Prvi dan plavalnega dvoboja Jugoslavija : Avstrija 53 : 45
PcStnlna plačana v gotovini
Posamezna številka S din
IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJI
Dogodki
prihodnjega tedna
ATLETSKI DVOBOJ SLOVENIJA : ŠTAJERSKA
Leto VII, — Štev, 39
LJUBLJANA, 23. septembra 1951
II. zvem3 nogometna liga
VISOKO "	LUZENBZMJGB ODREDA
Humar in Piskar naipožrtvovalneiša v moštvu
Ljubljana, 23. sept. Stadion Odreda, gledalcev 8000, vreme oblačno in primerno za igro. Strelci: v t-t. in 39. min. Hočevar, 24 Životič, 73. Kumar za Odred; 25. min. Einberger za Proleter. Sodnik Ster iz Osijeka.
Odred : Proleter (Zr.) 4:1 (3:1)
Proleter: Cikoš, Mušorinski. Nin-kov, Davidovič, Prodanovič, Vinčič Šokolački, Einberger, Djukič, Pleti. Petrov.
Odred: Bencik, Medved, Piskar. Fajon, Berginc, Korunovič, Zivotič. Kumar, Hočevar, Pelicon, Belcer.
Po lepi zmagi, ki jo je dosegel Odred prejšnjo nedeljo v tekmi s Dinamom iz Pančeva, je danes številno občinstvo z. zanimanjem pri čakovalo, kakšno igro bo pokazal na domačih tleh ljubljanski ligaš. V splošnem lahko rečemo, da je igra zadovoljila polni stadion gledalcev ki so danes burno pozdravljali vsako lepo potezo domačinov, ob koncu igre pa z velikim navdušenjem dali priznanje domačemu moštvu.
Igra je bila danes vseskozi živahna, borbena in na trenutke večkrat zelo razburljiva. Lepo urejeno igrišče je omogočilo tako enemu kakor drugemu moštvu polno razigranost. Odred je danes nastopil v glavnem v isti postavi, le z male izjemo, da smo tokrat videli v napadu Pelicona, ki je moral zame
- ...........
I 1|
Tudi danes je dal Kumar vse od sebe
ne položaje v obrambnem prostoru gostov. Solidno igro sta pokazala tudi Medved in Piskar. Na tem mestu moramo ponovno pohvaliti Pi-skarja, ki vedno v pravem trenutku
posreduje in z ostrim startom razbije lepo zamišljeno akcijo prodor lih napadalcev. Bencik na vratih je >il nekoliko nesiguren in za goi ;i ga je prejel, nosi polno odge ,'ornost. Z današnjo igro je Odred zadovoljil, za prihodnjo tekmo pa bi v slučaju, da Osrečki okreva svetovali nekoliko spremenjeno postavo. V obrambi naj bi nastopila Piskar in Pelicon, Medved naj bi zamenjal Korunoviča, svoje mesto v napadu pa bi morda zopet zavzel Osrečki.
Gostje so igrali vseskozi zelo borbeno. V glavnem so imeli osem igralcev v obrambi, izvrstni krili in pro dorni srednji napadalec pa so obilno zaposlili obrambne igralce slovenskega ligaša. Čeprav so tekmo izgubili z visokim rezultatom, nisi klonili, tako da so zapustili pri gle dalcih najboljši vtis.
Sodnik Ster iz Osijeka je sodil tekmo objektivno in avtoritativno S svojimi odločitvami je morda večkrat prekinjal igro, vendar povsem umestno, ker bi se sicer verjetno pojavila na igrišču surovost.
Lipar Marjan
Tekstilac : Rudar 5:2 (2:0) Budučnost : Kokelj 3 :0 (0:0) Velež : Radnički 2 :1 (1:0) Vardar : Dinamo 2:0 (1:0) Metalac : Zagreb 0 :0 Proleter (0) : Rabotnički 3 :1 Željezničar : Kvarner 1:0 (1:0)
II. LIGA
Vardar Budučnost Rabotnički Velež Radnički Kvarner Vletalac Proleter (O) 24 Odred	24
Željezničar 24 Dinamo (P) 24 Zagreb	24
Proleter (Z) 24
24
25 24 24
24
25 24
15
15
13
12
11
12
10
12
Rudar Tekstilac Bokelj
24
25 25
4
3 6
5 7
4 7 3 2
6
3
5
5 2
4
6
52:18
50:26
57:26
47:31
54:38
59:47
36:26
50:39
49:32
34:33
46:46
29:33
30:45
31:78
33:61
19:97
31 33
32 25
25 28 27 27
26 24 23 23 1< 14
!. zvezna nogometna liga
paUll l unv-viiu, xvi f v- im/iui |	_ li— lil ——. i Mi.i-i	v
ZMAGE FAVORITOV
_____ -	11 mm ■■■! !!■ ■ min mii 11 ■■■m i n« m mi m i1 "iitrr f—M*
se je svoje naloge in že prve po teze so pričale, da bo imel sicer obi lo posla s trdim nasprotnikom, toda obe točki morata za vsako ceno ostati doma. Ves napad je bil danes zelo razigran, predvsem pa to velja za borbenega in požrtvovalnega Kumarja, ki se je izvrstno razumel z vodjo napada Hočevarjem. Lahko rečemo, da je bil danes Kn-
Pravllns rešitve 45. kola ŠPORTNE STME“
1.	Borac	:	Crv. zvezda	2
2.	Mačva	:	Sarajevo	1
3.	Spartak : Dinamo	2
4.	Partizan : BSK	x
5.	Hajduk • Vojvodina	1
6.	Proleter (O) : Rabotnički 1
7.	Metalac : Zagreb	X
8.	Vardar : Dinamo	1
9.	velež	:	Radnički	1
10.	Odred	:	Proleter (Z)	1
11.	Zeljezničar : Kvarner	1
12.	Tekstilac : Rudar	1

Kdo bo zmagal, ali se lahko za nesemo na favorite in kdo bo tokrn' spet presenetil, so bila vprašanja in ugibanja predvsem med udeležene: »Športne stave«, ki jih je zlasti prejšnja nedelja tako grenko razočarala. O moštvu BSK se je že vsak do prepričal, da je v izvrstni formi in da ho imel Partizan z n jim težke delo. Negotovost je vladala tudi ze tekmo Crvena zvezda : Borac in le slabo streljanje Zagrebčanov je pri
to ar eden najboljših na igrišču Kjerkoli je bila bila ostra borba za žogo, povsod je bil Kumar na mestu in s skrajno požrtvovalnostjo uspeval reševati žoge, ki so bile že na videz izgubljene. Hočevar je po kazal solidno igro. vendar se nam zdi, da bi z nekoliko večjo borbe nostio lahko še lepše povezal igro Rekli smo že, da je v napadu igra Pelicon. Čeprav smo ponovno vide li, da mu to mesto ne ustreza je yendar, predvsem v drugem polčasu, mnogo koristil v obrambi Pa tudi njegovo podajanje pred na sprotnim golom je bilo večji del za dovoljivo. Igra četverokota je bila danes nekoliko raztrgana. To velja za krilca Korunoviča, ki se nikakor ni mogel sporazumeti s Peliconom zato je bila tudi njegova igra na vi de z nekoristna in na trenutke' povsem nemogoča. Korunovič bi lahka sPremenil svojo taktiko igranja i°da, kakor izgleda. on igra tako kakor ga na treningih uči trener Vgajala sta nam toliko bolj Fajon 'n Berginc, ki nista samo razbijala nasprotnikove napade, ampak lepo gradila igro in s premišljenimi po tezami neprestano ustvarjala n e var
Vseh 22 kol zvezne nogometne lige bo odigranih spomladi
Beograd, 23. sept. V prostorih No gometne zveze Jugoslavije je bila danes konferenca zastopnikov nogometnih klubov 1. in II. zvezne lige na kateri so obravnavali predlog' za nov način odigran j a prvenstva v letu 1952. Konferenci so bil predloženi štirje predlogi klubov ir izvršnega odbora NZj. Sprejet je bi predlog izvršnega odbora NZj, k1 določa, da bodo vseh 22 kol držav nega prvenstva I. in 11. lige odigral v polsezoni 1952 po dvojnem točkovnem sistemu. Tekme se pnčno 27 ranuarja. končale pa bodo 15. julija
spevalo, da Crvena zvezda ni odšla z igrišča z visokim porazom. Mačva je tudi danes dokazala, da je na domačem igrišču nevaren nasprotnik. kar je okusilo Sarajevo.
Partizan : BSK 2:2 (2:1)
Beograd, 23. sept. Igrišče Partizana. Strelci Begovič in Cokič za BSK ter Herceg in Belin za Partizana. Sodnik Vaša Stefanovič iz Beograda. Gledalcev 20.000.
BSK je pokazal, da je v dobri formi. Lahko bi se zgodilo, da bi bil tudi tokrat zmagal, kar ne bi bilo nobeno presenečenje. Igra ni bila lepa, pac^pa razburljiva zaradi številnih neizkoriščenih priložnosti. Obe ekipi sta imeli enako število priložnosti, vendar pa se lahko reče, da je rezultat realen. BSK je že v 2. min. vodil 1:0. Sredi polčasa sta Herceg in Belin izenačila in povišala na 2:1. Že je kazalo, da bo ostal rezultat do konca igre nespremenjen, ko je izvedel BSK nepričakovano nevaren napad ter je Cokič v gneči iz daljave 20 m zadel v gornji levi kot ter izenačil na 2:2.
Borac : Crv. zvezda 0:1 (0:1)
Igrišče Zagreba. 20.000 gledalcev.
' Vreme lepo.
Medved in Bencig odbijata žogo. toda zaman, že je padel gol. 2 :1 za
Odred!
EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI KONČANO
SLRB PLUSE HBŠE EKIPE
Pariz, 23. sept. Sinoči je bilo zaiklju-1 srečanjih zelo slabo. Od naših igralcev
..  T> '  1      .. „ J 1 „ L 1 -I čXi' 7 A ar* V r\ i V 1 n 9 V 1 1/*
Crvena zvezda: Mrkuni, Djurdjevii, Zvekanoviif Palfi, Diskič, Djajic, Og-njanov, Zivanovii, Tomasevič, Kostii, Jezerkii.
Borac: Kralj, Dubravcic, Capari, Kobe, Klajii, Joksimovic, Deviič, Medved, Pazin, Jurišič, Zebec.
Sodnik Jovanovič iz Sarajeva.
Strelci: Kostič za Crv eno zvezdo.
Če bi potekala igra v drugem polčasu tako kot je v prvem, bi bila to ena najlepših tekem, kar smo jih videli v zadnjem času v Zagrebu. Igra je bil a živahna, akcije so se menjale, vrstile so se gneče v kazenskem prostoru in oba vratarja sta imela obilo priložnosti, da sta lahko pokazala svoje znanje. Toda v drugem polčasu se je položaj povsem spremenil. Crvena zvezda je zaigrala izredno slabo, igralci so slaho podajali in napad ni izvedel niti ene poštene akcije. Vso igro je predstavljala le krčevita obramba. To je uspevalo Crvemi zvezdi vse do konca igre po zaslugi »sistema« igralcev Borca. Borac je b:l stalno v napadu in je igral na polovici Crvene zvezde, toda vse se je razvijalo počasi, kombinirali so v širino, tako da je imel napad v zaključni akciji vselej pred seboj zid 5—9 nasprotnih igralcev. Premoč (Nadaljevanju na 4. strani)
čeno v Parizu evropsko prvenstvo v odbojki, na katerem je nastopila tudi jugoslovanska moška i.n ženska vrsta. V zadnjem srečanju moških ekip je Jugoslavija premagala Belgijo s 3:0, Romunija Francijo 3:0 in ZSSR Bolgarijo s 3:0. Moška ekipa Jugoslavije je tako dosegla v skupnem plasmaju šele peto mesto za Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Francijo in Romunijo, toda pred Belgijo, Portugalsko, Italijo, Nizozemsko in Izraelom. V finalnem tekmovanju je Jugoslavija dosegla dve zmagi (nad Belgijo 3:0 in Romunijo 3:2) in tri poraze (od ZSSR in Bolgarije 0:3 ter Francije 2:3). V tekmovanju žensk pa je v zadnji tekmi ekipa Poljske premagala Francijo s 3:0. Naša ženska vrsta je zasedla potemtakem tretje mesto za Sovjetsko zvezo in Poljsko, toda pred Francijo, Nizozemsko in Italijo.
Tako nezadovoljiv In slab plasma naše moške odbojkarske reprezentance pomeni veliko presenečenje, zlasti pa po lepi igri in uspešnem odporu, ki ga je naša ekipa pokazala v srečanju z ekipo ZSSR. V dveh nizih je bila v tej igri skoraj enakovredna vrsti evropskega prvaka. Neuspeh naše ekipe v srečanju s Francijo im slab rezultat, ki smo ga dosegli z ekipo Bolgarije, sta pripomogla, da smo namesto drugega in tretjega mesta, prišli šele na peto mesto. Deloma je to posledica napornih tekem, ki j:h je imela naša reprezentanca v tem tednu. V osmih dneh osem srečanj . predstavljalo za naše igralce prevelik napor, predvsem zaradi slabe fizične kondicije in nezadostnih priprav za tako resna in težka srečanja.
Naša moška vrsta ni igrala v svoji najboljši formi ter kot celota ni vedno pokazala dovolj vneme in volje za zmago. Nekateri od naših najboljših igralcev, n. pr. Gavra Budišin i.n Bane Milosavljevič, so igrali zlasti v zadnjih treh
je bil najboljši Zdenko Mikina, ki je prvič igral v državni reprezentanci ter je bil v vseh osmih srečanjih najboljši igralec ter najuspešnejši toiikač. V ženski ekipi pa se je odlikovala z obro in požrtvovalno igro Mariborčanka Ančka Flis, ki je bila v vseh srečanjih najboljša.
Po zadnjih tekmah za evropsko prvenstvo izgledajo lestvice takoie: moške ekipe (finalna skupina):
ZSSR	5	5	0
Bolgarija	5
Francija	5
Romunija	5
Jugoslavija	5
Belgija	5
Francija im Bolgarija imata enako število ročk, toda Bolgarila ima boljše razmerje v nizih. Prav tako imata tudi Jugoslavija in Romunija isto število točk, toda naša ekipa ima slabše razmerje v nizih in je morala prepustiti četrto mesto Romuniji, čeprav ie premagala Romunijo v finalnem srečanju s 3:2.
ŽENSKE EKIPE ZSSR	3	3
Poljska	3	2
Jugoslavija	3
Francija	3	0
TOLAŽILNI TURNIR Portugalska	3	3
Italija	3	2
Holandija	3	1
Izrael	3	0
Kopitar____nov slovenski rekord v metu kopja (58.33) — Knezova skočila v daljino 5.45 m.
Celje, 23. sept. Eno najmočnejših francoskih -cuštev, Racing iz Pariza, 1 TEHNICN, REZULTATI PRVEGA DNE:
- v.___ x« r-torfoln 17 nlztrirn eimiaira l
okrepljen .. atleti nekaterih drugih društev, je startalo v okviru svojega gostovanja po Jugoslaviji včeraj in danes v Celju.
hiter (11.2), kar je dalo slutiti, da bo čez ovire še hitrejši. Zupančič Igor je potrdi! svojo dobro formo, kljub temu da je šele pred kratkim prebolel
z :	___« e esArfi Do-rnliol G fj 1
Glavna privlačnost sta bila črna atleta Sillon in El Mabrouk. Tekmovanje je bilo izredno zanimivo. Vse točke sporeda so vzbujale veliko pozornost, David je postavil rekord tekališča na 10(1 m 10.7, tudi Lorger je bil zelo
Plavalni dvoboj z Avstrijo na Dunaju
JUGOSLAVIJA VODI!
Dunaj, 23. sept. Sinoči se je pri-^6l v Diana Bad na Dunaja plavalni dvoboj med moško in žensko reprezentanco Jugoslavije in Avstrije. Po prvem dnevu tekmovanja yodi Jugoslavija s 53:45 točkami Tehnični rezultati so bili naslednji: 100 m prosto ženske:	1. Loparič
1:12.6, 2. Nagel (A) 1:14.6, 3 Dokupil (A) 1J5.5, 4. Grkinič (J) 1:15.7 , 200 m prsno ženske: 1. Lavrenčič D) 3:05.0, 2, Albert (A) 3:10.3, 3. Je-ričevič (J) 3:11.1, 4. Beder (A) 3:14.4.
Štafeta 4x100 m ženske: 1. Jugo-slavija (Draganja, Mardešič, Grki-ni6- Loparič) 5:02.8, 2. Avstrija 5:14.4.
100 m hrbtno ženske: 1. Basta (J) v-23.6, 2. Fiala (A) 1:24.6, 3. Pelan D) 1:25.1, 4. Dokupil (A) 1:25.2.
400 m prosto moški: 1. Steinwen-der (A) 4:53.6,	2. Stevanovič (J)
5:00.4, 3. Vidovič (J) 5:07.9, 4. Toman (A) 5’: 12.9.
Skoki - ženske: 1. Staudinger (A) 133.90 točk, 2. Zutič (J) 88.08 točk. 3. Majer (J) 87.93 točk.
Moški: 1. Huber (A) 171.30 točk, 2. Lippa (A) 164.10 točk, 3. Keber (J) 153.12 točk, 4. Porenta (J) 144.14 točk.
V vvaterpolu je Jugoslavija premagala Avstrijo s 7:3 (4:2). Gole za Jugoslavijo so dali: Kurti ni 3, Jezic 2 ter Stakula in Radonič po enega. Reprezentanca Jugoslavije je igrala v tejle postavi: Kovačič, Matulič, Stakula, Grkinič, Kurtini, Radonjič in Ježič.
težjo poškodbo na nogi. Rezultat 56.1 na 400 m čez ovire ga uvršča v ekipo, ki bo nastopila na mediteranskih igrah.
Kladivar ima dobre metalce kopja. Kopitar' je z zadnjim metom dosegel rekord, sicer pa je bil vseskozi v vodstvu Rojc s 55.49 m. Pri skoku v višino je zmagal Francoz Sillon, ki je po. kazal, da obvlada vse načine skakanja, bodisi škarje ali takozvani »straddle«. Kljub temu, da nikdar ne skače troskoka, je zmagal s 14.46 m. Drugi dan se mu je poznala utrujenost, zato tudi ni imel običajne elastičnosti. Pri skoku s palico je bil nerazpoložen, ker je bilo že hladno, v prša pa mu je pihal moča”’ veter, toda kljub temu je dosegel znamko 4 metre, El Mabrouk se ni dosti trudil na 1500 m, 3:57.0 je bil zanj pravzaprav prijeten sprehod. V trdem finišu se je Hanc plasiral kot drugi. Cerpes se je odlikoval v skoku s palico in s 3.60 m dosegel svoj osebni rekord, Vehovar pa je bil četrti s 3.50 m.
Francoski atleti so zelo elastični. Imajo dobro tehniko, odlikuje pa jih velika izkušenost. Organizacija je bila brezhibna, 'gledalcev pa je bilo okrog 2000.
110 m zapreke: 1. Freyer (R) 15,4, 2. Lorger (K) 15.6, 3. Hohnjec (K) 16.6, 4. Boiiler :R) 17 2: 400 m: 1. Baix (R) 50.1. 2. Zupančič (K) 51.0,	3. Sowins.ky (R),
4 Hribar (K) 53.4;	100 m:	1. Bamt (R).
10.7. 2. pertot (R) 10 8, 3. Lorger (K) 11 2, 4. Petauer (K) 11.6. višina: 1 Sillon (R)
55 43 3. Scwtnsky (R) 43.17, 4. Garot (R) 32.34:	809 m:	1 Jaunay (H)	1:57.2,	2
Hanc (K) 1:57.5. 3 Kopitar (K) 2:00.4 4. Perault (R) 2:09 2; 3000 m: 1. Badet (R) 8:59 0, 2. Malejac (R) 8:59.4, 3. Graber (L) 9-08.2. 4. Šober (K) 9.08 2; štafeta 490x390 x500xl00 m: 1. Racing 2:00 3, 2. Kladivar 2:06.2: troskok: 1. Sillon (R) 14.48, 2 Zagorc (K) 14 25, 3. Bourlier (R) 13 10	4
Cerpes (K) 12 90
Drobne zanimivosti z gostovanja
V razgovoru s prijaznimi atlet-smo zvedeli nekatere zanimivosti ki bodo zanimale tudi našo športno javnost.
Atlet Darot potrebuje polni dve uri, da pride na stadion Racinga Izkorišča pa pri tem vsa prometna sredstva, kar jih premore Pariz.
Slavni El Mabrouk je na svojstven način začel svojo atletsko kariero.
Nekoč je šel z bratom v Alžir, kjer je bil tudi pet let mornar, gledal neko prvenstveno tekmovanje na 10.000 m. Tak rat je bilo zelo vroče in največja nagrada za zmagovalca je bila izvrstna pijača. El Mabrouk je bil zelo žejen in sklenil je, da se bo za tako »nagrado« tudi sam 4X400 potegoval. Res, na naslednjem tek-13:33.5.
movanju je na splošno začudenje izvrstnim rezultatom dosegel prvo mesto, čeprav se je za to tekmo sa mo enkrat pripravljal. Od takrat dalje gre 'njegova pol navzgor, od potoval je v Francijo, kjer je po stal učitelj telesne vzgoje.
Črnec Sillon je prišel v Francijo ko mu je bilo komaj tri mesece Že -zgodaj se je začel zanimati za atletiko in kaj kmalu dosegel izvrstne rezultate Tudi on je profeso telesne vzgoje v Bordeauxu, nje gov najboljši rezultat v skoku s pa tico je 4.29 tnj 110 m čez ovire 15.3 kopje pa redno meče okrog 55 m Nadvse je bil zadovoljen z lepim sprejemom v Celju in pravi, da bo tekmovanje v Celju zanj vedno pri jetno doživetje.
REZULTATI DRUGEGA DNE:
400 m ovire: 1. Zupančič (K) 56.1, 2 Jauney (R) 56.1, 3. Kopitar (K) 56.3, 4. Bourlier !R) 57.6: 200 m: 1. David (R) 22.7. 2. Francois (R) 22.9, 3. Lorger (K) 23.3. 4. Petauer (K) 24.2: 4X100 ra: 1. Racing 43.6. 2. Kladivar 45.1; 1500 m: 1- El Mabrouk (R) 3:57.0, 2. Hanc (K) 4:03.4, 3 Malejac (R) 4:05.0, 4. Šober (K) 4:27.0. disk: 1. Golc (K) 43.51 metra. 2. Darot. (R) 43.38, 3. Fre-yer (R) 39 metrov, 4. Pe-tarka (K) 37 23; palica: 1. Sillon (R) 4 m. 2. Cerpes (K) 3.60, 3. Freyer (R) 3 =0, 4 Vehovar (K) 3.50; krogla (izven dvoboja): 1. Darot (R) 13.69, 2. Golc (K) 12.72. 3 Freyer (R) 11.81; 5000 m: 1. Aberlenc (R) 15:16.4, 2. Lucas (R) 15:19.8, 3. Mlinarič (K) 15:59.8, 4. Grabar (K) 16:02.6: daljina ženske (izven dvoboja): 1. Knez (K) 5.45; 4 X400 m:	1. Racing 3:22.5, 2. Kladivar
Špindler Janez.
0
1
2
3
0
1
2
3
BSK mladinski m.gomotni prvak FLRJ za leto 1951
Beograd, 23. sept. Na stadionu Partizana je bila danes prvenstvena nogometna tekma za mlad nsko prvenstvo FLRJ za leto 1951 med BSK in Dinamom. Končala se je z zasluženo zmago BSK 4:2 (3:1). Strelci: Liotič v 8., Reljič v 14, Stankovič v 30. in Tra<j-kovič v 86. minuti za BSK, Kutek v 23. in Benčič v 85 min. za Dinamo. Sodnik Benkovič iz Kragujevca. Gledalcev 20.000. Mladinci BSK so premagali tudi zadalo oviro in so v finalni tek-mi prepričljivo premagali lanskega državnega prvaka, zagrebški Dinamo. Drugo finalno srečanje m nudi i o pričakovane igre. BSK ni imel nasprotnika, ki bi mu ogrožal na^ov prvaka. Novi prvak se ie tokrat odlikoval z izredno leno igro vseh igralcev, ki so si vsestransko prizadevali. dokazati, da so 73 rp$ na rbol lšj v državi.
WQVI DRŽAVNI &ENISKI REKORD ¥ METU DESKA
Varaždin, 23. sept. Na finalnem tletskem tekmovanuj za državno prvenstvo mladink je nepričakova-mosvojila prvo mesto Senta z 9825 ‘očkami Druga je Sloboda Varaž-lin 9733 točk, tretja Mladost iz Za--reba 8518 točk, četrti Železničar Maribor) 7738 točk Najboljši re--ultat je dosegla 17-letna Mateja -Tomolia iz Sente, ki je postavila nov državni rekord za ženske v di-;ku. ki ga je vrgla 43.48 m.
Prejšnji rekord Julije Matej je iresegla za 1.05 m. Dobre rezultate .o dosegle še Škerbic (Sloboda — Varaždin), ki je tekla 80 m z ovirami 13.8. V skoku v daljino je do-;egia 477 m. Homolja (Senta) je vrg-!a kroglo 11 66 m. V štafeti 4 krat '00 m je tekla Sloboda (Varaždin)
Peceii na 100 m
m,7i
Novi Sad, 23. sept. Na atletskem ml. tingu na katerem so sodelovali na], boljši" atleti Crvene zvezde, Partizana in Vojvodine, je Pecelj danes izenačil državni rekord na 10' m. Progo je pre. tekel v rekordnem času 10.7.
Naše uredništvo je pred kratkim prejelo dopis Plavalne zveze Slovenije o razmerah v našem plavalnem športu ter ga v celoti objavljamo.
V beograjskem »Našem športu« Je neki novinar Popovič objavil dne 23. avgusta članek, v katerem skuša obravnavati celotno problematiko v zvezi z državnim prvenstvom v plavanju in skokih v Ljubljani. Poleg tega je v omenjenem članku kritiziral z navajanjem neresničnih dejstev poslovilni večer, ki je bil prirejen v Ljubljani članom francoske reprezentance.
Kar se tiče »poslovilnega večera«, smo že odgovorili v »Slovenskem poročevalcu«. zato se bomo dotaknili samo ostalega dela članka.
Popovič navaja v svojem članku, da državno prvenstvo posameznikov v plavanju in skokih ni uspelo in da je to predvsem krivda funkcionarjev iz Ljubljane, konkretno organizatorja te prireditve, PK »Ilirije«. Da plavalna prireditev v Ljubljani ni uspela, je več vzrokov. Prvič niso sodelovali elitni plavalni klubi Jugoslavije, kot so n. pr. »Jadran«, »Jug«, moška ekipa »Primorja« itd. Razumljivo je, da je zaradi odsotnosti plavačev teh klubov prireditev mnogo izgubila na svoji kvaliteti in s tem na zanimivosti.
Večina klubov se je izgovarjala, da *ne more sodelovati zaradi težkih finančnih razmer in s tem je bila stvar urejena. Ko pa je v začetku letošnjega poletja PK »Ilirija« sporočil, da se ne bo mogel udeležiti tekmovanja v ligi zaradi fi-načnih težav, se je vsul nanj in na PZS »grom in peklo«. Padale so grožnje, da če »Ilirija« ne bo sodelovala, o bojkotu slovenskega plavalnega športa, o arbitraži zaradi povračila škode, ki bi nastala zaradi nesodelovanja »Ilirije« itd. Tako je bila končno »Ilirija« prisiljena sodelovati v ligi. Finančni rezultat tega je okoli 100.000 din primanjkljaja, ki ga pa verjetno ne bo nihče hotel poravnati.
Dolžnost PZJ bi bila, da na vsak način zagotovi udeležbo teh klubov na prvenstvu, ne pa, da je celo dovolila »Primorju« istočasno plavalno prireditev, na kateri so nastopali tudi francoski tekmo-valci-v/aterpolisti, med njimi znani svetovni rekorder Jany. Popolnoma nerazumljivo nam je, kako je mogla PZJ dovoliti »Primorju« istočasno prireditev in s tem briskirati državno prvenstvo v Ljubljani ter celo dovoliti plavalcu svetovnega slovesa Janyju. na nastopa na waterpolu turnirju manjše vrednosti, ne pa na plavalnem prvenstvu v Ljubljani. Teden dni pred državnim prvenstvom je bil zastopnik PZJ tov. Petrovič (sekretar komisije za plavanje) s strani zastopnikov PZS in PK »Ilirije« opozorjen, da bi z odsotnostjo Janyja v Ljubljani prireditev zelo trpela in da bi nastalo med gledalci nezadovoljstvo, zlasti ker je bilo v propagandi poudarjeno, da bo nastopil tudi Jany. Tov. Petrovič je zagotovil nastop Janvja v Ljubljani, tako, da PZS in PK »Ilirija« vse do prihoda francoskih reprezentantov nista vedela za to, da Janv ne bo nastopil. PZJ je bila nadalje tudi opozorjena, da bo prireditev v Ljubljani brez waterpola za občinstvo dokaj manj zanimiva. Toda PZJ na to ni prav nič reagirala in se je zaradi tega PK »Ilirija« dogovorila z »Mornarjem« in »Mladostjo« da bi sodelovala z vvaterpolo ekipami v Ljubljani. Dočim je »Mornar« iz Splita takoj pristal na to tekmovanje in je že prišel s svojo ekipo do Zagreba, pa je »Mladost« zadnji hip sodelovanje odpovedala. Odbornik »Mladosti«. tov. Suste. je utemeljeval odpoved »Mladosti«, češ da zaradi odsotnosti in obolelosti nekaterih igralcev ne morejo nastopiti v Ljubljani. Dejstvo pa je, da je »Mladost« prav v istem času z vsemi »bolnimi in odsotnimi« igralci nastopila na Reki. Mislimo, da tako postopanje »Mladosti« zasluži vso grajo in pravzaprav ne potrebuje nobenega komentarja več. »Mladost« je poleg tega povzročila s tem svojim postopanjem »Iliriji« še izdatek din 11.000, ki ga je morala slednja plačati ekipi »Mornarja« za stroške potovanja Split-Zagreb-Split.
Nadaljni vzrok neuspele prireditve v Ljubljani naj bi bila po navedbi Popoviča tudi mrzla voda v plavalnem stadionu Kolezija. češ, da je imela le 180 in navaja v dokaz, da je bila voda tako mrzla, da se je kar kadilo iz nje. Resnica pa je, da je voda imela 220, kar lahko potrdijo vsi tekmovalci. Da je voda izparevala, je pač znak, da je bila toplejša od zraka.
Tov. Popovič navaja dalje, da je bilo v prostoru za prenočevanje naših tekmovalcev najdenih nekaj stenic. To je sicer mogoče, toda s tem pa ni še rečeno, da jih tekmovalci niso prinesli že s seboj. Higienski zavod v Ljubljani pri pregledu sob je namreč drugi dan uradno ugotovil, da stenic v prostoru ni.
Novinar Popovič trdi tudi, da tekmovalci med tekmovaejem niso dobili niti skodelice toplega čaja. Čudno je, da je Popovič skozi zaprta vrata v restavraciji »Slon« točno videl vse »grozote«, ki jih navaja v svojem članku, da pa ni v odprtem prostoru v plavalnem stadionu Kolezije mogel opaziti, kako se je ves Čas točil topli čaj tekmovalcem, kar se doslej še ni zgodilo niti na enem državnem prvenstvu.
Nadalje je popolnoma neresnično, da je spalo v eni sobi skupno 10 naših tekmovalcev (dasi imamo v zgodovini plavalnega športa pri nas primere, ko jih je spalo do 20 ali pa še več v enem prostoru). V inkriminiranem članku je po-
udarjeno, da je bila z namestitvijo Francozov v začetku slična situacija v hotelu »Slon«. Tudi to je laž, kajti edinole zakonca Lucien, ki sta imela v sobi posteljo in divan, sta prosila za sobo z dvema posteljama, kar jima je bilo takoj ustreženo. K namestitvi pripominjamo še to, da sta novinarja Popovič in Daskalovic dobila prenočišče v hotelu »Union« samo na podlagi naše dobre organizacije, zlasti še, ker sta prišla v Ljubljano nenajavljena.
V članku se vrsti cel niz takih neresničnosti, ki jih res nima smisla pobijati, ker postaja že predolgočasno »ni res, temveč je res«. Očitno je, da je bil članek napisan z neko tendenco, ki nam je pa še do sedaj nerazjasnjena.
Najostreje pa obsojemo, da člani IO PZJ, ki sede v Beogradu, na članek Popoviča sploh niso reagirali vse do dne 5. oktobra t. 1. ko so poslali v Ljubljano^ poziv, naj se jim pošlje podrobno poročilo o teh dogodkih v zvezi z državnim prvenstvom. Treba je poudariti, da so poslali poziv šele, ko so prejeli zapisnik izredne seje PZS, ki je bila 28. avgusta v Ljubljani, kjer je bil grajan članek in obenem stališče članov IO PZJ v Beogradu.
Kakor niso člani IO PZJ, ki sede v Beogradu, našli nobene potrebe, da bi se posvetovali ali pa vsaj informirali pri svojih »podrejenih tovariših« v Ljubljani, tako pa so takoj reagirali na tendenciozne navedbe v članku Popoviča in odstavili dr. Kordeliča od vodstva skakačev za dvoboj mladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Z ozirom na to, da imamo večkrat že primere samolastnega diktatorskega postopanja s strani članov IO PZJ. nastane lahko vprašanje, ali je sploh še potrebno, da so predstavniki PZS tudi člani IO PZJ, ker smatramo, da bi lutke za sedenje v IO PZJ lahko dobili kje drugje.
Ta pojav omalovaževanja oziroma zapostavljanja plavalnih klubov Slovenije ni edini, temveč smo imeli v zgodovini plavalnega športa že dokaj primerov.
Znano je n. pr., da je kvaliteta prvega slovenskega plavalnega kluba »Ilirije« padla predvsem zaradi pomanjkanja dobrega trenerja. Funkcionirjem PZS do sedaj še ni uspelo dobiti trenerja. Z e leta 1949 so naši funkcionarji zahtevali od PZJ, da ga v svrho ponovnega dviga slovenskega plavanja odstopi za Slovenijo eden od zveznih trenerjev (Prvan ali S njanovič). Z ozirom na to, da je bil odgovor odklonjen, smo zahtevali, da odobri PZJ Sloveniji potrebne devize za trenerja iz inozemstva. Tudi jia to je bil odgovor odklonjen. Istočasno pa je zagrebška »Mladost«, ki je že imela večje število kvalitetnih trenerjev, dobila devize od PZJ, da je lahko najela še trenerja iz inozemstva (Van Neel). Enemu torej vse, drugemu nič!
Ko že omenjamo devize, moramo poudariti, da PZS za potrebe plavanja ni dobila v vseh povojnih letih niti ene devizne pare, kaj šele da bi dobila kak devizni dinar. Če pa pogledamo situacijo
po državi, vidimo, da so ostali klubi do- I mesto"! kamor plavalni šoort v Ju gosi a-bili težke tisoče deviznih dinarjev, PZS viji pri danih ,pogojih in velikih mož-pa zopet nič	1 no&tih dejansko lahko dospe!
Nadalje poglejmo še odnos, ki so ga centralne zveze imele do skakalnega športa. Kljub dejstvu, da smo že večkrat izgubili meddržavna srečanja zaradi slabe kvalitete skokov, centralne zveze do sedaj niso posvečale temu problemu nobene pozornosti. Za razvoj plavanja in vvaterpola so se dobesedno razpisovali težki milijoni, dočim so za skoke šele v letošnjem letu padli prvi 10 tisoči. Ali n. pr., ko so se delili v začetku letošnjega leta dodatki za izboljšano prehrano, je teh dodatkov dobilo nešteto plavačev in ^vaterpolistov izven Slovenije, dočim je bilo treba, da so dobili te dodatke tudi skakači, na seji IO PSJ meseca maja v Beogradu mnogo govorjenja in prepričevanja s strani naših funkcionarjev, da so vsaj 3 vrhunski skakači v državi dobili dodatke. Ti dodatki so bili dani kljub velikemu prepričevanju še vedno z veliko nevoljo.
Dalje je n. pr. PK »Ilirija« približno 21 dni pred državnim prvenstvom opozoril PZJ, da potrebuje za organizacijo prvenstva nekaj denarja kot dotacijo za predpriprave prvenstva. PK »Ilirija« ni imel denarja, ravno tako ne PZS, ki je morala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev celo odpovedati svoja republiška prvenstva. Na to prošnjo je denar sicer obljuboval in obljuboval, vendar pa ni ničesar nakazal. V tej stiski je priskočil na pomoč edino le tov. Petrovič, ki je uvidel težko situacijo in je posodil iz sredstev PZ Hrvatske 30 tisoč dinarjev.
PZS je v teku zadnjih 2 let navezala že dokaj dobre stike s plavalnimi klubi iz Koroške in je vsako leto prišlo do medsebojnih .srečanj, tako v Avstriji, kakor pri nas. Tudi letos sta PK »Železničar« in »Ilirija« navezala stike s plavalci iz Beljaka in se dogovorila za medsebojna srečanja. PZJ tega srečanja ni odobrila (brez zadostnih utemeljitev), pač pa je samo pavšalno navedla, da je odklonitev v skladu s sklepi zadnjega plenuma FISAJ. Vsi pa vemo, da sklepi FIS A J ne prepovedujejo srečanja z inozemskimi klubi, temveč, da ti sklepi zahtevajo, da so ta srečanja predhodno pravočasno pripravljena, tako, da je zagotovljen reden potek tekmovanj. Na drugi strani pa je bil sprejet sklep na plenumu FISAJ, da se kaznuje plavač S kanat a z zabrano gostovanja v inozemstvu, ker se je nedostojno obnašal proti vodstvu državne' reprezentance. No, kljub temu sklepu pa je PZJ dopustila, da je Škanata odšel teden dni po plenumu FISAJ kot gost redkega kluba »Primorje« na Dunaj. Iz,gleda, da imamo, kar se tiče obveznosti sklepov spet dvojno merilo.
Toliko na kratko o razmerah, ki vladajo v plavalnem športu v Jugoslaviji. Novinar Popovič, ki je skušal v uvodoma citiranem članku ocenjevati situacijo v plavalnem športu v Jugoslaviji, je med drugim napisal tudi znani citat »Nekaj gnilega je v tej deželi. . •« V kolikor sicer vsebuje omenjeni članek polno neresničnosti. pa se vendar strinjamo z njim v toliko, da dejansko v našem športu ni vse v redu. Treba bo mnogo dobre volje, dela im resničnega ter odkritega sodelovanja, če bomo hoteli »barko« plavalnega športa pripeljati zopet na tisto
"JUG SEDEMNAJSTIČ' DRŽAVNI PRVAK V VVATERPOLO
Preteklo nedeljo se je končalo v Splitu letošnje dužavno prvenstvo v waterpo-lu. Kakovost letošnjega tekmovanja je bila boljša kakor prejšnja leta, toda to velja samo za prvih pet ekip, starih članov lige (Jug, Mornar, Jadran, Mladost in Primorje), dočim so novi člani (Korčula, Jadran — Hercegnovi in Sever) precej slabši. Zato bi moralo biti na prihodnjem prvenstvu manjše število ekip. Pokazalo se je, da sta Jug in Mornar naši najboljši ekipi, ki igrata moderen vvaterpolo. Mornar igra nekoliko močneje, njegovi igralci imajo precej boljšo kondicijo; Jug pa je iznajdljivejši in so njegove akcije bolj zrele, kar je posledica skupne igre vse ekipe. Takoj za njima sta po vrednosti Jadran in Mladost. Primorje predstavlja neke vrste zvezo med starim iin novimi člani. Glavni steber ekipe je Kurtini, od čigar razpoloženja je odvisno, ali bo Primorje zmagalo, ali izgubilo, Kovačič je tudi med najboljšimi, vendar v svojem moštvu ne igra tako uspešno, kakor v reprezentanci. Med novimi člani je Korčula najboljša in je skupaj z Jadranom iz Hercegno-vega nekoliko napredovala, vendar oba nimata še potrebnih izkušenj, Jadran pa je tudi brez trenerja.
KONČNA LESTVICA:
Jug	7	6	1	0	64:12	13
Mornar	7	5	0	2	50: 9	10
Jadran (S)	7	4	2	1	42:21	10
Primorje	7	4	1	2	35:20	9
Mladost	7	3	2	2	22:12	8
Korčula	7	2	0	5	9:54	4
Jadran (H)	7	1	0	6	8:59	2
Sever	7	0	0	7	3:46	0
Nogometna tekma v Konjicah
Pretekli četrtek je domači Konus odigral v Konjicah prijateljsko nogometno tekmo s celjskim Kladivarjem II ter zmagal 2:0.
Dve uri s kajakom od Laz do Litije
Se včeraj sem bil v Rovinju. Vlak je že stal na postaji sonce je prijetno grelo ptavo morje rahlo valovalo in vabilo. Pogledal sem na uro: še dvajset minut do odhoda viaka. Vrgel sem oblačilo s sebe. skočil v osvežujočo slano tekočino in se poslavljal. Ljubljeno morje, predragi svet okoli Rovinja nasvidenje prihodnje leto!
Danes zjutraj bi moral oskrbeti jutranjo telovadbo za radio. Marta Pu-stiškova mi je bila obljubila, da bo sodelovala. Hitim da bi jo poklical. Strela! Ne najdem niti Marte, niti hišnih vrat, niti hiše. kjer je stanovala dolga leta. Figovca so podrli Marta se je prav gotovo preselila, kdo ve kam.
Pohitim na ulico, moram najti človeka, ki mi bo telovadil. Kogarkoli. Sreča mi je bila naklonjena. Na Miklošičevi cesti sem zagledla športnega znanca Hinka Lebingerja iz Litije.
»Utegneš? sem ga vprašal — »Vedno pripravljen je odgovoril,
Bojan Adamič je sedel za klavir. Hinko se je oblekel v kratke hlačke in jutranja telovadba se je začela. Upam da so - se cenjeni poslušalci prav tako zasopli in preznojili, kakor se je naš atlet in kajakaš iz Litije,
Ko sva opravila me je on vprašal, če utegnem..
Takole mi je pojasnil: V Lazah na železniški postaji dva kajaka. Možnost imava, da zaveslava po Savi do Litije. Vlak gre iz Ljubjlane ob 13.35, ob šestih si lahko spet doma.
V	takih primerih se držim načelnega stališča: najslabše je biti doma; če je le priložnost, pojdi na izlet, na te kino v gledališče ali kamokoli. Rečeno, storjeno!
V	svojo sramoto moram priznati, da že trideset let nisem bil v kajaku razen če smem tako imenovati čalni-ček. ki nam je služil za prevažanje čez Savinjo. Premislil sem ves glede oblačila, vzel kopalne hlačke izpraznil
mmmMšlšMššš
Vožnja s kajakom čez take brzice tudi za mojstre ni nobena šala
KOCKA V ŠPORTU
je plasirala v četrtfinale, red njo izpadle_ Francija.
Malo čudno zveni, vendar pride tudi v športu dostikrat do tega. da odločuje kocka o važnih vprašanjih. Skoraj ni športne panoge, v kateri ne bi kocka na igrišču al-i za zeleno mizo odločala o zmagi in porazu Gledalci dostikrat niti ne občutijo, da je pravzaprav določila zmagovalca tega ali onega pomembnega športnega tekmovanja V dosedanjem športnem življenju je koca ali bolje rečeno sreča odločila če sto že o naslovih prvakov, zmagovalci pokalnih tekmovanj o sodelovanju na raznih prvenstvih itd. Razumljivo je. da v športu ne bi smelo priti do tega. do kocka odločuje zmagovalcih pokalnih tekmovanj o segaj a jo takšni slučaji.
Ali se spominjate tekme Dinamo — Partizan 3:3 ki je bila odigrana v polfinalu jugoslovanskega nogometnega pokala leta 1948? Srečanje se je končalo neodločeno. Po tekmi so se igralci obeh moštev zbrali na sredi igrišča Gledalci so še vedno čakali na svojih mestih, psihoza negotovosti in pričakovanja je dosegla višek Kocka je morala odločiti, kdo bo naslednji dan igral v finalu jugoslovanskega pokala. Slednjič so igralci Partizana veselo dvignili roke kvišku, kar je pomenilo da jim je bila sreča naklonjena. Kocka je odločila o zmagi.
V svežem spominu imamo še vedno kvalifikacijske tekme za vstop v I. zvezno ligo. Borila sta se Spartak in Odred Prvo srečanje v Subotici se je končalo 3:3. povratna tekma v Ljubljani 0:0. Zmagovalca šle vedno ni bilo Tretja, odločilna tekma, je bila odigrana na nevtralnem igrišču v Zagrebu. Spet neodločen rezultat — 2:2 Po 270 minutah ogorčene borbe se igra podaljša za dvakrat po petnajst minut. Toda čeprav je poteklo
ze tristo minut zagrizene športne borbe. še vedno ni znan zmagovalec Na vrsto . pride sedaj kocka. Utrujeni igralci obeh enajsteric niso zadovoljni, da bo kocka odločala o tem važnem dogodku: o tem. katero moštvo bo igralo z najboljšimi ekipami Jugoslavije in se borilo za naslov prvaka države. Oni bi radi igrali še enkrat toliko tekem, samo da ne bi o končnem izidu odločala kocka — sreča. Toda pravila točno predpisujejo kal ko je treba postopati v takšnem slučaju Kocka je bila naklonjena Spar-taku. Na eni strani veselje in zadovoljstvo, na drugi strani potrtost »Mi nismo izgubili. Spartak ni boljši« so govorili igralci Odreda. Toda kocka je odločila. Odred se danes bori nekje v sredini lestvice II zvezne lige medtem ko se Spartak srečuje znajboljši-mi enajstericam v državi.
Isti slučaj se je pripetil v srečanju za srednjeevropski pokal že pred vojno med Gradjanskim in Rapidom V Zagrebu 0:0. v Bukarešti 0:0 v Subo tiči ponovno neodločeno 1:1. Kocka odloča Rapid je prišel v naslednje kolo Da je bila tragedija še večja, je Gradjanski na tej tekmi zastreljai enajstmetrovko.
.Vsako leto spremljajo ljubitelji tenisa z velikim zanimanjem borbe za neslužbeno svetovno prvenstvo — za Davisov pokal. Letos je bila pozornost igralcev in funkcionerjev obrnjena proti Avstraliji kjer so v začetku februarja žrebali pare za letošnje tekme. In kaj se je zgodilo? Spet je imela kocka besedo. Nekatere reprezentance so imele v prvih srečanjih slabše nasprotnike in so se pretile' v ospredje, dočim so morale druge znat. no boljše ekipe, izpasti že v prvih kolih Poljska, ki v tenisu r:""
ničesar ne
pomeni, se dočim so p:
Južna Afrika Jugoslavija. Danska "in še mnoge močnejše predstavnice teniškega športa Ali lahko potem govori, mo o realnem razmerju sil v tenisu? Spet odloča žreb, odnosno kocka o vrstnem redu posameznih držav.
Takšnih primerov je v športu še mnogo. Alj ni važno pri nogometnih tekmah, kdo bo izbiral polovico igra-šca. kdo bo izvedel prvi udarec kdo bo igra! z vetrom ali s hrbtom obrnjen proti soncu? O vsem tem odloča kocka Podobno je pri atletiki Vsak tekmovalec si na progi od 200 do 400 m želi notranjo stezo da vidi pred seboj ostale nasprotnike ter temu primerno porazdeluje svojo hitrost in moč Vsak metalec in skakalec želi biti zadnji na vrsti. Kdo s tem odloča, , Spet kocka Tudi pri plavanju se izbirajo proge in skupine, pri odbojki s tirani igrišča. Pni boksu, veslanju, košarki, šahu in drugih športih ima kocka sicer majhen delež pri odrejanju vrstnega reda. toda brez nJ- -špe-rtu ne bi bil izvedljiv sistem
moooni Vonlrn	^ ~	--------; 1
movanj Kocka je do premaganih
ogoče se ji je izog
nje v tek.
pravična, toda nemogoče se ji’ jT n6 niti V nekaterih primerih, ko je v vprašanju neposredno odločanje zmagovalca. pa bi- bilo treba kocko izločiti.	Mladen Delič
Opozori to
Opozarjamo vsa društva, klube, fiz-kulturne organizacije in ostale, da se J® Smučarska zveza Slovenije’ preše, lila iz Gajeve ulice št. 3 v prostore Fizkulturne zveze Slovenije v Likozarjev! ulici.
.Velik uspeh mladih košarkarjev ASK
V Cačku je bilo pretekli teden kan čano četrto državno mladinsko prvenstvo v košarki, na katerem so nastopili: prvak Srbije Borac iz Čačka, drugo-plasirana ekipa Srbije Partizan iz Beo grada, prvak Hrvatske Duga Resa in ASK iz Ljubljane, Košarkarji AKS iz Ljubljane, ki so zasedli na tem prvenstvu tretje mesto, so edina ekipa, ki je že četrtič zaporedoma sodelovala na državnih prvenstvih. Leta 1948 je v Splitu zasedla peto mestoa leta 1949 v Beogradu tretje, leta 1950* v Karlov cu tretje in 1951 v Cačku spet tretje mesto. Rezultati tekem so bili tile: Partizan : Borac 39:19, ASK ; Duga Resa 43:36, Partizan : Duga Resa 63:17. Borac : ASK 31:20, Borac : Duga Resa 43:18, Partizan ; ASK 42:29.
Partizan 2 3 0 144:55	6
Borac	3	2	1	93:77	4
ASK	3	1	2	92:109	2
Duga Resa	3	0	3	71:149	0
Tudi v Tolminu goje košarko
Preteklo nedeljo je bilo v okviru proslave IV. obletnice priključitve Primorske k FLRJ otvorjeno novo košarkarsko igrišče v Tolminu. Novo igrišče, ki je bilo zgrajena predvsem po zaslugah SSD tblmin, bo istočasno služilo tudi drugim športnim panogam, kakor za hokej z drsalkami na kolescih, tenis itd. Na otvoritev novega igrišča je domače društvo povabilo v goste člana republiške lige SD Železničarja iz Gorice, ki je zmagal s 44:23.
Hezčcs je hilu pot mu (Os*j?
v@ v
se
Vt si našega dopisnika Marjana Liparja z mednarodne kolesarske dirke „Po Hrvatski in Sloveniji'
Vsaka večja etapna kolesarska dirka vsebuje poleg izrazitih nižinskih predalov, navadno tudi težji vzpon preko tega ali onega vrha. Tudi naša največja kolesarska dirka »Po Hrvatski in Siovenjiia je imela v svojem sestavu težek vzpon na Vršič, kjer so predvsem strokovnjaki pričakovali, da se bo vrstni red udeležencev spremenil, kajti navadno odlični dirkači po asfaltiranih cestah na takšnih strminah zaostanejo, gorski vozači pa se prerinejo v ospredje.
Težko dobiš vozilo, še težje pa prijatelja, ki bi te hotel vzeti s seboj na strmo pot v osrčje gora. Vedel sem, da mi bo naklonjen predvsem on; motorist, ki ljubi planine in ki komaj čaka, da se otrese mestnega prahu ter ee navžije svežega gorskega zraka.
»France, koliko bo treba bencina do Vrhai Vršiča?«
»Dvajset litrov bo kar zadostovalo, če pa nočeš iti še nekoliko dlje nasproti Bovcu, v Trento, pa še nekaj litrov več. Sicer pa, naj te ne skrbi niti bencin niti vožnja, kajti sam hočem ponovno občudovati gorske veli. kane in stene Prisanka, Špika, Moj. strovke in tam v daljavi obrise bovškega Grinta-vca,« tako mi je brez obotavljanja odgovoril moj vozač France, ki ga ie tudi zanimalo kdo od udeležencev velike mednarodne dirke bo prv; privozil na vrh Vršiča.
Vozil-, sva z veliko hitrostjo in kar »požirala« kilometre vse tja do Doma pod Prisojnikom, Zaskrbelo me je, ali bo motor vzdržal pot do višine 1600 m brez kakršnekoli okvare. France je videl mojo zaskrbljenost, in čeprav mu nisem omenil svoje skrbi, mi je na kratko rekel: »Cez petnajst minut bova na vrhu!«
Njegova trditev se je uresničila. Ostre serpentine so ostajale za nama. lična gorska domova. Mihov dom in koča na Gozdu pa sta naju božajoče objela, ko sva zdrvela mimo.
Na vrhu Vršiča so bili zbrani funkcionarji Kolesarske zveze Slovenije, ki so morali pripraviti cilj. Pridružil se nama je lanskoletni udeleženec iste dirke ZaAoškar Zvone, ki pa je bil danes sila vznemirjen. Kako tudi ne? Ne samo, da je Zanoškar odličen kole. sar, še več, 'predvsem ljubi gorske poti, najbolj srečen pa je takrat, ko s svojim dirkalnim kolesom prevozi velike strmine in prelaze naših Alp.
»Zvone, kako to, da letos ne voziš tudi ti?« ’
Zanoškar se je ob tem vprašanju samo grenko nasmehnil in kratko odgovoril: »Kje pa moreš, če ne moreš!«
Ura je bila dve popoldne. Prihod kolesarjev je bil napovedan okrog tretje ure, ali morda nekaj čez časa še dovolj, zato sem se zapletel v razgovor s funkcionarji in spremljevalci dirke, ko so predčasno odšli iz Bovca, da se na svoje oči prepričajo, kateri od kolesarjev bo prvi na vrhu največje vzpetine celotne dirke. Mnogo je bilo ugibanj, morda Petrovič, morda Lulik, da ne pozabimo Belgijcev, skratka vsak je veljal kot resen tekmec, ki bi lahko kot prvi prevozil ciljno črto na vrhu Vršiča.
Pritajeno in s solzami v očeh je razlagala svoje vtise žena pokojnega Franceta Stibernlka, ki je bil lani tehnični vodja dirke »Po Hrvatski in Slo. veniji«. Tudi njej namreč ni dala ži.
lica miru, da ne bi pozdravila kolesarja na vrhu največje vzpetine,
»Čeprav sem ženska, me vendar vsaka kolesarska prireditev zelo navdušuje. Pokojni France mi je večkrat govoril:»K-olesarski šport je izredno težaven, pa vendar po drugi strani tako lep, kakor morda nobena druga panoga. Tu postane človek klen, borben, vztrajen in požrtvovalen!« In vidite, takšen je bil moj France, toda danes ga žal ni več med nami..,«
Se in še je bilo govora o tem in onem posamezniku, ko se nam je ne. nadoma- pridružil vedno nasmejani oče našega odličnega kolesarja Vinka Per. neta. Svoj težki motor je prislonil ob trdo skalo, globoko vzdihnil in nas vse objel z iskrenim pogledom.
Zopet vprašanja, na katera »ubogi« očka ni mogel naenkrat odgovarjati. Pripeljal se je namreč iz Bovca ker je hotel spremljati dirko, ali bolje rečeno svojega sinka, na tej najtežji etapi,
»Saj to niso več ljudje. Kdaj se bo moj Vinko spametoval? Sicer pa, da vam rečem, fantje se dobro držijo, Z njihovih obrazov žari srčnost, borbenost in volja. Skrbi me edino,’ kako bo moj fant privozil na vrh, ko mi je še moj motor nekajkrat delal preglavice.« Pri tem govoru mu je pot zalil obraz in z oljnato roko sl je otrl znojne kaplje s čela.
Naša radovednost se je stopnjevala. Lep pogled, ki se ti odpira daleč doli proti Trenti, se nam je zaustavil na prvem ovinku strme ceste, ki ga lahko opaziš s Tič ar j e ve g a doma, Nenadoma je vzkliknil tov. Škof, ki je pripravljal cilj na vrhu Vršiča: »Prvi vozač je na vidiku!«
Med številnimi obiskovalci ki so ta
dan prihitel pod vznožje Mojstrovke in Prisojnika, je završalo kakor v panju. Vsak je hitel na to ali ono skalo, da bi čim boljše videl potege posa. meznih kolesarjev, k.i so se trudoma bližali vrhu. Nekaj desetin metrov pod nami je nekdo zaklical: »Jugoslovan Petrovič je v vodstvu!«
Obrisi kolesarja so postali vse jasnejši, dokler nismo tudi mi na vrhu spoznali, da je resnično pred vsemi naš Petrovič, ki ga poznamo že z lanskoletne dirke po njegovi borbenosti in odlični taktaki vožnje. Se nekaj metrov in Petrovič je prekoračil ciljno črto, burno pozdravljen od vsakega posameznika, ki mu je z glasnim vzklikom' želel srečno pot vse tja do cilja na Bledu, Za Petrovičem so privozili še drugi Jugoslovani Mičič, Je-šič, Ročic, dalje Belgijci, med njimi nosilec rumene majice ’ Marguiilier Francoz Siquenza. Slovenca Polak in’ Perne Vinko. Majice kolesarjev so bile prepotene in prašne, tako da nisi mogel niti videti njihove startne številke. Majhno okrepčilo je ponovno pognalo po žilah kri vsakemu udeležencu dirke in kmalu so zopet izginili izpred oči.
Tudi midva s Francetom sva po ne. kaj minutah ponovno pognala motor v pogon in sledila kolesarjem po ostrih serpentinah navzdol proti Kranjski gori. Najina vožnja je bila vse bolj oprezna in hitrost znatno manjša, kakor hitrost, kolesarjev. Mimo naju je zavozil očka Perne, ki je hotel dohiteti sina Vinka in zniirn vred pripeljati na cilj na Bled. Petrovič je dobil okvaro na kolesu. Čeprav je bila njegova vožnja navzdol izvrstna, je bil vendar od vseh vozačev najdrznejši Polak, ki je imel danes svoj dan, in
ki ga je na tej etapi ves čas sprem, ljala sreča.
Ob prihodu v Kranjsko goro si slišal vnete vzklike: »Polak je pobegnil in vozi sam!«
In res, tam nekje med Mojstrano in Jesenicami smo dohiteli Polaka, ki je vozil sam in stopnjeval hitrost, čeprav ga je pri tem močno oviral nasprotni veter.
Zavozili smo na asfaltiramo cesto in močan nasprotni veter je pojenjal, Polaka smo pustili v ne j go vi divji vožnji in počakali ostale dirkače. Kaza. lec na uri nam je pokazal, da so vsi ostli kolesarji zaostali za’ polne tri minute. V grupi teh udeležnecev so bili v glavnem Belgijci ter dva Tržačana in Jugoslovani, med katerimi sta veselo poganjala svoje kolo Perne in Mičič. Na tej cesti je znašala hitrost okrog 45 km na uro, in čeprav je vsa skupina vse bolj povečevala tempo, ni mogla ujeti pobeglega Polaka, ki je prvi privozil na cilj na Bledu.’
Tako se je končala najtežja etapa letošnje dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«, ki sicer ni prinesla novega vrstnega reda v skupni oceni, prinesla P® je Polaku zasluženo zmago in mu vlila nove moralne moči za nadaljnjo etapo
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA
MOŠKI:
Zagreb : Lokomotiva 11:4 (7:0) Meteor : Dinamo (Pančevo)
9:7 (5:5)
ZENSKE:
Spartak : Crv. zvozila 6:1 (2:1)
Rokometašice Spartaka so zaigrale zelo dobro in zmagale z rezultatom 6;1 (2:1).
žepe (za vsak siucaj!) in pohitel na viak.	„	,
i-red železniškim skladiščem v Lazah sem zagieaai uva tanka jesena kajana soiicansja izaeiek po d.dUu.— din. ro-Kazaio se je sonce, poiozna sva čolničke v vgqo- zgrabila za vesla m ze naju je nesio po cisti, nekouac runam Savi
upoldne sem se še čutil utrujenega, zdaj pa uživam slenerno minuto sre-nerni prizor. Zdi se mr, aa sem toliko zamuari, vse od trstih dni ko sem zaanjrc arzal vesm v rokan. Včeraj sem še bil v Rovinju, predvčerajšnjim v Poreču — oocuiek imam da sem skočil iz poletja v jesen.
Jesensko sonce greje, vendar me malce stresa, ko mi veda obliva noge. V mislih primerjam Savo z morjem. Živa je, hladna, čista m prozorna, mudi se ji Tam kjer zastaja, se peni; ponekod jo tok spelje v »srepo ulico«, od tam pa hiti vsa razgibana po produ v glavno strugo.
Obala je zelena in zelena. Vrbovje, visoka trava, jelše, topoli. Bonekcd je spet prostrano belo prodišče, tako mikavno za kopalce. Toda ni jih. Danes je sobota, popoldne, sončen dan, toda v vsem nisem naštel niti dvejset kopalcev.
Zdaj veslam, zdaj se spet prepuščam toku. da bo dlje »luštno«. Ob prehodih v brzice, čez skale ali vrtince pohiti Hinko naprej, jaz Pa mu sledim. Toda po nekaj kilometrih se mi zdi vodstvo že nepotrebno saj je voda tako krotka, veslaška naloga pa povsem enostavna,
Cim se približava jati divjih rac. plavajoči na vodi se potuhneva. Vendar naju prezgodaj zagledajo in pobite frfota j e v zrak. Mislim, da sva prepodila več ko petnajst družin po deset do dvajset rac. Ribičev ni bilo na obali, razen če izvzamem deklico ki se je kopala in skrivala v vodi dve lepi mreni. Zelo verjetno ni imela ribiške izkaznice.
Hinko mi je razkazoval krajino, ki sem jo poznal samo z vlaka. Slikovita cerkvica na hribu nekje med Kresnicam,- in Moravčmai je Sv. Miklavž, verjetno še v časih, ko je pomenilo savsko brodarstvo važno gospodarsko panogo. Odkar pa je stekla južna železnica. ne tovorijo več po Savi žita in vina le ponekod še vidimo »brod«, ki služi za prevoz potnikov z brega na breg.
Čudovito mirno je ob Savi Eno samo perico sem videl, nobenega ribiča redke kopalce, jate divjih rac in štiri sive čaplje. K temu je treba prišteti še dva brod a in žično železnico po kateri prevažajo apnenec s hriba čez Savo v Kresnice.
Sredi poti sva izpraznila čolne in veselo nadaljevala. Med žuborenjem vode sva poslušala sobotno potrkavanje zvonov. Sonce se je skrilo za oblake. Zdaj sva zaveslala hitreje kajti bila sva v kopalnih hlačkah. Tik nad litijskimi tunelom sem. zagledal požgani grad Poganik. Potem sva veslala precej dolgo ■— in spet je bi! pred' nama grad Poganik. Dvojnik? Ne. le Sava napravi velik ovinek, veliko koleno.
Po uri litijskega zvonika sva ugotovila da imam samo še deset minut do odhoda vlaka. Sava je bila nizka, zato počasnejša kakor navadno in sva se dlje zamudila, kakor je bilo predvideno.
Na kolodvorsfci čakalnici sem za-?ledal človeka, ležečega na kloni. -Dežno sem ga posluša 1 ko sem kupo-val vozno karto Revež se ga. je menda tako nalezel da, je pričakoval zadnjo uro se poslavjial od svojcev go dr. nial m tarnal. Niti za las mi ni skalil dobre volje, ki me je navdajala po preživetem užitku.
Zares je le bila sreča da so Figovca podrl; m da zjutraj nisem našel Marto. ki bi mi naj telovadila v radiu. Prekrasen obvodni svet od Laz do Li-tne bi m; bil še danes tuj današnje ropoldne na bi bil verietno presedel kje med štirimi stenami D. U.
Prvenstvo TZS v odbojki
Ljubljana, 23. sept. Danes dopoldne se je na igriščih letnega telovadišča v Tivoliju borilo 11 moštev za naslov republiškega prvaka TZS v odbojki. Rezultati so naslednji:
Člani: TD Peca : TD Novo mesto 2:1, TD Peca : Tržič 2:1 TD Novo mesto : TD Tržič 2:1.
Vrstni red: 1. TD Peca (Mežica), 2. TD Novo mesto 3. TD Tržič Mladinci: TD Slivnica : TD Kobarid 2:0, TD Slivnica : TD Šmihel 2:0, TD Kobarid : TD Šmihel 2:0.
Vrstni red: 1, Slivnica, '2. TD Koba-rid, 3. TD Šmihel.
Članice: TD Novo mesto : TD Fram 2:0, TD Novp mesto : Kranj 2:1 TD Fram : TD Kranj 2:0.
Vrstni red: 1. Novo mesto 2. TD Fram, 3, TD Kranj.
Mladinke: TD Petrovče : TD Novo mesto 2:0.
Vrstni red: 1. TD Petrovče 2. TD Novo mesto.
Namiznoteniški turnir v Kranju
Kranj, 23. sept. V petek se je pričel v Kranju namiznoteniški turnir, posvečen spominu tragično umrlih elanov kranjsicega Železničarja, Saše Gramat-čikova in Vane Jankoviča. Turnirja so se udeležila skoraj vsa najboljša jugoslovanska moštva. Manjkali so samo beograjski klubi in slovenski predstavniki, od posameznikov pa Harangozo II in še nekateri. Dvodnevne berbe so se končale brez presenečenj z izjemo zmage Hamerlica (Opatija) nad mladinskim državnim prvakom Markovičem (Spartak) in prepričljive zmage Vogrinca nad Dolinarjem. . Turniju je bil prvotno priznan zvezni značaj, pozneje pa mu je zveza ta naslov odvzela, kar je vzbudilo precej protestov med nastopajočimi,
TEHNIČNI REZULTATI:
Moške ekipe: Gregorčič : Sloboda (Zgb) 5:4, Borac : Sloboda 5:0, Mladost : Spartak 5:3 — finale: Borac : Mladost 5:0-Zenske ekipe: Spartak : Borac 3:0, Mladost : Železničar (Kranj) 3:0 — finale: Spartak : Mladost 3:0.
Mladinske ekipe: Opatija : Mladost 5:0, Sloboda : Železničar (Kranj) 5:2 — finale: Opatija : Sloboda 5:3.
Moški posamezno — zvezni razred: Vogrinc : Bogataj 3:1, Valkovič : Roža 3:0, Dolinar : Kosi 3:0, Uzorinac : Harang?' zb I 3:0; polfinale: Vogrinc : valkovič 3:0, Dolinar : Uzorinac 3:2; finale: Vogrinc : Dolinar 3:1.
Moški posamezno — drugi razred-Strumbelj : Rendulič 3:0, Kras : Ahačič 3:1, Strojnik : Muči 3:2, Markovič : pr<f haska 3:1, Kras : Strumbelj 3:0, Strojnik : Markovič 3:1; finale: Strojnik • Kras 3:0.
Zenske posamezna:	Čovič : Dolinar
3:1, Harmat : Urek 3:0; finale: Covic • Harmat 3:0.
Mladinke posamezno: Nikolič : Ažrna 2:0, Anzelc : Devičnik 2:0; finale: Nik" lič : Anzelc 2:0.
Mladinci posamezno: Markovič I lentar 2:0, Hamerlic : Koroša 2:0; f»ale' Harperlic : Markovič 2:0.	...
Moške dvojice — zvezni razred: v° grinc - Uzorinac : Bogataj - Valkovič ’
Dolinar-Kosi : Harangozo-Markovič J-A
finale: Vogrinc-Uzorinac : Dolinar-Ru
Mešane dvojice: Harmat-Roža : Nik0’1^. Krasič : Salpn-dr. Dolinar 2:0, Kras-‘ lej kič : Kosmač-lCorbar 2:1; finale: K* Zulejklč : Rendulič Krasič 3:1. „T,,.niič' Moške dvojice: Harmat-Roža : ‘V.vjiS-Uzorinac 2:0, Dolinar-Dolinar :	;
Vogrinc 2:0:	finale:	Dolinar-DOlina
Harmat-Roža 2:0.	/*„idič-
Zenske dvojice: Covič-Harmat : g-u' Nikolič 3:1. riolinar-Urek : B0S®1®,']-,alti en k 3:2; finale Čovič:Harmat. : Do-
Urek 3:1.	StemP«111'
tol odmevov po mladinskem dvohojo Avstrija: Jugoslavija
nravnem atletstem prvenstvu
Ko so naši mladinca tako vnsoku fcmagali, so se gledalci spraševali: »Alj s0 Avstrijci tako šibki ali pa naši tako dobri?« Našj so bili vsekakor odlični, saj so pokazali takšno atletiko ,kot jo redko vidimo celo prj seniorjih. Avstrijci s0 bili hamdicapirani, ker niso nastopili z letnikom 1931, ampak samo z 1932. Toda tudi pod enakimi! pogoji pa bi bila naša zmaga še vedno prepričljiva. Mladinci so šli v borbe z zavestjo, da morajo dostojno repre, zentirati svoj klub in državo in da morajo nekaj pokazati pred občinstvom, ki jim je bilo naklonjeno. Kakšen praznik je za mladinca, kQ nastopi prvič z državnim grbom na prsih, ve samo tisti, k; je to sam doživel. Zato bi bilo prav, da bi se ob takih prilikah postavil časten oder za razglasitev rezultatov in tudi fotografija pri tem bi 3im bila nepozaben spomin. Včasih prev-č skrbimo za tehnično stran tekmovanja, pri tem pa pozabimo, da nastopajo mladii ljudje, ki so tenko, čutni pri takih »malenkostih«, ki 'so pa za njih velikega pomena. Najti moramo torej takšno pot, da Jih primerno nagradim0 In pri tem ne razgradimo.
Naši so bili od gostov boljši v pogledu tehnike, kondicije, hitrosti in
moči. Da So mladinci tehnično tako | igral odbojko v Franciji, Krnjajič je
dobri, je razveseljivo, vendar nevarno, da zaidemo v ekstrem tehnike kjer na primer vsi govore samo o prehodu čez ovire, pozabijo pa na sprint in trening. Težava pri izbiri reprezentance je bila tudi v tem, da so rezultati, ki so jih dosegali mladinci, doseženi z različno težkimi orodji. Tudi štafeta je šla p0 sreči, čeprav so se vsj štirje mladinci sestali prvič šele v Ljubljani. Rezultati b; bili boljši, če bi bilo tekališče bolj trdo, tako da je rezultat sprinterja Benjaka 11.2 za to progo kar odličen. Nad prireditelji je visel kot »Damoklejev meč« začetek nogometne tekme Ilirija : Primorje, zato so morali hiteti, atleti pa m so imeli dovolj časa za koncentracijo, Tekrhovanje je pokazalo, da imamo v atletiki solidne temelje in da nismo v bojazni za naraščaj. Umestno pa bi bilo prirejati kratke tr; do štiridnevne tečaje za mladince, kajti znano je, da sedaj ii več dolgih taborjenj.
ZaHal na drlasnem prvenstvu
ni bilo eebriS rezultatov!
ni računal. Partizanova moč leži v tekih. Od tod njegova zmaga v teku na 400 m, kjer so pobrali vsa tri prva mesta. Dolgoletni državni prvak v metu kladiva Gubi jan je bil šele tretji in to ga bo menda izučilo, da bo prenehal s svojim eksperimentiranjem, 'Met diska je bila najslabša disciplina, morda poleg zasedbe teka na 10.000 m. Žerjal je imel suspenz. Krivokapič je
Metalec kladiva Galin se Je z metom 53,94 uvrstil v evropski razred ter pustil Za seboj celo renomiranega Gu. bijaaa.
Državno atletsko prvenstvo ni dalo Zaželenih rezultatov. Vzrokov je bilo Več. Atleti so težko držali formo že ves avgust in še polovico septembra. Naporen tekmovalni program, ki je bil vsako nedeljo v avgustu in septembru se je poznal skoraj vsem. Tekmovanje se je odvijalo v strašni vročimi, ki je značilna za Beograd v »pasjih dneh«. Posamezne discipline sQ bile na Vrsti v neprikladinem, skoraj nemogočem dnevnem času. Tako je bilo na primer tekmovanje v teku na 5000 m ob 11. uri dopoldne, na 10.000 m pa cel0 ob 15, uri. Sodniški zbor je svojo nalogo "rešil ekspeditivno, kajti ni imel dosti dela, v nekaterih disciplinah so nastopili samo po trije tekmovalci. V štafetnem teku 4x400 m je nastopila reci in piši samo ena štafeta in to Partizanova. Nastanite* slovenskih atletov je bila zelo skromna. Rezultati so bili objavljeni v nedeljo dopoldne kar ustno, kar je zadostovalo za majhno število gledalcev. Izgleda. da bodo norme, kj so bile postavljene kot pogoj za udeležbo na tem tekmovanju, krive za majhno udeležbo. V bodoče bi bilo umestno odpraviti norme in dovoliti start tudi drugim atletom, ki še niso dosegli norme.
Zanimive točke prvenstva so bile. hietanje diska in kladiva ter troskok. EDu s0 bili prvaki tisti, na katere nihče
nastopil v Ljubljani, brata Milerja nista nastopila in tako je odnesel naslov prvaka Golc v Celje. Kladivar je zabeležil tudi zmago v troskoku, kajti Zagorc je šele na koncu sezone prišel v formo. Zmagal je samn za 1 cm pred Radovanovičem. V teku na 800 m je Hanc ponovno osvojil naslov prvaka navzoča nista bila Ottenhei-mer in Cular, katerega pa je Hanc letos že premagal. Kopitar v teku na 400 m z ovirami ni mogel vzdržati tempa, dobro pa se je odrezal tu Orehek s časom 57.4. V deseteroboju je končno le zmagal Rebula nad Mar-
čeljo, za kar je potreboval tri leta. Deseteroboje! so bili zadnja leta prikrajšani, niso imeli tekmovanj, skoraj lahko trdimo, da je to pri nas najbolj zanemarjena disciplina. V peteroboju je Sumakova postavila nov rekord, katerega pa bo še izboljšala. Dobri rezultati tega tekmovanja so bili skok Miličeviča čez 7 m, plasma Gvozdeno-viča v skoku v višino in Mihaličev tek na 10.000 m. Prvenstvo je končano nenavadno pozno, pred seboj pa imajo atleti še nekaj važnejših tekmovanj. Naši atleti so se kar primerno odrezali, morda bi se lahko še nekoliko bolje.
Prihodnji teden bo v G razu revanžni dvoboj Štajerska:Slovenija
Konec tedna odpotuje v Graz močna ekipa slovenskih atletov in atletinj, ki bodo nastopili v revanžnem dvoboju. Kot znano, se je prvi dvoboj končal v moških disciplinah z zmago Slovenije, v ženskih pa z zmago Štajerske. V okviru priprav za to tekmovanje je bilo v četrtek v Celju nekaj izbirnih tekmovanj za dokončno sestavo reprezentance. Naj lepša točka drieva je bilo metanje kopja, kjer je mladi Kopitar vrgel kopje 56.43 m. Kopitar je že nekajkrat z meti preko 55 m pokazal lep način metanja kopja. Po dolgem času se nam je pojavil metalec kopja, katerega tehnika nam jamči, da bo lahko še zelo napredoval,
ko bo pridobil na moči. Kopitarju ob tej priložnosti želimo še nekaj metrov in pa predvsem novo kopje.
Kako se Finci pripravljajo sa Helsinki
Zmaga boksarjev Triglava v Beljaku
Pretekli teden j gostovala v Belja-ku boksarski ekipa Triglava, ki Je na stopila proti ekipi VSV, okrepljeni ; nekterimi boksarji KAC. Kljub temu, da je VSV zbral vse najboljše boksar, je iz Koroške, so borbeni Triglavani zmagali z rezultatom 13:7. Najboljšo borbo večera je dal Vilhar Savo, ki je z dobro tehniko izmikanja in hitrimi udarci navdušil vse navzoče.
Deseterice najboljših atletov v sezoni 1951
(Nadaljevanje-)
kladivo
58.89 K. Storch (N)
58.85 K. Wolf (N)
58.64 S. Strandli (Norv)
56.53	J. Nemeth (Madž)
55.53	I. Gubijan (FLRJ)
55.37 J. Dadek (CSP.)
54.97 D. Žerjal (FLRJ)
54.84 Sorin (SZ)
54.81 E. Douglas (Angl)
54.69 T. Taddia (It)
kopje
T. Hyyti8inen (Fin)
S. Nikkinen (Fin)
73.34
72.90
71.62
71.75
71.38
H. Moks (Sv)
P. A. Berglund (Sv) O. Bengtsson (Sv) 70.59 Daleflctj (Sv)
70.36 R. Eriosson (Sv) 70.23 V. CVoulenko (SZ) 70.17 H. Will (N)
69.54 E. Sick (N)
deseteroboj
7476 I. Henrich (Fr)
7453 o. Clausen (Isl)
7110 K. Tannander (Sv) 7108 Volkov (SZ)
7023 p. Denisenko (SZ) 6850 p. Eriksson (Sv)
6834 o. Eriksen (Norv) 6722 E. Schmidt (N)
6714 A. Scheurer (Švica) 6707 HautamSki (Fin)
6706 B. Andersen (Dan)
4x100 m
h-2 Anglija 41-4 Sovjetska zveza h-6 Italija 41-7 Finska
Madžarska 41-8 Francija Nemčija Švica
41-9 Stuttgarter Kickers 42.0 Preussen Krefeld ATK-Praga
4x400 m
3:10.8 Nemčija 3:13.6 Anglija 3:14.2 Švedska ^14.8 KreMder SV 10 3:14.9 Finska 3:15.0 Francija “'•15.4 Rot-Weiss, Koblenz '1*5-6 Sovjetska zveza “'JS.l FLR Jugoslavija d:16.3 Italija
SmiačfflMiie mm radii -
izvrsten dopolnilni šport za smučarie
Pred kratkim smo v ljubljanskih kinematografih videli tednik, ki prikazuje smučanje na vodi. Ta šport ni tako mlad. Okoli leta 1930 je bil že močno popularen po francoski rivieri. Tehnika se je danes že tako izpopolnila, da imamo posebne discipline, v katerih tekmujejo tekmovalci in tekmovalke. Tako poznamo hitrostne tekme, slalom tekmovanje in celo skoke.
drage naprave, kot so motorni čolni itd. Zanimivo je, da je vodno smučanje izvrsten dopolnilni šport za smučanje
Oprema je zelo enostavna. Smuči, ki
so želo široke, imajo posebno usnje, v katero vtaknemo stopala. Vse je pa ta-
ko prirejeno, da ob eventualnem padcu smučar lahko hitro potegne stopalo ven
na snegu in da
se dobri smučarji naučijo smučanja
m $:
'š
■ 4x440 yardov
(Konec)
vijo, da izgleda sicer pri mojstrih lahko, v resnici pa lahko prideš kaj hitro pod vodno gladino. Na Vrbskem jezeru so srečali našo staro znanko, eno izmed najb Ijših smučarskih tekmovalk Amerike, Jannette Burr, ki je nastopila pri nas v veleslalomu na Zelenici in pod Jalovcem. Jannette Burr je tudi ameriška prvakinja v vodnem smučanju. Kako graciozno izgleda ta disciplina, naj pokaže pričujoča slika, kjer vidimo Jannette Burr pri ostrem ovinku v slalomu. Prikupna Američanka je prijazno pristala tudi na to, da pozdravi naše čitatelje »Poleta«. Izgleda, da s tem smučanjem obdrži čez poletje svojo formo in jo bomo pozimi zopet videli na smučeh.
Ali ne bi bilo primerno, da tudi naša obmorska letovišča prično misliti na takšen šport, kajti mnogo je letoviščarjev, predvsem tujcev, ki se kaj kmalu nagledajo lepot našega morja in si zahočejo kakršnega koli udejstvovanja, ki bi bilo zanimivo, pa tudi če je malo dražje. Obenem bi bil to za nas dober zaslužek, velika privlačnost za hotele, naši smučarji pa bi tako tudi sredi poletja lahko nekoliko razmigali svoje otrdele noge.
V letošnjem poletju so stopile priprave za prihodnje olimpijske igre, ki bodo v Helsinkih od 19. julija na 3. avgusta, v zadnjo fazo. Življenjski pogoji danes’ v Finski še niso posebno ugodni. Posledice zadnje izgubljene vojne še vedno močno tarejo majhen, štirimi-lijorski narod s celo vrsto problemov. Naselite beguncev, reparacije in pomanjkanje stanovanj vpliva zelo občutno na gospodarsko življenje Finske. Zato v Finski ne nameravajo prirediti nobene »mamutske olimpiade«.
T ’ i kljub temu so težave zelo velike, posebno če upoštevamo, da je število udeležencev in držav večje kot v Londonu. Na zadnji oiimpiadi je sodelo-valu 6 držav s 4150 tekmovalci, za Helsinki pa je prijavljenih doslej 65 držav s približno 5000 športniki, torej znaša že do danes prirastek skoraj 900 aktiviih tekmovalcev. Ce k temu šte. vilu pridamo še samo po sebi razumljivo število spremljevalcev (sodniki, vodje, trenerji, maserji, funkcionarji itd,), potem lahko razumemo, zakaj dela’ Fincem preskrba in nastanitev olimpijskih gostov takšne preglavice.
Središče olimpijskih iger bo seveda v velikem športnem stadionu, ki se dviga v neposredni bližini modernega mestnega predela, Tobloja. Tu pravkar dokončujejo zadnja gradbena dela, s kateri bodo povečali število sedežev od 50 na 70 tisoč. Iz stadiona je možno hitro dospeti tudi do drugih športnih prostorov. V neposredni bližini sta-di leži velesejmska dvorana, k. ima prostora za okoli 8 tisoč sedežev. Tu se bodo najboljši rokoborci, boksarji, dvigalci uteži in košarkarji iz vseh krajev sveta borili za naslov olimpijskega prvaka. Severno od stadiona leži olimpijski bazen in kolesarsko dirkališče, kakor tudi prostori za treninge. V bližini je tudi olimpijska vas Kapyla. Obstoji Iz 14 velikih poslopij, ki imajo v skupno 565 stanovanjih 1688 sob. Tudi ta poslopja so tik pred dovršitvijo. Za časa olimpijskih iger bo v tej vasici našlo prenočišče okol 4500 športni kov. Poleg vseh modemih športnih in higienskih naprav bo tekmovalcem na razpolago tudi velika in moderna med narodna kuhinja. Ta bo imela še šest posebnih oddelkov, s čemer bo vsem športnikom sveta dana možnost, da bo do uživali takšno hrano, kakor so jo navajeni v domačem kraju. Okoli 1000 športnic bo stanovalo v olimpijski va. si Otaniemi, ki leži 8 km zahodno od Helsinkov.
Znatno večje težave kakor s tekmovalci, pa bodo imeli prireditelji z nastanitvijo in prehranjevanjem gledalcev. Število vseh gostov, ki si bodo prišli ogledat XV. olimpijske igre, se še ne da točno določiti, vendar že danes cenijo njih število- na najmanj 100 tisoč. Prišli bodo iz vseh krajev in dežel sveta, v glavnem s parniki, pa tudi z vlaki, letali in avtomobili. Naj. večji del jih bo iz sosednje Švedske, računajo na obisk okoli 30.000 Švedov. 10.000 gostov je .najavljenih iz držav Severne Amerike. Helsinško pristanišče je že danes opremljeno z vsemi napravami in sredstvi, da sprejme poljubno število ladij. Gradijo celo posebno olimpijsk pristanišče, v katerem bodo pristajale ladje z gledalci, k. bodo za časa olimpijskih iger prenočevali in jedli na svojih ladjah.
Število hotelov je seveda dosti premajhno, da bi lahko -prejelo vsaj desetino tega, kar bo prišlo gledat olim-
piado. Zato bodo glavni delež gledalcev sprejela privatna prenočišča, mno. žična ležišča in šotori. Doslej so ta prenočišča razdelili takole: 30.000 oseb po privatnih stanovanjih 50.000 v masovnih p -enočiščih, 40.000 pa pod šo-„ori. Doslej še niso dosegli planiranega števila pri privatnih stanovanjih, ven. dar so se mu že močno približali. Množična prenočišča bodo urejena predvsem po raznih šolah, uradih, večjih poslopjih itd. Tu bodo pripravili 15.000 mest za tujce, ostalih 35.000 pa bo za domačine Ostali domači gledalci, ki bodo nedvomno prihiteli tudi iz najbolj oddaljenih kiujev, prav s skrajnega severa laponskih planjav pa bodo našli svoje zatočišče pod šotori na prikupnih otokih, ki jih v lepi okolici Helsinkov- res ne primanjkuje.
Naši mladi telovadci so dobro pripravljeni
Ljubljana, 23 sept. Spomladi je bil Ljubljani dvoboj naših in italijanskih mlad‘ncev in mladink v telovadbi na orodju. Zmagali so Italijanski telovadci. To je bilo prvo mednarodno tekmovanje naših mladincev, ki sicer ni prineslo zmage, a je kljub temu pokazalo zadovoljivo raven orodne telovadbe med našimi naj mlajšimi.
Tako so mladinci in mladinke pridno vadili v svojih društvih, poleg tega pa so se redno shajali v Ljubljani na nedeljskih skupnih treningih. Ze prvo izbirno tekmovanje, ki Je bilo pred nekaj tedni, je pokazalo, da se ni dvignilo samo znanje posameznikov, marveč tudi število tistih, ki so se tolkli za vstop v republiško reprezentanco. Današnje zadnje izbirno tekmovanje pa je pokazalo, da je bil trud vseh vaditeljev in trenerjev uspešen, saj je bil pri obeh vrstah prav zadovoljiv napredek. Dosedanje skupne treninge sta vodila za dekleta Jelica Vazzazova, za mladince pa Konrad Grilc. Omeniti pa je treba tudi tov Gregorko, Petača, in Zadnika, ki so z rednim delom v društvih veliko storili za napredek mladincev in mladink.
Izbirne tekme so obsegale na vseh orodjih poljubne vaje, kakor je predvideno za dvoboj. Mladinci so dosegli večje znanje na bradlji, na konju in tudi na k-ogih, zaostali pa so nekoliko v prostih vajah, v preskoku in tudi na drogu. To pa je kajpak le splošna ocena, ki bi veljala pri mladinkah v tem, da so tudi te dosegle boljši napredek na orodju, kakor v p.ostih vajah. V splošnem pa bodi povedano, da so oboji prav lepo pripravljeni in utegnejo Italijane poraziti, če bodo v Benetkah pokazali vse svoje znanje.
Tekmovalci odpotujejo v Benetke v soboto, dne 29 t. m., nastopili pa bodo v nedeljo zvečer.
REZULTATI POSAMEZNIKOV, KI SESTAVLJAJO REPREZENTANCO:
mladinci: Ivan Copf (TD Zel. Mrb) 55.05 točk, Roman Tomažič 52,95, Tone Tomšič 52.60 (oba TD Lj. I), Franc Sester (Hrastnik) 52,10, Janez Šlibar 50,15, Franc Herman 49,95 (oba TD Lj. I), Leon Mesarič (Tabor) 48,75, Saša Pdšl (Lj. I) 75;
mladinke: Sonja Rozman (Jes.) 38,30, Fani Cerar 36,10, Marjanca Galjot 34,65 (obe Lj. I), Ada Smolnikar 34,80, Zinka Lapajne 32 (obe Jes.), Astra Gale 31,90, Jadranka Kuljiš 31,60, Marjanca Novak 31,20 (vse Lj. I).	Jeločnik Marjan.
0



m
»TOUR DE FRANCE« JE DANES »DIRKA OKOLI ZLATEGA TELETA«
Jenatte Burr ameriška prvakinja v smuku in slalomu, ki jo dobro poznamo tudi pri nas s tekem na Jalovcu, je tudi ameriška prvakinja v smu-vodi. Le poglejte jo, kako graciozno izvaja zavoj na vodnih
Čanju na smučeh.
sicer bi bilo nevarno, kajti hitrost drsenja na vodi je precej velika. Najmanjša hitrost za prijetno drsenje po vo-
na uro, največje ki drse
di znaša okoli 30 km brzine pa dosegajo specialisti, celo nad 100 km na uro.
Tekmovanje v hitrostnem smučanju po vodi zahteva mirno vodo, dalje specialen motorni čoln, ki ne povzroča valov, in posebno opremo, ki je aerodinamične oblike. Tekmovanje v skokih se izvaja preko skakalnice, ki je namazana z milom, da lahko zdrsijo tekmovalci preko nje. T udi tekmovanje v slalomu poznajo ti mojstri. Pri tem smučajo samo na eni smučki, čoln pa, ki vleče tekmovalce, gre popolnoma naravnost, torej premočrtno, tako da je uspeh odvisen samo od spretnosti voza-, ča. Nekoliko težaven je start, ki se izvaja v nizki vodi iz sedečega položaja. Drža pri navadnem drsenju mora biti stabilna na ta način, da vzame smučar nekoliko nagiba nazaj, to je ravno obratno kot smučar na snegu. Pri tern ne sme biti iztegnjen v kolkih, temveč skrčen. Vodno smučanje je šport, ki zahteva nekoliko srčnosti, predvsem pa
vodi. Vrhunsko smučanje na snegu je sicer težje kot na vodi, toda smučanje na vodi je za začetnika, ki ni gojil prej ničesar, lažje dostopno. Nekaj naših smučarskih tekmovalcev se je mudilo to poletje na Vrbskem jezeru, kjer so preizkušali svojo iznajdljivost. Pra-
Kolcsarska dirka na Pohorje
Maribor, 23. sept. Kolesarski klub Branik je izvedel danes gorsko dirko na Pohorje na progi Maribor—Areh na Pohorju. Starta,lo je 16 tekmovalcev. Zmagal je Podmilščak pred Rozmanom. Tekmovanje je bilo prav zanimivo in so dirkači pokazali zelo dobro formo.
Železničar (Lj.) : Železničar (Mrb) 83 :35 (39:22)
Maribor, 23. septembra. V soboto zvečer so pod reflektorji na stadionu Železničarja igrali prijateljsko tekmo ljubljanski in mariborski železničarji. Ljubljančani so pokazali odlično tehniko in iziredno hitrost ter visoko premagali domačine, ki so si sicer zelo prizadevali, z rezultatom 83:35.
Naš sodelavec, prof. Mirko Hrovat, se je za časa letošnje največje kolesarske dirke na svetu »Tour de France« mudil po službenih poslih v Franciji. Cepr: v je ta velika pri-reditev že precej za nami, bo vendar vsak čitatelj nedvomno z zanimanjem prebral teh nekaj vrstic o prej omenjeni dirki in zma. govalcu Švicarju Kobletu, ki jih je napisal za naš list prof. Hrovat.
Ko je 1. 1903. francoski novinar Desgronges organiziral prvi Tour de France, je že imel dovolj podjetnosti in sredstev, da mu je dirka nekaj prinesla. Najbrže pa tudi sam ni slutil, kaj vse bo iz te dirke nastalo. Ko sem se lansko leto udeležil dirke »Po Hrvatki in Sloveniji«, se je nekdo naveličano, toda dokaj upravičeno izrazil, da je to potujoči cirkus. Kaj bi šele rekel, če bi videl od blizu letošnji Tour de France? Od 127 kolesarjev, jih je sedaj ostalo le še pičla polovica lovcev na čim boljše nagrade. Karavana pa šteje okrog 1500 ljudi. Med temi je res okoli 200 tehničnega osebja, čez 300 raznih novinarjev, fotoreporterjev in filmskih delavcev. Vsak večer gredo iz zaprtega avtomobila brezžično slike na vse kraje sveta. Telefotografija stori ogromne usluge sodobnemu časopisju. Toda v tej karavani je vsaj tisoč ljudi, ki morajo delati reklamo za razne aperitive, volne, bonbone itd. Ko sem gledal prihod dirkačev, me je presenetil ogromen aparat trgovske reklame, ki se je prisesal na dirko: še več. trgovska reklama je postala celo bistvena stvar pri dirki. 2e dve uri pred prihodom prvih pričakovanih dirkačev, so začeli prihajati pisani avtomobili raznih podjetnih trgovskih tvrdk. Vsak je imel svoj mikrofon in zvočnik, ki je z oglušujočim hrupom delal reklamo za svojo tvrdko. Od 500 motornih vozil, ki so se podila za dirko, je bilo vsaj 400 avtmobilov za reklamo. Ko so zvečer krožili vsi ti avtomobili po mestu, preko zvočnikov križem hvalili in ponujali svoje produkte, so delali vtis, da je vse skupaj samo ogromen, toda nadležen bazar.
Ko se je 1903. leta prvič začela ta dirka, je imela šest 2500 km dolgih etap. »Letošnji Tour ima 4800 km, 24 etap in povprečno brzino čez 32 kilometrov. Pa tudi sicer se je dirka precej razvila, celo bistveno izpremenlla. To je dirka profesionalcev, katerim je dolžnost, da za svojo tvrdko, tovarno dosežejo čim boljše rezultate in da zase poberejo čim večje nagrade. Brez dvoma je dirka izredno naporna tudi za izurjene dirkače, saj je naravnost nečloveški napor, prevoziti v 24 dneh 4800 km, kjer je treba 2 milijonkrat pritisniti na padala. Toda ti moderni gladiatorji, bodo brez dvoma prav s športom, ki naj bi utrjeval zdravje, izgubili tisto najdražjo, kar naj bi šport prinesel, to je. zdravje.
Zmagovalec letošnje dirke je simpatični Švicar Hugo Koblet, doma iz Ztiricha. Ko sem ga videl na kolesu, lepo vzravnanega, podjetnega, z mirnim samozavestnim smehljajem, bi človek nikakor ne mogel reči, da je prevozil v treh tednih 4000 km. Kot da bi šel na kratek nedeljski sprehod, tako svež je bil videti in na njemu ni bilo nobenega znaka utrujenosti. V primeri z njim so se mi drugi zdeli kot zgarani galeati.
Koblet ni samo čistokrven siiaino sposoben športnik, ampak dela tudi z glavo. Na dirki pusti naprej samo tistega, ki mu v splošnem plasmaju ne more škodovati.
spretno pa drži v šahu nevarnejše konkurente. L. 1947. je prišel kot prvak Švice med profesionalce in ima za seboj že krasne uspehe: zmaga na lanskoletnem Giro dTtalia in fantastična povprečna brzina 45.250 km na uro na lanskoletni dirki Ženeva — Lausanne. Fred dirko se je izrazil, da bi rad edino še osvojil prvenstvo Tour de France in pobil rekord Fausta Coppija, na progi Geneva — Lausanne, ki je dosegel povprečno brzino 45,871 km na uro. Ce upoštevamo, da je že dosegel brzino, ki je bila ie za pol kilometra manjša in če se zanesemo na njegovo sijajno trenutno formo, smemo verjeti, da se mu bo izpolnila tudi ta želja.
Koblet se na dirke sistematično pripravlja vsako sezono. Pozimi, ko po pogodbah ni vezan, smuča in zmer. no jo. Spomladi pa začne trenirati, najprej 50, 60, 70 km dneVno, tako da že marca naredi dnevno po 180 km. Toda na treningih se nikoli ne prenapenja. le tik pred vsako dirko napravi nekaj prav hitrih pohodov, da se pripravi na sunkovite napore dirke. Koblet govori perfektno poleg treh Švicarskih jezikov (fr., nem., ital.) tudi angleško in italijansko. Star je 26 let in izredno prikupen dečko. Ko je privozil kot zmagovalec v Ženevo, ga je večdesettisočglava množica hotela naravnost zasuti z ljubeznivostmi, bil je menda pravi švicarski narodni praznik. Objeti ga je prišla celo švicarska Miss 1951. Glede na izredne sposobnosti je Koblet brez dvoma naravnost fenomen.
Na vsak način pa se mi zdi, da je Tour de France že zelo daleč od duha, ki je vladal v’ grški palestri, da to ni več dirka okoli Francije, ampak dirka okoli zlatega teleta
Švicar Koblet govori na banketu po dirki
i milili siiiišlil atlete?
Vstik napredek japonske atletike — Finci v Nemčiji — Slijkhuis se pripra vlja na olimpijado
Večja skupina ameriških atletov Je gostovala na Japonskem, kjer je nastopila na večjih tekmovanjih v raznih mestih. Na tem tekmovanju so japonski tekmovalci postavili nove rekorde v teku na 110 m čez ovire, na 800 m, 1500 m in 400 m čez ovire, japonske tekmovalke pa v teku na 80 m čez ovire, 100 m in v metu diska. Najboljši rezultati ameriških in japonskih tekmovalcev na vseh tekmovanjih so bili tile: 100 m: Wolk 10.6, Bro\vn 10.6, Hosoda (J) 10.7, Oniama (J) 10.7, Oniarna (J) 10.7,	290 m:	Maiocco 21.5,
Nakaima 21.9,	489 m:	Whitefield 46.7,
Maiocco 48.0, Takahaši (J)	49.9, 800 m:
\Vhitefield 1:51.8, Muroja (J) 1:53.5 (nov rekord), 1509 m: Deutzler 3:52.4, Muroja (J) 3:55.8 (nov rekord), 110 m ovire: Thomas 14.3, Kinami (J) 14.5 (nov rekord), 400 m ovire: Okano (J) 53.7 (nov rekord), višina: Dyer 195 cm, Suzuki (J) 190 cm, Tanaka (J) 185 cm. daljina: Brown 7.95 m, Thomas 7.37 m. Taima (J) 7.30 m, troskok: Jimura (J) 15.32 m, Hasegava 15.21, Iši-murai 15.09. palica:	Savada (J) 4.20 m,
K ring 4.10 m, krogla: Frank 15.18, disk: Frank 51.97, 4x109 m: ZDA 41.2, Japonska 42 0, 4x409 m: ZDA 3:14.6, Japonska 3:21.6. Nove ženske rekorde pa so dosegle — na 100 m: Sugimura 12.6. 80 m z ovirami: Mvašita 11.6. met diska: Jošina 43.45 m.
Nov sovjetski rekord na 3000 m je postavil v Moskvi Vladimir Kazancev z rezultatom 8:18.2.
Na tekmovanju v Budimpešti Je madžarski metalec diska Klics postavil od-tt&en rezultat 51.47. Nemeth je vrgel kladivo 53.85. Homona.v je skočil s palico
4	m. Csanv na je tekel na 100 m 10.8.
Finski a tleti Posti. Tainale, Piironen,
Blomster in Hvtvain^n bodo od 25. do 39. s^temhra -nastopili na raznih tekmo-varv'h v Nemčiji.
Nvoze*nec SiiAkhuis je izjavil, da se bo pričel pripravi jati za nastop na olim-piadi v teku na 5090 m. Tako bo verjetno za prvo mesto velika borba med Reif-fo-m Za torkom, Mimounom. Schadejem in SUikhutsom noleg številnih švedskih in finskih tekačev.
Švedska	Finsko
in Dansko
Na atletskem troboju ženskih repre-ze^tav^ v Goteborffu le zmagala Švedska s 73 točkami nred Dansko fil točk in Finsko s1 točk Na tem tekmovanju so bili postavljeni ti1 e boljši rezultati: 190 m: <?j»?t,rdm (S) 12 4. Rvt.tor (TD 12 6. 209 m: August^on	25.7. Sidstrftm (8)	261.
pa m oviro. Autio fF) 19.3. 4x199 m: Švedska 40 5. Danska f9 8.	sn.a. višina:
154 om. Friksson 154 cm. d*Hi7vv r-add 5 24 m. Andersen fD)
5	io. krn<y1a: 0?»stegard (D) 12.41. 0'sson
r8) 1? 97 m.	o~-=*~nberg (S) 39.96.
kopje: Kjels-by (D) 43 13 m.
Svetoven orvensko v moforimn
Po dirki za veliko nagrado Italije vodi na lestvici za svetovno prvenstvo še nadalje Argentinec Manue! Faneio, ki je na
Košarkarji is Marseilla so tu
V torek ob 19.30 bo v L:.ub!iair rr igruju L’ube Šercerja zanimiva mednarodna košarkarska tekma med ljubljanskim Železničarjem in S*ade Marseille. V mostu Marseilla je najboljši črnec, ki ki je že v tekmah z Mladostjo, Zadrom in Karlovcem pokazal izredne od. ik e dovršenega košarkarja. Tekma bo orav gotovo ena najzanimivojsvh v zadnjem času,
tej dirki odstopil zaradi okvare na motorju.
TENIS
Turnir v Los Angelesu
V Los Angelesu je bil pretekli teden zaključen teniški turnir za prvenstvo Pacifika. Na tem turnirju so sodelovali vsi najboljši ameriški in avstralski igralci, ki so dosegli naslednje rezultate: polfinale: Traberg : Schrdder 6:4, 6:4, 6:3, Sedgman : Plank 7:5, 1:6, 5:7, 6:3, 10:8, finale: Sedgman : Traberg 6:3, 6:3, 2:6, 6:3: finale posameznice: Conolly : Baker 9:7, 6:4.
Nov rekord Ginete Jany
Tri dni potem, ko je postavila nov rekord na 400 m prosto s časom 5:16.3, je Ginette Jany v Marseillu izboljšala še francoski rekord v plavanju na 200 m prosto. Dosegla je odličen čas 2:28.4.
Mednarodni »aterpolo turnir v Rimu in Neaplju
Od 27. do 30. septembra bo v Rimu in na katerem bodo nastopile reprezentance Nizozemske, Švedske, Italije in Jugoslavije.
Pretep na Dunaju
Ko je Primo Carnera, nekdanji boksarski svetovni prvak težke kategorije — sedaj pa poklicni rokoborec " »catch-as-catch canu«, stopil iz letala, s katerim je prispel iz ZDA v Evropo, je od veselja, da je spet v starem svetu, dvignil mično sievvardes kot peresce in jo odnesel čez letališče (glej sliko). Takrat prav gotovo še ni slutil, da se bo njegovo srečanje na Dunaju z Adi>em Berberjem končalo s škandaloznim preteopm, Sodnik je namreč v tretji rundi diskvalificiral Berberja zaradi nedovoljenih prijemov, ki so bili prehudi tudi za »catcii as catch can« ali »primi kakor moreš«. Gledalci s tem niso bili zadovoljni in so začeli tako razgrajati, da se je v kratkem času spremenila vsa notranja oprema velike arene v treske za kurjavo. Dvesto policistov .je komaj in komaj zmoglo pobesnele gledalce in pretepi med njimi, ki so se vrstili še pozno v noč, so se mnogokrat končali šele v bolnišnici ali pa v - zapora.
Edgarjeva lestvica najboljših teniških igralcev sveta 1951
MOŠKI:
1.	Richard Savitt (ZDA)
2.	Frank Sedgmann (Avstralija)
3.	Vlctor tiebcas (ZDA)
4.	Herbert Fiam (ZDA)
5.	Jaroslav Drobny (Egipt)
6.	Men Mc Gregor (Avstralija)
7.	Arthur Larsen (ZDA)
8.	Lennart Bergelin (Švedska)
9.	Erič Sturgess (Južna Afrika)
10.	Tony Trabert (ZDA)
11.	Budge Patty (ZDA)
12.	Mervyn Rose (Avstralija)
13.	Hamilton Richardson (ZDA)
14.	William Talbert (ZDA)
15.	Gardner Mulloy (ZDA)
ZENSKE:
1.	Doris Hart (ZDA)
2.	Maureen Connolly (ZDA)
3.	Shirley Fry (ZDA)
4.	Louise Brough (ŽDA)
5.	Nancv Shaffee (ZDA)
6.	J. Walker-Smith (Velika Britanija)
7.	Beverly Baker (ZDA)
8.	Margaret D« Pont (ZDA)
9.	Kay Tuckey (Velika Britanija)
10. Barbara Scoffield Davidson (ZDA)
V Angliji igralo nogomet celo slepi
Kakor se to neverjetno sliši, Je pa vendarle res, kajti švicarski športni časopis »TIP«, ki je objavil to vest. se nedvomno ni izmišljeval Ta nenavadni dogodek so lahko opazovali prebivalci mesta Edinburg, novinar, ki je bil očividec te svojevrstne tekme, pa je popisal srečanje slepih nogometašev takole:
»Najprej so reditelji napeli okoli Igrišča dolgo in debelo v-v namesto metn-v >,pi:h čr+ ki bi iib »len1 «=,*eda ne mo"11 videti. Gola sta bila označena z dvema dolgima palicama, prav tako pa Je bila na vsakem vogalu igrišča zasajena v tla lesena palica. Igrišče seveda ni bilo tako razsežno kakor običajno, zavzejmalo je približno tretjino ploskve normalnega Igrišča.
Ob napovedanem času sta prišli obe motštvi slepih na igrišče, živahno pozdravljeni od številnih gledalcev. Obe moštvi sta se najprej nekoliko izpreha-jali no terenu, vsak igralec je otipaval igrišče Z rokami, da bi se bolje privadil na novo okolico in da ne bi uhajal preko mejne črte. Ta orientacija je trajala nekaj minut, igralci pa so preiskovali teren plazeč se sem in tja po_ vseh štirih ali pa sedeč na zemlji in opirajoč se z rokami ob tla.
Cim pa je vstopil sodnik, ki je seveda videl, je med igralci takoj nastalo živahno vrvenje in beganje sem in tja. Pri tem so si slepi nogometaši sprva »omagali za iskanje smeri z rokami, do-čim so jim noge služile za brcanje žoge. Na vsaki strani je bilo osem igralcev. Žoga je bila nekoliko večja kot M običajne nogometne igre, ni pa bila iz usnja, temveč iz finega, toda močnega ličja. V njeni notranjosti so bile številne kovinske ploščice, ki so pri kotaljenju in drsenju žoge povzročale oster zvok po katerem so slepi igralci hitro s po-znali, v katero smer leti ali se vali žoga. Znano je, da imajo običajno slepi izvrstno razvit tip in sluh, kar se je tudi poikaz,alo na tej tekmi. Izreden tip in močno razvit čut za orientacijo je slepe nogometaše tako nezmotljivo vodil po igrišču, da se ni niti enkrat pripetilo, da bi se kdo zaletel v vrv. ki je bila napeta okoli igrišča namesto mejnih črt. Ko so se igralci obeh strank ne koliko ugreli m navadili na teren, so nokazaii tako čudovito igro, takšne kombinacije, spretnost, preciznost v obvladanju žoge in streljanju na vrata, da so gledalci sčasoma popolnoma pozabili, da imajo pred seboj slepe igralce.
Korotan : Gregorčič 4:1 (2:1)
Kranj, 23. septembra. Današnja prvenstvena nogometna tekma med Korotanom in Gregorčičem se je končala z zmago Korotana 4:1 (2:1). Korotan je pomlajenim moštvom zaigral zelo dobro ter je v drugem polčasu poti ,n:l Gregorčiča povsem v obrambo. Odlikoval se je zlasti krilec Andriiašič, pa tud novinci so bili na mestu. Gole so dali-Mihelčič 2, Jam 1, Brezar 1 za Korotan Hafner 1 za Gregorčiča. Moštvo Gregorčiča se je pokazalo dames v n a'd abs. luči zlasti s svoio surovo igro. Ko je proti koncu prisodil sodnik povsem upravičeno kazenski strel, so igralci Gregorčiča z izkrcavanjem žoge poskušali onemogočiti izvaianie in obstopili sodnika, zahtevajoč preklic enajstmetrovke. Sodnik Orel iz Celja ni dovolj ostro reagiral na nešportne izpade Gregorčiča in dopuščal, da so mu s stalnim ugovar-iamiiem odvzemali avtoriteto. Tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. V predtekmi so pionirji Korotana premagali Gregorčiča 2:0 (1:0) — gorenjske prvenstvo, druvo moštvo Gregorčiča pa je premagalo drugo moštvo Korotana 7:6 (3:2).	Štempihar
Mura : Branik 2 :3 (0:1)
Murska Sobota, 23. seotemhra. Pred 1000 gledalci ie moštvo Branika srečne odneslo obe točki iz Murske Sobote. Moštvo Mure ie celih 70 minut igralo pred vrati Branilka, toda odlična obramba gostov ie bila vedno na mestu, medtem ko napad Mu-re ni znal izkoristiti številnih stoodstotnih priložnosti. Sodnik De-va-rič iz Celja je bil dober.	Hakl
Krim : Triglav 5:0 (3:0)
Zmaga rima je popolnoma zaslužena, vendar je za tako visok poraz kriv predvsem nesi gumi vratar Triglava Zefran. ki ima na vesti tri gole. V zmagovitem moštvu so se odlikovali Nagode II. Za.i-ko in Bu>tič ter Čučnik pri Triglavu.
Mednarodni košarkarski turnir v Carigradu
i?hu
i 18! I
Carigrad, 22. sept. Predzadnji dan tekmovanja na mednarodnem košarkarskem turnirju v Carigradu je Jugoslavija premagala eno najmoc-neiših ekip na turnirju, Francijo s 54 :50 (26:24). S to zmago si je jugoslovansko moštvo pridobilo največ izgledov za prvo mesto na tem velikem mednarodnem košarkarskem turnirju. Ce bomo prvi, bomo videli šele po tekmi s Turčijo, ki pa ob času našega poročanja se igra. Ako zmagamo ali izgubimo _ z rezultatom, manjšim od treh točk razlike, bomo prvi, v nasprotnem primeru pa bo prvak Turčija, ker se razlika v koših računa samo za prvi tri plasirane ekipe. V izredni igri je uspelo našim reprezentantom še enkrati zmagati nad Francijo. Naše moštvo je igralo brezhibno v obrambi in napadu. Zlasti so bil: učinkoviti naši protinapadi, ki so od časa do časa popolnoma zmedli Francoze. Pri Jugoslovanih sta bila najboljša igralca Gec in Kalember, pri Francozih pa Desseme, ki ie sam dosegel 21 košev za svojo ekipo.
Zvezni kapetan Aleksander Nikolič je no tekmi izjavil, da je bila to ena nalboliših tekem jugoslovanske ekipe. Rekel je, da so Francozi, kakor Jugoslovani igrali mnogo _ bolje kot v Beogradu, toda škoda je, da so bili naši igralci neprecizni v metanju na koš, tako da niso uspeh svoje premoči dovolj izkoristiti. V ostalih dveh tekmah je Italija pre-
magala Avstrijo s 36:28, Turčija pa Egipt s 50:39.
V petek je jugoslovanska košarkarska reprezentanca v mlačni in nezanimivi igri premagala ekipo iz Egipta z rezultatom 43:36 (17:15). Ekipa Jugoslavije je igrala slabo in nepovezano, kar so izkoristili Egipčani in bili skoraj vso tekmo našim igralcem enakovreden nasprotnik. Glavno srečanje pa je bilo v petek med Francijo in Turčijo. Tekma se je po dramatični borbi končala z zmago Francozov v podaljšku z minimalnim rezultatom 57 :56.
STANJE NA TABELI JE PO PREDZADNJEM KOLU NASLEDNJE:
Jugoslavija
Francija
Turčija
Italija
Egipt
Perziia
Avstrija
253:174
277:200
232:211
177:189
208:243
193:230
147:228
Medmestni sabljjoški dvoboj Maribor : Graz
Maribor. 23. sect- Sabi jasici klub Bra-j-.lt bo organiziral za sredo popoldne v 'dravi.lišču Laško prvi mednarodni sab-' laški dvoboi med Mariborom in Gra ram v sablii in floretu. Tekmovali bosta po dve ekipi s no 4 tekmovalci. Ma--:bor bodo zastopali v sablji Papež, Ce-
lemilia sremasala Avstrijo 2:0 (0:0)
Dunaj, 23 sept. Na stadionu v Pra- I 1:0, Pro Patria : Fioremtina 1:1, Spal tru je bilo danes enajsto srečanje med j Torino 1:1, Udinese : Milano 1:1. Na nogometnima reprezentancama Nemčije
'esti-na, Keršič in Oblak

floretu
Vojsk, Papež, Celestina in Oblak.
in Avstrije. Zmagali so Nemci 2:0 (0:0) Tekma ni prikazala lepega nogometa, Avstrijci pa so zelo grešili v streljanju na gol. Sodil je odlično Ewans (Anglija). Gole sta da.la: v 9. minuti drugega polčasa Morlock in v 41. minuti Hafer-Kampf.
Augsburg, 23. sept. Pred 60.000 'gledalci sta se B reprezentanci Nemčije in Avstrije razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (0:1). Gol za Avstrijo je dosege! Riegler v 44. minuti, za Nemčijo pa je bil uspešen Schro.der v 54. minuti.
Genova, 23. sept. Zenska atletska reprezentanca Italije je premagala Francijo 56:47.
Arau, 23. sept. Rokometna reprezentanca Nemčije je danes premagala Švico 20:12.
Pariz, 23. jept. Na teniškem stadionu Roland Garro je v teniškem srečanju Italija premagala Francijo 10:3.
Berlin, 23. sept. Pred 25.000 gledalci je nemški boksar Hein ten Hof v borbi za naslov evropskega prvaka v težki kategoriji po točkah v 15 krogih premagal Angleža Gardnerja.
Essen, 23. sept. Amaterska reprezentanca Nemčije v boksu je premagala najboljše boksarje Irske z rezultatom 14:6.
Nogometno prvenstvo Italije
Rim, 23. sept. V tretjem kolu nogometnega prvenstva Italije so bili doseženi tile rezultati: Como : Triesti.na 2:0, Internationale : Atalanta 4:0, Juventus : Lazio 5:3, Lucheze : Lagnano 4:2, Napoti : Padova 2:0, Novara : Bologna
lestvici vodi Como s 6 točkami pred Interjem, Milanom in Juveetusom, ki imajo po pet točk.
Republiška odbojkarska liga
V predzadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Železničar II : Ljubelj 3:0 železničar h : ljubelj 3:0 ILIRIJA : KRIM 3:1 KAMNIK : PREŠEREN 3:2 Železničar je zaigral povprečno proti Ljubelju, ki je pokazal lepo in požrtvo valno igro v polju. Srečanje med Ili rijo in Krimom je bilo v prvem nizu nezanimivo zaradi netočnega tolčenja out, vendar se je igra v drugem in tret jem nizu razživela, v četrtem pa je Krim popolnoma odpovedal i,n ni lovil niti nasprotnikovih servisov. Prešeren ki v jesenskem delu tekmovanja še ni iz-
lil si že poravnal naročnino?
gubil nobenega srečanja, je vsilil svoj način igre Kamniku, pri čemer so igralci Prešerna odlikovali z izredno požrtvovalno igro v polju.
Kamnik
Železničar
Prešeren
Ilirija
Krim
Ljubelj
27:8
23:8
18:19
15:22
15:21
5:25
Na splošno željo čitaleljev bo »Polete v kratkem razširi! vsebino in bo prinašal tudi zanimivosti iz vsega sveta in življenja naših in tujih narodov. Med zanimivimi aktualnimi političnimi komentarji in poročili, romani, novostmi iz filma, tehnike in najnovejšimi odkritji moderne znanosti bomo objavljali tudi izredno zanimivo poročilo ameriškega novinarja Giintherja Reinhardta
mm AMERIŠKIH GANGSTERJEV
V poročilu, ki ga je Reinhardt sestavil iz lastnih za-pažanj in po dokumentih »Kefauver-komiteja« (Senatnega odbora ZDA, ki je raziskoval gangstersko vprašanje), bomo brali o neverjetnih metodah ameriških gangsterjev, ki so se dokopali celo do večje oblasti, kakor so jo imeli sami predsedniki ZDA. Izredno napeto poročilo daje precizen odgovor, kako je bilo to mogoče, obenem pa razkriva vrsto notranjih nasprotij kapitalistične družbe v Ameriki ki je pol stoletja trpela državo v državi — gangsterje in zločince v svoji sredi in je šele pred kratkim energično začela reševati ta veliki problem.
Naročajte se na „POLET“
Novinar Gtinther Reinhardt
REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA
Korotan obdržal vodstvo
V VI. kolu prvenstva Slovenije v nogometu Je bilo največje presenečenje učinkovita zmaga Železničarja Iz Nove Gorice nad Nafto, »ve nepričakovani točki v Murski Soboti sta utrdili Braniku položaj v vrhnjem de.u lestvice. Z zmago nad Gregorčičem m po porazu Kladivarja je Korotan obdržal vodilno8 mesto v lestvici Toda kljub temu >'o horba za prvaKa v prihodnjih kolih zelo huda, saj se za to mesto borita tudi Kladivar in Nafta.
Gole so dali: Valeti- 2, ter Bunc in Rot. Sodil je zelo dobro Gvardjančič.
Železničar (Gorica) : Naita 8 :0
LESTVICA SLOVENSKE LIGE
Korotan	16	9	5	2	46:18	23
Kladivar	15	7	6	2	31:23	20
Nafta	16	8	3	5	46:24	19
Branik	15	9	1	5	39:24	17
Želez. (M)	15	5	7	3	23:25	17
Mura	16	5	5	6	34:,j3	15
Krim	15	6	3	6	30:33	15
Želez. (Lj)	15	6	2	7	26:21	14
Želez. (G)	13	5	2	6	21:29	12
Triglav	15	3	2	10	13:48	8
Gregorčič	15	1	2	12	14:40	4
Nogomet		V	Mariboru			
BRANIK mladina : KOVINAR mladina 2:0 (1:0)
BRANIK II : ŠLANDER 3:2 (0:2) KOVINAR II : ŽELEZNIČAR II 1:6 (1:2)
KOVINAR pionirji : ŽELEZNIČAR pionirji 0:0
KOVINAR II mladina : ŽELEZNIČAR II mladina 1:4 (1:2)
Krim spet v formi
Mnogi ljubitelji nogometa, posebno z južnega dela Ljubljane, so se upravičeno spraševali, kaj je s Krimom. Kje so tisti mladi, borbeni fantje, od katerih se je mnogo pričakovalo. O neuspehu Krima se je mnogo pisalo in govorilo, razumljivo, sai je bil klub v nevarnem območju za izpad iz lige.
V zadnjem času pa so se Krimovci spet popravili, kar dokazujejo rezu Lati zadnjih tekem. Kladivarju so odvzeli točko, z Nafto so izgubili v zadnjih minutah igre s tesnim rezultatom, minulo nedeljo pa so premagali Branik v Mariboru 2:1.
Kaže. da se Krim vrača v staro formo jn da bodo ljubitelji kluba spet prišli na svoj račun.	. ,	^	.
Nasprotnik Krima v VI. kolu je - risi a v iz Ljubljane. Ker so se Tnglavčanl vidno popravili, obeta prvenstveni dvo-■ zanimivo in borbeno isro. Zacete.c
Krima.
boj —......... —
tekme bo danes ob 16 na igrišču_
V predtekmi bodo igrali pionirji m rezervni moštvi Triglava ter Krima.
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Borca v drugem polčasu najbolje dokazuje dejstvo, da je bilo 12 kotov v njegovo korist. Mrkušič je imel obilo posla, k' pa ga je uspešno opravil. V veliki meri je prav njegova zasluga, da Crvena zvezda ni bila poražena. Dejstvo je, da je bila dokaj oslabljena, ker j odlikovala je manjkal Rajko Mitič, toda to ne' " opravičuje njene raztrgane igre v drugem polčasu. Če bi bil slučajno na desnem krilu Borca boljši strelec namesto dokaj slabega Devčiča, bi lahko doživela Crvena zvezda katastrofalen po-az.
Bizjak.
Mačva : Sarajevo 5:0 (2:0)
Sabac, 23. sept. Mačva je na svojem igrišču visoko premagala Sarajevo 5:0 (2:0). Gole so dali Krstič 1, Kovače-. ie 2, Stefanovič I 2. Sodil je Lalič iz Beograda, Gledalcev 8000.
Spartak : Dinamo 1:2 (0:2)
Subotica, 23. sept, Spartak je danes na lastnem igrišču doživel poraz. Gole so dali Senčar in Wolfl za Dinamo in Pozder za Spartak. Sodil je Colič iz Beograda. Gledalcev 12.000.
Hajduk : Vojvodina 1 :0 (1:0)
Split, 23. sept. Igrišče Hajduka; strelec Arapovič za Hajduk. Sodnik Vlajič iz Beograda.
Hajduk danes ni pokazal igre, ki ustreza njegovi kvaliteti. Vojvodina je igrala tehnično dobro ter je bila v glavnem v prvem delu igre enakovreden nasprotnik. V drugem polčasu se je položaj na igrišču precej spremenil, ko je Hajduk potisnil skoraj vse igralce Vojvodine v obrambni prostor V tem delu igre bi lahko Splitčani dosegli šest do osem golov, toda žoga nikakor ni hotela v gol. Tako so napadalci
Haiduka trikrat streljali v prečko, neštetokrat pa v noge branilcev, ki so odbijali žogo v kot. Igra je bila živa in temperamenntna. Najboljši so bili Broketa, Luštica in Matošič pri Hajduku, pri gostih pa sta se Boškov in Milovanov. Sodnik Vlajič je delal precejšnje napake, največja pa je bila v 65. minuti, ko ni prisodil enajstmetrovke zaradi grobega prekrška nad Vukasom.	Bučan
Lokomotiva : Napredak 4:1 (2:5)
I. LIGA
Dinamo	17	14	2	1	38:12	30
Crv. zvezda	17	12	1	4	39:18	25
Hajduk	17	11	3	3	35:19	25
Partizan	17	7	3	7	27:22	17
Lokomotiva	17	6	5	6	26:23	17
Sarajevo	17	5	6	6	29:31	16
Borac	17	6	3	8	23:24	15
•SSK	17	5	4	8	17:19	14
Vojvodina	17	6	2	9	17:23	14
Soartak	17	6	2	9	14:30	14
Mačva	17	5	3	9	19:22	13
Napredak	17	1	2	14	15:47	4
PROGNOZA ZA 48. KOLO »ŠPORTNE STAVE«
Crvena zvezda : Lokomotiva 1 Napredak • Hajduk	2
Vojvodina : Partizan	1
ESK" : Spartak	x
Dinamo : Mačva	1
Sarajevo • Borac	x
Jugoslavija : Avstrija (hokej na travi)	2
Kvarner : Prolrier O.	1
Zagreb ■ Odred	2
Rabotnički : Metalac	1
Proleter Z. • Vardar	2
Dinamo : Velež	1
Radnički : Blau-Rott 11:9
Beograd, 23. sept. Danes dopoldne je bil na stadionu Partizana pred tisoč gledalci povratni dvoboj med Radničkim iz Beograda in moštvom Blau-Rott iz Keptena v Nemčiji Zmagal je Radnički 11:9.
Nagradno tekmovanje kegljačev
SD Ilirija — kegljaški klub prireja od 22. t. m. do 31. oktobra 1951 nagradne kegljanje. Tekmovanje, ki se sestoji 3 lučajev: vsakokrat na polno — narod ni slog — bo dnevno od 18.-—23. ure, ob nedeljah pa od 9. ure naprej na dvo-steznem kegljišču SD Ilirija — Ljubljana, Vodnikova 155. Najboljših 5 tekmovalcev bo društvo nagradilo s praktičnimi darili v skupni vrednosti 12.000 din. pravico do nagradnega tekmovanja imajo vsi kegljači in prijatelji kegljanja.
Skrbite za red in čistočo!
Znano je, da je novi stadion Železničarja v Ljubljani med najlepšimi v državi, hkrati pa v ponos Ljubljani in Sloveniji. Pričakovati bi bilo, da bodo te športne naprave v redu vzdrževali in čistili, vendar ni tako. Na skoraj vseh nogometnih tekmah je gledalec opazil, da se tribune sploh ne pometajo, da je na sedežih na stotine cigaret, ogorkov, koruznih storžev, prahu in različne nesnage, tako da se človek res nima kam vsesti. Betonske stopnice v hladnem vremenu tudi niso priporočljive kot sedeži. Uprava je doslej namestila le 30 lesenih podložkov, kar komaj zadostuje za 250 gledalcev, v interesu društv* je, da omenjene nevšečnosti čimprej spravi v red, za kar jim bodo stalni obiskovalci nogometnih tekem zelo hvaležni.
Ji
''"I?
Naš znani državni reprezentant v teku na 400 m čez ovire,	?al
pančič Kladivar - Celje) si je pred dobrim mesecem močno poškoc mišice na nogi. Danes pa je že štartal v Celju na mitingu ^ aI Racinga ter dosegel v teku na 400 m dober čas 51 sekund.
tl:

Strai ^
Tisk Tiskarne »SLAruskega poročevalca« v Ljubljani -- Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava Ljubljana LlkoesrVva ulica, poštni predal 377 - Telefon 33 85 in > Mah	Oj 5555-26. Čekovni račun J^dvs jt. " V-KTsvo	paročn” ru, ya»eu. 190 dio, četrtletna 95 din
50-0^*;