8. štev. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, sobota 27. februarja 1926. Posamezna številka i-5o Din. Leto VI. »no- i GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČKE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, j 1 Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. | Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi Zaščita delovne sile. Bolje zdravje varovati, kot bolezen zdraviti. — Delo v zaprtih prostorih. Poklicne bolezni. — Obrambna sredstva. — Izbira poklica. — Naloge delodajalcev. - Kakšne morajo biti varnostne naprave. Pod vplivom razširjajoče se kulture so skoro neopaženo prišle tudi najširše ljudske vrste do danes že samoposebi umevnega nazora, da je daleko lažje varovati se bolezni in nezgod, kot pa obolelo ali ranjeno telo ozdraviti. Isti razvoj lahko opazujemo tudi glede mišljenja o ljudski delovni sili. Jasno je, da bi ne bilo samo nečlovekoljubno, temveč tudi skrajno negospodarsko, če bi hoteli samo nadomeščevati škodo, ki nastane vsled obolenja ali nezgod, mesto da vzdržujemo z mnogo manjšimi stroški ljudsko delovno silo nepoškodovano. Delovna sila, ki je pogoj za obstoj posameznika in ki tvori gospodarske in kulturne vrednote, je najdragocenejše premoženje in zahteva najobsežnejšo zaščito. Jedro nevarnosti za nemoten obstoj in razvoj človeške delovne sile tiči v delu samem. Industrija, katero je ostri medsebojni konkurenčni boj prisilil, da se poslužuje vseh znanih tehničnih sredstev, je postala sčasoma največla škod-Uivka za delavčevo zdravje in življenje. Z novodobnim razvojem tehnike so se majhne obrti, pri katerih ročnem delu za delavčevo zdravje ni bilo posebne nevarnosti, izpremenUe v velepodjetja, kjer nadomeščajo človeško silo stroji, katere človeška roka samo še vodi in uravnava. S tem pa so nastale za človeško delo številne nove nevarnosti, in to ne samo naravnost iz stroine sile, temveč tudi iz znatne izpremembe celega načina produkcije, pri katerem mora delavec često izvrševati ddo, katerega neugodni vpliv na njegovo zdravje mu niti ni znan. Že samo nagrmadenje večjega števila oseb v zaprtih prostorih pri napornem in dolgotrajnem delu povzroča onečiščenje zraka, ki ima poleg direktnega slabega vpliva na zdravje za posledico še povečanje brezbrižnosti napram nezgodam. Poleg tega se kvari zrak še s surovinami, ki se predelujejo. Predvsem je to prah, ki se tvori pri proizvajanju bi slabi človeško telo in pripravlja tako tla za razne nalezljive bolezni, posebno tuberkulozo, koze itd. Prah se tvori posebno pri brušenju kovin, celuloze, roževine in podobnih snovi. Ce je snov še gorljiva, nastaja poleg škode na zdravju, ki jo povzroča vdihavanje, še nevarnost eksplozije in požara. V cunjarnah, kjer se pripravljajo za nadalnjo predelavo odpadki snovi, katerih prejšnja uporaba je često zelo dvomljivega značaja, izbruhne pogosto-ma epidemija črnih koza. Tukaj ni od-sesavanje prahu in njegovo razkuženje (desinfekcija) samo v interesu udeleženega delavstva, temveč tudi širše javnosti. Bolezni se pojavljajo tudi vsled učinka dolgotrajnega pravilnega dela na človeški organizem. Deio, pri katerem se razvija smrad, prah, velika vlaga ali neizmerna suhost, vročina ali ostra svetloba, ropot, telesno prenapenjanje, enostranska telesna delavnost, povzroča polagoma se razvijajoče bolezni, katere nazivljamo industrijske ali poklicne bolezni. Najbolj često se pojavljajo te bolezni kot postopno zastrupijenje s strupenim materijalom, kot živim srebrom pri izdelovanju zrcal in zlatenju v ognju, kostna jetika pri izdelovanju užigalic iz belega fosforja, dolgotrajno zastruplje-nje s svincem pri stavcih, livarska groznica pri livarjih; težko obolenje povzroča tudi vdihavanje prahu pri obdelovanju nekaterih vrst izvenevrop-skega lesa. V zaščito delavstva pri teh vrstah industrije ne zadostuje samo mehanično odsesavanje škodljivega prahu in plinov, temveč delavstvo se mora 4 tudi točno držati higUensklh predpisov: pri delu nositi posebno delovno obleko, pogosto se umivati, ne jesti, ne piti in ne kaditi v delavnicah, uporabljati re-splratorje (plinove maske) ln se često pustiti pregledati od zdravnika. Tudi gosta vodna para je često vzrok težkim nezgodam, ker zavira pogled. Dobra razsvetljava je eno glavnih sredstev za omejitev nezgod, ne glede na to, da omogoča gospodarnejšo produkcijo, ker pri dobri razsvetljavi dela delavec hitreje in točneje. Iz statistike, ki so jo sestavili amerikanski inženirji za leta 1909 do 1915, izhaja, da je število nezgod največje v zimskih mesecih, ko je treba uporabljati več umetne razsvetljave, ki se ne more kosati z naravno. Po statističnih preizkušnjah največje ameri-kanske zavarovalnice ~ bi bilo mogoče znižati število nezgod z dobro razsvetljavo za najmanj 18 %. Z razširjenjem električne razsvetljave pričenja povsod padati tudi število nezgod. Druge škodljive okolnosti. Na delavčevo zdravje vplivajo zelo neugodno tudi razne druge okolnosti, ki so v zvezi z današnjo industrijsko produkcijo, kot so to slaba stanovanja, oddaljenost stanovanj od podjetja, tako da prihaja delavec že truden na delo itd. Da tudi utrujenost pri delu povečuje nevarnost in število nezgod, dokazuje statistika s tem, da se dogaja večji del nezgod in to najtežjih praviloma na koncu delovne dobe, pred poldnevom in pred večerom, kakor tudi zadnje dni v tednu. Utrujeni delavec postane malo-brižen za nevarnosti, katerim je izpostavljen, in skrajiana delovna doba je tudi v tem oziru zelo ugodno vplivala. Tudi zasebno delavčevo življenje ima znaten vpliv na njegovo pazljivost, ki ga varuje pred nezgodami. Slabe navade, nevzdržnost pri pijači in v spolnem oziru, krokanje, neizmerno kajenje, včasih zvezano s pomanjkanjem spanja, vse to povečuje število nezgod, zlasti težjih. Opaža se, da se število nezgod množi v pustu, in to posebno pri delavkah, ki delajo po neprespani noči zaspano in nepozorno. Gotovo je, da zadostuje večini delavstva samo opozorilo na nevarnost in s pazljivostjo se ubrani vsake nezgode, so pa tudi med njimi lahkomiselneži, pri katerih ne zaleže nobena beseda. Niti najboljša varnostna naprava id tako popolna, da bi mogel delavec posluževati stroj popolnoma brezskrbno. So pa tudi dela, kjer nevarnost sploh ni mogoče omejiti ali pa le v neznatni meri. Dobra sredstva zoper nezgode. In prav za delavce, ki se lahko-mišljeno in brezbrižno podajajo v nevarnost, gre, ker le-ti najbolj razmnožujejo število nezgod. Treba jih je vedno znova opozarjati na nevarnosti, katerim so izpostavljeni. Kot se je izkazala mrtvaška glava kot dobro sredstvo za skrbno postopanje s strupom, so se tudi v tovarnah izkazale drastične slike, ki kažejo posledice pohabljeni, za jako dobro sredstvo proti nezgodam. Danes Poznamo že celo vrsto takih sredstev in nekatera izmed njih so psihološko zelo zanimiva. Slika razbitega avtomobila na po-četku nevarnega ovinka učinkuje tudi na najbolj drznega šoferja in gotovo pomaga več kot cela vrsta predpisov in kazenskih groženj. Isto velja tudi za slike pohabljenih delavcev v opozoritev zdravim, kaj da jih čaka pri nepazljivosti. Mnoge nezgode bi se dale preprečiti s primerno Izbiro poklica. Nedvomno je, da ni vsak delavec za vsako delo. Treba se je ozirati na njegove posebne prednosti in nedostatke. Ce delavec za svoj poklic nima veselja, ga bo vršil brez smisla z nejevoljo in nikdar ne bo dosegel posebne spret« nostL Vsled tega bo na eni strani gospodarsko oškodovan, na drugi strani se bo pa tudi dosti preje ponesrečil, kot pa delavec, ki je z veseljem pri svojem delu. V Nemčiji in zadnje čase tudi v Češkoslovaški imajo posebne zavode, ki svetujejo delavskim začetnikom, kateri poklic naj si izbero. Preiščejo jih po posebnih znanstvenih metodah, ugotove njihove telesne in duševne lastnosti, želje in družinske razmere, kakor tudi pridobljeno izobrazbo in pq teh jim odločijo poklic. S tem preprečujejo taki zavodi napake, ki jih stori mnog mlad človek s tem, da si izbere poklic, ki se mu zdi »boljši« ali donosnejši, za katerega pa njegove zmožnosti ne zadostujejo. Naloge delodajalca. Z delavčevimi duševnimi in telesnimi lastnostmi se mora pečati tudi delodajalec oziroma njegovi organi pri dodelitvi dela. Božjasten delavec ni za delo na višinah, delavec, ki slabo vidi ali sliši, ni za vožnjo, lahkomiselen delavec ni za posel, od katerega rednosti je odvisna varnost in življenje drugih delavcev. Pri nevarnih poslih je potrebno tudi stalno nadzprstvo, da se vsi varnostni ukrepi tudi res od delavčeve strani spoštujejo in izvršujejo. Posebne pažnje je treba v tem pogledu pri kamenolomih in kopanju v rudnikih, kjer ne gre toliko za varnostne odredbe kot za varno in previdno kopanje in lomljenje. Z nevarnim in prepovedanim podkopavanjem dobiva delavec hitreje in lažje materijal in iz doblčkaželjnosti ne pazi na nevarnost, ki mu grozi od zasutja. Varnostne naprave zahtevajo včasih precejšnje izdatke, ki obremenjujejo predvsem podjetnika. Uspehe se da torej doseči samo s prisOnhni odredbami, ker mnogi podjetniki še niso prišli do prepričanja, da so izdatki za varnostne naprave še vedno mnogo manjše, nego izdatki za odškodovanje ponesrečencev in obolelih delavcev. Početkom tega stoletja so se pojavila stremljenja, da bi se postavila zakonodaja o delavski zaščiti v vseh državah na isto osnovo, da bi bili tako v tem pogledu produkcijski pogoji povsod enaki. Na mednarodnih konferencah dela v Washingtonu (1. 1919) in v Ženevi (1. 1921) so bili v tem smislu sprejeti predlogi, da se ne sme za fabrikacijo užigalic uporabljati belega fosforja, uredilo se je enotno vprašanje zaščite žensk in mladostnih delavcev itd. Preko splošnih predpisov pa do sedaj še ni prišlo. Z rastočim pomenom motorne pogonske sile za industrijo, je bilo potrebno obrniti posebno Pozornost na nezgode, ki groze delavstvu od strojev. Pri tem pa varnostne naprave ne smejo zavirati produkcije, niti ne zdraževati preveč izdelkov ali celo kvariti materijal. Paziti je tudi na to, da delujejo popolnoma avtomatsko, ker naprave, pri katerih je treba še kakega delavčevega giba, da se stroj ustavi, se niso obnesle. Delavec se ustraši in pozabi na predpisani gib. Varnostne naprave tudi ne smejo biti lahko odstranljive, ker delavstvo se v splošnem nanje nerado navaja in jih svojevoljno odstranjuje. Tudi ne sme biti bojazen delavstva, da se bo pri varnostnih napravah težje delalo, upravičena. Seveda je to po večini le predsodek in delavstvo se na novi način dela prav hitro navadi. Direktno poseganje urada za zavarovanje delavstva v varnostne razmere pri posameznih podjetjih zakon ne dopušča. Pač pa lahko vpliva na zboljšanje naprav s tem, da uvrsti dotično podjetje v višjo nevarnostno stopnja Toda to učinkuje že bolj kot kazen. In-stančna pot preko inšpekcije dela pa je dolgotrajna in vsled tega neučinkovita. Mnogo pa se da narediti s propagando tako med delavci, kot delodajalci. Predavanja v strokovnih društvih, tiskana letna poročila urada za zavarovanje delavcev z nazorno statistiko, vplivanje na pomočniške In obrtne Šole morajo sčasoma doseči lepe uspehe. Trboveljska premogokopna družba. Trboveljska družba je pričela z redukcijo rudarjev in namerava odpustiti nad 2000 delavcev. Kdor pozna prilike pri nas v Sloveniji in posebno še med našimi rudarji, ta se mora ob tej novici prijeti za glavo. V času najhujše brezposelnosti pride Trboveljska družba z zahtevo po redukciji nič manj kot dva-tisoč delavcev. Pa tudi še to ji ne zadostuje. Gre še dalje in zahteva ukinitev draglnjskih doklad in znižanje prejemkov. Družba zagovarja ta svoj korak s tein, da je rentabilitetnost podjetja padla in da je vsled tega nastala nujna potreba po taki operaciji, ker družba drugega izhoda iz te krize ne najde. Zmanjšanje rentabilitete zopet utemeljuje družba z drago produkcijo, s padanjem naročil premoga in torej z znižano oddajo produkta. Družba prihaja do zaključka, da se bo morala redukcija še znatneje povečati, ako se gospodarske prilike ne izboljšajo. Tako torej. Vsled trenotne nerentabilitete bogate kapitalistične diližbe, ki je doslej leto za letom grabila velikanske, milijonske zaslužke, naj trpi zopet in zopet le ubogi njen uslužbenec — trboveljski rudar. Zahteva družbe je preveč očitno krivična, da se ne bi zganila vsa javnost in nudila svojo pomoč rudarju. Družba je* vzroke poiskala, ni pa poiskala izhoda in ne načina, kako bi trenotno krizo odpravila z drugimi sredstvi n. pr. s pocenitvijo premoga, kar bi imelo za posledico povečanje naročil itd., ne, tega družba ni storila, temveč je šla preko vseh drugih možnosti takoj k rudarju in ta naj bo oni faktor, ki bo zopet rešil čifutskim delničarjem pridobljene milijone. Uboga rudarska para naj zopet skrivi hrbet In dobi nove udarce, da ne bi trpel žep inozemskih kapitalistov. Reš, nekaj nečuvenega, kar se sme in more dogoditi le pri nas. Družba je napovedala redukcijo v širšem obsegu, napovedala je znižanje mezde, povedala mimogrede vzroke teh korakov, ni pa predložila čistih in poštenih računov o svojih dohodkih in stroških. Tudi ni družba povedala, kako daleč bo segala napovedana redukcija. Ni povedala, kako si predstavlja redukcijo in kako znižanje mezd in v kakšnem obsegu ter višini. Res je, da je družba povabila rudarske zastopnike na razgovor. Toda na teh razgovorih družba ni storila svoje dolžnosti in ni dokazala'stvarne potrebe po redukcijah in znižanju mezd. Zato smo mnenja, da mora poklicana oblast storiti svojo dolžnost in prisiliti Trboveljsko družbo, da položi račune in dokaže nujno potrebo po redukciji in znižanju mezd. Če se ji to posreči, mora dokazati, da je pod-vzela vse potrebne korake, ki pridejo tu v poštev in da se omilijo škode na račun rudarjev. Šele potem in če ni nobenega drugega izhoda, naj bi TPD pristopila k temu, za delavstvo tako katastrofalnemu koraku. Prej pa na noben način ne. To zahtevamo vsi, ki stojimo za rudarji, vsi, ki smo za pravično rešitev tega perečega vprašanja. V ponedeljek 22, t. m. se je vršila pri ravnateljstvu TPD druga enketa o vprašanju redukcije. Tej enketi so prisostvovali rudarji in njihovi zastopniki, ravnatelj IPD g. Skubec, zastopnik rudarske oblasti in Delavske zbornice. Rudarji so predložili družbi spomenico naslednje vsebine: »Delavstvo, zaposleno pri Trboveljski družbi, je na svojih shodih in zborih soglasno sprejelo naslednjo izjavo: 1. Delavstvo pogojno pristane na kompromisni predlog, katerega je stavila delavska delegacija na enketi v Ljubljani dne 18. t. m. s pridržkom, da sc predhodno v sporazumu z delavskimi Zaupniki pošlje na dopust vse one delavce, kateri gospodarsko niso odvisni od zaslužka pri rudniku. * 2. Odločno pa odklanja vsak predlog družbe v pogledu vsakršnega znižanja plač. 3. Zahtevo Trboveljske premogokop-ne družbe, da se izmenjava vrši na kraju, delavstvo ne more sprejeti, ker smatra to za podaljšanje delovnega časa za %—1 ure, kar je tudi v protislovju s sedaj obstoječim zakonom o zaščiti delavcev (poglavje o delavnem času). 4. Vsakršno nadurno delo delavstvo odklanja in zahteva, da se vnese v pogodbo posebna določba, katera naj varuje delavstvo vsakršnih tozadevnih 8i-kan od strani svojih predpostavljenih, ako bi se branilo delati nadure. 5. Sedanji način izplačevanja naj ostane v veljavi. 6. Odločno odklanja nadalje vsako povišanje cen premoga v breme zaposlenega delavstva. Po prečitani izjavi delavstva je ravnatelj Skubec izjavil, da odklanja vsako nadaljno razpravo na podlagi delavske izjave. Vzlic tej izjavi pa se je vršila debata in je rudar Arh utemeljeval izjavo delavstva ter številčno dokazoval neutemeljenost zahteve TPD. Po končanem dokazovanju je izjavil ravnatelj Skubec, da vztraja pri prvi izjavi in s tem zaključil enketo. Enketa je torej bila brezuspešna, akoravno so rudarji pokazali dobro voljo in postavili sprejemljive zahteve. Družba se je pa že začetkoma postavila na popolnoma odf klonilno stališče. Nastaja vprašanje, kaj sedaj? Ker je ostala enketa sklicana po TPD brezuspešna, je dolžnost in naloga poklicane oblasti, da vzame zadevo v svoje roke in skliče uradno enketo, na katero se naj povabi vse zainteresirane in se naj razpravlja o zadevi. Pri tem pa ne gre odlašati, ker zahteva zadeva nujnost. Gospod veliki župan naj torej takoj prevzame zadevo v svoje roke in čimpreje skliče enketo, da se zadeva razčisti. Družba naj dokaže upravičenost svojih zahtev. Delavstvo še v hujših časih ni klonilo glave, pa je ne bo tudi v sedanjem položaju. Delavstvo se zaveda, da stoji vsa poštena javnost za njim in ga bo podpirala v svojih zahtevah. Mi vsi moramo staviti kategorično zahtevo, naj se Trboveljska družba ne igra več z rudarji in naj reši to svojo trenotno krizo na kak drug način, n. pr, z rezervnimi milijonskimi fondi, naj pa ne Išče kritja pri izmozganem rudarju. ★ Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Beogradu ie poslalo povodom delavske krize v trboveljskih revirjih ministrstvoma za socijalno politiko in za šume in rudnike sledeče pismo: Trboveljska premogokopna družba ie pričela z organi-ztranjm napadom na radarske delavce. Ona Je odpustila 500 rudarjev in preti, da Jih odpusti z 1. marcem t. 1. še 3000. Od onih, ki ostanejo v delu, pa zahteva, da priznajo redukcijo plač za 10 % hi podaljšanje delovnega časa, kar naj bi se izvršilo na ta način, da bi se uvo* in izvoz iz rudnika ne vršil yeč na račuu delovne dobe, temveč izven iste, s čimer bi se podaljšal delovni čas dejansko na 9 ur dnevno. — Gospod minister v najkrajšem času Vam pošljem podatke, iz katerih se boste uverili, da se ta napad na rudarje, kojih položaj Je notorično zelo beden, ne da obrazložiti z drugimi ekonomskimi razlogi, temveč edino s težnjo trboveljske premogo-kopne družbe, da izkoristi trenotno slabo konjunkturo v svrho povečanja svojih dobičkov. — Rudarji, ki jih je zaposlenih v premogovnikih imenovane družbe okrog 9300, so nad postopanjem družbe vznemirjeni, kar Je spričo preteče brezposelnosti razumljivo. Zahtevajo soglasno, da se ne sn e nihče odpustiti, pač pa pristanejo v skrajnem slučaju na to, da bi en de! delavcev vsak mesec po teden dni praznoval, saimo, da bi se preprečilo odpuste ht obvarovalo propasti one, ki bi jih odpust zade!. Ako trboveljska premogokopna družba ntti na to ne pristane, potem Je njen cilj popolnoma Jasen. — Ogromno je prrrodno bogastvo, ki ga je država prepustila trt>. prem. družbi, pri kateri je dve tretjini akcij v rokah inozemcev in je baš država glavni njon odjemalec, kajti njen konzum na premogli znaša nad 50 %. Država torej lahko prepreči katastrofo rudarjev in je tudi! nujno potrebno, da jo prepreči — Gospod minister! Prosim Vas za nujno intervencijo. Pred vsem Vas prosim, da v prvi vrsti odločno preprečite odpuste rudarjev in da ukrenete vse potrebno, da se vse že odpuščene zopet sprejme v delo In ako je za trb. prem. družbo nujno potrebno, da se produkcija omeft da izvede družba organizacijo omejitve, -t Sprejmite gospod minister zagotovilo mojega spoštovanja. — Za Centralno tajništvo Delavskih zbornic: Dr. Živko Topalovič, tajnik. Svetovna gospodarska kriza. Mednarodni urad dela v Ženevi je priobčil rezulta^ ankete v stanju svetovne produkcije. Poročilo je obširno: Obsega 8 zvezkov s 6552 stranmi in 1227 statističnimi pregledi. Anketa se je začela leta 1920, torej v času, ko je bila največja nestalnost cen v blagovnem prometu, anarhija pri prometnih sredstvih, devalvacija valut, brezposelnost itd. Anketa je najpreje ugotovila gospodarske čjnjenice in nato akcije, katerih so se poslužile posamezne države in posamezne industrije v boju proti krizi. Proučen je v anketi razvoj produkcije 47 predmetov v razdobju od leta 1913 do 1922. Industrijska produkcija je bila v zapadnih državah za časa vojne bolje zavarovana kot pa v centralnih državah, zato jo tudi ni takoj po premirju zadela težka kriza. Leta 1921 se je tendenca menjala: padtec na zapadu, porast v centralnih državah. Kriza pri sirovinah je bila največja v centralni in istočni Evropi in to šc dolgo po koncu vojne, največ vsled nizkega stanja valute. V zapadnih evropskih državah je kriza v sirovinah trajala samo do premirja, a je nato polagoma nastopala kriza prodaje, kot posledica visoke valute! Prav posebno v Ameriki je bilo nakopičenih sirovin, za katere ni bilo odjemalcev. Produkcijsko krizo je pospeševala prometna kriza v srednji in centralni Evropi; najslabše je bilo s prometom na Poljskem, v Jugoslaviji in Romuniji. Poleg splošnih ekonomskih faktorjev, ki odločujejo v svetovni produkciji, se anketa predvsem bavi s položajem delavstva, ki je v zvezi s svetovno krizo v produkciji. Vojna je odtegnila ogromno delovnih moči. Število mobiliziranih je znašalo v evropskih državah 13'4 odstotkov celokupnega prebivalstva, ali 51-3 odstotkov moških. Izgube vseh dvajsetih držav, ki so se udeleževale svetovne vojne, znašajo 9 milijonov mrtvih in izgubljenih. Za Evropo znašajo 14-8 odstotkov mobiliziranih. Z vpoklicem v vojno je delavstvo prenehalo z delom, Strokovna izobrazba je trpela veliko. Sposobnost delavstva je bila. zmanjšana vsled nezadostne prehrane in premajhne plače v primeri z draginjo. Prehrana je bila posebno zelo otežkočena v centralnih državah, dočim se v Ameriki tega pojava sploh ni zaznamovalo. Sta- novanjska kriza je bila splošna po celi Evropi vsled zastoja v gradbeni industriji. V anketi se razpravlja tudi o osemurnem delu. O rentaibiliteti osemurnika ni še izrečena končna sodba. Ugotovljeno pa je, da so s skrajšanjem delovnega časa pričeli podjetniki plačevati dovršenost in vrednost dela, dočim je na delavstvo vplival osemurnik najpo-voljneje z ozirom na njegovo fizično stanje, na izobrazbo in na družinsko življenje. Ne more se trditi, da bi bil osemurnik vzrok ekonomske krize. Akcija proti ekonomski krizi se je vršila v dveh pravcih: povečati produkcijo in zasigurati odjem produciranih množin. V nekaterih državah zapad-ne Evrope sč je zelo zmanjšala produkcija. Produkcija litega železa je leta 1921 nižje padla, kot je pa bila za časa vojne. Podobno se je zgodilo pri ladje-delstvu v Ameriki. Nastala je velika "brezposelnost. Samo Zediajene države je v najtežjem razdobju (1920 — 1922) brezposelna kriza stala 3 — 5 milijard dolarjev izgube na delavskih plačah. Ena vrsta krize vzajemno povzroča drugo vrsto: Kriza valute in prehrane oslabuje plačilno zmožnost, druga država izgubi tržišče, nakopiči se blago in končno izbruhne kriza brezposelnosti. Za primer je lahko Amerika, ki je utrpela veliko škodo vsled delnega osiro-mašenja Evrope. Za ekonomsko obnovo Evrope so se vršile razne akcije, od katerih je najvažnejša mednarodna finančna konferenca v Bruxellesu (1920), mednarodna konferenca za promet v Barceloni (1921), mednarodna ekonomska konferenca v Genovi (1922), finančne obnove Avstrije (1922) in Madžarske (1924) ter končno sprejetje Da-wesovega načrta (1924). Navzlic raznim uspešnim akcijam pa še ni odstranjena kriza. Trgovski odnošaji so vse preveč komplicirani med posameznimi državami. Nejednake valute, nove državne meje, zaščitne carine, vse to so stvari, ki otežkočajo trgovanje. Ravno vsled teh nedostatkov je evropsko gospodarstvo tako prehitela 'Amerika, ki v tem pogledu ni imela po vojni nobenih vprašanj. Naloga vseh evropskih držav bo, da se otresejo ekonomske izolacije in da prično razvijati solidarnost. S tem ne bo samo znatno Oblažena ekonomska kriza, ampak bo tudi odpadel znaten razlog za bodoče vojne. Apel na vest Evrope. Politični pregled. Bruseljski soc. dem. list »Le Peuple« (Ljudstvo) je objavil v obširnem izvlečku govor, katerega je govoril v delavskem domu v Charlerdi tamošnjim rudarjem belgijski zunanji minister Emil Vandervelde. Njegove izjave so vzbudile v svetovnem tisku veliko zanimanje. In to po pravici! Ker znani socijalistični voditelj je naslovil svoj govor prav za prav na vest sočasne Evrope. Razpravljal je predvsem o vprašanju zagotovitve svetovnega miru. In dejal je, da svetovni mir ni samo evropsko, temveč dejanstveno svetovno vprašanje, toda ključ do rešitve tega vprašanja ima Evropa. Položaj Evrope pa danes že ni več tako varen, kot je bil še pred kakimi dvajsetimi, tridesetimi leti. Ker svet — ves svet brez izjeme — se pričenja zavedati žalostne resnice, da je med 1700 milijoni zemeljskega prebivalstva samo 550 milijonov belokožcev proti 1150 milijonom barvnopoltih ljudi. Demografija (narodopisje) je za belgijskega zunanjega ministra najstrašnejše računstvo, ker manjšina belokožcev si ne more prilaščati pravice na trajno obvladovanje te ogromne množine barvnopoltih ljudi. Treba bo iskati zbližanja, treba bo predvsem omogočiti izvenevropskim narodom sodelovanje pri upravi sveta. Naravno je, da ne bo mogoče postopati povsod enotno, po istem vzorcu. Ker poleg že zrelih narodov v kolonijah obstojajo tudi plemena in narodi, ki doslej še nimajo ravno najpravilnejših pojmov o civilizaciji in za katere bi v ostrem boju med državami za samostojnost pomenila njihova samostojnost smrt. Toda tudi tem je treba pomagati, ker v današnjih razmerah sta možni samo dve poti: nasilno vzdrževanje gospodstva anglosaškega kapitalizma, ali propast celega sveta v splošnem boljševištvu. Toda ljudje dobre volje ne verujejo, da bi bila ta možnost nujno tudi edina. Gotovo si lahko predstavljamo tudi kako drugo prehodno obliko, pa naj gre že za Indijo, Egipt ali celo Afriko. Taka je v osnovi Vanderveldova izjava. Po pbmirjenju med evropskimi državami mora priti db rešitve njihovih večnih sporov s tujimi zemljami, ki so napram njim v tesnejšem ali svobodnejšem podložništvu. To podložništvo ni nobena nujnost, temveč je samo vlada kapitalizma — vlada kolonijalnih pustolovcev, ki so nekdaj iskali zlato, kot danes iščejo bogate petrolejske vrelce. Kamorkoli pridejo, povsod nastanejo nemiri in razširi se revolucijonarni duh. Njihovo brezobzirno postopanje napram domorodnemu prebivalstvu tira brezpravno »manjvredno« prebivalstvo v naročje komunizma. To je tajnost uspehov, ki jih šteje Moskva tako v Indiji, kot na Kitajskem, kjer se je 400 milijonov ljudi pričelo udeleževati »narodnega gibanja«. Iz tega dejstva tudi lahko zapopademo osnovo in vrsto dogodkov v Maroku, v Siriji, v Tunisu, v Mosulu, v Egiptu, v Mehiki, v Peru in v Ekvadorju. Boljševiška propaganda čisto navadno izrablja in zlorablja gibanje, ki nima ničesar skupnega s komunizmom, temveč ki izhaja iz ponosa človeka kot človeka in zahtevi po pravicah, ki pripadajo tudi izvenevropskim narodom. To je enostavno vprašanje enakopravnosti med belokožci in temnopoltimi rasami, katero vprašanje bi moralo biti rešeno že na mirovni konferenci, ki pa tam iz razumljivih vzrokov ni bilo rešeno in pa vprašanje metod, po katerih belokožci postopajo v kolonijah in ki jih belgijski zunanji minister gotovo dobro pozna iz belgijskega Konga. Mirovne pogodbe so uvedle v meddržavno pravo pojem narodnih manjšin v okvirju posameznih držav. Svetovn1 dogodki po vojni pa so pokazali, da je prav za prav cela Evropa manjšina, ne morda narodna manjšina, pač pa manj--šina bele rase proti ogromni premoči temnopoltih plemen. Ali se v resnici bliža konec nadvlade belokožcev, razpad Zapada, kot se je o njem toliko pisalo v povojnih dneh? Kdo bi že danes odgovoril na to vprašanje? Toda vidimo nevarnost, ki raste v nevarnost za celo Evropo, za njeno življenje, kulturo, civilizacijo. Kako si ji bomo zoperstavili, če ne bo Evropa enotna v svojem mišljenju in stremljenjih? Kako si naj dovolimo razkošje razorožitve in večnih sporov, ko. bije strašna nevarnost že na vrata? Tak je smisel Van-derveldovih izjav, v katerih se izraža zelo prayilno poznanje stvari in ki nujno končujejo s pozivom k ustvaritvi »Zedinjene Evrope«, k ustvaritvi Zedinjenih držav evropskih. Samo da bi v tej federaciji nujno ostali reveži z bogatini, ki so stoletja bogatili prav iz kolonij in živeli na račun tujih kontinentov. Skleniti mir v Evropi pomenja predvsem izvršiti akt resnične pravičnosti. In ta predpostavlja izravnavo tudi teh nasprotij. K politični situaciji. Dobre tri tedne ima trajati še proračunska debata. Se danes ni gotovo, ali' bo proračun sprejet ali ne, kajti med večino ni) posebnega prijateljskega razpoloženja. Mogoče je, da bo prišel Radič tik pred glasovanjem o proračunu z zahtevami, ki jiih radikali ne bodo sprejeli. Kaj bo po eventualnem razbitju sedanje koalicije, je težko reči1. Mnogo se govoril o novih vladinih kombinacijah, o fuzijah strank in o volitvah. VsekaikoT vlada v Beogradu skrajna politična napetost, ki lahko povzroči presenečenja, s katerimi še danes nihče ne računa. Zunanil minister dr. Nlnčlč se je popolnoma nepričakovano odpeljal v Rim, kjer se sestane z Mussolinijem.. Po itaiiljamsloih poročilih gre za sklenitev garancijske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Konec SKS. Zveza »lov. kmetskega delovnegai ljudstva je sklenila, da se pretvori v enotno stranko, to se pravi, da postane SKS del Radičeve stranke na Hr-vatskem. če se je gospodom pri SKS zdelo potrebno’, da na tak način! zaključijo svojo politično karijero, njihova1 glava, njihov svet. Velikosrbska propaganda. Minister za socijalno politiko dr. Milan Simonovič M že cel čas odsoten iz Beograda, odkar se je vrnil Štefan Radič iz Dubrovnika. Pred nedavnim časom je Simonovič grozil z de-misijo, ker je smatral, da je vsako sc dela va,nje z Radičem nemogoče. Kakor kaže tudi sedaj ni izpremenil Simonov tč svojega mnenja, ker je zapustil Beograd, da se izogne Radiču. Simonovič prireja v svojem volilnem okrožju sestanke in je med drugim govoril tudi v Kraševcu, kjer je poudaril, da je Narodno radikalna stranka iz-vojevala pri zadnjih volitvah veliko zmago s tem, da je dobila 142 poslancev. Ker se je Radič odrekel republikanizmu in federalizmu, so sklenili z njim radikali koalicijo. Spoznali so pa 'radikali, da nimajo v Radiču pravega zaveznika. Radikalna stranka je poklicana, da 'brani državo pred sovražniki. Simonovič poziva vse Srbe, brez razlike na! politično mnenje, v eno fronto, kajti le na ta način je mogoče onemogočiti Radiča in tudi Korošca. Danes je v parlat-mentu 200 Srbov ih to je dovolj velika večina, da se .rešijo vst važnejši problemi. — S svoj1® agitacijo gotovo ne služi Simonovič državi. Ce bodo vsi radikali sledili Simonovičevi paroli, ne bo drugega efekta, da se bodo v državi do skrajnosti' razpalile plemenske strasti, ki bodo povzročile kar naj večji" kaos. 'Srbski fronti nujno sledita hrvatska ter slovenska in vsemu skupaj pa politično ta plemensko sovraštvo. Vsega tega si pa dober Jugoslovan ne sme želeti! Narodova yolja je ustvarila veliko Jugoslavijo. V radikalnem klubu je spregovoril predsednik vlade Nikola Pašič in rekel, da je bila Jugp&lavija ustanovljena predvsem po zaslugi srbske vojske, zaveznikov, Amerike in senžermenske pogodbe. Hrvati in Slovenci so. bili kratkomalo prideljeni Srbiji, so del prečanskega srbskega teritorija. Zato tudi ni Jugoslavije in ne jugoslovanskega vprašanja. Na to Pašičevo trditev je odgovoril v narodni skupščini Pri-bičevič z zelo,tehtno ugotovitvijo rekoč: Naša država, takšna in tolikšna kakršna je, je bila ustvarjena zato ker je to ždel narod, ki je v tej državi. A ne samo zato! Ako bi se Narodna veča ne izjavila za zedinjenje s Srbijo^ ibi Ljubljana in Zagreb nikdar^ ne bila v tej državi. Vsa slavna in junaška dela srbske vojske (bilo jo je samo okrog 30 tisoč) bi ne bila dovoljna, da se ustvari tolika država. Ona se je ustvarila tako velika zato, ker je narod tako hotel. Ne žalite naroda in ga ne predstavljajte ko »osvojen« narod. — Radikali so na ta Piri-bičevičeva izvajanja ugovarjali, da ne mislijo tako.. Mogoče je res, da vsi ne mislijo tako, ampak Pašič pa gotovo misli tako, ker drugače bi ne govoril v svo.jem klubu o prideljenih Hrvatih in Slovencih. Finančni minister se vrača iz Wasliing-tona domov. Ostali člani delegacije so1 ostali še v Ameriki. Dr. Stojadinovič se udeleži proračunske debate v narodni skupščini. Kakoir vse kaže; ni naša delegacija dosegla posebnih ugodnosti pri odplačevanju vojnega dolga. Londonski »Times« proti Radiču. »Times« je priobčila več člankov iiz Jugoslavije, kjer je skrajno neprijazno pisala o Štefanu Radiču nazivljajoč ga nediskretnega ministra, ki bi demantiral celo diktafon, če bi mu šlo to v račun. Naravnost norčuje se pa »Times« iz Radiča, ko obravnava njegovo gostobesednost. Poročila velikega angleškega svetovnega lista o jugoslovanskem aktivnem ministru gotovo niso v korist našemu ugledu v inozemstvu. Shodi in agitacija. Najprvo je BOsno in Hercegovino obiskal Štefan Radič in kot minister prosvete agitiral za svojo stranko. Takoj za Radičem je nastopil na velikem shodu v Sarajevu Svetozar Pribičevič, da ne samo svojim pristašem, ampak tudi muslimanom primerno očrta nedoslednost Radičeve politike. Sedaj se pripravljajo tudi radikali na velik shod v Sarajevu, na katerem bi govoril tudi Pašič. Glavni odbor demokratske stranke je prav tako sklenil prirediti v Bosni več shodov in okrepiti organizacijo svoje stranke. V Bosni in Hercegovini je torej prijavljenih toliko shodov, kot bi se nahajali sredi volilnega boja. Težišče politične agitacije je preneseno v Bosno in Hercegovino tudi zato, ker je muslimanska organizacija v razsulu in je vsem strankam mnogo ležeče na tem, da pridobe muslimane na svojo stran. »Srečni časi« se nam obetajo, če bi se zgodilo vse tako, kot je oznanjal radieevski poslanec Babič v narodni skupščini1. Po njegovi želji bi naj hodili poslanci na skupščinske seje ob štirih ziutraj iin ne šele ob devetih, kajti šele potemt bi bila skupščina seliatška, ker začne seljak z delom na vse zgodaj. Babič je tudi povedal, da so radičeve! naziranja, da so uradniki dobro plačani itn da jim ni treba izplačati razlik. Tudi ljudstvu ni treba vrniti svoječasmega 20 odstotnega odtegljaja od gotovine, ker ima tudi baje sedaj dovolj denarja na razpolago. Babičeva izvajanja so v skupščini povzročila veliko zabave, med nami pa pomilovanje, da lahko poslanec ljudske stranke govori o doibro situiranih javnih nameščencih. Strokovni vestnik DELAVSKA ZBORNICA IN STROKOVNA KOMISIJA. V zadnjem časii se je dogodil slučaj, da je Delavska zbornica sklicala skupno s Strokovno komisijo javen delavski shod, na katerega pa je Delavska zbornica hote ali nehote pozabila povabiti tudi ostale strokovne organizacije, ki so včlanjene pri njej. Tak način postopanja ni .pravilen in smo mi tudi pismeno opozorili Delavsko zbornico na to. Ce skliče zbornica iaven strokovni shod, je njena dolžnost, da povabi ali vse pri njej registrirane strokovne organizacije ali pa nobene. To zahteva ne-pristranost take institucije in na ka.r jo tudi tem potom še' enkrat opozarjamo. Prva seja novoizvoljene Delavske zbornice se 'bo vršila v nedeljo, d*ne 7. marca ob 9. uiri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani Na prvi seji se bo predvsem verificiralo mandate ter izvodilo predsedstvo in upravni odbor. Te dni so bila razposlana vsem izvoljenim članom Delavske zbornice vabila z dekreti o izvolitvi. Pred prvo sejo pa bo še imel stairi upravni odbor in kontrolna komisija svojo sejo. Poživljamo vse naše tovariše, da se teh sej polnoštevilno udeleže. O poteku prve skupščine Delavske zbornice bomo poročali v »Novi Pravdi«. Upravni odbor NŠSZ. V zadnji številki objavljena seja. Upravnega odbora se v nedeljo 28. t. m. ne vrši, ker je preložena na poznejši čas. Opozarjamo na to vse brate odbornike. Poziv! Ponovno pozivamo vse podružnice, da takoj skličejo občne zbore, kakor to predvidevajo podružnična pravila. Občne zbore javite centrali, da pošlje svojega zastopnika. Ne odlašajte s sklicanjem. Sledite navodilom zadnje okrožnice. — Tajnik. Čudni apeli. »Delavska politika« z dne 22. t. m;, svetuje komunistično-socfjalno-de-mokratičnim članom1 Delavske zbornice to-le: »Isto solidarnost, ki jo je delavstvo pokazalo pri volitvah, morajo obraniti tudi njegovi izvoljeni zaupniki v Delavski zbornici kot delegati in kot odborniki Delav- sko zbornice. To je eden predpogoj uspešnega dela, zaradi česar je delavstvo tudi poslalo svoje zastopnike' v Delavsko zbornico. AkO še bodo delegati zavedali te zapovedi delavstva potem bo Delavska zbornica lahko izpolnjevala težke naloige y interesu delavstva.« Zakaj so potrebni apeli na solidarnost, ki bi morala biti samo ob sebi umljiva od sodrugov z e n e liste. Pa se ja ne krha toli opevana enotnost in ne pojdejo komunisti svoja, soci-jalni demokrati pa svoja pota? Kako je? Ustanovni občni zbor podružnice NSSZ v Žireh. V nedeljo 21. t. m; je narodno zavedno delavstvo v Žireh slavilo svoj pomemben dan. Ustanovilo si je svojo podružnico v okrilju Narodno socijalne strokovne zveze). Občni zbor je bil sklican v g«L stilno pri »Katri«, kamor so prihiteli delavci iz cele Zirovske doline. Zbralo se jih je veliko število., tako da je bila velika soba te gostilne prepolna delavcev. Ob določeni uri je občni zbor otvoril zastopnik osrednjega vodstva NSSZ, tajnik brat Kravos, ki je .pozdravil zborovalce in povedal namen občnega zbora ter pozval, da se voli predsednika občnega zbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen br. Jernej Peternel, ki se je zahvalil za zaupanje in podal besedo tajniku br. Kravosu, ki je prečita! društvena pravila ter obširno obrazložil pomen strokovnih organizacij, podal sliko o delavskih razmerah in pojasnil program NSSZ. Njegovo obširna izvajanje so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje, na kar se je izvolil odbor novoustanovljene podružnice. Za predsednika nove podružnice je bil soglasna izvoljen brat Jakob Ušeničnik. V odbor pa naslednji bratje: Jernej Peternel, Karel Reti, Jernej Podobnik, Jakob Merlak, Anton Dermota in Pavel Mohorič; zal namestnike: Prane Podobnik in Franc Albrecht; za pregledovalca računov: Janez Kristan in Franc Podobnik. Po končanih volitvah je 'brat Kravos dal novemu 'odboru navodila in ponovno vabil na vztrajno delo,, za dobrobit domačega delavca, ter poudarjal potrebo nove fronte narodnega delavstva, na kar je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo prinašamo na drugem mestu. Nato se je lepo uspeli Občni zbor zaključil. Po občnem zboru je navzoči tajnik sprejemal razne pritožbe in prošnje novih članov, ki se jih lahko reši le potom intervencij. — Žirovski delavci so pokazali, da se zavedajo velikega pomena strokovne organizacije in jim je le čestitati, da so si ustanovili svojo podružnico, kateri želimo mnogo uspeha. Novi odbor vabimo k vztrajnemu in nesebičnemu delu. Za novo delavsko fronto. Na ustanovnem občnem zboru NSSZ v Žiireh "je bila z navdušenjem in soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Zborovalci zbrani na ustanovnem občnem zboru podružnice NSSZ v Žireh, dne 21. februarja 1926 pozdravljajo misel ustanovitve nove delavske fronte, v kateri bodo zbrani narodno in socijalno čuteči delavci. Pozdravljajo misel združenja NSSZ, samostojne strokovne Unije In drugih narodnih strokovnih organizacij, ker vadijo v tem združenju koristen korak za zboljšanje razmer našega narodno čutečega delavca. Zborovalci želijo, da se tako združenje čimpreje uresniči in ga že v naprej pozdravljalo s klicem: Slovenski delavci v kolo, v svoje narodne organizacije! Slovenski delavec bodi na svoji zemlji svoj gospod!« Podružnica NSSZ v Ptuju ima svojo zadnjo redno sejo pred občnim zborom v sredo, dne 3. marca t. 1. ob 7. url zvečer v posebni sobi gostilne »Društveni' dom« v Ptuju. Ker je to zadnja seja, se prosi' vse brate odbornike, da se seje zanesljivo in točno udeleže. Ker je tajnik preveč z delom obložen, ne bode razpošiljal posebnih vabil za sejo, naj tedaj velja to kot vabilo za vsakega odbornika.. Podružnica NSSZ v Ptuju priredi v nedeljo, dne 14. marca t. I. svoj prvi redni letni 'Gibčni zbor in sicer ob 10. uri dopoldne v posebni sobi gostilne Društveni dom z običajnim dnevnimi redom. Dolžnost vsakega člana je, da se tega Občnega zbora zanesljivo' udeleži. Zaeno se vsi člani pozivajo, da poravnajo zaostalo članarino najkasneje do 7. marca t. 1. društvenemu blagajniku, da lahko sestavi svoje blagajniško poročilo. — Odbor. Ptuj. Volitve za Delavsko zbornico so za nami. Tudi pri nas je lepo število zavednih narodnih delavcev, kar je pokazal rezultat volitev. Naši nasprotniki so mislili, da sploh pri nas ni narodmoi zavednih delavcev, ampak samo internacijonalisti. Pa so se zaenkrat pošteno zmotili. Delo po končanih volitvah ni »končano, ampak z dvojno silo moramo iti na delo, da> bo naš uspeh pri prihodnjih volitvah še lepši kot sedaj. stranke. VSEM KRAJEVNIM OROANIZACIJAM. Načelstvo NSS poživlja vse krajevne organizacije, da v smislu strankinega organizacijskega reda skličejo občne zbore svojih krajevnih organizacij najkasneje tekom meseca marca. Načelstvu stranke naj se 8 dni preje sporoči, kdaj in kje se vrši občni zbor, da pošlje svojega, zastopnika. Dalje opozarjamo vse krajevne organizacije, da takoj zberejo strankin davek in ga proti običajnemu odbitku pošljejo strankinemu načelstvu. Na občnem zboru morejo pravilno glasovati le oni člani, ki so zadostili vsem dolžnostim!, t. j. da so plačali strankin davek. Tudi za delegatski zbor morejo poslati krajevne organizacije toliko članov-deilega-tov, kolikor je bilo -pravilno vplačanega strankinega davka. Zato je potrebno, da so obračuni najkasneje koncem meseca marca zaključeni, ker ibo to podlaga za, določitev števila delegatov za delegatski zbor. Delegatski zbor se bo vršil tekom meseca aprila, na kar že sedaj opozarjamo vse organizacije. Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS se je preložil za toliko časa, da bodo izvršeni občni zbori krajevnih organizacij, ki se imajo vršiiti začetkom meseca marca. Prosimo, da ta sklep upoštevajo vsi funkcijottarji krajevnih organizacij, kakor tudi vsi zaupniki, ki se jim je v zadnji številki »N. P.« sporočilo, da bode zborovanje ljubljanskih zaupnikov v petek 26. t. m. Kdaj se bo vršil zbor ljubljanskih zaupnikov, bo javljeno v »Novi Pravdi« in s posebnimi vabili. Krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj v Ljubljani sklicuje za soboto, dne 6. marca ob 20. uri v gostilni pri »Panju«, Vegova ulica, redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika'. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva, 5. Poročilo o politični situaciji. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Tovariši se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Ljubljanske krajevne organizacije NSS opozarjamo, da so v smislu sklepa okrajnega odbora NSS z dne 23. t. m. dolžne sklicati občne zbore krajevnih organizacij najkasneje do konca meseca marca ter čas in kraj zborovanja sporočiti strankinemu tajništvu. Na občine zbore pošlje načelstvo, odnosno okrajni odbor svojega zastopnika. OBleke na Obroke O. Bernatovič L3UBL3ANA. MESTNI TRG Razorožitev. Zadnje čase se zopet mnogo govori in piše v razorožitvi. Dne 15. februarja bi se namreč morate vršiti v Ženevi razorožit-vena konferenca, toda na zahtevo petih držav, ki so Slani društva narodov (Francija, Italija-, češkoslovaška. Japonska in Uru-gual), se je ta konferenca preložila na 15. april. Možno je sicer, da se bo konferenca odložila še za datlje, .vendar pa ne preko 15. maja. 2e nekolfkrat smo pisali o obsežnosti velikih problemov, katere naj reši razoro-žitvena konferenca. In če naj konferenca uspe, mora pripravljalna komisija napraviti točen delovni program in pripraviti vse podatke, tako da to moglo iti delo gladko od rok. Ker na tej konferenci ne bo šlo samo za razmeroma lahko vprašanje znižanja oborožene sile evropskih držav, temveč treba bo presoditi vsa vrela' moči posameznih držav, treba bo presoditi udarno silo posameznih držav, silo, ki ni odvisna samo od zemljepisnega položaja in števila prebivalstva, temveč tudi v veliki meri od gospodarskih in finančnih sredstev, od stopnje industrijailizacije, trgovske organizacije, zrelosti prebivalstva, možnosti hitre mobilizacije, notranjepolitičnih irazmer in še drugih faktorjev, katerih pomen in Vloga na prvi pogled ne padajo v oči. Vsa ta vprašanja se morajo Teševati in rešiti sočasno, ker le tako bo mogoče osnovno vprašanje rešiti tako, da ne bo nobena država v nobenem oziru imela premoči nad drugo. Da se je konferenca odložila, je vzrok Iskati predvsem v tem, da hočejo ostale države počakati, da pristopi k društvu narodov tudi Nemčija. Nemčija stalno zahteva, da se mora vojaška sila drugih evropskih držav znižati v razmerju z njeno lastno razorožitvijo, pri čemer pa pozablja, da je njej bila razorožitev diktirana po ver-sejski mirovni pogodbi, med tem ko lahko ostale države do sklepa obvezne razoro-žitvene pogodbe postopajo, kakor jim ljubo. Ce pristanejo le ostale države na izdatno znižanje svoje oborožene sile, bodo s tern samo pokazale, da jam boj za mir in za znižanje vojnih izdatkov ni samo pulila beseda, temveč da mislijo to besedo tudi uresničiti. Ni treba še posebej poudarjati, da bodo vsi narodi imeli od tega največji dobiček, saj je znano, da tvorijo največje proračunske postavke v vseh državah prav izdatki za oboroževanje in vzdrževanje oborožene sile. Poleg nemškega obstoji še rusko vprašanje. Rusija je že obljubila svoje sodelovanje na razorožitveni konferenci in niti misliti se ne more, da bi- se Evropa odločila za znižanje svoje oborožene moči brez soglasja z Rusijo, ki je do zob oborožena'. Toda Rusija noče v Ženevo, ker je vsled postopanja Švifce v zadevi umora Vorovskega pretrgala z njo vse stike. Francija sicer posreduje med Moskvo in Bernom in upati je, da se bo posrečilo do določnega termina spraviti spor s sveta. Veliko vprašanje je, kakšno stališče bodo zavzele Zedinjene države severo-ameriške. Brez dvoma bodo pozdravile razorožiitev, ker pomenja le-ta znižanje vojaških izdatkov, toda negotovo je še, kako bodo na amerikanske delegate vplivale amerikanske notranjepolitične razmere in pa nepoznanje evropskih potreb, ki se pri amerikancih pokaže pri vsakem koraku. Razorožitve na konferenca bo morala predvsem zagotoviti varnost* vseh držav in skrbno odstraniti ostanke medsebojnega nezaupanja. Velikega pomena je, da je razorožit ven a konferenca sploh zagotovljena, ker že sama pripravljenost, 'razpravljati o tem tako zelo delikatnem vprašanju, kaže, da so države site ogromnih izdatkov in da so pripravljene pod gotovimi varnostnimi pogoji pristati na znižanje oborožene sile. Rim se ni postavil v enem dnevu in tudi države, ki so še danes sedem let po vojni oborožene do aob, prihajajo le počasi do prepričanja, da je razorožitev ugodnejša nego stalna napetost. In ko pridejo enkrat do tega pravilnega prepričanja, potem se bodo tudi o obliki razorožitve gotovo čim-preje sporaizumele. Po drugih državah. Vaclav Klofač o parlamentarizmu. Za predsednika češkoslovaškega senata je bil prošli teden izvoljen predsednik češkoslovaške narodino-socljalistične stranke br. Klofač, ki je ob tej priliki podal daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejali: »Mnogo se piše in govori o krizi parlamentarizma in demokracije. Ne spadam k črtvotfledom, da si vidim razne serice. Verujem v življensko in tvorno sflo demokracije in vsled tega verujem tudi v parlamentarizem, Od nas in od našega dela zavisi, da si pridobe zakonodajni zbori zaupanje in da povečajo pomen demokracije, ko nam je svetovna vojna pokazala vso bedo politične nedemokratičnosti v strašni nagoti. Češkoslovaška poslanska zbornica je te dni razpravljala o dr. Beneševem ekspo-zeju o falzifikatorski aferi na Madžarskem. Naravno je, da so vsi češki govorniki govorili proti falzifikatorjem. Veliko pozornost je vzbudil poslanec Hlinkove stranke dr. Tuika, ki je v imenu Slovakov izjavil, da ni zadovoljen z dr. Beneševim govorom, ker je premalo oster. Z ozirom na iredentistično gibanje na Madžarskem, je dT. Tuka izjavil, da stoji slovaška ljudska stranka odločno na stališču integritete Slovaške. Temelj češkoslovaške države je st. ger-mainski mirovni dogovor. Slovaška se teh dogovorov drži, samo glede notranje državne ureditve ima svoje posebne zahteve. Dr. Tuka najodločneje protestira proti vsakim asipiracijam na Slovaško. Češkoslovaška vlada se pri državni obrambi prav lahko naslanja na slovaško ljudsko stranko, četudi je v opoziciji. — Hlmkovci so v splošnem zavzeli napram vladi pomirljivejše stališče. Že pri dveh bojnih glasovanjih so se odstranili iz sejne dvorane in s tem znatno oslabili opozicijo. — Za predsednika senata je izvoljen Vaclav Klofač, voditelj narodnih socijallstov. Slovaški problem je gotovo eden nai-bt>]j kočljivih, kar jih ima rešiti češkoslovaška 'republika. Slovaki vztrajno zahtevajo avtonomijo. Vse češke stranke so bile do zadnjih volitev nesprejemljive za slovaške zahteve. Po volitvah se je mnenje čeških strank bistveno spremenilo in splošno se kaže več sprejemljivosti za slovaške zahteve. Slovaška ljudska stranka kot najmočnejša stranka na Slovaškem je pred-ložilai ministrskemu predsedniku Svehii svoje avtonomistične zahteve. To je prvič, da se češkoslovaška vlad® oficijelno ra-z-govarja s slovaškimi avtonomisti. Češkoslovaška-poljska unija. Na skupščini varšavske organizacije ljudske stranke je referiral o ideji gospodarske unije s Češkoslovaško vicemaršal sejma Dembski in minister za poljedelstvo dr. Hodžai. Odkrita zarota na Grškem. Z razpustom parlamenta in s proglasom Pangalo-sove diktature so nastale na Grškem zelo napete politične razmere. Krog nezadovoljnežev se je vedno bolj širil. Bivši minister notranjih zadev K on d ir is je organiziral napad na Pangalosa s ciljem, da izžene sedanio vlado iz države. Pangalosovim prijateljem se je pa posrečilo, da so zaroto pravočasno odkrili. Aretiran je bil Kondiris in njegovi pomagači. Nemška republika v nevarnosti. Voditelj socijalnih demokratov poslanec Schei-demann je v »VOrvvartsu« objavil članek, kjer pravi, da se združujejo vse nacijo-nalne organizacije v svrho enotne akcije za v postavo monarhije. Vodja pokreta je polkovnik Vicolala in industrija!ec Hugenberg. Obstoji Hugenbergov koncern, ki ima na razpolago več časopisov za monarhistično propagando. Zadnji čas se je ustanovilo celo vrsto društev, ki imajo namen organizirati monarhiste. Posebno na Bavarskem je živahna monarhistična propaganda. Scheide-mann bo predložil svoj dokazilni materija! državnemu zboru. Zveza narodov. Z vstopom Nemčije v Zvezo narodov zahtevata Španska in Poljska stalno mesto v svetu Zveze narodov, 'lej zahtevi se upira Nemčija, grozeč, da sploh ne pristopi v Zvezo narodov, če se bo svet Zveze narodov pomnožil s članom iz Španske in Poljske. Občinske volitve v Romuniji. Rezultat volitev je za vlado neugoden. V Bukarešti je zmagala opozicija s 16.328 glasovi proti 7328 vladnim glasovom. Sploh je opozicija zmagala v vseh večjih mestih, tako v Jassyju, Galacu, Černovicah in Temišvaru. Velik poraz je doživela vlada v Besarabiji in Transilvaniji. V 20 občinah se vrše nadomestne volitve. Vlada ima sedaj večino občinskih odborov le na ta naičiti še vedno v svojih rokah, ker je izzvala pri vlaganju kandidatnih list tak pritisk, da je bila v več kot tisoč občinah vložena samo vladna kandidatna lista ter je bila s tem že tudi izvožena. — Sirijo se vesti, da bo morala vsled neugodnega volilnega rezultata vlada demisijonirati. Vprašanje nedeljskega počitka. ARGUS je nas najbolj&i domači informacijski ARGUS im* v v»eh krajih zanesljive laatop- A DP,I1C obvešč* o vsem, zlaiti o imovinskem nnuuo stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. ARGUS- •rp*ni1nTuCre' ,0 Ved"° ,o6"e' ARGUS ZSgtvVuka K,r‘dilčt ulici 11 argus- Ar#.8-*8, njeK0V hrzojsvni Listi so zadnje dneve priobčili vest, da namerava minister za trgovino in industrijo izdati odredbo, *po kateri bi se zopet dovolilo nedeljsko delo v trgovinah v krajih z nad 10.000 prebivalci od 8. do 14. ure. Mi moramo takoj jasno povedati, da bi taka odredba zopet pomenila izgubo ene izmed maloštevilnih socijalnih pravic, ki si jih je pridobilo privatno name-ščenstvo zadnja leta. In ta izguba bi bila za prizadete zelo, zelo občutna. Zavedati se namreč moramo, da prav trgovski nameščenci v manjših krajih, torej v krajih, za katere bi prišla omenjena nova odredba v poštev, delajo v delavnikih do 11 ur dnevno, skoro do svoje telesne izčrpanosti in da jim je vsaj en popolnoma prost dan na teden nujno potreben že iz zdravstvenega stališča, če se že nekateri nočejo ozirati na socijalno upravičenost zahteve po prosti nedelji. Pa oglejmo si zadevo še z druge strani. Pravi se, da kmetje nimajo časa nabaviti si svojih potrebščin, razen ob nedeljah. To ni res. Kmetje pridejo v večje kraje tudi ob delavnikih tako po-gostoma, da v tem oziru nikakor ni upravičena kršitev nedeljskega počitka. Opravila pri sodniji in različnih drugih uradih, sejmi, prodaja pridelkov itd. itd. vodijo kmete skoro tedensko v večje kraje, kjer lahko dobe vse ono, česar v domačem kraju ne dobe. In takega blaga končno ni veliko, saj ima že vsaka vasica svojo trgovino, v kateri se dobi tako rekoč vse, kar je treba za dnevno porabo. Kršitev nedeljskega počitka pa tudi s trgovčevega stališča ni opravičljiva in pametni trgovci niti ne zahtevajo dovoljenja za otvoritev trgovine ob nedeljah, razen ob semanjih dnevih. Če je nedeljski počitek enako urejen za vse trgovce in ga vsi trgovci tudi vpo-števajo, potem odpade v tem pogledu vsaka konkurenca, *in izkušnja uči, da trgovec ne proda v celoti prav nič več, če ima poleg delavnikov odprto trgovino še v nedeljo. Konsumenti se pač oskrbe s potrebnim blagom preje ali pozneje in to velja prav tako za manjše kot za večje kraje. Uvidevni trgovci se torej prav lahko priključijo naši zahtevi, vsaj se’končno tudi oni vsak teden en dan lahko oddahnejo od svojih kupčijskih skrbi. Kot vidimo, torej ni prav nobenih stvarnih razlogov za ukinitev dosedanjega celodnevnega nedeljskega počitka in vsled tega je vsaka zadevna odredba stvarno pogrešena obenem pa socijalno krivična, ker bi brez vsake potrebe otežavala trgovskim nameščencem življenje, ne da bi pri tem komu kaj koristila. Opozarjamo vsled tega na nameravano odredbo vse organizacije trgovskih nameščencev, pa tudi vse druge strokovne organizacije, ker če se začne enkrat kršiti nedeljski počitek pri trgovskih nameščencih, potem zna prav hitro priti tudi do kršitve nedeljskega počitka pri drugih nameščencih, kateri bi v doglednem času sledila še kršitev nočnega počitka. Ce se namreč sproženega kamna pravočasno ne ustavi, jemlje čimdalje več drugih s seboj. Tedenske vesti. Oklic »Vodnikove družbe". V Ljubljani se }e ustanovna »Vodnikova družba«. Namen te vsenarodne organizacije je: Izdajati vsako leto določeno število knjig leposlovne in poučne vsebine za najširše narodne kroge, ki naj si v družbi ustvarijo krepko narodno založništvo, Iz katerega bodo črpali še pozni potomci zdrave dušne hrane. Ime Vodnika, našega prvega narodnega buditelja, učitelia in prosvetitelja, pesnika in poljudnega pisatelja, nam daje program. Kakor }e on vsestransko skrbel za duševne potrebe naroda In mu v priprostl, lepi narodni besedi nudil pouka in zabave, tako hoče Vodnikova družba času primerno širiti med našim narodom zabavne in poučne knjige; to svojo nalogo bo mogla vršiti tem bolj uspešno in obširno, čim več Slovencev se zbere v njenem okrilju. V organizaciji Je moč ob času, ko preživlja naša knjiga težke ure In radi visokih cen ne more med široke plasti naroda; danes Je to edina pot, da vsaka slovenska hiša dobi primernih zabavnih in poučnih knjig. Zato bodi cilj nas vseh, da se organizacija krepko razvije, od česar bodo imeli vsi člani največ koristi. Na delo torej za prospeh naše ljudske prosvete! Naj sc izpolnijo besede pesnika, da en narod poganja prerojen, ves nov. Za tekoče leto Izda Vodnikova družba štiri knjige, In sicer veliko pratiko za leto 1927, dve pripovedni in eno poučno knjigo. Ustanovnlna znaša za osebo 500 Din, za društva, občine In denarne ter industrijske zavode 1000 Din. Letnlna znaša 20 Din. Ustanovniki dobivajo vse bodoče redne družbine publikacije zastonj, letni člani pa knjige za eno leto. Ustanovnlno In letnino sprejema »Vodnikova družba« v Ljubljani in poverjeništva, katerih naslove objavimo v najkrajšem času. Odbor »Vodnikove družbe« v Ljubljani. ★ — Prestopi v pravoslavje. Na dalmatinskih otokih je pričelo živahno gibanje za prestop iz rimsko-katoliške cerkve v pravoslavje. — Nemški Jezik na meščanskih šolah ho uveden-oMlgatno tri ure na teden v prvem in drugem razredu. Prihodnje šolsko leto se •razširi pouk na tretji in četrti razredi — Nova »Narodna čitalnica« na Reki. Na Reki se je osnoval odbor z nalogo, da čimprej zopet oživotvori »Narodno čitalnico«, ki je svolčas morala prenehati s svojim delovanjem. — Nove strokovne šole. V amandma-nih državnega proračuna so predvidene postavke za ustanovitev večjega števila strokovnih šol. — Stoletnica. Dne 23. t. m. se je vršila v Novem sadu proslava stoletnice rojstva Svetozarja Miletiča, ki je bil rojen 23. fe- — Karambol dveh avtomobilov vsled novega cestnega reda. Blizu Krškega sta se v nedeljo zaletela drug v drugega dva avtomobila za nekim ovinkom. Obe vozili sta močno zbiti, človeških žrtev pa ni 'bilo. — Saj je čudno, da1 se ni že zgodilo več nesreč. — V podčastniško šolo za pehoto sprejmejo v Beogradu več kandidatov. Prosilci se morajo zglasiti do 10. maja t. 1. pismeno Dri komandi te šole. Pogoji so razvidni iz razglasov na občinskih deskah, pri orožnikih in vojaških komandah. Starost dečkov 17 do 21 let. — Radi manipulacij} v Karlovški mestni hranilnici so aretirali ravnatelja tega zavoda. — Hranilnica je visoko oškodovana in gre škoda v milijone. — Mladina. V Ljubljani je poskusil samomor mlad, komaj 12 leten fant, dijak, bi sicer z lizolom v kinu. — V Celju se pusti odvesti 15 letna deklica, ker ji je 'bilo omogočeno priti v stik z dvomljivim moškim, kateremu je verjela. Bog zna, kako neumne besede. — V Ljubljani se je zopet ustrelil nadebudni študent, ki bi moral ravno stopiti v življenje. — V Beogradu se vrše zaporedoma samomori dijakinj na univerzi — 8 jih je že. Itd. itd. Nehote se vsiljuje vprašanje: zakaj to? Zato ker sodobna vzgoja otrok v šoli in tudi dostikrat doma ni primerna, da celo pogrešena. '■ — Trgovca z dekleti aretirana. V Pančevu so aretirali dva poštenjaka, ki sta na perfiden način pod krinko novega filmskega podjetja hotela izvrševati posel — trgovanja z mladimi fanti in dekleti. — Dvojni samomor. Na Dunaju sta se s plinom zastrupili mati in njena hči. Vzroik temu je bila materina bolezen. Hčerka ni mogla pretrpeti, kako gre z materjo h koncu. Zato je sklenila umreti z materjo. Odprla je plinovo cev, zaprla stanovanje ter se Vlegla v posteljo. Drugo jutro so vdrli ljudje v sobo In našli obe mrtvi. Ljubljana. bruarja 1826. Miletič ima velike zasluge za nacijonalni pokret v Vojvodini. Radi svoje revolucijonarne borbenosti je Miletiča obsodila ogrska vlada na 5 let ječe. Svojčas je bit Miletič poslanec v budimpeštanskem parlamentu, kjer je zastopal vojvodinske Srbe. Na slavnostih je govoril tudi minister Slavko Miletič, ki je sin Svetozarja Miletiča. — Voditelj Hrvatske federalistične stranke dr. Ivan Lorkovlč ie umrl dne 24. t. m. v Zagrebu. — Draginja na Angleškem. Uradno se objavlja v Londonu, da so 'bile 1. februarja 1926 na Angleškem za 73 odstotkov dražje življenske potrebščine, kot pa I. februarja leta 1924. '— Radi žalitve Mussolinija zaprt. V letošnjem predpustu je v Florenci neki* Anglež v pijanosti žaljivo govoril o Mussoliniju. Seveda so moža takoj zaprli ter je sedaj obsojen na 8 mesecev ječe. — Minister za šume In. rudnike je imenoval gosp. Albina Prepeluha za direktorja velikega lesnega industrijskega podjetja. Tam bo gosp. direktor, ki je obenem ustanovitelj in voditelj nove kmečke strokovne delavske organizacije, zastopal koristi delavcev in ščitil njihove interese pred izkoriščanjem kapitalizma. Delavstvo tega podjetja je s tem postavljeno v deveta nebesa, kjer se cedi med in mleko. Gosp. direktor bo imel sigurno krasne uspehe, kakor jih je imel svoj e časno in jih ima še danes gosp. Tone Kristan in drugi taki delavski zastopniki. — Kaj vse ne zahtevajo za izgubljene prestole! Do prevrata je imela Nemčija 4 kralje, 6 velikth vojvod, 5 vojvod in 7 knezov. Avstrija se je na lep način znebila Habsburgovcev in jim ni plačala nobene odškodnine. Temu pa1 ni tako v Nemčiji. Vseh odstavljenih 22 suverenov s 350 rodbinskimi člani dobe od države visoke pre-skrbnine. Pa še niso zadovoljni. Sedaj zahtevajo še denarno odškodnino radi izgubljenih prestolov in povračilo vseh zaplenjenih posestev, gradov in dvorcev. Dinastija Hohenzollem, njej na čelu Viljem II., zahteva povrnitev 15 gradov, 700.000 jutrov zemljišč in odškodnino 30 milijonov zlatih mark. Ravno tako zahtevajo velike odškodnine bavarska, saška in virtemberška dinastija. Skromni v svojih zahtevah niso ostali odstavjeni vojvodi in knezi. Računa se, da znašajo zahteve vseh odstavljenih dinastij preko 1 milijarde zlatih mark. — 53 umorov je izvršil neki človek v Galiciji v Novosencu. Med žrtvami je por sebno veliko otrok. — Justlflkacija. Dne 20. t. m. so v osje-škem sodišču obesili roparja in morilca Miletiča, ki je lani umoril stara zakonca Nikoliča. — Še ena nesreča pri podiranju dreves. V nekem gozdu pri Št. Vidu na Dolenjskem se je na pepelnico pri podiranju ’ drevja smrtno ponesrečil Anton Zajc iz Beča. Padajoča bukev je reveža pritisnila ob strmfno in je potem v par urah izdihnil. — Deiožiranje v Ljubljani se je pričelo ponavljati in je kar na dnevnem redu. Sedaj zopet stanuje uboga stranka na Kralja Petra trgu. S 1. majem je v Ljubljani vse polno sodnijskih odpovedi, sledile bodo nove deložacije. Kam naj gredo ljudje? Poskrbite, da ne' bodo na cesti! — Poštna hranilnica v staro podrttlo. Zopet se čujejo vesti, da misli poštna uprava kupiti neko staro hišo v Ljubljani, da v njej naseli poštno hranilnico. Je že zopet na delu kak posredovalec, ki uživa kje v Beogradu veliko zaslombo, da bo pri. tej kupčiji zaslužil. — Poskus velike sleparije. Neki beograjski slepar po imenu Pavlo Božanič je prišel v Slovenijo poskusit svojoi srečo. V Ljubljani je vzel na. piko Dobroveljsko banko, misleč, da uradništvo tega zavoda ne bo zadosti previdno. Predložil je uradniku hranilno knjižico Jadransko-Podunav-ske banke v Beogradu, ki je izkazovala 200.000 Din vloge, ter prosili za akontacijo 120.000 Din proti deponiranju knjižice. Ko ie uradnik pričel knjižico pozorno pregledovati jo je slepar pobrisal in zginil. Pozneje so v banki ugotovili, da je knjižica ponarejena. Najbrž bo lopov še drugje poskusil svojo srečo. Zato pozor! Maribor. 27 R — 21 C — 23/11. Zapomni si vsakdo te številke. Naj jih shrani za spomin potomcem, da bodo vedeli, da smo imeli v letu 1926 po Kristusu 1 dan pred sv. Matijem od poldne do 14. ure nič manj kot + 270 R, seveda na sotacu. Na intamj izpostavljenih krajih + 21° C, v največji senci + 15* C. Kdor tem številkam ob mestnih zidih ni verjel, je šel po' kosilu ven, ter je brez površnika prav do kože čutil nenavadno toploto. Toda nikar preveč veselja in zaupajte tej izrednosti še manj kot — lepemu dekletu. Kmalu boste videli, gotovo pa čitali, da so to za naše kraje ob tem času nenavadno temperaturo povzročili oni' dogodki* na katere smo že zadnjič opozorili. To pot gre za velikanski ognjeniški izbruh kje na daljnem severovzhodu, najbrže v zvezi z morda še večjimi izbruhi na jugozapadiu. Za naje kraje tako ugodna reakcija, kakor je sedanja pomeni, da se nalvaja nova ognjenlška pertjoda v začetni akciji, a da so Jo povzročile velike spremembe v vrhnjih plasteh naše atmosfere vsled dogodkov na solncu (višek solnčnih peg). Sodeč po izredni živahnosti maigne tirnice v noči 22. t. m. se vrše tl dogoditi obenem v spremstvu katastro-failmh potresov. Temu slede velika, krajevno katastrofalna neurja. Izreden čudež bi bil, če bi to vreme pri nas vztrajalo preko Sv. Maitije (dne 24. februarja), ker v tem slučaju pade ob vso dosedanjo veljavo tudi Sv. Matija, ki Jed razbija, če ga ne dobi, ga pa naredi'. In letos ga ni dobil. — Politika tudi za trafike. V Slovenski ulici imamo že nekaj Ce se ml posreči, da že kot nevesta pridem v posest večjega zneska tega domišljavega bedaka, potem sploh ne maram postati njegova žena. Sicer pa mi je ta človek naravnost zopem in le radi njegovega bogastva sem poslušala njegove ljubavne ponudbe.« »Tako, tako. No, draga Manuela, z vso vnemo te bom odslej podpirala v tvojih prizadevanjih. In ravno tako tl je tudi Pitt, ki je drzen dečko, na razpolago; nanj se moreš zanesti.« Manuela se olajšano oddahne. »Toda, kaj naj prav za prav pričnem,?« »Pred vsem, meniš? Oh, to je prav enostavno, v prvi vrsti je treba, da odtujiva lepo nevesto nadutemu lordu.« »Kako pa naj se to doseže?« meni Ma-nuela neverjetno. »Ali naj jo obrekujem in črnim?« »Na to bi težko kdo nasedel, kajti Beatrica Hudson je splošno znana kot zelo čednostna deklica. Morda pa, — zares, da, — tl moreš deklico spraviti ob dobro ime, četudi ne neposredno. Oh, o tem bom Se razmišljala.« Manuela sc z veliko napetostjo ozre v svojo prijateljico. »Ali iinaš že načrt, Tereza?« »Se sl nisem docela na jasnem. Toda povej, ali ni bil večkrat tudi navzoč lord Hudson s svojo hčerko o priliki tvojih po-setov v VVeStonovi palači?« »Da, skoro vedno!« »2e dobro. Ali si morda opazila, da je kateri navzočih gospodov prav posebno pozornost izkazovali lepi Beatrid?« Poročnik Colwell je bil naprami njej vedno zelo vljuden ter ji dvoril, vendar P a je ostala napram njemu docela hladna.« Priporočamo turdfto Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodu. Najugodnejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. 'i »Nič ne de. Poročnik Colwell torej? Oh, ravno prav, njegov polk je sedaj v Dundee, on je često na lovu v gorovju. Moj načrt dobita že precej določeno obliko.« »Povej mi vendar!« »Se ne, draga Manuela. Sedaj mi pa še povej, ali ne da lord VVeston zelo mnogo na neomadeževan glas?« »Da,« odvrne Manuela čmemo. »In sedaj sem se tudi spomnila, da sem pač sama zakrivila, da se mi je pričel izmikati. Naši prosti španski običaji, po katerih so mlade dame pogosto v družbi mladih mož brez nadzorstva, vsekakor niso bili všeč preveč strogo mislečemu lordu, zato se je zagledal v molčečo Beatrico Hudson, katere srce morem primerjati ledeniku. Kaj neki ve taka plavolasa, tiha lepota o plamtečih strasteh, ki so ljudem iz južnih krajev tako rekoč že prirojene?« Tereza pomenljivo pogleda svojo prijateljico. »Tihe vode so često globoke,« — reče s posebnim naglasom. »Kaj hočeš s tem reči?« »Počakati, predraga Manuela, za sedaj je še vse moja skrivnost. Ampak za sedaj ti še mtorem izdati, da ti bom pomagala, nič zlega slutečemu lordu VVestonu olajšati njegove žepe za precejšen znesek. Predvsem morava vso zadevo pričeti z največjo pozornostjo, majhna pogreška nama more ves načrt prekrižati.« »Pa si tudi svesta, da stvar uspe?« »Seveda, Maniieta; lord VVeston te naj na kolenih prosi za ljubezen, zanesi se na to. Toda sedaj mi odgovori še na nekaj vprašanj. Morda si opazila, kakšen nakit , ima Beatrica Hudson posebno rada na sebi?« Manuela se zamisli, črez nekaj časa pa reče: »Da, se že spominjam: pri svojih obiskih •v VVcstonovi palači je imela vedno v laseh zlato pšico, gosto posejano z bleščečimi briljanti.« »Pšico v laseh? Oh, to je naravnost izborno l« Terezi zažare oči »Ln vsak teden se pelje Beatrice Hudson v Dundee, kjer pogosto ostane preko noči pri svoji prijateljici. Izvrstno — hahaha — Manuela, zmaga je naša.« »Jaz te ne razumemi« »Tudi ni prav nič treba, ljuba moja, videla boš, kaj premorem. Deklica, ki hoče postati Jakova ljubica, se ne sme ustrašiti nobene ovire.« Manuela se zgane, ko zasliši ime strašnega moža. »Jak? Ah, Tereza, jaz imam tak strah pred tein človekom, vedno me muči bojazen, da naju še obe usmrti.« Tereza se glasno zasmeji. »Usmrti — naju? Ljuba Manuela, ti menda pozabljaš, da imam tega moža popolnoma v svoji oblasti. Vsak hip ea morem predati policiji. Sedaj nihče ne ve, kdo je zagonetni človek, ki se vozi v svoji železni ladji pod morsko gladino, še je na varnem Toda že v nekaj mesecih se bo moral odločiti, kaj sl izvoli, ali mojo ljubezen, najblaženejšo srečo, ki mu jo morem nuditi, ali pa smlrt na vešalih.« Terezi žare oči, dočiin Manuela dvomljivo zmaje z glavo. »Mene bi bilo groza take ljubezni.« »Mene ne. Hočem imeti tega lepega moža, ljubim ga, prisegla sem, da postane moj. Nikdar se mu ne bom odrekla.« Manuela se sedaj živahno obrne k svoji strastni prijateljici. »Šele danes zjutraj sem o vsem tem. razmišljala. Tvoje početje se mi vendarle zdi zelo nevarno. Pomisli vendar, če ti strašni človek hlini ljubezen, da se izogne kazni, ter te pri prvem snidenju na grozen način usmrti.« Tereza se nasmehne. (Dalje prihodnjič.) Lastnik ln Izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Za »Zvezno,tiskarno in knjigarno« Alojzi] Hfiller v LJubljanL Najboljša kolesa In šivalni stroji so edino PETELINČEVI znamke GRITZNER, ADLER. PHONIX za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. JOSIP PETEUNC. Lfubliana blizu Od dobrega najboljSe je švicarski pletilni stroj ■ — - —-------- • - picmni at.ru| Prešernovega spomenika za vodo. „Dubled“ ZVEZNA KIU169RH9 LJUBLJANA j MARIJIN TRG ŠT. 8. ZAHTEVAJTE CENIKI Lastna zaloiba — „ SPLOŠNA KNJIŽNICA" štev. 1-«1 I znanstvena zbirka itev. 1. —-X. Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruskih, angleških in drugih knjig. Dobavlja vse revije, časopise in modne liste, šolske knjige in šolske potrebščine. Muzikali]e — Papir — Pisarniške potrebščine. V