AVSTR. KRŠI!. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6
Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— polnletna . . K 2-— četrtletna. . K !•—
Posamezna Atevilka stane 10 vin.
Št. 27.
Podržavljenje kupčije z žitom in moko.
Slovenska krščanska socialna delavska organizacija je vedno in vedno zahtevala, naj se podržavi vsa kupčija vsaj z žitom in z moko. Znano je, kako so vsled vojske strašno poskočile cene žitu in moki osobito v naši državi. Na Hrvatskem in na Ogrskem so na boljšem. Pri nas stane koruza 48 kron, na Hrvatskem pa 27, pri nas pšenica 60 kron, na Hrvatskem pa 42 kron. Seveda so te cene v kupčiji na debelo, a primer nam dokazuje, da smo glede na draginjo pri nas veliko na slašem, kakor so na Hrvatskem in pa, kakšne velikanske dobičke so morali delati tisti, ki prodajajo moko in žito.
Podržavljanje ali monopoliziranje žita in pšenice se izvede po takozvani vojni žitni obratni družbi, ki bo nakupovala in razdeljevala žito in moko. Na Dunaju ustanove osrednji urad in osrednji svet, v katerem naj bi bila po svojih zaupnikih vsekakor zastopana tudi Jugoslovanska Strokovna Zveza. Ta urad bo razdeljeval žito in moko po posameznih deželah. Kupčija na drobno bo navezana na krušne znamke. V posameznih deželah lahko deželne oblasti ustanove deželne svete. Upajmo, da se v nameravane deželne svete imenujejo tudi zaupniki naše J. S. Z. in naših organizacij konsumentov.
Deželna oblast uredi prodajo moke na drobno in se lahko opira na občine in na posameznike. Upajmo, da se pri tem ne prezro naše organizacije kon-zumentov.
Z vsemi podrobnostmi se za danes ne pečamo z velevažnim vprašanjem podržavljanja žita in moke in se podrobno pope čarno z vso vele važno zadevo v bodoči številki našega lista.
Končno omenjamo, da so se v ponedeljkovi seji načelstva J. S. Z. storili važni ukrepi po poročilu poslanca dr. Kreka glede na želje in prošnje slovenske krščanske soc. delavske organizacije z ozirom na novo postavo o podržavljenju žita in moke. O vsem tem poročamo, ko načelstvo J. S. Z. izvede v tej seji storjene sklepe.
—0I~’
V Ljubljani, dne 2. julija 1915.
Slovenski železničar.
Odpočitni dopusti pri pruskih železnicah. Pruski železniški minister je določil, da v sedanjem času ni mogoče uredništvu in uslužbencem postreči s počitnimi dopusti v normalni izmeri. Vendar pa se uslužbencem, ki so vsled njih naporne službe odpočitka res potrebni ter zanj prosijo in službene razmere količkaj dopuščajo, lahko dovoli prikrajšan dopust. Splošnih določil glede izmer ni mogoče izdati, temveč se sklepa v slehernem posameznem slučaju z ozirom na položaj. Čezpolovica normalnih dopustnih dni sploh ni mogoča. Dovoljeni dopusti naj se razvrste na mesec maj pa do vštetega oktobra. Prošnje delavcev, ki rabijo dopust za oskrbo pose danega ali najetega polja in pospravo prirastkov je v prvi vrsti uslišati, kaj takega bi tudi pri nas lahko mogoče bilo, tudi naši železničarji opravljajo naporne službe, katerim bodo brez odpočitkov prej ali slej podlegli.
Po stiski do pameti. Okroglo 40 tisoč švicarskih železničarjev je organiziranih v različnih strokovnih organizacijah s stalnimi tajniki in uredniki in devetimi strokovnimi časopisi. Vse te organizacije pa so združene v zvezo švicarskih železničarjev, ki v sedanji obliki ni nič drugega, kakor velik prazen okvir. Sedanja svetovna vojska, kT seje povsod svoje žalostne posledice, je tudi Švicarje zadela v živo meso in jim nakopala trdo postopanje od strani Zveznega sveta in zveznih železniških uprav, jih je streznila, da je večina organizacij sestavila skupno spomenico, obsegajočo sedemnajst pomembnih pritožb in obenem sklenila zasnovati si močno osrednjo zvezo z enim samim in dnevno izhajajočim glasilom. Tovarišem Švicarjem želimo v njihovem boju za svoj obstoj kar največ vstrajnosti in sreče. Zbližanje raznih, tako kakor tudi pri nas v marsičem a vedno le umetno-formelno nasprotujočih si strokovnih organizacij, je prva in najvažnejša podlaga temu, da pride stan železničarjev kdaj do tiste veljave, ki mu v socialnem nziru gre. V boju za svoje pravice naj bi bili železničarji kot taki ena sama masa; narodna, politična in verska naziranja
Leto VIII.
naj bi se reševala izven strokovnih organizacij, pa bi vladal v gmajni mir in se razcvital napredek.
Pomen železnic v vojski je sprevidel že leta 1870 sloviti nemški vojskovodja grof Moltke. Njegovemu razumu in nemalo tudi vplivu se ima današnja Nemčija zahvaliti, da stoji glede transportnih sredstev med vsemi državami skoroda na prvem mestu. Marsikatera proga se je začela takrat zidati zgolj iz strategičnih ozirov, je pa danes temelj blagostanja prebivalstva svojega področja. Kratko pred svojo smrtjo, ko je Moltke razdeljeval svoje premoženje, se je spomnil še domovine, rekoč okoli stoječim: »Prosim Vas, ne gradite trdnjav, temveč gradite veliko železnic«. Sedanja svetovna vojska je najlepši dokaz, kako prav je sodil ta stari general. Najmočnejše trdnjave niso več kos modernemu orožju uspešno kljubovati, pač pa je zmagovalec tisti, ki svoje čete lahko in naglo po železnici po potrebi razvrsti ter jih lahko zalaga z živežem in municijo. To je ne-pobita resnica, ampak k tej blagotvorni napravi pripadajo pa tudi železničarji, za katere se tako malo kdo zmeni. Ali se bo znašel kdaj general, ki bi v prid teh trpinov izgovoril kako zgodovinsko besedo? Upamo sicer, toda zelo previdno.
George Stephenson je ime moža, ki je leta 1813-1814 izumil prvo parno lokomotivo za prevoz premoga iz rudnika Killingworth, v katerem je bil uslužben kot inženir. Veliko število različnih modelov je prišlo takrat na dan, med njimi tudi taki bi po današnjih varnostnih paragrafih spravili izumitelja lahko v norišnico ali pa v kaj-ho. Bistrogledni vladni organi in veliki industrij ci so bili ko j od začetka prepričani, da cvete Stephensonovemu izumu velika bodočnost in iz tega je mož črpal pogum, da je z vsemi svojimi duševnimi močmi in gmotnimi sredstvi nadaljeval započeto delo in si v to svrho postavil celo malo tovarno. Lastniki premogokopov so prvi spoznali velik pomen parne sile za prevoz premoga ter so po daljšem sem in tja zgradili leta 1825 progo Stockton—Darling-ton, ki je bila dne 27. septembra izročena prometu. George Stephenson je bil že od začetka gradbe tehnični vod-
ja del, promet pa je začel s sedmimi lokomotivami njegovega zadnjega izuma. Prvi vlak na tej progi je sestal razen lokomotive še iz šestili vagonov premoga in moke, enega voza za dostojanstvenike, edenindvajsetih voz za drugo občinstvo in na koncu še šest voz premoga, skupaj 34 voz. Obtežen je bil z 90 tisoč kg blaga in 430 osebami ter je dosegel 19 km brzine na uro. Basira vno je ljudstvo to novost na vse pretege preklinjalo, da bi prej iko slej vse skupaj vrag vzel, je bil vendar nad vsa pričakovanja vesel, kajti bilo je prvokrat, da je parni stroj vlekel tako težo s tako brzino in ravno radi tega bilježi zgodovina 27. dan meseca septembra leta 1825 kot rojstni dan železnic. Letno količino premoga, ki ga bo mogoče prepeljati, so prvotno proračunali na 100 tisoč ton, pa so v najkrajšem času dosegli petkratno množino. Promet, oziroma obrat je bil mešan, to se pravi, vršil se je s konji in z lokomotivami, ir* ker je bil v privatnih rokah, je umljivo, da je med vozniki — o strojevodjih in sprevodnikih današnjega obrisa od takrat pač še ne moremo govoriti — prišlo večkrat do burnih sporov in celo tepežov, katerih so se i potniki radi udeleževali. Pozneje so se zedinili, da se umakne redno ono vozilo, ki je manj natvorjeno in končno je vzela železniška družba ves obrat v svoje roke, je pa še vedno porabljala poleg parne tudi konjsko vprego. Med tem časom se je dogradila tudi že proga Liverpool-Manchester, ne da bi bilo že kaj določeno, kako se ima vršiti po njej obrat, ali s paro ali pa z živino. Eni so predlagali konje, drugi, in ti so bili v večini, pa so bili za to, da se postavijo v devetnajstih odsekih stalni parni stroji, ki bi vlačili vlake s pomočjo vrvi. Leta 1828 so šele začeli študirati, kak obrat bi bil boljši in prva
Prepozno.
Jera je bila dobra mati in ljubeča žena. Njegova žarka ljubezen, njegova nesebičnost in samozavestno zasledovanje idealov, predvsem pa sreča materinstva so prerodile preje razvajeno deklico, ki je vzcvetela med samimi rožami. Toda gorja še ni poznalo njeno srce in o bolesti in solzah in hotela nikdar čuti. Včasih, kadar jo je zrl tako srečno in solnčno, so zašepetale njegove ustnice: »Marija«. Položil je v to ime vse, kar združi v sebi simbol svetega materinstva.
Ono jutro, ko je stal na pragu ženine sobe, se je bila ona pravkar sklonila nad svetlorumenimi narcisnimi cvetovi. Zlati solnčni žarki so obsipali njeno vitko telo, njene lase, ki so se svetili kot rumene narcise. V njegovih sicer tako^ hladnih očeh se je zaiskril žarek obožujoče ljubezni. Jerina prijateljica, ki je bivala prav te dni pri njih in je sedaj sedela ob oknu in čitala, je ujela ta pogled. Ta prijateljica sicer ni bila mamljive zunanjosti, a iz njenih lepih oči je zrla lepa globoka duša. In nehote se je zazdelo vsakemu, ki jo je videl, da bi bila morda ona bolj primerna žena resnemu doktorju. Pri
tozadevna komisija je podala take nasvete, ki so vladi glavo še bolj zmešali. Druga taka komisija v nlarcu leta 1829 je nasvetovala, da se obrat s konji popolnoma opusti, priporočljivi bi bili stalni parni stroji, vendar pa bi vedno rastočemu prometu lokomotive boljše služile. V tej komisiji je bil tudi Stephenson, ki je bil že od leta 1826 sem v vodstvu te železnice uslužben in on je bil z vso odločnostjo za parne lokomotive. Poudariti pa moramo, da vlada ni bila posebno naklonjena parnemu obratu, še manj pa občinstvo, zlasti mejaši. Slišimo nekaj abotnih in smešnih ugovorov in sprevideli bodemo, kako so ljudje takrat mislili o napravi, brez katere bi danes, ko ni minulo še 100 let, niti živeti ne mogli več* Že ko se je imenovana proga začela zidati, se je sestal krog veleumnih glav ter navedel vladi vzroke, iz katerih se gradbe železnic naj kratkomalo in sploh prepovejo. Rekli so: Vlaki bodo motili naše krave na paši in kokoši tako preplašili, da ne bodo več mogle mirno jajca leči. Lokomotive razširjajo strupen dim, ki bo vse ptice uničil. Na nebu se bodo napravile črne saje, da solnčni žarki ne bodo več moedi prodreti na zemljo in iskre iz lokomotiv bodo požgale vse bližnje hiše in gozde. Potniki so v veliki nevarnosti za življenje, kajti kotel se vsak hip lahko razleti. Poljedeljstvo mora prenehati biti, ako se z železnicami odpravi vprežna živina, ki rabi sicer pridelano krmo. Da se vsi ti ugovori stvarno pretehtajo, je vlada imenovala zopet poseben svet. Ko je nek član teh razsodnikov pri seji Stephensona vprašal, če se konji lokomotive ne bodo bali, kadar bo kotel razbeljen in rudeč ,je ta mirno in šaljivo odgovoril: »Mislim, da ne, konji bodo pač mnenja, da je kotel ru-deče pobarvan.« Recimo, modruje dru-
krstu je kumovala mali doktorjevi hčerki. Kumovala! Ona, ki bi bila sama hajlepša mati, ona, v kateri je vse hrepenelo po takem nežnem bitju, po sreči materinstva.
»Ljubica,« se je oglasil dr. Brand, »telegrafično sem poklican v B. Stvar je nujna, popoldne se moram odpeljati in ne vem, če se bom vrnil zvečer.
»Kako dolgočasno je to. Danes sprejema Mira in obljubila sem ji, te privesti seboj. Kako me jezi, da bom morala iti sama .Pa če ne moreš, ne moreš. Kako ti ugajajo te narcise. Kadarkoli jih pogledam, bi hotela zbežati domov k svojimi rožami.«
Zdravnik je obstal. Zvonec je zopet zapel.
»Tu sem, prosim, tu notri.«
»Jera, veš kaj, pojdi z menoj v B. Počakala me boš v hotelu. Morda bom do sedmih že gotov. Skupaj bova večerjala. Če ti bo drago, greva potem na izprehod ali pa na koncert. Telefoniral bom, naj nama pridrže dva sedeža. Lepe glasbe že dolgo nisva skupno uživala.«
Govoril je naglo, proseče.
Spodaj je zopet zazvonilo.
Spustila je narciso, ki jo je potegnila iz vaze, zasmejala se in rekla:
gi član komisije, vlak bo peljal z brzino 10 do 12 milj na uro in bo srečal vola, ni li to nad vse nevarno? »Seveda je nevarno,« odgovori Stephenson s porogljivim nasmehom, »toda samo le za vola.« Stephensonov nredlog za parno obratovanje je obveljal in on sam je bil imenovan za obratnega vodjo te proge.
Treba je torej bilo začeti misliti na lokomotivo, ki bo nalogi kos. Dne 20. aprila 1829 je angleška vlada razpisala nagrado 500 funtov šterlingov za najboljši izum, ki naj bi bil do 1. oktobra istega leta na liverpoolskem kolodvoru pripravljen za preiskušnjo. Pogoji za takratne tehnike niso bili lahki. Nova lokomotiva ne sme tehtati čez 6000 kg, svoj dim naj bi požirala sama in po vodoravni progi naj bi vlekla najmanj 20 tisoč kg tovora z brzino 16 km na uro.
K temu tekmovanju je poklical George Stephenson svojega sina Roberta iz Amerike in oba sta zgradila lokomotivo, katero sta imenovala »Roc-ket«. Njuna glavna skrb je bila, da ustrežeta vladi in pa mejašem glede dima, vse drugo pa sta prepustila sreči in ta jima je bila nad vse pričakovanje mila. Dim sta namreč speljala iz dimnika nazaj v kurišče in s tem sta ne-vedč dosegla živahnejši ogenj in vsled tega močnejšo paro. Pravočasno sta postavila njujin stroj na določeno mesto in z njima vred še tri drugi tekmeci. Od teh sta morala dva od preis-kušnje odstopiti, ker so njihovi stroji imeli hibe, katere je trebalo popraviti. Predpreiskušnja se je vršila 6. oktobra 1829. Stephenson je z svojo 4500 kg težko lokomotivo in enim vozom, zasedenim s tridesetimi osebami prevozil 38 do 48 km na uro. Ob celi progi so ga številne množice ljudstva navdušeno pozdravljale. Pri glavni skušnji dne 8. oktobra je dosegel mož še lepše uspe-
»Ivan, česa si vsega ne spomniš. B. je sicer nebeško lep kotiček, posebno v zgodnji spomladi. Ali se še spominjaš, ko sva bila zadnjikrat tam, koliko vijolic sem si natrgala takrat. Pa človek ne more vedno, kar bi hotel. Danes moram k Mimi. In ti bi ,se bil res lahko potrudil vsaj ob enajstih nazaj. Ob enajstih me boš še tam dobil.«
jln prijateljici se je zazdelo, da je pobledelo pri teh Jerinih besedah doktorjevo lice. Trudnost je legla na ta obraz.
»Jera, mene čaka naporno delo. Ljubo mi bilo, če bi me pričakovala. Živel bom v nadi, da me pričakuješ, kaj ne, ljubica!«
Prijiteljica je vzdignila glavo. Sicer tako samozavesten, 401etni mož, zdel se ji podoben trudnemu otroku, ki išče pokoja in miru v ljubečem naročju. Čakala je na Jerini odgovor.
»Kaj za Boga te vendar čaka?«
Povedal ji je, slučaj težak, usode-poln, da se je stresla prijateljica, Jera pa je odgovorila:
»Le dobro opravi, zaslovel boš še bolj. Ali moraš danes dopoldne sprejemati ^pacijente?«
he s svojo »Ročketo« in je ostal zmagovalec; tekmovalci so morali brezpogojno odstopiti. Liverpoolska železnica pa ni bila samo preskusno torišče za vlač-no silo, temveč tudi kot predpodoba za gradnje novih železnic. Na podlagi vsestranskih skušenj, ki jih je vlada tukaj doživela, se je začela železniški obrat urejujoča zakonodaja. Prvi odlok določa razdaljo obeh tračnih na 4 čevlje in 8 in pol palcev. Gotovo ie to nasvetoval in dosegel zopet inženir George Stephenson in prav je torej, da se zgodovina tega moža z vsem spoštovanjem spominja ter ga imenuje, očeta železnic.
Vojni dogodki
od 22. do 28. junija 1915.
Severno bojišče. 22. junija je druga avstrijska armada pod poveljstvom generala Bohm-Ermollija po težkih bojih osvojila Lvov, ki je bil od 3. septembra 1914 v ruskih rokah. Zvezne čete prodirajo dalje .Fi’onta teče od besarabske meje med Prutom in Dnje-strom in potem ob Dnjestru, zapadno mimo Halisza, kjer se vrše posebno trdovratni boji, čez Bukaczowo, Cho-dorom>, Bobrko, kjer so bili Rusi dne 6. junija zopet vrženi iz svojih postojank na zelo obsežnem prostoru, mimo Jariezowa ter vzhodno od Zolkievva in Rawa-Ruske proti Tanevvu, odtod po desnem bregu Sana — na levi strani Sana ni nobenega Rusa več — čez Vislo in Zawichost, Orazow, Sienno in Ilžo. Od 12. do 22. junija so zavezne čete ujele 37 ruskih častnikov in 58.800 mož, od tedaj pa zopet mnogo tisoč, tako na primer samo pri zavzetju postojank severozahodno od Rawa-Ruske dne 26. junija 33000 mož.
»Ko bi ti mogla jaz pomagati,« se je oglasila prijiteljica.
Doktor se nasmehne.
»Hanica, delam rad, samo miru rabim potem in malo ljubezni« in pogledal je svojo ženo. »Ali boš šla z menoj vsaj popoldne.«
»Ne morem, dragec, res ne morem. Obljubila sem malima, da se bomo skupaj igrali. Sam si me vedno učil, da moramo dano besedo zvesto izpolniti. Pa da moraš ravno danes iti. In zvečer ta pusti sprejem pri Mimi. Res ne morem, ne more m.»
»Je že dobro, Jera,« je rekel povsem mirno doktor. »Opoldne me ne pričakuj. Sanders bo že preskrbel in mi kaj dal v ročno torbico.«
Odšel je s hitrimi koraki po stop-njicah v svojo sobo.
Prijateljica je odložila list in dolgo zrla predse.
»Veš, Hanica, z Ivanom imam včasih prave težave.«
Hanica je vedla, da Jeri ni dobro ugovarjati, ugriznila se je v ustnice in rekla za nekaj časa: »Nadarjen je, tak hi, kot je večina.
Jera se je naglo ozrla proti njej.
Na nemško-ruski fronti ni bilo večjih dogodkov; nemško naj višje armadno vodstvo je poročalo o bojih južnovzhodno od Chorzele (ob Oržiču blizu pruske meje), kjer so Nemci na več mestih osvojili ruske postojanke, ob Omulowu, kjer so Nemci 23. junija osvojili neko vas, a jo naslednji dan zopet zapustili, vzhodno od zgornje Dubise, kjer so Nemci zavrnili ruske napade, severozahodno od Šawl in severozahodno od Kuršany, kjer so bili istotako odbiti ruski napadi.
Zapadno bojišče. 22. junija so Nemci zopet obstreljevali Dunkirchen in več flandrijskih zbirališč sovražnih čet. Pri Duxmuidnu so odbili sovražne nanade; ravnotako pri Givenchi in severno od prekopa La Bassee. Glavni boji se vrše še vedno na črti Souches, kjer so Nemci napredovali, višina Lo-i*etto, kjer so vrgli Nemci sovražnika iz vzetega jim jarka na vzhodnem pobočju. Neuville in Labyrinth (vse severno od Arrasa), kjer so Nemci odbili vse sovražne napade. 26. junija so’Nemci zopet obstreljevali Arras. — Pri Souainu (jugovzhodno od Reimsa) so Nemci razstrelili dele sovražne postojanke, pri Perthesu, na zahodnem robu Argonov so Nemci precej napredovali. — Na višinah ob Mozi se vrše tudi boji; Nemci so na več mestih napredovali. V Vogezih so Nemci osvojili višino pri Ban de Sapt in ujeli precej sovražnikov; Metzeral ob reki Fecht (jugozanadno od Miinstra) so Nemci izpraznili.
Jugozapadno bojišče. Naše bramb-ne postojanke drže na celi črti kakor neprodiren zid; Italijani ne morejo nikjer prodreti. Ob tirolski in koroški meji so bili večinoma ^l6\ artiljerijski boji; italijanski napad na Mali Pal pri prelazu Plocken je bil odbit. Na utrjenem obmejnem prostoru Naborjet— Bovec in ob krnskem grebenu so bili vsi italijanski napadi zavrnjeni. Ravno tako so bili Italijani tepeni ob celi spodnjesoški fronti; zadnji čas posebno obstreljujejo utrjeno predmestje pri Gorici in pa Komensko planoto. Gorico so bombardirali tudi iz zraka, a brezuspešno. Pač pa so naša pomorska letala poškodovala kolodvora v Bari in Brindisi. Naše torpedovke so pa uspešno obstreljevale skladišča in zgradbe v Monopoli. 26. junija je naš podmorski čoln v severnem Jadranskem morju potopil neko italijansko torpedovko.
Na južnovzhodnem bojišču nič novega.
V Albaniji so Srbi 24. junija zasedli Drač, Črnogorci pa Skader (22. junija).
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske x zveze.
ŽENSKE V KVIRINALU.
Naše bravke bo gotovo zanimal sledeči članek, ki govori o vplivu žensk na italijanskem dvoru. Posnet je po nekem dunajskem listu. Člankar izvaja: Splošno se ne more trditi o kaki vladajoči skupini dvorjanov na itali-
janskem kraljevskem dvoru. V sedanjem trenotku še manj, ker je dokazano, da so se najuglednejši dostojanstveniki italijanskega kraljevskega dvora zavzemali do zadnjega brez strahu za to, da bi se Italija ne udeležila vojske. Za mir se je zavzemal minister kraljeve hiše Mattioli-Pasqua-lini, kakor tudi prvi kraljev pobočnik generalni poročnik Brusati, o katerem govore Italijani, da je lastnik obeh ključev do kraljevega srca. Podpiral je z vso silo Giolittija, ki se je, kakor znano, zavzemal za mir. Najožja moška okolica italijanskega kralja se je torej zavzemala za mir.
Iskati moramo nagibov, ki so napotili kralja, da se je odločil za vojsko, drugod. Ne dvomi se več, da so kumovale vojski ženske na italijanskem dvoru. Italijanska kraljica Helena v 15 letih, odkar je kraljica, ni nikdar javnosti dala, pdvoda, da bi sumila o tem, da v politiki spletkari. Ona je, kakor se trdi, vzorna žena in zgledna mati. Navidezno je živela le svoji rodbini in delom usmiljenja, baje tudi zato ne, ker z njeno rodbino kralj ni napravil dobrih izkušenj. Denarne nečedne kupčije gotovih črnogorskih princov v Rimu so dale povod velikim govoricam v Rimu. Brezobzirno se je nekoč obnašala tudi črnogorska kraljica Milena, ki, ko je nekdaj v Rimu zbolela, je takoj odpotovala iz Rima na Dunaj, češ, da zaupa edino le dunajskim zdravnikom. Tudi kralj Niki-ta ni storil ničesar, da bi bile razmere med italijanskim kraljem in njegovo rodbino prisrčne. Na drugi strani so pa ruski politiki spretno in potrpežljivo izrabljali tesne zveze med ruskim in črnogorskim dvorom, da so italijanskega kralja spravili osobito glede na Balkan v nasprotstvo z Dunajem. Italijanska kraljica je pač pod vplivom svoje v Rusiji omožene sestre vplivala vsak dan na kralja, da ga je končno pridobila za politiko, katere se je oprijel zadnjo uro in je z njo vse presenetil. Svojega smotra bi kraljica Helena morebiti ne bila dosegla, če bi se ne bila, kar je tudi vse zelo presenetilo, kraljica mati Margareta se ne odločila za vojno stranko in če bi ne bila za njo nastopila z vsem svojim vplivom, ki sicer ni vedno enak, a ki je v odločilnih trenotkih še vedno odločil in tudi zdaj prečrtal Giolittijev poizkus, da ohrani mir. Zakaj da je prestopila v tabor sovražnikov trozve-ze kraljica mati, ni še pojasnjeno. Znano je iz njene preteklosti, da je zelo prisrčno občevala s cesarjem Frideri-
Škodljivfi
učinkuje mrčes v kuhinji, kleti, vrtu, vinogradu, hiši in hlevu; zato se mora stenice, bolhe, uši, muhe, ščurke, grile, molje in drugi mrčes temeljito iztrebiti; zakaj s svojim oblezenjem smetij in potem jedil razširjajo te živali bolezni, molji, grili, ščurki, peresne uši pa povzročajo škodo v hiši. Stenice, bolhe, uši nadlegujejo ljudi in živali. Ves ta mrčes v stanovanju, kuhinji, hlevu in vrtu pokonča takoj in zanesljivo Fellerjev pristni mrčesni prašek »Elsa«, ki prekaša vsa druga sredstva zoper mrčes. 5 velikanskih škatelj K 5-—, 1 škatljo kot pri-klado k zavoju K !•— pošlje edino pristno lekarnar E. V. Feller, Stublca Elsa trg štev. 264 (Hrvatsko).
kom in z Viljemom II. Znano je tudi, da je pobožna ženska in ob strogo nevtralni politiki sv. Očeta se je sodilo, da nastopi za mir in ne za vojsko. Mogoče je, da je na njo vplivala njena ljubezen nasproti Angliji, ker je dozdaj v zunanjostih rada posnemala angleške običaje; mogoče tudi, da so vplivale na njo umetno uprizorjene poulične demonstracije in da se je zato bala za prestol sinu, če se ne odneha vojnim hujskačem, ker občuje z ljudmi veliko več, kot njen sin kralj. Vsekakor sta odločili vojsko v Italiji kraljica Helena in kraljica mati Margareta.
Pri nedeljski predstavi v Kino Central v deželnem gledališča dne 4. julija je na sporedu lepa drama »Imel sem tovariša«, veseloigra »Gospodična Feldgrau«, več najnovejših kinematografičnih posnetkov z bojišč in naravni posnetki takozvanoga Stilfserjocha, na katerega se sedaj obračajo napadi Italijanov. Vstopnina je tako nizka, da je obisk deželnega gledališča v nedeljo pač najcenejša zabava. — Prihodnji teden v torek prične s predstavami velike detektivske drame »Zeleni vrag«.
Izdajatelj Fran Ullretch, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Mol ljubljenec je

JBM-FUND
„Nikak čudež! Kolikokrat sem si nakopal vsled prehlajenja ali prepiha bolezen, in ako je bil moj glavo ali zobobol šo tako neznosen, ali me je mučil nahod ali trganjo po udih, Kellerjev Elza-fluid, moj ljubljenec, mi jo vselej pomagal. A tudi v zdravih dneh vem ceniti njegovo, živčevje osvežujoče učin, kovanje. Vsakdanje umivanje z njim olepša kožo-krepi oči in povzroči dober občutek!“
Tako in enako se izražajo vsi oni, ki vporabljajo redno Kellerjev fluid na priporočilo. Ta dokaz, tako mal in ponižen, brez kričeče reklame, samo v svarilo pred ničvrednimi ponaredbami zadostuje, kajti prepričali so se mnogi že sami, da Elza-fluid tudi izpolni, kar obljubi. Pri vsem tem pa je vendar po ceni. 12 steklenic stane povsod 6 kron franko.
Zaprtje, slab tek, draženje k bljuvanju, gorečica, želodčne težkoče so simptomi, kijih ne smemo zanemarjati. 6 škatljioKellerjevih rhabarbara krogljio z znamko „Elza-kroglJloe“ stane le 4 K 40 vm. franko. Hišni zdravnik Vam rad pove kdaj in kako io vporabljati oba izdelka. Ampak morata biti prava, katere izdeluje
lekarnar E. II. FELLER, Stublca
Elza trg- štev. 264 (Hrvatsko).
Lek« „Pri M“ Mr. Ph. H. BoMdc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočalo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica !0 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno In zlazt do |edi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Poslpalni prašek, proti ogn|lvan|u otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in s kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 v.
„Sladln" za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v In 4 krone 80 v.
Rogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
&
F Mprfnl LJUBUHHH
1. HICI JU1 mestni trg 18.
Trgovina z modnim in droDnim blagom.
Tolika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa Itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih dragih risb.
m	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlkul LJUBLJHim Llngarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na:nižje.
0	Postrežba poštena in zanesljiva.	m
□Z7Z:
A It E. SIKABEEMIŽs M®stoa trg iteT. 1©
s
5
4
H Velika zaloga manufakturnoga blaga, različno s sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — = Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati - izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-~ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. 3 Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni o prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Vi 'K w	\\	w ^ ss:	^
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi & pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g1 velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- -ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in = klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- f finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti 1 žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. j Vedno sveže blago!	^
4
*
•7/----7/	// ‘ ~7/ "7/ '"7/	7/ J/ //	//~n
Haihollša, najsinurneiša prilika za Stedeniei
Liudskn Posojilnim
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranlsha
in jih obrestuje po
4
3
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.