GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE H ŠTEV. 39 H 18. SEPTEMBRA H LETO XVII. 1 OENA 20 DINARJEV PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE! S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE Storilnost še zaostaja Sklican je plenimi Republiškega sveia — Razpravljal bo o nekaterih politično-gospmlaiskih vprašanjih komun in o delu sindikatov V petek j« zasedalo v Ljub-Ijalni v mali dvorani Doma sindikatov predsedstvo republiškega sveta sindikatov Slovenije. Olami predsedstva so razprav-y®li o pOriitično-gospodarskih in o neikaterih kadrovskih vprašanjih, razen tega pa so razpravljali tudi, kaj vse naj bi obravnavali na plenumu, ki je sklican za 26. t. m. V središču pozornosti so bile ugotovitve o gibanju gospodarstva v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, predvsem pa podatki o rasti industrijske pro- izvodnje in o gibanju delovne storilnosti. Ugotovi jemo je bilo, da bomo letos sicer dosegli planirano raven industrijske proizvodnje, vendar samo s tem ne smemo biti zadovoljni. Industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom sicer narašča, toda delovna storilnost zaostaja za planom. Medtem ko smo v prvih sedmih mesecih dosegli za 7,3% večjo proizvodnjo v industriji, se je v gospodarstvo v Sloveniji na novo vključilo 7,6% delavcev in uslužbencev. Zaradi tako hitre- ji 4* milili Na posestvu Trška gora pri Novem mestu je bilo preteklo soboto in nedeljo prvo zvezno tekmovanje traktoristov. -Tekmovalci — bilo jih je okoli petdeset — so se pomerili v oranju, spretnostni vožnji in v odgovorih na teoretična vprašanja. - Prehodni pokal predsednika Ljudske tehnike Jugoslavije Franca Leskoška, ki je bil namenjen najboljši ekipi, so osvojili hrvatski traktoristi ga zaposlovanja bomo že letos imeli toliko zaposlenih, kot naj bi jih bilo šele 1.961. leta. Prav zaradi te neskladnosti spričo prekomernega zaposlovanja pa zaostaja delovna storilnost. Iz razprave o gibanju gospodarstva in industrijske proizvodnje ter zaposlemostS je bilo moč povzeti, da sedanji gospodarski instrumenti še ne spodbujajo dovolj podjietij k smotrnemu zaposlovanju. Zato, ker gospodarstvo zaposluje vedno nove ip nove delavce, ne zaostaja samo delovna storilnost, temveč .nastajajo druga pereča vprašanja. Za nove. delavce je treba poskrbeti stanovanja, zanje naraščajo izdatki za zdravstveno zaščito, naraščajo izdatki za otroške dodatke itd. Zato ker ®o na novo zaposleni tudi manj produktivni, nosijo težo teh bremen ostali strokovno že izurjeni delavci. Potrebno je, da vod_ atva podjetij spodbujajo k smotrnemu zaposlovanju gospodarski instrumenti ali drugače rečeno, materiatoe koristi, ki naj jih ima kolektiv, če z manjšim števillom zaposlenih doseže večji dohodek. V podjetjih so delavci marsikdaj nezadovoljni, ker navidezno majhni problemi niso rešeni, Ponekod recimo napak izračunavajo plače, toda tehniično-operativni voditelji od osebja ne zahtevajo, naj bi te stvari pravilno urejalo. Politični aktivi v podjetjih Pa si tudi marsikdaj premalo prizadevajo, da bi članom kolektiva razložili novosti sedanje delitve dohodka in oblikovanja osebnih prejemkov. Delavci zelo kritično ocenjujejo odnose v podjetjih; ljudi, ki po podjetjih opravljajo odgovorne dolžnosti, pretehtajo, ali so sposobni opravljati svoje delo, predvsem pa, ali je njihov odnos človeški, ali so demokratični v obravnavanju raznih stvari. Ob zaključku je predsedstvo še sklenilo, da bo 26, t m. zasedal v Domu sindikatov v MESU ZAPISKOV S SEJE OKRJUHEGA SINDIKALNEGA SVETA MARIBOR Kaj povedo številke Dogovorili so se, da bodo v vseh delovnih kolektivih, kjer politični aktiv še ni razpravljal o periodičnih obračunih, v prihodnjih dneh tak razgovor pripravili Pretekli teden je v Mariboru zasedal okrajni sindikalni svet. Osrednjo pozornost je posvetil gibanju gospodarstva na področju mariborskega okraja v prvem polletju letošnjega leta. Podoba gospodarstva je bila v tem okraju ob letošnjem polletju v glavnih obrisih takale: Planirano raven proizvodnje so delovni kolektivi vseh gospodarskih panog v celoti dosegli. Predvideno je bilo, da bo raven proizvodnje v primeri z lanskim letom porasla za 9%, dejansko pa je porasla za, 9,2%. Seveda pa ta razvoj ni sorazmeren in napredek ni enakomeren v vseh panogah. Tako so podjetja kemične industrije za 34,2%, elektroindustrija za 23,6%, črne metalurgije za 12,2%, proizvodnje električne energije za 4.4°/o in tekstilne industrije za 1.211/« nad predvidevano ravnijo, medtem ko v večji ali manjši meri zaostajajo podjetja kovinske, živilske, grafične industrije, industrije gradbenega materiala in še nekatere druge. Med njimi so se najmanj odrezala podjetja kovinske industrije. Manj zadovoljivi pa so podatki o gibanju proizvodnosti dela v tem razdobju. V prvih štirih mesecih tega leta je bilo opaziti, da je stala proizvodnost dela na določeni ravnf, kasneje pa je mogoče zaznamovati celo mgjhen padec. Eden izmed glavnih vzrokov za določeno nazadovanje produktivnosti dela je v tem, ker so gospodarske organizacije nesmotrno povečale število zaposlenih in to preko vseh dogovorjenih števil. V mariborskem okraju je bilo predvideno, da bo naraslo števil\ zaposlenih za 3%; roda že v prvem polletju se je ta odstotek dvignil na 9,7%. Torej za več kot 3 krat. Sama industriji je na novo zaposlila 3394 delavcev in •1 tako pridobila okrog 4 milijone dodatnih delovnih ur. Za povečanje proizvodnji', za kritje omejitev glede dela v nadurah, za pokritje primanjklja- ja, ki je nastal zaradi podaljšanih dopustov in podobno, bi zadoščal en milijon dodatnih delovnih ur. Se pravi, da se je ta fond brez neposredne potrebe povečal za preko 3 milijone delovnih ur. To povečanje je zelo neugodno vplivalo na pokazatelje produktivnosti dela. Delovni učinek na delovnih mestih posameznih produktivnih delavcev je namreč v tem razdobju rastel,_ v končnem obračunu pa se je zgubil zaradi prevelikega povečanja števila zaposlenih. Osebni dohodki delavcev so v prvih šestih mesecih narasli v primerjavi z lanskimi za 9,4%. Povprečen mesečen prejemek se je v tem razdobju dvignil na 13.975 din. Nad tem povprečjem so osebni dohodki v gospodarskih organizacijah za proizvodnjo električne energije, črne metalurgije, elektro-' industrije in kemične industrije. Izplačilo osebnih dohodkov je poraslo od lanskih 6,5°/o na 11.3%. Iz teh podatkov izhaja, da je nominalni osebni dohodek delavcev v povprečju porasel za 11,6%, če ga primerjamo s lanskoletnimi osebnimi prejemki. Toda v tem času smo zabeležili premike v nekaterih cenah, zlasti v cenah obrtnih uslug, zaradi česar se je realni osebni dohodek dvignil povprečno le za okrog 5 do 6%. Se pravi, da v tem pogledu malo zaostajajo za predvidevanji v družbenem planu, po katerih naj bi osebna potrošnja povprečno porasla za 8%. V investicijski politiki je bila na področja mariborskega okraja posvečena dokajšnja pozornost objektom družbenega standarda. Letos je bilo na tem področju (stanovanja, prehrana itd.) vloženih 32% več sredstev kot lani. Predvideno je bilo, naj bi v občinah vložili v negospodarske investicije 62,2% vseh razpoložljivih sredstev, pa so jih vložili še nekaj več. Vsekakor so na gibanje gospodarstva, na storjene premike in na dosežene rezultate vplivali različni činitelji. Kateri. dn v kakšnem obsegu, morejo pokazati ie podrobnejše gospodarsko-politične analize za posamezna podjetja in gospodarske panoge. Zdi se, da se sindikalne podružnice v mnogih kolektivih še niso lotile dovolj temeljito tega opravila, ponekod namreč menijo, da je dovolj, če o periodičnih obračunih razpravljajo delavski sveti in jih sprejmejo. To je vse prav in v redu. Toda pri Ljubljani še plenum republiškega sveta, ki naj bi razpravljal o nekaterih politično-go-spodarskih problemih komun in delu sindikatov. Gre za vrsto najrazličnejših vprašanj, n. pr. za vprašanje, kakšen je odnos med komuno dn gospodarskimi organizacijami, kakšna je metoda dela občinskega zbora proizvajalcev. Kako v okviru komune napreduje stanovanjska gradnja, kako bi jo pocenili n pr. z industrializacijo, dalje kako ponekod razdeljujejo stanovanja, komu in zakaj ga dajo itd. Obravnavali naj bi tudi. kakšen je položaj obrti na področju komune, kako naj bi še pospešili njen razvoj. Kako je organizirana preskrba, s čim vse je moč vplivati na to, da bo trg dovolj založen in da bodo potrošniki dobili življenjske potrebščine po primerni eenj itd. Ciami plenuma bodo seveda tudi razpravljali o vlogi dn nalogah občinskih sindikalnih svetov. ; -v. e J -J. , e i bomo čez nekaj let v trgovinah še slabše postreženi. N. B. razne neskladnosti. Prodajne ceno sadju niso v skladu z le- mov, da družini čimprej pripravijo kosilo, operejo in zlikajo perilo in pospravijo stanovanje. Trgovska podjetja doslej še niso useia organizirati pralnic in drugih servisov. Delavka je prisiljena, da to delo opravi sama, zato se vrača utrujena sobno težavnem položaju pa Eo zlasti majhna podjetja. Morda bi kazalo, da bi več trgovskih podjetij sfkupaj zbralo sredstva za gradnje stanovanj. Precej žena odhaja v indu- Kolektivna premija -spodbuda posamezniku? skih kultur, ki dajo čimvečje pridelke. Pridelki v kmetijstvu bi bili nedvomno še večji, če bi bolj uporabljali mehanizacijo. Toda tudi na tem področju opažamo slabosti, ki bi jih lahko odpravila tudi naša industrija. Medtem ko je imelo leta 1956 naše kmetijstvo samo 14-696 traktorjev, jih ima letos že 28.000, dobilo pa jih bo še 8.000 in 500 kombajnov. Ven- rifs^rr.-rut,- asarrvi'tzz začetku letošnjega leta uvedli ga tu in tam ‘ne opravlja dela tako, kot bi ga, če bi se vrnila spočita v trgovino. Precej žena si raje poišče delo drugje, kjer so bolje nagrajene in so tudi delovni pogoji boljši. Kaj naj bi torej storili, da bi zavrnili fliukttniaoijo delovne sile v trgovskih podjetjih? Upanje je, da se bo z novim minimalnim dohodkom in s tarifnimi sporazumi gmotni položaj prekinjen. Seveda tega vprašanja ne bi mogla rešiti sama tr. bi Po stopinjah Delavske enotnosti ssimiss govm. Slej ko ,pre., bomo mn- ijati o vzrokih, zavoljo katerih kolektiva. Morda pa se bodo že rali v trgovanji izboljšati delov- niso v svojem oddelku dosegli čez nekaj časa odločili za indi- dobrih uspehov. In narobe, vidualni način spodbujanja de-Vsakomesečna premija bi jih ' spodbujala k vedno večjim uspehom. najbolj prizadevali, da bi pove- jev za globoko oranje, kmeto. valci se zanje ne zanimajo dovolj, čeprav so na zalogi. Nuj- ne pogoje. Pri tem lahko po magajo tudi tista podjetja, ki se Ukvarjajo z embalažo, ker lavcev k povečanju prometa? N. B. Po sledovih oglasov V 37. številki Vašega lista z dne 4. septembra t. 1. ste objavili članek pod naslovom »Po sledovih oglasov«. Pisec članka med'drugim omenja tudi spor, ki je nastal med »Tvornico duha-na Rovinj« in Tobačnim kombinatom v Titogradu zarad tega, ker daje tobačni kombinat v promet svoje cigarete International v podobni embalaži kot »Tvorni-ca duhana Rovinj«. Pisec članka trdi v tej zvezi, da dejanje tobačnega kombinata v Titogradu ni dejanje nelojalne konkurence. Ker utegne stališče, ki ga je pisec članka zavzel do tega spora, ustvariti med bralci napačno predstavo o sporu, je »Tvornica duhana« primorana pojasniti naslednje: Tobačni kombinat v Titogradu je prevzel za svoje nove cigarete, ki jih je pričel prodajati šele letos poleti, označbo International. ki jo uporablja »Tvornica duhana Rovinj« za eno od vrst svojih cigaret že več let. Poleg tega — in to je bistvo nelojalnega poslovanja Tobačnega kombinata — pa Tobačni kombinat v Titogradu kopira nekatere bistvene sestavine oz. obliko in zunanje znake embalaže, ki v njej prodaja svoje izdelke tudi »Tvornica duhana Rovinj.« Predvsem je to lahek ovitek enakih dimenzij, ki je narejen iz prav tako šrafiranega papirja kot ovitek cigaret rovinjske tovarne. Zavitek cigaret Tobačnega kombinata je na vr. hu prav tako zalepljen z rumeno zalepko kot zavitek rovinjskih cigaret. Vinjeta, k; je vtisnjena na široki strani zavitka, je pri Tobačnem kombinatu sicer različna kot pri cigaretah »Tvornice duhana Rovinj«, toda razporeditev je enaka. Vse to so elementi nelojalne konkurence, ki se hoče z njim; uveljaviti Tobačni kombinat v Titogradu tako, da izkorišča tržni renome, ki ga je za svoje cigarete International že dosegla tovarna v Rovinju. Da bi zaščitila svoj pridobljeni položaj na tržišču, predvsem pa da bi preprečila vsako zavajanje potrošnikov je »Tvornica duhana Rovinj« avgusta t. 1. vložila pri Višjem gospodarskem sodišču v Titogradu tožbo zarad; nelojalne konkurence proti Tobačnemu kombinatu v Titogradu in zahteva, naj Tobačni kombinat opusti embalažo, ki je v njej sedaj dal na tržišče svoje cigarete. Dokončno sodbo o tem, ali gre v danem primeru za dejanje nelojalne konkurence, bo torej zavzelo sodišče, zato se »Tvornicj duhana Rovinj« ne zdi primerno, da je .pisec članka v vašem listu zavzel do tega vprašanja stališča, češ da ne gre za dejanje nelojalne konkurence, čeprgv po vsej verjetnosti ne pozna v celoti dejanskega in pravega položaja. Prav zaradi spora med tovarno v Rovinju in Tobačnim kombinatom v Titogradu je to stališče toliko manj upravičeno. Želimo v tej zvezi poudariti, da sodišča v vseh državah podobna dejanja označujejo kot izrazita dejanja nelojalne konkurence, pri čemer je načelno prepovedano vsako posnemanje ali povzemanje zunanjih obeležij tujega podjetja ali tujega blaga, zlasti še, če je to obeležje tako, da potrošnik lahko oba proizvoda glede na zunanji izgled zamenjuje. S tem popravkom želimo samo pojasniti dejanske ckolnosti in popraviti vtis, k; ga je najbrž članek povzročil med bralci, češ da ni moč uveljaviti zahtevkov na opustitev embalaže, v kakršni je uvedel na tržišču cigarete tipa International Tobačni kombinat v Titogradu. »TVORNICA DUHAN/! ROVINJ« zastopstvo Ljubljana Toda tak sistem nagrajevanja je prej slab kot pa dober. Ves oddelek n. pr. prejme premijo zavoljo planskega povečanja prometa. Toda v oddelku so se nekateri delavci bolj prizadevali. medtem ko so drugi opravili le svojo službeno dolžnost, a so kljub temu dobili premijo. V vsakem oddelku so si sestavili notranjo razpredelnico premij. Tako bi prejeli vodje komercialnih oddelkov do 20% premije, medtem ko bi si ostalo razdelili drugi delavci v oddelku. Vprašanje pa je, ali je vsakdo vsak mesec enako prispeval k naraščanju prometa. Ce temu ni tako, potem posameznike nismo spodbudili k boljšemu delu> saj nismo tako premirali njegovega stvarnega dela za katerega bi lahko ugotovili in izračunali finančni učinek. Ce so premije postavljene tako, da niso v nobeni pravi zvezi s konkretnim prizadevanjem posameznih ljudi, postanejo izkoriščevalne. saj posamezniki pobirajo sadove dela ® O TEBI, TVOJEM DELU. ® TVOJIH USPEHIH IN © TEŽAVAH PIŠE >DELAVSKA ENOTNOST« NADVSE KORISTNA KNJIŽICA »Načela delitve dohodka gospodarskih orgajnizacij«. Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem uprav-lljauiju je te dni izdal peto knjižico zbirke: »Razgovori n delavskem in družbenem upravljanju« z naslovom »Načela delitve dohodka gospodarskih organizacij«. teže pa je s priključnimi orodji. Čeprav je položaj boljši kot pred letom, dvema, še ne moremo biti zadovoljni-Da bi izdelovali rezervne dele doma, ni pokazala dovolj zanimanja domača proizvodnja, teh vprašanj pa tudi uvoz ne rešuje zadovoljivo. Na posvetovanju gospodarskega odbo. ra pri Zveznem izvršnem svetu je bilo ugtovljeno, da konstrukcijski odbori naše indu-strije ne razvijajo proizvodnje v skladu s potrebami. Strojna industrija bi morala prednjačiti pri modernizaciji kmetijstva, v resnici pa zaostaja. Številni sedanji ali možni pro. izvajalci kmetijske opreme ne proučujejo potreb in zahtev kmetovalcev. V kmetijskih ustanovah in skupnostih kmetijskih proizvajalcev še ni do- ~= iSsfts omejil zgolj na razlago gospodarskih predpisov o delitvi do- imštitutov strojne industrije in kmetijskih proizvajalcev je nadvse nujna in vzrotTe rrt r ^ ^^1^^ vzroke in globlii pomen delitve j j. dohodka m°’ d Pra« ta nepoveza- Posebna oblika knjžice je v tem da poljudno, lahko razumljivo in sistematično obrazloži bistvo nove delitve dohodka. Zato bo dragocen pripomoček vsem članom delavskih organov upravljanja. V njej bodo našli temeljna načela gospodarjenja v novih pogojih ter se bodo tako oboroženi laže borili za socialistična načela gospodarjenja. Skoda je, da je v knjižic! precej tiskovnih napak, da so ponekod vrstice zmešane, kar stvari vsekakor ni v prid. nost, neorganiziranost doslej škodovala razvoju kmetijstv"-Samo iz teh nekaj ugotovitev lahko vidimo, kako tesno sta povezani industrija in kmetijstvo. Industrija bo morala pokazati več zanimanja za napredek kmetijstva, kajti le od tega si lahko obetamo večje pridelke v kmetijstvu, boljšo oskrbo trga in manjše nihanje cen. Boljše oskrbovanje trga pa bo vplAvalo na dvig realnih prejemkov na neposreden dvig življenjske ravni vseh zaposlenih. D. Pravica uslužbencev ali družbenih organov? Zakaj Uprava za ceste pri 0L0 Ljubljana še ne more uresničiti novega pravilnika o plačah? s . - m Pred dnevi so se zglasili na gospodarskem odboru republiškega sveta sindikatov Slovenije in v našem uredništvu predstavniki uprave za ceste pri okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. Dejali so, da so hoteli prav tako kot podobni zavodi in ustanove na področju ljubljanskega okraja spremeniti pravilnik o plačah v skladu z uredbo o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev, vendar niso uspeli, ker si laste določeni uslužbenci tajništva za finance in za delo pri okrajnem ljudskem odboru pravice, ki jim ne pritičejo. Trdili so, da takšen postopek zmanjšuje pravice njihovega družbeno-upravnega organa in pravice svetov okrajnega ljudskega odbora. Kaj je na stvari? O osnutku novega pravilnika o plačah te uprave je razpravljala posebna komisija na okrajnem . sindikalnem svetu, tako kot je razpravljala o vseh podobnih osnutkih drugih javnih služb. Po zatrjevanju pred. stavnika okrajnega sindikalnega sveta je pri razpravi sodeloval predstavnik tajništva za delo. Vodstvo uprave za ceste je upoštevalo pripombe okrajnega sindikalnega sveta> spremenilo osnutek in ga predložilo v odobritev svojemu družbenemu organu upravljanja (v tem organu so predstavniki podjetja in predstavniki osmih občin). Družbeno-upravni organ je pravilnik potrdil in ga predložil v pritrditev okrajnemu svetu za komunalne zadeve. Tajništvo tega sveta je 16. julija letos zahtevalo od podjetja še določene podatke. Ko jih je podjetje poslalo, je pravilnik predložilo svetu za komunalne zadeve, ki je na svoji seji dne 30. julija izrekel soglasje, vendar s pripombo, naj o pravilniku izreče soglasje še svet za finance pri okrajnem ljudskem odboru, Tu pa se je stvar an,j.e s pvrve strani) Ob maketi in mikrorajonu dajemo ideje in vzbujamo iluzije — zapostavljamo pa akcijo v že zgrajenih mestih, naseljih, kjer bomo osnovati na stotine skupnosti, ne glede na to, po kakšnih načetih so zgrajene in aili imajo vse potrebne objekte. Take skupnosti je opaziti v sliki in besedi tudi na razstavi. (Štadion — stara Ljubljana). Toda po našem mnenju so prav Takšna je samopostrežna restavracija, ki v njej vsako minuto postrežejo 3 do 4 goste. Zaradi manjšega števila strežnega osebja je hrana v takšnih restavracijah znatno cenejša okrajnega ljudskega odbora, ki na vprašanja o podobnih stvareh odgovarja na tiskovni konferenci«. Res je, da so< tiskovne konference občasne, da jih sedaj že delj časa ni bilo. res pa je tudi. da se na tiskovnih konferencah obravnavajo stvari, ki se tičejo vse Ljubljane m da za podobne trenutne probleme najbrž ne bi bilo časa. Že sam ta odgovor nas je razočaral. Toda še več. »Kaj zato. če o teh stvareh piše »Delavska enotnost«, saj je tako ne bere veliko ljudi,« To pripombo se nam je zdelo vredino- zapisati. Mislimo, da se s tem ne bomo zamerili tem uslužbencem, saj je najbrž ne bodo brali. Sicer pa bodo o stvari presojali bralci, ki jih je nekaj tisoč v naših podjetjih. »Povejte, ali ste advokati Uprave ali hočete o stvari načelno razpravljati? Zakaj o teh stvareh predstavniki uprave iščejo pojas- Kaj povedo številke (Nadaljevanje s prve strani) presoji nas ne sme zadovoljiti samo nekaj številk in podatkov. Podatke o gibanju proizvodnje in gospodarjenju je Potrebno gospodarsko politično analizirati in ugotoviti, kaj ham v tej smeri'povedo doseženi rezultati. To pa je opravilo celotnega političnega aktiva. V nekaterih delovnih kolektivih,ma primer v Tovarni lepenke na Sladkem vrhu, v To-yarni avtomobilov v Mariboru in drugod so to tudi naredili. Na Sladkem vrirj se je celo Primerilo, da so po ugotovitvah, ki jih je napravil izvršni odbor sindikalne podružnice v delavskem svetu še enkrat razpravljali o periodičnem obračunu in so tudi nekatere svoje Prvotne sklepe prilagodili priporočilom sindikata. V drugih kolektivih bodo take razgovore šo pripravili. V tem smislu so dogovorili tudi na seji okrajnega 'sindikalnega sveta. ^ vseh tistih delovnih kolektivih, kjer politični aktiv doslej še ni razpravljal o periodičnem obračunu, bodo ,take razgovore Pripravili naknadno. Po ugotovitvah okrajnega sveta je to nujno potrebno. Tako dob; namreč delovni kolektiv jasnejšo podobo o svojem gospodarjenju in pozna vse či-n;tylje, ki ugodno ali neugodno Vplivajo na dosežene gospodar. ske rezultate, ne pa samo kup številk. Poleg tega pa je važno še nekaj: spremljati kaže delovanje obstoječih gospodarskih instrumentov. Videti ie, da jih delavci razmeroma malo poznajo. To se je marsikje pokazalo pri prvih obračunih osebnih zaslužkov po novih instrumentih. Sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij in s tem v zvezi način obračunavanja (družbeno ekonomski ne zgolj računsko tehnični) je bil doslej delavcem veliko premalo obrazložen. Zaradi tega so se na zasedanju okrajnega sindikalnega sveta dogovorili, da bo sindikalni aktiv v podjetjih razložil delavcem celoten mehanizem osebnih zaslužkov, tako družbeno ekonomska načela kot tehniko obračunavanja. Poleg tega pa je opaziti nekatere probleme, ki jih obstoječi gospodarski instrumenti ne urejujejo še zadovoljivo oziroma delujejo v nekem smislu celo ekonomsko neugodno. Polletni periodični obračuni so jasno pokazali, da bo treba v prihodnje pri skalah »a izračunavanje družbenega prispevka upoštevati organsko sestavo družbenih sredstev v posameznih panogah. Gospodarske organizacije, v katerih je osebni zaslužek delavcev visoka postavka skupnih proizvodnih stroškov, so v razmero- sok odstotek osebnih dohodkov v polni lastni ceni pomenj vi- ma neugodnem položaju, ker se družbene dajatve izračunavajo po zaslužkih delavcev. Vi-tot ia šoke družbene obveznosti. To kaže temeljito proučiti. Omenjeni pojavi so opazni predvsem v obrti, v komunalnih podjetjih, v podjetjih usnjarske industrije, gradbenih podjetij in zelo občutno tudi v trgovini. Podjetja omenjenih pa-npg so dosegla nesorazmerno nizka sredstva za svoj dohodek, čeprav so v mnogih primerih dobro gospodarila. Na seji okrajnega sindikalnega sveta so se dogovorili, da bodo tudi s tega vidika skrbno proučili podatke, ki so • jih pokazali obračuni. Nesorazmerno visok porast števila zaposlenih pa opozarja še na neki problem; obstoječi gospodarski instrumenti gospodarskih organizacij ne spodbujajo v zadostni meri k dviganju produktivnosti dela, ker je po nekaterih računicah za podjetje ugodnejše,, če isto delo opravi z več delavci, kot če ga opravi z intenzivnejšo proizvodnjo. Zato so se na seji okrajnega sindikalnega sveta dogovorili, da bodo v nekaj gospodarskih organizacijah izdelali te izračune in potem opozorili na problem pristojne gospodarske organe. K. A. te urejene preskromino in s premajhnim »pompom«. Da je v teh trditvah nekaj resnice, nas je prepričala tudi velika fotografija novega Velenja. Stoji v vrsti z napisom »Stanovanjske skupnosti« ali nekaj podobnega. Novo Velenje je urbanistično pred kratkim zasnovano mesto. O tem n,i govora, toda stanovanjske skupnosti v Velenju še ni in je bržčas še nekaj časa ne bo. Vzroki so znani: v Velenju je rudnik, v katerem delajo možje, žene so doma. Ker tam ni podjetij, v katerih bi se lahko zaposlile. Zato prebivalstvo ne čuti potrebe, da bi se združilo v skupnost, ki bi jih razbremenila pri delu v družini. Skupnost bo nastala takrat, ko jo bodo potrebovali in si jo želeli. Menimo, da je tako edino prav in da takih arhitektonsko urejenih naselij ne gre posploševati z.a stanovanjske skupnosti. (Obiskovalce iz Ljubljane v tem uvodnem delu razstave zmotijo tudi nekatere fotomontaže, na primer tiste o štiriindvajseturnem življenju delavske družine. Zmoti to, da mnogim Ljubljančanom znanega in priljubljenega nameščenca zagledajo na sliki ob razstavljenem stroju v vlogi neposrednega proizvajalca. Tudi slikovni material bi prav lahko zajemali iz resničnega življenja. II. SLUŽBE, KI RAZBKEMENE ZAPOSLENE ŽENE IN PREVZAMEJO STOTERE SKRBI Ta del razstave ima nedvomno mnogo opazovalcev. Kako neki tako naglo in brezhibno operejo in polikajo velike količine srajc, katere dajo sicer gospodinjam največ opravila. V dvorani stoji povsem opremljena pralnica, dalje čistilnica, likalnica, servisne delavnice, v katerih si lahko popravi stanovalec s pomočjo strokovnjaka vse, od preluknjanega lonca do likalnika, ki mu je pregorel originalni navoj, potem servisi za čiščenje stanovanj in vrsta otroških igralnih sob, kakršne naj bi imela vsaka skupnost. Oglejmo si nekoliko podrobneje le pralnico, sicer bi se znal; v tem delu razstave zadr- žati preveč »vrstic«. Predvsem vse stroje za tako moderno pralnico, ki lahko opere vse perilo za 600 do 1200 družin, izdelujemo doma. Naprave dela po tuji licenci združeno podjetje »Maris« v Mariboru. Kot sicer ves del razstave, še celo pralnica dokazuje, da so taki veliki servisi bolj ekonomični, kot če s- vsaka družina posamič kupi pralni stroj, loščilnik, sušilnik in podobne naprave. Pralnica, v kateri je dvanajst osemkiilogramEkih avtomatov za pranje, dve centrifugi za sušenje, dva stroja za hitro sušenje, likalniki in stroji za likanje, stane 10 milijonov in 191 tisoč dinarjev. S temi stroji opere in zlika 33 uslužbencev 20 ton perila na mesec za (okoli 1000 družin). Pralna sredstva, voda. elektrika, plače in vse drugo stane 966.000 dinarjev na mesec. Račun, pove, da stane pranie enega kilograma perila v taki pralnici 53 dinarjev. Seveda 'e takrat, ,če ima pralnica enake ugodnosti kot posamezna družina in plačuje vodo, elektriko po istih tarifah, občane pa se odrečejo dohodkov. Ze preprost račun pove, da bi gospodinjo, ki bi si sama kupila pralni stroj, stalo pranje enega kilograma perila .60 dinarjev šest let in pol, toda pri tem računu smo upoštevali le investicijo v pralni stroj. Stroški za vodo, pralna sredstva, elektriko in delo sploh niso všteti. Razumljivo, da so zmogljivosti take pralnice lahko primerno večje ali manjše. No, pri manjših pralnicah se stroški za kilogram opranega in zlikanega perila nekoliko povečajo. Podoben je tudi ekonomski račun drugih servisov, ki v paviljonu vsezfcozi obratujejo, prav tako, kot si želi na stotine obiskovalcev za svoje naselje. Za servisi vseh vrst so prikazane otroške igralne sobe, vrtci in klubi. V take ustanove bi otroci kaj radii zahajali in matere bi bile rcšene mnogih skrili medtem ko so na dedu. Oprema je povečini zares skrbno proučena, tako rekoč idealna. Le dve pomanjkljivosti sta: cene za večino razstavljenih oprem in igralnih naprav niso znane in le pri nekaterih garniturah je zapisano, kdo bo izdeloval tako pohištvo in take igrače. Pred paviljonom pa so urejena tri otroška igrišča. Tu je vse, bar lahko poživi srce otroka, ki je poln mladostne fantazije. Iz posebnih montažnih delov, na primer, bo mladež, ki ji bo stanovanjska skupnost to omogočila, lahko sezidala hišo, pravo, vseljivo. Tudi Vlak, trgovina in še marskaj drugega se da narediti iz montažnih elementov, ki so jih naredili po zamisli učitelja iz Bohinjske Bistrice. Toda tudi tu cene In pnoizvajalci ndiso znani. Sicer n,e povsod, toda v večini! primerov. Pred enim izmed takih igrišč se je nekdo zanimal*, koliko stanejo vse razstavljene naprave. »To še sami ne vedo«, (najbrž p roj ektaanoi, op. pis.) je bdi odgovor. Tudi tovarne, ki naj bi delale vse te vrtiljake, gugalnice, tobogane in, podobne stvari, v tem primeru niso znane. O slednjem nekaj več, ko bomo prišli v paviljon, kjer so prikazana sodobna stanovanja. III. RESTAVRACIJA Z BREZHIBNO POSTREŽBO IN SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Menda se vsi najbolj navdušujejo nad samopostrežno restavracijo. Nagla postrežba brez »rajoniziranih« natakarjev, okusna jedila in za Zagreb ter povrh še za velesejem dokaj zmerne cene so njene odlike. V Ljubljani je nedavno tega propadla ena izmed menz. Samo čudimo se lahko, zakaj je ne bodo preuredili v tak obrat. Pravijo, da je v Beogradu in Zagrebu pa tud; v Sarajevu za to stvar toliko zanimanja, da bodo rastle podobne restavracije kot gobe po dežju. Vse kaže, da smo glede tega in prav tako tudi pri samostrežnih trgovinah sicer zgovorni Slovenci na repu razvoja. Še kratek opis: v dolgi vrsti se pomikajo lačni obiskovalci proti strežnim mizam. Več kot 50 ljudi je bilo pred nami in človek bi obupal, če ne bi vztrajal iz radovednosti. Najprej prideš do cenika: polnjena paprika 100 dinarjev, srbski pasulj s suhim mesom 100 dinarjev, goveja zakuhana juha 20 dinarjev itd. itd. Vsakdo si kar spotoma sestavi jedilnik in prevzame pladenj. Potem začne pot mimo razstavljenih hladnih jedi, kar želiš, postaviš na pladenj, naročeno toplo hrano ti nudijo iz majhnih ogrevanih kotličkov. Naglo gre in pred blagajno spreten človek sešteje izdatek. Sprašujemo o težavah, razen tega, da take postrežbe nevajeni gostje pozabijo vzeti jedilni pribor in kozarec, če so si postregli s pijačo, ni nič hujšega. Korak naprej je blagajna, pri kateri poravnaš stroške. »Dober tek« ti želi neumorna blagajničarka. Po sedmih minutah smo sedeli s plačanim in po svojem okusu izbranim kosilom za mizo. Izdatek: 160 dinarjev za kosilo s sadnim gokom in z žemljami res ni mnogo. In končno: vse naprave, kotle, lonce, prodajne mize, ogrevalnike in drugo dela domače podjetje. Zaenkrat naročil ni mnogo. Samopostrežno trgovino naši bralci že poznajo, Samo cene so v zagrebški, velesejmski nekam visoke, čeprav je blago zares najboljše. IV. SODOBNO STANOVANJE JE MAJHNO Tak zaključek namreč, da je sodobno stanovanje majhno, bi naredil marsikdo, ki bi si ogledal stanovanjske »vzorce« pod platneno streho. Mnogo ljudi niti ne opazi, kako malo so jim odmerili za prostor, v katerem preživimo pol in še več življenja. Večino zapelje opazovanje in ocenjevanje ličnega pohištva. To pohištvo pa vendarle ogreje tudi drugače. Nikjer niso označene cene in povečini so razstavljeni prototipi, ki jih ni moč kupiti iti'j ih tudi ne bo, ker še ni proizvajalcev. Nekatere vrste postelj (modernih in praktičnih!), stolov (udobnih!), omar in druge stvari smo vi- deli že na razstavah pred leti, v prodajalnah pa jih še vedno ni. Menim,, da bi morali na takih razstavah pokazati predvsem to, kako opremimo stanovanje s tistim, kar imamo, ne pa s tistim, kar bo nekoč. Perspektive, pogled v bodočnost je treba odpreti, to je res, toda v tem primeru traja odpiranje oči že nekaj let, zato bi bil čas, da bi zavodi, ki delajo načrte za pohištva, razstavili le take novosti, za katere je dogovorjena tudi serijska proizvodnja (da ne bomo krivični, nekaj izjem smo opazili). Dokler ne bomo sodobnega pohištva in opreme sploh izdelovali serijsko ter ga tako pocenili, da ga bo lahko kupil' državljan s povprečnimi prejemki, je treba postaviti naslov Sodobna stanovanja v narekovaje. V sklopu razstave je še montažni paviljon, v katerem razstavljajo konfekcijo, ki jo je moč kupiti. Velika večina izdelkov je okusna in tudi cene so primerne. Izbira je velika, ker v paviljonu razstavljajo vse tovarne, ki izdelujejo konfekcijsko blago. Prav to dokazuje, kako koristno bi bilo, če bi tovrstne tovarne s skupnimi sredstvi gradile skupne lokale, o čemer smo že pisali in o čemer je pred meseci razpravljala tudi stalna konferenca mest. Vendar tudi v tem primeru ne moremo ostati le pri pohvalah. Maneken; so prikazali nekaj okusnih modelov, navedli so celo cene in podjetje, ki take obleke izdeluje, vendar smo podobne ali celo enake zaman iskali v veliki konfekcijski trgovini. Ce je to posledica nepazljivosti, nič ne de, če pa je bila obleka izdelana le za razstavljanje, srtio zopet pri »prototipih«, o katerih smo povedali že preveč. * Pravkar smo zapustili zadnji paviljon na letošnji razstavi in opravičiti se moramo, ker smo marsikaj preskočili' in opisali preveč površno, da bi bralec dobil boljšo predstavo o tej sicer nadvse uspeli razstavi. Tisti, ki so si jo ogledali, so se prav gotovo prepričali o mnogoterih prednostih stanovanjske skupnosti. Prav zato upamo, da bodo razstavljavci oziroma prireditelji vendarle uspeli in vsaj osrednji del razstave prikazali tudi v drugih krajih. Mitja Švab Brez pooblastila Svet za delo pri ljubljanskem okrajnem ljudskem odboru je pred nedavnim sklenil tudi tole: »Gospodarskim organizacijam se dovoljuje samo notranja sprememba tarifnega pravilnika v višini že potrjenega plačnega sklada. Tudi v te spremembe morajo privoliti delavski svet, občinski sindikalni svet in ljudski odbor. • « In dalje: »Vse druge spremembe tarifnih pravtiilniiikiov, pri katerih gre za zvišanje tarifnih postavk in s tem tudi zvišanje minimalnega osebnega dohodka, se bodo dovoljevale le v posebnih primerih v poprejšnjem soglasju s tajništvom za delo pri okrajnem ljudskem odboru in sindikalnim svetom zaradi vsklajeva-nja tarifnih postavk s sorodnimi gospodarskimi organizacijami ...« Svet za delo je imel dober namen. Omejiti je hotel pritisk gospodarskih organizacij, da bi spreminjali tarifne pravilnike in si tako poviševali osebni dohodek na račun skupnosti. Toda, kako je s tem v resnici! Delavska enotnost # glasilo sindikatov Slovenije # leto xvii. # cena 20 din # is. septembra isss V novem sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij ni potrjenega, ne nepotrjenega plačnega sklada. Imamo le dohodek podijetjja in po plačilu prispevka iz dohodka gospodarske organizacije — čisti dohodek. Ta pa je odvisen od gospodarjenja v podjetju in je lahko večji, pa tudi manjši od vsote tarifnih postavk. Kaj je potem »potrjeni plačni sklad«? Bržčas so mislili na doslej izplačevani osebni dohodek. Razmišljanja o drugem skl*, pu sveta za delo OLO Ljubljana pa nas privedejo do posebnih zaključkov. Svet pravi, da bo v posebnih primerih dovoljeval tako spremembo tarifnih pravilnikov, s katerimi se bo povečal minimalni osebni dohodek. Za to pa on ni pooblaščen. To lahko stori le zvezni izvršni svgt, ker se s tem podro vsi instrumenti družbenega plana glede prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij. Če odobri večji minimalni dohodek, potem dobe federacija, republika in tudi okraj manj, kot j« predvideval. V. J. ŠTEV. 39. STRAN* Ne le pravice Ko 'je sindikalna organizacija Mariborske tekstilne tovarne analizirala stanje v proizvodnji, je ugotovila, da podjetje v letošnjem letu ni doseglo vidnejših uspehov. Vzrokov tega ne kaže iskati le izven tovarne. Že v začetku leta so namreč opazili, da kolektiv ni začel uresničevati planskih nalog s takim delovnim poletom kot druga leta. Prevladovalo je prepričanje, da ni več mogoče z razpoložljivimi kapacitetami doseči večjega dspeha. Glede delovne discipline, ki lahko odločilno vpliva na storilnost dela, pa je sindikalna organizacija ugotovila, da so se v tovarni pojavili primeri, ki kažejo, da v MTT slabo poznajo zakon o delovnih razmerjih. Posamezni delavci iščejo le svojih pravic, pri tem pa pozabljajo na dolžnosti-Takšne so torej ugotovitve sindikalne organizacije. V tej tovarni je letos resda prišlo do stagnacije v proizvodnji. V tovarni navajajo več vzrokov: zastarel strojni park, omejevanje nadurnega dela, plačna politika in menda spremembe v naši izvozni in uvozni poli- tiki. Na domačem tržišču se je letos zaradi zmanjšanja uvoza pojavila precejšnja količina blaga, Skladišča v tovarni so bila polna, kar je vplivalo na delovno razpoloženje delavcev. Ti se niso več toliko zavzemali, da bi povečali storilnost dela- Prav gotovo položaj za podjetje ni bil rožnat, vendar se v kolektivu ne bi smeli umišljati, da imajo preveč blaga in da naj zato zmanjšajo proizvodnjo (delavski svet in upravni odbor tovarne naj poskrbita, da bodo te težave čimprej odpravili). Zavoljo tega ne bi smeli dovoliti, da bi se nekateri delavci proti/vili, kadar jih obra-tovodje zaradi nujnosti tehnološkega procesa hočejo zaposliti na drugem delovnem mestu (ali pa, da na primer delavka telefonira v podjetje, da je danes ne bo, ker ima razne zasebne opravke). S problemi delovne discipli-he se morajo ukvarjati vsi, od obratovodij pa do organov delavskega upravljanja. Vendar obratovodje še vedno kdaj pa kdaj zamolčijo prekršek delavca oziroma delavke. To seveda ni prav. Ne gre za ka- POKflZATEUI SEDMIH MESECEV Storilnost dela prepočasi narašča Podatki o gibanju gospodarstva v'prvih sedmih mesecih so zbrani. Poglejmo, kaj nam povedo in na kaj nas opozarjajo. V vsej državi je industrijska proizvodnja v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi z lansko v istem obdobju za 11% večja, v pri. merjavi s predlansko pa sa 32',le. Čeprav narašča v skladu s predvidevanji letošnjega družbenega plana, še ne smemo biti zadovoljni. V nekaterih panogah je namreč občutno porasla, v drugih zaostaja, v nekaterih mesecih je nasploh hitro naraščala, v drugih pa počasneje. Razvoj pro. izvodnje v posameznih .republikah je prav tako zelo različen. Glede na jugoslovansko povprečje je gibanje proizvodnje nekoliko zaostajalo v Hrvatski in pri nas v Sloveniji, v mesecu juliju pa, tudi v nekaterih drugih republikah- Od januarja do junija je proizvodnja hitro rastla v tobačni in prehranski industriji in v elektroenergiji. V dobršnem delu industrijskih panog (premogovniki, črna metalurgija, kemična in tekstilna industrija, industrija gradbenega materiala) pa je počasneje naraščala, kot smo predvidevali. V industrij gradbenega materiala so nekatere obrate začasno ustavili zaradi popravil, kar je tudi zaviralo rast proizvodnje. V premogovništvu je počasnejšo rast delno povzročil zastoj v prodaji. Upoštevati tudi velja, da bo letos v kmetijstvu — glede na vso državo — nekoliko slabša letina in da bo to vplivalo na izpolnitev plana v prehranski industriji. Čeprav bo na primer v naši republiki pridelek nekaterih kultur večji, kot smo si obetali, predvsem v sadjarstvu, bo kmetijstvo drugod manj proizvedlo, kot smo mislili. Proizvodnja Uta bo manjša kot lani, proizvodnja povrtnin bo manjša od povprečne proizvodnje, medtem ko bo proizvodnja glavnih povrtnin dosežena le v povprečju. Sicer pa bi veljalo o kmetijstvu spregovoriti še posebej v enem izmed naših pregledov. Sedaj, ko govorimo predvsem pa ogibanju industrijske proizvodnje, velja te stvari upoštevati, ker je od pridelka v kmetijstvu odvisna tudi izpolnitev plana v prehranski indusrvji. Od zalog potrošnih. industrijskih in prehranskih proizvodov je odvisno gibanje cen na trgu. Poglejmo, krško so nasta jale zaloge ob dosedanjem gibanju proizvodnje. V prvem tromesečju so skupne zaloge blaga le počasi naraščale, v drugem tromesečju pa hitreje, tako da so bile ob kgncu junija letos za 14% večje kot v istem času lani. V drugem tromesečju smo imeli torej vdč blaga na zalogi. Zaloge osnovnih surovin so sicer počasneje naraščale od skupnih zalog blaga. tako da so bile ob koncu junija samo za 3% vdčje kot v istem mesecu lani. Podrobnejši pregled pa nam pove tole: zaloge končnih proizvodov so v drugem tromesečju hitreje naraščale kot v prvem. Imeli smo. jih za ŽS0/« več kot v istem času lani. Sredstev za delo smo imeli v primerjavi z decembrom minulega leta za 3"/» manj na zalogi, in to zavoljo tega, ker so se zmanjšale zaloge materiala za repro-dov kovinske in elektrnindu-itrije. V primerjavi z zalogami, ki smo jih vneli lani julija, pa so porasle za 30%. Prav tako so hitreje naraščale zaloge materiala za tepro-dukcijo. Precej so porasle zaloge v industriji nafte (bencina, motorno olje, parafin in bitumen), zaloge kemične industrije (žveplena in solna kislina, kalcijeu karbid itd.). Večje so tudi zaloge tekstilne industrije, manj pa je na zalogi proizvodov papirne in lesne industrije in gradbenega materiala ter premoga. Skupne zaloge potrošnegu blaga so bile ob koncu julija za 1% večje kot v decembru in za 22®/o večje kot v istem, mesecu lani. Zaloge proizvo- i dov, ki niso za prehrano, pa so narasle še hitreje in so bile za 21% večje kot v istem mesecu lani. Narasle so zato, ker je narasla proizvodnja, ker je bilo manjše povpraševanje in ker je bM tudi uvoz zmanjšan. Gospodarstveniki sodijo, da imamo pohištva in nekaterih proizvodov elektroindustrije že toliko na zalogi, da bi morali nekoliko omiliti pogoje za potrošniška posojila in tako pospešiti prodajo. Skratka, če primerjamo rast industrijske proizvodnje in naraščanje zalog, lahko ugotovimo, da je tržišče dovolj založeno z industrijskimi proizvodi. Če hočemo celoviteje prikazati gibanje industrijske proizvodnje in storilnosti, velja omeniti zaposlovanje. Letos v prvih mesecih je zaposlenost hitreje naraščala, kot smo pričakovali. In to na vseh področjih gospodarstva. V prvem tromesečju se je v gospodarstvu zaposlilo 170.000 ljudi ali za JP/o več kot lani v istem času- V drugem tromesečju zaposlenost sicer ni tako hitro naraščala, vendar se je v gospodarstvo vključilo v prvem polletju 8% več ljudi kot v lanskem prvem polletju. Največ novih delavcev in uslužbencev se je zaposlilo v obrti, v stanovanjsko-komu-nalni dejavnosti, v industriji, gradbeništvu in kmetijstvu. Prav zato, ker se je v posamezne panoge gospodarstva vključil približno enak odstotek ljudi, kot so te panoge izpolnile plan, lahko sodimo, da smo le malo napredovali v storilnosti dela. Posebno za-s-krbljuje dejstvo, da so negospodarske dejavnosti zaposlile v prvem polletju okoli 44.000 ali več ljudi kot lani v istem času. Tako naglo zaposlovanje, ki ga lahko opažamo v okviru vse države (o hitrem zaposlovanju v Sloveniji smo govorili že v prejšnji številki), vpliva na hitro povečanje izdatkov za plače, to pa zavira realno vrednost prejemkov- Skoraj ves napredek v proizvodnji smemo torej pripisati nanovo zaposlenim delavcem, ne na povečanju proizvodnosti dela. In napotki, ki jih lahko razberemo iz vseh teh podatkov o gibanju industrijske proizvodnje, o zalogah in zaposlenosti? Predvsem bi veljalo analizirati, zakaj v nekaterih panogah, predvsem pa V nekaterih podjetjih, proizvodnja ne narašča hitreje. Zato je bila lepa priložnost med razpravo o polletnih obračunih, vendar, kakor smo že zapisali, tega marsikje niso storili. Toda priložnost se ni izgubljena, tudi sedaj je še čas analizirati, kako so v posameznih podjetjih izpolnjevali proizvodni plan, kako so zaposlovali nove delavce, kaj vse je na to vplivalo, kako je naraščala storilnost in s čim naj pospešeno njeno rast. P. D. tudi dolžnosti kršenkoli policijski režim, temveč le za boljši položaj delavcev. Žal v tovarni niso doslej napravili nobenega izračuna, koliko delovnih ur izgubijo na dan zaradi neupravičenih izostankov in koliko blaga bi lahko več izdelali in ustvarili večji dohodek. Cebi napravili ta izračun, bi lahko tako delavki, ki večkrat neupravičeno ostane doma. praktično dokazali, za koliko (če teh izostankov ne bi bilo) bi narastel celoten dohodek podjetja in seveda tudi njen osebni dohodek. Druga pot, ki vodi k zmanjšanju nediscipline, pa je izvajanje tako imenovanega pravilnika o nagrajevanju. V Mariborski tekstilni tovarni so že večkrat razpravljali o tem pravilniku, toda kljub temu še nimajo dovolj jasne slike, kakšen naj bi bil. Po njihovem menju naj bi nagrajevali dolgoletne člane kolektiva in tiste, ki se posebno prizadevajo na svojem delovnem mestu. Če že podeljujejo nagrade, tako pravijo, bi bilo edino pravilno, da bi s pravilnikom točno določili, za kaj in kdaj lahko kdo prejme nagrado. Tako bi v MTT očitno zmanjšali število delovnih prekrškov, saj bi ljudje v tovarni spoznali, da bodo za večje prizadevanje nagrajeni ih bi potemtakem več in bolje proizvajali. Zmotno pa bi bilo, če bi take nagrade delili kar počez, če ne bi poprej knjigovodsko ugotavljali, ali se je delavka na delovnem mestu zares potrudila. Brž ko bi nagrada postala • sestavni del plače, bi ves sistem nagrajevanja zapisali zlu. In tretje, kar velja povedati in kar so že ugotovili no plenumu sindikalne organizacije, pa je: »Ne le pravice, temveč tudi dolžnosti«. Z delavci naj bi se večkrat tudi pogovarjali ne le o. pravicah, marveč tudi o dolžnostih, ki jih imajo po zakonu o delovnih razmerjih. Spet bi kazalo s številkami v rokah dokazati, da je od njih samih (torej od - izpopolnjevanja dolžnosti) odvisno tako in tako uresničevanje pravic pa tudi dvig delavčevega življenjskega standarda. Do vseh teh ugotovitev prideš, če se v tovarni pomenkuješ z zastopniki delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne organizacije. Vsekakor je pohvalno, da so v tem 'delovnem kolektivu začeli razpravljati v teh problemih. Upamo, da bodo v prihodnje še razpravljali o delovni disciplini in da bodo te probleme morda smelejše reševali, kot so jih doslej. N-B. TRGOVINI V ZIGITI? Podatki zaključnih računov trgovskih podjetij za prvo polletje kažejo, da nov sistem delitve dohodka ustreza tudi trgovskim podjetjem, vendar bi ga bilo treba po mnenju sveta za tržišče pn ljubljanskem okrajnem ljudskem odboru dopolniti oziroma spremeniti nekatera njegova določila. Trgovska podjetja so sicer ustvarila toliko dohodka, da brez težav izplačujejo osebni dohodek v višini tarifnih postavk in še nekaj več, vendar jim za sklade ne ostane dosti. Če bi namreč delili več dohodka kot po tarifnem. pravilniku, bi marsikateremu podjetju ne ostal niti dinar. Oglejmo sl le en primer! Trgovsko podjetje -»Metalka« je prodalo za čez tri milijarde blaga. Celotnega dohodka je ustvarilo 49 milijonov dinarjev, od tega je plačalo dobrih 19 milijonov prispevka in je ostalo 29 milijonov dinarjev čistega dohodka. Minimalni osebni dohodek znaša 18 milijonov dinarjev, v'rezervni sklad so dali dobra dva milijona in jim potemtakem ostane le kakih devet milijonov dinarjev. To podjetje je imelo lani okrog sto milijonov dinarjev lastnih sredstev za investicije. Svet za tržišče je zbral podatke iz 49 trgovskih podjetij; vsa po vrsti so v podobnem položaju kot »Metalka«. Po mnenju sveta bi se stvar uredila, če bi vsa trgovska podjetja obračunavala prispevek od dohodka gospodarskih organizacij po 49. členu, tako kot trgovska podjetja z živili. Polovico tega prispevka naj bi plačala podjetja občinskim ljudskim odborom v sklad za pospeševanje trgovine, drugo polovico pa naj bi plačali federaciji in republiki. V. Preuranjeni koraki? Že nekaj let razpravljajo o te,m, kaj vse bi morali storiti, da bi olajšali del0 ženam, ki so zaposlene v industriji. Pri tem večkrat poudarjamo, da bomo v tem želi pomembnejše uspehe* šele takrat, ko bomo imeli v naših trgovinah več na pol pripravljene hrane. Doslej je naša prehranska industrija dala na Delo v Tovarni steklenih izdelkov v Slovenski Bistrici tržišče le različne »Argo« juhe. Tem izdelkom pa se bo v kratkem pridružila krompirjeva moka, ki jo bodo začeli izdelovati v kemični tovarni v Domžalah. Leiois bo domžalska tovarna proizvedla že okoli 300 ton tega prehranskega blaga. V prihodnjih letih pa bodo lahko proizvajali znatno več krompirjeve moke; po predvidevanjih se bo proizvodnja povečala na 1000 tom letno. V zadnjem čas« pa so se pojavile težnje, da bi v naši republiki zgradili nekaj tovarn, ki bi se ukvarjale izključno s predelavo krompirja v krompirjevo moko (na Dolenjskem, Notranjskem in v Primorju). Krompirjevo moko bomo zdaj prvič izdelovali doma. Tehnološki proces te proizvodnje_ še m do kraja dognan, zato' bomo morali žrtvovati precej sredstev, preden bo kar najboljši in najgospodarnejši. Sila nesmotrno bi bilo, če bi zdaj gradili kopico tovarn, od katerih bi vsaka na novo osnovala tehnološki proces proizvodnje, kajti zato bi porabili veliko več sred. štev, kot pa če bi posamezne Preusmerili bodo proizvodni o Na zadnjem zasedanju delavskega sveta tovarne steklenih izdelkov v Slovenski Bistrici so razpravljali o polletnem obračunu svojega podjetja. V prvih šestih mesecih letošnjega leta šo v tem kolektivu izdelali za 75 milijonov dinarjev raznih izdelkov in s tem presegli plan za 26*/*. Iz podatkov se da razbrati, da podjetje zdaj proizvaja že 3 do štirikrat več izdelkov kot pa pred leti. V prvem polletju so ustvarili 21 milijonov čistega dohodka. Od tega so razdelili 16 milijonov dinarjev na osebne dohodke delavce" Na seji so ugotovili, da podjetje v letošnjem letu ni zviševalo cen svojim proizvodom. Stevil- Obrotne konference na Jesenicah Polletni plan so v jeseniški železarni, presegli za 9%. V mesecu juliju lin avgustu, ko je večina železa,rjev letovala na Meižakljd, v Opatiji in drugih domovih, niso iapoilnAli mesečnega plana. V posameznih obratih bodo v prihodnjih dneh teh. nične proiiizvoidne konference, na katerih bodo razpravljali, zakaj niso izpolnili planskih nalog. Predvsem se bodo dogovorili, kako naj bi povečali delovno disciplino in še bolj izKo-riistild proizvodno zmogljivost železarne, zajezili prekomerno fluktuacijo. preprečili okvare in skrajšali čas remontov. V obratih bodo na razglasnih deskah statistično prikazali dosedanje uspehe in bodoče naloge posameznih obratov in vsega delovnega kolektiva. 'J. ' na podjetja, s katerimi ima tovarna steklenih izdelkov poslovne stike, pa so v letošnjem letu povišale cene nekaterim surovinam in pomožnemu materialu, kar vpliva na ceno končnega izdelka. (Tako se je na primer dvignila cena kremenčevemu pesku za 40 para, kalcindrani sodi za 2 dinarja, svinčenemu miniju za 139 dinarjev, kurilnemu olju za 3 dinarje itd.) Ze lani so analizirali domače tržišče. Izkazalo se je namreč, da steklene gumbe, kate- tem kolektivu s strokovnim kadrom, zlasti s steklopihalci in topilničar jd, kajti le-teh jim občutno primanjkuje. V zadnjem času so sicer začeli z usposabljanjem zaposlenih delavcev, toda to ne gre tako naglo, kaj-:: tudi ta poklic zahteva daljšo dobo šolanja, predvsem pa napornega praktičnega dela. V podjetju so sicer v zadnjem času zaposlili nekaj starejših strokovnih delavcev, ki so prišli iz drugih sorodnih podjetij. Prav tako pa so poslali v Rogaško Slatino nekaj mladih deiav- rt. so v podjetju doslej izdelo- cev. Tako imajo v rogaški ste- vaM v precejšnjih količinah, vedno bolj izpodriva plastična masa iz gaielita in bakelita. Ker ti proizvodi vedno bolj osvajajo domače tržišče bodo v tej tovarni začeli v kratkem s proizvodnjo nekaterih novih izdelkov. Precajišnje težave imajo v klami 7 vajenečv, ki bodo čez kako leto že delali v domači tovarni. Vprašanje strokovnega kadra bi v tovarni mnogo laže reševali, če bj imelo podjetje na razpolago potrebna stanovanja. Zato bodo letos pričeli graditi blok z 12 stanovanji. G. G. tovarne, ki se že danes ukvarjajo s predelavo krompirja, med seboj kooperirale. Te tovarne naj bi skupno vlagale sredstva za razširitev tistih obratov, ki so potrebni za proizvodnjo krompirjeve moke, V teh tovarnah imamo na razpolago že nekaj naprav, energijo, delovno silo in strokovnjake. Na drugi strani pa tudi ne bi smel; pozabiti, da se nam lahko poskusi pri proizvodnji krompirjeve moke nekajkrat ponesrečijo. Prav gotovo bi t0 izgubo manj občutili v stari tovarni, kjer bi druga proizvodnja še vedno tekla. Tu pa s« srečujemo še z enim problemom, in sicer, ali bodo nove tovarne, če jih bomo res zgradili, do kraja izkoriščene. Krompir bomo v teh 'tovarnah predelovali le nekaj mesecev. Kako pa bomo izkoristili obrate takrat, ko bo »-mrtva sezona«. ..? Pri proizvodnji krompirjeve moke so tudi odpadki. Te bi lahko uporabili za krmljenje živine ali pa za nadaljnjo predelavo v škrob. Torej se bomo morali odločiti za to, da borno seznanili tovarne v neposredni bližini kmetijskih posestev, kjer bomo odpadke uporabili za krmljenje živine pa bomo predelovali krompir še v škrob in razne druge industrijske izdelke. Zdi pa se, da smo s« preveč navdušili za ta krompir v krompirjevo moko, da bomo za gradnjo porabili veliko denarja, družba pa ne bo imela večjih koristi.) In ne nazadnje, ne smemo pozabiti na potrošnjo. Strokovnjaki predvidevajo, da bo 300 ton tovrstne moke za sedaj zadostovalo. Ze kemična tovarna v Domžalah pa bo lahko, če bo potrošnja večja, povečala proizvodnjo tega prehranskega blaga na 1000 ton. Danes še ne-moremo točneje reči, kolikšna bo potrošnja. Lahko se zgodi, da bo (vsaj v začetku) na trgu' nenadoma precej krompirjeve moke, — če bo začelo več tovarn proizvajati moko — potrošnja pa ne bo tolikšna, kot si želimo. Seveda pa se bo ta prehranski predmet lahko hitro uveljavil, če bo kakovosten in cenen. Od vsega tega je torej odvisno, kje in kdaj’ naj bi zgradili nove tovarne. Bržkone pa je bolje, da pustimo stvar dozoreti; kot pa, da napravimo kakršnekoli preuranjene korake. Drago plačana neprevidnost V torek, 2. septembra zjutraj se je elektromonier Jože Zagoričnik odpravil še s petimi delavci iz Šempetra v relejno tra-fcpfastajo Podlog, da bi pregledali 60 kilo vol tno močnostno stikalo »Črnuče I«. Zglasil se j e pri vodji trafo-postaje Ivanu Klepu. Skupaj sta potem odšla k stikalom, odklopila ločiln-j stik na zbiralnicah I ter ločila napetostni transformator za Črnuče II. Klep j* nameraval odklopiti še stikalo na zbiralnicah I, medtem pa je pozvonil telefon-Klep je odšel v komandni prostor k telefonu, prej pa je Zagoričniku še naročil, naj počaka, dokler se ne vrne. Ko je bil pri telefonu, je že zatulila sirena. Nekje je nastal stik z zemljo, Medtem je začel Zagoričnik ?. enim izmed delavcev delati. Kot pripoveduje ta delavec, je bil Zagoričnik prepričan, da je vse odklopljeno, saj je njega poslal na ogrodje, ne da bi ga posebej opozoril na tok. Zagoričnik je bil približno dva in pol metra od tal, ko ga je zadelo. Padel je z glavo navzdol. Takoj so začeli z umetnim dihanjem, dobre četrt ure kasneje je prišel tudi zdravnik, vendar je bilo vse zaman. Strokovna komisija, ki je prišla po dveh urah na kraj nesreče, je zaslišala priče in si ogledala prostor. Po njenem mnenju je bil ponesrečenec sam kriv, ker ni počakal na Klepa in se ni prepričal, če so naprave pod napetostjo. Istočasno pa ugotavlja, da je pokojni 25 let delal v Šempetru in Podlogu ter je do podrobnosti poznat vse naprave. Pri vsem tem je tragično še to, da je ob ra to vodi a skupino, preden je odšla v Podlog še posebej opozarjal, naj bodo _ previdni. V časopisih sta bili prav takrat objavljen; osmrtnici dveh delavcev iz Elektro Ljubljana-okolica, niso pa vedeli, da sta sc ponesrečila na vožnji z motornim kolesom, ko sta se vračala z dela. Zares drago plačan trenutek neprevidnosti. —0 Krivo je podjetje? Preteklo soboto se je v Tovarni kovinske galanterije v Ljubljani zgodila nesreča, ki je terjala življenje mlade delavke Helge Bauman. Do nesreče je prišlo, ko je eksplodiral kotel, v katerem tope sol za popuščanje jekla. Komisija je ugotovila, da so doslej uporabljali uvoženo nemško sol SO-140. Pred nedavnim pa so dobili iz beograjskega podjetja »An-tikor« nadomestek za nemško sol. Delavca, ki dela pri kotlu, niso opozorili, da tuje in domače soli ne sme zmešati, ker nastane eksplozija. Ko je zmanjkalo nemške soli, je delavec primešal domačo in nesreča je bila tu. Sodeč po vsem tem, je nesreče krivo tehnično vodstvo podjetja, ki delavcev ni poučilo, kako je treba ravnati z domačo soljo, čeprav je v zakonu o delovnih razmerjih posebej naročeno, da so tehnična vodstva podjetij dolžna to storiti. Končno besedo o tem pa bo izreklo sodišče. Še vedno primanjkljaj! Jeseniška železarna se je že odločila, da bo reorganizirala svojo komunalno službo. Na Javorniku že gradijo nov stanovanjski dom, izpopolnili pa bodo tudi opremo v samskeme domu na Plavžu, na Straži in v kadrovskem domu na, Jesenicah. Za ta ukrep so se odločili, potem ko je delavski svet razpravljal o poročilu svoje fi- nančno-ekonomske komisije, ki je ugotovila, da je v tovarniški kazini in drugih delavsko-uslužbenskih restavracijah prišlo do raznih nerednosti. V tovarniški kazini so i* e,a v leto večji primanjkljaji, čeprav iz leta v leto dobiva cd uprave železarne znatne dotacije. Lanskoletni primanjkljaj je znašal 600.000 dinarjev, letos Načrti gospodinjskega središča v Zagorju V gospodinjstoem centru v Zagorju so se v zadnjem času odločili za mnogo načrtov. V Zagorju je namreč zaposlenih precej delavcev. Zato naj bi čirmprej uredili obrate družbene prehrane. Gospodinjski center bo zdaj skupaj s sindikalnimi organizacijami razpisal anketo o družbeni prehrani. V Zagorju naj bi ustanovili tudi javno pralnico. Prostore že imajo, pralni stroj pa bodo morali še kupiti. Poleg pralnice naj bi ustanovili še likal- nič bolje, saj je znašal pri- nico in krpalnico. Pogovarja-manjkljaj v prvem polletiu kar jo se tudi o šivanju na domu. pa je zaradi slabega gospodarjenja in malomarnosti nekaterih uslužbencev ta številka narasla na en milijon 711.544 din. Tudi v d.ugiU restavracijah ni 2,094.876 dinarjev. Zavoljo tega so tudi na zadnji seji delavskega sveta sklenili, da bodo komunalno službo reorganizirali Center bi kupil ostanke blaga, šivilje pa bi doma izdelovale razno otroško perilo in druge izdelke. Za zapaslene • •••••• •••••••••••■••••••••••••#•••• ••**#•••• ••**••••» •••*••••• •••••«••■••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••• ••**••••• ••• IZDELUJE: i i ! i i i ! i • •••• •■••••••• *••••*••• ••»■••••* *•*•••*•• •«•«••*•* *•••••••* •••»••••• ••••#•••• TELEFON: 17 TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA i razne bombažne In stanične tkanine, progaste, enobarvne in surove. Konfekcija in grosistična podjetja naj se obračajo za eventualne večje količine surovih in barvastih tkanin direktno na tovarno. Izdeluje tudi priznane najboljše in primerno dolge flanelaste rjuhe. TELEGRAM: TEKSTIL - AJDOVŠČINA ! i ! i i ! i i ••■*••••• ••••••■« in nesposobne ter malomarne žene nameravajo kupiti sesa-uslužbenee d ic2piir »bo kazno- lep za prah. vali. Uroš Zupančič. L. M. Manj obratnih nesreč Kmalu po vejm so na Kočevskem ustanovili lesno industrijsko podjetje, ki je obrat kmetijsko gozdarskega posestva. V kratkem času je to podjetje postalo moderen obrat lesno predelovalne industrije z mizarskim, zabojars-klm, lesonitnim ir, galanterijskim oddelkom Vrednost proizvodnje v tem oddelku je znašala leta 1954 nekaj nad 260 milijonov dinar.ev letos pa bo, kakor sodijo, presegla 600 milijonov dinarjev. Nedavno tega so razpravljali v podjetju o izpolffljenju polletnega plana. Ugotovili so, da so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta dosegli večje de- lovne uspehe. V prvem polletju letos je tudi število nesreč padlo v pretežni meri zaradi tega, ker so večkrat na sestankih delovnega kolektiva razpravljali o obratnih nezgodah pri delu. Spoznali so, da je treba mlade ljudi, ki se prvič zaposlijo v tovarni, temeljito seznaniti z delovnim mestom. Ker obratne nesreče pomenijo za delovni kolektiv pa tudi z* ostalo gospodarstvo precejšnjo škodo, jih bodo še vnaprej skušali zmanjševati, kolikor bo to mogoče. (Tudi letos bodo vloži-1, več sredstev, da bi izboljšali h, gi enak o tehnično službo.) Viktor Drago* INTERVJU Z DIRIGENTOM IIPZ »VINKO VODOPIVEC« TONUEM NINUTOM Zmagoslavje v Arezzu Na mednarodnem tekmovanju v Irezzu se je moški zbor »Slava Klavora« iz Maribora uvrstil na peto mesto, moški zbor »Vinko Vodopivec« pa na šesto mesto — V tretji skupini (narodne pesmi) je zbor »Vinko Vodopivec« zasedel prvo mesto, medtem ko Mariborčani v tej skupini niso nastopili — Z 12 leti je vodil pevski sbor. — S 13 leti je s puško na rami vkorakal v Kanal kot osvoboditelj. — 5 let vodi zbor »Vinko Vodopivec«. — V Arezzu je prejel sre-bmo medaljo italijanskih dirigentov. — V Slovenski filharmoniji pa so ga namesto kot dirigenta nastavili kot stalnega korepetitorja. Življenjepis Tonija Nanuta je zelo razgiban, kakor je razgibana tudi njegova narava. Eksploziven, odločen in vnet za glasbo je s trdim delom vzgojil kvaliteten zbor, ki mu je tudi tujina morala dati priznanje. Toni Nanut izhaja iz preproste delavske družine, kjer vsakdo kaj igra ali poje. Zato ni prav nič čudno, če je že z 12 leti vodil pionirski pevski zbor, ga vadil po kleteh, kajti slovensko petje je bilo prepovedano, partizanske pesmi pa so bile pri Italijanih še posebej nezaželene. Takrat, 'ko je sam navdušen za osvoboditev navduševal s petjem tudi druge, še ni mislil, da bo glasba njegov življenjski poklic. Bil je mlad fant in zanimale so ga druge stvari. Povezal se je s partizani, zbiral je orožje in bil — kakor je težko verjeti — eden izmed prvih dveh partizanov, ki sta vkorakala v Kanal. Ves čas, dokler se ni Primorska priključila k Sloveniji, je skrival v hiši puške in bombe ter je bil pripravljen, da se z orožjem v roki postavi v bran vsakršnemu nasilju. Za njegov današnji poklic in tudi uspehe pa je važno leto 1949, ko je bila v Šempetru pri Gorici ustanovljena glasbena šola. Profesor Bajde ga je navdušil za glasbeni študij. Po enoletnem učenju se je vpisal na Srednjo glasbeno šolo, ki jo je zaradi poškodbe na hrbtenici (bil je tudi navdušen nogometaš) za eno le- PISATELJ m LJUDJE Ob p@ide£@tietttiai Miška Kranjca Ko sem se pred dneid zagnal v poro, da bi poiskal tam okrog Urbana pisatelja Miška Kranjca, sem prav tako kot vsi ljudje postal na vrhu pri MACESNIH NAD DOLINO. Najprej sem se zagledal v prelepo prostranost pod vznožjem: sonce je toplo sijalo, zlatilo je polne veje zreli sadov, ki so segale naravnost pred moje oči. Kakšna ubranost na prehodu, sem si rekel, potem pa sem se še za>zrl za trenutek vase. Zdaj sem gimnazijec v tretji šoli. Sedim v dvorani mariborske ljudske univerze, rad berem, knjige. Nestrpno pričakujem., da bo prišel na literarni večer med drugimi napovedanimi tudi mlad pisatelj, ki tako po svoje pripoveduje o prekmurskih ljudeh. In že je tu, pred menoj, ves takraten: prisrčen, preprost, s popotno palico v roki. Umetnik — popot-nik- f »Zemlja se z nami premika« že zelo dolgo, z Miškom Kranjcem pa se premika že polnih 50 let! Da, tudi z njegovo zunanjostjo sem bil zadovoljen. Kaj pa, Če ga ne bo doma, me je zaskrbelo, ko sem se vrnil z dolnjega sprehoda. Prav danes zjutraj je odpotoval, mi je povedalo prijazno dekle in me spremilo v zgornji del naši k skromni hiški, ki zaradi majhnih oken le mežika v plan. Stopila sva v pisateljevo delavnico: poleg ležišč kmečka peč. dve skrinji — pomalaii so ju ljudski umentiki, portreti sinov in neki pejsaž v olju, posodice za črno kavo in kuhalnik, knjige in ■.. Dekle mi je natočilo češnje- vega žganja in nazdravil sem petdesetletniku. Kako, saj je odpotoval! Vendar je bil kljub temu navzoč v izbi in v vasi. Dekle mi je pripovedovalo, da je že tako čisto njihov, in nič ne pokaže, da je on pač pisatelj, ne pokaže, da bi bil to, kar je, ker je preprost človek in so se ljudje tako navadili nanj, da prašujejo po njem, če ga kak dan ni na spregled. Radi ga imajo... in zdaj je opisal še otroke iz šole (spodaj v vasi sem se srečal s pritlično hiško); pred dnevi pa se je oglasil še slikar Ive Šubic in jih je risal... Otroci so se vsega tega razveseVM ... Tako je bil torej navzoč tam v svoji delavnici, na poti, v vasi in vsakdo pri Urbanu je vedel zap.j — v gorskem seUSču, od koder hodijo ljudje uro in pol do dve v fabrilko, kjer se stari župnik ponoči še razgo-varja s starim slovenskim bogom, kjer so ljudje s toplimi srci sprejeli medse popotnika iz prekmurskih ravnim, Zalesja in predme, stiji Človek lahko torej odpotuje v drug kraj in pri tem še vedno lahko ostane tam, oh koder je odšel? RADI GA IMAMO, sem slišal od vseh strani, sem videl znamenja na domovih in v srcih ■— in ta so pač vez, fci drži. In ko sem ga zatem našel v mestu in mu skušal izvabiti še karkoli, še vedno nisem doumel, kako se je ta zreli slovenski ustvar. jaiec umaknil v goro, visoko nad dolino in je pri tem vendar ostal zelo zelo blizu ljudem, za katere piše. Zdaj razumem njegovo misel: pisatelj govori že s svojimi deli, s tistim, kar napiše, kaj naj bi tu še posebej pojasnjeval. Zdaj vem, kako prav imajo ljudje pri Urbanu, ker GA IMAJO RADI, ker je popotnik, ki najde svojo pot k ljudem kot preprost človek, ki se ga zlahka navadiš, ki ga lahko vzameš za svojega, če ga le srečaš, se z njim le pozdraviš, spregovoriš, odpreš njegovo pisanje, stopiš z njim med težake, v predmestje, v življenje na prekmursko raven ali pa predahneš pri macesnih nad. dolino in spoznaš os njegovega življenja: »Nekje sredi življenja se bom potepal.« ROK ARIH to prekinil in 1953. leta dokončal. Na Akademiji za glasbo se je odločil za študij diiri-gentstva. 2e prvo leto je vodil tudi simfonični orkester primorskih študentov, ki pa se ie zaradi odhoda večine glasbenikov v poklicne orkestre razšel. Zatem je organiziral oktet in kasneje, leta 1953, pevski zbor primorskih študentov. Zbor je dosegal vse lepše uspeh” ^to ga je tudi Toni Nziiui zvezna žirija upoštevala pri svojem obhodu po Jugoslaviji in ga določila kot drugega jugoslovanskega predstavnika za Arezzo. Komaj smo uspeli dobiti tovariša Nanuta za razgovor. Mudilo se mu je v Dubrovnik, kjer bo dirigiral dva sipafo-nična koncerta- Kdaj ste začeli misliti, da je zbor že toliko kvaliteten, da se lahko pokaže v med-, narodni areni? »Kvaliteto zbora smo spoznali ob različnih nastopih, ko nas je občinstvo toplo sprejemalo in navdušeno pozdravljalo. Prijavili smo se in žirija nas je določila za nastop v tujini.« Koliko časa ste se pripravljali na tekmovanje v Arezzu? Po pravici povedano smo se za to tekmovanje začeli pripravljati šele od 1. avgusta naprej. Prej zaradi preobširnega programa in številnih nastopov nismo imeli časa. Pred tem smo gostovali v Grčiji, kjer so nas zelo lepo sprejeli in so nas tudi naslednje leto povabili v goste. Ko smo se zbrali za študij, je precej pevcev manjkalo: Nekaj jih je odšlo na orožne vaje, drugi so bili na praksi v tujini, medtem ko jih je - nekaj. študiralo in opravljalo izpite. Tako smo bili predvsem v prvih tenorjih okrnjeni in smo morali pridobiti nekaj pevcev iz drugih zborov. Zbor šteje 65 članov, v Italijo pa nas je odšlo 47. Za tekmovanje v tretji skupini, kjer ste dosegli prvo mesto, ste izbrali dve slovenski in dve makedonski priredbi. Zanima nas, zakaj ste si izbrali ravno makedonske priredbe? Na to je težko odgovoriti, liam Primorcem je bila glasba naših sosednjih narodov zelo malo poznana in nam zaradi posebnih tonskih lestvic ni bila posebno pri srcu- Sčasoma, ko smo začeli te pesmi študirati pa so nas vedno bolj navduševale. Videli smo, da imajo veliko večje narodno bogastvo v glasbi kot na primer mi. V slovenski glasbi je čutiti nemški vpliv iz čitalni. ške dobe, medtem ko imajo makedonske priredbe nekaj originalnega v sebi. Tajčevi-čeve »Kcmiitske pesmi« so no mojem mnenju ena najboljših stvaritev jugoslovanske zborovske glasbe. Napisane so v narodnem duhu, vendar je to skoraj umetna pesem. Isto velja za »Momčeto bez gunče-to« od Jakova Gotovca. V tej pesmi je posebno važen ritem. Ti dve pesmi sta se nam zdeli posebno primerni za nastop v tujimi, ker sta polni KUL TURNE VESTI Mednarodno tekmovanje v beograjski Delavski universi Pravkar se je v beograjski Delavski univerzi 'končalo nagradno tekmovanje pevcev iz različnih evropskih držav. Tekmovanju v obliki koncertov je sledil koncert zmagovalcev v Kolaričevi univerzi. Več političnih šol v RL Hrvatski Na Hrvaškem bodo letos na novo odprli več političnih šol, ki bodo obiskovalce seznanjale s političnimi, družbenimi in ekonomskimi vprašanji. Obiskovali jih bodo delovni ljudje, ki so se že uveljavili pri družbeno političnem delu, med drugimi • sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, vodilni ljudje mladinskih in sindikalnih organizacij ter Socialistične pveze pa tudi člani delavskih svetov in drugih samoupravnih teles. Za cibčinski praznik »Masip ob Tisi« Dramski odsek kočevsk’ Svobode - Rudnik, ki sodi meri najorizadevnejša tovrstna dru štva na Kočevskem, je pred nedavnim pregledal svoje delo v minuli sezoni in ugotovil, da si je njegove predstave ogledalo blizu 5.000 ljudi. Ob tej priložnosti so prisotni sestavili tudi delovni načrt za novo sezono in sklenili, da bodo najprej naštudirali dramo »Nasip na reki« in jo uprizorili že za občinski praznik. Ob Tari odkopali mamulove kosti Nedaleč od otroškega počitniškega doma Mitrovac na Tari so našli okamenelo mamutovo okostje. Za pomembno arheološko odkritje imajo zasluge delavci, ki grade cesto Mitrovac—Zaovine. ritmike in melodike. Za nastop v inozemstvu je besedilo vedno drugotnega pomena.« Zanima nas, kako je potekalo tekmovanje v drugi in tretji skupini? Kakšni so bili vaši vtisi, pričakovanja in mnenja o uspehih tega tekmovanja in o žiriji? V Ljubljani smo se kljub kratkemu času zelo resno in trdo pripravljali na tekmovanje. Odšli smo s poštenim srcem. Vedeli smo, da tolike zmoremo in da nas bodo pe tem tudi. ceoili. Tekmovanje je potekalo v dveh delih: v izbirnem in finalnem nastopu. Na izbirnem tekmovanju smo kar v redu zapeli. Ko pa smo poslušali nemške, italijanske, belgijske in španske zbore, smo opazili velikansko razliko med njimi in nami. Največja razlika je bila v glasovnem materialu. Vsi ti zbori so peli nekako mrtvo, plehko, brez izraza, lahko pa rečem, da je bilo petje tehnično dovršeno. Takšna interpretacija mi ni blizu; zdi se mi pretrda, lahko bi rekel — predivja, čeprav tehnično dovršena. Mi srno seveda računali, da je naša interpretacija boljša. Iz rezultata žirije pa smo zvedeli, da misli žirija ravno obratno. Naše petje jim ni ugajalo. Težava tekmovanja je bila v tem, da mi smel noben zbor pred tekmovanjem preizkusiti zvočnost dvorane. V finale smo se uvrstili. Imeli pa smo smolo, ker smo morali nastopiti prvi. Odpeli smo obvezno »Brindiam beviam« in Prelovčevo »Sedem si rož«. Publika je bila zelo navdušena in tudi mi smo pričakovali, da se bomo skupno z Mariborčani, ki so zelo dobro peli, uvrstili na eno Izmed prvih treh mest. Že pred objavo rezultatov nam je marsikdo čestital. Mogoče je naša krivda v tem, da stil našega petja PežsfMČil MARIČKA ŽNIDARŠIČ je izdala doslej tri pesniške zbirke: Pesmi izpod Snežnika, Človek in zemlja ter Nalomljena veja. Njene najboljše pesmi izpričujejo topel stik z naravo in pokrajino. - Nevihta Oblaki uad zemlja visijo — scefrane odeje — temni so, žalostni, strah iz njih veje. Blisk je prek zdrsel — bakla goreča — veter je k spanju položil žita zoreča. Zemljo je vrglo s tečaja, drhti in se stresa, lokvanji plašno zapirajo svoja očesa. Zeleni vratovi topolov, vsi voljni in gibki, se sem in tja nagibajo kot dete v zibki. Trte nemo stojijo v raztegnjeni vrsti, liste jim bliski božajo z zlatimi prsti. Na vzhodno stran ptice letijo v naglem letu, vihar je odtrgal glavo drobnemu cvetu. Brodar se nemo upira razjarjeni Muri, v tišini, zdi se kot v sanj-h, zvoni hudi uri. Stojim in lice umivajo kaplje blesteče. So to res kaplje? Mar niso solze nesreče. njihovim, toda tako, kot smo ni v skladu z mi smo peli navajeni. Pripravili smo se tudi na nastop v tretji kategoriji, čeprav nismo vedeli, ali naj še naprej tekmujemo ali ne. Pripravljali smo se predvsem na tekmovanje v drugi skupini, v skupini moških zborov. V tretji skupini namreč nastopajo moški, mešani in ženski zbori. Mešani zbori imajo zaradi večjega obsega glasov realnejše možnosti, da pridejo do nagrade. Mislili smo pač, če nas niso v drugi skupini upoštevali, nas bodo v tretji še manj. Toda član žirije, dirigent Babič iz Beograda, nam je svetoval, naj nastopimo v tretji skupini. Naslednjega dne smo se temeljito pripravljali in nastopili z velikim pričakovanjem in občutjem, da se lahko zelo dobro ali pa morda zelo slabo odrežemo. Dvorana je bila navdušena pa tudi žirija- Mi pa smo postali skeptični. Žirija nam je priznala prvo mesto. Dosegli smo 82 točk od 100 možnih ali 7 točk več kot zmagovalec v drugih dveh kategorijah. Pomirjeni smo bili in srečni, da nismo razočarali, tistih, ki so nam omogočili sodelovanje na tem tekmovanju. Sodelovali smo tudi na zaključnem koncertu, kjer smo morali dodati tri pesmi. Dobili smo vabila za tri koncerte, a smo jih morali odpovedati, ker smo bili dogovorjeni z Bologno, tam pa je agencija, ki je v rokah društva za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, koncert odpovedala.« In kaikšm so vaši novi načrti? »Predvsem moram dobiti stanovanje in službo. Ker sem letos dokončal študij, so mi v domu Ivana Cankarja odpovedali stanovanje, Slovenska filharmonija pa mi je na prošnjo za mesto poklicnega dirigenta, ki je ostalo z ostavko tov. Rada Simonitija prazno, odgovorila, da me namešča za stalnega korepetitorja pevskega zbora. S tem pa se še nisem sprijaznil. Danes odhajam v Dubrovnik, kjer bom dirigiral dva simfonična koncerta. Vabijo me tudi, da bi sprejel mesto stalnega dirigenta v Dubrovniku. Morda bom to mesto sprejel.« ★ P. S.: Uprava Slovenske filharmonije naj temeljito premisli. ali res kaže izgubiti mladega, nadarjenega dirigenta, ki je ponesel slavo slovenskega zborovskega petja izven naših meja in dosegel v tujini priznanje, ki mu ga pri nas žal odrekajo. Vmko Trinkaus Učne delavnice, obvezna praksa in še nekaj problemov Tehniške srednje šole v Ljubljani Šestega septembra se je začelo tudi na Tehniški srednji šoti v Ljubljani. Slučajno, sem prišla na Tehniško srednjo šolo prav tisti dan, ko so se začeli po počitnicah na, njenem dvorišču. spet ‘zbirati gojenci. Kajti zanimale so me učne delavnice.: kakšne so, kako poteka delo v njih, kako jih vodstvo izpopolnjuje in. izboljšuje, kako podjetja, za katera vzgaja šola kader, pri tem pomagaja šoli itd. To zadnje, kakšna je povezava med podjetjd«in šolo, to je naše uredništvo predvsem zanimalo, zato sem tudi poprosila tovariša Premruja, šefa učnih delavnic, za razgovor. Pridružila sta se tudi inženir Nučič, direktor šole, in pa strokovni učitelj Zemljak. Marsikaj sem zvedela o delu in študiju na TSŠ. Nekaj tega bi rada povedala tudi našim bralcem, da bodo spoznali nekaj problemov en.e izmed naših naj-večjih srednjih šol, ' ki. nam vzgaja tehnični kader. Predvsem bi pa to rada napisala zato, da bi delovn; kolektivi in podjetja, ki komaj čakajo vsakega novinca, da bi prišel v produkcijo, to vedeli in. malo več mislili na to, kako študirajo naši mladi tehniki. In da bi morda pomislili tudi na to, če jim lahko s čimer koli olajšajo študij, oziroma pomagajo, da bodo med študijem kar največ pridobili. Predvsem bi rada nekaj povedala o učnih delavnicah, ki so sestavnii del študija na Tehnični srednji šoli. V njih poteka praktični del pouka in v rajih prežive dijaki vseh odsekov v vsaki konferenci po teden, dni, v šolskem letu 1 mesec, v teku vsega študija pa tri mesece, ker gojenci četrtega letnika prakticirajo v laboratoriju. Mislim, da sem bila sila nerodna, ker sem tovariša Premruja povpraševala, če bodo v delavnicah letos kaj izboljšali in izpopolriili delo. Kajti ljudje, ki se s tem ne ukvarjamo, si menda izpopolnitve v učnih zavodih zamišljamo precej preprosto in precej dobro vemo, kako bi moralo kaj potekati, da bi bilo bolje. Zal pa ne vemo, s čim vse je to povezano. Učenec preživi premalo časa v 'delavnicah, da bi se v njih lahko kaj temeljito naučil. Z:t tisto, kar se nauči, se ima zahvaliti skrbnim in prizadevnim ler visokokvalificiranim strokovnim učiteljem. Delavnice same im deloma tudi njihova oprema pa v glavnem že davna! več ne 'ustrezajo potrebam, kje šeie naglemu tehničnemu razvoju. »Pri nas bi morali imeti vse na •.modernejše, da bi lahko dijakom pokazali,« so dejali. Tako tpa se nauči dijak v delavnici ravnati s stroji, od katerih so mnogi že zdavnaj spremenje-n:, izpopolnjeni, modernizirani, marsikaterih pa v proizvodnji niti več ne uporabljajo. In zgodi se, da se znajde potem absolvent TSŠ v podjetju, ko nastopi prvo službo, pred čisto drugimi in novimi Stroji, kot jih je bil vajen iz delavnice. Tako so mi povedali: »Leta 1945 smo vse stroje, ki so bili v delavnicah še iz avstroogrskih časov, odstranili. Namesto njih smo dobili druge iz Tovarne avtomobilov in pa iz Raven na Koroškem. Dobili pa smo samo tiste stroje, ki sta jih imeli ti dve tovarni. Kasneje tudi ni bilo denarja, da hi lahko nabaviti druge stroje. Ni bilo deviz, da bi jih kupili in kasneje tudi dinarjev ne, da bi plačali z dinarji stroje, ko so jih začeli izdelovati doma. Msak stroj, ki ga potrebujemo, stane več mi--iijoraov dinarjev! Od 1945. leta dalje smio opremiti le mizarsko delavnico z denarjem iiz fonda za kadre. Iz lastnih sredstev, učne delavnice so namreč finančno samostojen, zaviod, pa dopolnjujemo orodje, kolikor moremo, in nabavljamo material, ki ga potrebujemo za obdelavo. Delavnice so torej ■ že precej zaistarele, delno velja to tudi za strojni oddelek, ki mu razen tega, da iima že zastarele stroje, manjkajo tudi razne vrste strojev, predvsem avtomatskih. Tako pač skušamo tisto, česar tu ne moremo pokazati dijakom, nadoknaditi s predavanji, s poučnimi filmi, ekskurzijami v podjetja in s podobnim. Toliko o opremi. Še o prostorih besedo, dve. Mimogrede: šola, tedaj je bila še obrtna, je bila ustanovljena pred 70 leti, sedanje poslopje pa je bilo zgrajeno približno pred 50 leti, in sicer samo za mojstrsko šolo. Leta 1917 sta bila ustanovljena gradbeni oddelek (ki je sedaj samostojna šola) in strojni. Deset let kasneje pa še elektro odsek. Vs: ostali odseki kemijski, rudarski, metalurški, lesnoindustrijski, so bili ustanovljeni po vojni. In dandanes je na šoli približno šestkrat več dijakov, kot jih je bilo pred vojno. Zaradi vsega tega je razumljivo, da so prostori pretesni in da jih je premalo. Ko so ustanavljali na šoli nove odseke, je bilo treba tudi novih delavnic. Da bi gradil: nove, ni bilo sredstev. Treba jih je bilo ustanavljati na račun, drugih. Tako so pač utesnjevali stare delavnice, da so lahko uredili nove. In sodelovanje s podjetji, morebitna pomoč od njih ali kaj podobnega? Proti koncu šolskega leta se podjetja zelo zanimajo za Tehniško srednjo šolo. Tedaj pride na šolo marsikako pismo s prošnjo, naj jim pošljejo toliko in toliko strojnih tehnikov, toliko din toliko rudarskih in podobnih. Med letom pa sc šole spomni 1® malokdo. Seveda to ni dolžnost podjetij. Bilo bi le zaželeno pa tudi koristno in potrebno, da bi podjetja in šole, še zlasti take šole, ki vzgajajo strokovni kader, kar najtesneje sodelovali in si pomagali. Tako kot šola skrbi, da ustanavlja nove oddelke in vzgaja ljudi, ki jih potrebujemo v proizvodnji, tako naj bi podjetja skrbela za delo in potrebs šole. Res da je to precej povezano z denarjem, vendar bi se verjetno z dobro voljo dalo marsikaj urediti. Je to preveč idealno, da bi bilo uresničljivo? Vendar je že nekaj sodelovanja med šolo in podjetji. Tako jc na primer dal Litostroj Tehniški srednji šoli na razpolago svoj laboratorij, ki se ga šola tudi poslužuje, Iskra je želela, da bi ustanovili na šoli razred Akademski kipar Janez Bernik: 2ena za elektroindustrijo. Zato je dala na razpolago laboratorij in poskrbela za prevoz učencev — svojih uslužbencev v šolo. Ob koncu lanskega šolskega leta so bili v tesnih stikih s Tovarno umetnih brusov iz Maribora. -.Lama« v Dekanih se precej zanima za praktikante s TSŠ. Ob koncu šolskega leta je Litostroj nagradil nekaj najboljših dijakov. Do znižan; ceni sta šoli prodali nekaj materiala Elma m Telekomunikacije. Redno pa zamenjujejo učne delavnice svoj odpadni material za odpadni material — odrezke — jeseniške železarne. Iz odpadkov, ki bi jih sicer železarna lahko pretopila, učne delavnice še izdelujejo manjše predmete. Tako in podobno, se pravi s kakim orodjem, materialom, morda celo s kakim strojem, ki ga podjetje več ne potrebuje oziroma ki morda stoji iz kakršnega koli vzroka neizkoriščen, bi lahko delavnicam TSŠ verjetno lahko pomagalo še marsikatero podjetje. Seveda to ne bi bilo Idealno, ker bi šola tako še vedno capljala za podjetji s svojimi starimi stroji. Vendar, marsikaj bi le lahko kakorkoli koristno uporabila, popravila, predelala ali karkoli že. Končno bolje nekaj kot nič. Na šoli sl tudi žele, da bi podjetja imela malo več razumevanja za njihove praktikante. Tu so tudi svojevrstne težave. In izgovori! To podjetje ne more sprejeti praktikanta, ker nima nikogar, ki bi mu kazal ves proizvodni postopek. Drugo nima denarja, da bi ga plačalo. Tretje vzame praktikanta in mu odredi delo, pri katerem nič ne pridobi. V četrtem se za praktikanta med njegovo prakso splon ne zmenijo. O tej obvezni praksi bi se dalo še marsikaj povedati. Najbrž bi to bilo celo koristno. Kajti pri vsem tem prihaja do velikega nesmisla. Za dijaka je praksa obvezna. Če jc ne opravi, ne bi smel v naslednji letnik. Podjetja se pa praktikantov v precejšnji meri branijo. In vodstvo šole stoji zmeraj ob koncu šolskega leta pred problemom, kam spraviti gojence na prakso. Le-ta je prav tako potrebna in koristna kot delo v delavnicah. Saj marsikateri gojenec šele na praksi spozna, kakšen bo njegov poklic, kakšno delo bo opravljal, tukaj spoznava odnose med ljudmi in sploh življenje v tovarni. Iz njegovega dnevnika, če ga skrbno piše, in sporočila podjetja pa potem šola vidi, koliko se učenec zanima za poklic. To je le nekaj problemov Tehniške srednje šole, o katerih bi bilo dobro še spregovoriti. nmsm mncztcnega športa Zakaj brez mnogobojev? Ugrledni hrvatski strokovni list »Naša praksa«, ki izhaja kot priloga zagrebškega Narodnega športa, objavlja v svoji zadnji Številki zanimiv prispevek Hrvoia Macanoviea o nekaterih slabostih množičnega športa pri nas. Pisec uvodoma pripoveduje, da je bil letos priča mnogih uspelih in vse hvale vrednih množičnih telesnovzgojnih nastopov. Pri tem pa ga je vendar presenetilo, da pri večini tekmovanj mnogoboji niso bili uvrščeni v spored. To se je zgodilo celo na prireditvah, kakršne so bile mladinski zlet »Bratstva in enotnosti« v Zagrebu, tradicionalni zlet »Bratstva in enotnosti« v Sisku in olimpijske igre graditeljev avto ceste »Bratstva in enotnosti« v Mokricah. Naš znani strokovnjak nato nadaljuje: »Na vseh teh športnih zletih novega tipa je bil spored izredno bogat in pester. Videl sem na desetine dobrih odbojkarskih, rokometnih in nogometnih moštev, ploskal sem Stotinam dobrih atletov, strelcev in celo plavalcev, nikjer pa Prireditelji so torej pozabili na mnogoboje, kar pomeni, da niso izkoristili tiste oblike tekni bilo nobenega tekmovanja v mnogoboju. Čeprav je pri ten tekmah šlo za množične nastope, ki ao se jih udeleževali po večini začetniki, torej nespecia-listi, je dajal spored vendar že videz popolne specializacije. Cel® v atletiki ni bilo mnogo- boja (več disciplin, v katerih bi se pomerili vsi nastopajoči), kakršnega sedaj že drugo leto pogrešamo tudi v delavskih športnih igrah. rmovanja, pri kateri prihaja najbolj do izraza vsestranska usposobljenost tekmovalca Mnogoboji povsod veljajo za najboljši pripomoček športne vzgoje, posebno za začetnike .. .« Lahko samo pritrdimo piscu. Zares je velika škoda, da mnogoboji najčešče ne najdejo »usmiljenja« pri organizatorjih množičnih tekem. Zabavni in koristni so namreč mnogo bolj kakor marsikatera športna igra. hkrati pa omogočajo, da se jih ODBOJKARSKO TEKMOVANJE V MARIBORU Srebrni venec za - Almiro Mesto ob Dravi — Maribor — je minule dni spet gostilo številne športnike iz delavskih vršit; tokrat na' velikem KOMBINIRAJMO! To pet smo naše tedenske »orehe« natresli v Portorožu, na med-conskem šahovskem turnirju. Kajpak smo jih dobili kar Iz praktičnih partij. Prvega nam je privoščil naš državni prvak Gligo-rič v srečanju z Argentincem Sanguir.etijem. Pozicija je zelo preprosta, trdnjavska končnica s kmetom manj, vendar s popolnoma jasno potjo do zmage: OBEH ST. 13.: BEL! (GLIGOBIC): Kg4, Tb7. Pf3, gg (4) CBNi iSANGUINETI); Kf8. Tf2 Pas, bS, c4 (5) Res je, da ima črni kmeta več, toda njegov kralj stoji sila nerodna, saj se s prodorom drugega kmeta na šesto vrsto lahko hitro znajde v matnl mreži. P-a je Gligorič v časovni stiski za vsak primer potegnil brez daljšega razmišljanja še 41. potezo f3 — 44, toda še isti hip je začutil, da to ne bo dobro. Resnično, analiza Je pokazaia, da je bila to odločilna napaka in da bi partijo lahko dobil, če bi bil potegnil kaj drugega, Prevzemite zdaj vi poveljstvo nad belimi figurami in za razvedrilo razmislite, kako bi moral Gligorie igrati, če bi hotel zmagati, kajti partija se je zaradi napake končala remi. OSEH ST. 14.: BELI (TALJ); Khl, De5, Tdl, LCJ, b2, d4, e4, 45, 42, h3 (11) ČRNI (DR. FILIP): Kh7, D48, Td8, Le", Se8, Pa6, b5, c4, tl. h6 (10) Ce igra sovjetski šampion Talj, potem navadno ne gre brez žrtev, četudi je njegov nasprotnik velemojster. V tej partiji (proti dr. Filipu iz CSR) je že žrtvoval figuro za dva kmeta in močan napad. In zdaj čakamo samo še na konec. Ta je prav tako v tipičnem Taljevem ostrem stilu. Samo še pet potez in vsega bo konec. Teh potez prepuščam kar našemu bralcu! In še rešitev iz zadnje številke! ŠTEV. 11.: 1. Tc6:!!, Dc6: (žrtev prve kvalitete!) 2. Tel, Db6 3. Tc8:!! (žrtev druge kvalitete!) in mat v nekaj potezah. Priznajte, da je bila ta naloga že nekoliko ŠTEV. 12.: 1. Th5:+, Kh5 2. Dh7+, Kg5 3. De7+, Kh5, (ne K44 zaradi D46+ in s šahom pade ali kmet na c3 ali trdnjava na b8!) in remi, ker tudi beli ne sme igrati Dd6:+ zaradi Ke3 in po 0b8: še Kd3 udeleži tudi več tekmovalcev. Pri nas se bo treba torej z vso resnostjo lotiti akcije, v kateri bi za mnogoboje (povsem preproste, in vendar učinkovite) zainteresirali vse prireditelje množičnih tekem. Pobuda Delavske enotnosti, o kateri smo že pisali, naj bi bila prvi korak k temu. Sicer pa velja poudariti, da so mnogoboji povsod v tujini izredno priljubljena oblika množičnih tekem. V Franciji, na primer, tekmuje vsako leto več kot milijon ljudi v mnogoboju z enostavnim ocenjevanjem (posebne norme za tekmovalce od 12 let navzgor). V Švici je ljudski mnogoboj ena izmed temeljnih nalog predvojaške vzgoje. In tradicionalnem odbojkarskem turnirju najboljših slovenskih tekstilnih odbojkarskih moštev za prehodni »Srebrni venec« sindikalne podružnice Mariborske tekstilne tovarne. Na tem kvalitetnem tekmovanju v počastitev osme obletnice delavskega samoupravljanja v tej obdravski tekstilni tovarni je letos tekmovalo kar osem moštev: Indtiplati (J arše), Svilanit (Kamnik), MTT (Maribor), Varteks (Varaždin), Novoteks (Novo mesto), Almira (Lesce), Metka (Celje) in Tiskanima (Kranj). V predtekmovanju je bila najlepša izločilna tekma med prirediteljem in Novoteksom iz Novega mesta. Po ogorčeni borbi, ki je prikLenila ob igrišče številne gledalce za več kot dve ufi, so zmagali Dolenjci 3 : 2. Domačini so bili tehnično mnogo boljši, kar pa ni zadoščalo za zmago nad izredno požrtvovalnimi gosti. Ta igra je bila med vsemi na prvenstvu najbolj dramatična, celo lepša kakor finalna srečanja. Izločilne tekme so izbrale za nastop v finalu štiri zares najboljše ekipe na tem turnirju in sicer Novoteks, MTT, Svilanit in Almiro. V finalu se je najbolj izkazalo mlado in požrtvovalno moštvo Almire iz Lesc, ki je zasluženo premagalo vse tekmece in zasedlo prvo mesto ter osvojilo lovoriko — srebrni venec. Zaključne tekme so se kon. čale takole: Novoteks—MTT 3 : 2, Almira—Novoteks 3 : 0, Svilanit—Novoteks 1 : 3, Almira—MTT 3:1, Almira— Svilanit 3 : 0, MTT—Svilanit 3:1. j Finalne igre so zadovoljile tudi zahtevnejše gledalce in mariborske odbojkarske strokovnjake. Prav zato sd v Mariboru želijo še več takih kvalitetnih delavskih športnih tekmovanj. podobnih primerov bi lahko no šteli še več. Zato kaže tudi pri nas ),■• vprašanje uvrstiti v dnevn. red. ZREN v nekoliko spremenjen; obliki kar kliče po oživitvi! Jubilej »Hrane« Trgovsko podjetje Hrana v Mariboru v teh dneh proslavlja svojo desetletnico tudi z velikimi športnimi tekmami; zanje je poskrbela sindikalna podružnica. V goste so povabili tudi delovne kolektive sorodnih trgovskih podjetij Brazda, Železničar in Gruda. V moštvenem tekmovanju je zasedla prvo mesto ekipa slavljenca — Hrana z 19 točkami pred Železničarjem z enakim seštevkom, a manj zmagami. Na tretje mesto se je plasirala Gruda (16). četrta pa je bila Brozda (10). V posameznih tekmovalnih di- sciplinah je bil vrstni _red tak: ODBOJKA: Brazda, Hrana, Železničar: S AH: Hrana, Železničar, Gruda; ATLETIKA (100 m): Železničar, Hrana, Brazda; KOLESARSTVO: Gruda. Železničar, Brazda; NAMIZNI TENIS: Hrana, Gruda, Brazda; NOGOMET: Železničar, Hrana, Gruda. '■ iis ■ Poraz naših nogometašev v Ljubljani: tako se je začelo — avstrijska in jugoslovanska B reprezentanca tečeta na stadion V Šiški. - Tedaj ni mogel še nihče slutiti, da bfldo Jugoslovani po dobrem začetku izgubili bitko z rezultatom 3 :5 GESLO ALI RESNICA? Šport druži narode Spomin na svetovnega atleta med atleti: Kafer Johson je lani v Ljubljani v teku na 100 metrov prepričljivo porazil Stanka Lorgerja Kljub napetemu mednaro-dnem.u položaju so športniki še zmeraj tisti, ki najdejo prvi pot k iskrenemu mednarodnemu sodelovanju. Politiki bi si jih res lahko vzeli za zgled. »Šport druži narode«, torej ni samo geslo, marveč resnica. O tem se je bilo moč prepričati tudi na vseh velikih športnih tekmah zadnjih dni, tako v Stockholmu (evropsko atletsko prvenstvo) kakor v Budimpešti (evropsiko plavalno prvenstvo) in seveda tudi v Pragi (evropsko odbofaarsko prvenstvo). In pri tem so bili tekmovalci tisti, ki so mnogokrat mirili občinstvo in še posebej funkcionarje. V Stockholmu je na primer nastopilo enotno nemško moštvo- Fantje , in dekleta iz obeh delov Nemčije so se dobro razumeli, zato pa so si nagajali funkcionarji. Tudi 'nemško občinstvo je v vedenju precej zaostajalo za tekmovalci. Prav na tem prvenstvu smo videli mnogo primerov športnega tovarištva. Nemški in ruski sprinterji so po finali nem teku v štafeti i X 100 m, v kateri so Rusi izgubili na- . . slov prvaka, v znak prijate -stva javno zamenjali drese, čeprav bodo morda doma zaradi tega — eni in drugi — ukorjeni. Tudi na slavnostnem banketu je bilo razpoloženje na višku. Vse prisotne pa je ie okrog enajste ure presenetila objava po zvočniku, da se morajo vsi sovjetski atleti in atletinje v petih minutah pripraviti na odhod ■.. Težavno stališče so imeli Rusi v Budimpešti in Pragi, kjer je bilo v odločilnih partijah občinstvo zmeraj na strmi njihovih nasprotnikov. Varale tega je iskati pač predvsem v dejstvu, da so bili v Tekma s časom V odboru za oddih Občinskega sindikalnega sveta Moste Med zelo industrializirane ljubljanske občine sodijo prav gotovo Moste. Primerjava z drugimi občinami pa kaže, da se je teleAia kultura na njenem območju manj razmahnila kakor v drugih, ki nimajo toliko industrije. Vzroki tičijo seveda v občutnem pomanjkanju telesnoikulturnih objektov, naprav in domov, manjka pa predvsem trdne roke, ki bi vodila delavski šport. Slednji se je prav zato zatekel v športna (Slovan) in partizanska društva (Moste, Zelena jama), kjer je našel dovolj opore in plodna tla. Seveda je samoniklo klil tudi v posameznih delovnih kolektivih in njihovih sindikalnih podružnicah, še posebno pa se je razmahnil ob raznih proslavah in obletnicah v tovarnah in podjetjih. Se najbolj prizadevni so bili doslej športni delavci v tovarnah in sicer v Saturnusu, kemični tovarni, Izolirki in tovarni kleja. Odbor za oddih občinskega sindikalnega sveta pa seveda doslej tudi ni držal rok kri- TEKSTILCI SO TEKMOVALI V ATLETIKI ODLIČNO — V JARŠAH. Sindikalna podružnica tovarne Lnduplati Jarše je letos priredila atletsko tekmovanje tekstilcev. Prireditev je bila odlično organizirana. Ker je bil nastop prvi te vrste, je bila udeležba zadovoljiva, želeti pa bi bilo, da bi se prihodnjič odzvali tudi kolektivi nekaterih večjih tovarn. Največ uspehov so imeli tekmovalci kamniške tovarne Svilanit, ki so tudi osvojili pokal — dar sindikalne podružnice lnduplati. Tudi zmagovalci v posameznih disciplinah so bili nagrajeni. Ekipni vrsti red ze bil naslednji: 1. Svilanit (Kamnik), 2. Indu-plati (Jarše), 3. Tiskanina (Kranj), 4. Novoteks (Novo* mesto), 5. Bom- bažna predilnica (Tržič) in 6. Tovarna nogavic (Polzela). V posameznih disciplinah pa so zmagali: 100 m — Zupan (Ind) 12.0 (v pred-teku 11,7), 400 m — Štros (Tisk) 55,4, 1500 m — Štros (Tisk) 4:16,0, daljina — Polka (Tisk) 590, višina — Novak (Sv) 162, krogla — Straj-nar (Ind) 10,26, disk — Mrak (Sv) 27,52, kopje — Mrak (Sv) 39,20, 4X100 — lnduplati 49,8. S. D. šahovski festival Ze tako in tako bogat vsakoletni šahovski koledar je bil pred leti še izpopolnjen z novo, pri nas dotlej nepoznano prireditvijo — festivalom. Na to srečno idejo s*o prišli prijatelji šahovske igre v Kopru in Portorožu, hitro potrkali na prava vrata, razgibali so vse pristojne činitelje, zavihali še sami rokave in festival je bil tu. Najprej samo za štiričlanska moštva, od klubskih in. sindikalnih, potem pa tudi za posameznike z mojstrskim ali kandidatnim naslovom ter igralke. Letos, ko sc festival neposredno priključuje na doslej naj večji turnir na naših tleh, na medeonski turnir, je prijav toliko, da je tilo treba mojstre in kandidate razdeliti in prirediti za obe skupini ločeno tekmovanje. Za Portorožem, kjer se je festival že aboniral za dneve okoli 15. septembra, je povzel festivalsko misel še Bled, kajpak ob drugem terminu, spomladi, maja ali junija. Ta misel je torej začela prodirati na vsej črti ter priteguje na Gorenjsko ah na morje, na eno ali drugo stran ali celo na obe, vsako lete znova ne samo kvalificirane ša biste z visokimi zvanj:, temveč tudi nižje kategorizirane ah ■ploh igralca brez ugotovljene šahovske moči iz naših kolektivov, ustanov jtd. Lahko rečemo, da so tj festivali postali v nekem smislu repriza republiškega sindikalnega prvenstva za ekipe, čeprav na svoj način. Dejstvo je namreč, da imajo šahisti v sindikatih še premalo nastopov, da redna tekmovanjg do naslova prvaka LRS ne zadoščajo več. Zato radi prihajajo na oba festivala, kajti določila so taka, da jim ne dajejo samo možnosti igrati z enakimi in boljšimi od sebe jn tako preverjati oz. izpopolnjevati svoje znanje ter širiti prijateljske stike s privrženci iste igre od drugod, iz vse Jugoslavije in tudi iz, tujine, temveč se jim v primeru usipeha obetajo še lepe nagrade. Se zmerom se je doslej zgodilo, da je več kot polovica ekip bila na koncu tudi nagrajena, kar se običajno ne dogaija. Dosedanji podatki kažejo, da se sindikalne ekipe v svojih jakostnih skupinah dobro drže, da pobirajo tudi prva mesta in s tem prve nagrade. Kar tako bežno se vrste v spominu imena ljubljanskega Železničarja, podjetja PTT, Preboldčanov, Velenjčanov, rudarjev iz Trbovlja in drugih, ki so prav na festivalih opozoril, nase in na svojo šahovsko moč in hkrati dobili novo dragoceno vzpodbudo za nadaljnje izpopolnjevanje v šahovski igri. Tako je bilo v preteklih letih in teko bo skoraj zagotovo itudi v teh dneh, ko se bo marsikdo za nagrado srečal še s iprenekaterim udeležencem medeonskega šahovskega turnirja v Portorožu, k; je ostal tem in nadaljeval avgusta začete bitko zdaj še na festivalski šahovski deski. Razen tega pa bo lahko na kraju samem obujal vse tisto, kar je zdaj šest tednov dan za dnem poslušdl ali prebiral ali celo sam videl, lahko ga bo korak zanesel v tisto dvorano, v kateri je jugoslovanski državni prvak Gligorič lani odnesel Tomosov motor, pred dnevi pa drugo mesto na medeonskem turnirju. Čutil ho, da prehaja tudi nanj še bolj kot doslej tisto nepopisljivo doživljanje črnobelih polj in oživelih figur, da se, tod njegovo poznanstvo razširja na množico enakih iz drugih krajev, domačih in tujih. Zato bo v prihodnje še raje segel po šahu, se plemenitil z njim in prihodnjič pripeljal s seboj v šahovsko Meko ob morju ali na Gorenjsko novega stalnega obiskovalca združujoče festivalske šahovske misli. živahno med teniškimi igralci Tudi letos se teniški igralci v naš; republiki borijo za tradicionalno moštveno prvenstvo sindikalnih aktivov. Tokrat so ekipe razdeljene v štiri cone (ljubljanska, mariborska, go-renjsko-notranjska in zasavsko-dolenjska), finale zmagbvalcev pa bo v Ljubljani 20. in 21. septembra. Pred dnavi so zaključili tekmovanje v ljubljanski skupini. Zmagali so kovinarji pred grafičarji. Kovinarska industrija Ig pri Ljubljan; je zmagovalcem podarila lične nagrade. žem, vendar zaradi preobremenjenosti pri vsakdanjem delu nit: ni utegnil nadzorovati to samorodno športno življenje v delovnih kolektivih, Res pa je, da je občinsk sindikalni svet tudi že san. priredil športna tekmovanji, in sicer v nogometu in rokometu v počastitev dneva mladosti. »Sicer pa je pri nas tako, da se za telesno kulturo nismo zanimali preveč, saj je našla svoje mesto v terenskih društvih na področju naše občine- Vse preveč iimamo oprav1 kov s sorodnimi akcijami. Da, zlasti poletje nas je povsem »okupiralo« z rednimi dopusti. Delo z njimi in z vsem, kar terjata vsakodnevna oskrba številnih počitniških domov (štirje v Crikvenici, nadalje v Moščenički Dragi, Bohinju in na Lošinju) in celotna počitniška organizacija, je našemu občinskemu odboru za oddih tako zvezalo roke, da sploh ni bil kos drugim nalogam, torej tudi ne spodbujanju telesne kulture«. Tako nam je pred dnevi dejal med telefonskim razgovorom predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubijana-Mošte Ivan Avsec. Hkrati pa srno še zvedeli, da se bodo tudi v ljubljanski občini jeseni bolj zavzeli za vse probleme, ki tarejo šport v delovnih kolektivih. Brž ko bo odbor za oddih odščapnil nekaj dragocenega časa na dosedanjem delovnem področju, bo utegnil zagrabiti za delo drugje — v športu, kar bo nedvomno pomembno za razmah telesne kulture med delavci v tej občini. Nemški sprinterski as Germar v ruskem dresu, tekmovalec ZS Konovalov pa v nemškem - To se je zgodilo letos v Stockholmu obeh primerih prav sovjetski reprezentanti najnevarnejši tekmeci domačih zastopnikov (madžarskih ivaterpolistov in obeh češkoslovaških odbojkarskih vrst). Vzorno tovarišvo med nastopajočimi in velika hladnokrvnost Rusov pa sta pripomogla, da so tekme minile v vsesplošno zadovoljstvo. Če k vsemu temu dodamo še izredno prisrčen sprejem ameriSkih atletov na nedavnem dvoboju z Rusi v Moskvi (svetovni rekorder v deseteroboju Rafer Johnson, ki je ie nastopil v Ljubljani, je žel največji aplavz, kar ga pom. nijo na Leninovem stadionu) in slika je popolna. Žal pa jo vendar kazi nemil dogodek: LR Kitajska je te dni izstopila iz večine mednarodnih športnih organizacij in se s tem odpovedala mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Verjetno pa tisti, ki so sprejeli to odločitev, niso Vpra. }ali tekmovalcev, ali se strinjajo z njimi. ■. Vajenci tekmujejo V Mariboru so pred dnevi tek- >ienci in vajenke. Na stiiionu iovali v atletiki domači tr». tok krepke skupnosti in Gjuro je zamahoval z roko in ij vsak živec v njegovem telesu je trepetal v zanosu izpol- ij njenih sanj njegove mladosti, sanj, ki slave zmago nad J gnilobo preteklosti in trhlih polovičarskih resnic, nad rušilnimi furijaml nasilja in mračnjaštva. Iz gozda so vstajali in se razlegali glasovi in vzkldki, vse naokoli je bučalo, doneli so koraki po trdi rodni zemlji, odred je nastopal s silno odločnostjo, da osvoji vrhove in stvarnost svobodnega življenja. Gjuro je pel svojo herojsko pesem in marširal v nepreglednem odredu in puščal za seboj razgrete gozdove, na katere je kapljalo raztopljeno sonce, in je visoko dvigal roko in se utapljal v hudourniku partizanov, ki so prihajali z vseh strani in stopali odločno po osvetljeni poti volje in moči. Sele pred Gornjim Gorovom je začutil, da ima ustnice suhe in vroče, oči pa motne. Ustavil je kobilo, ki je imela vso kožo prepoteno. Sonce je stalo še visoko na nebu. j Gjuro je negibno ogledoval podrto vas, medtem ko so se , mu znane podobe in potankosti zarezovale v zavest. Se j malo prej je bil v nekem drugem svetu, v zanosu in opoju, zdaj pa spet razpoznava vsako njivo, Slivnik, globel. Spoznal je ves predel, kakor da se nd nikoli od njega poslovil. Čutil je vroči dih zemlje, šumenje svllaste trave. Turščica je rastla, popki so se razcvet ali. Povsod naokoli j so šumeli sokovi rodovitnosti. Konj je hrupno dihal im napenjal prsni koš. Da bi | Gjuro prehitel razplamtevanje spominov, je konja brž | okrenil in ga pognal po stranski poti. Počasi je obšel vas. i Vrh vasi se je spustil po obronku in napotil izčrpanega J konja proti štabu bataljona. Visoki stogi sena in košati ; orehi so zasenčevali Mikanovo hišo. Ko se ji je pribil- | zeval, ni čutil, kakor prejšnje čase, kako divjš v njem I vihar, niti mu ni bilo treba varati se s prečudnimi me- j glenimi, trepetljivimi čustvi, da bi obrzdal nemir v sebi I in obvladal drhtenje živcev. Zdaj je bil miren, docela miren in zbran, z novim občutkom vrednosti, samozavesten in prečiščen po izkušnjah in rešen sramežljivosti. Ko se je približeval sadovnjaku, ki ga je ločil od štaba tretjega bataljona, se je nasmejal in nehal premišljevati. Srečen je bil in nič več ni hotel premišljati o tem, kar je bilo. Kadar se človek tako počuti, tedaj nerad premišljuje. In vse v njem je čisto, jasno in svetlo. Časa je malo in treba je pohiteti. Zato je spodbodel konja. Sreča mu je bila naklonjena. Na koncu sadovnjaka je srečal Mirjano. Vračala se je iz vasi v štab. To je bila ugodna priložnost, kajti v štabu bi jo teže poklical ob stran, da bi se z njo na samem pogovoril. Gjuro je ustavil konja. Mirjana je bila bleda, s temnimi podočniki. Besede : so ji zastajale v grlu. »Danes me nisi pričakovala, kaj?« je vprašal, skočiiV-s konja in pristopil k nji. »Pričakovala sem te,« je odgovorila. »Iz drugega bataljona so nam sporočili, da se je ofenziva začela. Stevan j pričakuje vesti iz štaba odreda.« »Tako,« je rekel Gjuro. »Torej ste zvedeli za ofenzivo. Tem bolje. Pravkar prinašam povelje za pohod.« — Nato | jo je pogledal dolgo in vprašujoče: »Kaj pa dela on?« je j pridušeno vprašal. Njene oči so čudno zasijale. Ogledala se je, potila se je. Ustnice so ji vztrepetale. »Prav si uganil. To sem čutila takoj, ko sem se povrnila v štab. Opazila sem, da se je močno spremenil.« 217. Martinček se je sam splazil skozi goščavje prav do steze, ki se je vijugala ob Kolpi. Sree mu je poskakovalo od veselja, ko je gledal svoje ljube ljudi. Toda bil je previden, kajti zgoraj »o bili ranjenci, za katere ne sme nihče zvedeti. Babica je hodila daleč za otrokoma. Ko je prišla do skritega Martinčka, je obstala kakor okamenela. kajti pri priči je spoznala Martinčkov glas, ki jo je tiho klical. 218. Ze sta bila objeta in prvo, kar je babica spregovorila, so bile besede: »Mar si pobegnil, ljubi moj?« — »Babica, babica, mar me ni očetova kri krstila za partizana?« ji je očital užaljeno. — »Ah, ti junak moj!« je vzkliknila babica. »Kar brez skrbi bodi. Tu ni več sovražnikov. In teci k materi!« :.l. In kmalu se je Martinčkova patrulja vrnila v taborišče. Zdravnik je bil presrečen, ko je videl toliko dobrot. Kmalu je zaplapolal ogenj, v kotličku nad ognjem pa se je kuhalo meso. Ranjenci so bili zlasti veseli tobaka, ki ga je Martinček izprosil pri kmetu, ki je sam gojil tobak na njivi. To vam je bilo veselja! Zdravnik sc je od zadovoljstva gladil po bradi in dejal komisarju: »Martinček, no, ta pač zasluži odlikovanje!« 321. Tudi uboga mula je dobila vsak dan dobro mero sena, zlasti ker so jo privezali v' hlevček poleg bajte. Tinek in Mojčka sta skrbela zanjo kot za najboljšega konjička. Gonila sta jo napajat h Kolpi in Srna je bila prav tako srečna kot otroci. In vsak dan je prišel » Martinček v sotesko in potlej so se zbrali v bajti stari in mladi in so poslušali fantove zgodobe o borbah. 219. Martinček je babici zaupal svojo skrivnost in svojo veliko nalogo. Mati ga je gledala, gledala, Tinek in Mojčka sta od veselja skakala okoli njega, toda zdaj ni bilo časa za veselje! Kmalu, prav kmalu so nanosile ženske pred njihovo bajto hrane, pa tudi kotliček, da si bodo zgoraj lahko kuhali, in mleka za ranjence. Neki kmet je žrtvoval celo ovco. 222. Nekoč je tudi stari, zdravnik na muli prijezdil v samotno vas. Bil je poraščen ko divji mož in ko so ga v bajti spet napravili človeškega s škarjami in britvijo, se je veselo smejal in dejal babici: »Pa sem spet fant od fare, to ti je življenje! Spet se počutim mladega! Ta vojna dela čudeže!« — Daj mu dvojno porcijo! To je tisti, ki nas je lani prijavi! sanitarni inšpekciji... F ^ Brez besed. — Le kaj bo, če bo to videla sanitarna Inšpekcija? — Nič ne bo, saj je toliko muh, da M bodo nič videli! / Dežela fjordov Norveška je za treitjino večja od Jugoslavije, ima pa petkrat fanj prebivalcev kakor naša dr-žava. Gospodarstvo te dežele se je že zgodaj prilagodilo naravnim okoliščinam. Industrijska predelava lesa, ki je poleg rud največje bogastvo dežele, ribolov in trgovska mornarica prinašajo deželi glavne dohodke. Izkoriščanje vodne sile za električno energijo je omogočilo nagel razvoj metalurške in kemične industrije zlasti zaradi bogatih rudnih zalog — železa, pirita, aluminija, premoga itd. Norveška je ustavna monarhija. Zakonodajno oblast v deželi ima parlament. Imenujejo ga stortiiing in ga sestavlja 150 poslancev. Ti izberejo v parlamentu še posebej, iz 28 članov sestavljen lagting, to je nekakšen višji ustavni organ parlamenta. Poslance volijo vsaka 4 leta na splošnih volitvah. Po svojem notranjepolitičnem življenju je Norveška med najbolj zanimivimi deželami na svetu. Od leta 1936 je na oblasti — razen med okupacijo.— delavska partija, to je socialnodemokratska stranka. Da si je pridobila velitko večino volivcev, je predvsem pripisati njeni prilagodljivi politiki. Posebno poglavje je na Norveškem odprlo sodelovanje delavcev v upravljanju gospodarskih podjetij. Sicer imajo razni proizvodni odbori, industrijski posvetovalni odbori in odbori za koordinacijo gopodarske politike za zdaj povečini samo posvetovalno vlogo, vendar pa med delavskimi vrstami stalno narašča zahteva po večjem deležu v upravljanju podjetij, čeprav privatni delodajalci poskušajo močno zavirati taka prizadevanja Predlanskim je partiji skupaj z vodstvom norveških sindikatov uspelo skleniti sporazum, po katerem so upravni odbori delniških družb dolžni redno obveščati o finančnem in materialnem položaju v posameznih podjetjih ter se z njimi posvetovati pred vsakim važnejšim sklepom, toda stvar še ni stekla tako, kakor bi želeli delavci. To vprašanje imenujejo na Norveškem industrijska demokracija. V delavskih krogih pa tudi med vodilnimi teoretiki v stranki prevladuje mišljenje, da razvoj v tej deželi nujno zahteva večja delež in pristojnosti delavcev v proizvodnji. Največji norveški sindikat —sindikat delavcev v industriji železa in drugih kovin (šteje več . kakor 60.000 članov) je že pred dvema letoma objavil resolucijo, v kateri je bilo rečeno: »Sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij je prvi pogoj za uresničevanje industrijske demokracije. Delavci morajo imeti svoje predstavnike, ki imajo pravico soodločanja, tudi v upravah bank in v drugih finančnih ustanovah, da bi lahko nadzorovali, če denarni kapital uporabljajo v korist ljudstva.« Prijateljski odmošaji Norveške in Jugoslavije imajo korenine še izza okupacije med zadnjo vojno. Zloglasni norveški politik Quisling je hotel deželo podre-, diti Hitlerju, a ljudstvo se je temu odločno uprlo- Mnogo Norvežanov je našlo smrt v koncentracijskih taboriščih, ki so jih okupatorji zgradili v deželi. V ta taborišča so Nemci pošiljali tudi dosti Jugoslovanov in prav od tod datirajo prisrčne vezi med jugoslovanskimi narodi in norveškim ljudstvom. Po vojni sta obe državi navezali redne diplomatske in predvsem trgovinske stike. Prišlo je tudi do važnih medsebojnih obiskov, ki so pripomogli k obsežnejšemu sodelovanju med obema državama. Tako se je pred '4 leti na Norveškem mudil podpredsednik Kardelj kot vodja delegacije Socia-isitične zveze Jugoslavije, lani pa je obiskal to deželo naš sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Tudi predvideni obisk norveškega ministrskega predsednika Gerhardsena bo nedvomno še bolj utrdil jugoslo-vansko-norveškio sodelovanje in pripomogel k tesnejšim stikom med obema državama. Čeprav ju ločijo velike razdalje, le-te ne morejo biti ovira prizadevanjem za boljše medsebojne cdnošaje kakor tudi za skupne nastope v mednarodni areni, zlasti v korist miru in sožitja. Miouii torek so pred palačo Organizacije združenih narodov v New Torku spet zavihrale zastave 81 držav — članic te svetovne organizacije: začelo se je XIII. redno zasedanje Generalne skupščine OZN VENEZUELA Sindikati ¥ obrambi demokratičnih pravic Če se razširi po svetu novica o vojaškem uporu v kakšni južnoameriški deželi, ve vzbudi, vsaj v širši javnosti ne, posebne pozornosti. Saj to je bil doslej skoraj vsakdanji pojav v teh deželah. Te dni se je nekaj podobnega spet pripetila v Venezueli. Skupina oficirjev vojaške policije je poskušala zavzeti oblast in vzpostaviti vojaško diktaturo. Po nekaj dnevih bojev je vlada spet postala gospodar položaja in v deželo se je povrnil red Vendar pa je ozadje tega dogodka zelo značilno, saj kaže, da se je le marsikaj spremenilo v prostranih republikah južne Amerike in da ne gre več za medsebojne prepire posameznih vojaških klik. Sedanji poskus prevrata je le izraz velikega boja venezuelskega ljudstva za demokratične svoboščine, v katerem . imajo ravno sindikalne organizacije najpomembnejšo vlogo- Dolga leta je vladala v deželi diktatura generala Jimeneza, ki je odvzel delavcem vse pravice, prepovedal je tudi sindikalne organizacije. Ko se je letos januarja del vojske uprl diktatorju, so uporniki zmagali samo zato, ker so jih podpirali delavci in ker so imeli zaslombo tudi pri vsem ostalem prebivalstvu. Nova sočasna vlada je obnovila vse demokratične pravice in obljubila popolnoma svobodne volitve. Demokratizacija dežele, ni bila povšeči tistim krogom vojske, ki so~~le pod diktaturo lahko izkoriščali bogastvo dežele. Delavske organizacije, so ostale ves čas budne in pripravljene braniti dosežene pravice pred novimi poskusi prevrata. Do zdaj so morali že drugič stopiti v obrambo demokratičnih svoboščin. Letos julija so v kali zadušili tak poskus državnega upora. Pred. nekaj dnevi je spet prišlo do nove zarote,- Policijski oficirji, ki gotovo niso brez pomoči od zunaj, bi verjetno zmagati, če ne bi naleteli na tako splošen odpor vsega ljudstva, zlasti delavskih sindikatov. Le-ti so napovedali splošno stavko in zahtevali, naj vlada takoj strogo kaznuje vse zarotnike. Vlada je morala ustreči zahtevam delavstva in tudi že razpisati volitve, ki bodo novembra meseca. Z izvolitvijo svojih predstavnikov in z utrditvijo demokratičnih organizacij si bo venezuelsko ljudstvo zagotovilo tisto, za kar je moralo v enem samem letu že trikrat v boj. Potemtakem so talki dogodki vse kaj drugega kot samo posledica raznih medsebojnih oficirskih spletk za oblast- Dejstvo, dn ljudstvo samo posega v obrambo demokratičnosti, je nov pojav v deželah Južne Amerike, čeprav ni Venezuela edina, ki je stopila na to pot. Resn ca v oči bode Pisali smo že 0 tem, kako v Sovetski zvezi in. drugih deželah vzhodne Evrope, predvsem pa na Kitajskem, seznanjajo tamkajšnje prebivalstvo o jugoslovanski stvarnosti, še posebej o njeni zunanje politični dejavnosti. Nič besed o'naporih Jugoslavije z* mir, o njenih predlogih recimo za mirno rešitev spora na Bližnjem vzhodu in podobno. O vsem tem njihovo Časopisje molči ko grob. Ce pa kaj napišejo o Jugoslaviji, potem je to tako popačena podoba, da nima prav nobene zveze z dejanskim stanjem. Rekli smo tudi že, da je smoter takega početja prikriti stvarnost v Jugoslaviji, kajti le-ta pobija vse njihove obtožbe, ki jih dan za dnem sipajo proti Jugoslaviji. Zato si toliko prizadevajo, da ne bi ljudstvo spoznalo resnico. Te resnice so ljudje v teh deželah nad vse željni. To dokazuje zanimanje, s katerim so v SZ prebirali naše časopise, kolikor jih je prihajalo tja. Vendar pa se zdi, da odgovornim ljudem tudi to ni povšeči. Zato je zadnje čase ne-nt.doma začelo padati število naročnikov in kupcev Borbe in drugih jugoslovanskih časopisov v Moskvi in drugih krajih Sovjetske zveze. Od 2555 številk Borbe, kolikor so jo vse do nedavnega naročali v Sovjetski zvezi, se je to število nenadoma zmanjšalo na 595. Revijo »Mednarodna politika« pa je sovjetsko časopisno podjetje kra-tko-malo odpovedalo. Sporočili so. da je sovjetski bralci nočejo naročati, ker se njihova stališča ne strinjajo s tem, kar piše revija. Ko je podjetje pred kratkim objavilo oglas za naročila tujih časopisov, n; bilo v seznamu niti enegs jugoslovan- skega časopisa. Seveda je popolnoma jasno, kam pes taco moli. Sovjetsko državno časopisno podjetje po eni strani piše, da njihovi bralci ne marajo naših čisopisov, ker še baje ne strinjajo s tem, kar piše v njih. po drugi strani pa dobivajo prav ti časopisi od sovjetskih bralcev pisma s pritožbami, da prejemajo jugoslovanski tisk neredno ali pa ga sploh ne prejemajo. Stvar je torej popolnoma jasna. Da ne bi sovjetski bralci jz jugoslovanskih časopisov zvedeli resnice o Jugoslaviji jim je treba onemogočit sprejemanje in prebiranje teh časopisov. Izgovor za to se kajpada hitro najde. Seveda so ta izgovor sovjetski bralci sami takoj postavili na laž. Med sovjetsko in. jugoslovansko vlado obstaja pogodba o medsebojnem širjenju in podpiranju izmenjave informacij. O tem je zapisano tudi v Beograjski deklaraciji. Sovjetske oblasti torej s tem, da onemogočajo širjenje jugoslovanskega tiska kršido obveznosti iz pogodbe, ki si jo podpisali predstavniki njihove vlade. Po drugi strani pa je treba reči, da se tudi jugoslovanski bralci z marsičem ne strinjajo, kar pišejo sovjetski m drugi vzhodnoevropski časopisi, pa nikomur ne pade na pamet, da bi prepovedal oziroma onemogočil nabavo teh časopisov. Po kioskih so na razpolago vsakomur Sovjetski bralec v Moskvi in drugod pa bo odslej zaman iskal jugoslovansko Borbo ali kakšen drug časopis. O Jugoslaviji bo moral zvedeti tisto in tako, kakor mu bodo servirali njihovj časopisi Resnica pač v oči bode, tako pravi ljudski ' pregovor. NAS KOMeMTA ^ M kSeL, IV SVETU OD TEDNA 00 TEDNA Svetovna skupščina na delu V torek se je začelo XIII. zasedanje generalne skupščine OZN. Na dnevnem redu zasedanja so vsa najvažnejša mednarodna vprašanja, ki tarejo sedanji svet. Generalna skupščina bo morala tokrat predvsem izpeljati do konca sklep zadnjega izrednega zasedanja o umiku tujih čet iz Libonona in Jordana, kar je glavni pogoj za pomiritev v svetu. Razen tega je očitno, da bo morala razpravljati tudi o napetosti na Daljnem vzhodu, kakor tudi o sprejemu DR Kitajske v OZN. Čeprav je pekinška vlada edini dejanski predstavnik kitajskega naroda, zaradi nasprotovanja ZDA še vedno ni članica OZN, pač pa Kitajsko zastopa v njej Cangkajškov delegat, ki nikogar ne more predstavljati. Ciprsko in alžirsko vprašanje bosta vnovič na dnevnem redu, ker niti britanska glede Cipra niti francoska vlada glede Alžirije nista izpolnili priporočil bivših zasedanj, naj zlepa rešita problem. Upati ,1e, da bodo letos vsaj deloma napredovali glede razorožitve in pomoči nerazvitim deželam. Seveda pa bodo na zasedanju razpravljali še v drugih mednarodnih problemih. Zaradi poldrugega dolarja na električni stol Ves svet je nedavno razburila novica, da so v ZDA obsodili na smrt nekega črnca Jimrnyja Wilsona samo zato, ker je neki belopolti ženi ukradel 1,95 dolarja (beri: en dolar 95 centov!). Z vseh delov sveta so prihajala v ameriško zunanje ministrstvo protestna pisma z zahtevo, naj spremene nemogočo kazen. Zunanji minister Dulles je bil prisiljen opozoriti sodišče na nezadovoljstvo po svetu. Toda kljub temu je vrhovno sodišče potrdilo smrtno obsodbo. Samo guverner države Alabama, kjer je bil Wilson sojen, ima pravico obsojenca pomilostiti. Taka je pravica črncev, medtem ko marsikateri gangster kljub milijonskim krajam dobi milejšo kazen samo zato, ker je bel. Atomsko sodelovanje Na ženevski konferenci za mirnodobno uporabo atomske energije je delo potekalo v vzdušju pristnega sodelovanja med vsemi deželami. Ameriški znanstvenik Siborg se je zavzemal za tesno sodelovanje med kalifornijskim in moskovskim znanstvenim inštitutom. Dogovorili so se tudi, da bodo kdaj pa kdaj sklicali posebne sestanke atomskih znanstvenikov, na katerih si bodo izmenjavali izkušnje. Sovjetski znanstveniki pa so dali vse podatke o sestavi in delovanju nekega novega, doslej najbolj popolnega jedrskega reaktorja. Zavrteli so tudi film o delovanju posebne naprave za jedrsko raziskovanje, ki je vzbudil veliko zanimanje. Ta naprava bo lahko proizvajala eno milijardo stopinj, vročine, se pravi desetkrat več, kot zmorejo podobne naprave v zahodnih državah. Skratka, konferenca je izpolnila svojo nalogo, da odpravi vse dosedanje tajnosti raziskav in uporabe atomske energije v mirnodobne namene. Atomski znanstveniki bi bili lahko v marsikaterem pogledu zgled mnogim politikom, kar zadeva medsebojno sodelovanje med državami. Predlogi za združitev Nemčije Obe nemški vladi, vzhodna in zahodna, sta skoraj istočasno poslali štirim velikim silam predloge za rešitev nemškega vprašanja. Vzhodnonemška vlada predlaga, naj bi ustanovili posebno komisijo, ki bi z obema nemškima vladama sestavila mirovno pogodbo. O združitvi Nemčije pa naj bi samo razpravljali obe nemški vladi. Bonnska vlada pa je predlagala, naj bi podobna komisija razpravljala o /.družitvi Nemčije. Ne kaže, da bi ti najnovejši pobudi kaj .pospešili rešitev nemškega vprašanja. Stališča obeh strani si vse preveč nasprotujeta. Na zahodu hočejo najprej splošne volitve po vsej Nemčiji. Nato bi sestavili skupno vlado in s to bi se šele pogajali o mirovni pogodbi. Vzhodno stališče pa zahteva razgovore med sedanjima vladama o združitvi. Vsekakor mora vsako prizadevanje po nemški združitvi upoštevati stvarno stanje. To pa dokazuje, da sta sedaj dve državi z različno notranjo ureditvijo in da pripadata nasprotnima političnima in vojnima blokoma. Francoski sindikati ne smejo agitirati Francoska vlada je prepovedala sindikalnim organizacijam kakršnokoli dejavnost v predvolilni kampanji za referendum o ustavi, ki bo 28. septembra. Vodstvo socialističnih sindikatov se je pokorilo prepovedi in sporočilo članom, naj glasujejo, kakor kdo hoče. Vodstvo Generalne konfederacije dela, ki je pod vplivom komunistične partije, pa je protestiralo proti takemu sklepu vlade in pozvalo delavce, naj glasujejo proti ustavi. Katoliški sindikati so se nasprotno odločili, da bodo glasovali za vladni načrt ustave. Sestala sta se Adenauer in De Gaulle Zahodno perniški kancler Adenauer je obiskal predsednika de GauMea, da bi s-e med štirimi očmi pomenila o mnogih vprašanjih, ki enako zamimajo oba poglavarja. ^ Predvsem jdrna gre za to, da bi njuni deželi na zahodu bolj upoštevali, kadar gre za raizne mednarodne odločitve. Predmet razgovorov je bil o tudi sodelovanje Francije v zahodno evropski sk upu os ti in pa namera Francije da postane ato mrka sila- Razgovori Fudžijama - Dulles Japonski zunanji minister Fudžijama j* uradna obiska! ameriškega ministra Dulle- ne moti japonske vlade, da ne bi odločno nastopila proti zaostritvi nasprotij v formo-ških vodah. Zato je Fudžijama izjavil, da ne bodo dopustih Jap-nsko kakorkoli zaplesti v sed^nu spor. Pole« tega pa Japonska žHi, naj bi ZDA m a o bo j izdatno podprle dežele jtižnovzhctine .Vije. da bodo tehko kupovale ve? japonskjga blaga. Obvarovati prihodnje rodove strahot nove vojne in razvijati med narodi prijateljske cdnošaje, to sta dva najvažnejša izmed smotrov Organizacije z.druženih narodov, ki so ji postavili temelje pred trinajstimi leti v ameriškem mestu San Franciscu. Ta teden se je 81 predstavnikov držav iz vseh delov sveta, ki so članice svetovne organizacije, zbralo na XIII. redno zasedanje Generalne skupščine. Povsem je razumljivo, da človeštvo z velikim zanimanjem spremlja vsakoletno delo tega svetovnega parlamenta, saj je od njegovega prizadevanja, skoraj bi rekli, odvisna prihodnost človeštva. Seveda bi bilo nepravilno gledati v Združenih narodih neko popolno organizacijo brez slehernih pomanjkljivosti. Na njeno delo in učinkovitost vplivajo vse tiste sile, ki so značilne za sedanje mednarodno življenje. Vendar pa je OZN prav zaradi visokih načel, ki jo označujejo, pomeben usmerjevalec mednarodnega življenja in urejevalec razmer na svetn ter odnošajev med državami. Vsakokratnemu zasedanju dajejo pečat vsi tisti mednarodni problemi, ki so značilni za sedanje obdobje in pa tisti, ki se pojavijo pred zasedanjem in med njim. Za sedanje stanje v svetu je predvsem značilno ponovno povečanje^ napetosti v svetu, ki je ostalo ob nedavnih dogodkih na Bližnjem vzhodu in prav zadnji čas tudi na Daljnjem vzhodu okrog Formoze. Ce zdaj izredno zasedanje Generalne skupščine, ki je no zaslugi arabskih držav samih in ob velikem prizadevanju zlasti izvenblokovskih dežel našlo izhod iz težke krize. I,e-ta pa še vedno ni končana. Nevarnost za mir bo obstajala toliko časa. dokler ne bodo umak-| nili ameriških in britanskih čel iz Libanona in Jordanije. Generalni tajnik si je več dni prizadeval, da bi dosegel za vse sprejemljiv način za umik tujih čet. Da ni do zdaj uspel, so krivi tisti, ki so mu metali polena pod noge. V Libanonu kaže, da se bo zadeva le počasi uresničila. Novi predsednik republike, ki so ga nedavno izvolili, bo 24. septembra prevzel oblast, s čimer upajo, da se bo vrnilo v deželo normalno stanje. Tudi ameriške čete se, počasi sicer, pa vendar oddelek za oddelkom, umikajo. Le z Jordanijo gre teže. Očitno je namreč, da sedanji kraljevi režim ne bo mogel dolgo obstati brez zaščite, ki mu jo sedaj nudijo britanske čete. Zato se on sam in njegovi zaščitniki na vse načine obotavljajo izpolniti sklep Združenih narodov o umiku tujih čet. Prav zato vse kaže, da bo imelo sedanje zasedanje še dosti opraviti z vprašanjem Bližnjega vzhoda, predno bodo lahko rekli, da je nevarnost krize in napetost odstranjena. Tudi o dogodkih okrog Formoze se bodo morali Združeni narodi zelo zavzeti, če hočejo, da bodo odjavili sedanje stanje napetosti. Kitajska in ameriška vlada sta se sicer domenili, da bosta vprašanje Formoze skušali rešiti zlepa z razgovori veleposlanikov obeh dežel v Varšavi. Vendar pa so nasprotja tako močna in razlike v stališčih obeh držav tolikanj velike, da bo treba dosti dobre volje, če bodo hoteli ublažiti napetost, ki grozi svetovnemu miru. Dejansko pa gre po besedah nekega am*riškega novinarja za obrambo predpražnika, pred hišo, ki ni več tistega, ki jo hrani«. Amerika skuša namreč ubraniti kitajsko zasedbo otoka Kvemoj, da bi ubranila Formozo, na kateri vlada Cangkajšek. Formoza pa je od nekdaj del Kitajske. Zaradi Formoze ZDA nočejo priznali nove oblasti na Kitajskem in ne dovoliti, da bi ta velika dežela postala članica OZN. Poleg teh dveh vprašanj, svetovno javnost najbolj zanima, kako bo letos potekla v Združenih narodih razprava o razorožitvi, ki se že celih 11 let ne premakne z mesta. Letos kaže nekoliko bolje in upati je .da bodo morda le nekoliko premaknili naprej reševanje tega najbolj usodnega vprašanja za ves svet. Led, v katerega j.e bilo vklenjeno vprašanje razorožitve, se je zadnje čase začel nekoliko otajati. Velike sile, ki imajo atomsko bombo, so se zmenile, da bodo ob koncu oktobra začele razpravljati o sporazumu glede ustanovitve atomskih poskusov. To pa bo že pomenilo korak naprej k razorožitvi. Odločitev velikih sil bo kajpada vplivala tudi na delo Generalne skupščine, ki ima vprašanje razorožitve med najvažnejšimi točkami svojega dnevnega reda. Jugoslovanska delegacija bo seveda aktivno posegla v reševanje teh in vseh drugih mednarodnih problemov, kakor je to delala tudi vedno doslej. Saj ni minilo nobeno redno' ali izredno zasedanje, da ne bi jugoslovanska delegacija vneto podpirala vseh miroljubnih predlogov, ali Pa celo sama dajala take predloge. Vsa zunanjepolitična dejavnost naše dežele, zlasti pa prizadevanja v svetovni organizaciji, so ustvarila Jugoslaviji v svetu velik ugled, dosti večjega, kakor pa ji sicer gre po njeni veličini in moči. Jugoslaviji je do tega, da se vsa vprašanja rešijo ziepa in da se odstranijo vzroki, ki ustvarjajo napetost v svetu. Predvsem pa se naša delegacija na vsakem zasedanju zavzema za vprašanje razorožitve, ker ve da le rešitev tega vprašanja lahko ustvari pogoje za trajneši mir. Mimo tega pa se Jugoslavija na vsakokratnem zasedanju še posebej trudi, da bi Združeni narodi dobili večjo vlogo pri reševanju gospodarskih vprašanj. Na svetu je danes velik prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami. Za splošni napredek in za mir v svetu je nujno potrebno, da razvite dežele pomagajo zaostali mv njihovem gospodarskem dvigu. Ta pomoč pa je dostikrat povezana z raznimi političnimi pogoji. Zato si posebno majhne države že vsa leta vneto prizadevajo, da bi Združeni narodi posredovali to pomoč. Lani so ta prizadevanja rodila prvi, čeprav ne popolni uspeh. Ustanovili so poseben sklad Združenih narodov za pomoč nerazvitim deželam. Ta sklad bo pa služi] zaenkrat samo še za proučevanje, ne pa neposredno pomoč pri gospodarskem dvigu zaostalih dežel. Zadnje čase pa' se je pokazalo, da so vlade razvitih dežel pokazale več razumevanja za pomoč z.aostalim, saj je ameriški predsednik sam predlagal, naj bi ustanovili posebno organizacijo za gospodarski razvoj. V mednarodnem življenju imajo glavno besedo velike sile, zlasti pa obe najmočnejši državi, ZDA in Sovjetska zveza. Zato je razumljivo, da je tudi njihov vpliv na delo OZN zelo očiten. Vendar pa so prav zasedanja Združenih narodov tisto mesto, kjer pridejo najbolj do veljave tudi stališča majhnih držav. Marsikatero vprašanje zaide v slepo ulico prav zaradi krutih stališč velikih sil. Prav tu je važna vloga izvenblokovskih dežel, da svojo neodvisno politiko zgladijo nasprotja in olajšajo rešitev problemov. D. K. sa. Glavni predmet razgovorov je bito sta- : nje v Formoški ožini in pa gospodarski pro- | blemi v južnovzhodni Aziji Japonsko veže i z ZDA pogodba o medsebojni varnosti, ki pa gledamo nazaj na stanje pred nekaj meseci, lahko ugotovimo, da je le malo manjkalo, pa bi imeli na Bližnjem vzhodu tako nevaren spooad, ki bi se kaj lahko razvil v splošno svetovno vojno. Bilo je treba nujno sklicati Združeni narodi zborujejo