad tem resnično zgražajo. Kaj takega pri naših moštvih zares nismo opazili.
No, pa si še poglejmo, kako je bil v zadnjem času opeharjen naš drugi ligaš, trboveljski Rudar. Nogometaši Rudarja so se vestno pripravljali za vsako kvalifikacijsko tekmo za povratek v drugo zvezno ligo. Odveč je govoriti, kolikšni so stroški za potovanje v Kotor in Šibenik. Čeprav je bil tu Rudar precej finančno prizadet, se je uprava Rudarja in vsa slovenska športna javnost veselila vsakega uspeha. In ko si je končno Rudar priboril ponovni vstop v drugo zvezno ligo, smo mu vsi iskreno čestitali, ker smo vedeli, da so s ;em dani zopet vsi pogoji za večji dvig kvalitete slovenskega nogometa. Seveda! pa z novo odločbo izpade iz tega tekmovanja tudi Rudar, ki je morda najidealnejše nogometno moštvo v državi (vrsta igralcev je zaposlena celo v rudniku), ki ne pozna nobenih nagrad, ampak samo izključno veselje do nogometne igre. Kdo bo danes povrnil Rudarju 300.000 dinarjev, ki j ih je morala uprava Rudarja preskrbeti svojim nogometašem, da so se uspešno borili v tem kvalifikacijskem tekmovanju. Seveda o tem nihče ne govori in razpravlja. Prav gotovo so vedeli ali pa vsaj slutili n a Nogometni zvezi Jugoslavije, kakšno bo letošnje ligaško tekmovanje, zato bi morali do zadnjega počakati s kvalifikacijskimi tekmami, ne pa si nakopati na glavo tako veliko moralno odgovornost, kakor jo imajo danes.
Marjan Lipar.
Dne 13. marca se bo Ray »Sugar« Robinson boril za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji z Bobbyjem Olsenom. Na sliki vidimo Ro-. binsona na treningu pri skakanju z vrvico. Robinsonu zadnje čase močno nagaja teža in bi moral preiti v težjo kategorijo, zato mora vsak dan veliko skakati in tekati, da obdrži regularno težo za srednjo kategorijo
MA RGERY MILLER:	2
Joe Louis
Medtem ko sta se Louis in Sharkey — vsak na svojem mestu seveda — pripravljala na skorajšnji dvoboj, je prispel Maks Sehmeling znova v Združene države ameriške na zrakoplovu »Hindenburg«. Na letališču je zastopnikom tiska izjavil, da je prišel preko oceana zaradi tega, ker bi se rad spoprijel z Jamesom Braddockom za naslov prvaka sveta.
Američani so prav kmalu zvedeli, da je pred poletom iz Nemčije ponosno dejal: »V Ameriko me spremljajo najbolj prisrčne želje našega fuhrerja.« Ko so ga v Ameriki povpraševali, kaj ve povedati o olimpijskih igrah, prirejenih v Berlinu, je odgovoril, da so se mu vsi nemški udeleženci zahvalili za pomoč, ki jo je izkazal domači reprezentanci z zmago nad Louisom, »Kadar govorimo o našem športu« — je govoril dalje - »ne moremo mimo tega, da nam daje glavno vzpodbudo in moc za dosego uspehov prav Hitlerjev duh. On nas bolj kot vse drugo na svetu sili, da napnemo vse svoje sile in zmagamo!«
Svoje bivanje v Ameriki pa je Sehmeling izrabljal tudi za zaničevanje in blatenje Joea Louisa. Na vsa usta je govoril, da je črnec Louis navaden »amater« in povrh tega še bedak ter s skrajnim cinizmom govoril o vseh dobrih delih, ki jih je Joe storil svojim ljudem. Dejal je, da še pomisliti noče na ponovno srečanje z njim, da zahteva borbo z Braddockom in z nikomer drugim. Joe, ki je tolikokrat bral te SchmeHngove sramotilne izjave,
1 se je odločil, da bo temu nesramnežu kmalu dokazal, kako lažnjive so bile njegove besede.
Dober start za celo vrsto njegovih novih uspehov je bilo srečanje z Jackom Sharkeyem, svetovnim prvakom težke kategorije iz leta 1832. 35.000 gledalcev, ki so nrišii, da bi spremljali to srečanje na Vankee Stadiumu, je odhajalo s prepričanjem, da postaja Joe Louis vedno bolj slaven boksar in da resnično zasluži ime »črni bombar-der« — brez ironičnega prizvoka seveda! Joe je svojega nasprotnika knockoutiral že v tretji rundi. Jacku se sploh ni posrečilo, da bi bil zadal Louisu en sam težji udarec in je grenko občutil, kako majhen je pred njim. To je bil, po pravico rečeno, Joeov večer.
Po srečanju je Joe počival v sobi s priprtimi očmi ter prisluhnil besedam godrnjavega Jacka Blackburna: »Tega Sharkeya si, moj dečko, popolnoma onesposobil,« je govoril stari trener, medtem ko je Joeu Louisu masiral hrbet. »Danes ne more nihče več trditi, da si izgubil pogum in da misliš za vselej zapustiti ring, nihče pravim, kdor zdravo misli. Kako se počutiš, Joe? Samo reci mi in precej te pobožam, fante!« Joe se je samo nasmehnil svojemu staremu učitelju. V tem je stopil v sobo vedri Bill Robinson in zabaval Louisa s svojim novim plesom, ki ga je izvajal s prsti na panamskem klobuku. »Srečo imaš, dečko,« je rekel Bill slavnostno in kar naprej improviziral najnovejši ritem. Joe se je vnovič nasmehnil in mu pritrdil s kimanjem glave. »Se dolgo pot imam pred seboj,« je rekel tiše.
Nekaj dni pozneje je Louis doživel veliko presenečenje. James Braddock je pred boksarskim odborom Unije izjavil, da ne more nastopiti niti proti Maksu Schmelinug, niti proti kateremu koli drugemu boksarju, zato ker ima vnetje obeh sklepov na rokah. Odboru Je predložil tudi vsa zdravniška potrdila, s čimer je dokazal, da je v resnici bolan. Boksarski svet je sklenil, da bo prvo njegovo
srečanje prirejeno šele po letu dni, kar je seveda pomenilo, da bo naslov še za leto dni ostal v Ameriki. Seveda so si mnogi Američani zaradi tega belili glave: »Ce nam naslov ne uteče zdaj, nam zagotovo uteče naslednje leto!« so dejali. Veliko nemira med ljubitelji športa v Ameriki pa so zasejale Schmelingove besede, ki so vedele povedati, da bo on, če bo zmagal v borbi z Braddockom, ponesel ta najvišji naslov v Evropo in da ne bo dal .rnemu boksarju Louisu nikoli priložnosti, da bi se bojeval zanj.
V	Braddockovi bolezni je Joe videl dovolj močan vzrok za revanžno srečanje. »Sehmeling naj se sreča znova z menoj,« je dejal promotorju Miku Jacobsu. »Poizkusimo. Prej kot kaj drugega, hočem samo revanžno srečanje,« je trdil.
Jacobs se je sestal s Schmelingom in mu obljubil, da ga bo nagradil s 300.000 doiarji, če bo sprejel ta Louisov poziv. Maks ga je odločno zavrnil: »Niti besedice nočem več slišati o tem vašem Joe Louisu. Hočem naslov!«
V	nekaj urah po tem razgovoru se je Maks Sehmeling vkrcal na ladjo »Bremen«, ki je zapustila Ameriko in odplula v Nemčijo.
Ljubitelji boksa v Ameriki so se veselili Schmeiingo-vega odhoda. Mnogi med njimi so bili užaljeni zaradi tega, ker je naduti Nemec ob vsaki priložnosti Louisa po krivici dolžil nečednega bojevanja. Toda pravi vzrok njihovega sovraštva je bil drugje. Dobro so vedeli, da hoče Maks odvzeti naslov prvaka Braddocku še pred Goebelsovo upokojitvijo in da bo nemški minister propagande storil vse za njegovo slavo. Poraziti Braddocka pa bi pomenilo iztrgati Američanom nadvlado v tem športu. Razume se, da je v Ameriki zaradi tega naziranja Schmelingov kurs padel, Louisov pa rasel.
In še nekaj drugega jih je vezalo na Louisa. Občudovali so njegovo skromno vzgojo, ki je bila v tako ostrem nasprotju s Schmelingovo objestnostjo. In zakaj ne bi po-
I magali takemu človeku? Mnogo belih ljudi, ki so se prej zelo malo zanimali za šport in za rasno vprašanje tudi, so oklicali Louisa za svojega in brez pomislekov stopil* na njegovo stran. Vedeli so, da je dober fant in prav kmalu so ga resnično vzljubili.
*
V letu 1936 je Joe zmagal še na treh sr. „ _iku Jacobsu so ponudili Sesqui-Cebteaniai Stattium v Phi* ladelphiji. Ta stadion je bil znan zaradi tega, ker je na njem Gene Tunney premagal svetovnega prvaka DemP-seya. Za Louisovega nasprotnika je bil izbran Al Ettore, tretji v vrsti izzivalcev. 22. septembra je gledalo njuno srečanje na omenjenem stadionu 40.000 gledalcev. Louis je napadel svojega nasprotnika Ettorea že v začetku srečanja, toda »na muho« ga je dobil šele v peti rundi, ko ga' je dosegel s silovitimi naglimi udarci. Samo neksJ levih crochejev je bilo treba in nasprotnik je bil brez moči. Dvobijj se je končal s kratkim uppercutom, ki 8a je Louis z velikansko silo sprožil v svojega nasprotnik3 in trenutek za tem se je že znašel v kraljestvu sanj-Odšteli so ga s knockoutom.
Po teh novih zmagah Joea Louisa so se začeli boksarski strokovnjaki in zastopniki tiska znova zbirati okroS njega. Joe je brez pomisleka podpisal tudi pogodbo z3 srečanje z Jorgeom Bresciom v newyorškem Hipodrom11’ ki je bilo prirejeno 9. oktobra. Ta borba je bila kratk3’ toda med vsemi, kar jih je Joe imel, najbolj občudovanja vredna. V tretji rundi je južni Američan potisn*1 Louisa na vrvi ter ga obsipal s serijo močnih udarcev‘ Joe pa se je branil in sprožil nekoliko levih crochejeJj katerih zadnji je z vso natančnostjo obtičal na Bresti0
bradi. 205 liber težki Brescia se je sesul na tla, k3*10
i K®
most, zgrajen na »tekočem« pesku. Niti zganil se n*» je sodnik naštel: »deset,., in out.«