delavska enotnost v ■ 5. 1976 - ST. 18 - L. XXXV. - CENA 3 DIN glavni urednik: '/Ojko Černelč ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN Šesta seja centralnega komiteja ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Živ interes za vsebino zakona Vsebina predloženega osnutka zakona je Pomembna predvsem za delavce v združe-oem delu, zato imajo komunisti, ki delajo v sindikatih, najbolj odgovorne naloge V sredo je bila v Ljubljani 6. seja centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Posvečena je bila idejnopolitičnim osnovam zakona o združenem delu ter dejav-n°sti komunistov v javni raz-Pravi. Nja ^ji so posebej Opozorili na to, da mora biti Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu sestavni del nadaljnje preobrazbe družbenoekonomskih odnosov oziroma celot-nega političnega sistema ter hkrati priložnost, da se v nJej temeljito pogovorimo tudi o tekočih in dolgoročnih nalogah na področju družbenoekonomskega xraz-v°ja, saj ta čas nismo ravno v zavidanja vrednem gospodarskem položaju. Po uvodni besedi člana IK ZKS Igorja Uršiča se je razvila živahna razprava o °rganiziranju in vsebini javne razprave o osnutku zakona. Prvi je spregovoril predsednik RS ZSS Janez Parborič, ki j poudaril, da so člani ZK in vsi delavci, organizirani v sindikate, močno zainteresirani za vse- bino celotnega osnutka zakona. Že sedaj pa je jasno, da se bo ta interes še posebej pokazal tudi med razpravo in pri iskanju najustreznejših rešitev, na nekaterih področ jih, ki so temeljnega pomena v procesu uveljavljanja vodilne vloge delavskega razreda in razvoja naše družbe. Cilji in izhodišča zajavno razpravo, potek organizacijskih priprav in način njihovega izvajanja na vseh ravneh in za vse nosilce, je poudaril Janez Barborič, so jasno opredeljeni in v skladu z družbenopolitično vlogo vsakega posameznika. V občinah morajo biti vse naloge opravljene do 25. septembra, tako da bi konec oktobra lahko enotno povezali rezultate javne razprave na republiški ravni in se pravočasno pripravili na usklajevanje na ravni federacije. Povzetek razlage Janeza Barboriča objavljamo na 3. strani, obširneje pa poročamo o vsebini 6. seje CK ZKS na 4. strani današnje številke. STRAN 4 kako v kombinatu konus OHRANJAJO LIKVID- N OST Zanimiv in koristen zgled 100 let rojstva Ivana Cankarja V soboto, 8. maja, bo v ljubljanski hali Tivoli osrednja pro-g slava 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Proslavo bodo pre-= našali vsi jugoslovanski televizijski centri, tako postaja to J hkrati prva jugoslovanska proslava, s katero bomo počastili H nekega velikega moža, umetnika, misleca, socialista. Vse repu-H bliske in zvezna konferenca SZDL imajo svoje odbore za Can-g karjevo proslavo in tako se praznovanje razširja na vso državo g pa tudi med zamejske Slovence, naše delavce v tujini, na Du-g naj, kjer je umetnik preživel desetletje svojega ustvarjalnega s življenja. Vrhničani bodo spomin na svojega velikega rojaka g proslavili še posebej na sam dan umetnikovega rojstva, 10. = maja. Na osrednji proslavi v Ljubljani bo o pomenu Cankarjeve Illllllllllll!lll!ll!lllll!llllllllllllllll!l!llllll!lllllllllllllllll!llllllllllil!ll!!lll^ stoletnice govoril član predsedstva SFRJ in predsedstva CK g ZKJ Edvard Kardelj, o Cankarjevem liku pa podpredsednik = SAZU dr. Bratko Kreft. Sledila bo odrska uprizoritev Hlapca j| Jerneja v dramaturgiji Primoža Kozaka in režiji Jožeta Babiča, š sceno, glasbo in kostume pa so ustvarili Peter Skalar, Darijan g Božič in Anja Dolenc. V naslovni vlogi nastopa Polde Bibič, v g drugih vlogah pa sodelujejo igralci vseh slovenskih dramskih = gledališč. V številnih delegacijah, ki bodo prisostvovale proslavi, bodo g seveda delegacije iz vseh slovenskih občin, predstavniki kul- g turnih delavcev, kulturnih društev, SZDL, kulturnih skup- § nosti, šol, več kot 600 vseh delegatov in gostov. (Na sliki: g Napoved proslav, foto A. Agnič) iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiA Predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič je v četrtek govoril slušateljem 8. in 9. političnega tečaja v Dolenjskih Toplicah. Udeležence tečaja je seznanil z idejnimi ter družbenoekonomskimi izhodišči zakona o združenem delu ter posvetil precej pozornosti samoupravljanju v združenem delu ter samoupravni organiziranosti. Drugi del razgovora je bil posvečen vlogi sindikata v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu ter še posebej o tistih določilih, ki opredeljujejo naloge sindikata v procesu samouprav- nega odločanja. „Sindikat ima v družbi t novo ustavo in tudi z novim zakonom o združenem delu mnogo več nalog, vendar pa tudi odgovornosti. Sposobni moramo biti ne le razumeti vlogo sindikata v procesu samoupravljanja, temveč mora biti sindikat kot organizacija delavskega razreda tudi pobudnik novih razmišljanj ter krepitve odločilne vloge delovnih ljudi pri odločanju o vseh vprašanjih življenja in dela v naši družbi,“ je med drugim dejal tečajnikom Janez Barborič. STRAN 11 STRAN 16 »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne...« Ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja je naša sodelavka Breda Bernetič napisala sestavek, ki nas na svojevrsten način vodi skozi umetnikovo kritično in ustvarjalno misel, izpovedano v njegovih literarnih delih, misel umetnika, družbenega kritika irt družbenega vizionarja, misel socialista. DE 7 dni v sindikatih 8. maj 1976 stran KAJ SMO STORILI... Zdaj pa zares V vseh občinah so že ustanovili občinske politične aktive za vsebinsko usmerjanje in vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Zvečine so že končani tudi seminarji za člane teh aktivov, ki so oziroma še bodo osebno zadolženi za pomoč pri pripravah In tvedbi javne razprave v TOZD, zlasti pa za pomoč pri analizi (do)sedanjih samoupravnih razmer in za uvodno obrazložitev zakona V vseh občinah so tako rekoč že zaključeni tudi posveti predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, predsednikov konferenc OOS in predsednikov sindikalnih koordinacijskih odborov v SOZD. Tako so tudi neposredno odgovorni organhatorji razprave o „mali ustavi“ v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela že seznanjeni ne le z osnovno vsebino zakona, ampak tudi z načrtom javne razprave v občini in seveda z nalogami, ki jih morajo opraviti v svoji organizaciji. Z vsebinskimi, organizacijskimi in drugimi pripravami na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu smo torej po dogovorjenem „voznem redu“ prišli tako daleč, da začenja konkretno delo v združenem delu samem. „Za začetek" se v teh dneh na posvetih zbirajo vodje delegacij v TOZD, SIS in družbenopolitičnih skupnostih, da bi bili tudi delegati skladno s svojo družbeno funkcijo organizirano vključeni v celotno javno razpravo. Naslednji korak pomenijo sestanki političnih aktivov, ki jih v teh dneh prav tako že sklicujejo predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij. Namen teh sestankov ni le v tem, da bi se udeleženci seznanili s pomenom in osnovno vsebino „male ustave", ampak na njih tudi sprejemajo konkretne načrte javne razprave v TOZD oziroma v delovnih skupnostih. Kot je že bilo večkrat poudarjeno, ne bo pa odveč še enkrat ponoviti, ima razprava namen delavce seznaniti s pomenom in vsebino zakona in da bodo imeli možnost povedati svoje pripombe in predloge, gre pa tudi za to, da bodo delavci na podlagi pripravljene analize lahko ocenili samoupravne razmere v svoji temeljni, v delovni in v sestavljeni organizaciji združenega dela s stališča določb osnutka zakona in se na tej podlagi odločili za nadaljnje ukrepe za poglabljanje samoupravnih odnosov in za takojšnje odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti. Analize o samoupravnih razmerah s predlogi za spremembe morajo biti temeljite. To pomeni, da ne gre le za ugotovitve oziroma predloge, kako trenutno stanje tudi formalno uskladiti z ustavnimi določili in rešitvami, kot jih ponuja osnutek zakona o združenem delu, pač pa velja povedati, ali so samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev dejanska podlaga združevanja TOZD; kako so razmejene pristojnosti in odgovornosti oziroma kako morajo biti v bodoče; kako so opredeljeni in razviti dohodkovni odnosi med TOZD in zakaj v teh odnosih še ni uveljavljeno skupno ugotavljanje rezultatov poslovanja in delitev skupno ustvarjenega dohodka itd. Kaj vse morajo vsebovati analize, je seveda odvisno od konkretnih potreb in razmer. Okvirni napotek lahko vsaka OOS najde v načrtu delovanja sindikatov v javni razpravi o „mali ustavi". Zato velja opozoriti le še to, da bodo pripravljene analize najprej ocenile družbenopolitične organizacije in se s tem pripravile na javno razpravo na zborih delavcev oziroma množičnih sindikalnih članskih sestankih. Le-ti naj bi se zvrstili v tem in naslednjem mesecu, izjemoma morda še v prvih dneh julija. Pomembno je, da samoupravni organi na osnovi ugotovitev analiz in predlogov iz javne razprave takoj sprejmejo konkretne načrte za potrebne samoupravne postopke za uresničevanje pobud delavcev, izrečenih na javnih tribunah o „mali ustavi". M. G. SINDIKAT DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA SLOVENIJE Čimprej pripraviti kadre RO sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja je obravnaval povzetek javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ki ie potekala v šolah in drugih vzgojne izobraževalnih ustanovah Čeprav razpreve po vseh šolah in drugih vzgojno-izobra-ževalnih ustanovah še niso končane, so občinski odbori sindikata že lahko izluščili nekaj pripomb k predlogu projekta o preobrazbi sprednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in jih posredovali republiškemu odboru. Delegati republiškega odbora pa so tudi sami opozorili na nekatera vprašanja izjavne razprave. Dosedanja razprava je pokazala, da se delavci v vzgoji in izobraževanju v načelu strinjajo z zasnovo usmerjenega izobraževanja. Čutijo pa potrebo po takojšnjem usposabljanju kadrov za nov sistem izobraževanja. Prosvetni delavci naj bi se prek seminarjev dopolnilno izobraževali, da bi lahko uspeš- no izvajali programe usmerjenega izobraževanja. „Reforme brez kadrov, ali bolje rečeno, tudi novih profrlov učiteljev ne bo mogoče izvesti,“ je bilo poudarjeno na seji. Predvsem bi bilo potrebno pritegniti mlajše pedagoške kadre, ki bodo še dolga leta delali na področju vzgoje in izobraževanja. Kot izvrševalci nalog preobrazbe izobraževanja se pedagoški delavci zavedajo potrebe po kvalitetnih učbenikih, kajti ob zdajšnjem pomanjkanju si novega načina izobraževanja ni moč zamisliti. Spremembe, predvsem v zvezi s tehničnim poukom, bi bile potrebne že v osnovni šoli, ki naj bi pripravljala učence na usmerjeno izobraževanje. Predvsem pa bi bilo potrebno še bo- lje organizirati poklicno usmerjanje že v osnovnih šolah. Tvorno mora pri preobrazbi izobraževanja sodelovati tudi višje in visoko šolstvo. V pripravi učnih načrtov je najpomembnejše sodelovanje z združenim delom, od koder naj bi prihajali konkretni predlogi. Za sestavo učnih načrtov pa je vsekakor zelo potrebno nomenklatura poklicev, ki naj bi jo čimprej pripravila Gospodarska zbornica SRS v sodelovanju z Izobraževalno skupnostjo SRS in združenim delom. Delavci vzgoje in izobraževanja se bodo še naprej aktivno vključevali v javno razpravo, ki poteka v drugih kolektivih združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti. STANKA RITONJA LJUBLJANSKI SINDIKATI 0 PRESKRBI NAŽEGA GLAVNEGA MESTA PO POTI DOGOVORA še letos naj bi sklenili družbeni dogovor o samoupravno organiziranem sistemu proizvodnje, predelave in preskrbe našega glavnega mesta z osnovnimi življenjskimi potrebščinami Mestna sindikalna organizacija Ljubljane podpira prizadevanja za sklenitev družbenega dogovora o samoupravno organiziranem sistemu proizvodnje, predelave in preskrbe našega glavnega mesta z glavnimi živilskimi proizvodi. Osnutek dogovora, ki je zdaj v javni razpravi v vseh občinah širšega ljubljanskega območja, naj bi letos sprejeli poleg skupščine mesta Ljubljane, mestnega sindikalnega sveta, skupščin ljubljanskih občin, občinskih svetov ZSS, mestne in občinskih konferenc svetov potrošnikov, Ljubljanske banke in medobčinskega odbora gospodarske zbornice Ljubljana tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in prometom s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi. Ljubljana je kot največje slovensko potrošniško središče tak dogovor potrebovala kot „obliž na rano“ zlasti zato, ker so zadnja leta pogosta nihanja v proizvodnji in prometu s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi ter neurejeni odnosi med proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami onemogočala zadovoljivo preskrbo mesta z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Prav tako proizvodne in trgovske organizacije, ki oskrb jejo Ljubljano s temi proizvodi, zagotavljajo ta čas le posamezne artikle, in še te na osnovi lastnih ocen trenutnih potreb in gibanj na tržišču. Razvoj mesta in naraščajoča poraba pa narekujeta organiziran sistem preskrbe, ki bo teme- ljil na urejenih odnosih med proizvodnjo, trgovino in potrošniki. Ob teh dejstvih so delegati mestnega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Ljubljane na razširjeni seji minulo sredo z zadovoljstvom sprejeli pobudo za čimprejšnjo sklenitev takega dogovora. S samoupravno organiziranim sistemom preskrbe Ljubljane bi namreč po dolgih letih rešili ne samo trenutne, pač pa tudi dolgoročne potrebe po glavnih prehrambenih proizvodih, hkrati pa bi z dogovorom pripomogli tudi k hitrejšemu poslovnemu sodelovanju ne eni ter samoupravnemu povezovanju proizvodnje, trgovine in potrošnikov na drugi strani. lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllH SREBRNI ZNAK USPEŠNO DELO SINDIKATOV SLOVENIJE - PRIZNANJE ZA IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ ODLIČJA ZASLUŽNIM Naši dopisniki poročajo o podelitvi priznanj za uresničevanje delavskih interesov, požrtvovalnost in uspehe v uveljavljanju in razvoju sindikatov Pred delavskim praznikom — 1. majem so vsi občinski sveti ZSS na slavnostnih sejah podelili srebrne znake sindikatov Slovenije posameznikom in organizacijam kot priznanje za njihovo dolgoletno predano in uspešno delovanje. Več o tem smo že poročali v prvomajski številki DE. Zato v nadaljevanju objavljamo le še nekaj poročil naših sodelavcev. Iz občine RADLJE OB DRAVI poročajo, da so podelili 6 srebrnih znakov. Prejeli so jih: Jože Jerčič (Gorenje Muta), Branko Kovše (Marles—TOZD Podvelka), Vili Neubauer (Hidroelektrarna Ožbalt), Ivan Mazgan (Gradbeno podjelje Radlje), Mihael Hribernik (TOZD Žaga Vuhred) in Peter Prohart (član predsedstva občinskega sveta ZSS). V občini NOVO MESTO so podelili 15 priznanj posameznikom, eno pa osnovni organizaciji sindikata. Odličja so prejeli: Maijana Aš (Osnovna šola Vavta vas) Franc Beg (Skupščina občine) Slavka Beg (Zavarovalnica Sava) Jože Boh (TOZD Žaga — No-voles-Straža), Franc Bojane (Železniška postaja Novo mesto), Vinko Dolenc (Elektra), Franc Gasenca (Uprava javne varnosti), Alojz Hočevar (upokojenec), Zdenka Jeras (gimnazija), Maijan Okroglič (Novoles, Straža), Vinko Smrekar (TOZD Avtobusni promet — Goijanci-Straža), Maijan Šinigoj (Sekcija za vzdrževanje prog — Novo mesto), Ana Šipek (Železniška postaja —. Novo mesto), Jože Tratar (upokojenec), Marija Ušaj (SDK) in osnovna organizacija sindikata TOZD Zdravila v tovarni zdravil ,,KRKA“. V OBČINI METLIKA pa so v znak priznanja prejeli srebrni znak: Anton Ambrožič (Mercator), Nada Grčič — Lisak (Komet) in osnovna organizacija sindikata predilnica Novoteks v Metliki. IllIlllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM SLOVENSKA BISTRICA Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS so v razpravi o pri' pravah na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu poudarili predvsem naloge, ki jih bodo v tej akciji imeli sindikati. Le-te nikakor niso majhne. Zato so sklenili, da bodo storili vse, da bi se v javno razpravo temeljito in odgovorno vključile vse osnovne organizacije in kar največ članov sindikata. V. H. RADLJE OB DRAVI Takoj po seminarju za skupino družbenopolitičnih delavcev in drugih strokovnjakov, na katerem bodo podrobno obravnavali vsebino osnutka zakona o združenem delu in se tako usposobili za vodenje razprav, se bo že v naslednjih dneh v vseh TOZD v občini začela javna razprava o mah ustavi. Ko je predsedstvo občinskega sveta ZSS pred dnevi analiziralo potek dosedanjih priprav, je med drugim tudi ugotovilo, da v večini delovnih in drugih organizacij obstaja velik interes za ta zakon. Interes je še posebej pogojen z dejstvom, da je večina organizacij v občini konstituirana kot TOZD, ki pa jim vse prerado „manjka“ kateri od elementov resnične samouprav- nosti. Kjerkoli pa je formalno vse v redu, je dejanska oblast zvečine le „na rahlo“ v rokah delovnih ljudi. Že prve razprave ob prebiranju zakonskega osnutka in spremljanju obvestil v sredstvih javnega obveščanja so tudi dokazale, da delovni ljudje vidijo v zakonu uresničitev svojih davnih želja. K. W. IZ REPUBLIŠ' , KIH ODBOROV SINDIKAT DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE: V sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in republiškim odborom Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije pripravljajo posvetovanje 0 osnutku zakona o združenem delu ter o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. SINDIKAT DELAVCEV GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Pripravljajo sejo, kjer bodo obravnavali osnutek zakona o združenem delu ter se dogovorili o vključevanju članov republiškega odbora v javno razpravo. Seznanili se bodo tudi s prvim osnutkom zakona o založništvu. SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE: Zbrali so se predstavniki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predstavniki REK Velenje ter RO tega sindikata in se dogovorili o enotni akciji za enoten sistem beneficirane delovne dobe delavcev v rudnikih, kot so elektrikarji, koj vači itd. Za vse delavce v jami naj bi po sklepu in predvsem glede na zahteve RO veljalo, da imajo enako beneficirano delovno dobo. V petek in soboto je bil semenk za delegate v republiškem odboru tega sindikata, za člane koordinacijskega odbora sindikata v elektrogospodarstvu ter predsednike občinskih organizacij sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije. Na njem so se seznanili z osnutkom zakona o združenem delu, z dohodkovnimi odnosi in še posebej s SLO ter z družbeno samozaščito. SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Sestali so se predstavniki slovenske farmacevtske industrije ter razpravljali o usklajevanju proizvodnih zmogljivosti, temeljih nadaljnjega razvoja te industrije, povezovanju in predvsem delitvi dela in proizvodnih programov. • SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Zvrstili so se posveti o delovanju samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v posameznih vejah tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Udeleženci samoupravnega sporazuma usnjarsko-predelovalne industrije so se o izkušnjah in problemih pogovorili v tovarni Peko Tržič, za usnjarsko industrijo je bil posvet v Konusu - Slovenske Konjice, udeleženci samoupravnega sporazuma ple-tiljstva pa so se sestali v tovarni nogavic Polzela. Še o blagajnj vzajemne pomoči V DE štev. 16. z dne 24. aprila 1976 je bilo v rubriki ODMEVI objavljeno: BLA- GAJNA VZAJEMNE POMOČI. V prilogi Sindikati številka 3 z dne 3. aprila 1976. leta je objavljen le vzorčni pravilnik o organiziranosti in poslovanju blagajne vzajemne pomoči, kar je v uvodu še posebej navedeno. Zato je posamezne določbe razumeti tako, da so določbe tega pravilnika za pomoč pri sestavljanju aktov, ne pa kot obveznost, ki bi jo v vsakem primeru morali dosledno upoštevati. V ta vzorčni pravilnik so vnesene rešitve, ki šo bile temeljit0 obravnavane in izpopolnjene na sestanku s predsedniki blagajn vzajemne pomoči. O problemu, ki je bil načet v DE, so bila na prej navedenem sestanku predsednikov blagajn vzajemne pomoči različna mn6' nja in različne izkušnje. Veči noma so izkušnje take, ki so na vedene v tem členu. Ni pa re čeno, da se člani morajo odlo čiti tako. ^0 nared, da steče široka javna razprava o osnutku zakona o združe- ^ern delu — Nekatera vprašanja bi morali v javni razpravi še posebej £250rno osvetliti — O vsebinski opredelitvi sindikalne aktivnosti vori]er Sm° se v dogo- ne Ul’ je osnovni nosilec jav-,fj.ra7'Prave o osnutku zakona o DrpHZenem s‘ndikat, je ZS dokler ne bomo v ne-ide'16™’ Praksi uresničili vse v Jne usmeritve ustave in za- Konov, NARED ZA JAVNO RAZPRAVO Za družbenopolitično akcijo pri organiziranju javne razprave o osnutku zakona o združenem delu je bil že v mesecu marcu izoblikovan poseben dogovor o delu in nalogah. Določeni so neposredni nosilci javne razprave in roki. „V tem dogovoru smo se zavezali,1' je dejal Janez Barborič, „da bomo tako na republiški kot na občinskih in drugih ravneh v vseh družbenopolitičnih in vseh drugih organizacijah in organih sprejeli s tem dogovorom usklajene lastne konkretne načrte delovanja z opredeljenimi nosilci nalog in z roki. Vsi ti načrti morajo biti usklajeni horizontalno in vertikalno, tako da bomo resnično aktivirali vsa samoupravna CZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA, Da JE PRAVKAR IZŠLA KNJIGA: prof. dr. DRAGUTIIM BOŠKOVlC, dipl. ing. JOŽE JAN LOJZE KERSNlC, dipl. oec. RASTO MAČUS, dipl. iur. BOJAN PRETNAR, dipl. ing. prof. dr. STOJAN PRETNAR mgr. KREŠO PUHARIČ INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU (Osnove za organiziranje) 270 strani, format 20 x 12 cm, trda vezava v imitlinu, plastificiran ovitek Cena 150.— dinarjev, naročila sprejema CZP Delavska enostnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/11 okolja. Težišče javne razprave je torej med delavci v temeljnih organizacijah in med občani v krajevnih skupnostih. Hkrati moramo preprečiti, da ne bi prišlo do večtirnosti v akciji, saj bi ji to bolj škodovalo kot koristilo; zato smo se tudi dogovorili za enotno operativno vodenje vseh akcij. Vsebina predloženega osnutka zakona je pomembna za vse delavce v združenem delu. Zaradi tega imamo predvsem komunisti, ki delamo v organizacijah sindikatov, odgovorno nalogo, da bomo z aktivnostjo osnovnih in vseh drugih organizacij sindikatov mobilizirali, politično aktivirali in organizacijsko opravili javno razpravo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela,11 je dejal predsednik RS ZSS. Skladno s tem dogovorom je že ustanovljen republiški politični aktiv, ki bo pomagal orga-nizatoijem javne razprave v občini. Ustanovljene so štiri delovne skupine za posamezna vsebinska področja iz osnutka zakona, ki bodo sproti obravnavale vprašanja, pripombe in predloge iz razprave. Ustanovljen je tudi poseben sekretariat za organizacijo in vodenje javne razprave, da bi tako lahko sproti in enotno usklajevali aktivnost vseh nosilcev razprave. Odbor sindikatov Slovenije za samoupravljanje je kadrovsko okrepljen in bo operativno spremljal celoten potek javne razprave. Doslej so svoje načrte neposredne aktivnosti v javni razpravi že sprejeli republiška skupščina, gospodarska zbornica in večina drugih organizacij in inštitucij na republiški ravni /Na enak način se bodo organizirali tudi v občinah, te priprave pa bodo zaključene že v prihodnjih dneh. Za pomoč v javni razpravi je že usposobljenih približno 500 aktivistov na ravni republike, v občinah pa se usposablja še nadaljnjih 5000 aktivistov, pa tudi sredstva javnega obveščanja sproti posredujejo vse pomembnejše gradivo za začetek javne razprave. DLJE OD UGOTAVLJANJA RAZMER „Organizacij>ka zasnova za razpravo o osnutku zakona o združenem delu je torej na vseh ravneh političnega delovanja v glavnem že sprejeta,11 je povzel Janez Barborič, zatem pa je nadaljeval: ,,Res je, da bo kvaliteta razprave odvisna tudi od bolj ali manj uspešne organiza cije, vendar to še zdaleč ni poroštvo, da bomo dosegli predvidene cilje. Ti cilji pa so bili opredeljeni že na tretji seji CK ZKJ in nas med drugim obvezujejo za organizirano proučevanje obstoječih samoupravnih odnosov in za to, da začnemo spreminjati družbenoekonomske odnose v skladu z osnovnimi idejnopolitičnimi rešitvami v osnutku zakona. Samoupravno prakso družbenoekonomskih odnosov, vštevši sedanje normativne rešitve, pa je možno ocenjevati na več načinov. Menim pa, da smo dolžni zagotoviti tako oceno, ki bo segla dlje od ugotavljanja obstoječih razmer in samozadovoljnih ocen, da nimamo česa popravljati ali da je kvečjemu treba stvari tu in tam malo pokrpati in formalno uskladiti. Tudi ne moremo pristati na dilemo o tem, kaj je pomembneje — predavati o idejnopolitičnih osnovah zakona oziroma vse svoje sile usmeriti v analizo zakonskih rešitev v primerjavi z rešitvami v samoupravni praksi. Mislim, da bomo morali ravnati drugače! Ni si namreč možno zamišljati spreminjanja obstoječega stanja družbenoekonomskega položaja delavcev v temeljnih organizacijah brez razumevanja in aktivnega položaja zavestni sil do razrednega bistva zakona o združenem delu, ki se izraža v ukinjanju slehernega odtujevanja delavcev od rezultatov njihovega dela. Reči torej hočem, da ni možno ločevati analize obstoječih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in njihove nadaljnje graditve od osnovnih idejnopolitičnih zasnov osnutka zakona. Na-spotno, za učinkovito in angažirano razpravo je potrebno oboje — in prav za to smo še posebej odgovorni komunisti.11 V nadaljevanju je Janez Barborič poudaril, da so komunisti in vsi delavci, organizirani v sindikatih, zainteresirani za celotno vsebino osnutka zakona. Seveda pa bo ta interes še posebej velik pri iskanju najustreznejših rešitev na nekaterih področjih, ki so temeljnega pomena za uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda v odnosih in pri razvoju naše družbe. Bolj z željo ponazoriti kot pa dokončno opredeliti seznam teh področij je Janez Barborič v svoji razpravi na 6. seji CK ZKS opozoril na nekatera od teh vprašanj. Gre zaprimeijavo rešitev v osnutku zakona s tistimi v samoupravni praksi, ki zadevajo uresničitev temeljnega proizvodnega od nosa, ki izhaja iz družbene lastnine in samoupravljanja, všteva s sredstvi, s katerimi samoupravno organizirani delavci sami in s pomočjo državnih sredstev varujejo ta proizvodni odnos. Posebno kritično oceno terjajo pojavi še ne premaganega kolektivno lastniškega pojmovanja značaja dohodka. S tega stališča bi kazalo še posebej oceniti dobre in slabe strani sedanje organizacije samoupravnega sporazumevanja o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zahtevne naloge nas čakajo na celotnem področju dohodka kot družbenoekonomskega odnosa in opredeljene ekonomske strukture v sistemu samoupravnega sporazumevanja o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. In naprej: osnutek zakona terja kritično oceno vseh nekritično presajenih instrumentov za merjenje individualnih rezultatov dela. S tem je povezana tudi naloga oblikovanja dela osebnega dohodka na podlagi uspešnosti gospodarjenja z minulim delom. Vse to so seveda samo neka tera od vprašanj, ki se že sedaj kažejo, da jih bo potrebno pozorno osvetljevati v javni razpravi. V nadaljevanju svoje razprave pa je Janez Barborič še posebej opozoril na potrebo, da v javni razpravi s polno pozornostjo ocenjujemo mesto in vlogo sindikata v združenem delu. Med drugim je dejal: POGLOBLJENO O VLOGI SINDIKATA ,,Če so v osnutku zakona navedene posamezne pravice in dolžnosti sindikata, potem po mojem mnenju ne gre za nekakšno zakonsko uokvirjanje aktivnosti sindikata, temveč za izhodiščne pristope, vsebinske opredelitve, 'stalne sindikalne aktivnosti. Lahko bi rekli, daje vsak napredek ali vsako nazado- vanje v procesu združenega dela odraz, kakovosti dela vseh subjektivnih sil in med njimi vsekakor sindikatov.11 Da bi bil konkretnejši, je Janez Barborič opozoril na dva problema v procesu združevanja dela. To sta integracija in dohodek. Dejal je, da bodo morali sindikati veliko bolj neposredno poseči v bistvo integracijskih procesov in veliko bolj odločno povedati, zakaj integracijski procesi ne napredujejo tako, kot bi morali. Sindikat mora v tem primeru jasno povedati, da brez povezave ni napredka, ni socialne varnosti in socialne perspektive. Razdrobljenost slovenskega gospodarstva moramo oceniti kot najpomembnejši zaviralni moment v razvoju družbenih odnosov. Zlasti prek sindikatov in njihove organiziranosti moramo učinkovito odpravljati sleherno zaprtost. „Zato dela sindikata v temeljnih organizacijah ne moremo in ne bomo mogli ocenjevati samo s stališča prizadevanj za izboljšanje družbene prehrane, različnih oblik solidarnosti itd., česar v ekakor tudi v bodoče ne smemo omalovaževati, temveč bo nujno, da se sindikat strateško usmeri k uveljavljanju pomena in vsebine združevanja dela,11 je opozoril Janez Barborič. ,,Še vedno pa se v praksi pojavljajo vsiljene dileme, češ, stvar sindikatov je standard, stvar strokovnih struktur pa gospodarjenje. V resnici pa gre za vsebinski razvoj našega samoupravnega sistema v njegovi najobčutljivejši točki. Pri tem pa bi veljalo dodati še to, da se bo moral sindikat z vso odločnostjo spopasti z mezdno miselnostjo, s pojavi odtujevanja dohodka itd. V tem primeru pa sindikat nastopa v vlogi zaščitnika inreresov delavcev. Vse to zahteva določeno usmeritev tudi s stališča aktivnosti in organiz ranosti sindikatov. Zveza sindikatov, strokovni sindikati in vsaka sindikalna organizacija se morajo v svoji vsakodnevni organiziranosti prilagajati konkretnim potrebam, se osvobajati okostenelih in včasih morda cehovskih pristopov,11 je sklenil svojo razpravo Janez Barborič. Ne priznavam subjektivnih težav j. ,e, redko kdo med ljubljanskimi c ‘kalnimi delavci ne pozna Rezike ffek. ]eta 946 je prišia kot dekle lot S/tUd‘! V Ljubl/ar10 ‘n se tuc^‘ takoj stn 0 kovnih nalog v zvezi komuni-j, V' v sindikatih in v svoji krajevni ta/>n°Ui' ^ez‘ Svetek je danes sekre-Li i,.‘nskega sveta zveze sindikatov u Ijana Moste-Polje in član častne-^sodišča pri CK ZKS. sinit■v°rai Patindvajset let že delam v pr ‘-ih- Nekateri pravijo, da sem £Več dosledna, preveč natančna in red n-estrPna- Rekla bi raje, da želim jav Ze tako se pri naši politični de-z v°St- srečujemo s preskakovanjem l^ašanja na vprašanje. Resnično me takšen način dela, kajti morda nioti nh Zaradi tega marsikateremu vpraša-pr ne. Pademo do dna. Docela sem ^Vičana, da pogosto sploh ne more-šle^čno ugotoviti vzrokov in poje nekega pojava. Lahko je prav mc‘n dela razlog za to .,. .“ p0 ^ Svetek je zelo kritičen sogo-rn‘k. Zadovoljna je, če ji uspe, in morda nstrpna, nezadovoljna in preveč ostra takrat, ko dogovorjenih sklepov ne uresničujejo. Ne pretirava .,. Tudi ne podcenjuje. .. Vesela je, ko se v medobčinskem svetu dogovorijo o usklajenih akcij, in še bolj takrat, ko takšne akcije prinesejo tudi dobre rezultate. ,,Ponekod še vedno srečujemo mnenje, da sindikata ne smejo zanimati poslovni in drugi problemi gospodarske narave, s katerimi se ubada delovna organizacija. Tak odnos pravzaprav kaže na resnico, da nova ustavna določila in kongresni dokumenti niso povsod postali sila, ki bi zavezovala vse ljudi. Lahko bi rekla, da najbolj zamerim tistim strokovnim delavcem, ki želijo upravljati v imenu delavcev, ne pa se tvorno vključiti v samoupravni proces. Lahko bi tudi rekli, da v dosednajem izobraževalnem procesu samoupravljanje ni bilo dovolj pomembna sestavina. In prav zato se srečujemo s tehnokrati, birokrati. . . skratka z ljudmi, ki so globoko prepri- čani, da največ vedo, da so najpomembnejši in da je odločanje njihova naloga. Sicer pa mramo reči, da je Rezi Svetek zelo zaposlena ženska. Če ni na sedežu občinskega sveta, je nekje na občini, na občinskem komiteju ali na seji častnega razsodišča .,. In vendarle ne izgubi stika z delavci v neposredni proizvodnji. „Zelo rada grem v delovne organizacije. Pa ne zato, da bi komurkoli solila pamet, temveč zato, da se v neposrednem stiku seznanim z vprašanji, ki so za delavce v občini Moste-Polje najbolj žgoči Vsi ti rezultati, ki jih naša občinska organizacija sindikata in posamezne osnovne organizacije dosegajo, so pravzaprav rezultat uveljavljanja osnovne vloge sindikata v naši družbi, ki mu zakon o združenem delu nalaga še posebne dolžnosti. Tudi razumeti znam, vendar le v primeru, ko se srečujejo posamezniki ali posamezne organizacije z objektivnimi težavami pri svojem delu. Ne priznavam pa subjektivnih težav, kajti priznati to pomeni za vsakega komunista in sindikalnega delavca poraz. Morda trenuten . . lahko pa je to za sindikat kot organizacijo delavskega razreda tudi več kot trenuten poraz. “ Tako je razmišljala Rezi Svetek. Lahko bi dodali, da je Rezi resnično stroga ženska, vendar tudi polna potrpežljivosti, odgovorna do nalog, ki jih sprejema, in predvsem odkrita do vsakogar. ,.Preveč sem sc razgovorila. To ni moja navada. Vsaj ne v pogovoru z novinarji, kajti pra\’im: le delo je rezultat naše politične dejavnosti. Ta pa ni odvisna samo od mene, temveč od vseh sindikalnih delavcev tja do poverjenika v osnovni organizaciji. Dokaz? Sestankov osnovnih organizacij sindikata se po navadi udeležuje več kot 90 % članov. Samo to ni rezultat letošnjih prizadevanj niti ne lanskih, temveč dejavnosti po kongresu. In v tem je uspeh kongresa in sindikalne akcije. “ M. MOR VA T iz albuma sindikalnih delavcev po sledeh dogovarjanja m 6. SEJA CK ZK SLOVENIJE Delavec prevzema 1 štafeto zgodovine CK ZK Slovenije je na šesti seji, kije bila v sredo, obravnaval idejnopolitične aspekte osnutka zakona o združenem delu in določE ter sprej 1 neposredne naloge komunistov v javni razpravi o tem zakonu. V uvodnem referatu je član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Igor Urši i govoril predvsem o delavcu, ki je dobil - zahvaljujoč kontinuiteti našega samoupravnega družbenega razvoja, posebno pa od kongresnEr priprav — povsem novo, vendar pa obenem nujno zgodovinsko vlogo, da bo zgodovinsko štafeto odnesel sam skozi prihodnost, kar pomeni, da odvzema štafeto tistim, ki sojo doslej iz objektivnih vzrokov nosili v njegovem imenu. To je revolucionarna sprememba. Zato moramo delavcu omogočiti, da bo povsem sprejel zakon o združenem delu, da bo pri tem postal do kraja samostojen in neodvisen, kar pomeni, da mu moramo omogočiti, da bo v vsem, v znanju in delu, povsem neodvisen od vseh tistih struktur, ki so doslej upravljale v njegovem imenu, ki se — to je treba povedati - tej funkciji niti sedaj ne odpovedujejo zlahka. To pomeni, da delavec postaja dejavnik lastne osvoboditve, s čimer pa pravzaprav potrjujemo staro marksistično spoznanje, da delavski razred s tem, ko osvobaja sebe, osvobaja tudi družbo. Tako postaja delavec, kakor je poudarE Igor Uršič, ustvarjalna osebnost, oziroma resničen subjekt družbenega razvoja in odločanja. To pa praktično pomeni, da vpliva delavec na celotno področje združenega dela in njegove sestavine. To hkrati tudi pomeni, da v prihodnje ne bo več različnih špekulacij, maličenja ali nejasnosti, če gre za to, čigav je dohodek, ustvarjen v temeljni organizaciji, pa tudi za to, kdo bo odločal, kako naj bi ta dohodek vlagali v razširjeno reprodukcijo, ali pa, kakšna so medsebojna povezovanja, kako naj uresničimo obveznosti iz solidarnosti itd. Delavec postaja tako odločilen dejavnik v načrtovanju nadaljnjega razvoja in pri določanju družbenoekonomske politike. Postaja torej alfa in omega dohodkovnih odnosov, prav s tem pa dobiva dohodek tudi svojo pravo razredno vsebino. S tem postajajo bolj realne tudi možnosti, da se slovensko gospodarstvo globlje in bolj vsebinsko poveže ter združi in se tako loti problemov, ki pritiskajo z vseh strani, predvsem pa na področju trgovinske in plačEne bilance ter strukturnEr neskladij. Prav zato bo možno bolj uspešno reševati aktualna vprašanja posameznEi delovnEi organizacij in vsega gospodarstva, vendar le tedaj, če jEi bomo reševali skozi prepletenost dohodkovnih razmerij in vlogo delavcev v zvezi s tem. To pa pomeni, da v celotnem proizvajalnem procesu — od surovin, predelave in trgovine pa do problemov razširjene reprodukcije, investicij, zalog in njihove strukture ter ne nazadnje do odnosov in problemov v družbenih dejavnostih. Zdaj je na tem področju še velEco problemov in nerazumevanja, predvsem pa pri povezovanju proizvodnje in trgovine. Prav tako se tudi še ni povsem uveljavilo mnenje, da je dohodek, ustvarjen v temeljni organizaciji združenega dela, vselej družbeni dohodek. Prav glede tega so problemi naj večji. Nekateri si dohodek še vedno prilaščajo, kot daje njihov, in jih prav nič ne zanuna, če drugi, s katerimi jih je povezala usoda, trpe pomanjkanje. Drugi pa si iščejo zaščitnEca, čeprav se najbolj pritožujejo prav pri tistih, ki to funkcijo v naši samoupravni skupnosti tudi opravljajo. Ko je Igor Uršič v razpravi o osnutku zakona o združenem delu govoril o nalogah komunistov, je poudarE predvsem, da morajo poskrbeti, da bodo vsi delavci postali neposredni nosEci razprave. Za zvezo komunistov ta čas ni več dvoma, kaj je treba storiti, temveč kako delati. Odgovor je en sam: delati moramo konkretno. Zato komunisti m njihove osnovne organizacije ne smejo ostati v tej razpravi sami ali pa prepuščeni le formalističnnn dolžnostim. Nasprotno, moramo jim pomagati, da se bodo idejno in politično oborožili ter da bodo postali v svojEi okoljEi spodbujevalci celotne aktivnosti. Na seji so sprejeli tudi sklepe, ki terjajo od vseh komunistov, da se vključijo v javno razpravo. Ta bo hkrati merflo, kolEco je kdo v ZK aktiven. KOLEDAR PONEDELJEK, 10. MAJA |\| ALOG - Odbor RS ZSS za pripravo proslave 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev v Sloveniji bo ocenil dosedanje priprave na proslavo. — Na seji republiškega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva bodo med drugim razpravljali o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Po sprejetju načrta za delovanje sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu sredi minulega meseca na seji predsedstva RS ZSS se sedaj začenjajo sindikalni aktivisti v posameznih sindikatih dogovarjati, kako bo potekala javna razprava v okviru osnovnih organizacij sin-dikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Vzporedno s tem pa že tudi deluje sekretariat za organizacijo javne razprave pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, ki usklajuje pomoč članov republiškega aktiva v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu po občinah. TOREK, 11. MAJA - Na seji skupne komisije IK predsedstva CK ZKS in predsedstva RS ZSS za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za gradnjo stanovanj, namenjenih delavcem, bodo med drugim ocenili osnutek družbenega dogovora o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske graditve v SR Slovenji in predlog načel enotnih meril za dodeljevanje družbenih stanovanj. - RO sindikata delavcev kemične industrije bo ocenil delegatska razmerja v delovanju republiškega odbora, sprejel delovni načrt odbora za sodelovanje v javni razpravi o osnutku zakona o zdručenem delu in ocenil sprejemanje srednjeročnih planov. - RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije bo sprejel akcijski načrt odbor a za sodelovanje v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in oceni združevanje v usnjarski industriji. SREDA, 12. MAJA - O delovnih načrtih za sodelovanje v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu bodo razpravljali na sejah republiških odborov sindikata delavcev grafične in papirne industrije, sindikata delavcev kulture in sindikata delavcev kovinske industrije ter sindikata delavcev stanovanjskih in komunalnih dejavnosti. Četrtek, is. maja — O delovnih načrtih za sodelovanje y javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu bodo razpravljali republiški odbori sindikata delavcev gostinstva in tu-izma, sindikata delavcev trgovine in sindikata obrtnih delavcev. — RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije bo pripravil posvetovanje o delovanju samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v tekstilni industriji. — RO sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti bo pripravfl javno razpravo o predlogu preobrazbe srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje. PETEK, 14. MAJA - Seja RO sindikata delavcev prometa in zvez, na kateri bodo spregovorili o gospodarjenju, sprejeli delovni načrt odbora za sodelovanje v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in razpravljali o usmerjenem izobraževanju. Še pred kakuni štiruni leti je imel industrijski kombinat Konus blokiran žiro račun tudi do višine 50 milijonov din. S prihodom sedanjega glavnega direktorja je delovni kolektiv sprejel sanacijski program, ki ga je tudi uspešno uresničil. Rezultat je bil dvojen: ne le da je bil deblokiran žiro račun delovne organizacije in je „Konus“ spet postal finančno likviden, temveč so bili postavljeni tudi solidni temelji za nujno strukturno spreminjanje in preusmerjanje proizvodnje. Kar zadeva zaostrovanje plačilne disciphne, ki je dosegla svoj vrh z uveljavitvijo zakona o zavarovanju plačil, komercialni direktor kombinata Rado Bre-mec navaja, da so se v Konusu že od 4. seje predsedstva ZKJ, ki je bil ob koncu leta 1974 in so bila na njej sprejeta jasna stališča glede sistemskih rešitev, ki bodo omejEe inflacijo oziroma njena poglavitna povzročitelja nelidvidnost in nepokrito porabo, pripravljali na nove stroge ukrepe, ki delovni kolek tiv kombinata potemtakem nikakor niso iznenadili. TolEco manj, ker so bili že lani najavljeni, delno pa tudi že sprejeti ukrepi, ki so bili nekakšni pred hodnEci novega sistema plačevanja. Tako so, dennno, lani upniki morali odpisati terjatve do proizvodnih organizacij, ki so bile starejše kot 45 dni, nato’ je sledil odpis nepotijenEi terjatev na dan 31. decembra kot tudi odpis zalog surovin in gotovih izdelkov, ki so starejše kot eno leto. Rado Bremec omenja tudi multilateralno kompenzacijo (preprosteje: večstransko pobotanje) kot ukrep, ki je bil objavljen z letošnjun 1. januarjem in naj bi pripomogel k medsebojni poravnavi obveznosti. ,JConus“ je prijavil obveznosti v višini 28 milijonov, prejel pa je komaj okrog 3,5 milijona din, kar je brez dvoma slab rezultat . „V marcu smo opravili del priprav za prehod na nov sistem plačevanja oziroma zavarovanja plačil. Tako smo v Konusu za vse sodelavce v okviru komer-cialno-ftnančnega sektorja organizirali seminar, na katerem so se udeleženci podrobneje se-z anEi z novim predpisom, s prehodom na nov sistem plačevanja in - teoretično ter praktično — s plačilnimi instrumenti. Udeleženci tega seminarja so se tudi poučili, katere so bistvene s remembe v sistemu plačevanja in kaj naj bi v prihodnje vsak delavec na svojem delovnem mestu opravE, da prehod za kombinat ne bo preveč boleč“. Na vprašanje, ali sta se ta in-struktaža in angažiranje delavcev za prehod na novi sistem plačevanja omejila samo na pristojne delavce oziroma ali je ta prehod minfl brez ustreznega sodelovanja in dejavnosti samo- upravnih organov in družbenEi organizacij v kombinatu, je Rado Bremec pojasnE, da se te pomembne akcije dejavno udeležujejo tudi samoupravni orga ni. Tako je delavski svet kombinata na eni svojih sej imenoval posebno komisijo z nalogo, da v skladu z zakonom o zavarovanju plačE organizira in usklajuje delo med posameznimi službami v kombinatu in - če bo to potrebno — koordinira tudi delo v okviru dolžniško-upni-škega razmerja. Ta komisija je na svojem prvem sestanku tudi sklenEa, da bo informirala vse družbenopolitične organizacije in samoupravne organe v podjetju o zakonu in o spremembah, ki jih ta prinaša kolektivu. Tako se bodo s tem seznanjale tudi vsa omenjena okolja in ravni v podjetju, medtem ko bo komisija za spremljanje dolžniško-upniškEi razmerij . zasedala redno vsak teden. V marcu je ta komisija pretresala vse probleme in vsa tista delovna mesta, kjer nastajajo dolžniško-upniška razmerja, jih podrobno proučila Ei po potrebi sprotno sprejemala organizacijske ukrepe. Komisija je bila imenovana v začetku marca in se je odtlej sestala šestkrat." Na sestankEi te komisije, ki ji predseduje komercEani direktor Rado Bremec, sestavljajo pa jo tako sodelavci iz komercialnega Ei finančnega sektorja kot tudi predstavniki samoupravnih organov Ei družbenEi organizacij v podjetju, so do podrobnosti preudarili, kako organizirati evidenco, da bodo lahko nadzorovali vse finančne tokove ter da ne bi z vrednostnEni papirji, ki se že izdajajo zaradi nastajanja dolžniško-upniškEi razmerij, zabredli v težave, V'ta namen je komisija sklenEa izdelati načrt finančnih tokov. Za mesec aprE je bE tak načrt že sestavljen. Obsega vse prEive oziroma prejemke ter seveda tudi izdatke za dobo enega meseca. „Pri tem smo se v komisiji dogovorEi, da bomo sprejeli več notranjih predpisov, ki bodo med drugEn določevali, da ne smejo niti TOZD niti strokovne službe povzročati izdatkov oziroma dolžniško upniškEi razmerij, dokler od finančne službe oziroma interne banke ne bobe zagotovila, da obstaja finančno pokritje. Za manjša izplačila, za dnevne in druge potrebe v TOZD dobe vodje v skladu z načrtom finančnih tokov ustrezne kvote, s katerimi samostojno razpolagajo. Ker z načrtom seveda nismo mogli do podrobnosti predvi deti, ali bomo potrebna sredstva zbrali, potrebe po porabi pa kajpak obstajajo, smo uvedli tedenski nadzor nad prilivi in tako tudi urejamo izplačila. Na tedenski kontroli prilivov in od- livov temeljijo opozorEa vseEt ki uporabljajo sredstva. ^ namreč ob spremljanju finali' nih tokov ozEoma ob realizacij1 ugotovimo, da prilivi ne d°se' gajo načrta, opozorimo vse P°' rabnike, naj zmanjšajo izdati oziroma naj ne izkoriščajo srca' štev v mejah načrtovane kvote Če bi prišlo do skrajnosti, ^ bi, denimo, priliv skrajno pade‘; bi morali najeti bodisi kredit pn banki za dodatna obratna sred' stva, bodisi urediti plačila s pte' nosom menic. Dosedanje izkušnje in vzorfl0 delo ne le komisije, marveč ce' lotne komerciale pa je pr>P°’ moglo, da še nismo prišli v te žave. Vsak komercialni referd11 za svoje področje skrbi za iztet' javo, vsak referent v nabavi Pa posveča skrb porabi sredste'1 vodi tako rekoč svojo evidenc.0; Da ne bo težav v prEiodnje, b’ morali s takim delom vsekako1 nadaljevati." Naš sogovornEc je nato P°' udaril prednosti novega sisterna plačevanja: „S tem sistemom odpade zahtevna in zamudna obveznost stare klasične izter' jave, ki je bila najpogosteje n«' plodna in neučinkovita. Lahk0 predvidevamo, da bo zakon 0 zagotovitvi plačil s svojEni strumenti uredil točnost vanja tem prej, ker so kazniv primeru kršitve izredno ostre ij1 kršitelji, to je morebitni dom nEci, zdaj odgovarjajo po me ničnem in ne po gospodarske111 pravu kot prej." V Konusu so tudi izdelal’ predpise standardov za opravilf v zvezi z nabavo reprodukcij' skih materialov. Ti standaio’ predpisujejo, katero delo E1 v katerem roku morajo po53' mezni delavci opraviti do obstanka in po nastanku dolžniško- upniškega razmerja, kak° naj sklepajo pogodbe, naročil3’ koga obvestili o tem in koma predati zadevne dokument’ kdo je konkretno odgovoren 23 posamezna opravila v zvezi tem. „Z novim načinom plačev3' nja se, kajpada pod pogojerm da bomo prešli vse faze, ki jih gl6 de menice in drugih instrumem tov predvideva zakon, dejani0 ustvarja denarni trg, ki ga vsa>° j tržno gospodarstvo nujno P° trebuje", sodi Rado Bremec. Ob koncu velja še poudarim da so bEi o obeznostih v zvezi z novim načinom plačevanj3 pravočasno obveščeni vsi slovni organi ter vsi predsednik samoupravnih teles in družbe nopolitičnEi organizacij v K° nusu. Tako so torej poskrbeli z3 spremljanje finančnih toko oziroma lEcvidnosti v industrij^ skem kombinatu ,JConus Slovenskih Konjicah. Gre za za nEniv in verjetno tudi korist® zgled, kako preprečevati P° rabo sredstev, ki nima pokntj NANDE ŽUŽEK osnutek zakona o združenem delu: o združevanju dela in ggEPSTEV Enake pravice pri ______ ustvarjanju in odločanju ^ združevanja dela in sredstev ni le dohodek, pač pa predvsem ust-arianje temeljev za zagotavljanje enakih pravic delavcev in TOZD pri stvarjanju dohodka in njegovem razporejanju v celotnem procesu ružbene reprodukcije glavi najpomembnejših po-y v osnutku zakona o zdru-®nem delu je tisto, ki govori o ruževanju dela in sredstev in tem o načinih in pogojih za r> ob vanje skupnega dohod-,a' Udeležba pri skupnem do-»se določa“ skladno s l^sPevk0m, k; so ga dali de. Cl z živim delom in na osnovi °sPodaijenja z družbenimi redstvi - $ sredstvi, ki so jih e avci združili oziroma naložili druge TOZD. Pridobivanju ohodka z udeležbo pri skupno 0seženem dohodku posveča snutek zakona veliko pozor-°st, kar seveda ne izhaja le iz ^ga, da takšna oblika doseganja ohodka presega klasične tržne ^ag°vne in finančne odnose 'jd organizacijami združenega ja- Pomembneje je, kot je v ni svojih razlag o osnutku za-°na dejal Vlado Klemenčič, t an republiškega izvršnega sve-a> da tako ustvarimo mehaniz-e> ki bodo skladno s samo-Pravnim sistemom opravljali oločene nujne funkcije v pro-®su družbene reprodukcije, ratka, temeljna organizacija ruženega dela ni nastala za-oljo tega, ker bi hoteli obuditi niaihna klasična podjetja, pač Pa zato, ker potrebujemo takšn-o ^ehco družbene reprodukcije, del '!)0^0 združeni aVc\ upravljali z delom in s r® stvi za delo ter z rezultati eja skupaj z drugimi delavci v ce °tnem procesu družbene re-Produkcije. Ob tem pa velja po-ariti tudi naslednje: osnutek ^a ona pripisuje tolikšen druž be: Pomen rtopolitični in gospodarski povezovanju dela in re štev tudi zavoljo tega, ker 1 se v primeru, če zanje ne bi a. ustreznih samoupravnih es*tev, delavcem počasi, a za-esPvo izmuznile iz rok ustav-ne Pravice. Zavoljo vsega tega se osnutek zelo na široko dotika tega poglavja, pri čemer skuša s skupnimi načeli, ki veljajo za vse primere združevanja dela in sredstev, ter s konkretno opredeljenimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi zagotoviti enakopravnost tako vseh delavcev kot tudi vseh TOZD, ki združujejo delo in sredstva. V vseh primerih združevanja dela in sredstev veljajo naslednja načela: delavci so enakopravni pri pridobivanju dohodka skladno s prispevkom, ki so ga za njegovo doseganje dali s svojim živim in minulim delom; nmen, pogoji in način združevanja dela in sredstev, vzajemne pravice in obveznosti ter odgovornosti pri pridobivanju dohodka delavci določijo sporazumno; v skladu s samoupravnimi sporazumom uresničujejo tudi medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, skupno prevzemajo rizik, zagotavljajo skupno odgovornost za rešitev materialne podlage in storilnosti dela; v skupnem organu ali po drugi poti, določeni sssporazumom, sporazumno usklajujejo stališča o skupnih zadevah. Osnutek seveda še mnogo širše in podrobneje obravnava posamezne oblike združevanja dela in sredstev. Osnovni namen takšnega obravnavanja je vse kakor ta, da bi zagotovili enake pravice tako delavcem v TOZD kot tudi vsaki posamezni TOZD. Nobena od TOZD, ki združujejo delo in sredstva, namreč ne sme priti v položaj, da bi bila zavoljo slabo izoblikovanih ali napačno izdelanih meril prikrajšana za rezultate boljšega gospodarjenja v primerjavi z drugimi TOZD. Naj to povemo s primerom: če posamezna TOZD poveča storilnost, zmanjša stroške poslovanja in tako doseže večji dohodek, se ne sme zgoditi, da bi druge TOZD, s katerimi je združila delo in sredstva, lahko zahtevale, da se ustrezno spremenijo merila in s tem zmanjša njen delež v skupnem dohodku. Prav tako se skupni prihodek, kadar gre za tovrstno soudeležbo, ne more nabirati na žiro računu ene od TOZD, ki bi ga lahko začasno uporabljala, drugi partnerji pa bi ta čas bili v finančnih težavah — čeprav so svojo obveznost izpolnili. Podrobno so opredeljeni tudi pogoji, kako in za koliko časa se združujejo delo in sredstva, pri čemer je ena od temeljnih določb ta, da udeležba na skupnem dohodku na osnovi vloženega minulega dela ne more biti trajna. Oblikam in pogojem združevanja dela in sredstev je torej v osnutku zakona odmerjena potrebna pozornost, vsekakor pa je osnovni namen takšnega obravnavanja tega področja družbenoekonomskih odnosov v resnici zagotoviti delavcem v združenem delu vse pravice, ki jih zagotavlja ustava. rb OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN MINULO DELO Konec spotikanja Delavec ne sme dopustiti, da bi z njegovim delom upravljal nekdo drug, ker v tem primeru tudi ne bo resnični samoupravljavec Če si malce prikličemo v spomin vse razprave, ki so spremljale pripravljanje in kasnejše uveljavljanje nove ustave, bi se lahko kaj hitro odločili za kamen, ob katerega seje spotaknilo največ čevljev. Kaj vse ni bilo izrečenega na njegov račun - in predvsem - koliko nesporazumov n zgrešenih razlag se je prilepilo na docela nov pojem (gledano z očmi' družbene prakse). Dobro, navsezadnje so tudi zgrešene razlage naposled po ovinkih pripeljale do cilja, ki so ga avtoiji ustave načrtovali že od vsega začetka. Konkretneje: tudi napačna razlaga je lahko v vzgojnem pomenu uspešna, če se še pravi čas zavemo, daje napačna . . . Morda bi negotovost trajala še nekaj časa, če ne bi v središče pozornosti družbenega dogajanja prišel osnutek zakona o združenem delu, ki je na zelo nazoren način vzel v pretres tudi minulo delo. In nikakor ne brez razloga. Po domače bi lahko rekli, da so se razblinili v nič milni mehurčki nekakšnih predstav, kako mora delavec „nekaj dobiti v roke" (pri izplačilu osebnega dohodka seveda), ker je bil pač ,,prej nekaj let v službi". Že uvod .e razprave o osnutku zakona o združenem delu so pokazale, da govoijenje o minulem delu nikakor ne more biti nekaj obrobnega, nekaj, kar bi lahko ..odpravili z levo roko", temveč da gre v bistvu za temeljno vprašanje socialističnih družbenih odnosov. Na kratko in malce poenostavljeno bi lahko rekli, da je minulo delo vse, kar je človeštvo, družba, delovna skupina . . . doslej ustvarila in ni ..sproti pojedla", temveč je svoje delo vložila v sredstva za proizvodnjo, s katerimi je potem delavec spet lahko s svojim „živim delom" ustvarjal nove vrednosti. Roman Albreht je na primer pred nedavnim o tem takole dejal: „Res je, da minulo delo, opredmeteno v sredstvih za proizvodnjo, ne ustvaija vrednosti. Prav tako je res, da živo delo praktično in realno ne more ustvarjati vrednosti brez svojih lastnih materialnih osnov, torej brez minulega dela. Odkar je prvi človek opredmetil svoje minulo delo v gorjači kot osnovi za nadaljnje živo delo, se je ta osnova (z delom naslednjih generacij) ves čas povečevala. Ob tem in takem razmišljanju je seveda tudi res, dami nulo delo bistveno vpliva na kakrarekoli možnosti živega dela. Minulo delo je postalo pogoj za živo delo!" Če se vživimo v tako razmišljanje, je samo še korak do ugotovitve, daje bilo današnje minulo delo še včeraj ,,živo“ in da bo naše današnje živo delo že jutri uvrščeno v kategorijo minulega dela. Prizna varno, taka razmišljanja so lahko v veliki meri tudi neprecizna zaradi pretiranega poenostavljanja, vendar je obenem tudi res, da nas poenostavljanje ne pripelje v slepo ulico: osnovne opredelitve so pred nami in ne moremo jih zgrešiti . . . Roman Albreht je na primer svoje razmišljanje nadaljeval z mislijo, daje živo delo ustvarilo vrednost, ki ni bila porabljena. Vložena je bila torej v sredstva za proizvodnjo, torej v osnovo za bodoče delo. Prav zato je razmerje med minulim in živim delom vselej razmerje med dvema vrstama dela, med včerajšnjim živim in zdaj opredmetenim v proizvajalnih sredstvih ter med današnjim tekočim živim delom. S tega stališča je zgodovinska narava povezave med tema dvema vrstama dela temeljno vprašanje socializma in socialističnega samoupravljanja. Kakor vemo za zgodovino doslej in za izkušnje, ki nam jih je navrgel zgodovinski pregled, so omenjene povezave temeljile na klasični lastni&i podlagi in v različnih oblikah odnosov lastniškega značaja. Za razumevanje našega sodobnega razmišljanja je prav gotovo najpomembnejše, da je b lo v vseh primerih minulo delo odtujeno od delavca, ki gaje ustvaril, in da so z njim upravljali ljudje, na katere delavci niso imeli pravega vpliva. Ob tem se seveda moramo zavedati, da ima tisti, ki razpolaga s proizvajalnimi sredstvi, v resnici monopol nad osnovami za živo delo, obenem pa organizira povezave med minulim in živim delom in si tako podreja tuje delo in - kar nam zveni bolj po domače - izkorišča delavca. Povejmo za konec kratko in jasno: če smo že pri osnovnih opredelitvah izkoriščanja, delavec ne sme dopustiti, da bo z njegovim minulim delom upravljal nekdo drug. Delavec mora imeti svoje minulo delo „v svojih rokah" in potem bomo lahko rekli, daje resnični samoupravljavec. In da resnično odloča o svojem delu in njegovih rezultatih . . . Tig SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE PO NOVEM ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU_ DEFINICIJA JE JASIMA Osnutek zakona o združenem delu poudarja vlogo sindikalne organizacije v samoupravnem sporazumevanju Doslej smo se v procesu samoupravnega sporazumevanja srečavali z mnogimi pomanjkljivostmi. Vzrokov za to je več, vsekakor najpomembnejši pa je, da do osnutka zakona o združenem delu niti politološka in pravna znanost in niti družbena praksa niso dale ustreznega od- govora na dileme o vsebini in naravi samoupravnih sporazumov. Srečevali smo se s teorijami, ki so sporazume razglašale za civilno-pravne pogodbe, drugič spet za akte brez obligacijskega pomena, pa tudi z mnenji, češ da so samoupravni sporazumi le konvencije, ki pravno fjEVlLNE PRAVICE, ZAUPNOSTI * v OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ORGANOV DRUŽBENO POLITIČNIH Zaradi objektivnejše presoje Osnutek zakona o združenem delu predvideva v sestavu disciplinske komisije tudi člane, ki ■so iz TOZD in ki jih predlaga zbor združenega dela občinske skupščine prašanje, zakaj so potrebni Predstavniki občinske skupšči-v disciplinski komisiji posa-ezne temeljne organizacije ali Ve»Pne disciplinske komisije d 1 temeljnih organizacij iste ovne organizacije, se zastav- v javni razpravi precej izdvo-no- Dejstvo je namreč, da se , ,°z'_ celoten osnutek zakona o _ m ženem delu nizajo številne avice, obveznosti in odgo-tj JH^sti arše družbenopoli-ne skupnosti oziroma orga-•tosf ^H^bcoopolitičnih skup- 0,^e pravice, obveznosti in govomosti organov družbe-, Političnih skupnosti so pose-UrL opredeljene v poglavjih, ki Vn -° .Posamezna problemska Prašanja, zlasti ko gre za raz-J> krepitev in graditev samo-Pfavnih odnosov in družbeno-onornskih odnosov v samo-ni!no toženem delu. dn-u znost‘ in odgovornosti se f .opolitičnih skupnosti kažejo tudi v določilih, po katerih so organi družbenopolitičnih skupnosti neposredno odgovorni za posamezna vprašanja, denimo, kako poteka postopek sanacije, kaj morajo v zvezi s sanacijo urejati organi družbenopolitičnih skupnosti. Druga taka neposredna odgovornost organov družbenopolitičnih skupnosti je denimo, da dajejo pobudo pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, pobudo za ustanavljanje delovne organizacije itd. Organi družbenopolitičnih skupnosti sodelujeo tudi pri urejevanju dohodkovnih odnosov, pri pridobivanju in razporejanju dohodka, pri sprejemanju in utrjevanju meril za delitev. Odgovor na zastavljeno vprašanje o sestavi disciplinske komisije je torej vsekakor treba poiskati v tako široko opredeljenih pravicah, obveznostih in odgovornostih organov družbenopolitičnih skupnostih za razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v združenem delu. Sicer pa si pobliže oglejmo to novost. Osnutek zakona o združenem delu ima določilo, ki pravi, da mora biti v sestavu disciplinske komisije določeno število članov, vendar ne več kot četrtina celotnega števila članov, ki niso iz temeljne organizacije. Te člane sicer prav tako volijo delavci, toda na predlog zbora združenega dela skupščine občine, v kateri je temeljna organizacija. Od takšnega sestava disciplinske komisije, ki je ustanovljena, da bi ugotavljala kršitev delovnih obveznosti ali drugačno kršitev delovne discipline, ugotavljala odgovornost in izrekala ukrepe za te kršitve, predlagatelj osnutka zakona o združenem delu prav gotovo pričakuje, da bo dosežena znotraj disciplinskih komisij čim večja objektivnost. Znani so nekateri primeri iz dosedanje prakse, ko so posamezni člani ali kar celotne disciplinske komisije postale včasih hote ali nehote orodje v rokah tistih, ki so sami ,.zakuhali odnose“, iz katerih so po- tem odbirali tiste, ki naj bi zakrivili tak ali drugačen prekršek. Znani so tudi primeri, ko je zavestno zatajila objektivnost presojanje pri ugotavljanju kršitev ali teže posameznih kršitev in se je disciplinski postopek izkoristil bodisi za šikaniranje, bodisi za familiarno obračunavanje primera, zato bo obvezno sodelovanje zunanjih članov disciplinske komisije v postopku ugotavljanja kršitev in pri izrekanju disciplinskih ukrepov vsekakor prispevalo k večji ne-pristranosti pri delu disciplinske komisije, se pravi k čim večji objektivnosti pri ugotavljanju in presojanju kršitve. Ne smemo pa seveda pozabiti, da je delavski svet še vedno tisti, ki v končni fazi presoja in odloča o pritožbi delavca na izrečen disciplinski ukrep. Ta končna odgovornost je torej še vedno v izključni pristojnosti samoupravne temeljne organizacije združenega dela. S.G. ne obvezujejo subjektov sporazumevanja itd., čeprav so s podpisom sprejeli določene obveznosti. Osnutek zakona o združenem delu prinaša nedvoumno formulacijo o samoupravnem sporazumevanju in temelji na izhodišču, da gre za nov institut samoupravnega prava naše družbe, ki ji je osnova družbena last nina ter samoupravljanje ter vzajemna odgovornost in solidarnost vseh delovnih ljudi. Prav zato samoupravnih sporazumov ni mogoče obravnavati in vključevati v nobeno od kategorij klasičnega, zasebnega in javnega prava, temveč sodijo samoupravni sporazumi med samoupravne splošne akte. Očitno je, da bo samoupravni sporazum kot oblika urejanja odnosov v družbeni reprodukciji v prihodnje zamenjal druge oblike in postal edini instrument, s pomočjo katerega bodo delavci v združenem delu in delovni ljudje urejali svoje medsebojne odnose. Takšno izhodišče v ustavi in v osnutku zakona o združenem delu torej zanika potrebo, da bi se ob razvitem sistemu samoupravnega sporazumevanja delavci posluževali institucij politične oblasti in njenih sredstev za urejanje razmerij. V osnutku zakona je natančno zapisano, da se s samoupravnim sporazumom združuje delo delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, delo delavcev v delovni skupnosti, združuje delo in sredstva v delovne organizacije in v druge asociacije združenega dela, banke, finančne organizacije, poslovne skupnosti ter da se združujejo sredstva in delo v druge oblike združevanja. S samoupravnimi sporazumi se določajo tudi temelji plana, usklajujejo interesi v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo se merila za razporejanje in delitev dohodka, merila za samoupravno urejanje cen ter osnove in merila za razporejanje dohodka iz skupnega poslovanja, s samoupravnimi sporazumi se urejajo odnosi pri uresničevanju svobodne menjave dela. Gre torej za samoupravne sporazume, ki po svojem pomenu sodijo med samoupravne splošne akte, po postopku oblikovanja in sprejemanja ter po vsebini pa se lahko med seboj razlikujejo. S samoupravnimi sporazumi se urejajo pravice in dolžnosti, medtem ko se z drugimi splošnimi akti določajo predvsem načini uresničevanja v samoupravnih sporazumih določenih pravic in dolžnosti. Da ne bi ilo v bodoče več zmede, kaj je samoupravni sporazum in kaj pogodba, povejmo, da v pogodbah pogodbene stranke ne morejo parti-cipirati v delitvi ustvarjenega dohodka in tudi rizik ni obojestranski. Kupoprodajne pogodbe, posojilne, zakupne pogodbe, noeodbe o gradnji in prevozu hd. yo osnutku zakona niso samoupravni sporazumi. Zakon posebej opozarja na te primere prav zato, da jim ne bi pripisovali pomena, ki ga nimajo. Opozoriti kaže tudi na določilo osnutka zakona, ki govori o vlogi sindikalne organizacije pri sprejemanju samoupravnih sporazumov. Po osnutku sindikalna organizacija sodeluje pri sklepanju samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje osebnega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo de lavcev. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima sicer organizacija združenega dela pravico izvajati tak sporazum, vendar pa sindikalna organizacija lahko prične postopek pred so diščem združenega dela. M. H NAJLAŽE JE ODGOVORNOST PREVRECl NA NOVINARJE »PRIMER« IZ PIROTA Sredstva javnega obveščanja se morajo včasih braniti celo takrat, ko delajo dobro in v interesu samoupravljanja Pilotska konfekcija „Prvi maj“ je v marsičem za zgled, posebno pa v samoupravno-gospodarskem obnašanju. Prejela je že številna družbena priznanja. Tako so se delavci »Prvega maja“ že navadili, da dobro delajo, da so vzorni in da novinarji o njih lepo pišejo. Primer iz »Prvega maja“, o katerem je zdaj govor, pa ne more biti za zgled drugim. O njem je prvi kritično pisal tovarniški časopis, potem pa je sramota prešla občinske meje in prišla tudi v druge časopise. Delavski svet TOZD Maloprodaje, ki so ga kritizirali, ni bil tiho, temveč je ostro reagiral na »dezinformacijo" - da se nekateri njeni člani niso obnašali samoupravljavsko — in je zahteval zadoščenje: disciplinski postopek proti novinarjem tovarniškega časopisa in uredniku za ne-budnost. Tako je pretila nevarnost, da bo za vse kriv novinar, ki je iz čiste muhavosti poskušal škoditi ugledu delovne organizacije. S čim se je tovarniški časopis pravzaprav tako močno zameril delavskemu svetu TOZD Maloprodaje? Na kratko s kritiziranjem nekaterih njegovih članov, da so si v svojih prodajalnah prizadevali skrčiti načrt prometa in so tako izkoristili položaj v osebne interese. Kajti za »preseganje" načrta, za posebno prizadevanje osebja v prodajalnah sledijo razen družbenih priznanj, kot je znano, tudi večji osebni dohodki. Delavski svet je v »pojasnilu" de- lavskemu časopisu trdil, kar je tudi točno, da je načrt prometa zmanjšan samo v eni prodajalni in to upravičeno. Vendar se tudi uredništvo časopisa ni »posulo s pepelom" in ne oprostilo za napako, temveč je imelo toliko poguma, daje dalo svoje pojasnilo. V njem je med drugim rečeno (in dokumentirano): »Novinar je v tovarniškem časopisu govoril o nekaterih, ki se borijo za osebne interese, ne pa o celem delavskem svetu in niti z besedico ni zahteval preklica delavskega sveta niti ni na kakršenkoli način za organ upravljanja kot celoto dejal, da nerealno rešuje stvari, niti da v celoti gleda svoje interese. Z drugimi besedami, novinar ni dejal, da je delavski svet zmanjševal načrte prometa. PRVA PRIZNANJA NAJUSPEŠNEJŠIM RACIONALIZATORJEM Spodbuda ustvarjalnosti V Velenju nagradili najuspešnejše racionalizatorje iz Šaleške doline Na svečani seji občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, na kateri so podelili srebrni juidk sindikatov 21 dolgoletnim sindikalnim aktivistom ter osnovni organizaciji sindikata „ERA“ Velenje - TOZD Kmetijstvo Šoštanj, so prvič podelili tudi priznanja in nagrade najuspešnejšim racionalizatoijem. Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja občinskega sindikalnega sveta je na predlog komisije za racionalizacije izbrala tri najuspešnejše ra-cionalizatoije, pri čemer je upoštevala izvirnost racionalizacij ter doseženi ekonomski uspeh. JOŽE JELEN, član delovne skupnosti Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, je ves čas razmišljal o izpopolnitvi in olajšanju težkega jamskega dela. Njegov prispevek so naslednje racionalizacije: izpopolnitev dvoverižnega tran-sproteija EB-620 za odvoz drobnega premoga, potezna naprava, prilagojena za pogon z električnim vrtalnim strojčkom „Victor“ in naprava za priključek verige kombajna na povratni postaji čela brez hidravlične stojke. Razen olajšanja težkega jamskega dela pomenijo Jelenove racionalizacije tudi prihranek več kot 10 milijonov dinarjev. ANTON LESJAK, zaposlen v Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje, je na izviren in enostaven način rešil konstrukcijo kotnega spoja pri televizijski kaseti, zaradi česar ni bilo treba uvoziti dragega stroja. Ta racionalizacija je doslej že dala več kot 550.000 dinarjev prihrankov. MIHA LETONJE, zaposlen na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje — kot strojni mojster stalno izpopolnjuje in izboljšuje delovne postopke, orodja in stroje. Z racionalizacijami, ki jih uporabljajo od leta 1971 naprej, je prihranil delovni organizaciji že več kot milijon dinarjev. Najpomembnejše Letonje \e raciona- lizacije pa so: orodje za razrez profilov, sprememba tehnologije pri izdelavi podporja Hemscheidt ter sodelovanje pri izdelavi stroja za kompletiranje valjčkov. S priznanji najboljšim racio-nalizatpijem, za katera so se odločili v občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje in ki jih bodo v prihodnje podeljevali vsako leto, želijo spodbuditi kar največ delavcev k razmišljanju o tem, kako ustvariti boljše delovne razmere in s tem stalno zmanjševati fizični napor delovnega človeka, po drugi strani pa prihraniti tudi denar. P. O. Miha Letonje, eden nagrajenih racionalizatoijev Foto: Stane Vovk — Koliko pa zasluži.. .? — Zasluži nič, plačo ima pa zdaj po novem kar dobro . . . Karikatura: A. Novak temveč da so se posamezniki borili za skrčenje svojih načrtov. Potem so bile iz uradnega zapisnika navedene razprave (peterice) članov delavskega sveta, iz katerih se jasno vidi, da so hoteli zmanjšati promet v svojih prodajalnah. Prizadevali so si, pa je delavski svet odklonil njihova dokazila, uveljaviti predloge za zmanjšanje prometa. Zakaj je potem, tu pa je, kot se zdi tudi ključ »primera iz Pirota", delavski svet zahteval, naj kaznujejo novinarja? Zakaj je skušal s svojo avtoriteto zaščititi tudi tiste člane, ki so skušali postavljati osebne interese pred skupnimi? Ni pa bilo, da končamo z zgodbo, samokritike, ograjevanja delavskega sveta pred nesamoupravljalskimi stališči svojih članov. Le-ta je skušal celoten primer preložiti na napačen tir, na novinarja, namesto priznanja, da v nedvomno dobrem kolektivu, kakršen je »Prvi maj", včasih odpove samoupravljalska zavest, čeprav gre za člane delavskega sveta, seveda za posameznike, kot to trdijo in dokazujejo tovariši iz tovarniškega časopisa, ne pa za ves samoupravni organ. To je bila dobro naperjena poteza delavskega sveta, poskus, da bi s svojo avtoriteto zavaroval tudi tiste člane, ki so skušali na že opisani način, naj ponovimo, izkoristiti položaj za interese svojih prodajaln in jim tako dati prednost pred interesi vse delovne organizacije. Tu bi lahko, vsaj kar zadeva ta izsiljeni »primer" iz tiska, postavili piko. Vendar pa zato še ni konec zgodbe za partijsko organizacijo, ki bi morala sedaj spregovoriti in oceniti, kdo je pravzaprav naredil napako. Delavski svet TOZD »Prvi maj" ali uredništvo tovarniškega časopisa. In da o svojih sklepih člane kolektiva in javnost prek tovarniškega glasila seznani, kdo je naredil napako in zakaj je nastal »primer", za katerega ni bilo prostora. To je potrebno tudi zaradi ugleda lokalnih sredstev informiranja, ki se včasih znajdejo v položaju, da se branijo tudi takrat, kadar delajo dobro. ACA PETROVIČ STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, na beograjski TV, v oddaji »Izbor v sredo": O Sonnenfeldtovi »doktrini" smo povedali svoje mnenje. Povsem jasno je, da ZKJ in naša država ne bosta nikoli privolili v to, da bi kdorkoli odločal o njuni usodi. Prepričan sem, da tega ne bodo dovolile tudi mnoge druge države. Nikoli ne bomo pustili, da bi kdorkoli določal interesne sfere. Kar pa zadeva Sonnenfeldta oziroma tisti del njegove izjave, v katerem se zavzema, če lahko tako razumemo, za mir in popuščanje napetosti, potlej je to prav. Toda z ddlom Sonnenfeldtove izjave in pred tem tudi Fordove ter Kissingeijeve o pozicijah, ki bi jih zavzela Amerika v primeru, če bi prišli komunisti v vlade nekaterih držav — pri tem se je konkretno govorilo o Italiji, Franciji itd. — se zveza komuni- stov po mojem mnenju ne more strinjati in se tudi ne bo nikoli strinjala s tem, da bi nekdo od zunaj lahko diktiral, kakšna bo struktura vlade, kdo bo in kdo ne v vladi te ali one države. To so zadeve teh držav samih in prepričan sem, da lahko takšne izjave škodujejo predvsem tistim, ki jih dajejo , pa tudi onim, katerim žele pomagati s takimi izjavami Dr. BERISLAV ŠEFER, podpredsednik ZIS, na seji zbora republik in pokrajin zvezne skupščine: V treh mesecih se je izvoz povečal za 8 odstotkov. Predvsem je važno, da se je najbolj razmahnil izvoz na tržišča razvitih držav (zahodnih), kjer smo imeli največ problemov. Tako se je deficit v bilanci blagovne menjave s tem območjem zmanjšal v prvem trimesečju za 280 milijonov dolarjev ali za 34 odstotkov. Hkrati pa je bil izvoz v države v razvoju manj3 za 12,9 odstotka, izvoz v socialistične države pa se je povečal za 7,4 odstotka. Ugodna gibanja na tem področju so omogočila, da se je trgovinski primanjkljaj - po podatkih za prvih 26 dni aprila -od začetka leta zmanjšal za 550 milijonov dolarjev oziroma za 45 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. To je omogočilo, da v vsakem trenutku ohranimo zadovoljivo zunanjo likvidnost države. Zadolženost jugoslovanskega gospodarstva do tujine se sorazmerno zmanjšuje. V nekaterih krogih v tujini je slišati špekulacije o dozdevni prezadolženosti jugoslovanskega gospodarstva Dejstvo pa je, da se je relativna zadolženost jugoslovanskega gospodarstva v zadnjih petih letih bistveno zmanjšala, zlasti v konvertibilnih valutah. OD SOBOTE T DO SOBOTE Ne le običajna razprava Prvomajski prazniki so nekoliko umirili tisti del političnega dela, ki mu pravimo sestankovanje forumov. Kljub temu so bili v znamenju številnih političnih dogodkov, predvsem pa tudi doseženih gospodarskih uspehov, ki sojih zaznamovali v posameznih krajih ožje in širše domovine. Predvsem so minili v pristnem domačem vzdušju, brez pretiravanj, zborovanj in parad, nekako v slogu umirjenih delavskih izletov, ki so že tradicija slovenskega delavskega gibanja iz minulih desetletij. Zato niso bili nič manj prijetni in prisrčni. Kljub praznikom se temperatura v političnem dogajanju doma ni znižala, kot seje sicer predpraznično vreme. Tik pred prazniki smo lahko prebrali priporočilo in stališča republiške konference SZDL o razpisu posojila za graditev cest v prihodnjem srednjeročnem obdobju. S posojilom delovnih ljudi naj bi razširili program graditve in obnove slovenskega cestnega omrežja. Prav gotovo smo na tem področju že v precejšnjem zaostanku, ki seveda močno ovira enakomeren gospodarski razvoj posameznih slovenskih območij, zlasti tistih, ki so še odrezana od asfalta in sodobnih prometnih tokov. S posojilom naj bi prispevali k hitrejši graditvi in rekonstrukciji magistralnih in drugih regionalnih cest, ki jih zajema tudi podroben program, pripravljen v samoupravni interesni skupnosti cestnega gospodarstva. Prav gotovo se bo ta naša »žrtev", ki jo bomo prispevali v obliki vračljivega posojila, bogato obrestovala, saj nas je tudi sicer izkušnja naučila, da lahko hitreje napredujemo le, če se opremo predvsem na lastne sile in lastno solidarnost. Pomembnejši popraznični dogodek je vsekakor pomenila seja centralnega komiteja ZKS, posvečena osnutku zakona o združenem delu in načrtovani razpravi o tem pomembnem dokumentu v razvoju samoupravljanja v naši družbi. Javna razprava naj ne bi bila, je bilo poudarjeno v razpravi in v sprejetih sklepih, samo proučevanje zakona, pač pa predvsem priložnost, da temeljito preverimo dosedanjo raven samoupravnih odnosov in uveljavljanje ustave v združenem delu in v celotni družbi. Razpravljavci, med njimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, frontovsko organiziranih v SZDL, so kritično ocenili razmere in odpore, ki se pojavljajo v praksi delovanja temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občin. Najmočnejša ovira za uspešnejši razvoj slovenskega gospodarstva in družbe so gotovo prevelika razdrobljenost in nepovezanost, lokalizmi in zapiranja v občinske in regionalne meje, še zmerom močni monopoli v odločanju, neustrezno investiranje, slaba gospodarska struktura, premajhen izvoz in nedosledno uveljavljanje pravice delovnih ljudi v načrtovanju skupnega razvoja-Prav zato velja razpravo o osnutku zakona o združenem delu uporabiti za temeljito soočanje s preseženimi odnosi in razmerami in kot odprt boj za poglabljanje samoupravljanja in spreminjanja razmer v vseh okoljih, tako v delovnih organizacijah kot v vseh krajevnih, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih. Le tako bo lahko razprava, katere nosilci so sindikati in socialistična zveza, prispevala svoj delež k prizadevanjem za tekočo stabilizacijo gospodarstva in za.konkretno reševanje dolgoročnih nalog družbenoekonomskega razvoja. Naj omenimo ob koncu tedna tudi vsakoletno akcijo organizacij Rdečega križa. Letošnji teden RK naj bi bil predvsem v znamenju skrbi za čisto in urejeno okolje. Toda ne le kot enkratna akcija, v kateri bi vzeli v roke veliko metlo, ampak kot pobuda, da bi tako v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in ustanovah začeli resneje spoštovati naravno okolje, čiste in zdrave razmere za delo in življenje v vsakem okolju, za katerega je treba skrbeti vsak dan, ne le enkrat na leto: gok Mko zoper zasičenost tekstilnega trga in zasebno konkurenco KORAKI DO SODOBNE IN »CENEJŠE MODE« Slovenski tekstilni industriji je pot na trge v drugih republikah omejena zavoljo premajhnega Posluha za potrebe tega trga, zaradi slabših prodajnih pogojev pa tudi zato, ker prepočasi sle-diio modi Nekateri slovenski proizvajalci, kot denimo konfekcionarji, se Pogosto pritožujejo nad zapiranjem trgov v drugih naših republi-"•uh. Pritožujejo se tudi, da konkurenčni proizvajalci drugod po otžavi kršijo načela enotnega jugoslovanskega trga s tem, da nudijo Potrošnikom izjemno ugodne pogoje kreditiranja nakupov obla-cilne konfekcije in drugih izdelkov. Tako spodrinjajo z lokalnih Ifgov druge konkurenčne proizvajalce, katerih izdelki so kajkrat Polj še kakovosti in bi na te trge prodrli oziroma se na njih uveljavi, če ne bi bilo omenjenih protekcionističnih prijemov in postop-'Cop pri ponudbi in prodaji posameznih izdelkov. Če pustimo ob strani dejanske kršitve dobrih poslovnih navad z nelojalnim konkuriranjem in z nekaterimi celo izrazito diskrimina-nijskimi postopki ter skušamo ugotoviti še druge vzroke zapiranja nekaterih lokalnih in tudi širših trgov v državi, bomo dognali, da se Posamezni slovenski proizvajalci na trgih drugih republik ne uvelja-Vljo oziroma ne obdržijo tudi zato, ker ničesar ne storijo za širitev tamkajšnje, zvečine slabo razvite trgovske mreže. Ni dvoma, da je tekstilna oziroma konfekcijska industrija v minulih letih neredko neusklajeno razvijala proizvodne zmogljivosti, zanemarjala pa je naložbe v trgovsko mrežo, bodisi v mrežo lastnih 'ndustrijskih prodajaln, bodisi v prodajne zmogljivosti zlasti za teknil in oblačilno konfekcijo specializiranih trgovskih hiš. Tako ni nudno, da naši proizvajalci niso dovolj in trajneje prisotni na trgih nmgih republik ter da se celo v Sloveniji zlasti na vrhuncu modnega uveljavljanja še vedno neizživetih ,,blue jeans“ pojavlja tudi dokaj agresivna ponudba zasebnikov. Ti po navadi organizirajo delo pri Zasebnikih na domu; ker se tako navadno izognejo plačevanju davkov in ker so njihovi režijski stroški spričo tega lahko nizki, so cene ujihovih konfekcijskih izdelkov zares konkurenčne. Ti zasebni kon-tekcionarji, katerih izdelke prodajajo sodobni krošnjarji in drugih vrst posredniki na podeželskih sejmih in v manjših mestih, so, denimo lani, pospravili mastne dobičke s prodajo modnih konfekcijskih izdelkov „blue jeans“. Kako tudi ne bi, saj so bili tako rekoč „ekskluzivni“ ponudniki tega blaga po Jugoslaviji, če upoštevamo, da se je tkanina za te izdelke kot po nekem čudežu tako rekoč še vroča s statev odtekala k njim namesto v konfekcijsko industrijo. Bodi tako ali drugače, nobenega dvoma ni, da bo ta moda praktičnih in trpežnih hlač in celih oblek iz mešanic bombaža in sinte-tike še dolgo belila glave proizvajalcem tkanin iz česane preje, ki gredo zdaj prav zaradi vztrajne „konkurence“ kavbojk in drugih podobnih hlač razmeroma slabo v denar. Oblekam, ki so izdelane iz česane preje, sicer najbrž ni in nikoli ne bo povsem odklenkalo. Res pa je, da se bomo oblek in tkanin, ki zahtevajo tako drage surovine, kot je 100-odstotna volna, odvadili nositi za vsak dan, ko je primerneje in tudi ceneje nositi obleke iz tkanin, izdelanih iz mikane preje. Obleke iz tako imenovanega „tweeda“ so vse bolj iskane, ker so po navadi cenejše od ,3cam-gama“, ker prinašajo spremembo in ker je za tkanje „tweeda“ mogoče poleg surove volne uporabljati tudi regenerat, to je predelane odpadne surovine. Ker kupci v modnih hišah in blagovnicah ne povprašujejo več toliko po „celih“ kolikor bolj po kombiniranih oblekah, bodo za te namene kot nekoč vsekakor zelo prikladni suknjiči iz tweeda. V čmo pa bodo, kot kaže, zadele tiste tekstilne tovarne volnarske smeri, ki bodo v dobi razmeroma zasičenega trga vsaj del svojih zmogljivosti prilagodile spremenjenim zahtevam potrošnikov, ki se obračajo po modi in ki si želijo sprememb v opisanem smislu. S temi iskanimi izdelki navsezadnje tudi ne bo težko prodreti na trge drugih republik, ki so s konvencionalnimi tekstilnimi izdelki že bolj ali manj zasičeni. N. ŽUŽEK Šmartno ob raki Spodbudni dosežki gospodarjenja Trgovsko podjetje „Vino“ iz Šmartnega ob Paki uspešno skle-Pa prvih 25 let obstoja. V četrt st°letja se je povečalo število zaposlenih od 5 na 93, promet pa od 430.000 dinarjev na več kot 110 milijonov dinarjev. Delovna organizacija je naj-Prej izkoristila lego Šmartnega ob Paki _ na stičišču Šaleške ter Savinjske doline - pozneje pa sirila prodajo brezalkoholnih in alkoholnih pijač trgovskim in ®0stinskim podjetjem tudi na ‘irugih območjih. Ko so dobili Polavtomatsko linijo, so pred de-sotimi leti začeli tudi z lastnim stekleničenjem vin. Leta 1969 so odprli skladišče v Zagorju ob avi, leto pozneje pa so se odlo-odi za gradnjo novega objekta, v aterem je sodobna avtomatska Polnilnica z zmogljivostjo 2000 steklenic na uro, skladiščni pro-iq ^ maloprodajni lokal. Leta Vj so uredili distribucijsko skladišče še v Celju, od koder ^aj oskrbujejo gostinsko mrežo V mestu in v bližnji okolici. .krati z modernizacijo in šitje-niem kleti zadnji dve leti lahko zdaj „Vino“ uskladišči 104 vagone vina, kar je 148-krat več °t pred četrt stoletja, zgradili Pa so še nove prostore za skla-bišče embalaže. Lani so dosegle delovne enote skladišč Šmartno ob Paki, Za-Sorje ob Savi in Celje, maloprodaja Šmartno ob Paki, Celje in p če ter polnilnice Šmartno ob aki več kot 110 milijonov di-narjev prometa, kar je za 43 % vec kot leto poprej. Ob 9,6 % P°večanju števila zaposlenih so °segli 5.2-odstotni porast družnega proizvoda, 8,2-odstotno Povečanje produktivnosti in za skoraj 60 % večji dohodek itd. Letos naj bi ustvarili za blizu 5 % ve£jj ggiotj,, dohodek, °nčati pa želijo lani začete investicije z ureditvijo okolice no-ovgrajenih objektov. Delavski svet trgovskega pod-Jet)a „Vino“ Šmartno ob Paki pa . e na nedavni seji imenoval posebno komisijo, ki bo preučila možnosti za združevanje dela in sredstev „Vina“ z gostinskimi elovnimi organizacijami z območja občine Velenje. P. O. 30-LETNI CA »INSTALACIJ« Z LASTNIMI MOČMI Pred dnevi so delavci montažnega podjetja Instalacije iz Ljubljane slovesno proslavili 30. obletnico obstoja. Iz majhnega obrtnega podjetja, ki danes sodi v vrh monterske dejavnosti v Sloveniji - tako po velikosti kot po realizaciji, saj je lani 370 zaposlenih doseglo kar 100 milijonov bruto realizacije, za letos pa načrtujejo še več. melbrosirf propolis novost iz zakladnice čebeljega panja UURUANA „Trdim, daje današnji jubilej zgovoren dokaz, da je peščica ljudi, ki je stopila na to pot pred 30 leti, izpolnila vsa pričakovanja," je na slavnostnem zborovanju v Festivalni dvorani med drugim poudaril Janez Jager, eden naj starejših delavcev Instalacij. Povedal pa je tudi, da bodo v srednjeročnem načrtu podjetja posvetili največ pozornosti izboljšanju delovnih in življenjskih razmer delavcev ter poglabljanju samoupravnih od- nosov. Na proslavi so razdelili v podjetju več kot 20 let in 14 tudi 8 priznani za 30-letno za 10-letno delo. delo, 4 priznanja za tiste, ki so Tekst in foto: A. AGNIČ LJUBLJANA Slaba izkoriščenost Na nedavnem razgovoru gospodarstvenikov in sodelavcev znanstvenih ustanov so ugotovili, da v jugoslovanskem gospodarstvu ne izkoriščamo niti tretjine znanstvenih dognanj. Več kot 80 % doktorjev znanosti ali celo do 90 % jih živi in deluje v Beogradu, mimo tega pa mnogo premalo sodelujejo z gospodarstvom. Od vseh znanstvenih delavcev jih dela 43 % v ustanovah, 39 % na fakultetah, samo 13 % pa v gospodarstvu. Znanost je torej razdrobljena in takšna, kakršna je zdaj, ni sposobna in usposobljena za reševanje zahtevnih znanstvenih nalog. BOHINJ Soliden napredek Gradbeno podjetje Bohinj se je razvilo iz malega obrtnega podjetja, ki je imelo nekaj zidarjev, tesarjev, izučenih ter priučenih delavcev. Sprva so gradili manjše objekte, sedaj, ko imajo že precej mehaniza- cije, pa so sposobni prevzeti tudi večja dela. Med večjimi objekti, ki so jih zgradili zadnja leta, so osnovna šola, trije že vseljeni 14-stano-vanjski stolpiči, (dva še grade v Bohinju), gradbena dela pri avtomatski progi za obdelavo lesa TOZD „To-maž Godec" v Bohinjski Bistrici in drugi. Za opravljanje del so zgradili novo betonarno, nabavili pa so tudi ustrezne žerjave, prevozna sredstva in drugo. Ta čas nekaj delavcev te delovne organizacije sodeluje z delavci Cestnega podjetja Kranj pri rekonstrukciji bohinjske ceste skozi Sotesko. Pri tem bodo do 15. julija, ko bo nared ta odsek, ki bo veljal 7,8 milijona din, zgradili bodo 1800 kub. metrov opornih zidov in drugih betonskih objektov. B. B. MURSKA SOBOTA Premalo načrtnosti Podatki iz občine Murska Sobota kažejo, da izumirajo nekatere obrtne stroke, ki so bile tradicionalne. Skoraj nikjer ni več lončarjev, kovačev, sodarjev ali kolarjev. Podeželje je v glavnem prazno in kmetje, ki imajo vedno več mehanizacije, ne Osnova — samoupravni sporazumi Prizadevanja, da bi obrzdali in zmanjšali splošno ter skupno porabo, doslej niso bila učinkovita. Poraba narašča po svojih zakonih in se nenehno dviga, neodvisno od možnosti gospodarstva in celo od njegovih potreb ter zahtev. Na eni strani trošimo po potrebah oziroma tako, kakor je moč te potrebe kriti iz skupne blagajne, vir dohodkov pa je, na drugi strani, v gospodarstvu, ki mi KoSS Si nima učinkovitega vpliva na porabo. Nič čudnega, če znašata zato pri nas skupna in splošna poraba skoraj polovico celotnega družbenega proizvoda, v razvitih državah pa za podobne potrebe odštevajo le tretjino. Meja ekonomsko upravičene porabe je torej že daleč prekoračena, gospodarstvo pa ni več kos temu bremenu. Zdaj ne gre več za spremembe denarnih in drugih obremenitev gospodarstva, ker tako očitno ne moremo doseči nujne usklajenosti med možnostmi in potrebami gospodarstva ter ekonomsko neupravičeno porabo. Spremembe morajo biti širše; temeljiti morajo na načelih samoupravnega usklajevanja družbenoekonomskih odnosov, v katerih morajo delavci - na osnovi nove ujtave — upravljati s celotno družbeno reprodukcijo. Osnovne težave našega gospodarskega razvoja nastajajo torej zaradi pomanjkanja samoupravnih vezi; namesto njih se pojavljajo administrativni ukrepi, posledica tega pa je nestabilnost. Samoupravno združevanje ima torej zelo pome mbne razredne aspekte, nujne za uresničevanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavskega razreda, da se ne bi pojavljala nasprotovanja v njem samem. Okvirov za širše povezovanje ne moremo iskati v skonstruiranih shemah, pač pa v materialnih dejstvih proizvodne. Ker gre za daljši proces, seje treba najprej dobro samouprav- no organizirati in utrditi, potem pa preiti k zapletenejšim vprašanjem in vedno iskati rešitve, ki pomenijo korak naprej v razvoju samoupravljanja. Združevanje v reprodukcijske celote mora vključiti organizacije, ki so življenjsko povezane in bodo zato svoj razvoj zasnovale na skupno ustvarjenem dohodku. Osnova združevanju morajo biti samoupravni sporazumi in dogovori, ki naj imajo večjo moč kot zakoni. Skupni ustvaijeni dohodek vsebuje enotnost in tudi nasprotje interesov. Obstajanje posebnih interesov zahteva nenehno usklajevanje zaradi skupnih interesov. Skupnost interesov pa ni preprosta in dokončna; na osnovi spoznanj o skupnem je treba organizirati ter z nenehnim povečanjem dohodka pre segati sedanja protislovja. Povezovanje gospodarstva na samoupravni osnovi ostaja torej slej ko prej glavna naloga subjektivnih dejavnikov v naši družbi. Le ekonomsko in samoupravno združeno delo lahko ustvari optimalne proizvodne rezultate. Vendar pa te naloge ne bo lahko uresniči, saj naleti v državi skoraj vsaka pobuda za proizvodno in poslovno povezovanje v gospodarstvu na številne pomisleke in nasprotovanja, celo na težnje po decentralizaciji, razdroblj nosti, avtarkiji in privatizaciji samoupravljanja, kar vse je močnejše, kot so prizadevanja za povezovanje gospodarstva na novih samoupravnih temeljih. To je čutiti v odnosih v gospodarstvu, v neproizvodnih dejavnostih, v odnosih med občinami in pri reševanju posameznih in posebnih interesov v ožjih ali širših družbenih razmerjih. Težnje povezovanja pa moramo krepiti, zato bi morali biti bolj učinkoviti tudi pri sprejemanju novih sistemskih rešitev, zlasti v razširjeni reprodukciji. Med temi vprašanji je uveljavitev sistema samoupravnega načrtovanja za zdaj ena najbolj šibkih točk v celoti samoupravnih odnosov in do-kajšen vzrok za sedanja gospodarska neskladja ter motnje na trgu. V. BLATNIK vedo, kje popravljati stroje. Čeprav v soboški občini pravijo, da jim bo do leta 1981 primanjkovalo v obrti kakih tisoč ljudi, bi bilo vendarle zmotno misliti, da bo samo obrt zagotavljala hitrejše zaposlovanje in napredek manj razvitega Pomurja. Tudi vsi od 10.000 zdomcev v obrti ne bodo našli kruha. Zato sta hitrej-S razvoj drobnega gospodarstva in njegova enakomernejša razporeditev po vsem Pomurju tako po strokah kot zmogljivostih lahko le dobro-doSo dopolnilo in pomoč pri skupnem napredku pokrajine. Da bo vse to uresničeno, bo treba več družbenih „injekcij“, zasebniki bodo morali pokazati več pobude, zlasti pa bi bilo smotrno spodbujati ustanavljanje pogodbenih OZD, kajti za zdaj je v Pomurju in Podravju samo ena takšna organizacija, možnosti pa je prav gotovo mnogo več. V. B. RAVNE NA KOROŠKEM Razvoj malega gospodarstva Analiza o trenutnem stanju in razvojnih možnostih malega gospo- darstva v občinah koroške regije je potrebna zato, da bi lahko na osnovi ugotovitev sprejeli potrebne ukrepe oziroma zagotovili pogoje za prihodnji razvoj. Zagotovitev teh pogojev mora postati ena od nalog srednjeročnih načrtov prihodnjega razvoja občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Ga-dec do leta 1980. Na nedavnem posvetovanju o pospeševanju malega gospodarstva v štirih občinah koroške regije so opozorili, da bi morali malo gospodarstvo organizirati in usposobiti tako, da bo dejansko dopolnjevalo druge gospodarske dejavnosti, še posebej industrijo. Zasebni obrtniki pa bi morali veliko bolj kot doslej zadovoljevati potrebe na področju storitvene obrti. V Dravski, Mežiški in Mislinjski dolini so večje delovne organizacije, zaradi premajhne razvitosti malega gospodarstva same organizirale več stranskih dejavnosti oziroma jim opravljajo te storitve organizacije z drugih območji. Z izločitvijo posameznih stranskih obrtniških dejavnosti oziroma z njihovo večjo specializacijo bi prav gotovo omogočili večji razmah malega gospodarstva, obenem pa bi zagotovili tudi več novih delovnih mest E. K. FRANCKA PEČAR - BELINKA OBOROŽENE SILE IN VARČEVANJE V kemični tovarni Belinka ima samoupravna delavska kontrola predsednico — mlado ekonomistko Francko Pečar. Je drugi predsednik tega samoupravnega organa in opravlja funkcijo šele slabo leto. Sicer je vodja analitsko-planske službe in izredno končuje študij ekonomije. — Tovarišica Pečarjeva, niste še dolgo predsednica, vendar ste verjetno že spoznali osnovne naloge delavske kontrole in največje težave pri opravljanju leteli? Res je, ko sem bila izvoljena. sr še nisem točno pred-stavliala vsebine in obsežnosti svojih novih obveznosti. Govorili so mi, da je delavska kontrola čudna reč, ki vse mora in nič ne sme. Kar malo strah me je bilo. No, pa je šlo hitro, verjetne hitreje kot mojemu predhodniku, saj takrat niti vsi pojmi o delavski kontroli in njem vlogi še niso bili povsem razčiščeni. Sama sem se laže mašla, saj je bila delavska kon-rola že dokaj vpeljana v kolektivu, postajala je logični sestavni del samoupravnega življenja. . - Tako samo po sebi pa menda le ni šloš Tudi sami ste morali gotovo precej delati in se učiti. — To je spet res. Dela in učenja je bilo dovolj. Moram pa reči, da sta mi bila v veliko pomoč dva seminarja. Enega je organiziral naš kolektiv v Portorožu za vse člane svojih samoupravnih organov, drugi pa je bil na Bledu za predsednike delavskih kontrol v bežigrajski občini. Šele tu so se mi prej dokaj meglene predstave zjasnile in zvedela sem, kakšne konkretne naloge so pred nami. — In kakšne so zdaj te vaše naloge? - Osnovna naloga je pravzaprav le ena, je pa zato toliko bolj obsežna. Imeti moramo pregled nad celotnim doga- NOVO MESTO CAS JE EDINA Beseda, dve o RESNA OVIRA armadnem dinarju janjem v delovni organizaciji in pazimo, da-ne prihaja do nepravilnosti. Spremljati moramo inventure, različne stroške, stanovanjske kredite - to so menda tista področja, Iger do nepravilnosti najlaže pride. da se je včasih težko posvetiti stvari, ki jo obravnavamo. Je pa spet res, da mi tudi redno delo, ki ga opravljam, zelo pomaga. Nad vsem imam dober pregled in vse gradivo mi je vedno na voljo. Proti času se borimo — To je bilo vse bolj splošno, kako pa je v vašem kolektivu? Kako je sestavljena delavska kontrola, kako deluje, kdo ji pomaga pri delu in kaj njeno delo ovira? - Naš kolektiv je majhen, le kakih 160 nas je. Organ delavske kontrole je tričlanski. Poleg mene je en član delavec v proizvodnji, drugi pa skladiščnik. Zdaj, ko so vsi pojmi jasni, ko so naloge konkretizirane in se jih v celoti zavedamo, že mislimo na to, kako bi število članov povečali. Počakati bo treba do volitev. Kdo nam pomaga? Vsi nam pomagajo, s tem se res lahko pohvalim. Največ pomoči pa dobimo od osnovne organizacije ZK, sindikata in zveze mladine. S tem sem odgovorila tudi na vprašanje o ovirah, težavah. Ni jih, vsaj velikih, resnih ne. Naj večja ovira je čas. Že delovno mesto ga vzame toliko, tako, da imamo redne mesečne seje, na katerih pregledamo področja dela in si porazdelimo naloge. Brez dobre organizacije “Snebiil0 CIRfL BRAJER POPRAVEK V zvezi s pogovorom, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti dne 24. aprila letos pred naslovom „Sem za izmenjavo izku-šenj“, so nas zaprosili, da objavimo popravljeni tekst odstavka in sicer: ..Samoupravna delavska kontrola je posvečala pozornost, poleg drugih področij, tudi ekonomski propagandi. V propagandi ni bilo nikakršnih nepravilnosti. Odločili smo se le za korekcijo v sodelovanju s strokovno revijo „Frizer“ iz Beograda. Po ugotovitvah službe družbenega knjigovodstva so v urejanju in vodenju „Frizeija“ baje nastajale napake, zato smo predlagali začasno prekinitev oglaševanja." Nova solidarnostna stanovanja! „Lani smo uspešno opravili vse naše naloge, naše enote so dobile zelo ugodno oceno, saj je njihova bojna pripravljenost na izredno visoki ravni.. . Glede na to, da so denarna sredstva v primetjavi z minulim letom nekoliko manjša, moramo posvetiti več pozornosti vzdrževanju in varovanju tako bojnih kot tudi nebojnih sredstev, vsi naši načrti pa naj bi temeljili na trdnih osnovah." To je le povzetek nekaterih ugotovitev iz uvodnega govora generalpolkovnika Franca Tavčarja na nedavni razpravi o lanskoletnem zaključnem računu enot in ustanov ljubljanskega armadnega območja. Poveljnikove besede so, med drugim, nakazale tudi novo pot, po kateri naj bi se pretakal armadni ali vojaški dinar. Zato ima poglabljanje zavesti o razumnem in gospodarskem ravnanju z vsem, kar krepi našo obrambno moč, pomembno vlogo pri politični izobrazbi in vzgoji vseh pripadnikov oboroženih sil. O tem nenehno skrbijo - v svoji vsakdanji dejavnosti - tudi organizacije zveze socialistične mladine ter zveze komunistov v enotah in ustanovah armadnega območja. Gre torej za široko akcijo varčevanja v armadi, ki nikakor ne bi smela negativno vplivati na bojno pripravljenost enot pa tudi na življenjsko raven vojakov in starešin ne. Daje taka gospodarska politika uresničljiva, pričajo številni podatki o lanskoletnih prihrankih v enotah ljubljanskega armadnega območja. In kako jim je to uspelo? ali naprave za izstreljevanje raket. To ni naš namen. Raje se bomo pogovorili o izurjenosti ljudi, ki naj bi branili našo skupnost. Morda prav o tem najbolj zgovorno pričajo besede starešine neke protitankovske enote, ki se je pred kratkim vrnila z bojnega streljanja, ki je pač vrh nekajmesečnega pouka in urjenja. protioklepne granate in rakete," je dejal, ,Jzdelujemo doma, a so vseeno drage. Zato je moja enota že na začetku urjenja na vojaškem referendumu glasovala za odstop od vseh strelskih normativov, ki danes veljajo za topničarje in raketarje mnogih sodobnih armad ki so po nekajmesečnem in p°' vsem sodobnem ter zelo zahtevnem urjenju vendarle uspešno opravili izpit bojevniške zrelosti. Toda to je le ena stran medalje, saj so pripadniki ljub Ijanskega armadnega območje pripravljeni varčevati tudi drugače. Poglejmo le naše odmaknjene vasi, mesteca in reke, ki so že lep čas „poligoni“ za praktično urjenje inženircev. Nič čudnega, da so pridne roke vojakov našemu delovnemu človeku samo lani položile 25 kilometrov vodovodnih cevi tef zgradile dvakrat več cestišč k1 mostov. Toda ne bi smeli pozabiti še na pomoč vojske pri pospravljanju letine, ob reševanju % > , Čeprav naša, domača — raketa ni poceni. Za dokončni „obračufl“ z oklepnikom predvidevajo norme dve jekleni ,Jepotici“. Toda praksa je pokazala, da pod vodstvom izkušenega operatorja zadostuje le ena. pa tudi za našo. Naloga sicer ni bila lahka, še manj pa je bila enostavna, a kljub temu smo v tem našem poslanstvu popolnoma uspeli. Več kot polovico Danes vojaku ni potrebno, da bi razmiSjal o strgani obleki in obutvi. To je skrb krojačev in čevljarjev v vojaškem servisu, ki se pri svojem delu držijo znanega pregovora .boljše je preprečiti kot pa zdraviti". Odgovorov je sicer veliko, vendar bi se ustavili pri usposabljanju za boj; to usposabljanje je za našo družbo najcenejše le v primeru, če je uspešno. Ne bi razpravljali o ceni tanka, topa z normo predvidenih raket in granat nismo porabili, saj je vsak prvi izstrelek zadel točno v cilj!" Tako so torej ravnali z armadnim dinarjem mladi ljudje, ljudi in njihovega premoženj2 pred naravnimi in drugimi ne' srečami. Tudi v teh primerih so vojaki po nekaterih grobih izračunih svojemu ljudstvu prihranili blizu pet milijonov novih dinarjev. Mar ni tudi to lep primer varčevanja? Lahko bi še in še naštevali dokaze varčnega gospodarjenja v enotah ljubljanskega armadnega območja. Ze teh nekaj primerov pa dovolj zgovorno prikazuje enote kot razumnega potrošnika in dobrega gospodarja, ki spoštuje vsak družbeni dinar ne samo v vojašnici, ampak tudi zunaj nje. In takšen odnos do dinarja je del vsakdanjega življenja domala slehernega pripadnika te ali one pehotne, topniške, inženirske ali raketn* enote. Morda bi veljalo poudariti le še to: daje varčevanje med drugim zelo pozitivno in ugodno vplivalo tudi na izboljšanje vojakove življenjske ravni. Besedilo in slike: BRANE JAKOVLJEVIČ Predsednik zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri novomeški samoupravni stanovanjski skupnosti Ivo Šteblaj je pred prvomajskimi prazniki izročil 52 občanom ključe novih stanovanj, ki so jih zgradili s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada novomeške občine. Stanovanja so dobile predvsem družine z nizkimi dohodki in mlade družine. S tem so v Novem mestu sklenili novo etapo v reševanju pereče stanovanjske problematike, ki sodi v skupna prizadevanja za uresničitev slovenske akcije 26.000 stanovanj v dveh letih. Predsednik skupščine novomeške samoupravne stanovanjske skupnosti Marijan Močivnik je ob tej priložnosti poudaril, daje ta uspeh tudi rezultat novih samoupravnih ^odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Pri tem ima še poseben pomen solidarnostno zbiranje sredstev. Čeprav v novomeški občini zbirajo v ta namen le 30 odstotkov od skupne 6-odstotne prispevne stopnje za stanovanjsko gradnjo, so doslej že rešili 259 najbolj perečih stanovanjskih pro- blemov. Z denarjem solidarnostnega sklada pa grade še 124 stanovanj, ki bodo vseljiva ob koncu letošnjega in v prihodnjem letu. Večino teh stanovanj gradijo v Novem mestu, nekaj pa tudi v Šentjerneju in v Žužemberku. Seveda pa so potrebe še veliko večje, saj je letos na prednostni listi za pridobitev stanovanja ostalo še 318 prosilcev. Zadnja leta tudi v novomeški občini pospešeno grade družbena stanovanja, saj so v minulih petih letih zgradili 1820 stanovanj in tako zmanjšali stanovanjski primanjkljaj za 23 odstotkov. Vendar pa je to, upoštevaje velike potrebe, še vedno razmeroma malo. Dejstvo je, da ob sedanji stopnji stanovanjskega prispevka in prepočasni gradnji družbenih stanovanj primanjkljaja ne bo mogoče tako hitro zmanjšati, čeprav je še 420 novih solidarnostnih stanovanj do leta 1980 lep obet. Ob vsem tem je očitno, da bodo potrebna za hitrejšo in uspešnejšo gradnjo družbenih stanovanj v novomeški občini močna in trajna prizadevanja vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na pospešeno gradnjo stanovanj. R. š. Slabo vkopan top lahko odpove ali povzroči Scodo. Tega se dobro zaveda tudi posadka, zato se pridu* voja&e roke trudijo po vseh pravilih ukrotiti velikana na ognjenem položaju. Na osnovi 1. in 37. člena zakona o vrednostnih papirjih (Ur. L SFRJ št. 58/71) inv skladu z določili 9. člena začasnega statuta Republiške skupnosti za ceste, skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije na svojem 9. zasedanju dne 29. marca 1976 sprejema naslednji SKLEP o izdaji obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji 1. člen Republiška skupnost za ceste izda obveznice za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v obdobju srednjeročnega plana 1976—1980. Posojilo se razpiše v vrednosti 900 mio din. 2. člen Obveznice lahko vpišejo pravne in fizične osebe. Vpis obveznic se začne s 1. majem 1976 in konča s 31. oktobrom 1976. 3. člen Obveznice se glasijo na prinositelja in se izdajo v apoenih po sto dinarjev; petsto dinarjev; en tisoč dinarjev in po deset tisoč dinarjev. 4. člen Fizične osebe lahko vplačujejo obveznice naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Vplačevanje se začne 1. maja 1976. Fizične osebe, ki združujejo svoje delo v organizacijah združenega dela in ostalih organizacijah, lahko vplačujejo obveznice ob izplačilu osebnih dohodkov. Pravne osebe vplačujejo obveznice naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnega računa za leto 1976 in 1977. Posamezni obrok mora biti vplačan do konca vsakega koledarskega leta. 5. člen Obveznice se obrestujejo po 10-odstotni stopnji. Obresti se obračunavajo in plačajo za nazaj, obenem z glavnico. 6. člen Obveznice bodo amortizirane v petih letnih anuitetah. Anuitete zapadejo vsako leto F. julija. Prva anuiteta zapade 1. julija 1979, zadnja pa 1. julija 1983. 7. člen V primeru, da vpis obveznic ne uspe, bodo vplačani zneski s 7,5 % obrestmi vrnjeni v roku 6 mesecev od dneva ugotovitve neuspešnosti. 8. člen Znesek, ki je potreben za odplačilo anuitet za amortizacijo obveznic, bo zagotovila vsako leto v svojem finančnem načrtu Republiška skupnost za ceste. 9. člen Posle vpisovanja, vplačevanja in amortizacije obveznic bodo opravljale poslovne banke za fizične osebe in služba družbenega knjigovodstva za uporabnike družbenih sredstev. 10. člen Izvedbo posojila izvrši posebni republiški odbor, ki ga imenuje Skupščina republiške skupnosti za ceste na predlog svojega izvršnega odbora. 11. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Predsednik skupščine Republiške skupnosti za ceste SEITEL B1KTOR, 1. r. J i Na podlagi 39. člena zakona o vrednostnih papirjih (Ur. I. SFRJ, št. 58/71 in 25112) in sklepa 9. rednega zasedanja skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije z dne 29.marca 1976 objavlja Republiška skupnost za ceste SR Slovenije naslednji javni POZIV za vpis obveznic posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 na območju Socialistične republike Slovenije i. SKLEP O IZDAJI OBVEZNIC V skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, ki jo je sprejela Skupščina SR Slovenije na svoji seji dne 29. decembra 1975 in je objavljena v Uradnem listu SR Slovenije št. 29/75, je skupščina Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije na svojem 9. rednem zasedanju 29. marca 1976 sPrejela sklep, da Republiška skupnost za ceste SR Slovenije rzda obveznice posojila za novogradnje, rekonstrukcije in mo-emizacije magistralnih in regionalnih cest v obdobju srednjeročnega plana 1976/1980 na območju Socialistične republike Slovenije. UGOTOVITEV ZAKONSKIH POGOJEV ZA IZDAJO OBVEZNIC Republiški sekretariat za finance SR Slovenije je pismeno (št. 402—17/76 z dne 7. 4. 1976) obvestil Republiško skupnost za ceste SR Slovenije, da so na osnovi dokumentacije, ki mu je bila predložena in v skladu z odlokom o poroštvu SR Slovenije za obveznosti iz obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in moder-nizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji, ki je bil prejet na sejah zborov skupščine SR Slovenije dne 31.3. 1976, Izpolnjeni pogoji za izdajo obveznic. 3. NAMEN, ZA KATEREGA BODO PORABLJENA SREDSTVA POSOJILA i 1 Sredstva, nabrana s prodajo obveznic, bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij inmoder-Hlzacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980 na območju Socialistične republike Slo- Po navedenem srednjeročnem planu bo v tem času na ob-močju SR Slovenije: - modernizirano 728 km makadamskih cest; - ojačano 601 km moderniziranih cest; - rekonstruirano 216 km cest; - na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avto cest; - zgrajenih 22 cestnih mostov in - zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljeno več črnih točk. Podrobnosti o teh delih so opisane v Srednjeročnem planu vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976/1980 Republiške skupnosti za ceste, ki ga imajo tudi vse občine in organi SR Slovenije. Izhodišča in cilji srednjeročnega plana so: - dokončati je treba začete poteze modernizacij in rekonstrukcij cest, začetih v srednjeročnem obdobju 1971-1975; - za gradnjo, modernizacijo in rekonstrukcijo cest je prioriteta del določena na temeljih prometne vrednosti, gradbene vrednosti, razvojne vrednosti in vrednosti ravnosti vozne površine cest (načelo dolžine); - pri gradnjah in modernizacijah cest je upoštevana potreba mednarodnih cestno-prometnih povezav; - na območju vsake občine mora biti do konca srednjeroč-nega obdobja leta 1980 moderniziranih najmanj 50 odstotkov regionalnih cest; ~ za hitrejšo modernizacijo cest na manj razvitih območjih m manj razvitih mejnih območjih se namenja 29 odstotkov vseh tinančnih sredstev, predvidenih za modernizacijo in rekonstruk-cljo regionalnih cest celotnega območja SR Slovenije; - z naštetimi ukrepi in boljšim vzdrževanjem magistralnih in mgionalnih cest bo povečana prometna varnost uporabnikov Sredstva posojila kot dodatni vir bodo predvsem pomagala premostiti primanjkljaj finančnih sredstev v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. V tem času je treba najprej dokončati dela, začeta v srednjeročnem obdobju 1971 — 1975, dokončati gradnjo odseka avto ceste Hoče—Arja vas in začeti gradnjo odseka avto ceste Ljubljana-Vrhnika, začeti gradnjo cest po družbenih dogovorih v Ljubljani, Mariboru in Celju, zgraditi mejni prehod Vrtojba pri Novi Gorici in nadaljevati dela na obalni cesti. 4. ZNESEK RAZPISANEGA POSOJILA Obveznice za posojilo bodo izdane v apoenih po sto, petsto, en tisoč in deset tisoč dinarjev v skupni vrednosti din 900,000.000. 5. OBRESTNA MERA POSOJILA Obveznice se obrestujejo po 10-odstotni letni obrestni meri. Obresti se obračunajo in plačajo za nazaj, obenem z glavnico. Za vplačane zneske posojila od 1. 5. 1976 do 31. 12. 1976 tečejo obresti od 1. 1. 1977 dalje (I. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1977 tečejo obresti od 1. 7. 1977 dalje (II. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1977 tečejo obresti od 1. 1. 1978 dalje (III. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 tečejo obresti od 1. 7. 1978 dalje (IV. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1.7. 1978 do 31. 12. 1978 tečejo obresti od 1. 1. 1979 dalje (V. serija obveznic). 6. ROK IN NAČIN ODPLAČILA GLAVNICE IN OBRESTI Posojilo bo odplačano v petih letnih anuitetah (glavnica in obresti), ki dospevajo v izplačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija 1979. 7. GARANT ZA POSOJILO Socialistična republika Slovenija je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le-teh obveznosti ne bi plačala Republiška skupnost za ceste SR Slovenije. Odlok o poroštvu Socialistične republike Slovenije za obveznosti iz obveznic posojila je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji 31. marca 1976 (odlok je objavljen v Ur. 1. SRS, št. 10/76). 1. maja 1976. Vplačila vpisanega zneska se sprejemajo do 31. decembra 1978. 10. VRAČILO VPLAČANEGA ZNESKA IN OBRESTNA MERA, ČE RAZPIS POSOJILA NE USPE Ker se posojilo vplačuje lahko tudi v obrokih, se bo štel razpis posojila za uspešen, če bo vpisano najmanj 95 odstotkov od razpisanega zneska in če bo v roku za vplačilo prvega obroka vplačano najmanj 95 odstotkov njegovega zneska; pri tem slednji ne sme biti manjši od zneska, ki se dobi, če se skupni razpisani zr: esek deli s številom obrokov. V primeru, da vpis posojila ne uspe, bo Republiška skupnost za ceste SR Slovenije že vplačane zneske upravičencem vrnila s 7,5-odstotnimi obrestmi v roku 6 mesecev od dneva ugotovitve neuspešnosti. 11. PODATKI O FINANČNEM STANJU IZDAJATELJA OBVEZNIC Dohodki in izdatki Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije se ugotavljajo z letnim finančnim načrtom. Viri in sredstva ter dohodki in izdatki po zaključnih računih za leto 1974 in za leto 1975 so naslednji: Leto 1974: DOHODKI 1. od pristojbin za cestna motorna vozila, od prometnega davka na pogonsko gorivo, od cestnine 2. od kreditov domačih bank 3. od kreditov tujih bank 4. od vrnjenih posojil, depozitov, sofinan. deležev Skupaj IZDATKI: 1. za redno in investicijsko vzdrževanje cest 2. za novogradnje 3. za odplačilo posojil 4. za invest. preddela, odškodnine, bančni stroški, depoziti, obvezna rezerva Skupaj Leto 1975 736,727.785,40 din 118,236.166,35 din 196,192.072,55 din 74,578.492,77 din 1.125,734.517,07 din 483,892.946,64 din 398,940.014,70 din 71,792.364,55 din 171,109.191,18 din 1.125,7 34.5 17,07 din 8. NAČIN VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA POSOJILA Vpis posojila in vplačilo vpisanega zneska opravijo: — fizične osebe (delovni ljudje in občani) v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh poslovnih bankah; — pravne osebe (uporabniki družbenih sredstev) pri službi družbenega knjigovodstva. Fizične osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Pravne osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1976 in leto 1977 s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta. 9. ROK VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA POSOJILA Vpisovanje posojila se začne 1, maja 1976 in konča 31. oktobra 1976 Vplačevanje vpisanega zneska posojila se začne DOHODKI: 1. od pristojbin za cestna motoma vozila, od prometnega davka, od 4 % združenih sredstev TOZD 2. od kreditov domačih bank 3. od kreditov tujih bank 4. od vrnjenih posojil, sofinan. deležev Skupaj IZDATKI: 1. za redno in investicijsko vzdrževanje cest 2. za novogradnje 3. za odplačilo posojil 4. za invest. preddela, odškodnine, bančne stroške, obvezna rezerva Skupaj 1.050,705.028,66 din 245,923.001,60 din 135,987.896,20 din 82,501.150,95 din 1.515,117.077,41 din 693,368 093,95 din 5 44,5 97.4 85,05 d.n 122,733.993,55 din 154,417.504,86 din 1.515,117.077,41 din Republi&a skupnost za ceste SR Slovenije Ljubljana, Titova 64 m m m m m i 1 m 1 I KS S I I * 1 I iz osnovnih organizacij 8. maj 1976 stran novice iz organizacij INGRAD AKTUALNE NALOGE SINDIKATA Stabilizacijske ukrepe so v' Ingradu začeli uresničevati že lani. V sindikatu se zavedajo, da je stabilizacija dolgotrajen proces, zato bodo z akcijo pospešeno nadaljevali tudi letos. Sindikat kot najširša družbenopolitična organizacija delavcev v vseh TOZD, organiziran v trinajstih osnovnih organizacijah, ima na tem področju pomembno vlogo, predvsem pri spodbujanju slehernega člana kolektiva, da tvorno in vsebinsko sodeluje pri izpolnjevanju stabilizacijskih programov delovne organizacije. Sindikat v Ingradu bo letos posvetil največ pozornosti akciji, da v sleherni TOZD izdelajo natančno opredeljene stabilizacijske programe, ki morajo vsebovati kratek in podroben opis nalog, njihove nosilce, datum izvršitve naloge in ukrepe za neopravljene dogovorjene obveznosti- Prav tako morajo povsod tam,.kjer doslej še niso ustanovili »a mo upravnih delovnih 'skupin, to takoj storiti, zlasti še, ker mora vsaka skupina sprejeti svoj stabilizacijski program-Precej nalog čaka sindikalno organizacijo tudi na področju obveščanja. Vse zaposlene bo treba vsaj enkrat mesečno seznaniti z rezultati uresničevanja stabilizacijskih programov v TOZD in samoupravnih delovnih skupinah, z rezultati izpolnjevanja proizvodnih nalog oziroma gospodarske^ načrta delovne organizacije. Izvršni odbori v vseh osnovnih organizacijah morajo stalno spremljati in razpravljati o stabilizaciji v svojih delovnih okoljih, prav tako pa zahtevati od koordinacijskih odborov v TOZD, da redno mesečno pošiljajo poročila o rezultatih stabilizacije odboru za stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL in odboru v delovni oreanizaciji. GIP OBNOVA Solidarnostna stanovanja Sindikat in družbenopolitične organizacije v GIP Obnova Ljubljana so z zadovoljstvom sprejeli novico, da bo letos dobila 7 njihovih delavcev ključe solidarnostnih stanovanj. Ker je lani delovna organizacija prispevala v sklad samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin vsak mesec skoraj 15 milijonov starih dinarjev, kar pomeni v vsem letu 180 starih milijonov, je odbor za družbeni standard pri sindikalni organizaciji smatral za svojo dolžnost, da opozori delavce podjetja, ki izpol-njijejo pogoje za razpis, da se čimprej nanj prgavijo. Odziv ni bil velik, ker se je prijavilo le pet kandidatov, čeprav v GIP Obnova vedo, da je bilo kandidatov precej več. Kandidate so zato izbrali med prosilci, katerih prošnje je dobil v presojo odbor za združeni standard. Tako so slednjič vložili skupno 16 prošenj za dodelitev solidarnostnih stanovanj iz kateorije delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in eno prošnjo iz kategorije mladih družin. Kot smo omenili, se bo še letos vselilo v solidarnostna stanovanja 7 delavcev in njihovih družin, prihodnje leto pa bo do bilo stanovanja še 6 delavcev. TOZD INLES Spodbuditi izboljšave Sindikalna organizacija TOZD ribniškega Inlesa v Sodražici ima pet sindikalnih skupin, vsaka pa šteje od 15 do 20 članov. V njih se delavci največ pogovarjajo o storilnosti in kakovosti proizvodov, delovni disciplini in drugem. France Lesar, predsednik |OOS TOZD Inles v Sodražici, pravi, da si bodo morali še naprej prizadevati za izboljšanje proizvodnje in strojev predvsem zato, da bo manj ročnega dela, da bo večja produktivnost in tudi višji osebni dohodki. Tehničnih izboljšav je pri nas malo, ker zanje ni spodbude. Tistega, ki bo naredil kaj v dobro celotnega kolektiva, je za to treba primerno nagraditi, to pa bo spodbudilo tudi druge, da bodo mislili na napredek podjetja. Prav tako v Sodražici nimamo pravilnika, ki bi urejal in določal merila za nagrajevanje tehničnih izboljšav. V sindikatu si bomo zato prizadevali, da bi naposled uredili tudi to vprašanje." CELICA POD DROBNOGLEDOM Povsod, kjer je treba Za sindikalno organizacijo v ribniškem podjetju RIKO je skrb za sprotno urejanje delovnih M življenjskih razmer zaposlenih najbolj pomembna naloga - V komaj šestih mesecih svojega dela so sindikalne skupine že opravičile svoj obstoj Vloga osnovne organizacije sindikata v ribniški kovinski industriji RKO postaja zadnji dve leti čedalje večja. V tej delovni organizaciji postaja sindikat resnično organizacija delavcev, saj danes sodeluje pri reševanju vseh samoupravnih in poslovnih vprašanj, s katerimi se srečuje njihov 250-članski kolektiv. Po 8. kongresu slovenskih sindikatov, posebno pa v zadnjem obdobju se je v največji delovni organizaciji kovinske in- Julijan Ozimek: „Po 8. kongresu ZSS, zlasti pa v zadnjem času, se je v največji delovni organ iz acgi kovinske industrije v ribni&i občini močno okrepila vloga osnovne sindikalne organizacije." dustrije v ribniški občini močno okrepila vloga osnovne sindikalne organizacije. Vendar kaže ob tem posebej poudariti, kakor nam je v pogovoru dejal Julijan Ozimek, predsednik OOS, da so k temu bistveno prispevale tudi naloge, ki jih je z ustavo, partijskimi in sindikalnimi dokumenti dobila sindikalna organizacija. , JJobri poznavalci razmer v podjetju RIKO, z njimi pa tudi vsi tisti, ki od časa do časa zaidejo k nam v Lepovče, dobro vedo, da se aktivnost sindikata v naši delovni organizaciji krepi in uveljavlja v vsakodnevni samoupravni praksi. Hvalo ob stran - za ribniške kovinarje dejansko velja načelo, nič, kar je pomembnega, mimo sindikata. To smo spoznali že pred celjskim kongresom, pravzaprav precej prej, ko smo pred leti prav s tem namenom ustanovili samoupravne skupine. Zato bi lahko rekel, da smo reorganizacijo sindikata v bazi opravili pred 8. kongresom ZSS,“ pripoveduje Janez Košmrlj, poverjenik v 10 OOS, ki se je poleg Julijana Ozimka in Borisa Mikoliča, tajnika OOS, pred dnevi udeležil našega pogovora v delovni organizaciji RKO. Skušali smo najprej ugoto viti, kaj je sindikalnemu čh stvu v RKO prinesla nova r ga-niziranost. Janez Košmrlj: „Za RKO je že več let značilno tesno sodelovanje sindikata z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vod-stom podjetja, ki prihaja do polne veljave pri načrtovanju skupnih akcij." „Takoj po celjskem kongresu," poseže Julijan Ozimek, „smo na konferenci sindikata ocenili opravljeno delo in ugotovili, da smo se organizirali tako, kot so od nas terjali kongresni sklepi in statutarni dogovor o novi organiziranosti in delovanju sindikatov." V delovni organizaciji RKO so ustanovili 11 sindikalnih skupin, med sprejetimi sklepi pa so dali posebno veljavo naslednji ugotovitvi: ..Osnovna organizacija je temelj sindikalne aktivnosti in ima v novih ustavnih razmerah pomembne in odgovorne naloge. Letni delovni načrt, ki smo ga sprejeli, bomo dosledno izvajali s pomočjo sindikalnih skupin, zato pričakujemo, da se bodo v njegovo uresničevanje vključili vsi našidelavd." , Ribniški kovinarji se predvsem zavedajo, da mora v vsakodnevni samoupravni praksi priti do polne veljave volja sindikalnih skupin, nika- kor pa stališča posameznikov, zato so celotno delo sindikalne organizacije osredotočili na sindikalne skupine. „Po reorganizadji sindikata smo se nekaj časa obotavljali, saj je tvorno in vsebinsko usmerjeno delo sindikalnih skupin polno zaživelo šele lansko jesen. Takrat smo se tudi dogovorili za njihovo redno tedensko sestajanje, po navadi ob torkih dopoldne, ko se delavd po skupinah, v katerih jih je od 10 do 25, pogovorijo o vseh pomembnejših delovnih in življenjskih problemih, ki jih tarejo. Sicer pa je naša delovna organizacija v primerjavi z drugimi v občini prav gotovo ubrala svojevrstno-pot obravnavanja in samoupravnega reševanja poslovnih in delovnih problemov zaposlenih. Vozni red je približno takle: ob ponedeljkih se najprej sestaneta strokovni kolegij podjetja in vodje posameznih služb, potem pa še izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Sestanki so sicer ločeni, vendar se o akdjah na ravni podjetja dogovarjamo skupno, predvsem zato, da bi lahko naslednji dan o vsem podrobneje seznanili sindikalne skupine. Torej so delavci o vsem pravočasno obveščeni, zato poteka proces samoupravnega odločanja dejansko od spodaj," pravi Boris Mikolič. Sicer pa" velja za ribniški RIKO ..nepisano pravilo", da se lahko delavci z vsemi vprašanji mimo rednih sestankov sindikalnih skupin ob vsakem času obračajo na poveijenike skupin, ki jim skušajo takoj odgovoriti na njihova vprašanja, če pa to ni možno, skličejo po „hitrem postopku" izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije. Tu skušajo postaviti stvari na „svo-je mesto" in zaposlenim čimprej posredovati odgovor. Ko jim to ni mogoče, pokličejo na pomoč predstavnike vodstva podjetja in strokovnih služb, ki jim pomagajo iz ,.zagate" ... Za RKO je značilno vsestransko sodelovanje sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vodstvom podjetja. .Koordinacijo smo vzpostavili z ustanovitvijo političnega aktiva delovne organizacije," z zadovoljstvom doda Julijan Ozimek, „zato smo doslej že dokaj uspešno uskladili delo vseh odgovornih dejavnikov v podjetju, predvsem kar zadeva spremljanje poslovnih uspehov, prizadevanj za stabilizacijo in ukrepov za varčevani« “ Prav v teh naporih pa je su'_ dikalna organizacija odigral2. ^ redno pomembno vlogo, saj r bila in ostala nosilka dob12* vseh pomembnejših akcij 2 ravni delovne organizacije-tem priča tudi srebrni znak s® dikatov, ki ga je osnovna ofjj2 lizacija sindikata v podjetj, RKO dobila lani kot prva ^ sindikalnimi organizacijam1 ribniški občini. Seveda pa se je naš pogoV° moral hočeš nočeš prevesiti na „drugo stran", na skrb sin111' kata za družbeni standard zaposlenih. Tudi tu so se lam*0 Ribničani z marsičem „posta’ vili"... ,.Akcij na tem področju J bilo zadnje čase toliko, da F bomo stežka vse našteli. VeP je bilo tega," — in seveda oFj lo, kot je mimogrede priporna Košmrljev Janez - „t°a vseeno moramo omeniti nP2" tere med njimi Že pred času® smo uredili obrat družbene Pry! hrane, še pred tem smo potep1*2 črto pod stanovanjske prob*e me ... Tudi kar zadeva le® oddih, se naši ljudje ne mote]0 pritožiti, saj imamo v upravljanju počitniški dom v Malm8*0 na otoku Krku. Letos pričakujemo, da bo svoj dopust o morju preživelo več kot 130 delavcev s svojimi družinami. Za letovanja v okviru naše delovu6 organizacije vlada med zaposlenimi v ribniških podjetjih p1®' cejšnje zanimanje, zlasti še, kef ima vsa dolina ob morju le dva počitniška domova. Venda1 vsem ne bomo mogli ustreči ...“ pravi Boris Mikolič. Ob koncu pogovora nam Julijan Ozimek še pove, da siiF' kat podjetja RKO ne posvet nič manjše pozornosti tF športni in rekreativni dejavn°s zaposlenih. Športniki vsako le® sodelujejo na občinskih sib®' kalnih igrah in na tekmovanj2 v okviru združenega podjeF strojegradnje, najbolj vablF0, pa je rekreacijsko kegljanje, k ima največ privržencev. Očitneje torej, da si osnovn organizacija sindikata v podjetju RKO z akcijami za učiflk0' vito reševanje življenjskih in delovnih razmer svojih delavk prizadeva za njihovo dobro p0" čutje na delu in doma. IVO VIRN® NAŠI PRIJATELJI iB ŽELJKO VIDJAK, Komunalno podjetje Vodovod, Kranj Napotki in želja Ko smo v želji, da bi pokramljali o našem časopsu, potrkali na vrata enega od poslovnih prostorov v Komunal-, nem podjetju Vodovod v Kranju, smo bili prijetno presenečeni., Delavska ■ enotnost je našla svojega prijatelja in poverjenika v nekom, ki je doma iz daljnega, sončnega Splita. Pravzaprav je danes že pravi 'naturalizirani Kranjčan, saj je minilo že 12 let, odkar se je zapisal Sloveniji in večino svojih sil posveča strokovnemu, poklicnemu delu in številnim družbenopolitičnim funkcijam. Da ne pozabim: Željko Vidjak je vodja katastra v Komunalnem podjetju Vodovod, po stroki pa ladjedelniški tehnik iz Splita. Ti podatki pa še zdaleč ne bi predstavili celotne podobe našega tokratnega sogovornika, če bi pozabili omeniti njegove delovarge na področju družbe- nega m političnega življenja. Tovariš Vidjak je aktiven član ZK, član upravnih odborov, delegat v komunalni in stanovanjski skupnosti, polnih sedem let pa deluje tudi v sindikatu — kot tajnik in v zadnjem času kot predsednic sindikata v svoji delovni organiza-ciji. Kot aktivnemu sindikalnemu delavcu mu je že pred štirimi leti pripadla dolžnost poverjenika DE. Vsa ta leta je bil njen redni bralec, poverjenik in animator, ki skuša pri čim več članih svojega kolektiva zbuditi zanimanje za naš časnik. V večletnih izkušnjah se je izoblikoval kritičen odnos do našega časopisa, zato smo želeli izvedeti, kaj delavci v njihovi delovni organizaciji pogrešajo, česa si želijo, kaj jim v DE ugaja in še kaj. Prejšnja leta so izvodi DE prihajali kar v podjetje, pred nedavnim pa so na seji izvršnega odbora sindikata sklenili, da bodo naročniki dobivali časopis na domove. Menijo, da takšna oblika prejemanja časopisa omogoča, da ljudje v miru in pozorneje preberejo članke o vsem, kar jih zanima. In kaj zanima delovne ljudi v kranjskem Vodovodu? „Opažam, da so v DE pravni nasveti najbolj brana rubrika," pravi tovariš Vidjak. „Veliko naših ljudi se srečuje s podobnimi težavami, kot jih obravnava ta rubrika, zato z zanimanjem prebirajo nasvete, kijih posreduje vaš strokovnjak. Kolegi so velikokrat izrazili željo, da bi to rubriko razširiti in ji namenili še več prostora." V njihovi delovni organizaciji, kjer je zaposlenih 64 ljudi, prejema Delavsko enotnost devet članov izvršnega odbora sindikata. Zanimalo nas je, ati bi bilo število naročnikov mogoče povečati. »Prepričan sem, da bi v naši delovni organizaciji več ljudi z zanimanjem prebiralo Delavsko enotnost, če bi 'mel naš sindikat na voljo več denarja n bi bilo tako mogoče naročiti večje število izvodov DE." Ob koncu našega kramljanja pa smo • želeti izvedeti, kaj v našem časopisu pogrešajo, česa si želijo več in kaj bi po njihovem mnenju kazalo izboljšati? »Mislim," je dejal tovariš VidjF »in tudi mnogi moji sodelavci menij0’ da časnik obravnava probleme Pfe' malo polemično. Pri tem mislimo 112 konkretne primere, konfliktne situacije, ki nastajajo v delovnih organi za®] jah in ki jih je potrebno rešiti. Bili b' veseli če bi DE posredovala več odgovorov in konkretnih rešitev takih F*’ merov, kijih pogosto srečujemo v svo jem delovnem vsakdanu. Morda b* takšna usmeritev časopisa pritegnil2 nove naročnike in povečala njihov0 zanimanje za Delavsko enostnost. . BREDA BERNETK poverjeniki Dl v 10. CITA TRAMPUŠ 11. JOŽE DERIMOVŠEK 12. MARJAN JELEN 13. OLGA GALVANSKI 14. BOGOTURICNIK 15. MARJAN BEDENK 16. JERNEJ LENIČ 17. ŽELJKO VIDJAK »T rdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne« Ob stoletnici rojstva Ivana -Ekarja, se najširša slovenska lenost, vsi delovni ljudje — kla-niamo spominu velikega pisanici, misleca, človeka. Umetni-K°va kritična, napredna misel je ves čas prisotna v slovenskem družbenem in kulturnem Pcostoru; danes, ob tem po-^mbnem jubileju, pa kakor da bl Pomenu in zgodovinski vred-Cankarjeve ustvarjalnosti ieteli ponovno umeriti koordi-nate, 'poudariti pravilnost umet-nikovega socialnega, družbe-beSa in političnega prepričanja bolj kot kdajkoli spoznati ^agocenost njegove umetniške zapuščine. Razumljivo je torej, da Cankarjevega pomena ne moremo Meriti samo z estetskimi merili; bi enostransko in krivično, v'Lb\ v njegovem delovanju ne elt tesne povezave Cankarja umetnika, kritika, politika in 'tePrednega družbenega delavca la neločljiva povezanost, ki danes tvori pojem - Cankar, pa temelji na pisateljevi intimni vžiji čistejšega jutrišnjega dne. zgodaj ranjena in s prezgodnjim spoznanjem zaznamo-Varja mladost bolehnega otroka s klanca je, zavedajoč se lastne >,boljše pameti in boljšega srca, kot ga imajo drugi ljudje," sklepu posvetiti vsa svoja prizade-Vanja skorajšnji zori „tistega ne, ko naša kultura ne bo več nzantema siromakova, temveč bogastvo bogatega',’ klesanju ••granitnega temelja novi zgrad-1 • Mladenič s klanca je pisal, er je moral pisati, pisati pa je Zanj pomenilo posvetiti lepši, Pravičnejši, človeško vrednejši Prihodnosti svojega ljudstva in ^crje domovine edino, kar je imel - besedo. domovina, dal sem ti svoje srce, svojo pamet, dal sem ti voje življenje, kaj bi ti še dal? “ . ljubezen do svojega ljudstva ln svoje zemlje je bila poleg pi-tenja najsilnejša strast Cankar-!evega življenja. Bila je izvor ntegovega navdiha, hkrati pa °st, ob kateri so se lomile sile ntegovega zanosa in jedke, zagrenjene bolečine zaradi obsto-tečih razmer. --resnično, domovina, nisem e ijubil kakor cmerav otrok, ki te drži matere za krilo; tudi te isem ljubil kakor solznome-kobni vzdihovalec... ljubil ern te s spoznanjem; videl sem ® vso, v nadlogah in grehih, v “jurnoti in v zmotah, v poni-zcaiju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil teojo oskrunjeno lepoto, ljubil ‘b stokrat globlje in stokrat više u vseh tvojih trubadurjev. “ »2e takrat, ko je še nisem Poznal, ko sem jo komaj šele util, sem ljubil domovino z ^skrunjenim ognjem svoje 'Radosti. Nikomur nisem pravil tej ljubezni.. . Tudi nisem ‘koli vprašal, od kot ta Ijube-m zakaj; dovolj je bilo, da tesnično gorela v srcu, z mir- nim plamenom, ki je ob urah gorja in samote vzplapolal visoko in ki je zmerom dobrotno ogreval vsako moje delo in vse moje misli. “ Samo človek, ki je svojo domovino ljubil tako, kot je to zmogel Ivan Cankar, je imel pravico bičati njene napake, zlorabe in nepravilnosti, ki so ga bolele. Cankar je to storil na radikalen način z najprepričljivejšim sredstvom, ki ga je obvladal - z besedo. Mojster slovenskega jezika se je zavedal pomena svojega umetniško izpovedanega prepričanja in kritike, ki sta hoteli najširše plasti slovenskega ljudstva kulturno prebuditi in izobraziti. „Nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za ve-komaj, ne ogenj ga ne more za vekomaj pokončati, ne meč!" Umetnik je zastavil svoje pero, da bi s svojo besedo pomagal iz poraznega duhovnega stanja precejšnjega števila slovenskih ljudi. „Duhovna svoboda rodi telesno neodvisnost" je znamenita pisateljeva misel, hkrati pa predstavlja program njegovega družbenega in političnega življenja Cankar ne bi pomenil tega za razvoj slovenske kulture, nacionalnosti in politične orientiranosti, kar danes pomeni, če bi njegova umetnost ostala zgolj v sferi esteticizma. Čas in prihodnost slovenstva sta zahtevala angažiranega umetnika, napredno usmerjenega misleca in družbenega vizionarja s trdnim, jasnim političnim prepričanjem. In Cankar je vsekakor to bil: ,,Zmerom sem bil prepričan, da je umetnika edini poklic kritika in boj. Morda je moj posluh drugačen od posluha drugih ljudi, morda je pokvarjen: že v najtišji, najslajši lirski pesmi slišim obtožbo, izvila se je bila iz življenja kakor vzdih . .. Umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik. Človek, ki zapre oči, je slepec." Svetovni nazor, ki ga je Cankar s svojim delom in življenjem izpovedoval, temelji na bole-. čem spoznanju nehumanih socialnih razmer, izkoriščanega položaja delovnega človeka. „Pravičnega sodnika iščem, ni mi do imena in obraza Taka je ta stvar. Zdaj razsodite: čigava je jablana - tistega, ki jo je sadil in cepil, ali pa tistega, ki je klatil jabolka ko so dozorela. “ Obtožba družbe, ki je uzakonila in ki dopušča take odnose, je popolna Posameznik je nemočen, le organizirane, združene sile vseh hlapcev Jernejev in Simnov Sirotnikov bodo podrle temelje tega krivičnega sveta Prihodnost, človeka vredna, je v 'socialistični družbi enakopravnih ljudi, kjer bo delo merilo njihove vrednosti. Iz zgodovine vemo, da je pisatelj to svoje prepričanje ma- . nifestiral tudi na političnem polju. Kot kandidat socialdemokratske stranke je imel priložnost v neštevilnih, toda pomembnih predavanjih spregovoriti delavskim množicam po Sloveniji. V teh predavanjih je kritično orisal stanje v slovenski kulturi in javno izpovedal za tisti čas pogumno začrtane misli o socialnem in kulturnem položaju slovenskega ljudstva in o njegovi poti v prihodnost: „Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada Boj za popolno socialno in politično svobodo - zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda “ Znamenita so njegova že kar preroško pravilna stališča do jugoslovanskega političnega in jezikovnega vprašanja v času bojev za ustanovitev samostojne države južnih Slovanov. Cankarjevi govori so govori pesnika in vizionarja, ki s trdno vero v pravilnost in humanost svojih misli slika vizijo prihodnosti, tistega življenja, ki bo prišlo, ker mora priti. „Jaz verujem v to družino svobodnih narodov! Jaz verujem, da bo iz te preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale. “ Ko danes po Sloveniji praznujemo spomin na velikega rojaka, se zdi, da ob njegovi veličastni duševni zgradbi nehote in z veliko zdravega občutka za pozitivnost človekovega prizadevanja merimo lastne moči, ocenjujemo vrednost našega dela in oblikujemo svoj kar najbolj človeški obraz. In prav je tako, zakaj Cankar za nas ne bi bil Cankar in mi ne bi bili vredni dediči tega velikega duha, če bi nam bilo vseeno, kaj smo v teh desetletjih storili, koliko Cankarjevih vizij in hrepenjenj se je uresničilo v našem družbenem in osebnem vsakdanu. Ko z vseh strani romajo bele krizanteme k večnemu spomeniku Cankarjeve misli, se vprašujemo, ali smo t naše stvarnosti in iz svojega življenja iztrgali vse, kar bi Cankarja bolelo. Ali je svet, ki ga ustvarjamo, že v celoti uresničitev Cankarja -vtionarja, katerega vizije so tudi naše vizije in ali je naš odnos do sočloveka tisto, čemur je pisatelj namenil tisoče in tisoče besed. Cankarjev pomen za svet, v katerem danes živimo, je pomen misleca, vizionarja, ki je pokazal pravo pot in katerega misel nam je vseskozi pomenila vodilo. Veliko Cankarjevih hrepenenj se je uresničilo in postalo del našega življenja. Tistih skritih, najintimnejših človeških razsežnosti pa nam ostaja še veliko. Uresničitev tega pa je, mislim, kot vsebina in notranji smisel vseh spominskih manifestacij ob stoletnici pisateljevega rojstva, naš intimni dolg. Dolg pisatelju preroških, zanosnih besed t Bele krizanteme: „Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siro-makova, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejšei hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granimi temelj novi zgradbi. BREDA BERNETIČ NOVEMU SLOVENSKEMU FILMU OB ROB: IDEALIST ALI PORAŽENEC? Slovenski film je kot medij najširših kulturnih manifestacij izrabil možnosti množičnega kulturnega animatorja in s filmsko upodobitvijo Cankarjevega Martina Kačurja prispeval svoj pomemben delež k praznovanju pisateljeve obletnice rojstva. Zamisli Idealista, filmskega Kačurja, je botrovala želja, da bi Cankarjev duh spregovoril s platen naših kinematografov, da bi umetnikova misel, kritika in vizija našli svoj ustrezen izraz in v filmskem mediju ohranili svoje umetniško sporočilo. Koliko tega je prinesel Idealist? S filmom Igorja Pretnarja (po scenariju Vitomila Zupana in Pretnarja) je zavel v slovenskem kulturnem prostoru nov, svež val in ker prihaja v jubilejnem Cankarjevem letu, ko se vsi bolj ali manj ukvarjamo, razpravljamo, pišemo in iščemo tisto pravo resnico o Ivanu Cankarju - umetniku, človeku, družbenemu vizionarju pa tudi našem intimnem rezonerju - je sprožil veliko polemik, mnenj in pogledov, ki vsak po svoje odkrivajo naš odnos do Cankarjeve umetnosti, hkrati pa pričajo o izrazni moči in prepričljivosti te filmske kreacije. Kako nam je film uspel posredovati pisateljevo sporočilo, se torej vprašajmo tudi mi. Cankar je svojega Kačurja gradil in izpeljal kot celoto, kije nalomljena v tri raznolike in psihološko logično izpeljane enote. Razmerje med njimi je prepričljivo, utemeljeno z vsebino Kačurjevega notranjega doživljanja. Kompozicijska trodelnost filma pa pogreša notranjo povezavo, razmerje med deli je nesorazmerno. Cas, ki je odmerjen dogajanju v Zapolju, je na škodo filmskega sporočila bistveno krajši od dogajanj v drugem in tretjem delu Idealista. Filem sicer nosi naslov Idealist, toda obdobje Kačurjevega idealizma, pripravljenosti na vse ali nič v tveganem in neenakem boju za svoje prepričanje, zdrkne nekako mimo nas. Kačur - idealist postane prekmalu razočaran poraženec, zasmehovan slabič, zavržen od družbe in samega sebe. V Beli krizantemi je Cankar zapisal: „Kažem mu, kako je majhen, kako je malodušen . .., zato, da se predrami, da spozna, kdo in kje da je, ter da pogleda v prihodnost. Slikal sem noč, vso pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, da bi oko tem silneje zakoprnelo po čisti luči. „In prav tega v Idealistu manjka. Čas Kačurjevega pobudništva, ozračje njegovih govorov s kulturno - politično tendenco je premalo poudarjen, ogenj idealistove notranje moči dogori prehitro in svetloba Cankarjeve vizij ter vere v nepremagljivost idealov, katerih žrtve so domala vsi njegovi liki, ugaša že konec prve tretjine filma. Poslej je Kačur le še senca človeka, obupanec, ki se boji lastne podobe v ogledalu. Idealni učitelj klone, preden film dodobra prepriča gledalca o namenu in pomenu njegovih humanističnih teženj. Za takšen površen in premalo dokumentiran razplet pa ni nobene logične razlage, še manj pa opravičila v samem literarnem tekstu. Posneti po Cankarjevem delu film danes, v Sloveniji in za Slovence, ki nam Cankar ne pomeni samo pripovednika in sanjača, ne pomeni prenesti v filmski jezik samo zgodbe o nesrečnem in nerazumljivem Martinu Kačurju, temveč in predvsem skozi filmski medij z veliko posluha za ozke špranje cankarjanskega optimizma izpovedati umetnikovo misel, idejo, vizijo. Filmski in literarni Kačur sta sprva idealista, humanista in naprednjaka, pozneje obupanca in na koncu tragični žrtvi svoje neprilagodljive narave. Toda usoda literarnega Kačurja izzveni kot osebna žrtev, kot prispevek k napredku človeštva. Njegovo življenje, čeprav na koncu le še bedno životarjenje, kakor tudi nasilno pretrgano življenje njegovega predhodnika socialista kovača, ni bilo zaman. Kar je za klanec luč v učiteljevem oknu, je za osmišljenost Kačurjev podoba kovača, ki se skloni k umirajočemu učitelju. Najprej je bil eden, zdaj sta dva in nekoč jih bo toliko, da bo njihova moč opravičila idealistovo smrt in bo izbrisana kri s kantona ob cesti. Kje pa s svojim sporočilom ostaja film? Kačur se po dokončnem spoznanju o družinski disharmoniji na pol pijan, na pol blazen od obupa odpravi iz vasi in v snežnem me-težu zmrzne. Kačur umre, luči se prižgo in gledalec zapusti dvorano sicer prizadet, deprimiran, toda prikrajšan za osmišljenost Cankarjeve vizije. S svojim sporočilom je torej film kot ekranizacija Cankarjevega dela ostal na pol poti. In vendar nam je prinesel tudi veliko lastnih kvalitet. Režiserjev pristop je 'z razgibano režijo in na visoki profesionalni ravni izpovedal veliko posluha za prefinjeno atmosfero, ki odlikuje predvsem srednji del filma. Kamera direktorja fotografije Mileta de Gerie in snemalca Črta Skodlarja je dokaj realistična, čeprav daje prav tematika Cankarjeve izpovedi veliko še neizkoriščenih možnosti za režiserske stilizacije, za ekspresionitičen oziroma nadrealističen pristop. Film nam je dal tudi galerijo zares imenitnih igralskig stvaritev. Velik delež gre Radku Poliču ter obema glavnima ženskama protagonistkama - Mileni Zupančič in Marjeti Gregorač. K imenitnemu vzdušju pa je pripomoglo tudi več blestečih filmskih upodobitev stranskih junakov: duhovita robatost Arnolda Tovornika, prefinjenost Steva Žigona, razumevajoči cinizem Jožka Lukeža in številnih drugih manjših, a zato nič slabše poustvarjenih likov. B. B. Milena Zupančičeva in Radko Polič v najnovejšem filmu Idealist Ob zaključku redakcije PRVA KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV HRVAŠKE VSEBINSKE SPREMEMBE V DELOVANJU Dogovor o neposrednih idejnopolitičnih nalogah pri nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov v združenem delu ZAGREB, 5. maja — Na prvi konferenci Zveze sindikatov Hrvaške, ki se je je udeležilo kakih 500 delegatov in gostov, so razpravljali o neposrednih idejnopolitičnih nalogah sindikata pri nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov v združenem delu. hkrati pa so sprejeli program aktivnosti v vodenju in usmerjanju javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Delegati konference so prav tako sprejeli nov republiški družbeni dogovor o pogojih pridobivanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov ter sklep o podelitvi 70 diplom samoupravljanja4 ’ tistim delovnim organizacijam in TOZD, ki so v zadnjih 25 letih dosegle v republiki najvidnejše uspehe na področju razvijanja in utrjevanja samoupravnih odnosov. Najpomembnejšemu sindikalnemu zboru na Hrvaškem po republiškem kongresu ZSH 1974. leta so prisostvovali med gosti predsednik predsedstva SRH Jakov Blaževič, predsednica CK ZKH Milka Planinc, predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak ter delegacije republiške konference SZDL, ZSJ, republiških in pokrajinskih sindikatov in drugi. Uvodni referat o nalogah sindikata v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov je imel predsednik RS ZSH Milutin Baltič. Poudaril je, da se mora celotna idejna in politična dejavnost sindikata v vrstah delavskega razreda odražati v neposrednem razvoju samoupravnega združenega dela in vseh konkretnih odnosov v njem. Predsednik Baltič je posebej opozoril na dejstvo, da so v republiki še vedno posamezniki, ki ne vidijo vsebinskih sprememb v načinu sindikalnega delovanja in ki so prepričani, da pomeni reorganizacija sindikata le neki eksperiment ter da kot taka predstavlja le širjenje kroga sindikalnih aktivistov. Po Baltičevih besedah se v delovanju sindikata še marsikje „lovijo“, niso pa redki tudi pojavi oziroma nesprejemljiva mnenja, da se organizacijskopolitična aktivnost sindikata omejuje izključno na področje združenega dela. Ko je razčlenil nekatera osnovna načela republiškega družbenega dogovora o dohodku, je sekretar RS ZSH Andjelko Jukič opozoril na to, da so izkušnje iz dosedanje prakse samoupravnega sporazumevanja precej pripomogle k temeljitemu izoblikovanju tega dokumenta. Delo pri pripravi družbenega dogovora o dohodku in kakih 150 samoupravnih sporazumov gospodarskih in negospodarskih grupacij je pokazalo, da je bil tak način pravilen, saj bi vsak drug način ,,potegnil za seboj44 urejanje odnosov, ki niso v skladu z ustavnimi zahtevami. Ko to poročamo, konferenca še traja. Š. E. PREDSEDSTVO ZVEZE SINDIKATOV MAKEDONIJE O PRITOŽBAH DELAVCEV_ _^ NOV PRIJEM OBETA VEČ Ustanovljena komisija za medsebojne odnose in zaščito samoupravnih pravic delavcev Za razliko od minulega leta, ko je svet Zveze sindikatov Makedonije dobil 397 vlog in pritožb, od/ tega 62 skupinskih, so se po intervjuju tovariša Tita v zagrebškem Vjesniku podvojile vloge in pritožbe na svetu Zveze sindikatov Makedonije. V OD SKOPSKEGA DOPISNIKA glavnem zadevajo probleme in vprašanja s področja zaposlovanja, odpuščanje delavcev iz organizacij združenega dela, premeščanje z enega na drugo delovno mesto, nedoslednost pri delitvi osebnih dohodkov, različne nepravilnosti v reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev ter druge probleme in pojave v zvezi z delom in življenjem ljudi v združenem delu. V pretežnem številu pritožb in vlog, ki so bile poslane svetu Zveze sindikatov Makedonije in njegovim organom, delavci odločno zahtevajo doslednejše uresničevanje zakonskih predpisov in samoupravnih aktov v organizacijah združenega dela ter posredovanje sindikatov pri reševanju mnogih problemov, ki so posledica samovolje posameznikov in prilaščanja samoupravnih pravic delavcev. Dalje zahtevajo pomoč pri omogočanju svobodnega navajanja mnenj brez posledic pri opozarjanju na napake in pomanjkljivosti ter zaostritev odgovornosti proti tistim, ki kršijo predpise in samoupravne akte. Proti tem je treba uveljaviti tudi ustrezne sankcije. V pritožbah zahtevajo posredovanje sindikata za uspešnejše in bolj učinkovito reševanje sporov iz delovnega razmerja na sodiščih, hitrejše reševanje pravic, ki izhajajo iz pokojninskega in socialnega zavarovanja delavcev, itd. Da bi uspešneje reševali upravičene zahteve delavcev, je predsedstvo sveta Zveze sindikatov Makedonije nedavno sestavilo komisijo za medsebojne odnose in zaščito samoupravnih pravic delavcev, ki deluje kot pomožno telo sveta. V tem kratkem času in z angažiranjem te komisije tam, kjer se dogajajo omenjene nepravilnosti, se je znatno povečala odgovornost vseh struktur v združenem delu in le:ta na ustrezen način vpliva na sprejemanje in usklajevanje samoupravnih aktov z ustavo in zakoni. Dosedanja spoznanja pri proučevanju in reševanju pritožb in vlog pričajo, da gre za bolj odgovoren in bolj organiziran odnos organizacij in organov sindikata. Dejstvo pa je, da nekatere sindikalne organizacije še zmeraj počasi reagirajo na pritožbe delavcev, neposredno ne proučijo položaja, nekatere rešitve pa so preveč administrativne. Prav zato se v sindikatih Makedonije vsiljuje potreba, da bi čimprej sprejeli ustrezne ukrepe za nadaljnje usposabljanje članov in neposredno angažiranje ustreznih komisij v občinskih sindikalnih svetih. Za uspešnejše in bolj učinkovito reševanje zahtev delavcev, ki so na- INOVACIJE, IZNAJDBE IN NAGRAJEVANJE V BiH Brez ustvarjalnosti ni napredka Vsako iznajdbo in vsak za delovno organizacijo koristen prispevek je treba ustrezno nagraditi — Namesto dragih tujih licenc moramo pospeševati domače iznajdbe in spodbujati naše strokovnjake pri tem delu — Primer iz Slovenije. Eden bistvenih vzrokov za stagnacijo razvoja novatorstva in racionali-zatorstva v Bosni in Hercegovini je način delitve osebnih dohodkov. To je področje, kjer je treba premostiti ponekod zakoreninjeno konzervativ- OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA nost. Tako ocenjujejo v BiH, ko gre za leto tehnoloških inovacij - leto 1975 -> in ki se nadaljuje tudi v tem letu. V tej republiki je treba posvetiti temu področju večjo pozornost, ustvariti ugodnejšo družbenopolitično ozračje za razvoj novatorstva ter uveljaviti delo in ustvarjalnost in spodbujati družbeno storilnost dela — so ugotovili na nedavnem sestanku republiškega koordinacijskega odbora za razvoj te dejavnosti. Cilj koordinacijskega odbora, ustanovljen je bil lani kot stalno telo združenega dela, samoupravnih interesnih ricupnosti, znanstvenih in drugih inštitucij, je predlagati sistemske ukrepe, spodbujati in usmerjati dejavnost za uveljavitev dela in ustvarjalnosti v vseh oblikah ter spodbujati tehnologijo in organizacijo poslovanja na vseh področjih združenega dela. Pravzaprav gre za dejavnost, W naj spodbuja ustvarjalne zmogljivosti, ki so ena izmed strateških smeri v prihodnjem razvojnem obdobju, saj brez kreatorstva, brez ustvarjalnosti ni napredka. Za ponazoritev bomo navedli nekaj primerov: do leta 1974 jev BiH diplomiralo 25 tisoč študentov, zdaj je več kot tisoč strojnih inženirjev, bistveno se je spremenila struktura delavskega razreda, velika je potreba po tem, da se za to delo, za resnično podpdro ustvarjalcem in za nagrajevanje po delu tudi samoupravno organiziramo. Da so možnosti za to, pričajo naslednji primeri iz nekaterih delovnih kolektivov v BiH: v Železarni Zenica, ,,Natronki“ v Maglaju, v rafineriji nafte v Bosanskem brodu, v „Vrbasu“ v Banjaluki... Ce delavec s svojo iznajdbo prihrani denar delovni organizaciji, potem delovna organizacija nima razloga, da nosilca tega prispevka ne bi nagradila. Da tega ne spoštujemo, pričajo številni primeri, ki jih vseh prav gotovo ne moremo našteti. Pomanjkljivost v novatorstvu in v ustvarjalnem prispevku je vsekakor prav v sistemu delitve v celoti. Potrebno je torej spodbujati vsak prispevek pri delu, saj so naj večje rezerve prav v boljši organizaciji dela. Velik delež na tem področju imajo tudi najbolj odgovorni ljudje v delovnih organizacijah, organizatorji dela pa tudi samoupravni organi. Interesi gospodarstva in združenega dela se morajo predvsem obrniti k domačim tehnološkim inovacijam. Namesto dragih tujih licenc moramo izpeljati akcijo, ki bo_ pripomogla, da bomo imeli čimveč domačih iznajdb in iznajditeljev. Na seji koordinacijskega odbora so posebej omenili primer iz Slovenije oziroma mariborske Elektrokovine, kjer so lani na podlagi tehničnih iznajdb prihranili 1,803.640 dinarjev. E. NJEMČEVlC vedene v pritožbah in vlogah, je h6' ba sestaviti tudi delovne skupine, K bodo bolj kvalificirano proučile Z3 htevnejše primere. Teh pa je velik0. Sindikat meni tudi, da je nujno P° trebno proučiti delovanje sedanji*1 pravnih posvetovalnic, njihovo k3 drovsko in materialno opremljeno51, v tistih občinah, kjer pa jih še nimajo, jih je treba ustanoviti čimptei' B. STANČEVSKi IZ SINDIKALNEGA TISKA Z zgodovino praznika dela na5 seznanja Kalman Petkovič v članku z naslovom: „Po sledovih zgodovinske poti 1. maja". Pok? tega objavlja časopis članke i? vseh šestih republik in pokrajin6 Kosovo. Tema praznične ankete je: katerega prvega maja se spominj3" te? Reporterji časopisa so se ° tem pogovarjali s približno 50 ljudmi Največja skrivnost sodobneg3 človeka je infarkt srca. Kako lahko pomaga kirurg? V najno-veja številki časopisa govori tem problemu reportaža z naslovom ,,Boj za življenje". Predstavlja vam docenta praškega eksperimentalnega centra medicinskih ved Libura Hejhala, ki je opravil 500 operacij srca. O tem pripoveduje tudi nekdanji Hejhalov pacient, podpredsednik socialistične zveze SAP Vojvodina San-dor Dobo. 11.000 jugoslovanskih zdravnikov, inženirjev, kemikov in drugih visoko izobraženih strokovnjakov dela v tujini. Mnogi od njih so Vojvodinci. O tem govori članek z naslovom izvažamo tudi znanje". Pomanjkanje stanovanj še zmeraj ne pojenjuje. O tem g°' vori članek „Njegova visokost ' stanovanje". Pisec analizira, kaj vse je nepravilno v stanovanjski politiki in kdo vse odira občana brez stanovanja - od občine do gradbenih podjetij, občan pa na koncu v zamenjavo za težke milijone dobi slabo opremljeno in neudobno betonsko kletko. Dolgozok objavlja tudi članek o pšenici prihodnosti, o prvi umetno vzgojeni vrsti hibrida,_ katerem so združene najboljše lastnosti pšenice in rži in o poskusih s tem. SNEDENA BESEDA Piše: AZRA KRISTANČIČ, diplomirana psihologinja Ni eijega na svetu kakor to, .. oe kaj da, potlej pa očita,44 je pred mnogimi leti zapisal naš pisatelj Fran Levstik. Kdo te misli, povedane tako ali drugače, še ni slišal? Pa vendar v vsakodnevnem življenju nanjo tako radi pozabljamo. Na primer — ko kot samoupravljavci o čem odločamo. Poslušamo predlog in razprave, o vsej zadevi smo informirani toliko, kot nam je kdo „servi-ral“ ali kolikor smo se sami zanimali, sami ne rečemo ničesar, nato pa glasujemo. Predlog podpremo. Dvignemo roke in sklep je sprejet. Cez nekaj dni, ko „pride kaj za nami44, ko bi morali sklep uresničiti, pa ugotovimo, da nam ni všeč, da le ni povsem v skladu z našimi osebnimi interesi; takrat pa nekateri sklenejo, češ mene ne bo poleg in naredil bom vse, da ob prvi priložnosti vsej zadevi porinem klin med kolesa. Človek bi še razumel, da je posledica takšnega sklepa kakšna nova, celovitejša informacija, ki vse skupaj pokaže v povsem drugačni luči, ali pa ugotovitev, da so bili tisti, ki so odločali — zavedeni! Ne, nobenih novih informacij ni, vse je tako, kot je bilo. Ko smo glasovali, smo predlagateljem dali svoje zaupanje ter hkrati zagotovilo, da bo vsak prevzel svoje obveznosti in jih tudi izvršil. In čez nekaj dni vse to, kar smo dali pred pričami, brez posebnih razlogov vzamemo nazaj. Ali je res kaj gršega? Kaj vse to povzroči, kakšne so posledice in kako vpliva na odnose v kolektivu, ni treba posebej poudarjati. Ne samo, da se zadeve nekaj časa ne premaknejo, prihaja do nepotrebnih konfliktov, celo do dolgotrajnejših sporov („S tistim, ki požre svojo besedo, jaz ne bom več govoril!"), ki jih celo čas težko zgladi. Voz se sicer premakne, če lahko uporabim simboliko, kajti večina uveljavi svojo voljo. Vendar bi voz porinili naprej veliko laže, z manj truda, če bi z veseljem vlekli vsi in ne samo večina. To vsi vemo, kot tudi vemo, da so sadovi dela mnogo lepši, če delamo z veseljem in zadovoljstvom v prijetnem vzdušju, ki ga ne bodo kalile snedene besede. Zatorej velja - če je treba - trikrat premisliti, potem pa enkrat res storiti, zlasti če resnično želimo dobre odnose z vsemi sodelavci. Čas za VPRAŠANJE: Ali smo delavci upravičeni do regresiranja prehrane oziroma do tople malice, ki je nekje na polovici delovnega časa, in ali lahko posamezne delovne organizacije organizirajo le kosilo, ki se deli ob 12. uri, pri čemer organizacija zahteva, da delavci doplačajo razliko, ker je kosilo dražje od malice? Kot delavki in materi, ki imam po vrnitvi iz službe dolžnost skuhati za družino kosilo, mi ne ustreza tak način toplega obroka v organizaciji. Deloma zato, ker praktično do 12. ure ničesar ne pojem in do tega časa tudi nimam odmora, deloma pa zato ne, ker imam po 12. uri kosilo kar dvakrat - v organizaciji in doma. Način organiziranja tople prehrane v organizaciji ustre- malico za le samskim delavcem. Zanima me, do česa sem upravičena. N. A. - Velenje ODGOVOR: Pravico delavca do odmora med delovnim časom ureja Zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu, vendar le v toliko, da delavcem zagotavlja med dnevnim delom z enkratnim polnim delovnim časom pravico do najmanj 30-minutnega odmora. Glede tega zakon le še določa, da odmor ne sme biti določen ne na začetku in ne na koncu delovnega časa Zaradi tega mora pri urejanju odmora prvenstveno samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v vaši organizaciji bolj natanko določati organiziranost odmora, zlasti pa določiti čas, kdaj se y kupon S PRAVNIK SVETUJE lahko koristi. Upoštevajoč, da zakon zagotavlj odmor zato, (M se po nekajurnem delu, ki g3 utrudi, delavec lahko oddahne in odpočije, bi bilo seveda pričakovati, da bodo delavci s samoupravnimi sporazumi pri določanju časa odmora upoštevali, kdaj nastopi pri delu tista utrujenost, ki zahteva odmor. V vaši organizaciji imate, kot razberemo iz vprašanja, odmor šele ob 12. uri. To je sicer dejansko malo nenavadno, vendar niv nasprotju z zakonom. Verjetno pa je v vaši organizaciji več delavcev, ki imajo zaradi nenavadne organiziranosti odmora in toplega obroka podobne probleme kot vi. Preostane vam zato le, da poskusite doseči spremembo ali dopolnitev ustreznih določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih- DRUGEM kongresu organizacije sindikalne enotnosti Afrike Iskanje lastnega izraza Vse članice organizacije morajo izstopiti iz mednarodnih sindikalnih central — V organizaciji le po en sindikat iz vsake afriške države, kar 11Prispeva k povezovanju sindikalnega gibanja t y libijskem glavnem mestu drug°''SU lconcu aPrila kaln i .S1 kongres organizacije sindi- -j.d tle enotnosti Afrike (OUSA). organizacija je bila ustanov-^na v aprilu leta 1973 kot pb-Us’ da bi premostili razceplje- samo ena nacionalna organizacija iz ene države, s čimer naj bi pospešili proces združevanja sindikatov v državah oziroma preprečili poskuse, da bi že enotne sindikate drobili. Tretjič, s statutom in dogovorom meed sindikati so dosegli, da bodo v izvršnem komiteju OUSA zastopana vsa območja in vse težnje v afriškem sindikalnem gibanju, kar bo zagotovilo, da bo OUSA izvajala afriško politiko in da jo bodo vsi sindikati na celini priznali in sprejeli v praksi kot svojo organizacijo. Ko se je kongres izrekel za odločen boj proti imperializmu, rasizmu, apartheidu, kolonializmu in neokolonializmu, je v celoti podprl politiko neuvrščenosti in poudaril, da ta politika „vemo izraža temeljne težnje ljudi in vseh dežel po svobodi, blaginji, miru in socialnem napredku". Politika ne- pst afriškega sindikalnega giba-Ja.’ da bi mu dali avtentičen . nški izraz in da bi se osamo-.Jua v odnosih z mednarod-r111' sindikalnimi centralami in fed drugimi vplivi zunaj Afri-■ Vendar pa tej organizaciji to 1 pspelo iz več razlogov: niso £ l1 pridružili vsi sindikati Afri-> ni nastala učinkovita organi-a?c'ja! ki bi omogočala skupne ni bila opravljena po-jpna osamosvojitev v razmerju mednarodnih sindikalnih entral, organizacija pa se je enehno spoprijemala s finanč-n^i težavami. “° ustanovitvi OUSA, še zla-D1 Pa lani, so potekali številni P°8ovori za dosego večje enot-v°sti. Sad tega je bila ustano- ij v pripravljalnega odbora za _________________________________________________________________ z2pte8SVorgauizadje^ki TUJI DELAVCI V FRANCIJI NADALJUJEJO Z BOJEM ZA SVOJE PRAVICE uvrščenosti, je rečeno v političnem dokumentu, ki gaje sprejel kongres, omogoča narodom, da se znebijo kolonialnega jarma tam, kjer še obstaja, da se likvidirajo apartheid, vse oblike res-, nega razlikovanja in režimi, ki temeljijo na tem. OUSA se je zavzel za novo gospodarsko ureditev v svetu in zahteval, da se vse surovine, ki so proizvedene v Afriki, na njenih tleh tudi predelajo oziroma da se tovarne, ki zunaj Afrike predelujejo te surovine, preselijo v Afriko. Kongresa OUSA se je udeležila tudi delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije. Dejstvo, da ji je bilo kot edini delegaciji zunaj Afrike omogočeno pozdraviti udeležence kongresa, prav gotovo kaže, kolikšen ugled ima Zveze sindikatov Jugoslavije med sindikalnim gibanjem neuvrščenih in držav v razvoju. LAZA COVIC kdo je kdo JOSHUA INIKOMO Z imenom enega izmed voditeljev osmih milijonov črncev v Južni Rodeziji smo se v zadnjih letih pogosto srečavali. Še pred tedni so ga spet omen jala poročila, ki so prihajala iz te države - ene izmed zadnjih trdnjav apartheida na Jugu Afrike. Tako imenovana „ustavna konferenca", na kateri naj bi skupaj s samozvanim viditeljem bele manjšine lanom Smithom vendarle našli mirno rešitev rodezijske krize, je dokončno propadla. Predstavniki 380.000 rodezijskih belcev so namreč dolge mesece le slepomišili in nazadnje priznali, da niso sposobni treznega političnega premisleka. Ali tudi tako: dokazali so, da se nikakor nočejo odreči sedanjega gospodujočega položaja. Joshua Nkomo si je ves čas prizadeval uresničiti svoj dolgoletni sen o mirnem in enakopravnem sožitju med belci in črnci v Rodeziji. Za svojo zamisel se je ta 69-letni sin revnega in seveda črnega rodezijskega kmeta dolgo in vztrajno bojeval. Zdaj je doživel — kot zatrjujejo nekateri — močan politični udarec. Kakorkoli že, nihče mu ne more odrekati izrednega poguma in vztrajnega boja za pravice črnskega prebivalstva. Zdaj pa so se okrepile tiste sile, ki so vseskozi zatrjevale, da mirna rešitev rodezijske krize ni možna. V ospredje sta stopila druga dva voditelja — škof Muzoreva in Sitole. Začelo se je torej novo obdobje boja za pravice potlačenih črncev, obdobje, kjer bo glavno besedo imelo orožje. Boj pa ne bo ne lahek ne kratek. Predvsem zato, ker črnska večina šele mora strniti svoje vrste. Belci so to — stisnjeni v kot — že storili. Do zob so oborožili armado in policijo in zatrjujejo, da bodo zadušili sleherni upor. Toda pogovori Nkomo-Smith so bili zadnja priložnost za mirno rešitev. Priložnost so zapravili, in dolgoročno gledano, rasističnemu režimu bele manjšine v Rodeziji so šteti dnevi. BRANKO DOBRANIČ ■tiso sodelovale na ustanovnem , - ^viciuvmc na . 0rigresu oziroma niso bile za-Lete v OUSA. Po raz- _______ ._ dolgih ___ Pravah j^ pripravljalni odbor ne-°liko razčistil temeljna vpraša-prihodnje organizacije in P°htike OUSA in ob finančni I moči libijskih sindikatov za et6s aprila sklical kongres. Kongres je potekal v zanimi-“j> pogosto viharnih razpravah, ^ katerih je prevladovala želja a dosego enotnosti. Gledano v ■jeloti, to je bilo tudi storjeno, r„Trav so razlike, nezaupanje, icne tradicije in podobno še znieraj zelo velike. Na kongresu so sprejeli nov statut, ki mora omogočiti konsolidacijo OUSA, jo učinkovi-teje povezati z nacionalnimi ?rgani zacijami, da bi rešili vpra Sanja financiranja, OUSA pa Usposobili za akcijo. Še posebej J® treba poudariti tri določila novega statuta. Prvič, na sedanjem kongresu So Zavzeli odločneje stališče kot P°Prej, da morajo članice .USA izstopiti iz mednarodnih smdikalnih central. Na podlagi Poročila, ki so ga predložili 0ngresu, je še 8 nacionalnih organizacij od 50, kolikor jih je Afriki, še zmeraj včlanjenih v mednarodne sindikalne centrale. Drugič, sprejeli so stališče, aa je lahko v OUSA včlanjena Koš starih problemov Prvomajske demonstracije so vnovič opozorile, da so se tuji delavci ne glede na ceno pripravljeni boriti za boljše življenjske razmere in za enake pravice, kot jih imajo domačini. ..Prenehajte z zatiranjem delavcev — ne bomo se pogajali, dokler se ne vrnejo izgnani tuji delavci — enake pravice francoskim in tujim delavcem ..." Taka in podobna gesla je bilo OD NAŠEGA DOPISNIKA slišati na veliki prvomajski manifestaciji v Parizu, ko se je pohoda udeležilo na desetine tiso-čev delavcev pod vodstvom dveh vodilnih francoskih sindikalnih organizacij CGT in CFDT — ter številnih drugih združenj in strank, kot so Federacija združenj solidarnosti s tujimi delavci, Komite za pravice tujih delavcev, Liga revolucionarnih komunistov in štiri velike stranke združene levice: komunisti, socialisti, združeni socialisti in levi radikali. Ob koncu minulega leta so se v nekem pariškem delavskem naselju uprli tuji delavci zaradi previsokih stanarin in nezdravih življenjskih razmer. Takoj so jim priskočili na pomoč francoski tovariši. Med Francozi ni bilo nikogar, ki bi skušal prevzeti vodstvo, kar se je običajno dogajalo. Sledila je vrsta demonstracij, ki jim je dala poguma, da niso preklicali svojih zahtev. Želeli so, da bi jih Francozi podprli politično in materialno in ne samo, da se jim pridružijo na demonstracijah, zvečer pa da se vrnejo domov. To je bil poglobljen boj. Če je bila notranja osnova trdna in če se je zunanjost strinjala z osnovo, potem bi moralo iti eno z drugim. Njihova moč so bili le francoski delavci - kot da bi hodili po eni nogi, francoski delavci pa bi bili druga. Tega se morajo zavedeti, kajti demonstra- cija je le člen v verigi. Začela so se pogajanja, na katerih je delavce zastopala sindikalna organizacija CGT, toda vse je kazalo, da predstavniki sindikata niso popolnoma razumeli njihovega problema, čeprav pretežno zadeva vse tuje delavce v Franciji. Pogajanja niso uspela in izgnali so šestnajst delavskih voditeljev. Po tem izgonu je bilo opaziti številne reakcije, vendar vse do zdaj brez pravega odziva. Drugi člani tega gibanja, ki jih niso kaznovali z izgonom, ostajajo trdno na svojem stališču: boriti se in izboriti si boljše življenjske razmere ne glede na ceno. V tem ozračju so se odvijale prvomajske manifestacije, z nekaj govori in z nemalo razgrajanja, končale pa so se tako kot vsako leto: s polnim košem starih problemov. ANDREJ SNEDEC TA TEPEN V ŽARIŠČU Jugoslavija nadaljuje intenzivne priprave na bližajočo se peto konferenco voditeljev neuvršče-nili dežel in dežel v razvoju v Co-lombu. To je ocena, ki jo vedno znova potrjuje že bežen pogled na našo zunanjepolitično dejavnost zadnjih mesecev. Šele nekaj dni je tega, kar se je z daljšega obiska po državah Azije in Bližnjega vzhoda vrnil podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic, že se je v Zahodno Afriko napotil predsednik ZIS Djemal Bijedič. Njegov obisk v Senegalu, Nigeriji in Gani tako pomeni nadaljevanje intenzivnih posvetovanj med neuvrščenimi državami. Vse tri zahodnoafriške države so namreč že dolgo aktivne članice gibanja neuvrščenih - predvsem pa pomembne in ugledne predstavnice „črne celine". Naši politični odnosi s Senegalom, Nigerijo in Cino se že dolgo izredno dobro razvijajo, kar pa ne bi mogli reči za naše gospodarske odnose. Prav zato bo obisk Dje-mala Bijediča nedvomno najboljša priložnost za nove spodbude na tem področju. Ne nazadnje pa pomeni tesnejše navezovanje gospodarskih in političnih stikov med neuvrščenimi najbolj konkretno izpolnjevanje sklepov vrhunskega srečanja v Alžiru. Poleg nadvse očitnih prizade- vanj za krepitev dvostranskih odnosov pa je te dni v teku tudi veliko širša akcija: četrto zasedanje konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD). Na zasedanju v Nairobiju so se zbrali predstavniki več kot 150 držav, da bi razpravljali o spremembah mednarodnega gospodarskega reda. Že nekaj let je namreč povsem jasno, da je treba sedanji nepravični gospodarski red postaviti na povsem nove, pravičnejše temelje. V Manili so se namreč dogovorili, da bodo na zasedanju UNCTAD sprožili probleme surovin, financiranja razvoja, prenosa tehnologije in odpisa dolgov deželam v razvoju. „Ne bomo se pogovarjali o cenah te ali one surovine, temveč bomo razpravljali o bistvenih spremembah položaja in odnosov med proizvajalci in .potrošniki surovin" - je poudaril generalni sekretar UNCTAD Gamoni Corea. In res: samo s takšno splošno in obenem konkretno razpravo je mogoče najti pot do pravičnejših gospodarskih odnosov v svetu. To pa pomeni najti tudi pot do drugačne razdelitve svetovnega dohodka, do hitrejšega razvoja nerazvitih pa tudi do enakomernega in nenehnega napredovanja razvitih. BRANKO DOBRANIČ STROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti Dilema med produktivnostjo in varnostjo Prav gotovo je za obstoj in napre-k delovnih organizacij odločilnega j^ntena, kakšno stopnjo produktiv-m dosegajo s svojo proizvodnjo, j o 1° dosegajo in kakšen nadaljnji azvoj produktivnosti načrtujejo. Za °duktivnost obstajajo merila, če-so zelo enostavna in omejena a E nekaj formul. Na drugi strani a °Pažamo, da za varnost pri delu nikakršnih meril, ki bi merila sta-Je varnostne organiziranosti in 'nkovitosti. Gotovo je, da v zad-Veb? desetletju delovne organizacije 'ko vlagajo v varnost pri delu, žal ta vlaganja niso zaključena, obrali j?113 'n primerjana s stopnjo uve-avjjene varnosti pri delu. Toda tudi ^ ^ ni dovolj, če bi hoteli z več ali j.?1! enakovrednimi merili primer-1 dosegljivo produktivnost in var-■ Pri delu. Ge namreč za vpra- šanje, iz katerih virov in načinov nastaja ali se utijuje produktivnost dela: alLsamo iz naporov delavcev na neposrednih delovnih mestih (visoke norme, hiter ritem dela) ali pa na osnovi inventivnih in intelektualnih naporov strokovnih služb in vodilnih delavcev. Prav gotovo je napačno, če pospešujemo produktivnost samo pri živem delu, kajti prav hitro pridemo do stanja, ko si s tem povečujemo zdravstveno in varstveno ogroženost ljudi. Nič ni tedaj čudnega, da marsikje po svetu zagovarjajo bolj umirjeno produktivnost in večjo varnost. S tem pa to področje še nikakor ni izčrpano. Prav tako, kot je delo živ in spreminjajoč se pojav, je tudi produktivnost živa in trajno se spreminjajoča, odvisna od številnih de- javnikov in okoliščin. Če pa hočemo vedeti, od katerih dejavnikov je v naslednji fazi odločilno odvisna produktivnost v konkretni delovni organizaciji, tedaj je to treba temeljito proučiti. Študij virov, dejavnikov in odvisnost produktivnosti za eno od naslednjih stopenj je nujnost, ki jo je treba analizirati in odkriti, nikakor pa ne ustvarjati predlogov po splošno znanih priporočilih. Enako pa velja tudi za varnost pri delu. Ko so že uveljavljene temeljne zahteve varnosti pri delu, je najdaljnji napredek varnosti odvisen od proučevanja številnih podrobnosti, ki jih štejemo v mikroorga-nizacijo delovnih mest in postopkov. Samo to je novi vir aJi nova osnova, na katero lahko vgrajujemo varnostne zahteva, ki nam jih narekujejo zakon o varstvu pri delu in drugi varnostni predpisi. Ce študija mikroorganizacije ne opravljamo in ne prilagajamo zahtevam predpisov, uveljavljamo , dvojnost in različnost: na eni strani imamo napisana pravila, ki so „soglasna“ z varnostno zakonodajo, na drugi strani pa imamo številne varnostne odnose v mikroorganizaciji procesov in delovnih mest, ki pa so v nasprotju oziroma niso v soglasju z uveljavljanjem predpisov. Takšno stanje še vedno na stežaj odpira vrata nesrečam in boleznim, obenem pa temeljito podira zgradbo načrtovanih ukrepov za izboljšanje in napredek produktivnosti. Dileme med produktivnostjo in varnostjo se torej lahko rešimo le, če tako varnost kot produktivnost jemljemo .kot združen objekt analiz in študija. sprašujete -^Odgovarjamo Prosim za odgovor m naslednje vprašanje: - Ali se lahko dodatek za omejevanje fluktuacije (dodatek za stalnost) izplačuje vsem delavcem v enakem odstotku od obračunske osnove in dosežene akontacije osebnega dohodka in ali je tako izplačevanje omenjenega dodatka pravilno glede na to, da imajo delavci različne osebne dohodke. G. K. - Škofja Loka Odbor sindikator Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov nam je posredoval naslednje pojasnilo: Dodatek za omejevanje fluktuacije ni dodatek na stalnost, kot je razvidno tudi iz vašega vprašanja. Namen tega določila v sindikalni listi je bil, da se udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti dogovore o višini tega dodatka — največ do 5 % od dosežene akontacije ali obračunske osnove delavčevega osebnega dohodka. Temeljne organizacije združenega dela pa so dolžne v svojem samoupravnem splošnem aktu opredeliti ta dodatek kot posebno obliko stimulacije za stalnost, vendar samo za tista delovna mesta oziroma poklice, kjer ugotavljajo visoko fluktuacije. Do tega dodatka torej niso upravičeni vsi delavci TOZD. Zmagali operativci Zasavja Izbirno tekmovanje za športne igre gradbenih delavcev Slovenije Meseca aprUa so bile v organizaciji TOZD Operativa Litija v Litiji D. SlG GIF BETON Zasavje Zagorje, ki se jih je udeležilo 150 športnikov. Tekmovanje je bilo priprava in izbirno tekmovanje za določitev ekip, ki bodo zastopale GIF BETON Zasavje Zagorje na ŠIG Slovenije. Prvo-uvrščene ekipe so prejele lepe pokale v trajno last, zmagovalci med posamezniki pa diplome. REZULTATI: Kegljanje - moški ekipno (6 x 100 lučajev) 1. TOZD Operativa Zasavje Trbovlje 2402, 2. TOZD Centralni obrati Zagorje 2283, 3. TOZD Operativa Sevnica 2259, 4. TOZD Operativa Litija 2205, 5.. TOZD Operativa Zagorje 2101, 6. Delovna skupnost skupnih služb 2047, 7. TOZD Operativa Domžale 1357. V kegljanju med moškimi posamezno (200 lučajev) je zmagal Peter KOZMUS (854) pred Janezom DRNOVŠKOM (830) ter Albinom MELINOM (825). V finalu je nastopilo najbolj ah 12 iz ekipnega tekmovanja. Pri ženskah posamezno (100 lučajev) je nastopilo 5 tekmovalk. Zmagala je Darinka FORTE (320) pred Nado BEBAR (297) in Tanjo KOS (289). Mali nogomet: 1. TOZD Centralni obrati Zagorje (10), 2. TOZD Operativa Zasavje Trbovlje (10), 3. TOZD Operativa Domžale (6), 4. TOZD Operativa Zagorje (5), 5. Delovna skupnost skupnih služb (5), 6. TOZD Operativa Sevnica (4), 7. TOZD Operativa Litija (2). Streljanje - moški ekipno (5 x 20 - zračna puška): 1. TOZD Centralni obrati Zagorje 824, 2. TOZD Operativa Zagorje 670, 3. TOZD Operativa Zasavje Trbovlje 649, 4. TOZD Operativa Litija 615, 5. Delovna skupnost skupnih služb 597, 6. TOZD Operativa Sevnica 441. V streljanju je med posamezniki zmagal Ivo HRIBAR (354) pred Alojzem KODROM (354) in Željkom PEČNIKOM (34). V finalu je 10 najbolje uvrščenih iz ekipnega tekmovanja streljalo dodatnih 20 strelov. Med posameznicami je prvo mesto osvojila Mimi MARKOŠEK (118) pred Ksenijo RANZINGER (98) in Cveto POLC 88. Šah - moški ekipno: 1. Delovna skupnost skupnih služb 13, 2. TOZD Operativa Zasavje Trbovlje 11, 3. TOZD Centralni obrati Zagorje 8, 4. TOZD Operativa Sevnica 5, 5. TOZD Operativa Litija 3. Med posamezniki je med 14 nastopajočimi osvojil prvo mesto Jože DROBEŽ pred Petrom RAJEVCEM in Stanetom GOŠTETOM. Balinanje - moški ekipno: 1. TOZD Operativa Litija, 2. TOZD Operativa Zasavje Trbovlje - 3. TOZD Centralni obrati Zagorje - 4. DSSS - 5. TOZD Operativa Sevnica 0. Namizni tenis — moški ekipno: 1. TOZD Operativa Zagorje Trbovlje 8, 2. Delovna skupnost skupnih služb 6, 3. TOZD Centralni obrati Zagorje 4, 4. TOZD Operativa Litija 2, 5. TOZD Operativa Zagorje 0. Odbojka - moški ekipno: 1. TOZD Operativa Zasavje Trbovlje 8, 2. TOZD Centralni obrati Zagorje 6, 3. DSSS 4, 4. TOZD Operativa Sevnica 2, 5. Operativa Litija 0. Košarka - moški ekipno: 1. Delovna skupnost skupnih služb 6, 2. TOZD Operativa Zagorje 4, 3. TOZD Operativa Zasavje Trbovlje 2, 4. TOZD Operativa Litija 0. LEOPOLD HARALD Na Pungartu se je leto&ijo zimo naučilo smučati precej delavcev Gorenja. Še posebej navdušene za zimski šport so bile ženske ... (Foto: H. Jerčič) Kočevje dolenjski prvak Končano je klubsko prvenstvo Dolenjske za pionirke v rokometu, na katerem so nastopile ekipe Krke iz Novega mesta, Kočevja, Mirne in Šentjerneja. Kočevske pionirke so zasluženo postale dolenjske prvakinje in se tako uvrstile na področno tekmovanje. Najboljša strelka prvenstva je bila Majda Šimic (Krka) z 22 zadetki, za najboljšo igralko pa so izbrali Marino Jerič (Kočevje), ki je v širšem izbom republiške pionirske reprezentance za skorajšnji turnir „Bratstva in enotnosti11. Rezultati: Kočevje : Krka 3:8, Kočevje : Mirna 0:2, Krka : Šentjernej 12:7, Šentjernej : Mirna 9:10, Mirna : Krka 10:14, Kočevje : Šentjernej 10:0, Vrstni red: 1. Kočevje 6 točk, 2. Krka 4, 3. Mirna 2, 4. Šentjernej 0. Z. FAJDIGA SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V NOVI GORICI Več kot 1400 sodelujočih! Tudi letos ne bodo smeli tekmovati registrirani tekmovalci Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Nova Gorica je razpisala delavske športne igre za letošnje leto, ki bodo po vsej verjetnosti rekordne. Letošnje igre se bodo odvijale podobno kot lani, ko so prešle z enkratnim izločilnim sistemom na liga tekmovanje. Prav tako kot lani tudi na letošnjih igrah ne bodo smeli sodelovati registrirani športniki. To namreč omogoča večjo udeležbo vseh tistih, ki se s športom ukvarjajo le za rekreacijo. Igre‘bodo trajale vse do 10. junija. V drugi polovici leta se bodo nadaljevale s finalnimi turnirji najboljših ekip iz spomladanskega dela. Letos je prijavljenih 45 delovnih organizacij oziroma 1400 aktivnih udeležencev, kar predstavlja svojevrsten rekord in lep uspeh na področju množičnega športa. Moški bodo tekmovali v malem nogometu, odbojki, košarki, rokometu, keg- ljanju, balinanju, streljanju, ne igre se je prijavilo 21 namiznem tenisu, šahu, atletiki moških in 48 ženskih ekip- T° in plavanju. Ženske pa se bodo pomeni, da bodo zaposleni tudi pomerile v odbojki, namiznem letos preživeli veliko prosteg3 tenisu, kegljanju, streljanju, časa na športnih igriščih, šahu, atletiki in plavanju. Za letošnje sindikalne šport- r KOLENC RADOVLJICA PRVO MESTO ŠAHISTOM OOS ELAN V nedeljo, 25. aprila letos, je bilo v prostorih hotela ALPE ADRIA letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v šahu. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega svet3 in TTKS Radovljica organi®' ralo šahovsko društvo Radov' Ijica. Na tekmovanju, ki je veljJ0 za posamezno in ekipno uvrsti' tev, je nastopilo 37 šahistov iz 10 osnovnih organizacij sindi' kata. Tekmovalci so bili leto5 prvič razdeljeni glede na kv3' lite to v dva razreda. V prvefl1 razredu so nastopili vsi tisti, k1 imajo že osvojeno šahovsko k3' tegorijo, v drugem razredu p3 vsi drugi člani sindikata. Za tekmovanje v balinanju se je prijavilo kar 39 delovnih organizacij, kar dokazuje, da je ta šport na območju Nove Gorice izredno priljubljen. Na našem posnetku so balinarji Gostola in Mebla .,. (Foto: R. Kolenc) Goreniada v Gornji Radgoni Goreniada se imenujejo sindikalne športne igre delavcev združenega podjetja Gorenje Velenje. Igre bodo 14. in 15. maja na športno rekreacijskem centru „Bratstva in enotnosti41 v Gornji Radgoni. Sodelovale bodo OZD Gorenja iz Slovenjega Gradca, Šoštanja, Ruš, Kikinde, Subotice, Mute, Lendave, Sombora, Velenja ter gostitelj iger - Gorenje Elrad iz Gornje Radgone. Na letošnjih igrah, tretjih po vrsti, bo nastopalo več kot 300 udeležencev. Nastopili bodo v naslednjih disciplinah: malem nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu ter streljanju z zračno puško. Pomerili pa se bodo tudi v kvizu znanja o de lavskem samoupravljanju. Letošnje sindikalne igre bodo potekale pod geslom Spoznavajmo se med seboj in širimo bratstvo in enotnost med na-rodi“. Prav tb bo tudi možno. saj so v družini Gorenja OZD iz več republik. Že spisek mest, od koder so ekipe, nam kaže, kako veliko število OZD združuje ZP Gorenje. Ni ovir, ni republiških meja, važno je delati, ustvarjati za dobro vseh. Na koncu iger bo kulturno zabavni večer na sejmišču v Gornji Radgoni. V programu bodo sodelovale kulturne skupine sodelujočih ekip. LUDVIK KRAMBERGER Rezultati - posamezno: A razred: 1. Ivan Hrovat OOS H. Kompas Bled, 2. Jože Harinski KOOS Veriga Lesce, 3. Franc Jazbec OOS H. Kompas Bled, 4. Maks Vrečko KOOS ELAN Begunje, 5. Janez Romih OOS Psih. bol, Begunje. B razred: 1. Milan Dragan KOOS ELAN Begunje, 2. Drag0 Kobal KOOS GG Bled, 3. Pavel Langus OOS Sukno Zapuže, 5. Jože Valant KOOS Verig3 Lesce. Ekipno: 1. KOOS ELAN Begunje 21 točk, 2. KOOS Veriga Lesce 19,5, 3. OOS hotel Kompas Bled 17, 4. KOOS GC Bled 13,5, 5. OOS Sukno Zapuže 12,5 točk itd. VLADO MATJAŠIČ JESENICE Plavalna šola Lep zgled, kako si sindikat prizadeva na področju rekreativne dejavnosti, je vsekakor plavalna šola za odrasle, ki so jo organizirali v jeseniški železarni. Skupno s plavalnim klubom Jesenice so prvi tečaj izvedli v pokritem bazenu hotela Larix v Kranjski gori. V tem te- čaju se je naučilo plavati 27 članov kolektiva. Tečaj je uspešno vodil plavalni učitelj Beno Ramuš. g g VELENJE__________________ Prva ekipa bolnišnice Topolščica Delavske športne igre v velenjski občini potekajo po pred- : videnem programu. Ob praznovanju praznika dela so bila tekmovanja v odbojki v ženski in moški konkurenci. Tekmovanja se je udeležilo 10 ženskih in 19 moških ekip. Finalne tekme so bile v Rdeči dvorani. V ženski konkurenci je osvojila prvo mesto ekipa iz Bolnišnice Topolšica, druga je bila ekipa Skupnosti zaposlovanja iz Velenja, tretja pa ekipa posebne osnovne šole Velenje. Med moškimi ekipami je zmagala ekipa Gorenje TGO Velenje - DSSS, druga je bila ekipa trgovskega podjetja ERA Velenje in tretja ekipa Rudar-sko-elektroenergetskega kombinata — TOZD plastika. kj ŽALEC________________________ TT Prebold najboljši Na štiristeznem kegljišču v Žalcu se je minulo soboto končalo tridnevno tekmovanje v kegljanju. Skupno je nastopilo več kot 150 kegljačev iz 7 tekstilnih tovarn celjske regije. Moški so imeli 200 lučajev, ženske pa 100. Rezultati moški ekipno: 1. TT Prebold 5047, 2. Juteks Žalec 4751, 3. Metka Celje 4678; moški pari: 1. Kačič - Zupan (TT Prebold) 1787, 2. Tudja -Kidrič (KORS Rogaška Slatina) 1673, 3. Korun — Dobravc (TT Prebold) 1639; posamezno: 1. Kačič (TT Prebold) 914, 2. Kidrič (KORS) 879, 3. Zupanc (TT Prebold) 873; borbene igre: 1. TT Prebold 739, 2. Metka Celje 689, 3. Juteks Žalec 688. Ženske ekipno: 1. TT Prebold 1372, 2. KORS Rogaška Slatina 1354, 3. Tkanina Celje 1336; pari: 1. Zalokar — Vrtačnik (Tkanina Celje) 750, 2. Ja -še — Privšek (TT Prebold) 743, 3. Zobec - Kovač (KORS) 722; posamezno: 1. Privšek (TT Prebold) 391,2- Vrtačnik (Tkanina) 390, 3. Bizjak (Tovarna nogavic Polzela) 388 podrtih kegljev itd. T. TAVČAR IDRIJA_________________ Prvenstvo v šahu V Idriji je bilo občinsko sindikalno prvenstvo v šahu. Udeležba je bila skromna, saj so se tekmovanja udeležile le štiri ekipe. Prvo mesto so zasluženo osvojili šahisti rudnika živega srebra (Jereb, Bajc, Bevk in Majnik), ki so zbrali 9 točk, drugi so bili upokojenci (Troha, Seljak, Kogej in Kenda) z 8 točkami, tretji pa šahisti psihiatrične bolnišnice (dr. Šinkovec, Božič, Završnik in Burnik) s 6 točkami. Med posamezniki je bil najboljši Anton Troha (upokojenci), ki je na prvi deski zmagal v vseh sr čanjih. SILVO KOVAČ KOČEVJE________________ Premrl in Bartolme V Kočevju je bil šahovski turnir za kategorizacijo, na katerem je nastopilo 11 igralcev. Največ uspeha sta imela Drag0 Premrl in Božo Bartolme, ki st3 si z 9 točkami razdeUla prv° mesto. Tretji pa je bil Mladen Malnar, ki je zaostal za dve točki. f Vrstni red: Premrl in Bartolme 9 točk, Malnar in Jelenovi0 7, Pandurovič 5, Križman 1° Murn 4,5 itd. Z. FAJDIGA Invalid I prvak Pravkar je bil končan tretji krog občinske lige v kegljanju, v kateri nastopa šest ekip. Tekmovanje je bilo na kegljišču v 1 Mozlju. Največ uspeha so imeli kegljači Invalida I, ki so s preu- , nostjo 182 kegljev pred konkurentom iz Mozlja zasluženo osvojili prvo mesto. Tekmo)"1 so v disciplini 2 x 50 lučajev, vsako ekipo pa je sestavljalo p° 6 igralcev. . Končni vrstni red: 1. Invah I 11.492 kegljev, MozfilJ 11.310, 3. Livold 10.699 4-Dolga vas 10.557, 5. Invalid1 8.159, 6. Kočevska reka 5939-Z. FAJDIGA ^zgodovine prvomajskih proslav na slovenskem (VI.) Četrt stoletja prvomajskih proslav to rnesece P° praznovanju 1. maja leta 1914 je izbruhnila prva sve-^J^avojna, morija, kakršne človeštvo dotlej ni pomnilo .. . PjT;------------------------------—--------------------- e" Prane Rozman Nastale SO NOVE DRŽAVE, „ MED NJIMI TUDI JUGOSLAVIJA j našem pregledu praznovanj ustS-56 niT *. pn vseh proslavah m H 0 vsako leto posebej nismo ne,e%li. Opozorili smo le na ne. ^re proslave, ki odražajo ^akšne prelomnice, kot deni-slfi, Začetek, pad in proslave Paj z volilnimi shodi. Zdaj b*56 pomudili le še pri zad-Ijil31 Praznovanju 1. maja, kije jub l četrtstoletni aej delavskega praznika. v8 .31110 tri mesece po prazno-j^u L maja 1914. leta je že ruhnila prva svetovna vojna, J^ja, kakršne dotlej človeštvo SoP°rrmilo. Ob koncu te vojne stvSe sesula tri mogočna cesar-3 ~ turško, nemško in je tistim, ki bi kljub prepovedi vendarle ostali doma, obljubilo zaščito. 1. maja dopoldne je bil v Mariboru diod z več sto udeleženci, ki so se zbrali v Goetzovi pivnici, govoril pa jim je znani mariborski socialni demokrat in deželno-zborski poslanec učitelj Albert Horvatek, ki je končal svoj govor z besedami nemškega pesnika Schillerja: „Staro se ruši, spreminja se čas in iz ruševin klije novo življenje." Popoldne pa so delavci priredili zborovanje z veselico na bližnjem Lajtersbergu. V OKRAJNEM GLAVARSTVU CELJE - OKOUCA JE IMELA PROSTO SKORAJ POLOVICA ZAPOSLENIH Uradne podatke o tistih delavcih, ki so 1. maja dobili prosto, imamo tudi tokrat samo za klarne, 220 od 300 rudarjev v Zabukovici, 2487 od 3035 rudarjev v Trbovljah in 691 od 793 delavcev Šuligojevega dnevnega kopa v Trbovljah. V mariborski okolici je dobilo* pol dneva prosto od 3711 zaposlenih 6 delavcev v obratu verig v Studencih. Ves dan je dobilo prosto vseh 1065 zaposlenih v delavnicah južne železnice v Studencih. V Ptuju je dobil ves dan prosto en sam pomočnik, sicer pa so imeli delavci skromen shod v gostilni Pesserl, kjer seje zbralo kakšnih 20 pomočnikov. V slovenjegraškem okrajnem glavarstvu je od 1442 zaposlenih dobilo prosto le 267 delavcev, in to 52 od 173 v kamnolomu Hudi kot, kjer je bil tudi prvomajski shod, in 215 od 426 rudarjev v Velenju, ki so prav okt ^-ogrsko, medtem ko j Drv°°rS^a revolucija ustvaril ,leh° s°cialistično državo. N » nekdaj mogočpe habsbui (jr- Monarhije so nastale nov Navija ^ mec* njirni tudi Jug0 Sence bližajočega spopada si in t il3Vnem življenju že kazali Dolir? J6 teža^ gospodarski ii Ostreni”1 položaj skuPa*) s P° Ved n rri nadzorom nad napo shodi vplival na prvo ^sice proslave 1914. leta. Trh 6 aprila so poročali č povelj, da se tam boje dela v dnp nemirov in da sta istegi He h iz Ijubljane v Trbov ta]: Va bataljona pehote, pol ba J na pa v Hrastnik. Na sam 1 skih P?.so v Mariboru po stran drao U ’cab patruljirale skupini jj/g°ncev. V Zagorju je rudni pro uPrava rudarjem dovolil; t>0n (lan’ me^tem k° v Mari ltot, nelcaj podjetnikov tega n k‘0 storiti in vodstvo stro 7116 organizacije gradbince' Štajersko, kažejo pa nam, daje njihov odstotek precej nižji kot v minulih letih. Tako je na vsem Štajerskem dobilo prosto le 26,5 % vseh zaposlenih ali skupaj 23.373 delavcev. Boljši je bil položaj na slovenskem Štajerskem, kjer je dobilo prosto 7457 delavcev od skupno 17.553 zaposlenih, kar je samo nekaj manj kot leto ali dve nazaj. V okrajnih glavarstvih Ljutomer s 180 zaposlenimi, Ptuj — okolica s 106 zaposlenimi, Radgona s 168 zaposlenimi v sladkogorski tovarni, v Brežicah s 311 zaposlenimi in v občini Mozirje s 85 zaposlenimi v lesni industriji niso delavci nikjer dobili prostega dne niti ni bilo kakšne proslave ali shoda. V okrajnem glavarstvu Celje--okolica je med 9009 delavci dobilo prosto 4206 delavcev, in sicer 628 od 955 zaposlenih v hrastniškem rudniku in 180 od 212 delavcev tamkajšnje ste- tako priredili prvomajski shod. V poročilu okrajnega glavarja je tudi rečeno, da je zanimanje za 1. maj zato tako upadlo, ker so različni obrati nastavili mnogo novih delavcev, ki niso organizirani, razen tega pa so tudi mezde nižje in imajo delavci manj denarja za zabave. Največ delavcev je dobilo prosto na p<5-dročju mariborske mestne občine, in sicer kar 1904 od 2741 zaposlenih, in to 1850 ves dan in 54 pol dneva. Prosto je dobilo vseh 1100 delavcev v delavnicah južne železnice, vseh 580 gradbincev in 80 mizarjev ter 50 od 112 zaposlenih v pivovamištvu. V kurilnici pa je poleg 54 delavcev, ki so dobili pol dneva prosto, lahko še 40 delavcev ostalo ves dan doma od skupno 644 zaposlenih. Le v parnem mlinu so morali vsi delavci, 225 po številu, tako kot prejšnja leta tudi to leto delati. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 13. 5.1976. na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din. X STAHOG*. TH-OLoF, U&TEL7 A LE LSANDflA veuuEGA tt.SU MAft v It .STd.. OAtoTO Ro&usn) MIŠKA Id' SALMr (MEDIC.) RistaniSce V tUCotAH ■ MURIN (Memen) SOV/.ŠAr«. VElEMOISIcK KEio.siier- ?RVAK(fXuQ trdima 7ANE1 TLEMIMS LASMosr SNWI ,1USE RADft TNAME- ROSRi pesi* (Nlla,LA3A. l»M-IS1i) TAPONSILO fRlSTANlSiE MA orovjd It KASU tatinska 1MCA VELIKA SLAŠČICA PRUILAČ-NČST, 2ANI MIUOST NA.ll/CCJE feRAZUSKO nesto . N0C£*.WJj{ haujamuj X. U&E P9ACA Sofioo UA oUmRi IME UBIOA StMlt/V--DMU7A aro R-Rilo ft>SloP7A Tor^ui V07Vo!>IWSJ ŠMIORIU MoiCTER NEJUAJLEKA Med SlOUEMJOlN -na/ATsiCO ANITO M AŠizeRC. ISAAC NEV/TONl makejcuskd iroio SREDIŠČE VR.TEM7A TRASI Čl RilbMdSEA tARMMMJlE NAUK 0?0/A'' vi h v iven ž elektroni IN UPO^H Deu XN7ie,£ (1IE STRMI MASIL7E AN^L.M-IHE Champion) ŽIVAL EDO TUrnHER RiNškA VINKO 'JODoPH/E.e LITO SVETOVNI AVT0M0&. Prvak ijjickil oe>u«A Kfcuuf, OR^AN VOilA lo5k£ TouaRjOE, hladilniki* AUtoHOUlA Z. IME tosAsrvo ecarcv STAROkRsLC PoDcAAMf SA T£L£SA i ALPtNEH^i ObSEk 1 LjublJANStU roroG^AF vetrni foiMČ tfu&i&l&j fESUlK 3US.NAR0)). ARMI7A cveu., žiSjik. T Roman ta. PISATELJA CHATEAU' bUlANtJA REUA IT. SURAA fauDoj IRIDIO NAPRAVA ZA ME&7&N7E Mtrt.GlDedN Prebivalec Aomde: SJjD»6k)Sltl 7HLM &LASWNA TERMIK . CElcw3U StbRT^I WXI3 OŽKA, Tata Soss NO&ELID Domača Tv/orni cA II REVA V SifelRDl v 3UftlC 2t>lRATtQtf 7ZNAMK 1>W=V0 z. Lemi TOVll,ROe>l' nha R.ii£UO Žgan je REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE NOVO MESTO, APARATURA, SERENADA, ARAGO, EVA, DANON, TANJA, JN, NIRVANA, OJE, KO, ANAM, RA, MATI, RETA, GNJILANE, ZOR, AERO, MEBLO, NZ, MAOR, RAI, ITA, PRIMORJE, ZRNO, ASA, BAL, ADAMIČ, ZOO, I, TITAN, ŠETRAJ, ONOMATO-POIJA, RAMA, IKA, CD. Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada, 200 din: Darja Goetz, Valvazorjeva 3, Celje; 2. nagrada, 150 din: Tone Mandelj, Kajuhova 1, Ljubljana; 3. nagrada, 100 din: Jože Frece, Maršala Tita 89/IH, Jesenice Nagrade bomo poslali po pošti. Po osrednji proslavi so se nekateri zabavali na plesišču, drugi pa so si poisM1 miren kotiček in se zabavali v družinskem krogu Kolone avtomobilov so se že dopoldne 1. maja pomikale proti nekdanjemu gradu, sedanji izletniški točki Socerb nad Trstom. Poleg večine avtomobilov iz Kopra, so bili skoraj na drugem mestu tisti iz Trsta. Prvi maj - praznik dela velja za vse, tudi za delavce onstran meje. „Delo nas druži!“ je pozdravljal obiskovalce velik transparent na Socerbu in pripovedoval tisto, kar so čutili delavci iz Kopra, Izole, Pirana, Divače, Oblice in Trsta, ki so prišli na Socerb praznovat svoj praznik. „Prvi maj je že sam po sebi najlepši praznik v letu. Praznik vseh delovnih ljudi", je v svojem slavnostnem govoru med drugim povedal Julij Beltram, eden prvih orga-nizatotjev vstaje na Primorskem. ,,Toda za nas, za ljudi teh krajev, pomeni 1. maj tudi obletnico osvoboditve, zaključek strašne vojne in dan zmage nad fašizmom." In nato: „Od lanskega prvomajskega srečanja smo bogatejši še za nov sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Trideset let je bilo treba potrpežljivo delati, da je šel z dnevnega reda mejni problem, ki je kalil dobre soseske odnose med Jugoslavijo in Italijo." V kulturnem programu proslave sta sodelovala tudi moški pevski zbor iz Štorij in godba na pihala iz Izole. Za veselo razpoloženje po proslavi pa so poskrbeli zabavni ansambli, tako da prazničnega razpoloženja ni motila niti burja. Praznovanje se je raztegnilo dolgo v noč. prvoinajs proslavi na Socerbu je bil Julij uel' i Slavnostni govornik na prosi tram Veselo praznično razpoloženje na Socerbu se je zavleklo pozno v noč M Foto: A. Agnič Pevski zbor France Bevk iz Štorij je prepeval narodne in partizanke pesnil i * ^ Mj I! ' ‘ ■ V ■* ^ * ** v t ■ i#v :*il V občini Velenje so se zvrstile od 26. aprila do 1. maja že tradicionalne prvomajske prireditve. Slavje je doseglo vrh na večer pred praznikom s prvomajsko baklado po ulicah Velenja, ognjemetom in kresovi ter s prireditvijo v Rdeči dvorani. Mariborčani so izkoristili prvomajske praznike predvsem za izlete v bližnjo in daljno okolico, celo na morje se jih je mnogo odpravilo. Na večer pred prvim majem pa so po štajerskih gričih zagoreli kresovi in pesem je odmevala po dolinah. Prav gotovo največji kres pa je bil na Meljskem hribu, ki so ga pripravili mladinci krajevne konference ZŠMS Melje. Nekaj sto mladih in tudi starejših je prepevalo in rajalo okrog ognja, dokler ni v poznih nočnih urah počasi pojenjal. Tudi letošnji delavski praznik 1. maj je veliko število Ljubljančanov preživelo na Rožniku kot že leta nazaj, že pred vojno. Praznovanje so začeli mladinci na večer pred praznikom s kresom, partizanskim mitingom in plesom do jutra. Že ob prvem svitu pa so z godbami in posamično začeli prihajati na Rožnik tisoči Ljubljančanov. Po davnostnem zborovanju in kulturnem programu so se ob lepem sončnem vremenu udeleženci veselili še v pozno popoldne prazničnega dne. Kot vsako leto doslej so delo ■ ljudje, mladi in občani Kranja ( letošnji prvi maj proslavili ne ^ . novimi delovnimi zmagami, tenff tudi s številnimi drugimi manifo5^ cijaml Osrednja prireditev je Joštu nad Kranjem, kjer so štev d občani gorenjske metropole, K dobno kot na ljubljanskem K niku, obujali predvojno trauic“ zborovanj ob mednarodnem , skem prazniku. Na letošnjem K vanju je bil slavnostni govornik j j- tor Eržen, predsednik občinsk S, ^ sindikalnega sveta, ki je podelu.f%: srebrne znake sindikata 19 naje0.. » Mcuuic 4,jičtKc smuiKaia is " ^ aktivnim sindikalnim delavcem _ ^ osnovnih sin Kakih dva tisoč delavcev in občanov iz KS Straža pri Novem mestu seje udeležilo stoletnice Cankarjevega rojstva, posvečene tudi prvomajskemu zborovanju na Organih selih, manjši vasi pod Ljubenskim hribom, kjer se je med NOB največ zadrževala Cankarjeva brigada in še posebej njen prvi bataljon. Slavnostni govornik je bil rojak Franc Šali, član IK predsedstva CK ZKS. Med drugim je dejal, da je Cankar že v svoji dobi predvidel, kar zdaj pri nas uresničujemo, da lahko celo ustavo pojmujemo tako, kot bi bil idejno zasnovo zanjo napisal že Cankar. predstavnikom 4 kalnih organizacij kranjske V kulturnem programu so sodem mladinci in kranjska godba na pl la, ki je po prireditvi do _PoZ.I’L popoldneva, ko se je bilo že odpraviti v dolino, skrbela zaA0 jetno razvedrilo in počutje nekaj s. Kranjčanov, ki so tudi letos o*, j zvesti tradicionalnemu prvom ; skemu srečanju na Joštu. . Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CZ P Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ A(aNlC. VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik). JANEZ SE VER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci- ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št,- j 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročo je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v got ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.