KRATEK RAZGOVOR BOLJ VAŽNIH DOSADANJIH IZNAJDBAH IN POSEBNO 0 STROJIH ALI IAŠ1NA1I, ŽELEZNICAH IN TELEGRAFIJI KOT OBRODKIH Čudodelne moči — človeškega duha. Spisal in na svetlo dal za slovensko ljudstvo Josip Godina - Verd41ski leta 1876 v teržaški okolici. Z dvema narisoma. /tC rt 'f V Terstu TISK AVSTRIJSKEGA LLOYDA 1876 . 65390 Opomba. Ta knjižica se dobiva pri spisatelju, naroča se pa v Terstu pri gosp. Ivanu Valenčiču, tergovcu „Via Nuova“ pod hiš. štev. 39. Cena znese 30 kr. Sicer prodaja jo tudi Paternolli v Gorici, in E. Hohn v Ljubljani na Starem Tergu. — Pisatelj ima pri sebi še nekoliko iztisov knjig: ^Zgodovina Tersta in njegove okolice," in pa ^Izvirek premožnosti." Perva (sicer važna posebno tudi zarad uverstitvi zgodovinskega in geo- grafičnega razgleda vsih, starih in sadanjih Slavjanov) se prodaja zdaj le po 1 goldinarju, druga le po 24 kr. Slovenci, ki radi bero narodne knjige, in radi podpirajo naše slovstvo, si vtegnejo dobiti tudi tiste (ki se prodajajo zdaj pri gosp. E. Hohnu in Paternolliju. Kako je pa to, da celo Čitalnice za narodne knjige nič ne marajo ? — čudna prikazen ! — Al ne bi se morda spodobilo, da bi si vsaka redno knjižnico imela? Kazalo Predgovor . I. 0 iznajdbah sploh II. O nekih posebnih iznajdbah veče važnosti str. 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . Iznajdba plastike ( podobarstva ) . . . „ malarije .. „ vrezovanja podob v kovine in les „ fotografije . ,, muzike . n 8 9 10 11 12 14 16 19 21 22 n 23 24 25 55 27 30 33 54 70 71 73 76 79 n 80 K 9 8 « Gi ki : as tk & <♦ YL’ G£ m l-c GT n £Y G? OT ' :> 08 j ■« ■ U, «Si ■ ■ / ’ i. - 'A . ii ...... . .. . a « « r. (j k c< .« p ■■ A) .v;Yla$ u V : 5 uŠfc •G V- tx K « It c< «r. 1 <•; .0 . .' ■ ■ . . . WBi»yi\( 1 m ’ 5 >K£ ... ■ ... s» .. ;> 8 &W «W. . i '■■■').■ ' ’ i >,. v „1; . (s-Itil) t$$ft .-sr rt&Jfcfit . •..•'■„■•■ uTs* ■■■V . . . , . . (&i^ w‘JsJ* R$)i>b m ,,5»oo ... »»:. hs>»h .v.nivn afeiJ b\»loa . {» -.fioio .-ogoq e) li/f-nimnu . ■ :•■■! ■•■;<■ T'.-.”, T--' .si'!Rt>i«Oiij »0 t -saaM 5 rih: !.:> .. Sli: s!.■:■ ? ! ;i:' X ' .< . . .- . (virj;..uo. )0m; sifenji« »«¥<»>« . .L . • ... a\m!i •--. « . ■' »v »»Via«.'.- 4 o'jCv» i.ri.am-'.-•.' „ 4 . . '. Vltv: Srt c . • ■ H .152 m m .92 .Tl .:>£ PREDGOVOR. Mi zapaznjemo dandanašnji mnogo takih jako potrebnih in koristnih stvari na svetu, imajočih si na¬ stanek le po veliki delavnostim po velikem trudu pridnih, za splošni naš blagor vnetih možakov, katere nam vdah¬ nejo posebno, pač neizmerno občudovanje , ko_ jih še le poveršno v prevdarek jemljemo. Ah žalibog! prosto ljud¬ stvo se vendar premalo, in tu pa tam celo nič za to ne meni, čeravno bilo bi vendar dobro in koristno, da tudi ono zastran tega vsaj nekoliko bolj važnega izvedo; — človek nije divja, nerazumna zver, da moral bi, kakor tista, povsem prezirati celo velikanske in ob enem tudi dobičkonosne naravine in umetne obrodke, ali pa tudi posebno važnost raznih, nam le za ugodnost in nedolžno razveseljevanje služečih stvari in prikazni , — temoč podoba je božja, najimenitniše in najizverstniše bitje na zemlji, kateremu je po njegovih duševnih močeh mogoče opazovati in preudarjati vse reči tega sveta, in gre sicer po nekakem celo naloga ali timveč dolžnost hvaležno spoznavati in občudovati posebno tudi tiste, od najvišjega stvarnika natori dane moči, katere so zgoraj že ome¬ njeni možaki po svoji bistroumnosti, in pa večidel z ozi¬ rom na človeške potrebe natanjčno preiskovali, po tem i tudi srečno zasledili in razkrili kot bivše poprej njim ravno tako, kakor drugim skrivne, in pa na katerih zadostno spoznanje in primerno porabljanje se večidel opirajo razne sadanje, posebno bolj vazne prikazni, ka¬ terim pravimo iznajdbe, ki so tedaj, kakor je vže na čelni strani rečeno, res obrodki čudodelne moči — človeškega duha. Sicer ravno v tem namenu sem jaz bil uže pred nekim časom sklenil, spisati in dati na svetlo knjižico, kakoršna je ta, odmenjena našemu slovenskemu ljudstvu zlasti nižjega stanu (čeravno je včasi pisanje za tisto gotovo nekaj težje, kakor je za bolj učene, in to iz raznih uzrokov). lipam za ter dno, da jo bode ono tudi rado čitalo, da pridejo pa po tem tudi njemu na znanje reči, katere so v njej razlagane; reči, pravim, katerih važnost in posebnost je gotovo taka, da bi jih nihče povsem kervohladno prezirati ne smel, ampak da bi jih timveč vsak izmed naših radovednih Slovencev resno poznati moral, katerega bi le zanimati utegnile. Na Ver deli, meseca januarja 1876. Spisatelj. O iznajdbah sploh. Mi nahajamo zdaj na svetu v rabi veliko število važnih in splošno koristnih, umetno napravljenih, sicer že v predgovoru nčkaj omenjenih stvari, po katerih nije bilo prej ne duha ne sluha. Nekatere mej njimi so celo take, da so vredne res vsega našega občudo¬ vanja. One so pa nastale in se prikazovale, kakor sicer še vedno nastajajo in se prikazujejo le po de¬ lavnosti duševnih človeških moči — pameti, razuma in razsodnosti v zvezi s hrepenenjem omikanih mo¬ žakov po vstanovitvi vsestranskega napredka in pa zboljšanja našega stanja na svetu, in to večidel na podlagi tistih, bivših še skrivnih ali skritih, od Boga vstvarjenih reči, katere so po neizmernem trudu zve- dali in porabljali, kakor še zdaj ščasoma zvedajo in porabljajo za občno korist in potrebo človeštva isti že omenjeni možaki, sicer pa tudi, se ve, na podlagi njihovega natančnega prevdarjanja in stanovitnega premišljevanja, kako da bi se dal izpeljevati naklep, ki si je imel izvirek v njih bistri glavici zastran kake znamenite, poprej neznane, in samo v drugi podobi ali celo še v tisti težko kedaj na svetu bivše stvari, in katerega doveršitev jim je bila jako na sercu ležeča. — Koliko krat so pač ti možaki nočili — brez spanja, da so le v globokih mislih za dosego svojih namenov! Končni dobri sad ali nasledek njih prevdarjanj in premišljevanj, naj si bode pa zastran jedne ali druge, poprej neznane , in si pa, kakor se je vže opom- — 4 nilo, še le v kaki drugi podobi obstanek imevše, ali celo še tako nikdar na svetu ne bivše reči se kliče iznajdba (ako je sicer kaka znamenita stvar bivala že od nekedaj, a le neznana ostajala, in jo je kedo, naj si bode pa po navlašnjem iskanju ali tudi po sreči samo najšel, se pravi temu le najdba — razkritje , ne tedaj iznajdba; kakor, postavimo, bi se reči ne smelo, da je Krištof Kolombo — leta 1492 — prej samo neznano, a vže bivšo Ameriko iznajšel; on jo je le najšel , nje bistvo po tem skazal, in pa ljudem na znanje dal). — Iznajdbe se razdčlujejo v iznajdbe veče in manje važnosti, v iznajdbe bolj ali manj koristne in potrebne. Mej njimi je vendar mnogo tudi takih, ki so celo bolj ali manj škodljive, in pa ravno zato, se ve, za- veržljive. Mej tiste štejemo, na primer, tudi spre¬ menljive šege v obleki ali nošnji sploh, to je, tako imenovane „mode, ft katere iznahajajo (gotovo le za svojo korist, in pa za škodo tistim, ki si jih na vsako ceno imeti hočejo!) svojeglavno zlasti „modistke“ od časa do časa za gospodo — brez prave omike , ali, kakor jo je nekedaj italijansk pisalec izverstno in po vsej pravici zagodel, — za teste di legno (za lesene glave!), katerim je več mar za nečirnernost in za uni¬ čevanje imetka, kakor za drugo — za pravo omiko in za dobro gospodarstvo. O iznajdbah takošne verste, kakor sicer še o drugih ne samo čudnih, temoč še bolj škodljivih in celo nevarnih, ki so le največega grajanja, in vsega zaničevanja vredne, na primer, o nesrečni iznajdbi žgajija, ki spriduje človeku kri, po tem tudi zdravje podkopava in pa — prihod smerti pospešuje, se ne bo, se ve, tukaj govorilo, pa tudi še o nekih manj važnih ne, akoravno so koristne. 5 — Iznajdbe so nastajale po malem, od kar so ljudje na svetu — stopnjama jedna za drngo, imevše si izvi¬ rek v njihovih čedalje večih ščasnih potrebah, ki so pa ravno tako rastle, kakor je rastlo njih število, ali njih razširjanje po zemlji; a vendar tudi v njihovem čutstvu za vgodnost in lepoto, in sploh sicer v iskanju pomočkov, da si ž njimi stanje zboljšajo, naj si bode v jedni ali drugi zadevi. Tako, na primer, namesto pervotne oblčke, namreč živinske kože, so si iznajšli ščasoma drugo, čedalje bolj redno, lepo in mično obleko; namesto podzemeljskih jam kot svojih pervotnih stanovališč so si sezidali bajte, pozneje pa bolj redne in zale hiše; namesto pervotnega nepripravnega orodja za poljedelsko in za hišno gospodarstvo so si naprav¬ ljali drugo bolj primerno, bolj potrebno, in bolj koristno (zastran tega slovejo pa od nekaj časa sem posebno Engleži in Amerikanci), in tako dalej. —■ Sicer dajala je tu pa tam ljudem tudi kaka prikazen, katero so le po sreči zapazovali ob jedni ali drugi pri¬ ložnosti , spodbado k napravi kake nove reči za občno potrebo in korist, ali pa tudi le za vgodnost — za oslajšanje obstanka in živenja človeka na svetu. Tako, postavimo, se bere v nekih knjigah, da le po sreči se je iznajšlo tudi jako važno barvanje (farbartje) škarlatno. Pripoveduje se namreč, da je bil nek ovčarsk pes v stari Feniciji (na sončno-zahajavni strani Azije blizo morja) razgrizil nekedaj polža posebne verste, in si pri tem gobec na rudeče pobarval. Pa ravno ta prikazen je neki dala uzrok ali priložnost natančnemu preiskovanju in razločevanju, od kod da ona prav za prav izvira. Imelo si je kmali to ravnanje za nasledek zvedenje na čisto, da takošni polži, zdaj škarlatniki imenovani, imajo v sebi poseben rodeč sok, to je, 6 škarlat; iti po tem nastopila je tedaj tudi primerna poraba tega soka za iznajdbo zgoraj omenjenega škar- latnega barvanja, ki je od nekedaj dajalo, kakor daja sicer še dandanašnji lep dobiček obertnikom in ter- govcem, potem ko se je začelo barvati s tim škarlatom posebno volna , ki si je dobila tako, se ve, čedalje večo vrednost in ceno. Sicer mnogo tudi tistih stvari, ki nam služijo za lečenje bolezni, se je iznajšlo le po sreči, kakor se bo zastran tega še pozneje nekaj omenilo. II. O nekih posebnih iznajdbah veče važnosti. A. 0 bolj koristnih. Mej bolj važne, koristne in potrebne iznajdbe števajo se dozdaj razen mnogih ali timveč neštevilnih drugih posebno sledeče: 1. Iznajdba železa , jekla in bakra (kotlovine ). Za kako potrebo in korist da so nam te kovine, — kako da se rabijo, ali činu da služijo, o tem nije treba posebnega razgovora; saj vsak vidi, zakaj da so odločene. Pa ravno zarad velike ali prav za prav neizmerne svoje koristnosti bile so mej drugimi rečmi tudi te kovine iznajdene in porabljene že v starodavnih časih, kakor nam je znano po tem, kar pripovedujejo pisalri. stare dobe. Železo je tista kovina, ki se umetno napravlja iz nčke posebne rude, to je, iz neke posebne verste (sorte) zemlje ali persti, ki se nahaja zmešana ali združena se stvarjo le nekoliko podobno pravemu že¬ lezu, ki se ima namen iž nje zdelati. Mogoča je pa - 7 takošna naprava, ki se opira na prejšnje dobro spo¬ znanje posebnosti omenjene rude (zemlje), po razto- pljenju te iste rude v primernih pečeh (v tako imenovanih plavžih). Dobi se tako najprej sirovo, le raznoverstno in različno železo, ki se ima po tem podvreči še drugemu naprejšnemu ravnanju ali obdelovanju, da postane pravo železo v šibah ali palicah, in pa iž njega tudi jeklo , za navadno rabo. Da se to zverši, pre- tapljati in čistiti ga je treba še v navlašnjih pečeh, ah v tako imenovanih pretopivnicah. Sicer sirovo železo je združeno z mnogim tako rečenim oglecem. Kadar je treba pa takošno železo spremeniti v jeklo , mora se prej zgubiti v njem nekoliko tega ogleca, železo tedaj prav razbeliti in po tem nanagloma skaliti v merzli vodi, kar mu daja večo terdobo, in pa postane ravno tako — jeklo. Skoraj ravno tako, kakor železo, napravlja se tudi baker (kotlovina), ako se morda ne najde pod zemljo vže čist ali gol, kar je tudi mogoče, —in sicer iz nekega posebnega kremenja, to je, iz nekega po¬ sebnega peska, katerega ono v sebi ima, se nalaš žge, in pa po tem tudi večkrat topi, da se tako v pravi baker spremeni. — Sicer tudi srebro se napravlja iz posebne sirove rude, ki se nahaja po nekih krajih pod zemljo, se raztaplja in tako večkrat predelava, dokler ne postane pravo, čisto srebro, ako nije vže samo ob sebi čisto ali golo, to je, nezmešano z ome¬ njeno rudo — ker tudi tako se nahaja. Kar se tiče pa zlata , ono se koplje, posebno v severni Ameriki, na Ogerskem in v Rusiji, večidel le čisto (suho), a vendar včasi tudi zjedinjeno z drugimi kovinami (ru¬ dami), in takrat se napravlja ravno tako, kokor srebro, (kadar se tisto ne najde že čisto ali golo, se ve). 8 — 2. Iznajdba denarja iz kovin (iz zlata, srebra in bakra, sicer v Rusiji tudi iz platine ali iz tako imeno¬ vanega belega zlata ) posebno za zlajšanje tergovine — prodaje in kupnje blaga kakega si bodi med ljudmi. Spervič je bila namreč tergovina le zamenjevanje blaga za blago (robo sploh odločeno in pripravno za navadne človeške potrebe). Kedor si je tedaj imeti želil jedno ali drugo blago od kogar si bodi za svojo rabo, moral je dati nje izročitelju na menjo kako drugo različno svoje lastno blago njemu potrebno. Ali viddo in čutilo se je sčasoma vendar, da je to večidel jako sitno ali timveč celo povsem nemogoče. Začelo se je pa ravno zato mislili na iznajdbo kake druge reči za menjalo, katere veljavnost bi namesto vala vrednost blaga, ki bi se imelo izročevati drugim v zamenjo. Takošnej reči ali menjalu (iz opomnjenih kovin) pravimo pa denar , ki se je iznajšel tedaj gotovo le — iz potrebe, da se ovirajo namreč tako napotja in zadrege pri prodaji in kupnji. To je pa pravi denar , njega namestnik je dan¬ današnji v nekih deželah vpeljan vendar tudi popivnati denar , ki sam na sebi, se ve, nejma sicer nobene vrednosti, in se napravlja skoraj iz gole vgodnosti ali zarad priložnosti, to je, za zlajšbo hrambe, plačevanja in razpošiljanja omenjenega pravega denarja, je pa samo zato veljaven kot menjalo, ker mu je veljavnost zagotovljena od dotične deržave ali tudi še drugače kakor si bodi (čeravno bili s vže časi, v katerih je popirnati denar, znan tudi pod imenom ,,note a in „obligacije,“ ob silnih deržavnih potrebah in zadregah deloma , kakor, na primer, v naši Avstriji od nekolikih let sem še zdaj, celo pa vendar tudi vso svojo velja¬ vnost zgubljeval!) V marsikaterih deželah, postavimo, tudi na Egiptovskem, tčče le zlati denar. Srečne take dežele! 9 — 3. Iznajdba pisanja — tega pravega pripomočka, da vtegne človek dajati na znanje svoje misli, jeden ali drugi dogodek tega sveta, ali sploh kar si bodi, tistim svojim znancem ali prijateljem, ki so daleč od njega, bolj zanesljivo, kakor je mogoče to 2 govorom (ustmeno) po drugih, in da razen tega sicer tudi jedna ali druga važna, posebnega spomina vredna stvar v pozabo ne prihaja, zlasti za prihodnje čase, ali da se kaj po samo ustmenem razglašanju mej ljudstvom ne sprevrača in popači, kakor se, žalibog! po navadi večidel pripetuje. Saj pa stari pregovor zastran tega v latinskem jeziku je sploh znan; glasi se namreč: „Verba volant, scripfa manent," to je, po našem: „besede zletajo, pisma ostajajo.“ — Sicer za pisanje poslužujemo se navlašnje tekočine kot barvila (barvine), kateri pravimo po krivem ali napečno černilo; saj je pač ta tekočina razne barve , ne samo čeme. Naj ostane tedaj v rabi tudi pri nas rajše beseda tinta (ki prihaja iz latinskega „tingere,“ to je, pomočiti)-, v nemškem je tinte. — Kčr v raznih krajih tega sveta ni je v rabo prišlo redno pisanje dolgo časa po iznajdbi 16 abecednih čei k, katere je bil nek Kadem (Kadmus) vže več stoletji pred kristovim rojstvom prinesel iz Fenicije, ali pa, kakor nekateri pripovedujejo, iz Egipta v gerško de¬ želo, ostati je moralo tam neznano, se ve, tudi mar¬ sikaj znamenitega in znanja vrednega; ravno zato so si pa učenjaki vže zdavnej glavo lomili, kakor si jo sicer še dandanašnji lomijo z razjasnjanjem jedne ali druge važne zgodovinske starine. — Sicer spervič so ljudje, posebno Egipčani, v rabi imeli po gerškem. tako imenovane hieroglife, to je, pisanje v podobah, ki si imajo jeden ali drugi pomenek; tako, na primer^ 10 pomenja podoba oroslana ali leva hrabrost (junaštvo) v vojski; podoba lovorjevega venca okol glave nad ušesi pomenja pridobito slavo tudi v vojski; podoba orla pomenja višje poveljstvo (deržavnih poglavarjev: cesarjev, kraljev i. t. d.); podoba zajca pomenja straš¬ ljivost in tako naprej. V šegi je sicer vendar še vedno kaka naprava marsikaterih večih podob za po¬ seben spominek. Nahaja se pa tu in tam še tudi dan¬ današnji kak malo ali celo nič duševno izobražen človek, posčbno mej kmeti, ki se posluževa nekih le njemu znanih podob za zaznamovanje kake stvari, da je ne pozabi, ali tudi kadar dela kak račun (prerajf). Celo rajnki milijonar Kalister je bil neki te navade, čeravno je nekaj pisaril. Opazujemo ob tej priložnosti še zadnjič tukaj, da bila je od nekedaj v rabi tudi tako imenovana kriptografija , po našem skrivno pisanje, namreč pisanje s posebnimi, po prejšnji zmeni samo nekaterim osobam razumljivimi čerkami, in sicer zato, da bi kak drug zapopadka dotičnega pisma ne zvedel, ako bi mu to, kakor si bodi, v i-oke prišlo, posebno ob časih vojske, da ne pride sovražniku na znanje kaka stvar, katero bi po tem on za svojo korist in pa za veliko škodo ali celo za popolno pogubo pro- tivniku lahko porabiti vtegnil. 4. Iznajdba popirja (karte), kakoršen je zdaj v rabi za pisanje ali tudi še za druge potrebe (za ri¬ sanje, malanje, zavijanje i. t. d.). Spervič se je pisalo na listih, in pa prav za prav na ovitkih nekih dre- vesec ali timveč debelih in višjih trav, ki so rastle ob reki imenovani „Nil“ v Egiptu, in se klicale „papirus,“ kar je dalo uzrok tudi sadanjemu našemu imenovanju „popir“ (papir). Razvijali so se namreč ti listi (ka¬ terim so sicer Rimci pravili „charte“) od bilk ali stebel 11 takošnih drevesec ali trav, pa raztezali, in po pri¬ marnem ravnanju navlaš spremenjali v gladke ploščade, in ravno po tem pripravljali za pisanje. Le tako so si tedaj v tadašnjih časih ljudje pomagali zastran tega. Bolj pozno so prihajali sicer v šego tudi tako imeno¬ vani „pergamenti,“ namreč primerno oglajene in za pisanje pripravljane kože ovac, skopcov, telet, ovnov, koz, in celo tudi — oslov. Iznajdeni so ti pergamenti bili neki že 300 let pi\d kristovim rojstvom. Sadanji popir (karta) nije pa drugo, kakor neka tanka pletenina , umetno pripravljena v tako imenovanih popirnicah (mlinih ali fabrikah od popirja) iz rastlin¬ skih ali drevesnih nitek (vlaken, stremenov). Sicer spervič porabljala se je za to prav za prav parola ali drevesna volna, ki pa nije bila vendar tako vgodna in pripravna za pridelovanje popirja, kakor so ko- nopne in lanene nitke ali timveč konopne in lanene cunje; stavile so se zatoraj tudi rajše tiste v^ rabo, in to neki najprej po Arabcih, ko so se bili v Španiji naselili, prišedši tje iz Afrike. Pisati se je pa začelo na tako napravljenem popirju okol leta 1270, saj kakor se pripoveduje v nekih knjigah. 5. Iznajdba tiskarstva (štamparije ali tipografije) za berzno pomnoževanje in razprostiranje kakega si bodi pisma mej ljudstvom ali sploh po svetu, in to v večem ali manjem številu, kakor se le hoče. Ako se prevdarja, koliko časa, truda in tudi sitnega dela da je bilo prej potreba za prepisavanje tacega pisma, in kako težko da je bilo napravljati še le kako majhno število eksemplarjev tistega, mejtim ko se jih zdaj po tej sčasoma čedalje bolj izveršeni iznajdbi celo že v malo minutah velika množica natiska, obstati se mora pač vendar, da je ona neizmerne važnosti in koristi 12 za človeštvo — za razširjanje potrebnih naukov in znanosti vsake verste mej njim (sicer žalibog! večkrat vendar tudi marsikaterega pohujševanja in marsikatere škode, kadar s pomockom te same na sebi nepre¬ cenljive iznajdbe se napisane pohujšljive in škodljive misli drugim po nekakem brezobzirno vsiljajo; kar se prikazuje pa, se ve, le kot kriva poraba dobrote takošne iznajdbe, katere ne more tedaj zato nihče obsojati ). Kot iznajdnik tiskarstva je znan nek Ivan Gu- tenberg, rojen mej leti 1395 in 4000 v Mogunciji na Nemškem. Po končni pripravi abecednih tiskarskih podob (spervič lesenih , in pozneje še le svinčnik ) se je leta 1450, tedaj pred 425 letom tiskala perva knjiga, in prav za prav sv. pismo; 14. dne meseca avgusta 1457 bil je pa končan lep in mičen tisk tako imenovanega „psalterija“ (knjige, ki je obsegala le psalme , to je, svete ali Davidove pesmi), kateri je bil cenjen po Engležu Dibdinu celo do 100.000 gol¬ dinarjev, po tem kupljen in pa shranjen v tadašnji engležki bukvarnici (biblioteki). Po tem je jenjalo tedaj težavno in počasno prepisavanje pisem kake si bodi verste, s katerim so se pečali sicer večidel le menihi, posebno Benediktinaiji v samostanih. 6. Iznajdba strelnega praha (smodnika — po nemškem „pulverja ft l? *), važna posebno za porabo *) Pač vendar čudna prikazen! — Celo v teržaško okolico, kjer niso nikdar Nemci redno stanovali, se je vrilo, Bog ve, kedaj, neizmerno število nemških ali iz nemškega vzetih besedi, mejtim ko bi se mislilo, da vrivati bi se pač morale samo italijanske zarad bližine mesta, katerega poglavitni jezik je ita¬ lijanski, in s katerim občujejo okoličani v eno mer. Tako, po¬ stavimo , SO tam še vedno v rabi besede: farderhat (namesto; — 13 — v vojski. Ta prah se napravlja iz solitarja, žvepla in oglja, katere stvari, zmešane in pa ožgane, si imajo tako moč (spoznano sicer po iznajdniku še le na podlogi prejšnjih velikih prizadev in sitnih skušenj), da razvijejo (naredijo) mnogo gaza ali plina, kateri pa kot čedalje bolj pomnožen po veliki gorkoti, razbije vse, kar je okol njega, če je zapert; če je pa v čisti ravni cevi kakega kanona ali kake puške zad za kroglo, jo nanagloma izžene. Zvedba te iste moči dala je pa uzrok napravi omenjenih kanonov (topov) in pušk razne baže, tedaj vpeljavi orožja boljšega od tistega nepopolnega, katero se je po navadi prej rabilo. Kedaj da se je vendar iznajšel strelni prah, in kedo da je bil prav za prav njega iznajdnik, nije se nikdar zvedelo na čisto, akoravno pripisuje se po ne- skaziti, pokvariti, spriditi); fardamat (n. prekleti, obsoditi); za- špotavat (n. osramotiti); špot (n. sramota ); štrafat (n. kazniti ); špica (n. ost, pik, bodeš); zglihat se (n. pogoditi, poravnati se); glaš (n. steklo, kozarec); flaška (n. steklenica); gvant (n. oblačilo, perilo, to je partenina oprana); firtah (n. prednik); šteli (n. zabod); cvirn (n. konec, sukanec); Šuštar (n. čevljar); Žnidar (n. krojač, šivar); šrajat (n. govoriti); tam (n. stolp, zvonik); puštab (n. čerka , ali timvec abecedna čerka); pildek (n. podoba, podobščina); farba (n. barva); za špaš (n. za šalo, za smeh); češt ali kušt (n. umetnija, umetnost); ohcet (n. ženitvanje, ženitev); jesih (11. kis, ocet); le/t ali luft (n. zrak); obrihtan (n. dobro podučen); grent ali grunt (n. zemljišče); sonat (n. prizanesti, varovati); šparat (n. prihraniti); šnovfat (n. tobak nosljati); fajfa (n. lula, a vendar tudi pipa); fajfat (n. tabak piti ali puhati); žleht (n. hudoben, slab); špiža (n. hrana, jed); špag (n. vervica, motoz); štrik (n. verv); štrikat (n. plesti); vahtat (n. čuvati, na straži biti); scagat (n. obupati); zamirkat (n. pomniti, pazili); ahtat (n. paziti, gledati); se šika (n. se spodobi); rinka (n. krožeč, persten); oreglini (n. naušesniki, naušnice); kugla (n. krogla); cegel (n. opeka); ribat (n. clergati); žmabt (n. rkns); prala (n. pe¬ čenka); cirat (n. vzivati, hraniti sc); andoht (n. pobožnost, služba — 14 — katerih ta iznajdba nekemu Bertoldu Svarcn, bivšemu Frančiškanarju rojenemu v Frajburgu na Nemškem, in pravi se pa, da mu je šla ona po sreči leta 1330, in sicer potem ko je bil celo v ječe dejan kot škodljiv copernik. — Sicer pripoveduje se še tudi, da iznajšli so strelni prah prav za prav Kinezi že zdavno prej, prinesli ga pa Arabci konec trinajstega stoletja v našo Evropo, namreč v Španijo. 7. Iznajdba magneta in kompasa (severnice), po- rabljiva za marsikatero koristno napravo. — Magnet je pa stvar (namreč kovina, in zlasti železo, pa jeklo), ki ima po svoji naravi ali posebnosti, kakor se je zvedelo, to čudno moč, da priteza proti sebi železo, kadar se jej to primerno približuje, in da kadar je, v podolgasti podobi, to je, v podobi šibke, v sredi na gor božja); rol (n. cev); gartrovža (n. roža vertnica , goščavka); Žakelj (n. vreča); petljer (n. berač , vbog); cviblat (n. dvomiti); štempelj (n. kolek); drat (n. čvežen); oblik ali oblic (n. stružeč); štanga (n. ranta , drog); rmnpati (n. ropotati); ketne (n. verige); zariglat (n. zapahniti); ajmoht (n. obara , vdelano meso , zlasti telečje); štirka (n. škrob); peglat (n. likati); klofter (n. sečenj); žajfa (n. mjilo); šnabelj (n. kljun, gobec); ofrat (n. prinesti za dar, darovati); šenkat (n. darili); malen (n. mlin); gnada (n. milost); fovš (n. hinavsk, presukan); žihar (n. le, varen); lest, luštno (n. veselje, veseljno); nucat (n. kori¬ stiti, pomagati); solne obiksat, opučat (n. z voščilom likati, čediti); šac , šacal (n. skrit denar , ceniti); tron (n. prestol); krancel (n. venec); špegel (n. zarcalo , ogledalo); špralia (n. jezik, govor); stuk (n. nad¬ stropje. kake hiše); faler (n. pregrešek, napaka, pomanjkljivost); fest (n. pravo, dobro); lajhtar (n. svečnik); zašraubat (n. zaviti z ver- telom); fruštkat (n. zajterkovati); južnat (n. maličevati); Ion, g?o- lonat (n. zaslužek, obdarovati); frišen (n. presen ali prešteli); rihtar (n. sodnik); muja (n. trud), in tako še dalej. — Neverjetno in vendar resnično! Sole in pridige v sadanji le’pi slovenščini niso tedaj še nič doslej zastran tih spak koristile. Žalostno! Kaj bi pač k temu rekel častiti naš Terstenjak, ali kak drug starinoslovec? 15 — obernjeno ost (špico, pikj kake reči tako postavljena, da se more na njej lahko in slobodno verteti, obrača jeden svojih dveh koncev zmirom le proti severju, a druzega zmirom proti jugu: in zato, naj jo kedo za¬ suče kakor mu drago, oberne se ona, reklo bi se skoraj, prav termasto vedno le tako, kakor se je zdaj omenilo — z jednim koncem proti severju, z drugim proti jugu. Ta spoznana posebna prikazen se je pa porabila zlasti tudi v korist brodarstvu (mornarstvu). Pred spoznanjem takošne prikazni, to je, pred raz¬ kritjem omenjene posebnosti in moči tega magneta, o katerem se terdi, da ga je iznajšel nek Flavio Gioja iz Pazitana na Neapolitanskem leta 1302, čeravno marsikateri pripovedujejo, da je ta iznajdba timveč prav za prav kinezka, in da je prišla pa na znanje v Evropi po slavnem benečkem brodarju Marku Polu leta 1295, — bili so namreč brodarji prisiljeni deržati se le več blizo morskih bregov, da ne zabre¬ dejo, ko bi se upali v veliko ali bolj odperto morje; saj bi pač takrat ne vedeli, kod brodariti, da pridejo do iskanega odločenega kraja. Mogoče jim je to gotovo bilo samo ob času nebne jasnosti, ker so se tadaj ravnali po stanju sonca, lune in sploh zvezd, da zvedo, kje da se nahajajo, in kam da se imajo obra¬ čati z ladijo. Pa kaj jim je bilo počenjati, kadar jim je oblačno nebo vse to skrivalo ? — Takošnej zadregi se je ravno z omenjenim magnetom v okom prišlo: šibka, o kateri se je vže zgoraj govorilo, in ki se ime¬ nuje po navadi magnetna igla ( magnetnica ), jim kaže zdaj po obračanju svojih dveh koncev, kje daje sever, in kje da je jug, in na kako stran da se imajo po tem voziti, da se ne motijo, in da tedaj tako vedo, kam da jim je treba brod zasukati za dognanje na- 16 mena svoje vožnje pomorske. Ta igla se nahaja sicer na zadnjem kraju broda, tam namreč, kjer je kermilo, (to je, gibljivo drevo, s katerim se brod vodi, ital. timon) in pa kermilec, se ve. Ona stoji nataknjena v sredi že zgoraj opomnjenega kompasa , ki se kliče tudi vkternica ali tudi veterna roža. Na njem okoli narisane so štiri poglavitne nebne strani, namreč sever, jug, izhod in zahod sonca, kakor sicer še tudi sedem strani mej vsakimi dvemi omenjenih poglavitnih, tedaj 32 vsih. To je pa tudi število vetrov, ki pihajo zdaj od ene zdaj od druge tih istih strani. Sicer po njih se ime¬ nuje pa kompas tudi veternica. S pomočkom tacega kompasa in pa navlaš napravljenih morskih map (kartj gre tedaj mornarjem po sreči, da se redno ravnajo pri svojem brodarenju po daljnih širokih morjih vsega sveta. To je pač vendar tudi važen in neizmerno ko¬ risten pomoček! 8. Iznajdba ur. — Kaj je ur at V našem jeziku pomenja ta beseda orodje, ali priprava (nastroj, „inštrument“), ki nam kaže v navlaš odločenih raz¬ delkih Čas , to je, neskončni in nepretergani terpež (neskončno in nepretrgano trajanje), ob kateiem se godijo in prikazujejo stvari na svetu, in pa tudi (!!) isti omenjeni čas, to je, jeden ali drugi del vsacega dneva. Zdeva se vendar, da v pervem pomenku mo¬ rali bi mi prav za prav taeemu orodju praviti časomer ali pa časokazalnik , ne pa ura. Ime ura , izviravše iz gerškega copr) (hore, v latinskem hord) je po pravem štiri in dvajseti del jednega dneva, ker je namreč terpež ali tek tistega razdeljen v 24 enakih delov (ur). Pa zakaj bi morah vendar ravno mi rabiti besedo ura v enem in v drugem pomenku — brez razločka, ki ga pač drugi narndje redno delajo? Tako, postavimo. 17 imajo Italijani v rabi besedo ora (Francozi heur, En- gleži hour) v pomenka štiri in dvajsetega dela jed- nega dneva, a v pomenku orodje , katero kaže ta del časa, besedo orologio (Francozi horloge , in Engleži clock). Nemec pravi pa redno: „zdaj je tri na uri' 1 (kot na orodju ), ne tedaj: „so tri ure“ (v pomenku štiri in dvajsetega dela dneva ima besedo štunde). Kako napečno morajo se pač vendar zdevati, na primer, izreki v našem jeziku: „Ure nam kažejo ure,“— „Kaj je ura?“ — „Koliko ur je?“ —- (V Dubrovniku dejo pa v serbskem jeziku: „Koje su ure?"' to je: „Katere ure so?“ — !? namčsti našega: „Kaj je ura?“ ali: ,,Koliko ur je?“). — Naj se odstrani ta gerda spaka! Uzrok merenju in lazdelevanju časa je dalo lju¬ dem zapazovano, a sicer vendar le dozdevno vertenje sonca okol naše zemlje (saj verti se pač, kakor je skazano po zvezdoslovcih ali tako imenovanih „astro- nomih a prav za prav zemlja po svoji okroglasti po¬ dobi okol sonca!). Enakoličnost in rednost tacega ver- tenja je pa taka, da, če se prav natakne, postavimo, o poldne na kaki planjavi, na kakem zidu i. t. d. klin, in se pa zaznamnja njegova senca, ki stala bi takrat v ravni meri proti Severju, prikazuje se, ob jasnem vremenu, se ve, ta senca druzega dne o poldne na istem mestu , kjer je stala prejšnjega dne. Ker pa, ka¬ kor se je vže omčnilo, se zemlja suče proti izhodu, to je, proti kraju, kjer se nam sonce zjutro prikazuje, ali se dozdevno sonce suče proti kraju, kjer ono zvečer zahaja (kakor se po navadi pravi), zapušča omenjena senca svojo ravno mer, in pomika se po tem tedaj ona tudi poprek ali po strani proti izhodu od tam, kjer je klin nasajen ali nataknjen. Ta ista sčrica se nahaja pa zjutro po izhodu sonca obernjena več proti 2 18 — zahodu, in se (sicer tudi po vertenju zemlje) čedalje bolj pomika proti izhodu, in stoji po tem o poldne sopet v zgoraj omenjeni ravni meri. Takošna prikazen je dala nastanek tako imenovanih sončnih ur (sončnih časokazal). Razdčlil se je namreč čas, ki pretčka od jednega poldneva do druzega, v 24 delov, to je, v 24 ur. Tiste je zaznamovala, kakor zaznamuje sicer, se ve, tudi dandanašnji tam, kjer so še vedno v rabi sončne ure kot najpravnejše ali kot pravi izgledi pri vravnovanju drugih ur, ravno tudi senca opomnjenega klina, potem ko se je na njih zaznamilo mesto, od katerega in do katerega da ima ona prihajati zato, da kaže jedno ali drugo uro. — Zdeva, in pa terdl se sicer sploh tudi, da bile so to najperve ure (? — ča- someri, časokazalniki) na svetu. Ker so pa one po- rabljive vendar le po dnevu, in, se ve, ob jasnem vremenu, vidilo se je, da ne morejo one zadostovati, to je, popolnoma strezati našim željam zastran zve- denja ur ob kakem času si bodi —• tudi po noči in kadar je oblačno. Sicer ravno to pomanjkanje sililo je ljudi prizadevne in skerbne za vsestranske naše ko¬ risti in potrebe k resnemu premišljevanju, kaj da bi se boljega dalo pač napraviti tudi v v tej zadevi, da vtegnemo biti povsem zadovoljni. Slo je vendar še le pred nekimi 600 Ičti po sreči, da se iznajdejo časo- meri (časokazalniki) se zobatim kolesjem. Tisto pa, naj si bo s potnočkoin bingeljnov (pendeljnov), ali tudi s pomočkom zmotov (šušt), ne verti samo ročico (ka¬ zalnik) na plošči od številke do številke zaznamnjajoče ure, in minute na njej, ampak daja nam po neki, vse¬ ga občudovanja vredni napravi na znanje ure, pol in čerti vsake ure tudi z bijenjem , pač v nekih navlaš in s posebno umetnostjo zloženih časomerih (časokazal- — 19 — nikih) verh tega še dneve vsacega meseca; v drugih delajo celo muziko; nekatera pa ropot, da zbujajo spijočega človeka, kadar mu je treba, in želja, da vstane, ali dajajo slišati ravno tudi zato glas kukavice i. t. d. vse to pa v le majhnem prostoru! (Kako po¬ sebno, pač vsega občudovanja vredno uro da je bil napravil za teržaško razstavo lčta 1868 naš verli urar — samouk!! — Josip Bezeg, povedal je spisa- telj že v svoji knjigi „Pod lipo a na 64 strani). — Kaj tacega pridela tedaj človek po rabi svojih dušev¬ nih moči kot združenih, se ve, ob enem ž njegovim trudom iu ž njegovo pridnostjo. Gotovo znamenita, pač posebnega občudovanja vredna je ta iznajdba! 9. Iznajdba gazne svečave ali razsvetljevanja s po- močkom gaza (po našem plina). — Za razsvetljevanje hiš in mest rabili so ljudje nekedaj po navadi le sveče iz loja, voska ali stearina (to je, neke oljnate snove — masti), olje in stenj. Luč, katero so te stvari dajale, in dajajo sicer, se ve, še vedno tam, kjer so v rabi, bila je pa preslaba kakor je še zmiraj, — je večidel skoraj le merlela, in nije tedaj tako stregla, kakor bi se bilo želelo. Ravno zato se je pa že zdavnej mislilo na upeljavo kake boljše, in ob enem manj drage svč- čave. Skušnji, resnega zveršenja te lepe misli je dalo pa uzrok opazovanje nekih tako imenovanih „kemi- karjev,“ to je, preiskovalcev posebnosti in lastnosti raznih snov ali „materij,“ še le v osemnajstem sto¬ letju, da gaz (plin), ki nastaja po razkrojanju, ali raz¬ stavljanju nekih žgavnih stvari, zlasti kamnenega oglja, s pomočkom gorkote, se daja zažigati, in da sicer tudi prav lepo gori. Začetek tej skušnji bil je pa še le leta 1810 na Engležkem, namreč v Londonu, kjer so se jedno leto po tem pervikrat razsvetljevale nekatere 20 štacune in ulice. Zdaj je pa gaz sploh v rabi in šegi za razsvetljevanje mest, štacun in poslopij, kjer si ga kedo želi — za plačo. Vprašuje se pa, kaj da je, in tudi kako da se napravlja ta gaz ali plin, da gori? — Gaz je tista nevidna tekočina (kakor je, postavimo, zrak), katera, bolj stiskana , se zgosti (v manjih pro¬ storih), manj stiskana pa se vtegne raztezati, je namreč, kakor se pravi, „elastična, “ ali vleČljiva. Nastaja pa ta tekočina po hlapenju marsikaterih stvari, na pri¬ mer, močvirjev (kalužastih ali blatnih krajev i. t. d.). Sicer gazi, po navadi kot jako sitni po napihnjenosti, katero v nas prizadevajo, in kateri pravijo pa neki Slovenci „madron“ (?!), večkrat nastajajo tudi v na¬ šem trebuhu in želodcu, kadar vživamo take reči, iz katerih se oni radi izcimijo, postavimo, mlad ol, slabo pečen kruh, marsikatero sočivje i. t. d.). Gaz pa, o katerem je tukaj govorjenje, se nalaš in umetno na¬ pravlja, in sicer s pomočkom že gori omenjenega „kamnenega oglja" kot za to najpripravniše snove po tem, kar se je moglo dozdaj zvedeti na podlagi mar¬ sikaterih skušenj. To oglje se najprej razkroji z močjo ognja v nekih nalaš pripravljenih prežigavnih cevih („retortah“); po tem pride tako nastavši, sicer pa vendar ne še prav čisti gaz po neki posebni cevi v tako imenevani ^kondenzator" (zgoščalo), to je, v pripravo, v kateri se gaz zgosti, da odloži v njej to, kar je v njem še nekoristnega, in da se tako tedaj bolj ščisti; na zadnje preide v nalaš pripravljene velike posode („ga- zometre"), in od tod se razdeluje pa mej Žgavce po cevih, ki so pod zemljo, in se nalaš odpirajo, da teče gaz na tiste kraje, kjer ga je treba, in kjer se ob svojem času s primernimi zažigavniki vžiga po dotič- nih strežajih. — Sicer po hišah so še vedno v šegi — 21 — tudi zgoraj omenjene sveče, a večidel vendar rajše znani petroleum (skalno olje izvirajoče izpod zemlje v raznih krajih) kot bolj cen, sicer pa tudi bolj slab za razsvetljevanje. 10. Iznajdba naprave sladkorja (cukra) iz bele pese. — Sladkor ali „cukar“ se je od nčkdaj naprav¬ ljal skoraj le iz sladkega soka, katerega imajo v sebi neke rastline (tersti), ki se nahajajo samo v bolj gor¬ kih deželah, posebno v Ameriki. One so šest do deset čevljev visoke, pa do tri palce debele. Od tod je pri¬ hajal in prihaja še vedno, četudi zdaj vendar v inanjih množinah, v Evropo neprečiščen ali sirov sladkor, ki se tukaj v navlašnjih tovarnah (fabrikah) čisti in sploh tako pripravlja, kakoršen je za navadno našo rabo. Ob polovici osemnajstega stoletja je pa nek Marggraf, lekarnik v Berlinu, skazal korist, ki bi nam dohajati vtegnila iz po¬ rabe pese, sicer le bele, kakoršna se pridela v Sleziji na Pruskem. A vendar še le konec istega stoletja za¬ čela se je bila bolj obrajtati ta stvar na Nemškem, in nek Lampadius je bil pervi, ki si je vstanovil tam nalaš za to tovarno. Po posebnem trudu se je celo že v kratkem srečno vpeljala in vterdila redna občna priprava za pridelovanje sladkorja iz omenjene rastline, ki se zdaj že na veliko in s posebno pridnostjo za to naseja, redi in pa rabi. Pridelane pese se najprej oči¬ stijo, in po tem na posebnih mašinah (strojih) dobro zmancajo; tako dobiti žok (kaša) se z navlašnjo na¬ pravo ižžema (iztiska), da se stori po tem sok imajoč že v sebi nekaj sladkorja. Ta sok se pa primerno čisti, in sploh ž njim naprej taki) ravna, da pride na zadnje v napravljene kalupe in se po tem shrani kot — pravi sladkor. — Koristnost te iznajdbe je pač gotovo ve¬ lika; saj po njej si dobi pervič poljedelstvo ali kme- tijsko gospodarstvo sploh kaj lepe podpore in pomoči; in drugič ona daja veliko dobičkonosnega dela kme- tovškhn ljudem, ki si vtegnejo tudi tako kaj dobro pomagati, da si gospodarsko stanje zboljšajo. Važno je pa sicer, se ve, še tudi to, da po tej iznajdbi nije včč trčba kupovati snov ali sladkorjeve sirovine še le iz zunanjih dežel za napravo pri nas rabljivega sladkorja ali cukra. 11. Iznajdba svile (Žide). — Opazovanje, kaj da se rodi po tem, da neki nočni metulji, katerih živenje traja kakih šest tednov, se najedo murvinega perja v spomladi, in se pa po tem zapredejo, — da si na¬ pravljajo namreč iz tega, kar snedo, nek zavitek jajčne podobe ali neko luščino enake podobe, obstoječo iz jedne same niti dolge do 1000 čevljev, je dalo že v davnih časih ljudem, in sicer v Aziji, to je, v Kini in Indiji, uzrok tej važni iznajdbi. Razvija se pa omenje¬ na nit vsacega zavitka (luščine) umetno po navlašnji napravi, in se po tem prideluje redna svila — to jako znamenito tergovinsko blago, kakor je že sploh znano. Sviloreja je zdaj v mnogih dežčlah ražširjena. 12. Iznajdba mašinskih predilnic. — Prelo se je od nekdaj le z roko, in sicer s potnočkom preslice in vretena, od leta 1530 sem pa tudi s pomočkotn ko¬ lovrata, iznajdenega po nekem kamnotescu imenovanem Jiirgens na Nemškem. To je bilo v šegi več stoletij. Ker pa zahtčva to delo vendar neizmerno število rok, da se ljudem streže po njihovih potrebah, ki so če¬ dalje bolj rastle po vsih krajih, in ker bilo je tedaj sčasoma tudi rok za to premalo, zbudila se je po ma¬ lem občna želja, da bi se temu zlu saj vendar v okom prišlo, zlasti potem ko se je vpeljala tudi v našo Evro¬ po iz tujih dežel, posebno iz Male Azije in iz Gerške 23 v 11, 12 in 13 stoletju, pozneje pa tudi iz Amerike drevesna volna („pavola“ po nemškem „Baumwolle“), katere porabek je zdaj neizmerno razširjen po vsem svetu. Po natančnem pretehtavanju in velikem trudu zastran tega šlo je leta 1767 (tedaj skoro pred 108 leti) nekemu Engležu, imenovanemu Hargreaves (se izgovarja pa Hargrivz) po sreči, izmisliti in napraviti si za predenje navlašnjo mašino, ki se je gibala ven¬ dar še le s pomočkom človeških rok, in je bila zate- gadel še pomanjkljiva — nepopolna. Dve leti po tem pa je naredil nek drug Englež, namreč Rihard Ark- wright (se izgovarja: Arkrajt ), bivši spervič vbog brivec, neko boljšo mašino, ki je delala s pomočjo vode, in ravno zato se je klicala tudi „predivni mlin.“ Pozneje so se napravile vendar tudi soparne, to je, s pomočjo soparjev gibljive predivne mašine, ki so zdaj sploh in povsod v rabi. Sicer v zvezi s 'pogla¬ vitno predivno mašino stoje še druge, tako imenovane pomagavne mašine. Vsaka iztnej njih opravlja tisto delo, katero jej je nalaš odmerjeno; potem ko je ona to opravila, pusti drugo naprejšno delo drugi mašini — svoji sodelavki, da po tem naprej dela, dokler se ne poprime zadnjega dela omenjena poglavitna ma- šina, ki zverši nit za nitjo. Jedna izmej onih (to je, pomagavnih mašin) pripravlja tedaj odločeno delo za drugo svojo sodelavko; pri tem je treba le neke majhne pripomoči kakega človeka, tolike namreč, da si vsaka mašina dobi snove za namenjeno jej obdelo¬ vanje. Pač lepa in zelo koristna reč vendar! 13. Iznajdba mašin za tkanje (mašinskih tkalnic). — Da bi se navadno, jako počasno, in zato tedaj tudi mnogih človeških rok potrebujoče tkanje pospeševalo, kolikor bi le mogoče bilo, mislilo se je resno na pri- — 24 — pravo kake mašine tudi zastran tega. Obneslo se je pa to res tistim, ki so si na vso moč prizadevali, da jo iznajdejo, a vendar še le ob začetku tekočega devetnajstega stoletja, in sicer na Engležkem. Kar opravlja tkalec se svojima rokama, in nogama, to opravlja zdaj mašina, pa le bolj spešno. Pri tem dčlu je zadosti, da le jedna sama deklica nadgleduje dve statvi (dva tkavska stola) za kako malo pomoč, ka¬ tere je pri njih treba. To je gotovo tudi nekaj do¬ brega in koristnega! 14. Iznajdba mašinskih šivarnie (mašin za ši¬ vanje). — Po tej iznajdbi, ki je nastala še le pred nekimi 25 leti v severni Ameriki, je v mestih večidel odstranjena znana odnekdanja navada dolgočasnega in sitnega šivanja. Kedor ima zdaj potrebo kakega obla¬ čila (srajce, sukenj i. t. d.), si ga daje le vrezati ali si ga pa, kakor je, tudi sam vreže, se vsede pred malo mašino, dčne na nalaš odločeno mesto zad na¬ viti konec (nit), in verti pa z nogo napravljeno njeno kolesje, da pripravi po tem v delavnost spredej po konci stoječo in dol obernjeno iglo, ki poteza po tem k sebi omenjeni konec, in zbada zdolej na postav¬ ljeno tam tkanino, to je — šiva. Spredej sedeča osoba nejma pri tem druzega dela, kakor zgoraj že opomnje¬ no vertenje, in pa dajanje, tako rekoč, hrane igli, derže zato v primernem redu na mašini tkanino odlo¬ čeno za napravo namenjenega oblačila. Koristnost tacega šivanja je pervič pohitranje ali pospeševanje dela, in drugič manje plačilo za nje; — koristnost ta, ki nije vendar tako majhna in pa ravno zato ne sme se nikakor prezirati; živo se tedaj rabo takih mašin priporočuje tudi ljudem stanujočim zunaj mest: to zahteva skerb za dobro gospodarstvo, katero mora biti pač vsakemu na sercu ležeče. — 25 15. Iznajdba stekla (glaža). — Steklo je pridelek, ki se umetno dobi po raztapljanju kremenine (kreine- nice, to je, kremenaste persti ali zemlje) zjedinjene z dvema drugima snovama, namreč s tako imenovano lugasto soljo in pa z kovinsko okislino v nalaš pri¬ pravljenih in v dotičnih steklarnicah postavljenih top- nikih. Steklo je po tem stvar ali snova terda, kerhka, se daja ravno zato tudi prav lahko razbivati, je pro¬ zorna ali skozvidna, pa raztopljiva sicer samo v naj¬ močnejši gorkoti ognja. Steklo ostane sicer al tako prosto, kakor se je po omenjenem raztopljenju pride¬ lalo in za primerno rabo napravilo, ali se pa še umet¬ no čisti in gladi (brusi) z neko drobno in terdo zem¬ ljo (rudo), kateri pravijo tripel, s peskom in pa s tako imenovano kopanino, to je, z neko kamnito stvarjo, razdrobljeno in dobro sprano. Takemu steklu se pravi po tem zbrušeno ali zglajeno steklo. — Kakor že vemo, je steklo odločeno za raznoverstno rabo. Iznajdeno je pa neki bilo že v starodavnih časih, a izveršeno in sploh spopolnovano vendar še le bolj pozno, in to posebno na Iingležkem in tudi na češkem. Razne po¬ dobe, v katerih se nahaja steklo za jedno ali drugo rabo, dajajo se mu v steklarnicah po tem, kakor so tisti nalaš pripravljeni kalupi, na katere se vlivajo zgoraj omenjene raztopljene snove (kremenica. lugasta sol in pa kovinska okislina). Sicer steklena okna na poslopjih so prišle neki v šego še le v četertem sto¬ letju. Ea steklenih pridelkih se daja tudi malati, in to po ravnanju na podlogi posebne iznajdbe, ki zadeva to stvar. IG. Iznajdba očal, veličavnikov in daljnogledov. — Po rabi očal se pomaga tistim, katerim so slabe oči sploh, in posebno tistim, kateri vidijo stvari, le ko 26 so jim jako blizu, to je, kadar so oni kratkovidni , ali pa samo kadar jim stoje nekaj bolj daleč, tedaj kadar so daljnovidni *). Po rabi veličavnikov, katerim se pravi po gerškem tudi „mikroskopi," vidimo stvari kot velike, čeravno so le majčkine in včasi celo skoro komaj zapazljive; tako, postavimo, se nam po mikro¬ skopu prikazuje bolha velika, skoraj tako kakor je vol i. t. d.; po rabi daljnogledov (»teleskopov*) vidimo pa stvari, ki so jako daleč od nas, celo povsem ne¬ vidne našim očesom, ali pa le tako vidne, da jih ne- moremo dobro razločiti, na primer, tudi marsikatere zvezde na nebu. Da nam je došla pa takošna korist po tej iznajdbi, pripisovati se mora posebni, nevtrud- ljivi delavnosti pridnih in za blagor človečanstva vnetih možakov, katerim velika skerb je bila, kakor je sicer še vedno, preiskovati razne stvari na svetu, poznavati skrivne in skrite postave, po katerih dela njih narava, in staviti pa dobro v rabo srečni sad ali nasledek tacega preiskovanja in poznavanja. To zadeva, se ve, tudi težko razločitev važnega vprašanja, kako da je mogoče, poznavati s pomočkotn naših očes pravo po¬ dobo jedne ali druge stvari, ki nam prihaja ali stoji nasproti? Zakaj in kedaj da je to poznavanje več ali manj jasno, in od kod da prihaja prav za prav slabost *) Sicer očal potrebujejo skoraj le meščani, ki si oslabljajo pa oči po svojih posebnih opravilih, a vendar še tudi drugoče — po marsikakem napečnem obnašanju, ali nerednem živetju. Kmetje so tedaj tudi zastran tega bolj srečni, in res je, kar je o njih pel rimski pesnik Horacij s timi - le besedami: »Blagor temu, ki, daleč od reči tergovskih, »Kakor pervotni rod vmerljivih, »Podedovana polja z govedom svojim orje, »Prost od vse dobičkarije.“ — 27 — očes, da se jej pa pomaga po napravi, volitvi in po¬ rabi primernih , to je, dobrih in pripravnih očal? i. t. d. — Mej možake, ki so se s tim vkvarjali in trudili, šteje se tudi nek Roger Bacon , engležk menih (redovnik), rojen v mestu imenovanem Ilchester leta 1214. Mej drugimi rečmi velike važnosti in koristi znajšel je pa ravno on po raznih skušnjah in neiz¬ mernem trudu tudi oeale in veličavnike. Sicer vsa njegova dela so se imela v tadašnjih časih — v časih splošne nevednosti v natoroznanskih rečeh, s katerimi se je on z vso vnetostjo pečal, vendar le za — hudi¬ čeva dela! Pa bil je tudi ravno zato dvakrat v ječe dejan, v katčrih je ostal in stradal mnogo 14t; a do- bivši si slobodnost se je še čedalje bolj s tim pečal, sicer posebno ker so se bili časi po malem vendar nekaj na bolje obernili zastran človeške omike. Napravljali so se pa veličavniki, daljnogledi in očale s porabo primernih, nalaš zdelanih, redno ali pa nekoliko podolgasto okroglih ploščic, katere se zarad svoje podobe kličejo po navadi leče, kakor sicer še tudi na podlogi seznanja, kako in v kaki meri da pri¬ hajajo svetlobni žari iz vidnih stvari na takošne plo¬ ščice, in tedaj tudi na dotične dele ali kraje očesa. Pa to seznanje nije bilo ravno tako lahko, a premagale so se vendar težave v tem, in sicer le — po stano¬ vitni in natančni preiskavi, ki je na zadnje rodila človeštvu neizrekljivo korist kot njeni zažčljeni sad. „Chi dura, vince,“ pravi Italijan, to je, „kedor se terdno derži, zmore. “ 17. Iznajdba raznih stvari za ličenje ali „ me.de- hanje .* — Pač važna iznajdba, ako premišljujemo nasledke, katere si ona za nas ima! Saj pač vsak (se ve sicer, stran pijancev, žganjopivcev in sploh nepo- 28 — rednežev!) jako ljubi in bi si rad obderžal lepo zdrav¬ je in dolgo živenje na svetu, katero si vtegne on vendar rešiti tudi po pravočasnem poklicanju medeha *), ako mu ga je povsem potreba (glejte na 70 strani spisateljeve knjižice „ Izvirek premožnosti 4 *), in pa po pravočasnem jemanju omenjenih stvari, kadar mu je život v kaki nevarnosti. Nije čuda tedaj, ako se je bila mej ljudmi, kakor je znano, že v pervih časih misel na primerne in potrebne leke zbudila, in so si jih oni na vse kriplje tudi iskali, da si odpravijo, ka¬ kor bi jim le mogoče bilo, ž njimi bolezni, ko so žugale njih zdravju in živenju. Skušali so zato mar¬ sikaj, da si namen dosežejo; da jih je sicer pri tem tudi jedna ali druga babja vera mamila, kakor se, žalibog! še dandanašnji mej prostim ljudstvom godi, je povsem razumljivo, četudi se naravnost tajiti ne daje, da celo kaka baba tu in tam — na podlogi skustva — marsikaj tudi zastran medehanja ve — bolj ko kak učen medeh! Tako, postavimo, je ravno tudi starka, Genso (ženso?) po imenu, v Kopru leta 1855, ko je kolera tam razsajala, vsacega od te strašne bolezni rešiti vedela, za katerega si je ona skerb prevzela (sicer tudi za spisatelja te knjižice)! *) Spisatelj te knjižice je že drugod skazal. da besede zdravnik, zdravilstvo, zdraviti, zdravljanje i. t. d., ki se zdaj sploh v knjigah rabijo, niso tako srečno izvoljene, da bi pomenjale to, kar se misli ž njimi reči. Kako se more vendar praviti tistemu zdravnik, ki si še le prizadeva, da bolnika ozdravi, pa ga vselej ne ozdravi? Zato tudi v latinskem rabljene besede medicus, cu- rare, v nemškem arzt , arztiih behandeln, kurir en i. t. d. ne po- menjajo jsrav za prav zdravnik, zdraviti i. t. d., in pa tudi ne jnorejo pomenjati; to je pač jasno, ko beli dan ! — 29 — Pripetilo se je sicer večkrat, da se je kak lek le po sreči znajšel in porabil; pa še le sčasoma so se bistroumni možje s to važno rečjo resno pečali — preiskovali razne lastnosti in moči natornih stvari, da zvedo, ali in pa kako da bi se dajale v rabo staviti za medehanje človeka, in si prizadevali ob enem tudi, se ve, da ude in sploh vse dele človeškege telesa (života) na tanko poznajo. Da jim je bila ta stvar jako sitna in težavna, si vtegne vsak lahko mislili, in vendar se je po malem, a le z velikim trudom ta te¬ žavnost premagala, čeravno po nesreči dozdaj vendar ne še popolnoma; ker se pač premnogokrat pripeti, da se medeh pomoti, nepoznaje tiste prave bolezni, katero bi imel vstaviti s pravim lekom, in zapiše tedaj namesti pravega kak drug lek, katerega porabljenje bolniku še škodi, pač v časi ga celo tudi v čedalje večo nevarnost pripravi. Zastran tega se je sicer res tudi že večkrat kaka pritožba tu in tam zaslišala, ka¬ kor se žalibog! še vedno zasliši, — ne povsem brez uzroka! Sicer slišalo se je, da celo jeden izmej naj¬ boljših in pa tudi najbolj priljubljenih še živečih ter- žaških tako imenovanih zdravnikov (!?), zvedši še le po smerti neke punčice, da jo je napečno medehal (zdravil — ! ?), je v tisti lekarniei, katero on po na¬ vadi obiskuje, odkritoserčno in na vas glas rekel: „noi non sappiamo niente,“ po našem: „mi ne vemo nic!“ (a bolje bi vendar bilo, ako bi rekel bil: „mi zvedamo premalo uzroke bolezni, katero bi imeli odpraviti 11 ). — Dostikrat si je vendar bolnik sam nezdatnosti ali ne¬ koristnosti porabljenega leka kriv, ako se posebno ob medehanju ne zderžuje škodljivih reči, na primčr, ne¬ kih jedil, ki niso zanj kot za bolnika , in sploh premalo mara za tako imenovano „ojstro dijeto," to je, za — 30 ojstro ali natančno zmernost v jedi in pijači; pa saj brez nje ne bo lek nikdar nič pomagal. — Verh tega so še neke bolezni tudi take narave (natore), da se ne dajo ne s pomočkom lčkov, ne drugače odpra¬ viti, posebno kadar so se preveč zanemarile in po tem prav vkoreninile, se je pa pomoč medeha in lekov prepozno iskala. Koristnost iznajdbe lekov in me- dehanja je sicer vkljub zgoraj omenjeni nepopol¬ nosti za človeštvo vendar — neprecenljiva, in ne sme se tedaj nikakor prezirati; saj brez zdravja si ne- meremo nič pomagati! Pa najboljši lek sta nam go¬ tovo — zmernost in red v vsem. 18. Iznajdba vožnje po zraku (o kateri govori sicer tudi bolj na obširno spisateljeva knjiga »Pod Lipo“ na 284 str.). — Od kar stoji svet, so le tiči vsake verste sem ter tje, na vse strani po zraku le¬ tali ; a zdaj vtegnejo celo tudi barke in ljudje ž njimi po njem letati! Kako je vendar to mogoče? — Mo¬ goče je po iznajdbi tako imenovanega „balona. “ Per- vega sta bila napravila po velikem prizadetju brata Stefan in Josip Montgolfier (Francoza), ki sta se pa tudi v Parizu leta 1783, tedaj pred 92 lčti, ž njim gori v zrak povzdignila, nad čim so tam ljudje, kokor je sicer tudi povsem naravino, jako ostermeli. Ta res čudna naprava, ki se je še le pozneje čedalje bolj spopolnovala, in se sicer še zdaj spopolnuje, ker nije doslej tako izveršena, da bi se ne zastran nje kaj po¬ grešalo, opirala se je pervič na to, da zrak, zapert v kak prostor, daja se stanjšati, tako pa ob enem tudi zlajšati ali bolj lahak storiti, to pa po primerni gor- koti; in drugič na to, da ne stanjšani in ne zlajšani zrak je težji ko gaz (plin), o katerem se je govorilo že pod štev. 9, ako nije tisti, se ve, nalaš umetno zgoščen in takb težji postal. — 31 — Kako se tedaj balon po tem takem vzdigne, in pa gre več ali manj na visoko po zraku, kjer se celo tudi obrača tje in sem po volji in po vodstvu tako imenovanega „zrakoplavca,“ ki se nahaja v barki vi¬ seči pod balonom kot njemu pripeti? Mogoče je to pervič tako, da se zrak v balonu po lički napravi od zdolej primerno razgreva, in po tem stanjša, da po¬ stane pa se zavojem balona, z barko, in z vsim tim vred, kar je v njej, lagleji , kakor je zunajni zrak, ki balon obdaja, in pa ravno zato tistega kot laglejega povzdigne; in drugič še tudi tako, da se balon napol- nuje z nalaš pripravljenim gazom, ki mora biti pa, se ve, ravno tako lahak kakor omčnjeni stanjšani zrak v balonu, kadar se rabi za tega on namesto gaza, in sicer zatb, da balon ne dol pade, ampak se tiinveč povzdigne (se ve, da vse to je poprej dobro zrajtano in prav primerno napravljeno, da se vsaka nevarnost odvrača). On se v težjem zraku po tem skoraj ravno tako vzdiguje, kakor se vzdiguje, postavimo, kos lesa ali probkove (iz katere se napravljajo zamahi za ste¬ klenice) proti verhu v vodi, in pa zato, ker je tista težja, kakor je les, ali probkova, ki plava po njej. Sicer nižji zrak je gostejši in težji, kakor je bolj vi¬ soki: in ravno zato gre tudi balon kot bolj lahak na kviško le dokler ne najde enako lahak zrak, kakor je on (balon) sam, se ve, ž njegovim zavojem, z gazom in z vsim tim vred, kar mu je zdolej pripeto — barka z ljudmi, se živežem i. t. d. kakor se je sicer že prej omenilo. Zgoraj imenovana dva brata nista se vendar posluževala gaza za svoj balon, ampak posluževala sta se le zraka razgretega in tako stanjšenega v balonu. Nek Charles (se izgovarja „Sarl“ — tudi Francoz) 32 — napravil je bil pa istega leta (1783) poseben balon, in se zanj zgoraj zaznamnjenega gaza (tako imenova¬ nega „vodenogaza“) poprijel, in ga porabil. Z nekim ravno tako napravljenim balonom sta se sicer tudi Francoz Blanchard in Amerikanec Jefferies 7 dne me¬ seca januarja 1785 prevozila iz Engležkega nad mor¬ jem, to je, prav za prav nad tako imenovanim „ka¬ nalskim rokavom“ — po francozkem »Canal la Mančke," (se izgovarja „manš“), v Francijo, kar je pripravilo pa vsakemu znameniten znesek od 12.000 frankov, katerega je bil tadašnji francozki kralj za dar dovolil. Sicer balon („pozraena barka") se ne samo pov¬ zdiguje tako, kakor se je razbistrilo, ampak na voljo je tistim, ki se ž njim vozijo, ga tudi spuščati ali storiti, da sopet dol gre, kadar in kolikor jim je tega treba. V ta namen je zadosti, da se vzame po neki navlašnji napravi iz balona primeren del gaza. Po tem se on zniža ali spušča, kolikor se le hoče. Ako se ima pa sopet povzdigovati, se mu pomnožuje znova lahki gaz po potrebi. — Balon ne vtegne pa iti samo gor in dol, ampak vtegne se tudi, po nekakem skoraj tako, kakor barka na morju, gibati po zraku tjč in sem, in to po nčki napravi še le novejšega časa, a sicer vendar le kolikor je to po nekih težavah mo¬ goče. Pa ravno tako je šlo tudi nekemu Engležu pred nekolikimi leti po sreči, da preišče srednjo Afriko, v katero je sicer po ondešnjih posebnostih in razmerah jako težavno ali celo nemogoče tako prihajati, kakor se po navadi prihaja v druge dežele. Tedaj ladije (barke) ne plavajo zdaj samo po morjih, ampak plavajo celi) tudi — po zraku! Kedo bi to verjel ? In vendar je taka. To je pač tudi neka posebna, gotovo vsega občudovanja vredna iznajdba! 33 — 19. Iznajdba „paromašin“ za tovarne (fabrike), brodove in železnice. — Kaj je, „mašina“ sploh? Kaba besede „ maši n a “ izvira iz francozkega, v katerem se pravi „machine,“ ki se izgovarja pa „mašm,“ po na¬ šem sicer tudi ^stroj.“ Ona je z raznimi kosi umetno zložena priprava, katera zdeluje sama in s posebno naglostjo kako stvar za našo rabo, če je le zagibana kakor si bodi, in potrebuje kot navadna mašina za to le nekega nadgledovanja in majčkine pomoči kakega človeka, da gre njeno gibanje in odmenjeno jej delo povsem redno naprej. Sicer tako nadgledovati vlegne včasi celo tudi jeden sam človek ob istem času v ec takih mašin. Mašina se razločuje pa od navadnega orodja po tem, da s tistim opravljajo delo le roke ka¬ kih ljudi, ki pri njem ob enem tudi kaj mislijo; mislijo pa posebno na to, kako da se ravnati imajo, da gre delo prav tako, kakor se mora zveršiti za dosežbo namenjene koristi, in po potrebi; a na to, kako da imajo delati mastne, mislili so vže tisti, ki so jih na¬ pravili. Iznajdbi mašin je dala gotovo uzrok zlasti sčaso¬ ma mej ljudmi zbudivša se želja, da bi saj dobivati mogli bolj dober kup takošne stvari, ki so se od neke- daj v navadnih fabrikah in po navadnem delu — z ro¬ kami in s primernim orodjem — za občno rabo pri¬ pravljale. Zdevalo se je to mogoče le po odvračanju uzroka dragote izdelkov takošnih fabrik, namreč po speševanju dela, in pa po zmanjšanju števila delavcev v njih, da je zato manj stroškov za delo, in tedaj na- ravino tudi manja cena tih izdelkov. Opravila v fa¬ brikah so po navadi razdeljena mej raznimi delavci; razdeljena so sicer tudi ravno taki) pri mašinah kot naloga vsake posebne izmej raznih njihovih razredeb 3 — 34 (kosov), katerih jedna napravlja jeden, druga drugi del cele stvari, ki se ima zveršiti; a navadna mašina dela sama povsod brez pomagačev, imaje pri sebi k veče- mu le jednega (že zgoraj omenjenega) človeka, da ne¬ kaj streže, posebno pa, da jej daja po nekakem hrane za prebavo. Verh tega je vsaka stvar po mašmah bolj izverstno, in pa tudi bolj hitro izdelana. To je gotovo velika korist, ki nam sploh mašine tako prinašajo. Mej mašinami so sicer posebno tiste zanimive, o katerih se bo koj tukaj govorilo, namreč j3rtromašine razne verste, zlasti tako imenovani parovozi ali lokomotivi in pa parobrodi , ki se drugače zagibljajo, da si opra¬ vijo njim odločeno nalogo, kakor se bo že vidilo. Kot izverstni mašinarji ali, kakor jim po navadi pravijo, „mehanikarji* so se dozdaj poslavljali posebno Engleži toliko v Evropi, kolikor v severni Ameriki po svoji bistroumnosti, katero so razvijali in porabljali v tej zadevi za občno korist — na podlogi natančne¬ ga premišljevanja nasledkov raznih moči zadevajočih gibanje, katere imajo stvari tega sveta jedna na dru¬ go. — Kar se tiče gibanja mašin, da opravljajo, kar jim je odmenjeno, stori ga al kak človek, postavimo, zastran šivarnic omenjenih pod štev. 14, al voda , na primer, zastran mlinov za žito, popirnic in žag, ali pa hlap (par). Znamenito je sicer dandanašnji zlasti porabljanje tega zadnjega za razne mašine. Po spo¬ znanju čudodelne moči in posebnosti tega hlapa (para) imela si je postanek tudi neprecenljiva naprava paro- brodov (bark), ki gredo naprej po raznih morjih ali jezerih tudi s pomočkom njega, in pa cest po sinah — železnic , ki so dale sicer spisatelju tudi uzrok napravi in pristavku nekega navlašnjega pogovora, v katerem se omenja ob enem naprava „paromašin ft sploh, ravno kakor mu ga je dala sicer tudi enako neprecenljiva — — .35 — 20. Iznajdba telegrafa ali telegrafije. — Beseda „telegrafija" je gerška, in pomenja prav za prav „ pi¬ sanje za daleč,“ a za ta pomenek nije vendar srečno voljena. Al se nije morda že od nekedaj pisalo tudi za dalečf Neki Slovenci rabijo sicer po navadi besedo „daljnopisje,“ ki je pa isto, kakor »pisanje za daleč.“ Naj se rabi pri nas rajše „urni pismonoš; u saj je pač po tej iznajdbi mogoče, da si dva človeka, katerih jeden je, postavimo, na Dunaju, drugi pa v Trstu, vže v nekolikih minutah lahko dvakrat dopišeta in tudi odgovorita zastran kake si bodi reči, se ve, le na kratko. Pisma jima prinese pa po vidnem čvežnu (dratu) — nevidna stvar. Sicer tista nosi urno pisma ne samo po suhem, ampak celo tudi pod morskimi vodami iz kakega si bodi kraja tega sveta! Pa saj zastran tega se bo najšlo obširno razbistrenje vže v dru¬ gem tukaj pristavljenem pogovoru pod čerko b. a) Pogovor o železnicah in njih parnih mašinah mej kmetom pridem kmalu tedaj tista znamenja, ki pomenjajo čerke, ki se tam prepišejo iz proge omenjenega popirja v redu, to je, besedi pridem kmalu. J. K. Pa povejte mi, gospod Andrej! kedaj bo naredil ali narisal bodež na Dunaju jedno ali drugo znamenje? A. P. Bodež se ravna po tem, kakor pritiska urad¬ nik v Celovcu, to je, več ali manj časa vsakokrat dol — 63 — ročnik proti gorenjemu krogeljčku (kegeljčku), da pride pa tisti tako v dotik z dolenjim, in ta po tem z galvanisko batarijo, katere električnost preide ali preskoči takrat na čvežen, in ga po tem vsega prešine ali preteče od jednega konca do druzega, tedaj v na¬ šem primeru od Celovca do Dunaja. Tukaj poteza čvežen kot postavši tudi magnet (kalamitaj dol proti sebi že prej opomnjeno lopato železnega sidra. Elek- tričnost in tedaj tudi magnetičnost zgine pa iž čvežna berž ko jenja v Celovcu pritiskanje ročnika, in ravno zato ne poteza on tudi po tem včč te lopate, katera se po tem potegne na navadno svoje mesto od njega, in ostane tam, dokler se ne ponovi to pritiskanje, da si dobi čvežen sopet električnost iz batarije. Več ali manj časa ko bo uradnik v Celovcu pri¬ tiskal dol ročnik in ž njim pa tudi gorenji krogeljček do dolenjega, več ali manj časa bo tudi čvežen po tem deržal ali tiščal se svojim pritezanjem jedno lo¬ pato proti sebi, in tedaj včč ali manj časa bo ob enem po drugi lopati bodež na popir pred sabo vsakokrat dregal ali timveč risal — znamnja delal, namreč pike ali pa poteze, kakor je, bolj kratke ali bolj dolge narejal. J . K. Pa kedaj bo narejal pike, kedaj bolj kratke, in kedaj bolj dolge poteze? Povejte mi vendar, gospod Andrej ! A. P. To se napravlja tako-le: Ako hoče uradnik v Celovcu, da naj bodež na Dunaju piko (.) naredi, bo on le nanagloma ročnik pred sabo dol pritisnil, in pa tudi nanagloma to opustil. Po tem prileti električ¬ nost po čvežnu ravno tako nanagloma na Dunaj, stori potezanje lopate, in po tem zgine tudi nanagloma iž čvežna. Ravno zato jenja pa tam ob enem potezanje, 64 — in, se ve, tudi risanje ali dergnenje bodeža na omen¬ jenem popii’ju, ker se je oni po tem od njega na- nagloma oddalil ali odmaknil. — Ako se ima napraviti na Dunaju kratka poteza (-), se bo pritiskal ročnik malce več časa, in ravno toliko časa bo zato trajalo tudi potezanje lopate, in ob enem tudi dergnenje ali risanje bodeža. Tisti bo naredil takrat le kratko po¬ tezo, kčr se nije tako nanagloma od popirja odmaknil, kakor poprej. — Ce pa misli uradnik, da se ima na Dunaju narediti na progi popirja bolj dolga poteza, bo nekaj več časa pritiskal dol ročnik in ž njim ke- geljček, da po tem tudi potčzanje lopate, in ob enem, se ve, tudi dergnenje ali risanje bodeža še nekaj bolj na dolgo tam traja; in ravno zato se bo tudi bolj dolga poteza (—) naredila. — Tako ukazuje ali na¬ poveduje tedaj celovški telegrafični uradnik, kako da ima delati bodež pri telegrafični uradnji na Danaju ! J. K. To je pač vendar nekaj čudnega, da celo neživa stvar mora tako voljno ubagati! A. P. Pa tako je! — Zdaj vam bom še prav na kratko to jako važno stvar ponovil, da jo morda če¬ dalje bolj razumevate. J. K, Vam bom za to posebno hvaležen. Prosim! A. P. Imejva si misel, kakor sem že spervič re¬ kel, da jeden izmed čvežnov, katere takaj vidiva sega¬ joče od kolca do kolca, teče iz Celovca naravnost do Du¬ naja. Ker je tedaj mogoče, po njem in sicer, da se tudi preveč ne plačuje, kak le kratek telegram (pismice) jednemu ali drugemu prijatelju ali znancu tje poslati, je vprašanje, kako da se ima za to tukaj v Celovcu in pa tudi na Dunaju ravnati ? Na to odgovorim jaz zdaj tako-le: — 65 1. Telegrafični uradnik v Celovcu bo spravil iz nalaš na strani postavljene priprave, namreč iz tako imenovane „galvaniske bat arije" na ta čvežen njeno električnost. Ta je pa taka posebna lastnost nekih reči, da one po njej kot poprej s kako drugo rečjo poderg- njene ali nekaj bolj močno poglajene, a sicer vendar tudi kot prišedše v dotik s kako že električno stvarjo, kakoršna je ravno „galvaniska batarija," potezajo proti sebi druge reči, in mej tistimi tudi želčzo. 2. Da pa omenjeni uradnik kaj tacega opravi, pritiska s perstom dol nek nalaš v telegrafični urad- niji napravljen ročnik, in s tistim tako tudi pod njim vterjen meden krogeljček (kegeljček). Po tem stavi pa tistega v dotik z nekim drugim dolenjim, od njega prej ločenim krogeljčkom, ki stoji v zvezi z opomnje¬ no „galvanisko batarijo," katera pride ravno tako v zvezo š čvežnom, in mu oddaja svojo električnost. C vežen je pa postal zato električen, in ob enem sicer magneticen , je tedaj po tem magnet; magnet pa poteza proti sebi tudi želfizo. 3. Ta električnost, katero je tako prejel čvežen, preleti nanagloma tistega do druzega konca (ki je, na Dunaja, se ve). 4. Na Dunaju je pa isti čvežen primerno ovit tam blizo okol nekega mehkega železa, zraven kate¬ rega stoji drugo, skoraj sidru (mačku, „ankori“) po¬ dobno železo, in se kliče sicer res tudi sidro , postav¬ ljeno tako, da se njegovi dve lopati na sredi lahko tudi gibljete gori in doli, kadar ste k temu prisiljeni. 5. Na koncu jedne lopate tega sidra je vterjen žebeljček z bodežem, ki je pa obernjen proti neki ozki progi popirja, navitega na kolesce ali timveč na s — 66 — valjar, iz katerega se vtegne po navlašnji napravi odvijati. 6. Nad železom z ovitim čvežnom stoji druga sidrova lopata. 7. Potem ko je postal čvežen tukaj v Colovcu električen, postane on ob enem tudi magnetičen, — je tedaj magnet, kakor seje omenilo že pod štčv. 2; magnet je pa taka stvar, ki poteza proti sebi tudi železo; in ravno zato potegne dol k sebi tudi to drugo gibljivo lo¬ pato, berž ko prileti po čvežnu električnost do Dunaja. 8. Po tem istem potezanju pa se oberne gori nasprotna lopata se žebeljčkom in ž njegovim bode- žem proti progi popirja, in naredi na njej znamnje tako, kakaršno se ima tam narediti po tem, kar je napovčdal s telegrafiranjem uradnik v Celovcu, tedaj pike ali poteze več ali manj dolge, ki pomenjajo to, kar je dopisnik v Celovcu napisal, in njemu oddal. 9. Narise bodeža na popirju se prepišejo z na¬ vadnimi abecednimi čerkami, in prepis se po tem izroči tistemu, kateremu gre. Podlaga telegrafiranju je tedaj električnost in ma- gnetičnost , in zato se pravi pa tudi iznajdbi, o kateri je tli govorjenje, „elektro-magnetična telegrafija." — Po neki posebni napravi (po tako imenovanih „kabelih,“ to je, vervih, pri katerih se rabijo enaki čvežni, se ve) telegrafira se sicer od nekaj lčt sem celo tudi pod vodami morskimi in drugimi na razne kraje tega sveta. J. K. Al še to so iznašli ? čudeži! A. P. Tudi to, tudi to, moj dragi Juri! J. K. Pa prosim, gospod Andrej! Ali je morda tudi to elektro-magnelično telegrafijo iznajšel tisti Cop, o katerem ste vže spervič govorili? — 67 A. P. Vi ste hotli reči Šap (Chappe — glejte na 56 strani). Kaj ne? J. K Da, da, Cap , ne! Sap; rai se je zareklo, ne zamerite! A. P. To čudodelno elekti’ 0 -magnetično telegra¬ fijo nije Sap iznajšel, ampak iznajšel jo je leta 1820, tedaj pred 56 leti prav za prav bivši profesor Am¬ pere, Francoz, ki je takrat na podlogi razkritja skriv¬ nosti zadevajoče električnost in magnetizem, pa tudi galvaniske batarije skazal, da je po tem mogoče na¬ praviti takošno telegrafijo, kar se je res tudi srečno izveršilo. Mnogo pripomagal je sicer ruski vladni sve¬ tovalec Šiling Ičta 1832, da se ta stvar čedalje bolj spopolnuje, kakor se tudi je. Šap je iznajšel leta 1789 neko drugo telegrafijo, ki se je pa zapustila po iz¬ najdbi omenjene elektro-magnetične. — Za telegrafi- ranje kake novice, ali sploh kakega naznanila in spo¬ ročila od jednega odločenega mesta do druzega poslu¬ ževali so se ljudje spervič posebno govornih trobil (ustnih cevi , tromb), nalaš po visočinah pripravljenih ognjev, in pa visokih stebrov z ramami gibljivimi po neki nalaš napravljeni mašini, postavljenih od hriba do hriba. Se ve, da to si je imelo poseben pomenek po prejšnji odločbi, sicer razumljiv večidel samo ne¬ katerim, zlasti ob časih vojsk, da se kaka skrivnost vsakemu ne razodeva. — A vse to nije vendar za- dostevalo; učenjaki so še vedno napredovali, dokler niso iznajšli zdaj navadno telegrafijo. J. K. Moj Bog! kaj ne premore pač vendar člo¬ veški duh? A. P. Dosti premore! — Zakaj pa da tista prejšnja le tako imenovana te- legi’afija nije stregla in sicer tudi nije streči mogla, * 68 kakor bi se bilo želelo, to se bo gotovo tudi vam zdelo povsem razumljivo, in tedaj očividno. J. K. Kaj bi se mi ne zdelo! Saj po moji misli biti je moralo takošno telegrafiranje nekaj pretežavno, prepočasno, in prnevgodno, če se primeri se sadanjo, ki nosi naše misli in želje na vse kraje tako lahko in naglo! A. P. In tako je rčs tudi bilo. Kar se tiče tele- grafiranja s pomočjo ognjev ali sploh luči, in pa stebrov z gibljivimi ramami, ono je bilo večkrat ovi¬ rano zlasti po nevgodnih vremenih, na primčr, po meglenem zraku in po snegu; telegrafiranje po trobilih ali trombah pa po tem, da glasi niso se dajali slišati vselej na čisto, posebno zarad nasprotnih vetrov. Zdaj pa z Bogom ! J. K. Z Bogom, z Bogom, gospod Andrej! — Hvala vam velika za dobrotni poduk. -mm NB. Tukaj se priloži ob enem tudi natis telegra- fijske naprave za bolje nje razbistrenje. — Cerka a na njem pomenja roko uradnika; b ročnik; c gorenji kro- geljček; d dolenji krogeljček; e galvanisko batarijo; f čvežen; g želčzo z ovitim čvežnom; h sidrovo lopato obernjeno proti železu z ovitim čvežnom; i lopato obernje- no proti progi popirja; k pervo kolesce ('valjar) z ovi¬ tim papirjem; 1 drugo kolesce; m tretje kolesce; n progo popirja. — 70 — 21. Iznajdba odvračavnika strele, po Engležu Benjaminu Franklinu v severni Ameriki leta 1743. — Strela je prav za prav le blisk, ali posebno bolj ali manj močno, včasi celo skoraj slepivno naglo zasvet- Ijenje, ki se prikazuje po električnosti iz oblakov, in je, kakor že vemo, včasi jako nevarno — vbiva ljudi in živino, pa zažiga tudi poslopja. O tej stvari je go¬ voril sicer že nek členek „Vecernic ft družtva sv. Mo- hora, katerega je bil pred nekimi leti napravil spisatelj te knjižice, „Kratek poduk o megli, oblakih, dežju, mavrici, toči, snegu, blisku in gromu* On se glasi pa zastran omenjene stvari tako-le: „Pred začetkom dežja, in včasi kadar že dež gre, zapazujemo po leti ali sploh ob časih vročine, kak- šenkrat pa tudi celo v spomladi, v jeseni in še po zimi neke prikazni na nebu, ki nas večkrat v strah pripravljajo, namreč — blisk in grom. To se razloži tako-le: Nekatere stvari imajo moč ali krepost, proti sebi pritezati druge stvari, kadar se one tistim, ali tiste onim približujejo ali se vzajemno dotikajo. Tisti mocl ali kreposti se pravi električnost. Kadar jedna stvar električna priteza proti sebi drugo stvar, se reče, da ona to zadnjo elektrizuje ali da jej podeluje električnost. Tako, postavimo, če se derga (riblje) okol pol minute na kakem suknu pečaten vosek, in če se pa precej po tem približa koščku popirja, takrat oni vleče proti sebi tega zadnjega, to je, ga elektrizuje ali mu pode¬ luje svojo električnost. Kadar se godi takošno prite- zanje, posebno v velikem , se navadno primeri, da iz stvari, katera daja drugi električnost, ali jo elektrizuje, preskoči nanjo iskra (svetloba), in se daje slišati ob enem tudi nek glas več ali manj jak. Ravno kaj tace- — 71 ga se pripetuje tudi med oblaki v zrakomorju. Kadar se namreč približuje električen oblak drugemu ueelek- tričnemu, preskoči iz onega na tega zadnjega iskra (svetloba) veča ali manja, kateri pravimo blisk (strela) in ob taki priložnosti se daje slišati tudi gori ome¬ njeni glas, katerega imenujemo grom. Nekatere stvari rade blisk (strelo) na-se vlččejo. Med tiste se štejejo zlasti drevesa, izbe z odpertimi okni, dimniki, ognjišča, človek sam, kadar teče, in pa zvonjenje na stolpih (zvonikih). Iz tega se bode tedaj lahko spoznalo, kaj da nam je storiti ob času nevihte, da bi se mogli ognjivati njene škodljivosti." Kar se tiče pa škodljivosti ali nevarnosti bliska (strele), ki po svoji posebni moči in po svojem naglem letanju v zraku žuga sicer ž njo tudi hišam, in sploh poslopjem vsake verste, in pa ljudem, v njih bivajo¬ čim, odvrača ali odvaja se ona po zgoraj omenjeni Franklinovi iznajdbi, namreč tako, da se nasadi na verhu poslopja neka ranta (štanga) iz kovine s tanko medeno ostjo (špico) zgoraj, iz katere grč dol v zemljo dotičen čvežen (drat), in pa po njem tudi električnost oblakov, potem ko jo je ona po posebni svoji last¬ nosti nase potegnila in ž njo, se ve, ob enem tudi blisk ali strelo, tako pa obvarovala poslopje in kar je v njem. — Pač tudi izverstna naprava! B. 0 iznajdbah manj koristnih , sicer jako važnih. Kakor je od nekedaj bila, in je še vedno vsake¬ mu posameznemu človeku kot umnemu in dobremu gospodarju v malem, tako je bila in je še vedno tudi vsakemu redno zedinjenemu narodu v velikem perva — ne tedaj zadnja! — skerb, to, da si sčasoma na- — 72 pravi samo take stvari, ki so mu najbolj potrebne in najbolj koristne, in še le po tem misel na druge, ki mu vtegnejo služiti skoraj samo za razveseljevanje, za lepoto in sploh za neko oslado živenja na tem svetu. Nek dokaz ali primer nam daja zastran tega tudi sa- danja Hervatska, sicer kot močno in s posebno bla- goserčnostjo podpirana od škofa Jurja Josipa Stross- majerja, neizmerno vnetega in navdušenega za povzdi- go njenega blagra in njene sreče. Sicer pa še celo pred nekolikimi leti se je tam pela ta-le žalostinka — jeremijada: Tuma majka, koja mliekom , kito ga daje njena grud , Djecu goji, i još viekom Svoj ulaže za nju trud; Ak joj djeca — žalost koja! — Neizkažu dužan har , 1 sried danka i pokoja Svoj djetinski do nje mar! — žalostinka ali jeremijada pa, ki je zdaj veljavna, žalibog! še za našo Slovenijo, Istro in Dalmacijo. Mej omenjene zadnje stvari štejejo se posebno tudi tako imenovane »lepe umetnije." Umetnija sploh pa je to, kar se rodi kot nekaj izverstnega po pri¬ merni rabi našega uma, tedaj po našem posebnem du¬ ševnem premišljevanju, združenem sicer s telesnim. Ona pomenja skoraj to, kar pomenja v nekih krajih slovenskih dežel navadna, a vendar le gerda, in zato povsem zaveržljiva beseda „cešt“ ali tudi „kušt“ (iz nčmškega „kunst,“ to je, človeška zmožnost ali pri¬ pravnost za zdelovanje jedne ali druge posebno lepe — 73 — in dopadljive stvari). Umetnija je tedaj ravno nasprot¬ na temu, kar rodi sama ob sebi prosta narava (natora), to je, moč dana jej od najvišjega bitja, ki se imenuje Bog. Sicer mej obrodki tiste nahaja se vendar neste- vilna množina tudi takih lepot, katerih pravo posne¬ manje je celo najizverstnim malarjem nemogoče, in jim daja pa tudi veliko truda, da se njih delo naravinemu le po priliki podobno prikazuje. Tako moč ima tedaj narava •— stvarstvo božje! „Lepa umetnija" je pa vsako delo človeškega raz¬ uma združenega s telesnim trudom, katero je poseb¬ ne znamenitosti, lepote in dopadljivosti, vredne celo našega občudovanja, in služeče nam za nedolžno raz¬ veseljevanje in prijetnost. Sicer kak si bodi narod brez lepih umetnij se prikazuje le kot neolikan — divji. Mej lčpe umetnije spadajo pa razen zidanja veli- čanskih, izverstnih poslopij, zlasti cerkev, katerih ob- gled nam vdihuje posebno občudovanje in celo oster- menje na marsikaterih krajih, —- po gerškem tako imenovana plastika ('kiparstvo ali podobarstvo ), malarija , vrezovanje podob na plošče, fotografija in muzika. u Tudi o tih se bo zdaj tukaj nekoliko malega posebe govo¬ rilo : saj so pač prevažne, da bi jih mogli ali smeli prezirati. 1. Iznajdba plastike , po našem, kakor se je že omenilo, kiparstvo ali tudi podobarstvo. Ona je člo¬ veška umetnost in posebna zmožnost, zdelovati kipe („štatve ft ), in podobe sploh iz kake pripravne snove (materije), na primer, iz kakega kamna bolj primer¬ nega, zlasti mramorja (marmorja), železa, bakra, voska, ila, mavca i. t. d. s pomočkom dleta, in batca, ali pa tudi z vlivanjem jedne ali druge raztopljene kovine — 74 — (bakra, svinca i. t. d.) v kak kalup (model), v kate¬ rem je že nalaš poprej umetno zdelana in pripravljena podoba. Narejajo se pa posebno iz mramorja take po¬ dobe, katerih ponatornost in lepota je včasi povsem zavzčtna; one so včasi po nekakem celo prav zmot¬ ljive — zdevajoče se kot ne posnemane ali ne umetno zdelane. Vidi se pa kaj tacega zlasti v marsikaterih cerkvah, postavimo, tudi v benečkih (v ondešnjej je- zujtski cerkvi, na primer, nahaja se okol prižnice ali prav za prav pred njo pregrinjalo iz belega mramorja z dletom (škarpeljem) tako zdelano, da, kadar ga kedo nekaj bolj od daleč zagleda in ga sicer nije še prej vidil, zdeva se mu ono kot pravo , navadno pregri¬ njalo iz najtanjše in najlepše bele partenine se svojimi raznimi gubami in nabirki; v glavni kerški cerkvi na koroškem vidi se pa neka podoba Matere Božje tudi iz mramorja, katere očesa se celo obračajo na vse strani proti človeku, ki jo gleda, ko da bi pač prav živa bila! Al nije morda to vsega občudovanja vredno?). Pa saj neizmerno število takih podob se je nekedaj narejalo posebno za cerkve katoliške, v katerih samih so se sicer tudi spervič nahajale primerne podobe — mislilo se je najprej na razslavljanje in poveličevanje božjih reči, in vsega tega, kar se nanje nanaša; kar je pa tudi povsem naravino in razločljivo. Tako ime¬ novane posvetne podobe so se tedaj še le pozneje zde- lavale in napravljale. — Pa kje si jemljejo vendar podobarji izglede ali vzore, na katerih podlogi zdelavajo podobe, naj si bodo tiste jedne ali druge verste — - cerkvene ali po¬ svetne? Za to njih delo služijo jim take stvari, ki so bivale ali še bivajo v natori kot prave, ali pa tudi take, katere kot tako imenovane „ideale“ si oni sami — 75 po svoji bistri glavi izmišljajo. Mej one števajo se posebno spominki, kateri se zdelavajo in postavljajo po smerti jedne ali druge imenitne osobe (na primer, cesarjev, kraljev i. t. d.), pa tudi jednega ali druzega uda kake bogate rodovine, Zdelavanje podob le po posnemanju, to je, na podlogi drugih podob ne more sicer biti podobarjem posebno težavno; a jako te¬ žavno in mučno jim je pa gotovo prejšnje dobro in srečno izmišljevanje, in po tem še le izverševanje po¬ dob, kadar imajo tiste biti izverstna dela, povsem do¬ padljiva tudi najostrejšim razsoj a vcem (kritikarjem) zdelovanja podob kakih si bodi; težavno in mučno pa zato, ker pervič že iskanje in nahajanje izvirnih po¬ dob — „idealov“ — za podlogo tistih podob, katere se imajo po tem napraviti ali po nekakem vstvariti, zahteva natančno in posebno poznanje prave lčpote in primernosti tega, kar ima pokazati na sebi dokončana podoba, in vdahniti ljudem nje občudovanje; in drugič ker jim je treba po tem posebnega, duševnega in te¬ lesnega truda, posebne potrpežljivosti in posebne paz¬ ljivosti, da jim gre po sreči lepo izpeljati svojo iz¬ najdbo — svoj vzor ali „ideal.“ Po tem istem je pa tudi očividno, zakaj da trajajo takošna dela po navadi dolgo časa, celo več let, prej ko se popolnoma in končno doverše — dela lepa in mična pa, izviravša sicer le iz spakastih katnnenih ali še drugih snovnih (materijalnih) kosov, katera se posebno obrajtajo in pa tudi jako drago plačujejo. Za koliko tisoč goldi¬ narjev se je pač dozdaj že jedno ali drugo izmej ta- košnih mojsterskih del kakemu bogatincu in pa pri¬ jatelju umetnijskih zdelkov oddalo! — Jako poslavili so se sicer dozdaj v podobarstvu zlasti Pisano in Ganova v Italiji, Winkelmann in — 76 — Schivanthaler na Nemškem, Sergel v Svediji, in pa Tonvaldsen v Daniji. 2. Iznajdba malarije ali slikarstva. — Po tisti se delajo slike (podobe) na popirju ali sploh na kaki plošči (planjavi) z risanjem in tudi z barvami. Namen malarije je bil, od kar se je začela, in je še vedno, to, da se ž njo napravlja kaj posebno izverstnega in znamenitega za gledanje, ali tako rekoč, za pašo očes, da se tistim tudi tako streže. Sicer izgledi (uzori) ali sploh podloge so malarjem ravno take, kakoršni so drugim že prej opomnjenim podobarjem; so namreč ali stvari že bivše in morda še bivajoče na svetu, ali pa izmišljene („ideali“) — tedaj al posnemanje ali pa stvarjanje imajoče si podstavo v domišljiji in bistro¬ umnosti malarja. Tudi po tej iznajdbi se je sicer do- zdaj že veliko število lepih in dragocenih reči razne verste naredilo. V dokaz temu nam je že resnični prigodek, da se je za marsikak izdelek posebne iz- verstnosti plačalo celo nad jeden milijon goldinarjev; pa pečal se je malar ž njim tudi mnogo let, prej ko je slika bila popolnoma dokončana. Tako, postavimo, se nahajajo v Benedkah, zlasti v tako imenovani „do- ževi palači “ neke res velikanske slike, katerih izdelo¬ vanje je trajalo celo nad 24 let! — Omembe vrčdno je tukaj tudi še to, da je rajnki baron Zanchi na Ketnari blizo Tersta imel sliko iz sv. pisma znamj, lepe Mandalene zdelane tako, da jo je nekedo, ki je bil njega obiskal, in te slike prej še nikdar ne videl, pa jo takrat tam na strani v natorni velikosti od nčke da¬ ljine zagledal, spervič imel, po zmoti, se ve, le za prav živo žensko , in pa vprašal barona povsem na tiho, kedo da je pač ta ženska? Sicer ponujal mu je nek Englež bil mnogo tisoč goldinarjev zanjo, a on se 77 nije hotel nikakor vdati, imaje si jo sam za posebno dragotino (po vsej pravici!). — Malarija se razdeluje a) v malarijo povestnicko (historično), imajočo si za obdelavo važne in zname¬ nite stvari starih časov; — b) v malarijo razkazajočo nam reči iz vsakdanjega živenja; — c) v malarijo, katere predmet ali snova so kraji deželni in njih razni obrodki (mesta, gore, slapi, živina, rastljine, cvetljice i. t. d.J; — d) v malarijo imajočo si za snovo ali nalogo vpodobovanje živih ali tudi že mertvih osob. Mej tisto šteje se sicer tudi malanje po francozkem takb imenovanih „portretov." Portretira se pa ali vas život, ali samo gorenji del človeka, ki si naroči sliko. Razdeluje se dalej malarija še drugače, namreč z ozirom na snovo ali stvar, na kateri se mala, in pa z ozirom na ravnanje pri malatiju. Po tem razpada malanje z raztopljenim voskom (tnalanje „a cera“); — v malanje na kovinah z nekim raztopljenim stčklom (glažem) po dodatku poljubne barve; — v malanje na steklih (glažovih rečeh) z navlaš za to umetno pri¬ pravljenimi barvami; — v malanje tudi z navlaš pri¬ pravljenimi barvami na porcelano (katere iznajdba za napravo lepih in mičnih reči, posod — škodelic za kavo, podob i. t. d., je jako znamenita; — v takb imenovano „mozajko,“ kar pomenja umetno in pa tako skladanje barvastih ali pobarvanih kamenčkov, pa tudi koščkov raztopljenega stekla ali glaža, marmorja, in raznobarvastih kosov lesa na kaki planjavi s po- močkom navlaš za to pripravljenega kleja ali zmazke, — da, če ked6 gleda od nčke daljine zdelano podobo, /deva se mu, ko da se je naredila le š čopičem (pi- nelom); — v malanje sč suhimi barvami ali timveč se suhimi čertniki (klinčki) napravljenimi iz razno- 78 — barvastega testa; — v malanje z barvami, ki se raz- makajo ali razstavljajo samo s prosto, ali pa tudi s klejem, z gumo i. t. d. zmešano vodo (malanje „ad acqua"); — v malanje tako imenovano „a olio," to je, s takimi barvami, ki se dajo zmešati z oljem (po¬ dobe tako zdelane se prikazujejo kot izverstne zarad živahnosti, moči, mičnosti ali prijetnosti porabljenih barv — kot prav ponatornel); — in pa v malanje podob z barvami razmakanimi v vodi na še mokri podlogi iz apna zmešanega s peskom po kakem še mokrem zidu (po stenah kakega poslopja i. t. d.). Posebna in važna lastnost takošne malarije je ta, da se barve podob nikdar ne izgubljajo ali pohabljajo, kakor druge. To zadnje malanje se kliče pa „malanje a fresko." — Posebno razcvetati in lepo kazati se je bila pa malarija začela prav za prav še le, potem ko se je razširilo in vterdilo kristjanstvo po svetu. Za¬ četek zdelovanja podob po malariji je bil namreč za cerkve, in po tem še le za posvetne namene, in pa to zlasti v Italiji. Sicer kot poglavitni in bolj izverstni malarji so tam sloveli Bellini, Buonarotti (Michel An¬ gelo), Tiziano (katerega jedno sliko imenovano „Danae" je pred kratkim kupila ruska vlada celo za — 630.000 frankov!), Rafaele Sanzio in Gorreggio , katerih razna dela čislati se morajo po vsej pravici za čudeže tega sveta. En ogled po tako imenovani „accademii delle belle arti" (akademiji lepih umetnij) v Benedkah, po¬ stavimo, nas vtegne o resnici tega popolnoma pre¬ pričati, na primčr, „L’ assunta," to je, „ vnebovzetje Matere Božje," — podoba vsega občudovanja vredna, s katere samim posnemanjem se je vkvarjal sicer nek prusk malar mnogo let , jo pa na zadnje vendar še le — nepopolnoma posnel. — 79 3. Iznajdba umetnije vrezovanja podob na plošče medene, bakrene in jeklene, pa tudi lesene z navlaš- njim orodjem, namreč z dletcetn in z rčzno iglo. Za bolj izverstne podobe rabi se pri tem med (medo'), baker in jeklo, za bolj proste pa po navadi les, in sicer najrajše Zelenikov (pušpanov). Zategadel je tudi zdelovanje onih jako težavno, zahtčva veliko pazlji¬ vosti in več časa. To vrezovanje je sicer le posnemanje drugih prej narisanih ali tudi namalanih podob kot izdelkov drugih, ki niso po navadi njih vrezovalci. Ko so dela dokončana, se tiskajo in pomnožujejo tako, kakor pisma s pornočkom tiskarstva, o katerem se je govorilo pod 5. številko. — Posebno važna je pa ta iznajdba zato, ker se število po njej zdelanih podob v kratkem in prav lahko razmnožuje, kakor se hoče, kar po samem malanju, se ve, nije mogoče. — Povzdig¬ nila in jako razcvela se je pa bila ta umetnija poseb¬ no potem, ko se je slavni malar Rubens Peter, rojen leta 1577 v Kolonji na Nemškem, začel poslavljati se svojo izverstno malarijo za bakrorezce, katerim je šlo sčasoma čedalje bolj po sreči, spopolnovati in zbolj- ševati to važno umetnijo. 4. Iznajdba fotografije. Fotografija je ime vzeto iz gerškega, in pomenja umetnost, narejati podobe tako, da pada po neki primerni napravi svetloba od kake stvari, katere podobo bi kedo rad imel, na neko ploščo nalaš za to pripravljeno in pa stoječo navzgor v tako imenovani „cameri obscuri,“ (kar pomenja „temen prostor,* ali „temničnica“), v katero morejo prihajati žari svčtlobe od kake zunajne stvari le skozi malo luknjo. Kot iznajdnik te umetnije je znan nek „Daguerre“ (Francoz, rojen leta 1789). Njegova iz¬ najdba se je opirala na opazenje, da, kadar pada 80 — svetloba na nčke posebne stvari, ona po tem tiste nekaj spremenja, in jiin celo tudi neko barvo daja tam, kjer jih zadeva. Na tej podlogi so se napravile tedaj „camere obscure." V tiste se po zgoraj omenjeni luknji vodi od tam zvunaj bivajočega človeka, ki želi biti fotografiran, svetloba na nalaš pripravljeno plošči¬ co, na kateri se prikazuje po tem podoba tega človeka, a vendar ne precej, temoč še le, ko je ploščica vun vzeta, in pa oprana z neko tekočino, namreč z raz¬ močenim tako imenovanim „jodovim pepelnikom." To je tedaj fotografiranje, ki je dandanašnji v občni šegi. Važnost in korist te iznajdbe je precej velika, se ve, posebno za tiste, ki si želijo imeti tako napravljeno podobo. Važne so pa sploh te podobe, pervič zato, ker one so povsem naravine in tedaj prave, mejtim ko druge (z roko zdelane) vtegnejo biti in so včasi res tudi več ali manj zlagane, več ali manj prilizljive, da se njih naročnikom, posebno gospem, ki hočejo biti po sili lepe, akoravno niso, in se take ravno zato ne dajo rade fotografirati, bolj dopadajo. Fotografija je bolj pravična — ne daja lepote tistemu, ki je nejma, ampak najde se na fotografiranem njegovem obličju le to, kar on v resnici na njem ima: pri njej dela le narava, in ta ne laže; in pa drugič tudi zato, ker fo¬ tografije se napravijo že v nekolikih minutah, in pri¬ zadevajo prav majhen strošek, kakor je vže znano, mejtim ko zdelavanje drugih podob z roko traja celo več let, kakor se je že prej omenilo, kar si ima pa, se ve, tudi to za nasledek, da so jako drage. Sicer fotografija je veče vrednosti skoraj samo zastran »por¬ tretov;* a zastran druzegci nije primerljiva s kiparstvom in z malarijo, katerima gre gotovo vsa prednost. 5. Iznajdba muzike (godbe, skladnega glasja). — — 81 Kaj je muzika ? Ona je tako rčdno in umetno stvar- janje, vravnavanje in združanje raznih glasov, da so tisti našim ušesom posebno všečni in povsem dopad¬ ljivi (kak neprijeten nasledek da si vtegnejo imeti pa neskladni ali krivi glasi v muziki, naj se le sodi že po tem, da neka deklica v Siciliji, kakor se je bralo, je celo znorela, zaslišavši takošne glase, ko je nekdo na gosle preslabo godel!). — Muzika ima, ako je le rčdno izpeljana, tako moč v sebi, da zbuja v nas po¬ sebne čute — čute veselja, otožnosti, milovanja i. t. d., po tem, kakor so stvari, katere ona zadeva. Takošni čuti rodijo se sicer posebno poslušalcem tako imenova¬ nih »oper" ali, kakor se tudi pravi, »dramatičnih spe¬ voiger," iznajdenih in vpeljanih skoraj pred 200 leti v Italiji. Ker so namreč v tih operah stihi ali versi, katerih spevanje je redno združeno z muziko, raznega zapopadka, to je, zdaj veselega, zdaj več, zdaj manj resnega in otožnega, zdaj večo, zdaj manjo prijetnost ali neprijetnost zaznamujočega, nastajajo ravno po tem v nas tudi razni čuti, kakor si vtegne sicer vsak lahko razbistriti. Pa muziko, naj si bo jedne ali druge verste, ravno kakor tudi pktje — to skladno ali me¬ lodično izrekovanje svojih čutov zadevajočih jedno ali drugo stvar, so narodje na svetu od nekedaj ljubili. Spopolnovala se je ona vendar še le v petnajstem sto¬ letju. Začetek temu spopolnovanju je bil pa s cerkveno muziko: saj bila je pač kristjanom perva skerb, da jo porabijo za spodobno, to je, kolikor le mogoče, slo¬ vesno poveličevanje najvišjega bitja in stvarnika sveta; in še le pozneje prešla je tudi v občno svetovno šego kot izveršena po verlih in slavnih muzičnih umetnikih. Pa kaj je vendar ljudi peljalo do te iznajdbe to¬ like važnosti, in pa kako? Človeški duh in človeška 6 — 82 pridnost premoreta dosti! Bilo je ljudem, ki preisku¬ jejo stvari in razne njih prikazni na svetu za našo korist ali tudi le za našo vgodnost, v tej zadevi do¬ ber uzrok že samo njih opazovanje in spoznavanje, kako da nastaja sploh glas , namreč to, kar se čuje; začeli so pa premišljevati in prevdarjati na tej podlogi in sicer s porabljenjem tudi nagnjenosti ljudstva do petja in muzike resno in stanovitno to tako opaženo stvar naprej, da na zadnje iznajdejo, kar so si iznajti želeli ali namenili — popolno in dopadljivo skladnost mu¬ zikalnih glasov. Oni so namreč opazili in se prepričali, da vsak glas nastane, in pa do naših ušes pride le takrat , kadar kaka stvar (terde ali tekoče narave) neko drugo stvar, namreč zrak zadosti močno in hitro kakor si bodi naprej sune, zažene ali sploh primerno zagiblje, na¬ redi nek glas po omenjeni drugi stvari, to je, po sunjenem in zagibljenem zraku, ki prinese pa ta glas do naših ušes. Posebnost, moč in terpež (trajanje) tega glasa se ravna sicer po tem, kakor je njegova mer (tek); če je tista ravna (to je, ne kriva ali stranska ), bo glas drugačen, kakor da bi ona bila krožna , ali tudi nihavna (zibajoča se sem ter tje) in tresoča. Kak glas da delajo po zraku, na primer, svinčne ali druge krogle, katere zažene v ravno mer po njem vžgani strelni prah iz kake puške ali iz kakega topa (kanonaj, nam je znano. Glas, kateri nastaja po našem petju, je različen od glasa, ki se daja slišati po našem žviž¬ ganju; ker po onem se zrak kot tekočina ali tekoča stvar drugače zasune, zažene, in zagiblje, kakor po tistem. — To so preiskovalci sčasoma in po primer¬ nih skušnjah vse na čisto zvedeli, pa napravljali in stavljali za to v rabo navlašnja orodja (inštrumente) — 83 — kot njim služeče pripomočke. Tako so oni počasi vse na gotovo postavili, in natanko razložili, kako da se napravljajo glasi visoki, kako srednji, kako debeli , kako močni , kako bolj tihi, kako tresoči i. t. d., da so pa, skladno združeni, po tem našim ušesom všečni in vgodni. — Sicer zaznamnjajo se razni glasi s poseb¬ nimi čerkami in potezami na tako imenovanih „notah,“ po katerih se mora godec ravnati pri rabi svojega muzičnega orodja ali inštrumenta, ravno kakor se mora sicer tudi umetni pevec, da se dajajo po tem tako redno slišati le primerni glasi, kakor si jih je izmislil in pa na notah zaznamil dotični skladavec. — Tako tedaj se je vstanovila in po malem vpeljala redna mu¬ zika, in lepo umetno petje — za nedolžno naše raz¬ veseljevanje in pa, se ve, za poveličevanje in čedalje veče razslavljanje službe božje v cerkvah naših, za katere navadni in poglavitni inštrument so pa orgle kot največi in najjasnejše doneči alj na ušesa bijoči mej vsimi drugimi. Sicer opčlja’e so se orgle nekaj časa po šestem stoletju za cerkve, sadanjo popolnost so si dobile pa še le v 17 stoletju. Naj veče orgle so zdaj v cerkvi sv. Petra v Rimu — se stotino glasovi I H! Il »'borno .i •!;;>! li .v v -i ti^n si:; cvo;;- <)A: -> ,• i jsAov.su i ,cq oa k h .h a .j .hVsi {to* * '»JeJ ,$$vb« ni inno«? aioabap mr-ii«. «19} t iti:)N£nJjs oab»; ■ i . ;: f t kuiH )■ • • ' •; j «• •. i n k • .’■< .rabo •• mi' to:.,. 'injivMiuri m fjimoto«: ni uim.ii > !a ...; 1(07 s" 'dci i'i<\ ib,u rn osbog »tum • : »ir: ■■ ’ ' O,h n mi.'';)-ii!! »le cj^v-ns »3.n'" ':i •' •-'«) '!:! ‘t Olj »vksb ‘)<ž »lil ,M‘)V •!! ifthJfliii Li>Uj 19 iiiainrsi >j riij i? m'tab ,iseig iinnnhij ol iJ&Sita ottf .»bil' •' ji;' i'; b iiimiiisfts ifuJOll It« :•! H;/i onim rJt;{.vqv\ (»litru oq ni ustav r- jsl ' 1 . »n ' »v 1 S\ •»!::: ;9li i i! " iijfitr «)|l ■ Vi -i j 0X v 7 98 .C j lt< 9 ji!« 79(19« i l v ■■■ • v r iv i »v r . : •• ’ / V: • o [sod ni; »b ojnnji vatast'; ■? H - "tj o »mr bi'. iuiiv«l»t>8S : 'l 8:. >JJfj «§f.-7 Ufclj. -fl&ŠJi {O S bi- UsAlJ ll' joSii-ii jAe-’ r{> -i-" !f •<] oj o* ffl ;• -y Tr- -2 jsjo ■ jiksi © f -> (d . .-. ■"■ • A A roti ' .- tri ; ,' - : i : 18 ’ : v .ti ■ Mii', t !' i ■; 'i ..-L.,.;; .. : : • •A A j !; 'v '. r M .i.l.V. • .. k : > ••! -A- 1 •■: •; -O -ii-r ■ i.. . A <•..'•=A- : rv" ; k:w ■ • 7 .m;] < A, - - A ‘7 if ; >7 A' -! : : i i • -ilnr og n A- .< ukiAiukii oq J 3 .J«*: « 1 7 bii.t imm -da 4st ■ r»t mi jo s fciigam vnst80i[ tit&i og eb .fjj-ioaf i <>V - J A i - i U ' ul! • ;•! in •' • f h{ .\ : 'ih ■ ■ A : A ■ rA . A .'.t 4 .i"i■ , ,;U -.jv , ur . V-.ii r-.i -■ i A ' ' . i : i;. ; rstf' .i ii - v. 04Ž5J0 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA