Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 1
V petek (0/10 °C), soboto (-1/10 °C) in nedeljo (0/12 °C) bo pretežno oblačno.
Četrtek, 12. marca 2015 številka 10 | leto 62
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
_>o
■U"» =č>
iro !o
■r—
TAKO mislim
Razvajanje je uspelo
V Velenju zaznamovali dan žena
Mestna občina Velenje je od petka, 6. marca, do nedelje, 8. marca, z akcijo »Razvajaj se v mestu« v sodelovanju s trgovskimi in gostinskimi lokali ter obrtniki v mestnem središču praznovala svetovni dan žena.
Lani so akcijo 'Razvajaj se v mestu' pripravili prvič, in sicer je v okviru projekta City impulses potekala v sedmih slovenskih mestih hkrati. Poleg Velenja še na Jesenicah, v Celju, Naklem, Kranju, Ljubljani in Kopru. Češrav projekt letos ni več sofinanciran s pomočjo evropskih sredstev, so se odločili, da ga ponovijo, saj so bili obrtniki in podjetniki po lanskoletni uspešni in zelo odmevni akciji zainteresirani, da to ponovijo vsako leto. Tudi v partnerskih mestih so se odločili tako.
Občanke in občane so povabili k ogledu in obisku lokalnih trgovinic ter lokalov v mestnem jedru ter jih ob svetovnem dnevu žena spodbuditi k obdarovanju in razvajanju z izdelki in storitvami iz domačega okolja. Osrednji dogodek je bila sobotna modna revija, na kateri so se s svojimi izdelki predstavile Alpina, butik Grazia, Mladinska knjiga, Moda La Luna, Peko, Pletenine Špenko, Polzela, Sax, Univerzum trade - Proteini.si in Virus Jeans. Za urejene pričeske manekenk in manekenov so poskrbeli frizerski saloni Antlej, Boom, Figaro in Frizersko-masažni studio Moderna, za ličenje pa Studio Jantar. Dekleta in žene so na sobotno dopoldne razveselili tudi s cvetjem. Revijo pa so s svojimi nastopi popestrile tudi glasbenica Anu in članice plesno-navijaške skupine Zvezdice.	a mz
Podjetniški vikend v Velenju
Saša inkubator in Mestna občina Velenje imata velike načrte na področju razvoja podjetništva. Prihodnji mesec začenjata obnovo nekdanjega Standarda, ki so ga že odkupili za potrebe podjetniškega centra, ki naj bi zaživel oktobra letos. Za obnovo so pridobili milijon 300 tisoč nepovratnih evropskih sredstev, iz proračuna pa so jih zagotovili še 400 tisoč. Intenzivno pa so začeli pripravljati tudi vsebine. Med 27. in 29. marcem pripravljajo podjetniški vikend, na katerem bodo dobili bodoči podjetniki pomoč za razvoj njihove poslovne ideje. K sodelovanju so povabili več kot 10 izkušenih strokovnjakov s področja podjetništva, trženja, marketinga, informacijskih tehnologij ... Več na strani 3.
Da, za otroke gre!
Bojana Špegel
Čuden teden je za nami. Eden tistih, ki v človeku, ki tako ali tako vse manj verjame v svojo državo in tiste, ki so pri koritu - pa naj gre za odločanje o za vse pomembnih stvareh ali razdeljevanju državnih sredstev - zbudi še večji dvom. Ponosna sem bila le en dan. Ponosna, ko je Slovenija spremenila družinski zakonik in z njim izenačila tudi is-tospolne manjšine, ki se po novem lahko v Sloveniji tudi poročajo. Pa ne gre le za poroko, gre za pravice, kijih ta prinese zakoncema - pa naj gre za »normalen« moško-ženski par ali pa par, ki ga sestavljata dve ženski ali dva moška. Vsi s(m)o družina. Tudi če v njej ni otrok. Brez skrbi, tudi v svetu so opazili, kaj smo sprejeli v Sloveniji. Martina Navratilova, znana teniška igralka, ki nikoli ni skrivala istospol-ne usmerjenosti, je takoj tvitnila pohvalo naši državi in pripisala, da je igrala tenis v Portorožu. Za ene je to lepa reklama, za druge sramota. Predvsem za tiste, ki sedaj »grozijo« z referendumom, ki naj bi večino vprašal, kaj mislijo o na novo priborjenih pravicah manjšine. Organizirali so se v skupino, ki nastopa z geslom »Za otroke gre«. Pri zbiranju podpisov jim je (spet) močno pomagala katoliška cerkev, saj so podpise zbirali po maši, kar pred cerkvami. Župniki so nedeljsko mašo močno posvetili vrednotam družine. Kakšne so te v katoliški cerkvi, vemo. Saj besede so lepe, ni kaj, a žal so tudi licemerske. O grehih v lastnih vrstah, o nepriznanih otrocih, tudi opedofiliji ... nikoli ne govorijo na glas. Če le gre, to pometajo pod preprogo. In kot boli to, boli dejstvo, da se ne cerkev in ne politične stranke, ki se sedaj tako goreče borijo za pravice otrok, ki po njihovem potrebujejo mamo in očeta in ne dveh mam ali dveh očetov, za njihove pravice ne borijo, ko gre za preživetje. Podatki o revščini v slovenskih družinah so zastrašujoči. Njihova najhujša žrtev so zagotovo otroci. Včasih ob poslušanju zgodb, ki jih javnosti razkrivajo v projektu Botrstvo, obnemim. S solzami v očeh. In se, tako kot v številnih nevladnih organizacijah, kjer pomagajo vse bolj revnim družinam, sprašujem, kako je mogoče, da država ne poskrbi, da otroci ne bi bili lačni, goli in bosi. Da za to ne poskrbi sistemsko, ampak prepušča skrb za otroke dobrodelnosti. Kar ni prav. Kot ni prav, da je vsak dan več dobrodelnih akcij. Zato, da otroci ne bi čutili vseh bremen krize, bi morala poskrbeti država! In naši politiki, ki imajo vse niti v rokah. Zato bi pričakovala, da bi se tako Nova Slovenija kot stranka SDS ob vsej skrbi za otroke za to borili tudi v parlamentu. Pa se ne. Izgovor, da ni denarja, je ob razkritju podatkov o plačilu avtorskih honorarjev, plačanih iz proračuna, padel na celi črti. Nihče nima več pravice opletati z njim. Kako naj verjamem, da je največja skrb pobudnikov, skritih za geslom »Za otroke gre« ob novi pobudi za referendum, ki bi preprečila predvsem posvojitve otrok istospolnih parov, izključno skrb za otroka? Ne morem jim. Prvič zato, ker je zelo težko dobiti otroka v posvojitev. Lahko se postavijo v vrsto skoraj 600 čakajočih parov, drži. Kot drži tudi, da družine posvojiteljev dobro preverijo. In da morajo te imeti izpolnjene številne pogoje, tudi materialne in socialne, da dobijo otroka v posvojitev. Da o tem, kaj vse se otrokom v »normalnih« družinah dogaja zaradi alkoholizma, nasilja, razsutih zakonov ., niti ne govorim. Starševstvo je zagotovo najtežji poklic na svetu. Marsikdo ga ne obvlada. Pade na izpitu. Žrtve staršev pa so vedno otroci. Če ti odraščajo v ljubeči družini, se največkrat vse dobro konča. Če ne, se pogosto ne. In pri tem ni važno, ali imajo dve mami, dva atija, ali mamo in atija. Ne, ne gre za otroke, gre za nabiranje političnih točk!
Tanja Skaza nagrajenka GZS
Ljubljana, 4. marca - Gospodarska zbornica Slovenije je podelila nagrade za gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2014. Gre za priznanja tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. Letošnjih nagrajencev je 8, so iz 7 podjetij, ta pa prihajajo iz šestih regij in šestih panog. Med njimi je tudi Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza.
Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so slovenski gospodarski oskaiji, saj so najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji. Prejmejo jo vodilne osebe družb, ki so v
preteklem letu dosegle izjemne rezultate in tako prispevale k promociji odličnosti, konkurenčnosti, razvoju ter širšim in trajnejšim družbenim spremembam.
Pri ocenjevanju dosežkov se upošteva 69 različnih kriterijev, od tržnih, razvojnih in izvoznih rezultatov gospodarske družbe do rezultatov poslovanja ter uveljavljanja na trgu. Ocenjujejo se sposobnost hitrega in učinkovitega prilagajanja spremenjenim pogojem poslovanja, dolgoročna jasna strategija, vlaganja v razvoj in inovacije ter odgovornost do družbenega okolja.	a mz
a mz
■
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

12. marca 2015
ttl
LOKALNE novice
Sosvet se je seznanil s poročili
Nadomestne volitve župana
Mislinja - Po smrti župana Občine Mislinja Franca Šilaka bodo nadomestne županske volitve v tej občini izvedli 10. maja letos, je na seji prejšnji ponedeljek odločila občinska volilna komisija. Roki za volilna opravila so začeli teči 7. marca.
Ker občina Mislinja ni imela podžupana, do izvolitve novega župana občino vodi občinski svetnik Bojan Borovnik (SD). Njegova funkcija je omejena na opravljanje tekočih poslov.
a mz
Manj denarja za dejavnost društev
Ljubno - Med varčevalnimi ukrepi so v Občini Ljubno predvideli manj denarja za delovanje društev. Za sofinanciranje njihove dejavnosti je v občinskem proračunu odmerjenih za 10 odstotkov manj denarja v primerjavi z lani. Za dejavnost športnih društev je predvidenih slabih 28 tisoč evrov, od tega 45 odstotkov za vzgojo mladine in otrok. Za kulturo pa je rezerviranih nekaj manj kot 44 tisoč evrov. Več kot dve tretjini te vsote bo prejel javni zavod Knjižnica Mozirje, 3000 evrov pa so v lokalni skupnosti namenili še za ureditev stalne likovne zbirke ljubenske rojakinje Lize Lik.
a tp
Dodatna stanovanja že letos?
Šoštanj - Na zadnji razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem pred dvema letoma je Občina Šoštanj prejela 65 vlog. Dobri polovici prosilcem so lahko ugodili. Tistim, ki jim niso, bodo morali vlogo podati na novo. Upravičenci bodo lahko upali tudi na sedem stanovanj, ki jih bodo uredili v nekdanjih enotah Barbka in Brina, ki sta bili v večstanovanjskih stavbah. Priprava potrebne dokumentacije je v zaključni fazi, pridobiti pa bo potrebno še gradbeno dovoljenje, ki ga zahteva sprememba namembnosti prostorov.
a mkp
Letos trije cestni odseki
Šmartno ob Paki - V letošnjem proračunu je Občina Šmartno ob Paki predvidela 120 tisoč evrov za tri večja vlaganja v cestno infrastrukturo, to so rekonstrukcija ceste v Skornem, asfaltiranje odseka ceste v Tajni in izgradnja pločnika od Boleta do Drobničevega ovinka v Šmartnem ob Paki.
Projekt v Skornem zajema rekonstrukcijo ceste od lovskega doma do kmetije »Župan« v skupni dolžini približno 1,4 kilometra. Finančno bo to zajeten zalogaj, zato bo izvedba potekala v več etapah in naj bi bila končana predvidoma do leta 2017. Trenutno je projekt v zaključni fazi projektiranja. Pričakujejo, da bodo gradbena dela prve etape lahko stekla na začetku poletja. V Tajni je predvideno asfaltiranje odseka javne ceste od Mazeja proti Meževim v dolžini 200 metrov. Začetek del bo odvisen od izvedbe spodnjega ustroja ceste, ki je v domeni vaščanov Gorenja.
a tp
Neprofitnih stanovanj ni na voljo
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki je 37 neprofitnih stanovanj, od tega v lasti lokalne skupnosti 27, ostala so v lasti Stanovanjskega sklada RS.
Lani je občina izvedla javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer za obdobje do leta 2016, in na tej osnovi oblikovala prednostno listo.
Na razpis je prispelo 5 vlog. Stanovanja so že dodelili 3 osebam s prednostne liste, 2 pa sta še na čakalni listi, saj trenutno ni prostih stanovanj. Naslednji razpis bo lokalna skupnost izvedla šele po dodelitvi stanovanj vsem s čakalne liste oziroma po poteku obdobja, za katerega je bil izveden razpis za dodelitev stanovanj.
a tp
Bolnišnica poslovala pozitivno
Celje - V prvi polovici februarja vodstvo Splošne bolnišnice Celje še ni vedelo, ali bodo poslovno leto 2014 sklenili z milijonsko izgubo ali manjšim dobičkom. Takrat še namreč niso bila končana pogajanja z zdravstveno zavarovalnico glede plačila presežnega programa opravljenih zahtevnejših in dražjih posegov.
Danes je že znano, da je bolnišnica sklenila lansko poslovno leto z dobrimi 200 tisoč evri višjimi prihodki od odhodkov. Zdravstvena zavarovalnica ji je plačala presežen program akutne obravnave v višini 1,8 milijona evrov.
Še vedno pa ostaja odprtih kar nekaj vprašanj v zvezi z urgentnim centrom. Ponudbe za nakup opreme so v fazi odpiranja, ni jasno, kdaj in kako se bodo plačala opuščena dela iz prvega razpisa ter nabava in plačilo ostale specifične manjkajoče opreme. Prav tako še ni končan razpis za sistem za digitalizacijo radiološke diagnostike, brez katere center ne more delovati.
a tp
Kar se varnosti tiče, za Velenjčani dokaj varno leto
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 2. marca - Marčna seja Sosveta za izboljšanje varnosti občank in občanov Velenja je bila posvečena predvsem podajanju poročil institucij o lanskoletnem delu, tistih, iz katerih se da najbolj nazorno razbrati kako (ne)varno je bilo minulo leto.
Komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak je podal podrobno poročilo o dogajanju na področju kriminalitete, javnega reda in miru ter prometa v lanskem letu. Pri tem je varnost v Velenju ocenil za dokaj visoko. Med kaznivimi dejanji skorajda ni bilo takšnih s hujšimi posledicami, tista, ki so bila, so večinoma preiskana. Kršitev predpisov s področja javnega reda in miru je bilo manj kot leto pred tem in, kar je zanimivo, skoraj nič na javnih prireditvah. Za petino manj kot leto pred
tem - tako po posledicah kot po številu - je bilo prometnih nesreč. Žal pa je bila med njimi tudi smrtna. Sonja Glažer, vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, je med drugim poudarila, da
ki občinskih redarjev, v kateri so med drugim opredelili pristojnosti redarjev ter pravice in tudi dolžnosti občanov. Drago Seme je kot predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu naštel vse pre-
mi četrtmi. Ob njih so obravnavali različne teme - mobilnost v zrelih letih, zakonodajo, večpasovna krož-išča, pogoste vzroke nesreče ... Udeležilo pa se jih je več kot 300 oseb. Marko Pritržnik, predsednik Med-
jim je s prisotnostjo redarjev uspelo zmanjšati vandalizem na velenjski promenadi in v parkirnih hišah. Da bodo občanke in občani delo redarjev lahko bolje spoznali, pa so izdali zgibanko z naslovom Postop-
ventivne in izobraževalne aktivnosti, ki so jih izvedli v lanskem letu. Teh ni bilo malo. Med drugim številne okrogle mize, ki so jih posvetili starejšim in jih pripravili skupaj s krajevnimi skupnostmi in mestni-
Kdo v sosvetu?
V stalnem sestavu Sosveta za izboljšanje varnosti občank in občanov mestne občine Velenje, ki mu predseduje župan Bojan Kontič, so: Andreja Katič (podpredsednica državnega zbora), mag. Iztok Mori (direktor uprave MO Velenje), Anton Brodnik (vodja urada za komunalne dejavnosti), Janez Vranc (sodelavec urada za komunalne dejavnosti), Sonja Glažer (vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja), Fidel Krupic (načelnik Upravne enote), Bo-
štjan Debelak (komandir Policijske postaje), Lidija Hartman Koletnik (direktorica Centra za socialno delo), Jože Zupančič (direktor Zdravstvenega doma), mag. Ivan Kotnik (direktor Šolskega centra), mag. Milena Pečovnik (direktorica Visoke šole za varstvo okolja), Jože Drobež (poveljnik Gasilske zveze Velenje), Sebastjan Kukovec (predsednik Aktiva ravnateljev osnovnih šol), Drago Seme, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) in Marko Pritržnik (direktor Mladinskega centra in predsednik Medobčinske LAS).
Članice in člani se redno srečujejo.
občinske LAS, je podrobno predstavil analizo ankete, ki so jo izvedli med mladimi (vključili so 1.073 devetošolcev ter dijakov 1., 2. in 3. letnika srednjih šol) o razširjenosti drog v Šaleški dolini. Daleč najpogosteje so kot prvo drogo, ki so jo poskusili, navajali alkohol. Na vprašanje, kje alkohole pijače najpogosteje pijejo, pa jih je kar četrtina odgovorila, da v baru ali gostilni. Zato so se članice in člani sosveta odločili, da pred koncem tega šolskega leta organizirajo akcijo, v kateri bodo gostince spomnili na zakonska določila, povezana s točenjem in prodajo alkoholnih pijač mladoletnim osebam.
Savinjsko-šaleška naveza
Iz »prazne« malhe v že odebeljene denarnice
Res prazne malhe? - Časarju se je iztekel čas - Praznik brez počitka - Svetniki »prodajali« Cinkarno -Spodbujanje »dela na tujem«
Pri nas seje znova pokazala neka posebnost. Kjer je še veliko premalo, kjer torej ne bi bilo kaj vzeti, je bilo mogoče na veliko deliti. Ali, kot bi lahko rekli, kjer ni, je treba vzeti. To je pokazal »gospod supervizor«, saj so v različnih organizacijah, neposrednih proračunskih uporabnicah, delili nekaterim zaposlenim velike denar-ce. Tudi v takih, kot na primer na posameznih fakultetah, kjer so močno tarnali, da imajo tako porazne malhe, da ni denarja za razvoj in poštene plače. Najbolj na udaru je bila, pred ministrovanjem, ministrica za izobraževanje Cankarjeva, ki je zaradi tega tudi izgubila ministrski stolček. Ne le vest o nadgradnji supervizorja, s protikorupcijske komisije je prišla tudi vest, da bo komisija nadaljevala delo prejšnje: nadaljevala bo nadzor nad premoženjskim stanjem JJ. Odmevala je tudi vest, da seje Casarju iztekel čas na begu. Po nekajdnevnem neprostovoljnem bivanju v Parizu (stroške za »hotel« bo moral plačati sam), kamor so ga policisti pospremili iz Dominikanske republike, se te dni vrača na domača tla. V hotel na Dobu. A ker ni nasprotoval izročitvi Sloveniji, nekateri že pikro špekulirajo, da je morda izvedel, da bo tudi njegova sodba na kakšni instanci padla. Kot mnoge pri nas.
Ni pa padel predlog, da dobi Slovenija nov državni praznik - dan suverenosti, ko je zadnji vojak JLA zapustil naše ozemlje. Niso pa poslanci potrdili predloga, da postane 2. januar spet dela prost dan. Morda, kot višje pokojnine, kdaj »drugič«, ko bomo državo postavili spet na trdne temelje. To pa bo ... Dobili smo torej dan suverenosti, dobili pa smo tudi novega »osamosvo-jitelja«. Naš gospodarski minister Zdravko Po-čivalšek je namreč izpolnil obljubo in spet smo dobili samostojno STO, Slovensko turistično organizacijo. Da s tem pričakuje tudi boljšo bero našega turizma, je poudaril tudi na turističnem srečanju v Berlinu. In tam je bilo za našo deželico na južni strani Alp kar veliko zanimanja. Podobno, kot se na državni ravni mešajo nekatere nove in stare stvari, se tudi v Celju. Na novo izvajajo protipoplavne ukrepe, nekateri pa izvajalcem očitajo, da pri tem niso pozorni na staro. Pa ne gre za kakšne res stare ostaline preteklosti z zgodovinsko vrednostjo. Ne, šlo naj bi za ostanke (nekdanje) proizvodnje. »Okolje-brižnike« moti, da naplavine z obrežja Hudi-nje nekontrolirano odvažajo na druga mesta v Celju. Ker gre za del okoli (stare) cinkarne, so namreč prepričani, da gre za onesnaženo ze-
mljino. Pa čeprav drugi zagotavljajo, da ne, saj je to zemljo sem ob visokem vodostaju prinesla voda od drugod. Težava je še v tem, da ene preiskave kažejo, da je zemlja OK, druga, da je onesnažena. Dokler pristojni stvari ne uskladijo, so dela ustavili. S Cinkarno je bila povezana tudi zadnja seja mestnega sveta celjske občine. Na povabilo ene od levih strank so nanjo povabili tudi predstavnike te družbe. Kot je znano, je ta že nekaj časa »na trgu«, zanjo se menda resno zanimajo trije kupci. Mnogi zaposleni taki prodaji nasprotujejo; tudi mnogi drugi, nikakor pa je ne bi prodali, dokler ne bo sprejet program sanacije okolja ter seveda zagotovljen denar za vsa ta dela. Novi kupec se mora razen za nadaljevanje proizvodnje zavezati, da bo ta čista, država pa, da se bo lotila celovite sanacije Celjske kotline. Ne gre, da bi prodali dobro podjetje, zadržali pa umazane stare grehe! Ne ve pa se še, za čigav greh gre v Lembergu. Kot smo že poročali, se je tam »odtrgalo« precej kamenja in zgrmelo proti hišam ob vznožju grajskega hriba. Prva zasilna dodatna zaščitna dela so že opravili, stanovalci se bojijo, da »kamenjanja« še ne bo konec. Nekateri bi se kar izselili, drugi pričakujejo takojšnje ukrepe, da bodo mirno spali. In da se bo namesto od gradu njim odvalil kamen od srca. Pa še to: nekaterim se zdi čudno, da občina Rogatec denarno spodbuja njihove mlade za odhod v tujino. Vendar ne gre za to, da bi želeli, da gre na tuje s trebuhom za kruhom čim več mladih, v proračunu so zagotovili denar, da se lahko čim več študentov udeleži študijskih izmenjav. In se vrnejo še bolj izobraženi in pripravljeni na delo. Ce ga bodo dobili - pri nas!
a k
			
jAV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ^JI» RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.	Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.	Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
a
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 15
AKTUALNO	3
12. marca 2015	""^Jis	3
Nekaj občina, nekaj država
Država se zaveda, da Občina Šoštanj sama vlaga ogromno sredstev v sanacije po lanskem žledu in poplavah, zato je pripravljena tudi sama prispevati precej sredstev
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 5. marca - Občina Šoštanj letos nadaljuje odpravo plazov, ki so jih sprožile vremenske ujme v lanskem letu. Pozimi jo je prizadel žled, jeseni dve poplavi.
Šoštanj je gotovo med tistimi občinami, po katerih je narava lani najbolj neusmiljeno udarjala. To je uvidela tudi država, zato se v Šoštanju nad njeno »darežljivostjo« ne pritožujejo. Še več, tiste, ki se na ministrstvu za okolje in prostor ukvarjajo z elementarnimi nesrečami, znajo za pomoč odkrito pohvaliti. Očitno pa tudi država vidi, da Občina sama s proračunskimi sredstvi veliko denarja
namenja tem sanacijam, zato je pripravljena tudi sama odpreti mošnjo. Za sanacijo treh plazov in posledic lanskega žleda, ki se jih bodo lotili letos, je denar že zagotovljen.
Plazove je sprožala tudi voda
Občina Šoštanj se je na državo obrnila tudi s prijavo škode po lanskih poplavah, septembra in oktobra, pripravila in dostavila pa tudi vso potrebno dokumentacijo. »Za letos je v programu odprave posledic neposredne škode, ki ga je odobrila vlada, predvideno saniranje treh plazov iz septembra in treh iz oktobra. Vrednost sanacije je precejšnja, a je ta nujna za zaščito lokalnih cest in in-
dividualnih hiš,« pravi Viki Drev, podžupan Občine Šoštanj.
Za odpravo posledic septembrske moče imajo načrtovano popravilo ceste Slivnik-Bele Vode, pokopališče-Bele Vode in zelo zahteven plaz Melanšek v Skornem. »Za ta plaz je v pripravi projektna dokumentacija za velik zadrževalnik. Šlo bo za sorazmerno velik poseg v naravo,« pravi podžupan.
Za odpravo posledic oktobrskih poplav, ki so v občini prav tako povzročile precejšnjo škodo, pa so prioritete - potrjene tudi iz države - odprava plazu pri stanovanjski hiši Salmič v Gaberkah, na javni poti Pri-možič-Lokovica ter pri igrišču Pohrastnik,
Podžupan Viki Drev:»Z odzivom države smo zadovoljni.«
kjer je nujna zamenjava mostu.
»Za vse te projekte, ki smo jih prijavili, smo že pripravili vso potrebno tehnično dokumentacijo.«
Občina sama zagotavlja veliko sredstev
V proračunu so letos za odpravo posledic kot lasten vir zagotovili 300.000 evrov. Del
teh sredstev je namenjen plačevanju stroškov, ki jih država pri sanaciji plazov ne upošteva (priprava dokumentacije, nadzor, DDV).
Občina bo z 48 odstotki sredstev sofinancirala tudi popravilo magistralne ceste pri TEŠ, kjer že nekaj časa zeva velik usad na ovinku proti reki Paki. Dokumentacija je že izdelana.
Sami bodo uredili kar nekaj plazov. Najprej najbolj potrebne, take, kot je denimo na cesti na Pristavi v Ravnah in stanovanjskem objektu Slamek, prav tako na tem območju.
Ogromno dela pa jih čaka pri zaščiti lokalnih cest, po katerih po žledu še vedno, celo vedno bolj, s strmih brežin in gozdov nad njimi, padajo drevesni panji in kamenje. Posebej kritično je na območju Loma v Topolšici, na cestah proti Ravnam in v Belih Vodah.
Lani nadomestili šest mostov na gozdnih cestah
Veliko dela bodo imeli tudi na gozdnih cestah. Lani so na območju Belih Vod, Ljubi-je in proti Klošam morali obnoviti šest mostov. Letos jih bodo še nekaj.
100.000 evrov imajo načrtovanih za proti-poplavne ukrepe, ki jih bodo v sodelovanju z ARSO izvajali na območju Bačovnice in Toplice ter za čiščenje reke Pake, kjer občina čiščenje vsako leto sofinancira. Ta lahko vodotoke uredi v večjem obsegu, kot bi jih sama država.
V državnem programu trije šoštanjski plazovi
Šoštanj, 5. marca - V začetku februarja letos je vlada Republike Slovenije sprejela program odprave posledic neposredne škode zaradi lanskoletnih poplav, visokega snega in žleda med 30. januarjem in 27. februarjem. Program vključuje sofinanciranje izvedbe geotehničnih ukrepov ter izvedbe obnovitvenih del na občinski infrastrukturi.
»Za Občino Šoštanj to pomeni, da se v program sanacije vključujejo obnovitvena dela treh plazov, in sicer plaz na lokalni cesti na relaciji Bele Vode-Šentvid in gozdnih cestah Koželski graben-Prednik iz Strmine proti Zavodnjam ter odcep Pušnik
Marija Anžej: »Za ostali dve sanaciji so v teku postopki zbiranja ponudb najugodnejšega izvajalca.«
v Šoštanju, za žago Mazej,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj.
Za odpravo plazu na lokalni cesti so po zakonu o javnem naročanju v Šoštanju že pripravili razpis, javno odpiranje ponudb bo 12. marca.
Zagotovljena državna sredstva se nanašajo samo na obnovitvena dela. Za odpravo teh plazov po projektantski oceni, torej po oceni iz tehnične dokumentacije, je na voljo približno 140.000 evrov. Lahko pa da bo ta znesek dejansko nekoliko nižji. To bo znano po odpiranju ponudb najugodnejših izvajalcev. Ostale stroške (DDV, nadzor, projektno in tehnično dokumentacijo) bodo poravnali iz občinskih sredstev.
Milena Krstič - Planine
Pohvala lastnikom gozdov
Po pustošenju, ki ga je v gozdovih povzročil žled, sta tako Občina Šoštanj kot Zavod za gozdove pozvala lastnike, da odstranijo podrto drevje iz gozdov. »V teh prvi toplejših dneh na terenu opažamo, da lastniki izjemno intenzivno čistijo gozdove in da je povsod ob cestah videti veliko lesa pripravljenega za odvoz,« pravi Drev.
S tem lastniki skrbijo ne samo za svojo lastnino, ampak tudi za varnost uporabnikov lokalnih in krajevnih cest. »Za udeležence v prometu je sčasoma, ko začne les propadati, ogroženost še večja. Sproža se padanje kamenja in panjev. Ob vsakem večjem deževju nas je strah, da bo kdo poklical, ker je kakšna cesta zaprta ali da bi kak kamen padel na koga ali kak avto.«
Treba je pohvaliti lastnike teh gozdov, da v zadnjem času to bolj intenzivno izvajajo.
Za zdaj proporcionalni volilni sistem
Svetniki Občine Šmartno ob Paki - Od zdaj tudi koncesija za izvajanje programov predšolske vzgoje in varstva otrok?
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 9. marca - Za
peto sejo sveta Občine Šmartno ob Paki v ponedeljek je bilo predvidenih 13 točk dnevnega reda, šmarški župan Janko Kopušar pa je na seji predlagal njegovo razširitev še s predlogom Pravilnika o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah članov občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov. O tem naj bi šmarški svetniki razpravljali že na prejšnji seji sveta, a je Kopušar takrat predlagal umik točke.
Večja odgovornost
Odločitev za tokratno uvrstitev pravilnika na sejo občinskega sveta je pojasnil: »Ugotovili smo nekatera neskladja na tem področju s primerljivimi občinami.« V razpravi je pritrdil pomisleku o morebitnem napačnem odzivu nekaterih občanov na to, saj trenutek res ni najprimernejši, » vendar zaradi tega bistvenih finančnih posledic za občinski proračun ne bo. Pričakujem pa, da bo zato boljše sodelovanje vseh svetnikov na vseh ravneh delovanja (v odborih, komisijah, svetih, društvih ...) in da boste tudi zato čutili še večjo odgovornost pri opravljanju svojega
dela.« Pravilnik so svetniki potrdili.
Komisija delno sprejela pobudo
Na prejšnji seji so svetniki obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev statuta lokalne skupnosti, ki med drugim predvideva zmanjšanje števila članov občinskega sveta iz sedanjih 14 na 12 ter občinskih komisij iz 7 na 5 članov. Predlagane spremembe so eden od varčevalnih ukrepov, veljati pa naj bi začele v naslednjem mandatnem obdobju.
Na prehodni razpravi so se predvsem svetniki iz vrst SDS zavzeli za 10-članski občinski svet in s tem za večinski volilni sistem. Člani statutarno pravne komisije so to pobudo obravnavali in jo zavrnili z utemeljitvijo, da bi bile s tem spremembe volilnega sistema preveč drastične. Podprli pa so predlagano zmanjšanje števila članov občinskega sveta za dva, prav tako petčlansko sestavo komisij. Svetniki so tokrat predlog statutarno pravne komisije potrdili, kar pomeni, da za zdaj ostaja v občini Šmartno ob Paki proporcionalni volilni sistem. Ali bo pri tem ostalo, je težko napovedati, saj sta svetnika iz vrst SDS in SLS menila, da si s sprejetjem niso zaprli vrat za ponovno obravnavo in s tem za prehod
na večinski volilni sistem že na naslednjih lokalnih volitvah.
Pogoji so se spremenili
Za nekatere svetnike iz prejšnjega sestava je bila uvrstitev predloga odloka o podelitvi in prenehanju koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva na območju lokalne skupnosti nekoliko presenetljiva. Presenetljiva zato, ker so to pobudo že obravnavali in jo takrat zavrnili. »Zdaj pa so se pogoji spremenili,« je pojasnil Kopušar. Pridobili so namreč uporabno dovoljenje za javni vrtec pri železnici, kamor bi radi preselili dva oddelka iz tamkajšnje osnovne šole, ki se tudi zaradi tega srečuje s prostorsko stisko. S podelitvijo koncesije bi izboljšali pogoje za izvajanje otroškega varstva v javnem vrtcu, saj bi lahko načrtovana vlaganja vanj izvajali postopoma. S podelitvijo koncesije tudi ne bi bila ogrožena delovna mesta, kar je bil pri prejšnji slabi obrazložitvi eden od tehtnejših pomislekov. Ne nazadnje se je zasebni vrtec dokazal, da ni muha enodnevnica, starši so s kakovostjo zadovoljni. Omenjeni pravilnik so svetniki sprejeli. Da bo lahko služil kot osnova za dodelitev koncesije, pa bodo odločali še enkrat.	a
Ženske v politiki }
Ženski odbor SDS Šoštanj pripravil ob 8. marcu okroglo mizo
Alenka Jeraj: »Ko sem enkrat rekla našemu predsedniku, da ženske nočejo kandidirati, ker pravijo, da ne znajo govoriti, je rekel, da tega, da ženske ne znajo govoriti, pa že ne verjame.«
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 9. marec - V Mestni galeriji je v ponedeljek na večer za okroglo mizo sedlo pet uspešnih žensk, ki so kariero naredile in jo še delajo v politiki: podpredsednica SDS Alenka Jeraj, poslanki Nada Brito-všek in Jelka Godec ter članica mestnega odbora SDS Velenje mag. Alenka Gortan. Pogovor je organi-
Med člani SDS je v Sloveniji, kot so povedale, približno tretjina članic. Stranka spodbuja ženske, da so dejavne že od vsega začetka. S tem namenom je bil ustanovljen Ženski forum, ki jim pomaga odpirati poti v politiko. »Ženske velikokrat rečejo, da nimajo dovolj znanja, izkušenj, in da zato ne morejo biti kandidatke, svetnice, županje, poslanke ... Trudimo se, da jim pomagamo priti
ke zakone« in ali ne bi sama sprejela boljšega. To je bilo dobro izhodišče za vstop v politiko.
Pogovarjale so se tudi o ženskih kvotah. »Tudi v naši stranki jih je nekaj, ki brez uzakonjenih kvot morda ne bi dobile svoje priložnosti. Ne bi pa bilo prav, če bi na kvote gledali z vidika, da zapolnimo liste, ampak da skušamo poiskati sposobne žen-
Dobro so se razgovorile: mag. Alenka Gortan, Alenka Jeraj, Jelka Godec, Judita Čas Krneža in Nada Brinovšek.
ziral Ženski odbor SDS Šoštanj, vodila pa ga je predsednica odbora in svetnica v šoštanjskem občinskem svetu Judita Čas Krneža.
Med občinstvom je bila polovica moških, med njimi tudi župan Darko Menih, ki je izrazil upanje, da so moški ženske vsaj na 8. marec razbremenili in v. d. predsednika šoštanjskega odbora stranke Peter Radoja, ki je »priznal«, da so ženske v politiki nepogrešljive, ker znajo reči bobu bob, in ko je potrebno, moške tudi prizemljiti.
do znanj, ki jih kot političarke potrebujejo, vključno z veščinami javnega nastopanja,« so pripovedovale. Včasih ženske tudi nimajo ambicij ali pa njihove ambicije ne segajo visoko. Nekatere so zadovoljne že, če so svetnice v kakšnem občinskem svetu, so pa tudi ženske, ki vidijo dlje.
Svojo izkušnjo, ki jo je pripeljala v politiko, je razložila Jerajeva. Po desetih letih dela v občinski upravi, kjer je bila zadolžena za družbene dejavnosti, sta se ji pri delu velikokrat porajali vprašanji, kdo »dela ta-
ske, ki si želijo delati v politiki, in jim pri tem pomagati,« so menile. Jerajeva pa dodala: »Včasih znajo biti ženske bolj krute od moških, pa še manj kot moški pripravljene spustiti kakšno kolegico naprej ... Tudi ženske moramo še kaj narediti. Nasploh pa mislim, da se v naši stranki zelo trudimo in znamo prepoznati tiste, ki imajo ambicije, ki imajo željo kaj uresničiti, in pri tem smo jim pripravljeni pomagati.«

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»WAS
12. marca 2015
Celjski sejem stopa v pomlad
Lansko leto sklenili z dobičkom - Tokrat tudi o konoplji in njeni uporabi
Celje, 2. marca - Pojdimo v pomlad, je naslov letošnje prve sejemske prireditve v Celju. Gre za sejme Flora, Poroka, Altermed in vseslovensko srečanje čebelarjev ApiSlo-venija. Vrata bodo na celjskem sejmišču odprli jutri (v petek), zaprli pa v nedeljo, 15. marca. Na njem se bo predstavilo 426 razstavljalcev iz 12 držav.
vsestranski konoplji in njeni uporabi za medicinske namene. Celjski sejem jo pripravlja v sodelovanju z ONEJ - Društvom prekmurske pobude. Predstavnik društva Zdravko Pravdič je med drugim povedal, da želijo tudi s tem vzpostaviti dialog s pristojnimi in širšo javnost seznaniti, da je konoplja vsestransko uporabna tudi kot zelišče in da je zako-
kih konopljinega olja pri zdravljenju raka. Sicer se bodo obiskovalci na Altermedu lahko poučili o zdravem kuhanju in zdravilnih tehnikah, zeliščih, začimbah in superživilih.
Pomemben partner spomladanskega sejemskega trojčka je Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije. Njen predsednik Simon Ogrizek je dejal, da bodo letos namenili pozornost sožitju človeka in čebele »skozi stično točko - rastlino. Zato bodo vsi dogodki, ki jih pripravljamo, povezani s to temo - od poročnih šopkov, izdelave in promocije slednjih, do tekmovanj mladih cvetličarjev. Naše sporočilo je, da kultura cvetja ne sme nazadovati in da je treba prepoznati pomen flore in favne za kakovostnejše življenje človeka v okolju.«
Na novinarski konferenci so predstavili dogajanje na spomladanskem sejmu (od leve proti desni):
Simon Ogrizek, Breda Obrez Preskar in Zdravko Pravdič.
Po besedah Brede Obrez Preskar,
izvršne direktorice družbe Celjski sejem, bodo poleg ponudbe in zadnjih trendov na omenjenih področjih obiskovalci kot novost zaznali še drugačno prostorsko prerazporeditev sejmov in številne obsejem-ske dogodke. Prvič bodo na sejmu Poroka pripravili modro revijo srednješolci in na njej predstavili lastne poročne kreacije. Glavni temi jubilejnega 20. sejma Flora bosta samooskrba in samopridelava. V ospredju Altermeda bo razprava o
nodaja do nje diskriminatorna. Še zdaleč ni smrtno nevarna. Po najnovejši ameriški raziskavi je 114-krat manj nevarna od alkohola in tobaka. V goste prihaja tudi Kanadčan Rick Simpson, ki bo govoril o učin-
Dogajanje na največjem srečanju čebelarjev in ljubiteljev čebel v regiji bo poleg ponudbe dopolnil še strokovni posvet o čim boljši izrabi čebeljih paš v Sloveniji ter težavah malega panjskega hrošča.	a
rekli so ) Breda Obrez Preskar o poslovanju družbe Celjski sejem v letu 2014 in morebitni novi sejemski prireditvi: »Lansko poslovno leto smo sklenili z blizu 100 tisoč evri dobička. O novi sejemski ponudbi ne razmišljamo, saj je težko ponuditi kakšno novo sejemsko prireditev. Zato pa ves čas dopolnjujemo sejemske vsebine.«
Edamo vedno en korak naprej
Ob prvem rojstnem dnevu vabijo na praznovanje
^da
mo
¿Mi frod'o
Visoka kakovost, izvrstni materiali in modni dizajn. Edamo za
moške in ženske.
Pred enim letom, 13. marca, je v Velenju v delu prostorov nekdanje Zibke, vrata odprla prodajalna Edamo. Že ob odprtju je požela številne simpatije. Moderni dizajni priznanih nemških blagovnih znamk, visoka kakovost in za oboje zelo dostopne cene, vlečejo. Tisti, ki so prišli enkrat, pridejo tudi drugič, tretjič ...
Skupaj z njimi in tistimi, ki bodo v prodajalno stopili morda na prvi rojstni dan prvič, bodo popoldne nazdravili. Tisti, ki bodo kaj izbrali, pa bodo ob dobrem nakupu še obdarovani. S čim, naj ostane skrivnost ...
Ob našem obisku smo z lastnikom želeli »razčistiti« eno. Kako je mogoče, da so enaki kosi v Vele-
Kidričeva 3, Velenje Delovni čas: od 9. do 18., ob sobotah do 12. ure. T 08 330 18 56
nju cenejši od tistih, ki so na policah v Nemčiji? Odgovor je na dlani. Pardon, trgu. Priznane nemške blagovne znamke (Damo, Caba-no, Isabell, Ben Green ...) zastopajo od Slovenije pa vse do Makedonije. To pa je nekaj, kar pri dobaviteljih omogoča posebne pogoje.
Velenjski Edamo pa je vabljiv še zaradi nečesa. Aktualne kolekcije so na policah in obešalnih že zelo zgodaj. Kolekcija pomlad - poletje že od februarja kliče sonce in zbuja skomine. V kotičku z vzorci pa se vedno najdejo posebej mikavni unikatni kosi, ki razmišljajo in nakazujejo že naslednje sezone.
GOSPODARSKE novice

Višja rast
Neuspešne dražbe Vegradovega premoženja
Velenje, 10. marca - Vse za torek napovedane dražbe premoženja družbe Vegrad v stečaju so bile neuspešne. Poleg zemljišč v Mozirju in Vojniku, poslovnega prostora v Šoštanju in kompleksa Kamnolom TUF v Šmartnem ob Paki je bil neuspešen tudi peti poskus prodaje kompleksa Cerknica v izgradnji, za katerega je bila izklicna cena določena pri 900.000 evrov.
Med večjimi napovedanimi dražbami je bila poleg kompleksa Cerknica tudi dražba kompleksa Kamnolom TUF v Šmartnem ob Paki, za katerega je bila na tokratnem tretjem poskusu prodaje izklicna cena določena pri 213.000 evrov.
Tudi za nekatere druge sklope Ve-gradovega premoženja se prodaje vlečejo. Tako Grilova po neuspešnih dražbah industrijskega kompleksa Montal v Šoštanju zdaj za to premoženje zbira nezavezujoče ponudbe. Interesenti lahko ponudbe pošljejo do 3. aprila letos.
Vegrad je v stečaju od oktobra 2010.
■
Začenja se odvoz kosovnih odpadkov
Šaleška in Zgornja Savinjska dolina - PUP Saubermacher Velenje je februarja vsem gospodinjstvom v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, kjer opravlja javno gospodarsko službo, posredoval Brošuro o pravilnem ravnanju z odpadki. V njej so navedeni tudi urniki vseh odvozov.
Odvoz kosovnih odpadkov bo potekal od 16. marca do 13. novembra po predhodnem naročilu. Odvoz je
za gospodinjstva enkrat letno brezplačen. Individualna gospodinjstva odvoz naročijo sama, za gospodinjstva v blokovni gradnji pa upravnik. Vse kosovne odpadke je možno brezplačno oddati tudi v zbirnih centrih. Pred vstopom je potrebno uslužbencu pokazati položnico PUP Saubermacherja in osebni dokument.
a mkp
Končali akcijo »Knap5«
Velenje, 27. februarja - Na pobudo rudarjev Premogovnika Velenje so pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje izvedli humanitarno akcijo za družine ponesrečenih rudarjev v Zenici. Preko različnih mobilnih operaterjev so zbirali sredstva pod sklicem »Knap5«. Zbrali so nekaj več kot 5 tisoč evrov, ki so jih v petek odpeljali v Zenico. »Zagotavljam, da bomo devetim družinam, v katerih so tudi otroci, predali ta denar. Verjamem, da jim bomo s tem prižgali iskrico v očeh, saj so v prejšnjem letu ob izgubi očetov doživeli hude trenutke,« nam je tik pred odhodom v BiH povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač.
a bš
Elektro Jezernik je »vitko« podjetje
Velenje - Elektro Jezernik se tako kot večina tistih, ki so povezani z gradbeništvom, otepa s težavami, ki pa jih po besedah direktorja Vlada Jezernika premagujejo z dobro organiziranostjo. »Smo vitko podjetje, praktično brez režije. Vsak zaposlen opravi ves postopek od začetka do konca. Vsi zaposleni so tako usposobljeni in res naredijo delo kvalitetno od začetka do konca,« pravi Jezernik.	a
Ljubljana - Kljub vsem škripanjem v državi pa vsaj mnoga podjetja poslujejo bolje. Letos naj bi se gospodarstvo v območju skupne valute okrepilo za 1,5 odstotka, kar je 0,5-odstotne točke več od zadnje decembrske napovedi. V Sloveniji pa naj bi bila ta rast 1,8-odstotna. Morda pa bomo zmogli še kaj več.
Triglav za 23 odstotkov povečal dobiček
Ljubljana - Skupina Triglav je v letu 2014, zahvaljujoč izjemnim razmeram na kapitalskih trgih, ki so omogočale zelo visoke donose od finančnih naložb, povečala čisti dobiček za 23 odstotkov - na 85,7 milijona evrov. Kljub še vedno zahtevnemu poslovnemu okolju je povečala tudi tržni delež za 0,3 odstotne točke - na 36,1 odstotka.
■
DUTB novo gnilo jajce
Ljubljana - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je stara približno 2 leti. Ustanovljena je bila, da bi nam pomagala povrniti zaupanje v naš bančni sistem. Govorilo se je o novih standardih upravljanja, ob tem pa so, da ne bi nepoučeni drezali v ta tako imenovani visoko intelektualni finančni hazard, predvsem govorili o „poslovnih skrivnosti". Revizija je pokazala na še eno gnilo jajce. V naši slabi banki naj bi nepravilnosti kar mrgolelo. Danes je zaupanje javnosti v ustanovo skoraj ničelno. Sedaj čakamo na odziv vlade na revizijo poslovanja. Menjave na DUTB so že koalicijsko mešetarjenje in tudi za to ni nujno, da bo poslovanje te ustanove od zdaj teklo drugače.
Citycenter spet praznuje
Celje, 5. marca - Citycenter Celje, ki je vodilno nakupovalno središče v širši celjski regiji, je lani obiskalo 5,1 milijona obiskovalcev, kar mu je prineslo 100 milijonov evrov prometa, so povedali na novinarski konferenci v četrtek.
200 dogodki čez leto, in to za vse generacije. Svoje pa dodaja tudi humanitarna akcija Citycentrovo srce.
Nena Horvat, vodja marketinga, pa je obiskovalce povabila na praznovanje 9. rojstnega dne, ko se bo od 18. do 21. marca na glasbeno-
valci se bodo potegovali tudi za lepe nagrade v vrednosti 2.100 evrov.
Boštjan Brantuša, deželni mene-džer SES-ovih nakupovalnih središč, je prepričan, da je lanska uspešna prenova vzhodnega dela nakupovalnega središča že v decem-
Nena Horvat, Darja Lesjak in Boštjan Brantuša
Darja Lesjak, centrova menedžer-ka, je prepričana, da je ta rezultat prinesla bogata ponudba vrhunskih domačih in tujih blagovnih znamk, nenehnih prizadevanj odlične ekipe in osvežitve centra z novimi sodobnimi rešitvami. Praznični marec bo polepšala tudi otvoritev novega Mc-Donaldsa. Priljubljenost Citycentra krepi živahno dogajanje z več kot
modnem spektaklu zvrstilo 6 modnih revij in predstavilo več kot 100 blagovnih znamk. Predstavljene bodo modne smernice za pomlad in prihajajoče poletje. Vse kolekcije so že na policah njihovih prodajaln. Vrhunec praznovanja pa bo v četrtek, 19. marca, ko bo potekala VIP modna revija, mešanica mode, glasbe in plesa v svetu kabareta. Obisko-
>
Lani 5,1 milijona obiskovalcev in 100 milijonov prometa
bru prinesla kar 40 odstotkov višji obisk v primerjavi z letom poprej. »Strategija postaviti merila in delati prve korake, je pot, ki nas vodi k vedno boljšim rezultatom,« je povedal.
■
a mz
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 5
12. marca 2015

GOSPODARSTVO
5
Eden največjih projektov
Ljubljana, 5. marca - Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je v prenovljenem razstavnem prostoru v Ljubljani pred tednom dni predstavilo novo generacijo pečic Bosch in Siemens. Gre za enega največjih projektov v zgodovini koncerna BSH. Vanj so vložili več kot 200 milijonov evrov.
Nove pečice odlikujejo predvsem nove inovativne funkcije, enostavne za upravljanje aparata. Združujejo možnosti klasične pečice, 2 v 1 kombinirane pečice ter parne in mikrovalovne pečice. Izdelujejo jih v Nemčiji, na voljo pa so tudi že kupcem v Sloveniji.
Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje že več kot 40 let proizvaja male hišne aparate. Pred 12 leti je postalo del mednarodne Skupine BSH in je uvrščeno med tri vodilne družbe v panogi, na zahodnoevropskem trgu pa prepričljivo vodi. Razvojni center podjetja je v zadnjih petih letih vložil 71 patentnih prijav.
■ tp
Več raziskovalnih nalog
Velenje - V letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje, so učenci zadnjih razredov osnovnih šol in dijaki srednjih šol oddajali 49 raziskovalnih nalog, kar je pet več kot lani. Pod 27 nalog so se podpisali osnovnošolci, pod 22 pa srednješolci.
Avtorji so svoje »izdelke« predstavljali recenzentom in tudi širši javnosti od ponedeljka, 9., do srede, 11. marca.
■ tp
Za kakovost ni denarja
Povezovanje skoraj nemogoče - Slab odziv države - Za večji kos kruha izhod le tujina?
Tatjana Podgoršek
Mizarstva Jurkovnik v Ravnah pri Šoštanju ima dolgo tradicijo in vrhunske izdelke, a mu kriza kar pošteno kaže zobe. Položaj lesnopredelovalne industrije v Sloveniji je namreč kljub velikim zalogam kakovostnega lesa vse prej kot spodbuden. Država je sprejela nekatere ukrepe, obljubila zavzetejše aktivnosti, a rezultatov ni. »Država ne ukrepa dovolj hitro in učinkovito, panoga pa še kar naprej tone. Za nameček so prisotne še posledice gospodarske krize, ki zmanjšujejo kupno
Erik Jurkovnik: »Tuji kupci nas najpogosteje najdejo na sejmih ali preko internetne strani. Pri večini njih je kakovost izdelka
pomembnejša od cene.«
moč potrošnikov. Ti bi seveda radi imeli čim kakovostnejše izdelke po čim nižji ceni,« pravi obrtnik Erik Jurkovnik iz Mizarstva Jurkovnik v Ravnah pri Šoštanju. Erik nadaljuje že več kot 30-letno tradicijo mizarstva, pohištva po meri, kuhinj in
Zagrizi v svojo podjetniško idejo!
Saša inkubator in Mestna občina Velenje pripravljata podjetniški vikend
Imaš podjetniške ambicije? Imaš dobre ideje? Ponujamo ti izjemno priložnost, da spoznaš, kako poteka razvoj poslovne ideje in njena realizacija v praksi.
Zato pridi na Podjetniški vikend v Velenje, ki bo potekal med 27. in 29. marcem v Mladinskem hotelu Velenje, in razvijaj veščine, ki so danes nujno potrebne za tvoj karierni uspeh!
Z udeležbo boš pridobil/a:
•	nove karierne priložnosti,
•	konkretna poslovna in podjetniška znanja,
•	druženje z uspešnimi ljudmi,
•	nova poznanstva,
•	možnost realizacije lastne ideje,
•	veliko zabave in druženja,
•	hrano, prigrizke in noro vzdušje.
Vzemi prihodnost v svoje roke!
Pohiti s prijavo, saj je rok za oddajo prijavnice 17. marec 2015!
Podjetniški vikend je
intenziven podjetniško-zabaven vikend, na katerem ekipe, ki so lahko že predhodno formirane ali se formirajo na dogodku, tekmujejo v tem, kdo bo v izjemno kratkem času ustvaril boljši prototip oziroma poslovni model podjetja.
Za prijavo ne potrebuješ podjetniške ideje, je pa ta zaželena. Sodelujete lahko vsi, ki ste kreativni, zagnani in pripravljeni delati v timu. Če nimaš poslovne ideje, se boš priključil kateriod
rouje
'iHll^-e
Najboljše podjetniške ekipe se bodo potegovale za nagrade v vrednosti 6.000 €.
i nagrade v J vrednosti
skupin in s svojim znanjem pomagal k njeni realizaciji.
Pridobil boš praktične podjetniške veščine in še mnogo več. Vse, kar potrebuješ danes za svoj osebni in karierni razvoj.
Z nami bo več kot 10 izkušenih mentorjev s področja podjetništva, trženja, marketinga, informacijskih tehnologij, pitchanja, dizajna, telekomunikacij ..., ki vam bodo pomagali razviti vaše poslovne ideje.
Za prijavo pojdite na spletno stran www.startupvelenje.si in izpolnite spletno prijavnico.
Za vse dodatne informacije nas spremljajte na Facebookovi strani startu-pvelenje, nam pišite na info@startu-pvelenje.si ali nas pokličite na telefon 03 8961 718.
Ne čakajte, da vam priložnost pade na glavo, ampak zagrizite vanjo!
masivnega pohištva, njihova specialnost pa so notranje samostoječe lesene stopnice in ograje iz masivnega lesa. Zanje so dobili kar nekaj priznanj, med drugim se ponašajo z znakom slovenske kakovosti.
Prisiljeni uvažati slovenski les iz tujine
Po njegovih besedah domači trg ne zna oziroma ne zmore ceniti ročno izdelanih kakovostnih izdelkov, zato se vse bolj usmerjajo v tujino, predvsem Avstrijo, Nemčijo in Švico. Tu kupci razumejo, zakaj so omenjeni izdelki dražji. V Sloveniji se razvijajo trgovine, proizvajalci pa nazadujejo. »Vlaganja v razvoj so nujna, stroji niso poceni, mi pa nismo konkurenčni, ker zaradi nenormalne obdavčitve dela in ostalih zadev ne moremo biti. Kakovost na domačem trgu danes pomeni pre-
malo.« Narobe svet je poimenoval dejstvo, da gre kakovostna hlodovina čez mejo, sami pa so nato prisiljeni uvažati rezan les iz slovenskih gozdov. »Nekateri trgovci z rezanim lesom v Avstriji imajo namreč napisano poreklo blaga.« Naš hrast, ki ga za svoje izdelke potrebujejo največ, med drugimi pokupijo Japonci. Lastniki gozdov ga raje prodajo njim po nižji ceni kot našim trgovcem, ker dobijo denar v dogovorjenem roku. V Sloveniji pa je plačilna nedisciplina velika ovira.
Namesto 60 do 70 le 40 stopnic na leto
V preteklosti so v mizarski delavnici, v kateri sta dva redno zaposlena, Erikov oče pa po pogodbi, izdelali od 60 do 70 samostoječih masivnih stopnic. Danes jih izdelajo približno 40. Lahko izboljša razmere v lesnopredelovalni industriji povezovanje, na katerega stavi država? Po mnenju sogovornika ne. »Sodelovanje med mizarji je zelo težko, ker vsak išče pri tem rešitve zase. Rešitev, vsaj kratkotrajna, pa je lahko tudi iskanje napak pri drugem konkurentu.«
Tako kot doslej se bodo po svojih močeh v Mizarstvu Jurkovnik trudili in prilagajali potrebam trga ter zahtevam kupcev. Če se bodo razmere še poslabševale, pa »ne vidim drugega izhoda kot še večjo prisotnost v tujini, kar pa ni lahko. Ne vemo, kaj bo na tem področju storila država, čeprav se nanjo ne zanašamo preveč,« pravi Erik. Želijo pa si, da bi lesarstvo doma znova cvetelo, kot je nekoč, kajti od tega bi imeli koristi vsi.
FIRST d.o.o. je vodilno slovensko podjetje na področju proizvodnje regulacijskih elementov ogrevalnih sistemov.
Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo prosto delovno mesto OBRATOVODJA PROIZVODNJE
Naloge in odgovornosti:
vodenje in organiziranje proizvodnje, vsakodnevni nadzor nad delavci in kontrola dela, skrb za realizacijo plana proizvodnje, skrb za skladnost dela s predpisano tehnologijo, skrb za upoštevanje predpisov varstva pri delu, požarnega varstva in varstva zdravja zaposlenih, skrb za nemoten potek dela v proizvodnji v skladu s standardi, izdelava dnevnih in tedenskih poročil o stanju v proizvodnji, sprotno- vsakodnevno obveščanje nadrejenega o poteku dela v proizvodnji,
reševanje tekoče problematike na izmeni, sprotno ocenjevanje delovnih učinkov, kakovosti dela in izdelkov,
aktivno vključevanje v projekte nabave in prodaje, zagotavljanje kvalitete izdelkov po predpisanih standardih.
Pričakujemo
V. oz. VI. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, (strojna, elektro, mehatronika)
vsaj pet let izkušenj z vodenjem proizvodnih procesov, obvladovanje vodstvenih veščin, sposobnost timskega dela, pripravljenost na dvoizmensko delo, znanje angleškega jezika, (pozanavanje večih jezikov predstavlja prednost)
računalniško znanje paketa MS Office; ACad, ProE, predstavlja prednost,
poznavanje koncepta dela v proizvodnji, poznavanje koncepta vitke proizvodnje, odgovornega, proaktivnega, timsko naravnanega in pozitivnega kandidata.
Nudimo
Dolgoročno zaposlitev s 6 mesečnim poizkusnim delom, v zelo uspešnem podjetju. Omogočeno je delo v podjetju, ki ima vsakoletno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastnim razvojem in prodajo. Prav tako nudimo možnost permanentnega izobraževanja, ter lepe osebne dohodke.
Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 20.3.2015 na naslov FIRST d.o.o., Koroška cesta 56a, 3320 Velenje, ali na elektronski naslov: janez.brglez@first.si

Naš čas, 
12. 3. 2015, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP

12. marca 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 4. marca
Dan po sprejetju novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so njeni nasprotniki začeli organizirati zbiranje podpisov za razpis referenduma.
stopno. Sklenili so tudi podaljšati moratorij na rušenje črnih gradenj.
Sredi škandala se je znašla nemška obveščevalna služba, ko je v javnost pricurljala novica, da so iz njenih še nedokončanih novih prostorov ukradli pipe.
Nevšečnosti je povzročalo vreme - veter je na Hrvaškem divjal s hi-
Žabja perspektiva
Stranka
Mira , Cerarja
m
w *
SMC (Stranka Mira Cerarja) bo odslej SMC (Stranka modernega
centra).
Začelo se je zbiranje podpisov za razpis referenduma.
Poslanci so obravnavali prvi reformni sveženj pravosodja in sprejeli noveli zakona o sodiščih in sodniški službi, ki naj bi prispevali k učinkovitejšemu delovanju sodišč.
Parlamentarne stranke so se po objavi negativnega poročila Računskega sodišča o ustanovitvi in delovanju DUTB zavzele za čimprejšnjo odpravo nepravilnosti.
V	zvezi s smrtjo opozicijskega voditelja Nemcova se je prvič oglasil tudi ruski predsednik. Dejal je, da gre za politični umor, za kar pa v Rusiji ne bi smelo biti prostora.
Na vzhodu Ukrajine je prišlo do hude eksplozije v premogovniku; v njej je umrlo 8 rudarjev, 23 pa jih je ostalo ujetih pod zemljo.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma se je ostro odzval na govor izraelskega premierja v ameriškem kongresu in dejal, da Benjamin Netanjahu ni povedal nič novega.
Četrtek, 5. marca
V	javnosti je odjeknila novica o višini avtorskih honorarjev na račun davkoplačevalskega denarja - večino je posebej zbodlo, da je drugega najvišjega prejela ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar.
trostjo več kot 200 kilometrov na uro, obilne padavine in močan veter pa so pustošili tudi po Črni gori in v BiH.
Petek, 6. marca
Koalicijske stranke so se strinjale glede podpore zakona o izvajanju fiskalnega pravila. Podporo so zagotovili tudi v DeSUS.
Predstavil se je novi direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj, ki je poudaril, da je za boljše sodelovanje s tožilstvom ogromno prostora.
Nigerijska skrajna islamistična skupina Boko Haram je prisegla zvestobo Islamski državi.
V Maliju je v priljubljeni turistični klub vstopil najmanj en napadalec in začel streljati. Ubil je pet ljudi, med njimi so bili trije Evropejci.
Zvezna varnostna služba v Rusiji je aretirala Anzorja Gubaševa in Zaurja Dadajeva iz Severnega Kavkaza, ki sta osumljena uboja opozicijskega voditelja Borisa Nemcova.
Nedelja, 8. marca
Ob dnevu žena smo znova razmišljali o razlikah in podobnostih med spoloma.
Ministrica se je zaradi prejemkov od pogodbenih in avtorskih del znašla v središču pozornosti javnosti.
Vlada je po dolgotrajni seji zavrnila predlog treh kandidatov za nadzorni odbor državnega holdinga, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Je pa potrdila tri nove neizvršne direktorje DUTB-ja.
KPK se je odločila, da bo ponovno izvedla postopek preverjanja premoženja Janeza Janše.
Poslanci so obravnavali novelo zakona o državnem tožilstvu in novelo zakona o brezplačni pravni pomoči, ki naj bi pomoč napravila bolj do-
Koalicija je enotna pri podpori fiskalnemu pravilu.
Opozicijske stranke so imele drugo delo. Bile so kritične do novih neizvršnih direktorjev DUTB.
Veliko se je javnost odzivala na razkritja prenovljenega Supervizor-ja o visokih avtorskih honorarjih. Stanka Setnikar Cankar pa je po razkritju ponudila svoj odstop in predsednik vlade Miro Cerar ga je sprejel.
Vlada je na predlog kmetijskega ministra Dejana Zidana na čelo uprave za varno hrano imenovala Janeza Posedija.
Nemški parlament je po večletnih razpravah uzakonil ženske kvote na vodilnih neizvršilnih mestih v največjih nemških podjetjih.
Islamska država je nadaljevala uničevanje dragocene kulturne dediščine: tokrat se je z buldožerji spravila na več tisoč let staro asirsko mesto Nimrud.
Sobota, 7. marca
Ljudmila Novak je bila odločna. Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc je dala pol leta časa, da se končno loti priprave zdravstvene reforme, in napovedala, da bodo sicer v NSi predlagali interpelacijo.
Stranka SMC je pripravila kongres. Na njem so se iz Stranke Mira Cerarja preimenovali v Stranko modernega centra.
Zaznamovali smo dan žena.
Svetovno pozornost so pritegnili v Portoriku, kjer so se ukvarjali s predlogom zakona, po katerem bi otroško debelost označili za zlorabo, starše takih otrok pa ustrezno odškodninsko kaznovali.
Predsednik Evropske komisije Juncker je dejal, da EU potrebuje svojo lastno vojsko, da bi se z njo zoperstavila Rusiji in preostalim potencialnim grožnjam, hkrati pa ponovno vzpostavila svoj zunanjepolitični položaj po svetu.
Ob prvi obletnici smo se spomnili letala družbe Malaysia Airlines, ki je izginilo skupaj z 239 ljudmi na krovu.
Ob 50. obletnici pohoda za volilne pravice temnopoltih je ameriški predsednik Obama dejal, da morajo mladi ohraniti duh boja za človekove pravice, saj pohod za svobodo še ni končan.
Ponedeljek, 9. marca
Poslance so tokrat pozivali mladi. Ob predlogu zakona o pripravništvu so sporočali, da pričakujejo njegov
umik, saj je v takšni obliki slab.
Poslanci so s 70 glasovi za in štirimi proti določili 25. oktober za nov praznik - dan suverenosti, ki pa ne bo dela prost dan.
Vodja evroskupine Jeroen Dijssel-bloem je Grčijo na zasedanju evro-skupine v Bruslju opozoril, naj ne zapravlja več časa.
Ruski predsednik Vladimir Putin je prvič razkril, da se je ruska priključitev ukrajinskega polotoka Krim začela že več tednov pred tamkajšnjim referendumom o sa-moodločitvi.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je mednarodno skupnost pozval, naj nemudoma ustavi pustoše-nje pripadnikov Islamske države na iraških arheoloških najdiščih.
Nemška kanclerka Angela Merkel je med obiskom Japonske državo pozvala, naj se spoprime s preteklostjo iz druge svetovne vojne.
Torek, 10. marca
V Državni zbor so prispeli podpisi za referendumsko pobudo ob sprejetju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. »Referendum na to temo smo že imeli in verjamemo, da se bodo ljudje še enkrat odzvali in zavrnili sporni zakon,« je dejal Aleš Primc.
Minister pravi, da nismo več v komunizmu, temveč v tržni ekonomiji.
Na očitke o visokih honorarjih se je odzval finančni minister Mra-mor, ki je dejal, da »smo zdaj v tržni ekonomiji, nismo več v komunizmu«.
Zaradi medijskih razkritij je odstopil prejšnji teden imenovani državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Peter Vesenjak.
Evropski poslanci so podprli predlog nižjih stroškov ob nakupu s kreditno ali plačilno kartico, ki jih mora banka trgovca ob nakupu plačati banki, ki je kartico izdala.
Finančni ministri EU so dosegli načelni dogovor o evropskem skladu za strateške naložbe, s katerim naj bi Bruselj v prihodnjih treh letih spodbudil za najmanj 315 milijard evrov naložb.
Struktura
Kaja Avberšek
Fino sosedo v Ljubljani sem spoznala preko ameriškega prijatelja - zlatega dečka, ki sem ga spoznala preko portugalske prijateljice - duše dvojčice. Lanskega januarja mi je pisala, ker je obiskala Iana (ki sem mu za nekaj dni odstopila svoje ljubljansko gnezdo) in tako ugotovila, da sta med najinima hišama dve številki razlike. Povabila meje na kavo, jaz pa sem bila v Berlinu. Kaj kmalu mi je spet pisala, ker je izvedela, da se iz Berlina kmalu vračava z avtom, in me prosila, če lahko na berlinski naslov naroči 60-delni komplet posebej kvalitetnega nemškega bešteka - darilo za svoje starše, ki ga v Sloveniji ni mogoče kupiti, naročiti pa ga je moogče samo v Nemčiji. "Joj, krasno! Cim se vrneta, vama skuham kosilo, moj oče pa bo od veselja in iz hvaležnosti napravil najboljšo baklavo na svetu!" Tako sva se prvič srečali - združila naju je velika škatla bešteka, jaz sem kmalu za tem praznovala rojstni dan in od nove potencialne prijateljice dobila knjigo literarne zvezde Michela Houellebecqua Zemljevid in ozemlje (naslov sem, upam, kolikor toliko pravilno prevedla.) Kako zgovorno...! Nato sva si celo leto pisali, se poskušali dogovoriti za vnovično srečanje in se venomer zgreševali. Medtem ko sem jaz kolobarila med Slovenijo, Nemčijo in Španijo (mimogrede sem dala skozi tudi Avstrijo, Italijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo in Portugalsko pa sončno in bleščečo Kalifornijo s koščkom Utaha, Nevade in Arizone, no... ojej!), je moja soseda živela med Slovenijo, Argentino, Brazilijo, Cečenijo in Srbijo (gotovo se je tudi ona mimogrede ustavila še kje, vendar se tako detajlno o tem nisva pogovarjali.) Pred mesecem mi je pisala za rojstni dan, tipkanje pa seje, kot po navadi, zaključilo z "dajva se no končno srečat!". Na roza namizju mojega srebrnega, obtolčenega in z vsakim dnem bolj vročega prenosnega računalnika imam tudi dokument, katerega ime se spreminja glede na mesec, katerega dni trenutno odštevamo. Zdajle se dokument imenuje MAR in vsebuje vrstico imen ljubih mi ljudi, ki bi jih rada prav zares in prav kmalu srečala. Med njimi je bila tudi draga soseda, do prejšnjega tedna, ko sem ji za rojstni dan pisala jaz in hkrati sporočila, da zdaj pa JA, zdaj sem pa tu! Takoj mi je odpisala, naj nujno pridem na tiramisu, in to že takoj jutri dopoldne, za sladko prebujanje. Oblekla sem si roza obleko in se tudi malo namazala po očeh. Na obisk je vendarle treba priti urejen in tako izkazati spoštovanje do gostitelja (čeprav ob kakšnih drugih priložnostih spoštovanje izkažem tudi z bogatim naborom trenirk). Za darilo sem ji nesla slasten jabolčni čatni, sama sem ga vložila in narejen je iz starih jabolčnih sort, ki se še kar krivenčijo po velenjskem pongradu. Pred blokom sem nabrala šopek tapravih zvončkov (zakaj pa so oni drugi netapravi - zvončki-norice?) in severni veter bi me skoraj odnesel. Razveselili sva se ena druge, za kuhinjsko mizo je sedela še sosedina prijetna sestrična in na vse skupaj je sijalo sonce. "Zdaj sem v Ljubljani, ampak tu ne bom mogla živeti. Pa tako lepa je! In sploh, ko se začne pomlad, samo sprehajati se... potem pa zmanjka, samo sprehajati se, to je premalo..." "Saj! Jaz se vedno tako veselim, vrniti se v Slovenijo, potem pa, kot bi me zgrabila za vrat! Imaš podoben občutek?" "Točno takšnega, popoln opis!" Saj... ne bova živeli v Sloveniji, dolgoročno gledano. Mogoče bova enkrat v prihodnosti spet sosedi, nekje ob sredozemskem morju, ne bi bilo slabo . ko bodo pogoji optimalni!
Takole razmišlja moja gostiteljica: "Imeti otroke pomeni v razdrobljeno življenje vnesti strukturo. Nujno je imeti otroke! Gledam svoje prijateljice, vse starejše so, nimajo otrok, vse bolj so razšketljane. Pa žalostne in obupane, razpoloženje jim strašansko niha, hkrati pa govorijo o svobodi! Veš kaj ti povem? Ni strukture, je depresija! Struktura je najmočnejši antidepresiv!" "Tako, tako, kako zelo smiselno zveni vse to, sploh, če pomislim na konkretne živeče trpeče primere! Pa veš, kaj se mi zdaj dogaja, prvič, odkar živim zunaj matične družine, kar bo približno 13 let? Seveda predvsem zaradi radikalnih hormonskih sprememb v mojem telesu, si mislim ... Najbolj na svetu mi paše biti doma, v Velenju. Opazovati rutino, biti del rutine, opazovati delovanje družinske celice, biti del družinske celice, opazovati strukturo, biti del strukture." STRUKTURA! To je ta magična beseda, se strinjava. Pa kako sva se borili proti strukturi. Dol s strukturo, dol z mrežo, dol z urniki in rutinami, hočeva svobodo! Kako narobe! Kakšno metanje peska v oči! Struktura je vendarle osnova za svobodo. Osnova za "notranji mir", mir s samim sabo in mir z vesoljem. Tole opazujem in takole počnem: zjutraj gre vsak na svojo stran. Jaz vstanem čisto malo pozneje. Izvajam asane, primerne posebej za takšnale blažena stanja. Zajtrk ob približno isti uri. Delam, kar moram in/ali morem. Kosilo ob isti uri. Pomagam skuhat, z veseljem. Popoldne sprehod. Ne prehud, sicer postanem sopihajoča lokomotiva. Pa kakšen obisk in kakšen neobrmemenjujoč čvek. Zvečer kavč, s piro napolnjen in lepo dišeč okoli vratu ovijajoč se vzglavnik in film. Knjiga pred spanjem, pred polnočjo. In tako dalje. In kar gre. In me umirja. In zame je novo in eksotično. Narava tako uredi, kure nesnice dobijo izostren občutek za strukturo, kije povezana z varnostjo, kije povezana z valjenjem. Hkrati pa vedo, da je znotraj strukture še kako mogoče improvizirati in eksperimentirati.Celo majčkene momente kaosa se da v strukturo elegantno vplesti. Vesta kaj? Začela bom vesti gobeline. Pisane, fluorestentne, psihedelične gobeline. Tako in tako se za žene v stanju, podobnem mojemu, spodobi ukvarjati se z ročnimi deli. Samo še mreže naročim, živele strukture!
»Grčija naj ne zapravlja več časa.«

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 15
12. marca 2015
""^Jis
KMETIJSTVO
7
Sodoben hlev še ne pomeni manj dela
Ločanovi iz Topolšice upajo, da ukinitev mlečnih kvot ne bo premočno podrla sedanjih razmerij -Kmetje se premalo povezujejo
Tatjana Podgoršek
Na hribu nad letališčem v Lajšah pri Šoštanju stoji klena, lepo urejena domačija Ločanovih. Naključnemu obiskovalcu je ob prihodu na dvorišče več kot jasno, da skrbni gospodarji sledijo zahtevam sodobnega kmetovanja. Dokaz za to je tudi nedavna pridobitev - sodoben hlev, s katerim so poskrbeli za izboljšanje bivalnih razmer živali.
Drzna ali ne, bila je nujna
Pri prireji mleka kot osrednji dejavnosti na kmetiji so si vedno določili visoke cilje in teh se držijo še danes. Omenjena nekaj manj kot 500 tisoč evrov vredna naložba je bila glede na gospodarske razmere in napovedi o ukinitvi mlečnih kvot aprila letos kar drzna, smo menili ob obisku. Mlada gospodarja - Mihaela in Damjan sta to tudi priznala. »Drzna ali ne, bila je nujna. Moji starši, ki so nama pred petimi leti predali kmetijo v dobri kondiciji, so pred 25 leti zgradili nov hlev. Ta je bil sedaj premajhen, vse v njem dotrajano. Trg danes zahteva kakovostne izdelke, brez posodabljanja pa teh ne moreš pričakovati. Če smo hoteli te-
mu zadostiti, se pripraviti na spremembe, ki naj bi jih prinesla ukinitev mlečnih kvot prihodnji mesec, smo hlev morali posodobiti. Res pa je tudi, da so k odločitvi za takšen korak precej pripomogla sredstva, ki
oziroma na leto blizu 400 tisoč litrov. Oddajajo ga Govedorejskemu poslovnemu združenju, ta pa v Italijo. Za zdaj ne razmišljajo za prehod k drugemu odkupovalcu mleka. Zanesljivo bodo pri ukinitvi mečnih kvot na
sem jih dobil kot mlad prevzemnik kmetije, in subvencija, za katero smo se prijavili,« je povedal Damjan.
Menijo, da ne bo tako hudo, kot se napoveduje
V hlevu imajo za zdaj blizu 100 glav živine, od tega 50 krav molznic, ki na dan namolzejo od 1200 do 1300 litrov mleka
veva, kako bo. Kljub umnemu gospodarjenju stroški proizvodnje namreč naraščajo.«
Posodobitev še ne pomeni manj dela
Je zaradi posodobitve hleva v njem manj dela,« nas je zanimalo. Krave pomolze robot, ta poskrbi za njihov krmni obrok, tudi krtači jih stroj ... Sogovornika sta se nasmehnila in odgovorila, da je manj le fizičnega dela, je pa na drugi strani potrebnega več reda, več je drugih skrbi. »V hlev moraš zjutraj, zvečer, pa še vmes.«
Glede na naložbo ni težko sklepati, da se bodo Ločanovi še naprej ukvarjali z mlečno proizvodnjo. Nimajo drugih možnosti, izvemo. Blizu 16 hektarjev velika kmetija, na kateri so predvsem travniki, kaj drugega ne omogoča. Približno 19 hektarjev površin imajo v najemu, kljub temu kupijo nekaj koruze. Razmišljajo morda o dopolnilni dejav-
nosti, saj ima Mihaela že »potrdilo« za mladi sir - kipec z Dobrote slovenskih kmetij, Damjanova mama Štefka pa za krofe? »V bližnji prihodnosti kaj takega ni na obzorju, dolgoročno pa razmišljamo o tem.«
Premalo se povezujemo
Glede položaja kmeta v družbi se Mihaela in Damjan pridružujeta tistim, ki menijo, da bi bil lahko bolj cenjen. Vendar, dodajata, so za to krivi tudi kmetje sami. Premalo se povezujejo.
Damjan je že v osnovni šoli govoril, da bo kmet. Smisel za delo na kmetiji, pozitivne energije in volje ne manjka tudi Mihaeli, pa prejšnjima gospodarjema Štefki ter Ivanu, ki vsakdanje obveznosti na kmetiji opravljajo z roko v roki. Če bodo obdržali obstoječo proizvodnjo, kakšen liter več mleka predelali doma, bodo tudi v prihodnje povsem zadovoljni.	a
»Če bi delili število opravljenih ur z zaslužkom, je lahko človek zelo slabe volje. Ker
pa si vsega ne zaračunamo, gre,« pravijo Ločanovi.
boljšem države z boljšimi naravnimi pogoji za živinorejo, sta menila sogovornika in dodala, da so v sosednji državi z njimi za- ■ ; dovoljni. Mleko je kakovostno, cene konkurenčne, Italija pa ne proizvede dovolj mleka za svoje potrebe. »Smo optimisti in upamo, da se stvari v mlečni proizvodnji ne bodo tako drastično spremenile. Če pa se bodo odkupne cene mleka res precej znižale, pa ne
Bolj točili solze kot med
Ne pomnijo tako slabe letine, kot je bila lani - Zanimanje za čebelarjenje v regiji raste - V centru v Lučah vzreja matic
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 24. februarja - »Za nami je pestro leto. Zapomnili si ga bomo predvsem po tem, da je bila letina medu in čebeljih pridelkov ena najslabših, kar jih pomnijo naši starejši člani. Donos je bil komaj 20-od-stoten v primerjavi z minulimi leti, pa še
slab. S sladkorno raztopino so jih morali krmiti že čez poletje, v jeseni pa sploh, zato so zimo pričakale v slabi kondiciji. Zaradi bolezni varoje, ropov in premalo hranjenja med letom so že v jeseni zaznali 30-odsto-ten upad čebeljih družin, po ocenah pa naj zime ne bi preživelo nadaljnjih 20 odstotkov. Konec tega meseca bodo odprli čebel-
Na občnem zboru so ugotavljali, da so obsežen delovni program lani v celoti uresničili.
tega so dosegli tisti, ki čebelarijo v višjih legah. V nižinskih predelih večina čebelarjev ni dobila nič,« je na občnem zboru Čebelarske zveze Saša, na katerem so pregledali opravljeno delo v preteklem letu, dejal njen predsednik Ivan Čopar.
Kot nam je še povedal, je bilo za to krivo slabo vreme. Vseh posledic muhaste narave pa še ne poznajo. Bojijo se, da bo morebiti kljub obilnim pašam vprašljiva tudi letošnja letina. Razvoj čebel je bil namreč zaradi tega, ker niso dobile dovolj naravne hrane,
njake in videli, kaj je še ostalo. »V mesecih maj, junij in julij, ko bi morali točiti med, so namesto tega bolj točili solze.«
Sicer pa so lani - zagotavlja Čopar - v celoti uresničili zastavljen obsežen program. Poleg skrbi za čebele je med prednostnimi nalogami zveze sodelovanje članov 11 čebelarskih društev v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Najpogosteje so moči združili v izobraževanju. Zveza je pripravila 8 predavanj in 5 delavnic. Primere dobrih praks so si ogledali tudi na strokovni ekskurziji. So-
delovali so s čebelarji iz sosednje Avstrije, ki so jim precej pomagali pri začetnih pripravah za vzrejo matic. Poleg omenjenega so se vključili še v aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije, sodelovali v vseslovenski akciji medeni zajtrk ter pripravili dan odprtih vrat svojih čebelnjakov, skrbeli za obveščanje članov in vzgojo podmladka v čebelarskih krožkih na osnovnih šolah.
Po besedah Ivana Čoparja bodo tudi letos nadaljevali te aktivnosti (izobraževanje, skrb za čebele, podmladek ...). »Čebelarski center v Lučah za zdaj še ne deluje tako, kot smo načrtovali, a verjamemo, da bo v njem letos stekla vzreja matic, najprej gospodarskih, kasneje še plemenskih za potrebe naših čebelarjev in prodajo v državi in morda tudi v tujini.« Kot posebnost letošnjega programa pa je Čopar označil zaključek likovnega natečaja Čebelarske zveze Slovenije Kar seješ, to žanješ v Mozirskem gaju ter organizacijo tečaja za čebelarje začetnike. »V tukajšnjem okolju namreč beležimo precejšnje zanimanje za čebelarjenje med mladimi. Vsako leto se število članov poveča za od 5 do 10 odstotkov.«
Na občnem zboru so podelili nekaterim članom čebelarskih družin v regiji Saša odli-čja Antona Janše II. stopnje.
Lokalno pridelano je sledljivo, zdravo in kakovostno
Zakaj si ne bi najboljšega privoščili sami?
Zavod Center Rinka iz Solčave s partnerji (Zgornjesavinjskim študentskim klubom, zavodom Zlata leta ter Občino Solčava) je v okviru projekta Mladi veter v soboto, 28. februarja, organiziral celodnevno terensko delavnico in izobraževanje za mlade v Bo-
polnilno dejavnostjo na kmetiji in izkušnjami prodaje na tržnici. Drugi del zanimivega izobraževalnega dne so udeleženci doživeli v Hiši Raduha v Lučah, kjer jim je dolgoletne izkušnje in uspehe predstavila podjetnica Martina Breznik, ki uspešno dopolnjuje
Udeleženci delavnice pod Bohačevim toplarjem v Nazarjah s prodajalci doma pridelanih prehrambenih artiklov (Foto: Jože Miklavc)
hačevem toplarju v Nazarjah ter v Hiši Ra-duha v Lučah na tematiko lokalno pridelane in lokalno porabljene hrane. Udeleženci so spoznavali pridelovalce in predelovalce prehrambnih pridelkov in izdelkov, ki svoje produkte ponujajo na tržnici in se pogovarjali o izzivih lokalne samooskrbe v našem okolju. O tej temi sta udeležencem govorili Štefka Goltnik, strokovna sodelavka Kmetijskega zavoda Celje - enote Mozirje, ter Nazarčanka Anica Bider z registrirano do-
svojo turistično ponudbo in v kulinarično ponudbo vključuje hrano, pridelano v lokalnem okolju. Tako so iz prve roke izvedeli, kako lahko v domačem okolju pridelano hrano pridobi visoko dodano vrednost ter kaj gostje pri tem najbolj cenijo. Namen delavnice, da bi se ljudje v večjem številu preusmerjali v tovrstno dejavnost kot možnost dopolnilne ali samozaposlitve.
a Jože Miklavc

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 8
8
SOCIALA

12. marca 2015
»Največ nevarnosti mladim preži na spletu«
Tako pravi psihologinja Nina Babič - Preventiva je zelo pomembna - Potlačena jeza vodi v agresivnost - Tudi v Velenju porast nasilja med vrstniki
Bojana Špegel
Velenje, 16. februarja - Mladi o temah, ki so še vedno tabu, ne spregovorijo hitro. Ena takih je tudi nasilje med vrstniki, ki naj bi naraščalo tudi v Šaleški dolini. O njem so pred kratkim spregovorili tudi v šoli za starše, ki teče v velenjski Vili Mojca. Na njem je diplomirana psihologinja Nina Babič odkrito spregovorila o temi, s katero se kot strokovna delavka vsakodnevno sooča na eni od mariborskih osnovnih šol, doživlja pa jo tudi kot prostovoljka tamkajšnje Zveze prijateljev mladine. Veliko predava, pri tem pa je tako odkrita, da včasih osupne. A to je ob temah, o katerih smo govorili z njo, še kako pomembno. Sploh, ker se je pred nedavnim zgodil primer medvrstniškega nasilja na osnovni šoli v Desklah, ki je močno odmeval tudi v medijih. »Nikoli ne dam roke v ogenj, da se podoben primer ne more zgoditi tudi na moji šoli. Lahko se zgodi na vsaki šoli,» ob tem odkrito pove Babiče-va, ki upa, da se naenkrat zanimanje za medvrstniško nasilje ni povečalo le zaradi tega primera.
»Nasilje med vrstniki se dogaja dnevno, a v A manjših oblikah. Tisti, ki razvojno spremljajo mladostnike, to vedo. Vedno se je treba z njimi ukvarjati. Zato mi je žal, da mediji odreagirajo le na zelo odmevne primere. Škoda je, da čakamo
nanje, da začnemo glasno govoriti o med-vrstniškem nasilju. Ne zdi se mi ne strašno in ne tragično, da se pojavlja, ker to ni nič novega v šolskem prostoru. Je pa res, da se oblike nasilja zelo spreminjajo.«
Več oblik medvrstniškega nasilja
Izvemo, da se največ novih oblik nasilja med mladimi dogaja na svetovnem spletu. »To je za nas, ki nismo odraščali v obdobju te nove tehnologije, nekaj novega. Je pa zelo nevarno. Prihaja v otroške sobe, v varovano okolje, kjer se mladi počutijo varne. Tudi starši menijo, da so njihovi otroci v svojem domu varni, saj niso na ulici. Vendar to ni res. Hude zlorabe
Nina Babič: »Nasilni postanejo tisti, ki se naučijo agresivnost potlačiti, ker v naši družbi velja, da jeza ni dobrodošla.«
se že dogajajo. Nisem proti računalnikom in internetu, to je del njihovega sveta, vendar je to tako kot cesta. Ko otroka naučimo, da jo varno prečka, smo bolj mirni. Ko ga poučimo tudi o nevarnostih, ki prihajajo iz računalnika, je prav tako.« Mladi o nasilju, ki ga doživljajo preko spleta, velikokrat ne spregovorijo, ker jih je močno strah, da bi jim starši vzeli računalnik ali pa preprečili dostop do socialnih omrežij. Raje tiho trpijo. Sicer pa je med vrstniki še vedno prisotno fizično, verbalno, psihično in tudi ekonomsko nasilje. Slednje je tudi vse bolj opazno, saj je povezano s socialnim statusom staršev, vsi pa vemo, da revščina narašča.
Samospoštovanje je zelo pomembno
Nina Babič za medvrstniško nasilje nima tolerance. »Vedno mora obstajati ničelna toleranca do tovrstnih dejanj, a to ne pomeni, da ga ni. Je, tako v šoli kot drugih okoljih. Tolerance ne smemo imeti niti do osnovnih oblik nasilja, ki se včasih nam, odraslim, zdijo manj pomembne. Zato morda včasih presodimo, da otrok, ki poišče pomoč, le tožari in nič drugega. Zaupati moramo najprej sebi, da
znamo pravilno presoditi, otroke pa moramo, ko nas poiščejo, vedno vzeti resno.« Ob
tem naša sogovornica dodaja, da mnogi o nasilju žal ne spregovorijo zlahka. »Upam, da znajo to, da so v stiski, prepoznati tako njihovi starši kot
učitelji v šolah. A ko se to dogaja, ne gre več za preventivo, ampak za kurativo. Vedno se splača poglobiti v otroka in mu tudi ustrezno pomagati. Nikoli ni prepozno, vedno se da nekaj narediti. Najbolj pomembno pa je, da se gradi na odnosu z mladimi, ki potem, ko nam zaupajo, hitro povedo, kaj se jim dogaja. Je pa dejstvo, da je najhuje, kadar minimaliziramo njihovo težavo ali pa celo želimo odločati namesto njih. Pri tem pa ne vemo, če se ne odločimo za pogovor z njimi, kako to v resnici doživljajo sami.« Nina verjame v preventivo, ki temelji na samospoštovanju. »Če si okrepljen, verjameš vase in stojiš na trdnih teh, se boš znal upreti tu- di, ko se ti zgodijo stvari, ki niso prijetne. Zelo pomembna je krepitev empatije - doživljanje čustev drugih in nepo-tlačenje čustev, ki niso prijetna. Govorim o ljubosumju, zavisti, jezi, o čustvih, ki so v slovenskem prostoru pogosta. Če jih otroci in mladi ne znajo izražati in jih tlačijo v podzavest, lahko hitro pride do izbruhov nasilja.«
»Otroci niso kristalne vaze«
Babičeva poudari, da so otroci v odnosu do sebe zelo ranljivi in hitro prevzamejo sodbe odraslih. »V pogovoru z otrokom moramo vedno govoriti re-
■
ZDRAVJE VAM BO POVRNILO,
KAR VANJ VLOŽITE.

m
A
* t V «a
V3
S
NE SPREGLEJTE ...
BREZPLAČNE MERITVE SLADKORJA, HOLESTEROLA in TLAKA
KDAJ? V sredo, 18. 3. 2015, med 9.00 in 12.00 uro.
KJE? V poslovalnici Vzajemne, Šmihelska cesta 2, Mozirje
Vljudno vabljeni!
Več informacij na telefonskih številkah 041 673 405 in 041 395 208.
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: 
CM K, stran 5
12. marca 2015

SOCIALA, ŠOLSTVO
9
snico. Če nekdo umre, ne moremo reči, da je odšel. Biti moramo osebni, kratki in jedrnati. Če mu pridigamo, hitro izgubimo njegovo zaupanje. Vedno moramo upoštevati starost otroka. Ob tem pa se velikokrat ne zavedamo, da otroci niso kristalne vaze, pogosto jih podcenjujemo,« je jasna naša sogovornica. Prepričana je, da največ pri samozavesti otroka lahko naredijo starši. Pri tem pa mora biti vzgoja usklajena. Če ni, je lahko cela katastrofa. Starša se morata dogovoriti in vztrajati pri dogovoru, sicer otrok hitro ve, koga lahko zavrti okoli prsta. »Za volanom naših čustev smo vedno mi sami. To velja tudi za otroke. In verjemite, otroci ne želijo biti nasilni. Velikokrat je dovolj, da sezujemo svoje čevlje in stopimo v čevlje drugega, da razumemo, kaj se jim dogaja. Mnogi ne vedo, da imata nasilje in samodestruktivnost popolnoma enako psihološko ozadje. Potlačena jeza botruje obema.« Ponavljajoče se nasilje pa se po njenih besedah dogaja tam, kjer ni prevzemanja odgovornosti za dejanja, ker tistega, ki je nasilen, vsi ščitijo. Starši to pogosto počnejo, ker mislijo, da »naš pa že ni takšen«.
»Ne zatiskajmo si oči«
Nekaj osnovnošolcev tudi sama vprašam, ali so se že srečali z nasiljem. Drugošolec, recimo mu Maks, mi pove, da ga je starejši učenec le pred nekaj dnevi prisilil, da sta se s sošolcem »bincala«. Vprašam, če je bolelo. Je. Je komu povedal? Ni, ker so mu rekli, da ne sme. Drži, da je med mlajšimi več fizičnega nasilja, pri starejših pa pridejo v ospredje druge oblike, ki še bolj prizadenejo. Potem v klepet pred eno od velenj-
skih šol zmamim dve sedmošolki. Najprej nista najbolj odprti. Potem prva, recimo ji Ana, pove, kako jo je bolelo, ko so jo sošolke izločile, pa sploh ni vedela, zakaj. »Preprosto se niso pogovarjale z mano. Še
danes ne vem, zakaj, a vem, da sem tudi jokala,« mi pove. Obe pravita, da so fantje hujši kot dekleta, ko gre za včasih že ne več nedolžno po-rivanje, tudi pretepe. Poznata tudi žaljenje preko Facebooka, čeprav
se njima še ni zgodilo. Veseli me, ko izvem, da se o tem pogovarjajo tudi v razredu, da niso več tiho ...
Potem preverim še drugo stran. Velenjska osnovna šola Livada ima veliko učencev iz blokovskega naselja, saj meji na Kardeljevo in Stantetovo ploščad. Na njej naj bi bilo, če verjamemo ulici, precej težav z njihovim vedenjem. Zato smo ravnateljico Tatjano Zafošnik Kanduti vprašali, kako se na šoli spoprijemajo z medvrstniškim nasiljem. Povedala nam je: »Na naši šoli si ne zatiskamo oči o prisotnosti medvrstniškega nasilja, ki čez čas spreminja svoje pojavne oblike. Prisotno je besedno nasilje, pri čemer je največ zasmehovanja in žaljenja, pa tudi fizično nasilje
»Včasih se je dogajalo preko listkov, danes po računalniku«
Velenjski policist Aleksander Levpušček je vodja policijskega okoliša Velenje-mesto. Že nekaj časa se ukvarja tudi z medvrstniškim nasiljem. Ocenjuje, da to narašča tako med osnovnošolci kot dijaki Šolskega centra Velenje. »Ravno letos smo se na PP Velenje odločili, da se bomo še bolj intenzivno ukvarjali z nasiljem med vrstniki. Tudi zato, ker smo že lani opazili, da je tovrstnih dogodkov več, letos pa so še bolj v porastu. Takoj, ko bomo dobili obvestilo od šole, da moramo ukrepati, da je prišlo do nasilja, ki ga lahko opredelimo kot prekršek ali celo kaznivo dejanje, bomo ukrepali. Če učenci ali dija-
ki, ki so nasilni, niso polnoletni, obvestimo tudi Center za socialno delo. V osnovnih šolah so nasilna dejanja po navadi opredeljena kot prekrški, ker niso tako hude oblike, v srednjih šolah je že huje.«
Z Levpuščkom smo se pogovarjali v tednu, ko so obravnavali primer nasilja med dijakoma. »Šole nas ne pokličejo za vsako nasilni-ško dejanje med njihovimi učenci. Gre tudi za njihovo kredibilnost, zato to razumemo. Nismo non-stop na šolah, posredujemo le, ko gre nasilje preko meje, ko se nasilneža začnejo bati tudi učitelji in socialni delavci. Starši žal pogosto stopijo na otrokovo stran, mi
pa imamo pri teh dejanjih ničelno toleranco in bomo vsako nasilje tako tudi obravnavali.« Zakaj je šlo? Problematični dijak, ki so ga policisti že obravnavali zaradi nasilja v družini, je bil dvakrat nasilen do vrstnikov. »Obakrat je šlo za udarec, hkrati pa za dlje časa trajajoče ponavljanje dejanja. Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali ponižuje in se ti dogodki ponavljajo, je storil kaznivo dejanje nasil-ništva. In v tem primeru je šlo za to. Naleteli smo na popolno odobravanje šole, dobro sodelovanje s socialnim delavcem. Naše sodelovanje v takih primerih je vedno vzajemno, sodelujemo.«
- suvanje, udarci ... Z novimi načini komuniciranja med vrstniki preko mobilnih telefonov in spletnega omrežja se razvijejo tudi nesprejemljive nasilne oblike, kot so izmišljanje in širjenje laži, grožnje, izsiljevanja, objavljanje fotografij, ki jih je težje odkriti in dokazati, a se da.« Izvemo, da na Livadi vedno odreagirajo na različna neustrezna vedenja. Poskušajo tudi odkrivati vzroke za stiske otrok. »Na vseh ravneh s pogovori poskušamo osvetliti dogodke, ob tem pa seveda redno vključujemo starše. Če je treba, izpeljemo nadaljnje vzgojne ukrepe. Preko preventivnih programov o nasilju in krepitvi samopodobe poskušamo ozave-ščati in krepiti učence, da prepo-
Aleksander Levpušček: »Letos se nasilju med vrstniki posvečamo še več kot doslej.«
Tudi velenjski policisti imajo že izkušnje z nasiljem po spletu. »Tudi sam sledim stranem, kjer to opazim. Vemo, da so v Angliji že imeli primere samomorov zaradi žalitev
znajo medvrstniško nasilje in nanj ustrezno odreagirajo,« še izvemo.
In zagotovo bi podobne odgovore dobili na vseh šaleških osnovnih šolah, saj gre očitno za pojav, pred katerim si nikjer več ne zatiskajo oči. Kako uspešni smo kot družba pri preprečevanju tovrstnih dogodkov in krepitvi samozavesti pri mladih, pa je že drugo vprašanje. Učitelji in strokovni delavci namreč opažajo, da se kolektivno nezadovoljstvo in nezaupanje, ki sta močno prisotna med odraslimi Slovenci, vse bolj odražata tudi pri mladih. »Vsi lažejo, vsi kradejo, vsi goljufajo ...,« so žal vse prepogosto besede, ki jih uporabljajo tudi oni. In to zagotovo ni dobro.
na socialnih omrežjih, zato tovrstno nasilje jemljemo zelo resno. Pri spletnem nasilju lahko pridobimo vse dokaze, pridemo do gesel, storilcev, dokaze, ki so trdni, pa lahko tudi natisnemo. Oškodovanec nam po navadi da prve podatke, potem iščemo naprej. Tudi na šolah opažajo porast tovrstnega nasilja. Včasih se je to dogajalo preko listkov, danes pa po računalniku. Storilce hitro izsledimo.«
Ob tem izvemo, da bodo, če bo interes, pripravili tudi predavanja za učitelje in starše, ki se, ko pride do medvrstniškega nasilja, včasih ne znajdejo, ga tudi ne prepoznajo. »Odziv je zelo dober. Na eni osnovni šoli sem že opravil predavanje, kot kaže, ga bom še na nekaj šolah.«

Racionalizirali bodo šolske prevoze
Občino stanejo skoraj pol milijona evrov letno - Namesto sedanjih osmih izvajalcev šolskih prevozov bodo imeli enega - Dve progi bodo združili
Šolski prevozi potekajo na 14 lokacijah, dnevno avtobusi opravijo približno 600 kilometrov.
>
Zakonsko je občina dolžna zagotavljati brezplačen prevoz vsem osnovnošolcem, ki so od šole oddaljeni več kot 4 kilometre.
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 5. marca - Občina Šoštanj, ki je po velikosti največja med tremi šaleškimi občinami, ima temu primerno razvejano cestno omrežje, ki se odraža tudi pri precejšnjih stroških za izvajanje šolskih prevozov.
Učenci iz oddaljenejših naselij,
>
kjer podružničnih šol ni, se k pouku vozijo v matično šolo Karla Destov-nika - Kajuha v mesto. Vozačev je
kar 440, od tega se 20 otrok vozi v Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kar občino stane skoraj 500.000 evrov letno.
Prevozniki, kar osem jih imajo, v tem šolskem letu učence v šolo in iz nje vozijo na 14 relacijah. V novem šolskem letu pa bo pri tem marsikaj drugače. Prevoze bodo racionalizirali, stroške zmanjšali, varnost šolskih prevozov pa kljub temu ohranili na najvišji možni meri, napoveduje župan Darko Menih.
V	Topolšici velik vpis
V	Podružnični osnovni šoli Ravne manjka en prvošolec
Milena Krstič - Planine
Topolšica, Ravne - Letošnji vpis prvošolcev, ki bodo v novem šolskem letu obiskovali Podružnično osnovo šolo (POŠ) Topolšica in vrtec, je zelo spodbuden. Vrtec, vključno z vpisanimi prvošolci, bo obiskovalo kar 64 otrok, skupaj z vsemi pa bo šola zasedena z več kot 100 otroki.
Vpis v 1. razred so v Šoštanju že opravili. V matično, Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha, so starši vpisali 80 otrok, 12 v POŠ Topolšica, v POŠ Ravne pa enega. »Zanimiv je podatek, da bo iz Raven v novem šolskem letu 1. razred obiskovalo 13 otrok, starši pa so v ravensko šolo vpisali samo enega, drugi so se odločili
»Velika novost je že ta, da v tem času z razpisom iščemo enega izvajalca prevozov, ki bo imel na skrbi vse proge za obdobje štirih let, do vključno šolskega leta 2018/2019.« Razpis je že objavljen, zaključen bo 15. aprila.
Eden od razlogov, da so se odločili za nov razpis in enega prevoznika, so bila priporočila ministrstva za infrastrukturo in prostor ter dobre prakse sosednjih občin, ki imajo
Darko Menih: »Pred objavo razpisa smo izdelali načrt varnih šolskih poti.«
prevoze urejene na tak način. S tem bodo tudi poenotili ceno, saj ima
menda danes vsak od izvajalcev šolskih prevozov v Šoštanju praktično drugačno ceno.
Pred objavo razpisa je Občina Šoštanj poskrbela za izdelavo načrta varnih šolskih poti, s katerimi so na novo preverili šolske poti. Po novem bodo šolski avtobusi vozili na 12 relacijah, dve progi bodo združili.
Lani, ko so v občini Šoštanj potekala številna dela na cestah, marsikje zaradi odprave posledic žledoloma, so bili šolski prevozi oteženi. Iz smeri Belih Vod in Skornega so bili potrebni dodatni prevozi, nastajale so zamude.
za vpis v centralno šolo v Šoštanju. S tem pa se znova odpira lanskoletna težava in poraja vprašanje o nadaljnji usodi podružnice,« pravi župan Darko Menih.
V tem šolskem letu podružnico Ravne obiskuje 5 učencev. Dva bosta v novem šolskem letu »napredovala«, začela bosta obiskovati OŠ KDK V Šoštanju, z enim na novo vpisanim pa bi, če bo ostalo pri tem, to šolo obiskovali le štirje učenci, kar pa je po merilih ministrstva premalo, da bi podružnica obstala. »Občina Šoštanj kot ustanoviteljica bo ravnala tako, kot je lani. Staršem bodočih prvošolcev bomo predstavili delovanje šole in njen pomen za kraj. Če si vsaj eden od staršev ne bo premislil in otroka vpisal v podružnično šolo, bo ta obstala, v nasprotnem pa jo bo treba zapreti.«
Obetaven vpis v POŠ Topolšica pa je ustanoviteljici Občini Šoštanj naložil nekaj dela in stroškov. Poskrbeli so za požarno varnost, obnovili stopnišče in namestili novo ograjo, objekt razdelili na protipožarne sektorje in naročili - vgradili jih bodo v prihodnjih dneh - protipožarna vrata. »Strošek ni majhen. Naložba nas je stala blizu 100.000 evrov, a varnost otrok nima cene, ta je na prvem mestu,« pravi župan.	a
■
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
Pestro življenje vaške skupnosti
Lani organizirali kopico kulturnih dogodkov - Tudi letos predvsem druženje na kulturnih in športnih dogodkih
Tatjana Podgoršek
Pred 18 leti je skupina občanov predvsem iz vaške skupnosti Gorenje v občini Šmartno ob Paki ustanovila kulturno društvo, katerega prednostni cilj naj bi bila kulturna »prebuditev« Gorenja in njegove okolice. V precejšnji meri to članom društva dobro uspeva. V tamkajšnjem domu krajanov poteka pestro družabno življenje in kulturne prireditve, vmes pa se »zgodi« še kakšno povabilo na rekreativno prireditev. Po besedah predsednika društva Draga Tamšeta so nekatere aktivnosti postale že tradicionalne: zimski pohod, prireditev ob materinskem dnevu z naslovom »V priča-
kovanju pomladi«, kolesarska akcija »Potepanje po okolici«, druženje ob petkovih večerih in obujanje starih navad in šeg s prihodom Božička ter obdaritev otrok. Za slednje pripravljajo še delavnice s pravljicami, za odrasle strokovno ekskurzijo po Sloveniji ter ogled kulturnih prireditev.
Lani ni bilo nič drugače. »Aktivnosti so si sledile ena za drugo. Poleg tega, da smo znova poskrbeli za pester izbor kulturnih dogodkov, smo zavihali med drugim tudi rokave pri čiščenju prostorov in podstrešja našega doma ter Ravbarske vasi pri razvalinah gradu, saj je žle-dolom povzročil veliko razdejanje.«
Za nemoteno delo so nabavili tudi nekaj opreme.
Letošnji delovni program društva je podoben lanskemu. Tudi letos bodo - zagotavlja Tamše - poskrbeli za druženje krajanov praktično vseh generacij na kulturnih in športnih dogodkih, tudi v goste bodo koga povabili, dobro so se prijela druženja ob petkovih večerih ... V tem trenutku so zelo prizadevni ljubiteljski gledališčniki. Tokrat bodo postavili na oder komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Premiero predstave načrtujejo v soboto, 21. marca.
Drago Tomše: »Trudimo se pripraviti prireditev za vse generacije.«

Mali folkloristi zaplesali v pomlad
V marcu še revije otroških in odraslih pevskih zborov, maja pa vrtčevskih in malih vokalnih skupin - Kulturno pester tudi april
Velenje, 5. marca - Čeprav na koledarsko pomlad še čakamo, je meteorološka že tu. Z njo pa se začenjajo tudi območne revije, ki jih pripravlja velenjska izpostava Javnega
sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Prvi so pred tednom dni pomladi v pozdrav zaplesali mali folkloristi. Tudi letos so srečanje otroških folklornih skupin izvedli v šoštanjskem kulturnem domu.
Na letošnji območni reviji, imeno-
vani Z igro in plesom v pomlad, se je predstavilo 7 otroških folklornih skupin. Predstavile so se skupine iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline pa tudi širšega celjskega območja,
saj so se na republiškem JSKD odločili, da v zvrsteh, ki nimajo veliko predstavnikov, prireditve pripravlja več izpostav sklada skupaj, s tem pa poskrbijo za pestrost dogodkov. V Šoštanju so z znanjem in prisrčnostjo navdušile prav vse nastopajo-
če skupine: vrtec Vojnik je zastopala folklorna skupina Mavrica, Mali facki so skupina iz OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada, predstavili pa so se tudi njihovi starejši prijate-
lji Veliki facki. Ljubno je zastopala otroška folklorna skupina Flosar-ček. Velenje so zastopale skupine iz OŠ Gustava Šiliha Kresničke 2 in Šmentana muha, prvič pa se je predstavila tudi otroška folklorna skupina OŠ Gorica. Na odru se je
predstavilo kar 145 plesalcev in plesalk iz sedmih skupin, ki jih vodi 6 mentoric. Njihove nastope je letos strokovno spremljal Marko Pukšič. Takoj po reviji je podal ustno oceno mentoricam, ko si bo ogledal še revijo na Koroškem, pa bo izbral skupine, ki bodo nastopile na regijskem srečanju.
Kmalu bodo pomladi tudi zapeli
Le še teden dni pa nas loči od začetka letošnjih pevskih revij. V sredo in četrtek, 18. in 19. marca, bodo v velenjskem domu kulture nastopili otroški in mladinski pevski zbori. Ker jih je tudi letos veliko, kar 22, bodo na JSKD program razdelili na štiri koncerte. Tako v sredo kot četrtek bosta prva koncerta ob 16.30, druga pa ob 19. uri.
Odrasli pevski zbori bodo revijo Pozdrav pomladi izvedli v dvorani velenjske glasbene šole 28. in 29. marca. Letos bodo namreč prvič pripravili posebno revijo za male vokalne skupine, ki pa bo maja, ko bodo revijo že tretjič pripravili in ko bo tudi srečanje za pevske zbore vrtcev iz Šaleške doline. 11. aprila bo v Velenju tudi območno srečanje odraslih folklornih skupin, v tem mesecu pa bodo izvedli tudi območno revijo plesnih skupin Velenjski plesni oder.
a bš
Gregorčki v Šoštanju
Šoštanj, 12. marca - V četrtek, na dan, ko se po starem ljudskem izročilu »ptički ženijo«, bodo v šoštanjski enoti Muzeja Velenje, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, odprli razstavo tako imenovanih gregorčkov. Drugo leto zapored so k sodelovanju povabili četrtošolce Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, ki bodo pod mentorstvom učiteljev izdelali majhna plovila, v muzeju pa bodo zanje pripravili pedagoški program, v okviru katerega bodo učence seznanili s šegami in običaji, povezanimi z gregorjevim.
Do uvedbe gregorijanskega koledarja je bilo gregorjevo prvi pomladni dan. Veljalo je, da sv. Gregor »luč v vodo vrže«. Od gregorjevega
dalje so obrtniki, predvsem čevljarji in krojači, namreč že lahko dlje delali pri dnevni svetlobi. Tako so v nekaterih delavskih in obrtniških krajih na predvečer gregorjevega v manjše reke in potoke vrgli »gregorčke« - kose lesa z gorečim oblanjem ali svečo. Ponekod se je običaj obdržal ves čas, ponekod je za več desetletij zamrl, v zadnjih letih pa se je gregorjevo ponovno začelo uveljavljati kot nekakšen neuradni praznik pomladi, šega spuščanja »gregorčkov« pa se je razširila po Sloveniji.
Razstava šoštanjskih »gregorčkov« bo na ogled do konca meseca marca.

uaWAS	12. marca 2015
»Puklov Jure«
Matjaž Šalej
Letos nas je na začetku februarja, tik pred slovenskim kulturnim praznikom, v vseh najpomembnejših nacionalnih medijih pričakala zelo prijetna vest. Nagrada Prešernovega sklada, eno najvidnejših državnih priznanj in nagrad na področju umetnosti in kulture, je bila podeljena Velenjčanu, saksofonistu Juretu Puklu.
Nagrada je toliko pomembnejša iz zornega kota, ki je morda premalo poudarjen in izpostavljen, a znan med kulturniki in umetniki: nagrada Prešernovega sklada je morda (in na svoj način) največja nagrada, ki se podeljuje ustvarjalcem in umetnikom, ki so v nekakšni v kulminaciji, na višku umetniškega ustvarjanja. Dodeli se ustvarjalcem, ki jih prepoznava tako ozka umetniška stroka, njihovo delo pa je hkrati odmevno in prepoznavno v vsakodnevnem kulturnem utripu naše države. Eno od šestih nagrad, ki so jih letos prejeli najvidnejši slovenski kulturni ustvarjalci vseh umetniških področij in predstavniki večine »umetniških muz«, je prejel Jure kot prvi Velenjčan solo glasbenik.
Pred Juretom je prejel nagrado kot posameznik tudi dramski igralec Marko Mandic, lani skupina StoP - Slovenski tolkalni projekt, katerega jedro predstavljajo glasbeniki, ki so svojo pot začeli v Velenju (med njimi tudi Dejan, Davor, Tomaž in Marina). Nekako si počasi prisvajamo tudi Pio Zemljič, ki je tudi zaradi Marka malo naša. Pri skoraj vseh naših nagrajencih gre za ustvarjalno generacijo iz prve polovice sedemdesetih, ki se je v širšem smislu vzpostavila prav s srednješolsko skupino, ki se je Sloveniji pokazala z »Gimnazijado«, »Slovenovizijo« in drugimi kulturniškimi projekti; generacija, ki je danes svoj Ars vivendi našla v izvirnem smislu umetnosti bivanja in kulture. Ta generacija je lokalno pustila globoko sled, ki danes kaže svoje posledice tudi na ravni države, ustvarjalna pa je bila na več področjih, morda ravno najbolj na glasbenem polju (ob izjemah seveda). Verjamem, da se bo v žlahtni in prepoznavni luči tudi v prihodnosti še večkrat razkrila ne samo mestu, pač pa tudi vsej slovenski kulturni srenji.
Do »Jurča« imam kot do glasbenika malo drugačen odnos kot do drugih glasbenikov te generacije. Splet okoliščin je nanesel, da so se najine poti začele nevidno zbliževati, prepleti tistih manj vidnih vezi so bili posebni in specifični, kot je vidno in spoznavno običajnim čutilom. Kaj kmalu po tistem, ko je prišel na svet, mi je postala razredničarka njegova mama, z njegovo sestro imam najdaljši staž skupnega guljenja šolskih klopi med vsemi sošolci in še kaj bi se našlo. Z bratom, ki je tudi glasbenik, sta v obdobju vzpona generacije sedemdesetih začela skupaj postavljati prve resnejše korake v smeri jazza. V zadnjih letih sva se srečala pri ponovnem uveljavljanju domačega jazz festivala. Juretova programska vloga, ki je za to glasbo in festivalski cikel zastavil svoje ime, je v tem pogledu domači festival dvignila iz nekajletnega pepela pozabe. Svoje prve JAZZ korake je postavil ravno na odru Max kluba in »jazz klinike«.
Z izvrstnim drugim koncertom v letošnjem Max klub jazz festivalu se je nekaj dni po prejetju nagrade Jure z zasedbo Bastian Stein's NEOgravity predstavil domači publiki, ki je napolnila koncertno prizorišče. Koncert je izzvenel sproščeno, v duhu Juretovega uspeha in njegovega prispevka glasbeni prepoznavnosti Velenja. Čeprav je Juretova glasba zahtevna in - saj veste, kako je z zahtevnim jazzom v ušesih povprečnega poslušalca, je njegova glasba prepoznavna, dobra in iskrena; pa naj bo energična ali ustvarjena v baladnem razpoloženju.
Danes, čeprav razpet med New Yorkom, Dunajem, Slovenijo in številnimi koncerti po vsem planetu, od Čila do Japonske ... , je Jure še vedno del velenjske kuture in glasbene tradicije. In to je zelo pomembno. Verjamemo in vemo, da bo vedno Ve-lenjčan, pa kjerkoli bo ob njegovi glasbi zaslišati njegov značilen ton iz njegovega »saksa«. Kajti dobra glasba ne pozna meja, stilskih oznak, imen in ločevanj. Jurč, lepo je, ker z veliko začetnico soustvarjaš, pišeš in igraš velenjske glasbene zgodbe.
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 11
12. marca 2015

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Marjan v novi službi
Tii leta po ustanovitvi Radia Velenje je Marjan Slapnik, takrat iz Lokovice, danes pa iz Šmartnega ob Dreti, sedel za mešalno mizo v njegovem studiu. Je najstarejši med tehniki, po stažu in tudi drugače. Za mešalno mizo je vztrajal sedemintrideset let. Ni le pripravljal novinarskih prispevkov za radio, radijskih reklam, prisluhnil zahtevam in željam moderatorjev, ampak učil veščin tonskega tehnika tudi tiste, ki so sedli na stol v studiu. Še vedno vztraja pri tem, a ne več kot redno zaposlen tonski tehnik. Marjan je namreč na začetku tega meseca sprejel drug izziv. Upokojil se je.
Kar nekaj časa se ni mogel odločiti, ali bi se pridružil članom klu-
Marjana bo na nas spominjala tudi umetniška slika, darilo ob upokojitvi. »Obesil jo bom v spalnico«, je obljubil.
ba tretjega življenjskega obdobja ali ne. Kajti je eden redkih srečnežev, ki jim je uspelo združiti službene obveznosti in konjiček. »Stvari so me zanimale, zato je delo tonskega tehnika postalo zame način
življenja. Začel sem s ploščami in trakovi, danes brez računalnikov ne gre.« Je sedaj delo lažje ali zahtevnejše? »Težko bi pritrdil, da je lažje ali težje. Za pripravo radijskih prispevkov je sedaj nekoliko lažje,
glede izbira glasbe pa težje. Težje zato, ker moraš dogajanja na sceni budno spremljati in si stvari zapomniti. Sam sem ljubitelj rock glasbe, poslušam pa tudi druge zvrsti, če so le kakovostne. Ko sem na programu, to je največkrat popoldne, izbiram glasbo za vse okuse.«
Nikoli ni bil preveč zgovoren in tudi tokrat je skoparil z besedami. Po značaju je optimist in prisega na rek: »Nikoli ne reci nikoli«. Ura ga poslej ne zbuja več zgodaj zjutraj. Nanjo zaradi Radia Velenje sedaj pogleduje le ob torkih in četrtkih popoldne. V teh dneh namreč ostaja naš pogodbeni sodelavec. Kaj bo počel v novi službi v preostalih dneh? »Je še prezgodaj o tem. Urnika še nisem izdelal, je v pripravi. Tudi moji trije odrasli otroci mi še niso povedali, kaj bom moral početi.« »Življenje je darilo. Nikoli ne pozabite uživati v njem«, je njegovo modro sporočilo. Sodelavci mu želimo, da bi tudi v novi vlogi užival s kar največjo žlico.
■ Tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	RUDI BUČAR - Šaltinka
2.	MARAAYA - Here for you
3.	I.C.E. - Vse je mogoče
Rudi Bučarje na letošnji Emi poskusil srečo z etno obarvano skladbo Šaltinka. Strokovna komisija gaje uvrstila v superfina le, a občinstvo seje med dvema finalnima predlogoma odločilo za duet Maraaya in skladbo Here for you. V izboru pesmi tedna na Radiu Velenje pa so se poslušalci odločili drugače in več glasov namenili odličnemu pevcu z Obale.
GLASBENE novice
David Gilmour načrtuje album in turnejo
Le nekaj mesecev po izidu zadnjega albuma skupine Pink Floyd tudi kitarist in pevec skupine David Gilmour napoveduje izid solo albuma in turnejo, ki ga bo vodila po antičnih arenah Evrope. Turneja, ki bo obsegala osem koncertov, se bo 12. septembra začela v hrvaškem Pulju, Gilmoura pa bo vodila še v antična amfiteatra v francoskem mestu Orange in italijanski Veroni. Kon-certiral bo tudi v Nemčiji in Londonu, kjer bo nastopil v Royal Albert Hallu. Gilmour je na svoji spletni strani napovedal novi album, ni pa razkril njegovega naslova niti natančnega datuma izida. To bo za 69-letnega glasbenika že četrti solo album, pri njegovem ustvarjanju pa je sodeloval s poljskim skladateljem Zbignewom Preisnerjem ter glasbenikoma Davidom Crosbyjem in Grahamom Nashem.
Martin Gore bo aprila izdal svoj album
Eden od ustanoviteljev britanske skupine Depeche Mode Martin Gore aprila napoveduje izid samostojnega albuma z naslovom MG. Na albumu bo šestnajst elektronskih instrumentalnih skladb. Kot je dejal kitarist, ki se je podpisal pod številne skladbe zasedbe Depeche Mode, je ideja za instrumentalni album rasla več let. Želel si je elektronske glasbe, ki bi bila zelo filmska in s kakovostjo znanstvene fantastike. Gore je s pripravo materiala za album začel že marca leta 2013 ob
koncu turneje Depeche Mode, ko so predstavljali zadnji studijski album Delta Machine.
Shania Twain
napoveduje
slovo
Z grammyjem nagrajena kanadska pevka Shania Twain se po več kot desetih letih odpravlja na turnejo, ki pa bo po njenih besedah zadnja v karieri. 49-letna pevka bo turnejo z naslovom Rock This Country! začela 5. junija v Seattlu, nato bo nadaljevala v Kanadi, po vrnitvi v ZDA pa bo nastopila še v New Yorku, Bostonu, Dallasu, Denveiju, Los Angelesu. Svoj zadnji album z novimi skladbami Up! je izdala že davnega leta 2002, dve leti pozneje pa je izšla kompilacija njenih največjih uspešnic, kot so That Don't Impress Me Much, Man I Feel Like A Woman, You're Still The One, Up!, Any Man of Mine, Forever and Form Always ... Skladbe z albuma Up! je predstavljala na istoimenski turneji leta 2003, ki je bila tudi njena zadnja. Zadnji dve leti je nastopala predvsem v slovitem la-svegaškem hotelu Caesars Palace.
Umrl je Vlada Divljan
V četrtek, 5. marca, je na Dunaju po hudi bolezni umrl Vlada Divljan, srbski glasbenik in avtor, predvsem znan kot član skupine Idoli. Rodil se je v Beogradu 10. maja 1958. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil član jazz-rock zasedb Merlin in Zvuk Ulice, med letoma 1980 in 1984 pa je bil vodja legendarne zasedbe Idoli. Skupina velja za eno najvplivnejših na območju
nekdanje Jugoslavije v osemdesetih letih in sodi med izvajalce takratne tako imenovane beograjske alternativne scene (BAS). Zaslovela je s skladbami Retko te vidam sa devojkama, Maljčiki, Ona to zna, Jedina, Čokolada ... Leta 1985 je Divljan pričel samostojno kariero, hkrati pa se je začel ukvarjati tudi s filmsko glasbo. Med letoma 1991 in 1997 je živel v Sydneyju, nato pa se je vrnil v Beograd. Od leta 1999 je živel na Dunaju, kjer je po dolgotrajni bolezni tudi umrl. Star je bil 56 let.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Stil - Le tvoj
2.	Ansambel Poljanšek - Tvoja trma
3.	Vera & Originali - Kjer je harmonika pri hiši
4.	Kvintet Dori - Gustl
5.	Zreška pomlad - Najlepše ime
6.	Ansambel Petra Finka - Ni veselice brez Golice
7.	Igor in Zlati zvoki & Alfi Nipič - Dnevi bežijo
8.	Kvintet 7 - Čudež ljubezni
9.	Gorenjski kvintet - Poslušaj svoje srce
10.	Savinjski kvintet - Moji najdražji
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
HAMO & TRIBUTE 2 LOVE
Hamo & Tribute 2 love so v Ljubljani v živo predstavili nov material, ki so ga pripravljali eno leto. Svojim oboževalcem so ob tem ponudili sto lastnoročno poslikanih vinilk, ki so pošle v hipu. Koncerti z novim materialom se bodo spomladi nadaljevali po vsej Sloveniji.
DAN D
Dan D bodo 1. aprila s promocijskim koncertom v ljubljanskem Orto baru predstavili prvi studijski album po letu 2009. Od izida njihovega zadnjega studijskega albuma mineva že šest let, dobri dve leti pa sta minili tudi od predstavitve akustičnega projekta Tiho. Zdaj je spet čas za "električni" album.
KATJA MIHELČIČ
Mlada pevka Katja Mihelčič, ki je jeseni predstavila avtorsko pesem Drugačna, se tokrat predstavlja v novih plesnih ritmih in z novim avtorskim projektom A se spomniš. Misica in bivša članica skupine Foxy
Teens je za novo pesem v Ljubljani posnela tudi videospot, a pri tem ni imela sreče z vremenom. Med januarskim snemanjem jo je močno prezeblo.
JERNEJ ZORAN
Kitarist in avtor Jernej Zoran tik pred izidom tretjega samostojnega studijskega albuma Romeo, Julij in tatovi sonca predstavlja singl Nov dan. Tudi tokrat je novo pesem napisal sam, napisal je glasbo in aranžma ter jo tudi produciral. Pri tem je k sodelovanju povabil pevko Laro Poreber, s katero je pred dvema letoma že posnel pesem Kisik.
SLOVENSKA POLKA IN VALČEK
Na javni razpis za sodelovanje na festivalu Slovenska polka in valček 2015, ki se je iztekel 1. marca, je prispelo skupaj 41 skladb. Strokovna komisija je med vsemi prijavljenimi izbrala 12 tekmovalnih skladb, šest polk in šest valčkov, ter dve rezervni skladbi. Letošnji jubilejni 20. festival bo v petek, 24. aprila, v Športni dvorani v Podčetrtku.
107,81
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 12
12
(J¡¡£3
»»Was
k k »Čas bi bil, da me tule malo osvežite,« je ob sliki, na kateri je upodobljen prav njen obraz, rr komentirala Vera Oštir, dolgoletna folkloristka Kolede. Ko je umaknila roko s slike, smo hitro ugotovili, da jo res lahko samo osvežijo in nič drugega. Vera je videti tako dobro, da sploh nismo mogli uganiti, kdaj je nastala slika. Morda je skrivnost tudi v ljubezni do petja, ki je še ena od njenih strasti (če že o možu ne govorimo). Tudi tokrat je pela, a le, ko je pritegnila Kolednicam, skupini mladih deklet, ki delujejo pod okriljem Kolede. In znala je prav vse.
Damjan Pirc, »kafemojster«, po katerem je največje povpraševanje, ko se kje pokvari kak
kavni avtomat ali v njem zmanjka vsebine, se muza: »Kaj sprašuje? Če je v irski kavi iz avtomata pravi whisky? No, ja... A res ne ve, da bo tisti, ki ga bo spremenil v prah, bogat ali se samo dela, da tega ne ve?«
k k Pravijo, da so otroci bolj podobni starim staršem kot staršem. Nekaj od tega bo že drža-rr lo. Lara Podgoršek je navdušena športnica, tako kot njen dedi Franc Podgoršek - zagrizen planinec, vnet vinogradnik, nekdanji odličen šmarški nogometaš. Kljub 70 letom je danes med drugim spreten igralec namiznega tenisa, ki ga igra tudi Lara. Te spretnosti pa mu, po fotografiji sodeč, nekoliko manjka pri pisanju sms sporočil. »Daj, dedi, kaj »mučkaš«. Brž sporoči vsem, da sem osvojila tretje mesto in bila tokrat že boljša od tebe,« je po pogledu na telefon Čvek komentiral dogajanje skupaj s Ferijevimi teniškimi rivali.
ZANIMIVOSTI
®®®®®®®®®@®Q®®Q
Moški bolj narcistični
Ob nedavnih praznikih dneva žena in dneva mučenikov so mediji objavili novo ameriško raziskavo, v kateri so analizirali podatke, ki so jih v zadnjih treh desetletjih pridobili od več kot 475 tisoč ljudi. Ugotovili so, da so moški načeloma bolj narcistični in vase zagledani ter zato bolj nagnjeni k izkoriščanju drugih kot ženske. »Narcizem je načeloma povezan z različnimi medosebnimi motnjami, med drugim z nezmožnostjo vzdrževanja zdravih dolgoročnih odnosov, z neetičnim ravnanjem in agresijo,« pojasnjuje glavna avtorica raziskave Emily Grijalva. Dodala je še, da so raziskovalci največje razlike med spoloma ugotovili pri izkoriščevalnosti oz. občutkih upravičenosti do nečesa, dokaj velike razlike pa so bile opazne tudi pri avtoritarnosti, v kateri moški v primerjavi z ženskami izkazujejo večjo odločnost in željo po moči. V
raziskavi pa ni bilo moč najti razlik med ženskami in moškimi samovšečnostmi, saj sta k njej oba spola enako nagnjena.
Praznovala najstarejša Zemljanka
Minuli teden je svoj rojstni dan praznovala najstarejša Zemljanka, Japonka Misao Okawa, stara 117 let. Gospa se je torej rodila leta 1898 in ima tri otroke, tri vnuke in šest pravnukov. Do 110 leta je še lahko hodila, sedaj si pomaga z vozičkom. Predstavnik doma za ostarele v Osaki, kjer Misao prebiva, je povedal, da je v dobrem stanju, lokalne oblasti pa so slavljenki ob tej priložnosti podarile šopek rož. Ko so jo vprašali, kaj naj bi bil razlog dolgega življenja, je odgovorila, da je pomembna dobra prehrana, spanje osem ur na dan in pravilna sprostitev.
Zažgala 27 tisočakov
Če ste doslej verjeli, da je gotovino pomembno čim bolj skriti, si boste po naslednji zgodbi morda premislili. Kitajka Hao Bin je iskala skrivali-
a škoda je že bila storjena. Ostanke denaija je odnesla na banko v upanju, da jih bodo zamenjali z drugimi bankovci. A upala je zaman.
Vzletelo prvo letalo na sončno energijo
Pred nekaj dnevi je iz Abu Dabija na pot okrog sveta poletelo solarno letalo Solar Impulse 2, ki uporablja zgolj sončno energijo. Načrt poti razkriva, da naj bi letalo na poti do Indije prečkalo Arabsko morje, nato pa pot nadaljevalo proti Mjanma-ru, Kitajski, Havajem in New Yor-
Glasba za umiranje mačk
Posebej za mačke so znanstveniki ameriške univerze Winsconsin skomponirali glasbo, ki naj bi omenjene štirinožce umirjala. Projekt so preizkusili na 47 mačkah in ugotovili, da jim je glasba všeč, tako da jo bodo odslej uporabljali v zavetiščih. Pri skladanju »mačje« glasbe so psiholog Charles Snowdon in kolegi poskušali posnemati naravne mačje zvoke, pri čemer so uporabljali visoke tone, saj so lahko mačji glasovi tudi za oktavo višji od človeških. Tempo melodije so raziskovalci prilagodili zvokom predenja in sesanja.
šče za gotovino, s katero naj bi njen mož Wang plačal gradbenike. Domislila se je pečice v kuhinji in denar spravila vanjo. Šlo je 27 tisoč evrov.
Ko se je naslednje jutro lotila kuhanja čaja, je v pečico dala trske ter jih zanetila, da bi zavrela vodo. Pa seveda ni topla postala samo voda ... 35-letnica se je svoje nesreče zavedla šele, ko je dodala več lesa in zagledala plastično vrečko z gorečo gotovino. Nemudoma jo je zalila z vodo,
ku. Postanki, ki bodo odvisni tudi od vremena, so predvideni še na srednjem zahodu ZDA in bodisi na jugu Evrope ali severu Afrike. Konec julija ali na začetku avgusta naj bi se letalo vrnilo v Perzijski zaliv. Na potovanju torej letalo čaka 12 postankov, pri čemer bo v zraku preživelo približno 25 dni. Najpomembnejši cilj podviga pa ni prelet razdalje, temveč osveščanje in pro-moviranje zelene energije.
Snowdon je pojasnil, da so se za skladanje mačje glasbe odločili iz dveh razlogov. Prvi je, da številni mačji lastniki mačkam vključijo radio, ko so same doma. Drugi razlog je teorija znanstvenikov, da lahko tudi živali uživajo v glasbi, vendar mora biti ta na frekvenci, ki jo živalske vrste uporabljajo za komunikacijo in v njihovem tempu.
12. marca 2015
frkanje
» Levo & desno «
Slavje
Proslavili smo dan žena. Kot običajno so tudi pri tem proslavljanju moški prevzeli glavno breme na svoja ramena.
Brez denarja
V mnogih zavodih, kjer tarnajo, da nimajo denarja, ga najbolj razmetavajo. Ne v vse žepe.
Šestka šestega
Vse se bo zgodilo skladno z imenom točno po planu. Blok 6 bodo priključili na omrežje junija, to je šestega meseca.
Med nami
Tudi nekateri tisti, ki se križajo, pravijo: »Boga ni. Hvala bogu!«
Nič morečega
Še vedno naj bi veljal pregovor, da obleka naredi človeka, menda pa ne velja, da bi ime »naredilo« razpoloženje. To v velenjski občinski upravi naj ne bi bilo nič kaj moreče.
Ukročena Krka
Krka, ki po Dolenjski rada poplavlja, je na Štajerskem prav krotka. Prejšnjo sredo so jo ukrotili celjski nogometaši, v košarki jih je odpihnil šentjurski Tajfun.
Boljši standard
Zdaj se Velenju končno res obeta boljši standard. Popolno bodo obnovili poslovni center Standard.
Prosti dan
Letos smo izkazali še posebno čast prazniku žena. Imeli smo prost dan. Čisto slučajno je namreč praznik padel na nedeljo. Tako so sla-vljenke lahko postorile le nekaj malenkosti: skuhale zajtrk, kosilo in večerjo. Ter malo pospravile. Partnerji so se jim vljudno odmaknili.
Vse le igra ...
Mladi so vse bolj razgledani. Aktivni, vse bolj prodorni, inovativ-ni - in vse to jim z veseljem priznava tudi občinska oblast. Ampak, da jih zdaj hočejo še učiti, kako naj spoznajo Velenje ...
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 15
12. marca 2015
""^Jis
ZANIMIVO
13
Opremljeni za nabiranje idej
Takole so snovalci novega lokalnega programa razvoja delovanja mladih v velenjski občini razmišljali o mladim prijaznem mestu
Mlade Velenjčanke in Velenjča-ni imajo do jeseni čas, da izdelajo mladinsko strategijo za obdobje 2016-2020, ki bo že druga zapored in v Sloveniji še vedno brez primere. Da bi čim več mladih lahko iz-
mladimi občankami in občani ter odločevalci.
Zato se je pretekli vikend deset aktivnih delavcev z mladimi usposobilo za vodenje posveta z mladostniki o njihovih potrebah ter izvedbo an-
mladi za VELEJE
razilo čim več želja in predlogov za mladinsko delovanje in dogajanje, je treba vzpostaviti čim bolj neposreden stik osnovnošolcev, srednješolcev, mladih z manj priložnostmi in organizirane mladine s snovalci strategije, ki so vezni člen med
kete, s čimer bodo pridobili konkretne smernice za pripravo Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV. Hkrati bodo sodelujoče seznanili z obstoječo mladinsko infrastrukturo in organiziranostjo ter jih tako povabili k uporabi in sodelova-
nju. Posveti bodo potekali od konca marca do sredine aprila, nato se bodo zbrani predlogi sistematizirali in v razpravi ožje skupine oblikovali v strategijo.
■ tf
30 let Univerze za tretje življenjsko
obdobje Velenje
Ob jubileju bodo izdali knjigo
Dr. Nena Mijoč, Marija Vrtačnik, Marija Skornišek in Verena Šulek
Da bi lahko čim bolj natančno in verodostojno zaznamovali preteklo delovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, je predsednica univerze Marija Vrtačnik povabila k sodelovanju dr. Neno Mijoč, ki bo vodila ta projekt skupaj z dr. Jožetom Hudale-som in drugimi, ki so pomembno zaznamovali začetke univerze. K sodelovanju pa vabijo vse, ki lah-
ko karkoli prispevate.
Napišite kaj o tem, kako ste se prvič srečali z univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje, kakšna vprašanja in morda dvomi so vas obhajali ob pričetku sodelovanja? Morda se boste spomnili kakšne anekdote, kakšnega prijetnega doživetja, uspehov vaših članov ali skupine? Kako ste svoje uspehe predstavili drugim skupinam v
svojem okolju? Kaj vas je najbolj navduševalo, veselilo ...?
Prispevke lahko oddate na sedežu univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje ali po elektronski pošti univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje info@uni-tri-vele-nje-drustvo.si. Pričakujejo jih še do 15. marca.
■ Mariia Skrt
Sodobne legende so čudaške
Na februarskem humanističnem večeru v Knjižnici Velenje je etnolog in kulturni antropolog dr. Ambrož Kvartič predstavil svojo doktorsko disertacijo Sodobne povedke v Sloveniji
Velenje, 18. februarja - Velenjčan dr. Ambrož Kvartič je po končani Škofijski klasični gimnaziji leta 2009 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegova diplomska naloga z naslovom »Danes burek nič več ...«: Sodobne povedke o Velenju je bila tako dobra, da je zanjo dobil študentsko Prešernovo nagrado. Študij je nadaljeval na Oddelku za primerjalno in estonsko folkloristiko na Univerzi v Tartuju v Estoniji in na iter-discliplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze Ljubljana, kjer je lani jeseni doktoriral. Bil je tudi asistent za folkloristiko na tem oddelku Filozofske fakultete, daje dober govornik, pa so spoznali vsi, ki so prišli na februarski Humanistični večer v velenjsko knjižnico.
Sodobne povedke so pravzaprav sodobne legende. Ambrož jih je v času podiplomskega študija zbiral po vsej Sloveniji. »To so 'odbite in utrgane' zgodbe, velikokrat neverjetne in bizarne, zato me tudi zanimajo,« nam je povedal in dodal: »Gre za zgodbe, ki so predstavljene kot resnične kljub vsej svoji neverjetnosti in čudaškosti. Postavljene so v sodobno kulturno stvarnost; na parkirišča blagovnih centrov, v kitajske restavracije, na nevarne odseke cest... Postavljene so v sodoben koncept, a sploh niso tako zelo sodobne. Ugotovil sem, da so se številne starejše pripovedi le preoblikovale za sodoben čas.«
Ena od bolj klasičnih zgodb je t. i. izginjajoča štoparka. Zgodbo poznamo tudi iz Hude luknje, kjer naj bi ponoči mlado dekle štopalo, vedno sedlo na zadnji sedež v avtu, potem pa enostavno izginilo. »Velikokrat je dodano, da je v avtu pozabila torbico ali mobitel. Ko jo poiščeš, pa izveš, da je ta oseba umrla že pred davnim časom. Zgodbe o vračanju umrlih so stare toliko, kot je staro človeštvo. »Mrtvec pride
Ambrož Kvartič je sodobne povedke, ki krožijo med Slovenci, predstavil tudi s pomočjo fotografij.
po ljubico« je klasična tema, o njej je pisal tudi Prešeren. Sodobna povedka pa je umeščena na čisto določeno cesto, to se dogaja danes. Mladi se sredi noči odpravijo na mesto, kjer se prikazuje »črna baba«, samo zato, da bi jo videli tudi oni,« pripoveduje Ambrož, ki doda, da je takih povedk v Sloveniji zelo veliko, nenehno pa se prilagajajo in spreminjajo. Samo v Sloveniji je našel še 9 lokacij, kjer se pojavlja nočna štoparka, tako da črna baba iz Hude Luknje sploh ni sama. »Zanimivo je, da zgodbo poznajo srednješolci in ljudje do starosti 65 let, starejši in mlajši pa ne. Da se je znašla tudi v Hudi Luknji, pripisujem dejstvu, da so leta 1968 ukinili železniško progo proti Koroški, promet na ozki in nevarni cesti skozi Hudo Luknjo pa seje močno povečal. Z njim seje povečalo tudi število prometnih nesreč.« Zgodbe s tem, ko se umeščajo v prostor, vedno dobivajo nove različice, saj so po Kvartičevih besedah prisotne po celotnem zahodnem delu sveta. Mnogi so se nasmihali ob njegovih legendah iz Kitajski restavracij v Sloveniji. Več jih je, v katerih naj bi ti ukradli psa in ga pripravili v okusen obrok. Velenjska je tudi tista o sladoledarjih, ki si s kometi čistijo ušesa, kar pa ne velja za komete v trgovinah, ker imajo tam čokoladne konice.
Dr. Ambrož Kvartič se je prvi doslej sistematično lotil zbiranja sodobnega gradiva povedk ali legend v Sloveniji. Materiala, vrednega dodatnih raziskav, je še veliko. »Te zgodbe ne bi obstajale in se ne bi širile, če ne bi nekaj povedale o ljudeh, o kater pripovedujejo, in govorile o ljudeh, ki si jih pripovedujejo. Pogosto komentirajo kulturne stike, razlike med kulturami, govorijo o prekinitvi z neko tradicijo.« In zato so sočne in zanimive.
■ Bojana Špegel
Strašilo
Vsake počitnice pred drugo svetovno vojno sem iz Velenja odhajal na Kozjansko v Podsredo k moji Kosovi stari mami. Pet tet in štiri strice sem radovedno poslušal, kadar so se pogovarjali, kako je nekoč pri Nahvah-terjevih strašilo.
Zgodba je taka: Nahvahterjeva mama je menda v mraku s farovškega kozolca odtujila verigo in jo vlekla domov. Ko so zvečer prižgali petrolejko in zmanjšali svetlobo, je začelo nekaj na podstrešju ropotati. Naslednje dni se je ropot stopnjeval, nenadoma se je začela premikati miza in odpirati predali. Iz peči je puhnil plamen, slišali so se škripajoči glasovi in na steno so se zarisovala in izginjala čudna znamenja. Izpod postelje, kjer je prenočevala koklja s piščanci, je ven pridrsala košara in
piščanci so začeli nespo-	,
znavno čivkati. V kotu se
je prebudila »singerca« in pričela šivati z veliko hitrostjo. Kakšen predmet je celo poletel po prostoru, ženska, ki je ležala v postelji, pa je ponavljala, da jo nekaj tepe. Ni vsak dan strašilo z enako močjo. Bili so tudi presledki. Največ domačinov se je zbralo ob sobotah, kakor da so prišli k večernicam. Štirje moški so poskušali umiriti mizo, a sila, ki jo je premikala, je bila močnejša. Iz Kozjega so prišli gospod sodnik, a ni nič pomagalo, iz
Maribora pa so se pripeljali blagoslovit celo gospod višji duhovnik, kar tudi ni zaleglo. Strašilo ni odnehalo, čeprav so se ga hoteli znebiti na različne načine. Treba je tudi povedati, da so nekateri skrivaj simpatizirali z njim. Poslovilo se je, ko so Nahvahtrovko pokopali.
Zgodbi o podsredškem strašilu sem kasneje še večkrat prisluhnil, ko so se sorodniki pogovarjali o zagonetnem dogajanju. Vsi z mojo mamo vred so zagotavljali, da je v hiši zares strašilo, in obnavljali, kaj so videli in slišali. Pri teti Milki, ki se je poročila v danes zaščiten Levstikov mlin in od koder se lepo vidi Nahvahterjeva domačija, sem pred leti dregnil v zgodbo o strašilu. Zatrdila mi je, da je bilo vse do pičice tako, in mi povrhu pokazala opazno brazgotino na nosu med očmi, kamor naj bi jo zadel leteči pljuvalnik. Posumila je celo, da morda strašilo še kdaj pa kdaj pride v goste, saj odkar imajo v Podsredi elektriko, v hiši lučka gori pogosto
___, cele noči. Živih prič, ki
so doživljale skrivnostno dogajanje, ni več. Ohranila se je zgolj njihova pripoved Kdo ve, morda je strašilo odšlo v druge kraje. Lahko straši kje v Šaleški dolini ali celo v Velenju, kot je nekdo namignil, pa to ljudje prikrivajo. Pravzaprav je navsezadnje za Podsredo škoda, da ga tam ni več. Dandanes bi zagotovo privabljalo veliko obiskovalcev v Krajinski park in polnilo njegovo malho.
■ Bojan Glavač
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: 
CM K, stran 14
14
VI PIŠETE
»»WAS
12. marca 2015
Pestra klubska dejavnost
Upokojenci odlični športniki
Klub upokojencev Gorenje so ustanovili leta 2004 v vasi Gorenje in danes sodi med najaktivnejše upokojensko društvo Šaleške doline. V času zimskih šolskih počitnic že po navadi pripravijo redni letni zbor članov in letošnjega se je ponovno udeležilo več kot 420 članov ter več gostov, med katerimi je bil tudi predsednik uprave Skupine Gorenja Franjo Bobinac.
Ko so sredi dopoldneva zasedli vse razpoložljive stole v Gorenjevi restavraciji „Pod Jakcem", je upokojencem v pozdrav zaigrala veteranska godba Univerze za tretje življenjsko obdobje, dobrodošlico na zboru članov pa je izrekel predsednik Kluba upokojencev Gorenje Jože Stanič. V svojem uvodnem nagovoru je izrazil veselje nad veliko udeležbo in seznanil člane o delu kluba v minulem letu. Čeprav s staranjem čas hitreje teče kot sicer, „smo še vedno v dobri kondiciji", je poudaril predsednik. In nadaljeval: „Vse naloge so bile opravljene zelo dobo, za kar se je treba zahvaliti množici ljudi, ki sodelujejo in organizirajo vse aktivnosti."
Dotaknil se je tudi trenutne svetovne in domače situacije in o domačem kolektivu dejal: „Gorenju
Člani kluba upokojencev Gorenje, 19. februarja, v restavraciji „Pod Jakcem"
minov na prehojeno delovno pot v Gorenju," pove Dušan Jeriha, Avgust Podgoršek (nekdanji tajnik društva) pa nadaljuje: „Običajno ob novem letu obiščemo naše člane, ki jesen življenja preživljajo v domovih starostnikov. Obiščemo tudi člane ob njihovem zaokroženem življenjskem jubileju, ob 70-, 75- in 80-letnici življenja. In člane pospremimo s klubskim praporom na njihovi zadnji poti."
Sicer pa se lahko vsakdo najde v pestri dejavnosti Gorenjevega upokojenskega kluba. Program dela poteka vse leto. Lani je naš klub na Gorenjadi, športnih igrah dvajsetih ekip družb Gorenja v Sloveniji, Srbiji in na Češkem, posegel po skupni ekipni zmagi. Ekipno so na igrah zmagale ženske, moški so bili tretji. To pa je zadostovalo za skupno zmago. Na državnem prvenstvu v pikadu so ženske dosegle zmago, poleg tega pa so se klubov-ci udeleževali tekmovanj v številnih športnih zvrsteh in prinašali pokale
in priznanja, ki so napolnili steklene vitrine v klubski pisarni na Prešernovi 8.
Veliko zanimanje je vsako leto tudi za letovanje ob morju. Junija in septembra organizirajo letovanja za skupno sto članov in vsako leto poiščejo tudi ugodne ponudbe ...
„Vseh športnih uspehov ne bi bilo, če ne bi bilo prizadevnih ljubiteljskih organizatorjev rekreativne dejavnosti. Največ je k uspehom pripomoglo požrtvovalno delo športnega referenta Franca Tamšeta, je med drugim poudaril tajnik Dušan Jeriha in dodal: „Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez pomoči in razumevanja Skupine Gorenje. S tem daje vodstvo družbe priznanje nekdanjim zaposlenim, ki so soustvarjali Gorenje. In prav zaradi tega v klubu ohranjamo tradicijo plamena Gorenja na naši klubski zastavi!"
a Hinko Jerčič
želimo, kljub težki bitki za zunanje trge, ki jih otežujejo še vojne, na področjih, kjer prodaja izdelke, da bi bili kljub vsemu uspešni. Mi v klubu bomo ohranjali in obnavljali vrednote, ki so nas povezovale in držale skupaj", je povedal Jože Stanič ter se Gorenju zahvalil za finančno pomoč, s katero je klubu omogočeno, da izpolnijo zastavljene cilje.
„Ugotavljamo, da je naš prispevek še vedno prepoznan in cenjen v Gorenju. Letos sta z nami predsednik uprave Franjo Bobinac in delavski
direktor Drago Bahun in mi to razumemo kot počastitev", je ob sklepu nagovora povedal Jože Stanič.
Sledil je deseti redni zbor članov kluba upokojencev Gorenje, od podanih poročil o bogatem delu v letu 2014 do sprejema programa dela za 2015. Nekaj bistvenih poudarkov pa je podal tajnik Dušan Jeriha. »V klub je včlanjenih več kot 800 članov, med njimi tudi 32 častnih članov, starejših od 80 let. Ne želimo pozabiti na nikogar med njimi. Znamo ceniti pomen srečanj, veselimo se stiska rok, obujanja spo-
Priljubljeno klekljanje
Pred 17 leti se je zbrala skupinica žena, večinoma upokojenk, in ustanovila krožek klekljanja pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Velenju pod vodstvom Tilke Kompare. Skoraj vsako leto razstavljajo svoje izdelke, pa tudi veliko svojih prijateljev in prijateljic razveseljujejo s svojimi umetninami. Izdelujejo vzorčke za všitke za zavese, prtičke, rožice, nebesna znamenja ...
Zanimanje za klekljanje se v Šaleški dolini vsako leto povečuje in danes krožek obiskuje 45 klekljaric. Tinka Kompare vodi štiri skupine,
Ena od skupin, ki jih vodi Tilka Kompare
klekljanja pa učijo še tudi druge kle-kljarice. Pri urah se ob učenju tudi družijo, sklepajo prijateljske vezi, praznujejo osebne praznike in posebne dogodke z izletom v kraje, kjer je klekljanje doma. Prav tako
si seveda pomagajo v težavah, si medsebojno izmenjujejo vzorce in življenjske izkušnje.
a Marija Skrt
Podjetniška delavnica
Na OŠ Gustava Šiliha smo 2. fe-bruaija začeli interesno dejavnost Podjetniška delavnica, ki je namenjena učencem osmih in devetih razredov.
Delavnica poteka ob ponedeljkih od 13.45 do 15. ure. Z 20-25-urno podjetniško delavnico želimo oblikovati osnovno podjetniško kulturo med mladimi ter krepiti ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost. Spodbujanje podjetniškega razmišljanja in podjetništva v širšem pomenu pomeni naučiti učence reševati težave, razvijati njihove ustvarjalne sposobnosti, spodbujati ino-vativnost, domišljijo, pogajalske sposobnosti in komunikacijske veščine ter spodbujati razvoj osebnih lastnosti, ki jim pravimo podjetne. Namen delavnice je učencem pri-
bližati podjetništvo ter jih zanimivo in s pomočjo igre seznaniti s podjetniškimi pojmi. V sklopu delavnice se bomo povezali z lokalnimi podjetniki, ki predstavljajo primere dobre prakse in mentorstva, ter jih povabili na delavnico, da predstavijo svojo podjetniško pot. Z učenci bomo tudi obiskali izbrano velenjsko
podjetje z namenom, da se bodo seznanili, kako poteka poslovanje in/ ali proizvodnja v podjetju. Prav tako bomo z učenci obiskali vodstvo SAŠA inkubatorja, katerega namen je pomoč pri nastanku novih inova-tivnih podjetij v regiji.
a dr. Patricija Halilovič
Gostje so povedali:
Franjo Bobinac. V imenu deset tisoč članov kolektiva Gorenja je upokojence nagovoril predsednik Franjo Bobinac in izrazil zadovoljstvo, saj je takšno srečanje čudovita prilika, da seznani nekdanje Gorenjčane, da „Gorenju nekako kar gre". Nato je predsednik pojasnil, kakšen je trenutni položaj Gorenja na trgu, kjer proda kar 95 % izdelkov pod lastno blagovno znamko. Med drugim je povedal, da se je znižala zadolženost, izboljšal se je denarni tok in stanje v kolektivu je ustrezno. Okrepil se je tudi stik med direktorji programov in delavci v proizvodnji. Pomembno je, da se veliko pogovarjajo in imajo enkrat mesečno zbore zaposlenih. „Konkurenca je huda, a mi gremo naprej, razvijamo nove izdelke, zmanjšujemo dolg, čeprav
imamo velike težave na Balkanu ...", je še ena od misli Franja Bobinca, ki je na zboru zaželel: „Tr-dnega zdravja, veliko energije in mislite na Gorenje. Ob letu se zopet vidimo."
Karl Drago Seme, predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev, je čestital Gorenju za uspeh in vsem športnikom izrekel pohvale za dosežene rezultate. Dodal je: „Brez sodelovanja in povezovanja ne bi mogli opraviti tega poslanstva. Če si bomo pomagali, je lahko jesen našega življenja lepa".
Žan Zeba, predstavnik sindikata Gorenja, se rad odzove upokojenskemu vabilu. Ko si enkrat Gore-njčan, ostaneš Gorenjčan. V Gorenju se trudijo za blaginjo zaposlenih, za dobre odnose ter imajo zelo dober socialni dialog, „... saj jim je uspelo ohraniti delovna mesta."
Idej in delovne vneme nikoli ne zmanjka
Društvo Revivas, društvo za promocijo in oživitev vasi Škale, je na rednem letnem občnem zboru svojim članom in gostom predstavilo pester nabor aktivnosti, ki so jih uspeli izvesti lansko leto, več kot očitno pa je tudi, da bodo v tem letu prav tako veliko »migali«, delali za promocijo svojega kraja. Preteklo leto bo tako njim in ostalim krajanom ostalo v spominu predvsem po izdaji druge knjige, tokrat zbirke pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas. Ta bralcem ponuja širok izbor pesmi različnih avtorjev, ki so v verzih slikali nekdanjo podobo Škal in Šaleške doline, opisali posledice izkopavanja premoga ter predstavili občutja in misli krajanov, ki so zato izgubili svoj dom. Eden večjih zalogajev lani je bila tudi organizacija 16. srečanja preseljenih Škalčanov in tombole
v Škalah. Prav tako so se vpisali v register žive kulturne dediščine (kot nosilec izdelovanja papirnatih rož in snopov), izdali dve znamki,
Končali bodo dva lani začeta projekta Strževa domačija v povezavi z mlado kmetico leta, obeležili najdišča mastodonta ter izvedli dve večji
pripravili več razstav in se uspešno vključili v akcijo Mladi turist. Tradicionalno so izvedli še Jožefov sejem, Jesen na vasi, Likof na Strže-vi domačiji, različne delavnice ter predstavitve društva zunaj kraja .
Pestro bo oziroma je že tudi letos.
prireditvi: Jožefov sejem in Jesen na vasi, obe z novimi vsebinami. Seveda je to le delček načrtovanega ...
a Vesna Glinšek
Zahvala
PGD Velenje je osrednja gasilska enota v mestni občini Velenje. Vsako leto opravimo več kot 300 različnih intervencij. Veliko skrb namenjamo tudi izobraževanju ter nabavi novejše in naprednejše opreme. Društvo se financira iz sredstev proračuna MOV, s sredstvi, ki jih dobimo na podlagi sklenjene pogodbe z upravo za zaščito in reševanje, s sredstvi, ki jih sami zaslužimo na trgu ter seveda iz donacij. Eno takšnih donacij smo prejeli tudi od treh bencinskih servisov Petrol iz Velenja, ki so se prijazno odzvali naši prošnji. Za namenjena sredstva se jim lepo zahvaljujemo.
a Poveljnik PGD Velenje Brcar Bojan
Popravek
V prejšnji številki Našega časa smo med pismi bralcev objavili članek z naslovom Knjiga Noriško kraljestvo, Beli panter.
Kot avtorja prispevka pa napačno napisali Nina de Costa, namesto Martina de Costa. Za napako se opravičujemo.

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 15
12. marca 2015
""^Jis
BISERI
BISERI maturantskega plesa 2015
15

Več glasov za fante
V prejšnji številki Našega časa smo vam predstavili 18 izbrancev za Bisere maturantskega plesa 2015. Danes smo na podlagi vašega izbora število prepolovili. Med 9 finalistov za naziv - tudi letos boste izbrali maturantko in maturanta -smo uvrstili tiste, ki so s prvim glasovalnim kuponom dobili največ vaših glasov.
Veseli smo, ker se je tekma že začela. Največ glasov so dobili fantje, kar nas preseneča in veseli. Izstopata dva, pri katerih so se očitno tako njuni svojci kot prijatelji resnično potrudili. Kupček s kuponi zanju je tako visok kot še nikoli že po prvem krogu glasovanja. Glasovi za dekleta so bolj razpršeni, a prav vse, ki so se uvrstile med 9 najbolj všečnih, so dobile lepo podporo bralcev Našega časa.
Pred vami je drugi glasovalni kupon. Izrežite ga in nam ga pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a 3320 Velenje. Kupončke lahko vržete tudi v nabiralnik pred vhodom v uredništvo, upoštevali pa bomo vse, ki bodo prispeli do torka do 10. ure. Tudi tokrat bomo med glasovalce razdelili tri nagrade, ki jih bo prispeval Naš čas.
Izmed tistih, ki ste glasovali s prvim kuponom, smo izžrebali tri dobitnike majic Našega časa. Prevzamejo jih lahko na sedežu družbe. Nagrajenci so: Patricija Ramšak, Aškerčeva 5 F Šoštanj, Vida Jazbec, Efenkova 15, Velenje, in Franc Koren, Gaberke 283 Šoštanj.
I W !
■' >]
Vi
%
1.	Andraž Roškar
2.	Hana Menhart
3.	Karlo Aletič
4.	Patricija Forštner
5.	Neja Sedovnik
6.	Petra Orozel
7.	Tilen Šlogar
8.	Špela Grobelnik
9.	Valentina Cehner
nn&ii«
VDLGNTE
Modni kreatorki Jelena Stevančevič, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovič, oblikovalka Maja Lesjak in novinarka Bojana Špegel. Fotograf: Žiga Kolšek
www.nascas.com www.radiovelenje.com
^/«TELEIJE

SOLSKI CENTER VELENJE www.fotokoli.si
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
»»^AS
12. marca 2015
Spet boljši od Švicarjev
V	gosteh zmagali z devetimi goli, v domači dvorani s štirimi -
V	soboto (ob 20.30) v Rdeči dvorani s Hamburgom za prvo mesto
Rokometaši velenjskega Gorenja so si v četrtem krogu pokala Evropske rokometne zveze v skupini A priigrali pomembno zmago. Gostili so predstavnika Švice, moštvo Win-terthurja. Premagali so ga s štirimi goli razlike, izid je bil 30 : 26. Največ golov za domače so dosegli Ni-ko Medved in Staš Skube po šest ter Mario Šoštarič in Mihal Šiba po štiri. Najboljši strelec tekme pa je bil gostujoči igralec Kevin Jud s sedmi goli.
S to zmago so si velenjski rokometaši skorajda že zagotovili uvrstitev med osem najboljših moštev v tem za ligo prvakov najmočnejšem klubskem tekmovanju na Stari celini. V četrtfinale napredujejo prvaki vseh štirih skupin in tri najboljša drugouvr-ščena moštva. Pred njimi je priložnost, da napredujejo celo, kot zmagovalci skupine A. To bo odvisno od zadnjih dveh krogov. V sobotnem predzadnjem bodo gostili Hamburg, v zadnjem pa gostovali pri Haslumu.
Na 'povratni' tekmi v Rdeči dvorani nasprotnika nista ponovila igre s tekme v Švici. Gostje so igrali veliko bolje kot doma, domači pa vsekakor ne tako dobro, kot so sposobni. Gostje so vseh šestdeset minut igrali zelo požrtvovalno. Očitno so hoteli dokazati velenjskim gledalcem in seveda tudi igralcem, da niso za
razred slabši, kot bi morda lahko sodili po prvi tekmi, ko so bili velenjski rokometaši bojši za devet golov. V prvih desetih minutah so imeli celo dvakrat prednost zadetka, ob polčasu pa vendarle zaostajali za štiri, kar je bilo odločilno za domačo zmago.
Po njihovem vodstvu so nato domači le zaigrali veliko bolje v obrambi in s hitrimi nasprotnimi napadi preobrnili potek tekme v svojo korist. Povedli so že s petimi goli razlike (15 : 10), po prvem delu
ku preprečil vratar Klemen Ferlin, ki je zablestel, ko je bilo najbolj potrebno. Ubranil je dve stoodstotni priložnosti in ponovno ponesel soigralce k vodstvu s petimi goli razlike (30 : 25). V zadnjih sekundah pa so gostje ublažili poraz za zadetek.
Trener Ivan Vajdl se po tekmi ni veliko ukvarjal z razliko: »Danes je bila najbolj pomembna zmaga. Zadovoljni smo. Vedeli smo, da bo to zelo težka tekma. Bilo je še precej nihanj v igri. Predvsem v prvem polčasu bi si lahko ustvarili višjo razli-
pa so imeli prednost štirih. Po nekaj minutah v nadaljevanju so ponovili najvišjo prednost iz prvega polčasa (18 : 13), toda Švicarji se še niso sprijaznili s porazom. Še naprej so bili zelo bojeviti in kar sedemkrat so prednost Gorenja znižali na dva gola zaostanka, nazadnje deset minut pred koncem (23 : 25). Morebitno presenečenje pa je v pravem trenut-
ko, toda zapravili smo nekaj čistih priložnosti. Vedno ne moreš biti stoodstoten. Dvoboj je pokazal, da imamo še veliko rezerv tako v obrambi kot napadu. Te bomo potrebovali v soboto proti Nemcem. Če bomo Hamburg premagali, potem bomo tudi v igri za prvo mesto v skupini.«
a S. Vovk
Uspešna klubska sezona
Letošnja zima je smučarskemu klubu Velenje zelo naklonjena, kar se tudi pozna na bogatih aktivnostih, ki se vrstijo vse zimske mesece. Po besedah strokovnega direktorja Davida De Coste so izpeljali božični in počitniški tečaj, ki se ga je udeležilo več kot 180 otrok. Vse od januarja organizirajo na Golteh tudi tečaje med vikendi, ki jih obiskuje 40
cembra alpska šola - na Golteh smučajo petkrat na teden. Otroke gredo iskat pred šole in jih po smučanju pripeljejo nazaj. Alpsko šolo obiskuje 20 otrok, spoznavajo pa že zahtevnejše smučarske veščine in vožnjo med količki.
Marca se dogajanje umiri. Na Golteh so izpeljali še tečaje za otroke iz šoštanjskega vrtca. V priho-
in tudi osvojili prve medalje. V "stari" ekipi ostaja najboljši tekmovalec kluba Filip Mlinšek, ki je bil letos odličen na Univerzijadi, kjer je dosegel 3. mesto v slalomu.
Aprila bodo v klubu nadaljevali kondicijske treninge v telovadnici Pesje in na jezeru. Veliko bo tudi raznih športnih aktivnosti, od rola-nja, kolesarjena, pohodništva, gor-
Na odprtem prvenstvu občine Velenje so sodelovale vse osnovne šole. Tekmovalo je preko 40 otrok.
otrok. Pestro je bilo tudi v mestu, na 'Pirglu' so letos pripravili tečaje kar za 100 otrok iz vrtcev. »To je bilo enkratno doživetje. Vzgojiteljice so otroke pripeljale na 'Pirgel', kjer so dve uri smučali pod vodstvom naših učiteljev. Veliko se jih je tako prvič srečalo s snegom,« pravi De Costa.
Vzporedno s tem teče že od de-
dnjih dneh jih bodo sklenili še nekaj, prihodnji teden pa bodo organizirali še tečaj s skupino otrok iz velenjskega vrtca. Sezono bodo zaključili s tradicionalnim srečanjem generacij in tekmo 28. marca na Golteh. Hkrati s prej omenjenim razvijajo tudi tekmovalno ekipo. Letos so se udeležili kar nekaj tekem
ništva ... Treningi bodo potekali vse do konca šolskega leta.
Konec avgusta pa pričnejo priprave na morju v Savudriji, kjer je bilo lani več kot 30 otrok na petdnevnih pripravah. Jeseni pa bodo že spet narejeni prvi koraki na snegu, in sicer v Hintertuxu ali Moeltallu.
Neodločeno z Olimpijo
Prvoligaška moštva pretekli teden kar dvakrat na travnati površini - Poraz z Radomljami
Nogometaši Rudarja so obakrat gostovali. Najprej v Domžalah, kjer so Radomljani nepričakovano slavili z 1 : 0, nato pa so v Sto-žicah igrali z Olimpijo le bolje - 0 : 0. To je bila že tretja tekma letos, na kateri niso dosegli zadetka. A so bili tokrat zadovoljni, saj je tudi njihova mreža ostala nedotaknjena. Glede na to, da so v treh dvobojih drugega dela prejela le en zadetek, in še tega z enajstih metrov, je trenutno boljši del njihova igra v obrambi. Upati je, da se bodo čim prej, morda že v soboto, na svojem igrišču proti predzadnjih Krki (ob 16.00), tudi strelsko prebudili in dosegli prvi gol ter si obenem priigrali prvo letošnjo zmago.
Na prejšnjih dveh tekmah, v 3. in 12. krogu, so bili 'rudarji' obakrat boljši od novinca v ligi. Njihovo upanje 'če se je nekaj zgodilo dvakrat, se bo morda tudi tretjič' se torej ni uresničilo. Domači so si priigrali (šele) tretjo zmago, gostje pa doživeli deveti poraz. Zanimivo, edini dosedanji zmagi so si Radomljani priigrali proti Kopru.
Vse tri točke jim je proti Velenj-čanom sredi drugega polčasa zagotovil Enis Džurkovic, posojeni igralec Olimpije, ki je zadel z natančnim strelom z enajstih metrov. Najstrožjo kazen je prav nad njim zakrivil Denis Klinar. Ker je prekršek storil kot zadnji igralec, je bilo zanj tekme konec. To je bil že šesti Rudarjev rdeči karton v letošnji sezoni, v tem delu pa drugi zaporedoma. Pred tem ga je proti Domžalam prejel Nemanja Stjepanovic.
Po prejetem golu so velenjski nogometaši, čeprav številčno oslabljeni, povsem stisnili domače nogometaše pred njihov petmetrski prostor, vendar kljub temu niso mogli izenačiti. Junak zadnjih trenutkov tekme je bil domači vratar Veko-slav Andric.
Po prejšnji sredi pogled na prvo-ligaško lestvico ni bil več takšen, kot je bil do njega. Po zmagi z 1 : 0 v tako imenovanem večnem derbiju v Stožicah nad Olimpijo so nogometaši Maribora, aktualni prvaki, s tekmo manj in točko več zamenjali na prvem mestu vodilne Domžale. Jesenski prvaki so gostovali v Zavrču, kjer so domači nogometaši slovesno otvoritev prenovljenega igrišča obogatili z zmago z 1 : 0 nad njimi.
Še tretjič brez zadetka
Ljubljansko-šaleški dvoboj je bil za oboje zelo pomemben. Nogome-
oddahnili, kot že dobre pol ure prej, v prvem polčasu. V 32. minuti je Nigerijec Henty s komolcem zadel Aljaža Krefla, a mu je sodnik Davor Drečnik pokazal le rumeni karton, čeprav si je po mnenju gostov zaslužil rdečega. Rudarjev trener Jernej Javornik se je ob tem vprašal, ali bi tako ravnal tudi, če bi se zgodilo nasprotno. Sicer pa ne eni ne drugi niso preveč tvegali, igrali so zelo previdno, zato proti domačim oziroma gostujočim vratom ni bilo veliko nevarnih strelov. Še najbolj napeto je bilo ob koncu obeh polčasov. Po prvem je Ivan Firer močno zadel žogo z glavo, a jo je poslal mi-
Črnčič najbrž šele jeseni
Rudarjev igralec sredine Leon Črnčič v tej sezoni ne bo mogel več pomagati soigralcem k boljši uvrstitvi. V sredo prejšnji teden so mu na Oddelku za ortopedijo UKC Maribor operirali kolenske križne vezi, zaradi česar ne bo mogel igrati najbrž kakšnega pol leta.
taši Olimpije so načrtovali, da bodo rane, ki jih je pustil poraz z Mariborom, delno zacelili proti Rudarju. Velenjčani pa so težko preboleli poraz z novincem, zato so v Stožice odšli zelo motivirani. Po tihem so celo upali na zmago, a so bili tudi s točko zelo zadovoljni. Morali pa so biti tudi domači, ki so najbolj zatrepetali po dobrih desetih minutah igre v drugem polčasu, ko je Senad Jahic s prostim udarcem s približno 25 metrov zadel prečko. Gotovo so si po tem za nekaj centimetrov nenatančnim udarcem globoko
mo vrat. Povsem ob koncu tekme pa je se je izkazal Rudarjev vratar Rozman z obrambo nevarne žoge, ki jo je z glavo proti njemu poslal branilec Nemanja Mitrovic.
Aktualni prvaki - nogometaši Maribora - so gostovali v Celju. Celjani, ki gotovo še niso bili povsem pri močeh po virozi igralcev in strokovnega vodstva, so izgubili z 0 : 2; to je bil njihov prvi poraz po devetnajstih prvenstvenih in štirih pokalnih tekmah.
a S. Vovk.
Pirančanke boljše od Velenjčank
Srečanje so bolje začele Primorke, ki so v 3. minuti povedle 4 : 1, nato popustile in Velenjčanke so izenačile na 4 : 4 in 5 : 5. V drugi polovici polčasa so ponovno bolje odigrale Pirančanke in povedle najprej za dva zadetka, na odmor pa odšle s štirimi zadetki prednosti. Na začetku drugega polčasa so Pirančanke povedle celo za 8 zadetkov, saj so velenjske rokometašice naredile kar nekaj tehničnih napak. V zadnjih minutah so slednje zmanjšale razliko na štiri zadetke (27 : 31). Zmaga Pirančank ni bila nikoli vprašljiva.
Jutri (v petek) ob 19.30 bodo Velenjčanke gostile Ajdovščino.	a
Le rekonstrukcija
skakalnice
Ljubno - Pred nedavnim so se sešli predstavniki občine Ljubno, BTC Ljubljana ter smučarsko skakalnega kluba Ljubno zaradi načrtovane ureditve smučarsko skakalnega centra Savina. Ker država ni podaljšala roka za koriščenje odobrenih 700 tisoč evrov, so se stvari v zvezi z omenjenim projektom precej spremenile. Za ta namen bo poslej namreč na voljo le denar iz ljubenskega občinskega proračuna, blizu 500 tisoč evrov.
»Kljub varčevalnim ukrepom od projekta ne bomo odstopili. Je pa res, da ga bomo prilagodili finančnim možnostim. Te niso prav velike. Kljub veliki želji po ureditvi centra se za to naložbo ne nameravamo preveč zadolžiti. Projektante smo na omenjenem sestanku zadolžili, da pripravijo vse potrebno za zadostitev osnovnih pogojev skakalk ter FIS-e. To je predvsem nujno potrebna rekonstrukcija delov skakalnice ter funkcionalnih objektov za izvedbo tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske,« je povedal ljuben-ski župan Franjo Naraločnik.
a tp

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 17
12. marca 2015

ŠPORT
17
V zadnji četrtini zapravili možnost za presenečenje
Tudi po osemnajstih odigranih tekmah ostajajo košarkarji šoštanj-ske Elektre še brez zmage. V petek so gostovali v Laškem pri ekipi Zla-toroga in domačinom morali priznati premoč. Favorizirani Laščani so slavili s 87 : 76.
Po slabšem začetku, ko so prvo četrtino gostitelji dobili s 24 : 12, so Šoštanjčani zaigrali bolje in preko razigranega Cohna obrnili rezultat sebi v prid ter do polčasa celo po-vedli za sedem - 41 : 34. Zadnjo četrtino je Elektra začela s trojko, ki so ji sledile številne napake in nenatančni meti, kar so košarkarji Zla-toroga kaznovali z delnim izidom
20	: 0 ter vodstvom 76 : 59, s čimer dvomov o zmagovalcu ni bilo več. Trener Boštjan Kuhar je bil po tekmi jezen na svoje košarkarje: »Pri
21	izgubljenih žogah in 17 skokih v napadu ne moreš premagati niti pionirske ekipe Zlatoroga, kaj šele članske, ki je ena glavnih favoritinj Lige Telemach. Fantje bodo morali preklopiti v glavi in prenehati igrati po notah večjega dela sezone. 20 minut še poslušajo, nato pa preidejo do miselnosti »saj bo«. Na žalost je treba pri košarki poleg nog uporabljati tudi glavo.«
Do konca prvega dela prvenstva čakata Elektro še dve pomembni
tekmi. V soboto se bodo v Šoštanju pomerili s Portorožem, srečanje bo ob 19. uri, nato pa v zadnjem krogu še gostujejo v Šenčurju.
V drugem delu prvenstva se bo zadnjih šest ekip pomerilo po novem dvokrožnem sistemu, torej čaka vse ekipe v nadaljevanju še deset tekem, pri čemer je potrebno poudariti, da dosedanji medsebojni rezultati štejejo v nadaljevanju. Z zmagama v zadnjih dveh krogih bi lahko Elektra naredila velik korak k obstanku v ligi. Težavo predstavlja poškodba, ki jo je Cohn staknil v zadnjih minutah tekme v Laškem.
Velenjski karateisti najboljši
Velenje sodi s svojimi petimi klubi, ki se ukvarjajo s športnim kara-tejem, v slovenski karatejski vrh; to se je ponovno pokazalo v soboto, 7. marca, ko je bilo v Bohinjski Bistrici prvo od letošnjih treh tekmovanj za Pokal Slovenije v karateju do 18 let. Na prvi pokalni tekmi je sodelovalo 42 klubov iz vse Slovenije in 383 tekmovalcev, ki so v različnih kategorijah opravili več kot 450 nastopov. Tudi tokrat so nastopili štirje velenjski klubi - Karate klub Sho-tokan, Karate klub Rudar, Karate klub Velenje in Karate klub Tiger, in vsi so spet dosegli odlične rezultate, tokrat celo bistveno boljše kot na lanskih pokalnih tekmah, o katerih smo poročali. Tretje mesto v državi je osvojil KK Shotokan Velenje, ki je s štirimi zlatimi, eno srebrno medaljo in tremi bronastimi osvojil 3. mesto, KK Rudar Velenje se je uvrstil na peto mesto s tremi zlatimi, dvema srebrnima in petimi bronastimi odličji, KK Velenje je bil deveti z dvema zlatima ter po eno srebrno in bronasto medaljo, KK Tiger Velenje pa je z eno srebrno in tremi bronastimi medaljami osvojil 29. mesto.
Velenjski karateisti so spet osvojili
Pokal EHF, skup. A, 4. kr.
Gorenje Velenje - Pfadi Winterthur 30:26 (15:11)
Gorenje: Ferlin (11 obramb), B. Buric (1 obramba - 7 m), Božovic 3, Cehte 1, Medved 6 (3), S. Buric' 2, Szyba 4, Skube 6, Golčar, Šoštarič 4, Kleč 1, Vrečar, Dobelšek, Gams, Nosan, Dujmovič 3. Trener: Ivan Vajdl
Winterthur: Vaskevičius (3 obrambe), Bringolf (1 obramba - 1 x 7-m), Ott, Čorovic, Tynowski 1, Hess 1, Krieg 6 (1), Sidorowicz 2, Cvetkovic 2, Lier 1, Jud 7 (1), Scheuner 3, Freivogel, Svajlen 3. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Winterthur 4 (2); izključitve: Gorenje 12 minut, Winterthur 10 minut.
Hamburg - Haslum 36:26 (17:8) Vrstni red: Gorenje in Hamburg po 6, Pfadi Winterthur in Haslum 2 točki.
1. NLB leasing liga, 19. kr.
Slovan - Gorenje Velenje 25:28 (14:17)
Gorenje: Božovic 2, Cehte 3, Medved, Szyba 3, Skube 5, Buric S., Golčar, Šoštarič 5, Kleč 5, Vrečar, Dobelšek, Gams 2, Nosan, Dujmovič 1, Ferlin, Zaponšek. Trener: Ivan Vajdl
Sedemmetrovke: Slovan 6 (5), Gorenje 3 (2); izključitve Slovan 10 minut, Gorenje 10 minut. Drugi izidi: Sevnica - Krško 29:25 (13:10), Krka - Jeruzalem Ormož 30:30 (16:16), Slovenj Gradec 2011 - Celje Pivovarna Laško 23:35 (10:16), Trimo Trebnje - Istrabenz Plini Izola 27:25 (13:14), Urbanscape Loka - Sviš Ivančna Gorica 33:28 (17:13), Maribor - Riko Ribnica 24:24 (12:11). Vrstni red: 1. Celje 19 tekem - 38 točk, 2. Gorenje 19 - 36, 3. Maribor 19 - 31, 4. Trimo 19 - 28, 5. Ribnica 19 - 23, 6. Krka 19 - 19, 7. Jeruzalem
največ odličij v športnih katah; med malčki je zmagal Nelis Huseinovic (KK Shotokan), Seid Muharemo-vic (KK Tiger) pa je osvojil bronasto medaljo; pri starejših dečkih je zmagal Tomaž Hudales (KK Shotokan). Pri kadetih in mladincih sta Sašo Kanduti in Belmin Uzejnovic (oba KK Shotokan) osvojila bronasto medaljo.
Med deklicami sta v kategoriji malčic prvo in drugo mesto zasedli Lana Hlišč in Zoja Kanduti (obe KK Rudar Velenje) pri mlajših deklicah pa sta bili srebrni in bronasti Ajda Golač in Sara Novak (prav tako obe KK Rudar Velenje). Pri starejših deklicah je bila srebrna Kaja Češko (KK Velenje), pri kadeti-njah in mladinkah pa so velenjske karateistke spet osvojile večino medalj; zlato in srebro sta pri kadeti-njah osvojili Špela Pisanec Mežnar in Tina Čater (KK Shotokan), bronasto medaljo pa Šuhra Muharemo-vic (KK Tiger). Med mladinkami je srebrno kolajno osvojila Ivona La-čevic, bronasto pa Adelisa Hankic (obe KK Tiger).
Tudi v katah ekipno so velenjske karateistke nastopile odlično; prvo mesto sta osvojili ekipi KK Rudar
TAKO so igrali
Ormož 19 - 18, 8. Loka 19 - 17, 9. Slovenj Gradec 19 - 16, 10. Slovan 19 - 14, 11. Izola 19 - 9, 12. Sviš 19 - 8, 13. Sevnica 17 - 5, 14. Krško 19 - 2.
1. A DRL - ženske, 16. krog
Piran - Veplas Velenje 31:27 (16:12)
Velenje: E. Amon., Simic, Tomic 1, Kamenik, Ta-bakovic, Ferenc, M. Nakic 7 (4), Naglič 4, Alekic, I. Amon I9 (3), Mičic, Halilovic 6 in Smonkar. Trenerka: Snežana Rodic Sedemmetrovke: Piran 3 (3), Velenje 7 (8). Izključitve: Piran 8 minut, Velenje 12 minut. Drugi izidi: Ljubljana - Branik 32:29 (17:12), Zelene doline Žalec - Ž.U.R.D. Koper 33:31 (18:17), Celje Celjske mesnine - Zagorje GEN-I 26:35 (11:18), Mlinotest Ajdovščina - Krka 26:17 (12:10), Krim Mercator - Naklo Peko Tržič 49:16 (26:7). Vrstni red: 1. Krim 15 tekem - 30 točk, 2. Zagorje 16 - 28, 3. Celje 16 - 20, 4. Krka 16 - 19, 5. Piran 16 - 19, 6. Žalec 15 - 19, 7. Ajdovščina 16 -17, 8. Koper 15 - 11, 9. Velenje 15 - 9, 10. Ljubljana 15 - 6, 11. Branik 15 - 4, 12. Naklo 16 - 4.
1. liga Telekom Slovenije.
21. krog (preložen krog): Radomlje - Rudar 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Djurkovic (66., 11 m). Rudar: Rozman, Kašnik, Firer, Krefl (od 62. Ja-hic), Trifkovic (od 79. Plesec), Jelic (od 72. Kocic), Klinar, Bolha, Džinic, Radujko, Babic. Trener: Jernej Javornik Rdeči karton: Klinar (66.). Drugi izidi: Gorica - Koper 1:2, Celje - Krka 2:1, Zavrč - Domžale 1:0, Olimpija - Maribor 0:1. Vrstni red: 1. Maribor 20 tekem - 44 točk, 2. Domžale 21-44 (27:11), 3. Celje 21-43 (35:10). 4. Olimpija 20-35 (35:17), 5. Zavrč 21-32 (21:28), 6. Koper 21-28 (23:33), 7. Rudar 21-26 (27:24), 8.
pri malčicah in mlajših deklicah ter ekipi kadetinj in mladink KK Velenje, ekipa mlajših dečkov KK Sho-tokan Velenje pa je osvojila bronasto medaljo.
V borbah so nastopili večinoma karateisti KK Shotokan Velenje. Pri mlajših dečkih so osvojili bronaste medalje Tijan Skaza (-35 kg) iz KK Rudar, iz KK Shotokan Velenje pa Aljaž Rogelšek (-45 kg) ter Aljaž Gajšek (+45 kg). Pri starejših dečkih je zlato medaljo osvojil Tomaž Hudales (-45 kg) iz KK Shoto-kan Velenje, ki je tokrat edini med vsemi tekmovalci zmagal v katah in v borbah in si z največ osvojenimi točkami (12) pridobil dobro izhodišče za nadaljevanje tekem za Pokal Slovenije.
Poleg navedenih medalj so še mnogi velenjski karateisti dosegli številne druge dobre rezultate, saj je na tekmovanjih, kjer število tekmovalcev v posamezni kategoriji včasih presega 20 tekmovalcev, tudi osvojeno 4., 5. ali 6. mesto lep uspeh, ki še prinaša točke in prispeva k dobremu klubskemu uspehu.
Gorica 21-18 (18:26), 9. Krka 21-15 (18:37), 10. Radomlje 21-11 (13:49).
23. krog:
Olimpija - Rudar Velenje 0:0
Rudar: Rozman, Krefl, Knezovic, Džinic, Dedic (od 41. Jahic), Radujko, Trifkovic (od 84. Stjepa-novic), Bolha, Babic, Kocic (od 74. Jelic), Firer. Trener: Jernej Javornik
Drugi izidi: Domžale - Krka 2:1, Celje - Maribor 0:2 (0:1), Zavrč - Luka Koper 2:1 (1:0), Gorica -Kalcer Radomlje 0:0.
Vrstni red. 1. Maribor 22 - 50 (44:20), 2. Domžale 23 - 48 (29:12), 3. Celje 22 - 43 (35:12), 4. Olimpija 22 - 39 (39:16), 5. Zavrč 35 - 23 (23:32), 6. Rudar 23 - 28 (27:24), 7. Koper 22 - 28 (24:35), 8. Gorica 23 - 19 (19:31), 9. Krka 23 - 18 (22:39), 10. Radomlje 23 - 12 (13:53).
Liga Telemach, 20. krog
Zlatorog Laško - Elektra Šoštanj 87 : 76 (56 : 56, 34 : 41, 24 : 12) Elektra Šoštanj: J. Kosi, Čebašek 14, Cohn III 21 (2-3), Zagorc 2 (2-2), Malus 9 (1-1), Lekič 4, Fifolt 14 (4-5), U. Bukovič 4 (2-2), Hasic, Brčina 8 Vrstni red: 1. Tajfun 37 (+1), 2. Zlatorog Laško 31, 3. Grosbasket 30, 4. Krka, 5. Rogaška oba 28, 6. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 7. Hopsi Polzela oba 27, 8. Helios Suns, 9. Portorož oba 25, 10. Maribor Nova KBM 24 (+1), 11. Elektra Šoštanj 18
Kegljanje, 2 liga - vzhod, 16. krog
Miklavž: Šoštanj 6: 2 (3176 : 3132)
Šošta nj: Arnuš - 539 (0), Hasičič - 507 (0), Fi-dej - 518 (1), Sečki - 555 (1), Pintarič - 499 (0), Kramer - 514 (0).
Nordijska kombinacija
V ekipnem šprintu Berlot in Jelenko 11.
Kombinatorci so ta vikend tekmovali v finskem Lahtiju za točke svetovnega pokala. Slovenska dvojica Marjan Jelenko in Gašper Berlot sta v ekipnem šprintu zasedla 11. mesto. Na skakalnici je bil tokrat boljši Marjan, saj je pristal pri 104,0 m, natanko deset metrov manj je skočil Gašper. Svetovni pokal se nadaljuje v četrtek s predzadnjo tekmo sezone v norveškem
Trondheimu.
Za konec sezone Vid Vrhovnik deseti v alpskem pokalu
Francoski Chaux-Neuve je od 6. 3. - 8. 3. gostil zadnji tekmi v letošnji sezoni alpskega pokala v nordijski kombinaciji. Na sobotni tekmi s tekom na 10 km je Vid zasedel 36. mesto
Na nedeljski tekmi s tekom na 5 km pa je Vidu uspel odličen skok in še boljši tek. Po 9. mestu na skakalnici je s 15. časom teka zaključil
med deseterico in tako dosegel najboljši rezultat v dosedanji športni karieri. V skupnem seštevku alpskega pokala je Vid Vrhovnik zbral 81 točk in končal na 34. mestu.
Rok Jelen prvi na Arehu v nordijski kombinaciji
V sredo, 4. 3., je na Arehu potekala zaostala tekma za pokal Cock-ta v nordijski kombinaciji za dečke do 15 let. Rok Jelen je stopil na najvišjo stopničko, Ožbej Jelen je s prvim časom teka pritekel na 3. mesto, Jan Bombek je osvojil 8. mesto, Denis Pikelj je bil 14., Jerneja Brecl pa je pritekla na 18. mesto. a
Kegljanje
Za malenkost ob zmago
Šoštanjčani so bili še set pred koncem srečanja na pragu presenečenja. Ko je že kazalo, da bodo osvojili obe oziroma vsaj eno točko, se je zgodil preobrat. Domači igralci so podirali keglje kot za stavo. Lepo je
bilo gledati njihovo igro tako na polno kot na čiščenje, številni gledalci pa so jih nagrajevali z aplavzi. Da je bilo srečanje zelo napeto in negotovo do zadnjega lučaja, pričajo tudi osvojene set točke - 12,5 : 11,5. Igralci Šoštanja so bili po srečanju zelo razočarani, saj s tem porazom izgubljajo boj za vrh lestvice. »Do konca sezone ostajata še dva kroga, lahko se zgodi še marsikaj,« je po srečanju dejal šoštanjski trener.
»Poraz je sestavni del igre, zato fantje ne smejo obupati in se predati,« je še dodal. Kljub porazu ekipa Šoštanja ostaja tretja in na tem mestu bo čakala na napake vodilnih ekip. Seveda pa ne smejo pozabiti na tiste, ki se jim približujejo od spodaj. Novi par točk si bodo poskušali priigrati že v soboto, ko se bodo na domačem kegljišču pomerili z ekipo De Vesta iz Maribora. Srečanje se bo pričelo ob 14. uri.	a
Judo
Uspeh na članskem
državnem
prvenstvu
V soboto je bilo v Mariboru v dvorani Tabor člansko državno prvenstvu v judu. Tokrat sta se prvenstva udeležila tudi dva najboljša tekmovalca Judo kluba Velenje, Nik Le-mež in Veronika Mohorič. Zaradi močne konkurence, saj večina najboljših tekmuje na mednarodni
ravni, pričakovanja velenjskih judo-istov niso bila visoka. Toda oba sta pripravila veliko presenečenje in sta se na koncu uvrstila v zaključne boje za medalje in osvojila tretji mesti.
Prvo medaljo na članskih tekmah je osvojila Veronika Mohorič, ki je v polfinalu morala priznati premoč le Ani Velenjšek, ki je druga na svetovni lestvici in naša kandidatka za naslednjo olimpijsko medaljo. Moho-ričeva je v zadnji borbi premagala že uveljavljeno tekmovalko iz Olim-pije in se veselila bronaste medalje.
Nik Lemež je tokrat pripravil prvovrstno presenečenje in se s popol-
nimi zmagami z ipponom prebil do tretjega mesta. Boljši od njega je bil le kasnejši državni prvak.
Medalji na državnem članskem prvenstvu sta letošnji največji uspeh velenjskega juda, še posebej, če upoštevamo, da so bile zadnje medalje s članskega prvenstva osvojene pred več kot dvajsetimi leti.
Uspeh je dobra popotnica za naslednji letošnji cilj - uvrstitev Le-meža in Mohoričeve na evropsko kadetsko prvenstvo.
a Z. Slatnar
Vodna košarka
Drugi na Madžarskem
Minulo soboto se je velenjska ekipa udeležila mednarodnega turnirja v vodni košarki v Pecsu na Madžarskem. Mnogim neznan šport, ki prepleta elemente plavanja in ko-
Sabljanje
Velenjski sabljači na Evropskem prvenstvu
V Mariboru je med 24. 2. in 5. 3. potekalo Evropsko prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince. Slovensko reprezentanco so v obeh kategorijah zastopali tudi člani Sa-bljaškega kluba Rudolf Cvetko iz
šarke v zanimivo igro, ima tudi v našem mestu vse več privržencev. Na omenjenem turnirju je Slovenijo zastopalo 5 ekip, in sicer ekipe iz Kopra, Kamnika, Maribora in Velenja, tekmovanja pa so se udeležile še 3 madžarske ekipe, in sicer 2 domači ekipi iz Pecsa in ekipa iz prestolnice Budimpešte. Turnir je postregel z zanimivimi obračuni, ekipa iz Velenja pa se je odrezala zelo dobro,
Velenja. Pri kadetih sta v floretu nastopila Luka Mravljak, ki je dosegel 79. mesto, in Rok Kovač, ki je dosegel 85. mesto. Oba sta nastopila tudi v ekipnem delu tekmovanja, v katerem so se uvrstili na 18. mesto.
Pri mladincih se je Lovro Fijavž Bačovnik v floretu uvrstil na 73. mesto, Jure Mravljak pa je v meču dosegel 101. mesto. Oba sta nastopila tudi v ekipnem delu tekmovanja, v katerem so v floretu dosegli 15. mesto.
saj se je z dvema zmagama v skupinskem delu proti ekipama Pecsa in Budimpešte zanesljivo prebila v finale. Velenjčani so osvojili drugo mesto, potem, ko je po napetem finalu na koncu z rezultatom 16 : 21 slavila ekipa Maribora. Tako je ekipa Velenja po zmagi na Martinovem turnirju, ki je potekal jeseni v Mariboru, v vitrine dodala še drugi pokal v tej sezoni.	a
Tenis
Maks Meh zmagovalec
Ljubljana - Na igriščih Jaki športa je od sobote, 14., do ponedeljka, 16. februarja, potekalo odprto prvenstvo v tenisu do 18 let. Na glavnem turnirju je nastopilo 32 fantov, med katerimi je zmagovalni pokal prejel Maks Meh, član ŠTK Velenje. Maks je do finala praktično pome-tel s svojimi konkurenti, v finalnem srečanju pa je v zelo izenačenem in težkem boju premagal 1. nosilca turnirja Jana Vehovca (Proten) iz Kopra, in sicer po treh setih 4-6, 7-5, 7-6(6) in osvojil prvo mesto na turnirju do 18 let.
a Blaž Weiss
Ekipa velenjskih sabljačev
H	ImíI
	

■
■
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika
»»Was
12. marca 2015
Je bojazen občanov upravičena?
Policijska postaja Mozirje na področju varnosti v državnem povprečju - Ropa uspešno raziskana predvsem zaradi pomoči občanov
Tatjana Podgoršek
Med občani sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini je vse pogosteje slišati, da se je njihova varnost z ukinitvijo nočnega dežurstva na Policijski postaji Mozirje poslabšala, ogroženost premoženja povečala. K takšnemu prepričanju sta lani gotovo prispevala dva ropa enote Deželne banke v Gornjem Gradu, številne tatvine motornih vozil na območju upravne enote Mozirje in več vlo-mnih tatvin. Tudi župani tamkajšnjega območja so naslovili na ministrstvo za notranje zadeve pobudo o vnovični vzpostavitvi nočne dežurne službe na omenjeni postaji. Je bojazen občanov upravičena?
Navedbe ne držijo povsem
»Navedbe občanov o poslabšanju varnostnih razmer ne držijo v celoti. Celovit pregled kaže na dokaj ugodne varnostne razmere, saj statistični podatki območje umeščajo v državno povprečje. Je pa res, da so v različnih obdobjih prisotna negativna nihanja,« se je odzval Vili Bezjak, komandir Policijske postaje Mozirje, in dodal, da je bil ukrep o ukinitvi fizičnega nočnega dežurstva - po mnenju vodstva policijske
uprave Celje - umen in učinkovit, saj dežurni policisti iz policijskih postaj sedaj opravljajo naloge neposredno na terenu, kar je napredek pri zagotavljanju varnosti občanom.
Vili Bezjak: »Mozirska policijska postaja še vedno sodi med varnostno manj obremenjena območja v Sloveniji.«
Tri »posebnosti« minulega leta
Sicer pa je sogovornik izpostavil tri »posebnosti« minulega leta za policijsko postajo: šest tatvin motornih vozil, od katerih je bilo eno najdeno in vrnjeno vozniku
(za ostalih pet policisti še zbirajo obvestila), več dela pri zbiranju in preiskovanju obvestil v zvezi s približno 50 kaznivimi dejanji prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (storili so jih državljani Ukrajine, ki so z lažnim prikazovanjem dejstev hoteli pridobiti dovoljenje za začasno bivanje
v	državah EU), ter že omenjena bančna ropa v Gornjem Gradu. Hitro in uspešno so jih raziskali predvsem zaradi kakovostnih informacij občanov. »V primeija-
vi	z enakim obdobjem leta 2013 smo lani obravnavali manj kaznivih dejanj. Zaradi več primerov tatvin motornih vozil bodo potrebne nove metode in še tesnejše povezovanje z občani, saj storilci delujejo kot dobro organizirane združbe, ki kazniva dejanja načrtujejo do potankosti.«
Naloge ostajajo nespremenjene
Kljub kadrovski podhranjenosti in zastareli opremi, s čimer se srečujejo tudi na mnogih drugih policijskih postajah po Sloveniji in ne kaže, da bi bilo kmalu kaj bolje, ostajajo naloge policistov mozirske postaje nespremenjene. Po zagotovilih Bezjaka se bodo še najprej trudili zagotavljati občanom visoko stopnjo varnosti, »predvsem pa želimo ostati servis občanom pri reševanju njihovih težav, povezanih z varovanjem njih samih in njihovega premoženja. Z odličnim medsebojnim sodelovanjem so naša skupna pričakovanja povsem realna,« je še menil Vili Bezjak.
Državnemu tožilstvu so lani poslali 241 kazenskih ovadb (predhodno leto 296), preiskali so jih nekaj manj kot 54 odstotkov (leta 2013 slabih 55 odstotkov). Največ kaznivih dejanj beležijo v splošni kriminaliteti (200, predlani 270). V porastu pa je družinsko nasilje in gospodarska kriminaliteta (41, predlani 26).
Drama na sodišču
Velenje, 3. marca - V torek je na Okrajnem sodišču stranka v postopku med obravnavo z mobilnim telefonom neupravičeno snemala razpravo, na kar jo je sodnica opozorila.
Stranka pa je začela groziti s samomorom. Kovinsko sponko je hotela vtakniti v vtičnico z elektriko. Ker ji je bilo to z izklopom elektrike preprečeno, si je hotela prebosti žile.
Policisti so ji namero preprečili. Zaradi samomorilnega nagnjenja osebe je prišel na kraj zdravnik, ki je odredil prisilno hospita-lizacijo v bolnišnici.
Čelno v betonski nosilec Neznanega voznika ni bilo
Vransko, 4. marca - V sredo okoli 19.30 je v prometni nesreči na regionalni cesti zunaj naselja Ločica umrl 62-letni voznik osebnega avtomobila. Na ravnem delu ceste je zapeljal levo preko nasprotnega smernega vozišča na travnik ter silovito čelno trčil v betonski nosilec viadukta avtoceste.
To je letošnja druga smrtna žrtev prometnih nesreč na območju v prstojnosti Policijske uprave Celje.
Vlomilec bo dišal
Velenje, 4. marca - Neznanec je vlomil v dro-gerijo in odnesel za 2.000 evrov različnih parfumov.
Velenje, 5. marca - V petek so bili policisti obveščeni, da je v zdravstveni dom prišel iskat pomoč mladoletnik v spremstvu matere. Zjutraj okoli 9. ure naj bi ga na Kidričevi cesti na prehodu za pešce zadel neznani voznik osebnega avtomobila sive barve, zaradi česar je padel po pločniku. Neznani voznik pa naj bi s kraja odpeljal. Poškodovanega fanta so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel lahke telesne poškodbe.
Po vrnitvi iz bolnišnice in dobrem premisleku mladostnika pa je bilo ugotovljeno, da je bil v dogodku udeležen sam. Stekel je preko Kidričeve ceste, se na drugi strani spotaknil in s kolenom udaril na rob pločnika.
Ukradli audija
Zagorela lesena objekta Kolesa (že) izginjajo
Velenje, 3. marca - V noči na torek je s parkirišča na Gorici izginil Audi A3, črne barve, registrskih oznak CE US-004. Lastnica je oškodovana za najmanj 7.600 evrov.
Vlomilec odnesel zlatnino
Šmartno ob Paki, 3. marca - V torek je v stanovanjsko hišo v Rečici ob Paki vlomil neznanec. Premetal je notranjost, odnesel pa več kosov zlatnine.
Breg pri Polzeli, 5. marca - V petek okoli pol ene ure zjutraj je požar na Bregu pri Polzeli popolnoma uničil lesen pomožen objekt, v katerem je bilo starejše osebno vozilo, ki je prav tako v celoti zgorelo. Povzročeno škodo lastniki ocenjujejo na 10.000 evrov.
Popoldne pred tem pa je zagorel lesen objekt, v katerem hranijo sekance v Mozirju. Gasilci so ta požar hitro pogasili, tako da je na srečo nastala le manjša gmotna škoda.
Šoštanj, 8. marca - Ob letošnjih prvih toplejših dnevih se začenja »sezona« kraj koles. To so v nedeljo izkusili trije lastniki koles s Cankarjeve v Šoštanju.
Odtujili 200 litrov goriva
Šoštanj, 9. marca - V noči na ponedeljek so neznanci iz tovornega vozila, parkiranega na parkirišču v Florjanu, vlomili v rezervoar in odtujili okoli 200 litrov dizelskega goriva.
Iz POLICIJSKE beležke
Preglasno utišali s plačilnim nalogom
Velenje, 3. marca - V torek so policisti obravnavali dve kršitvi z glasno glasbo, eno v Šoštanju in eno v Velenju. Kršiteljem so napisali plačilne naloge.
Pomagali pri hospitalizaciji
Velenje, 3. marca - V torek so policisti nudili pomoč delavcem Zdravstvenega doma Velenje pri prisilni hospitalizaciji pacienta v psihiatrično bolnišnico Vojnik.
Pijana peš krožila po krožišču
Velenje, 4. marca - V sredo je po krožišču pod skakalnico hodila pijana ženska in ovirala promet. Velenjčanka in njena prijateljica sta jo skušali spraviti s ceste, vendar pri tem nista bili uspešni, zato sta se obrnili na policiste. Ti so bili. Zadostoval je plačilni nalog.
Počasnega naznanili
Velenje, 4. marca - V četrtek je na interventno številko 113 poklical občan in prijavil, da na relaciji Mislinja-Huda luknja voznik vozi prepočasi, zaradi česar za njim nastaja daljša kolona. Policisti so voznika ustavili in mu napisali plačilni nalog.
Zasegli so mu vozilo
Velenje, 4. marca - V četrtek so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki ni nikoli posedoval vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, svoje ravnanje pa bo zagovarjal na sodišču.
Oče učenca žalil učiteljico
Velenje, 5. marca - V četrtek so policisti posredovali v Osnovni šoli Livada, kjer je na hodniku učilnice učiteljico pred otroki verbalno napadel oče učenca. Žalil jo je,
vpil nanjo in jo zmerjal. S kršiteljem bodo opravili pogovor, izdali plačilni nalog, svoje ravnanje pa bo moral oče učenca zagovarjati tudi na centru za socialno delo.
Vzgojiteljica je imela težave
Velenje, 5. marca - V nočnih urah so morali posredovati v stanovanjski skupini Vzgojnega zavoda Slivnica v Velenju, kjer je imela vzgojiteljica težave z mladostniki. Po posredovanju so se umirili in šli počivat.
Zaklenjeni v biljardnici
Velenje, 7. marca - V soboto ponoči člani Biljardnega kluba Velenje niso mogli iz biljardnice, ker so se vrata ob 23. uri samodejno zaklenila. Da so lahko odšli domov, so jim pomagali policisti in lastnik.
Ko pade zastor in ugasnejo luči ob dnevu

zena
xs>
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Po osmem marcu se pozornost laične in strokovne javnosti do žensk in »ženskih« vprašanj zmanjša, enako velja za pozornost moških, vsaj kar se tiče obdarovanja z rožami in drugimi drobnimi darili. Tega se zavedajo tudi v trgovinah in predvsem cvetličarnah. Bogate ponudbe cvetličnih aranžmajev in šopkov ni več, tako kot ni vrst pred pulti cvetličark, ki s spretnimi prsti ustvarjajo ume-tnije za moške in ženske duše. Pozornost do žensk se tako kot rože posuši in izgine v povprečnem vsakdanu in rutini. Prizadevanja karizmatičnih žensk in ženskih gibanj v zadnjih dobrih stotih letih so dosegla evidenten napredek pri uveljavljenju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. V nekaterih delih sveta so ženske še vedno zelo daleč od tistega, za kar so se borile delavke v tekstilnih tovarnah v New Yorku, pozneje pa še druge ženske s Claro Zetkin na čelu. Žal, toda resničnost je takšna. In če v teh delih sveta ženske morajo igrati točno določeno vlogo, ker druge ne smejo in ne morejo, je položaj žensk v sodobnih družbah sodobnega sveta, kamor sodi tudi naša država, povsem drugačen. Toda navkljub vsem pravicam in vsemu, kar imamo v naši družbi in državi, so ženske še marsikje v (močno) podrejenem položaju.
Izpostavljenost nasilju je posebna zgodba, ki si zasluži večjo pozornost od velikosti cvetličnih šopkov ali bombonjer. Zakon o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008je določil vloge in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. Od takrat do danes seje v naši državi marsikaj spremenilo, toda navkljub vsem sistemskim ukrepom so ženske še vedno marsikje in marsikdaj ogrožene. Nedavni primer, ko sta policista med kontrolo cestnega prometa ustavila voznika, kije v notranjosti avtomobila prevažal umorjeno ženo, je pokazal, da so ženske, ki se odločijo, da ne bodo več prenašale fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja v krogu družine, še bolj ogrožene in potrebujejo dodatne zaščitne ukrepe. Takšni tragični primeri kažejo na potrebo po dodatni in nadaljnji obravnavi na vseh ravneh in z vseh zornih kotov. V ospredju ne bi smele biti samo ženske kot žrtve, ampak tudi moški kot storilci - nasilneži. Temelje za nadaljnje delo bi morala predstavljati multidisciplinarnost delovanja pristojnih institucij, nevladnih organizacij in društev, ki delujejo na tem področju, ter »senzibilizacija« institucij. Predvsem pa bi strokovnjaki morali najti in osvetliti tiste prevladujoče vzorce, ki so prisotni in tlakujejo pot razdora med zakoncema ali partnerjema, ustvarjajo spiralo nasilja, iz katere marsikatera ženska ne zna ali ne upa izstopiti ter najti ustrezne odgovore, da bi lahko nasilno vedenje in tragične posledice tudi preprečili.
Profili storilcev so zelo različni, med njimi so tako neizobraženi kot visoko izobraženi moški, zaposleni kot nezaposleni, mlajši in starejši, takšni, ki ne kupujejo in ne prinašajo cvetličnih šopkov domov, kot tisti, ki svoje drage zasipavajo z vrtnicami, vse pa zaznamuje tradicionalen oziroma staromoden pogled na partnerko. Nekateri med njimi so znani nasilneži, nekateri pa so njihovo nasprotje in so v družbi zelo priljubljeni. Tako zaradi tega kot dejstva, da se nasilje dogaja v sferi družine, je tovrstno nasilje težje odkrivati in obravnavati. Toda kljub temu so v letu 2014pristojne institucije evidentirale 1.558 kaznivih dejanj, 1.504 kazenskih ovadb, 528 zavrženih kazenskih ovadb, 500 vloženih obtožnic, 391 obsojenih storilcev in 3.000prekrškov z elementi nasilja v družini. Bolj kot rože in čokolade ženske potrebujejo pristen človeški odnos in z njim tople in iskrene besede, razumevanje in ljubečo podporo, ne glede na to, ali gre za gospodinjska opravila, vzgojo otrok, podporo v karieri ali druga življenjska področja. Ob takšnem odnosu bi tudi 8. marec bil drugačen in bi imel povsem drug pomen.
a Adil Huselja
Med koruzo cigarete
Vransko, 4. marca - Policisti so v sredo okoli 13. ure na avtocesti blizu Vranskega ustavili romunskega voznika tovornjaka, ki je prevažal koruzo.
Zaradi zlomljenega dela stranice priklopnika je koruza padla na vozišče. Policisti so med kontrolo nepravilno naloženega tovora našli večjo količino cigaret. 22-letnega voznika so policisti zaradi nepravilno naloženega tovora oglobili, zaradi kršitve, povezane s prevozom cigaret, skritih med koruzo, pa so postopek prevzeli na Finančni upravi Republike Slovenije. a
»Kriva« je bila zlomljena stranica.

■ Staate««!?
« A
■
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 19
12. marca 2015

UTRIP
19
"Hello, bienvenue a Bejrut
HOROSKOP
Matematično popotovanje v Libanon
Če vas bo kdo hotel prepričati, da se ne splača študirati matematike, ker ne boste potovali po svetu, ne verjemite niti besede. To preprosto ni res! Garantiram iz lastnih izkušenj ... A da ne bo vse skupaj zvenelo kot blodnja neznanca, naj se vam predstavim. Sem Uroš Kuzman, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, in ta konec tedna sem v Libanonu predstavljal izsledke svojih raziskav s področja lepljenja pseudoholomorfnih krivulj na skoraj kompleksnih mnogoterostih, sedaj pa si s pisanjem tega članka krajšam čas na istanbulskem letališču. Ampak ne se ustrašiti! Moji matematični hieroglifi niso bistveni za zgodbo ... Želel sem le, da dobite občutek, kako sem se počutil, ko so mi v roke potisnili obrazec za vizo ... v arabščini.
Nisem avanturist, to je moja prva izkušnja v tem delu sveta. Zato me ni sram priznati cmoka v grlu, ki sem ga imel, ko sem ob pol štirih zjutraj z neznancem sedel v taksi sredi Beijuta. Četudi je prevoz naročil in plačal inštitut, je moje srce začelo biti hitreje, ko je v polomljeni angleščini vprašal: »You know where you go?« Kaj točno je želel, ne vem, a - homofob ali ne - ti uide misel, da bi te lahko odpeljal kamorkoli in bi namesto prtljage tokrat izgubil ledvico ... Pač, je suis Charlie press.
Skratka, bil sem iskreno vesel, ko sem zagledal Floriana, mojega gostitelja Francoza, s katerim sva se pred tremi leti spoznala na konferenci v Ljubljani in je v Bejrutu zaposlen že dobre pol leta. Nekoliko starejši od mene, a še vedno mlad in eden takih, ki jih v Sloveniji ni mnogo ., ki si upajo oditi s trebuhom za kruhom, in to ne le na all inclusive Erasmus, ampak tudi v neznano. Študiral je v Marseillu, doktoriral v Ameriki, bil na post-docu v Avstriji, sedaj v Bejrutu. Lep rezime, ni kaj. Sploh za matematika, ki sicer slovimo kot zapečkarji. A pogled na sveže opremljeno stanovanje kaj hitro odgovori na vprašanje: »Zakaj?« Vem, bilo bi tipično slovensko, če bi ta stavek podkrepil s kvadraturo, a ker ne morem iz svoje kože, naj rečem le, da je dva in pol krat večje od tistega, kjer v Ljubljani bivam s štiričlansko družino, čeravno sta najini službi zelo primerljivi.
Kakorkoli, kljub utrujenosti in
zgodnji jutranji uii mi ni bilo dano zaspati. Pa ne zaradi fovšije. Iz bližnje mošeje je le hip za tem, ko sem ugasnil luč, zadonela molitev in me skoraj vrgla iz postelje. No, pa tudi zloben nasmešek mi je privabila na
neporavnane račune še iz časa arab-sko-izraelske vojne v petdesetih in izraelske invazije leta 1982), pa vseeno si česa podobnega v Sloveniji ne morem predstavljati ... Koliko časa menite, da bi na položaju zdržal zunanji minister, ki bi prepovedal vstop s srbskim žigom? Prepričan sem, da bi se tudi tak maček, kot je
Zgoffiro se je
od 13. 3. do 19. 3.
- 13. marca 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc; Kojc je bil med drugim ustanovitelj Napo-tnikove galerije v Šoštanju in v njej pripravil številne odmevne razstave, vrsto let je bil upravnik šoštanjskega kina, bil je predsednik ali tajnik mnogih krajevnih društev, postavil je vrsto spomenikov v Šoštanju, pisal je likovne kritike in bil dopisnik nekaterih slovenskih časopisov; dolga leta je bil poročevalec o življenju v Šoštanju in reden dopisnik tudi v Našem času;
ustnice. Pri nas se marsikdo pritožuje zaradi glasnega zvonjenja cerkva ... »Me zanima, če se tu najdejo nergači, ki si upajo na glas protestirati ob tem balkonskem solopetju!,« sem si mislil cinično, a se, kot je pokazalo jutro, precej motil.
Predstava o Libanonu kot deželi trdega verskega reda je zmotna in se je razblinila v hipu, ko so mimo mene prihitele punce v burkah in mini krilu ... pa tudi take brez njih ..., brez burk mislim. Tistim, ki situacijo poznajo bolje, se je verjetno nasmihalo že zgoraj, ostalim pa naj povem, da je Libanon, kar zadeva religijo, najbolj pestra država Bližnjega vzhoda. Muslimanov je le za polovico in še pri teh gre zaznati, da je s ščepcem globalizma islam moč tudi v tem delu sveta spremeniti v rekreativno religijo, podobno našemu tu-pa-tam krščanstvu (ki ga mimogrede prakticiram tudi jaz), v katerem se načeloma simpatizira z vrednotami, a se bistveno več od velikonočnega in božičnega men-canja v zadnjem delu cerkve ne vloži . vsaj do poroke ali pogreba ne.
Hitro sem torej spoznal, da je bil moj strah, da lahko v kovček spaki-ram potico in solni cvet, teranovega likerja pa ne, pretiran. A v zagovor naj povem, da sem ob elektronski vozovnici prejel stavek, ki je napovedoval nemalo kapric ob vstopu v državo. »We kindly ask you not to use a passport that includes Israelian stamp!« Da vojne razmere pustijo posledice, razumem (državi imata
-	marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani;
-	od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze; dokončni člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic;
-	15. marca 1972 ob 15. uri in 7. minut so vključili v obratovanje tretji blok šoštanjske termoelektrarne;
-	16. marca 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma;
naš Karl, le težko izvlekel.
In ko smo ravno pri naših bratskih republikah. Dolgujem jim globoko opravičilo. Doslej sem namreč vedno, ko je nekdo omenil slabo organizirano in neurejeno urbano okolje, pomislil nanje. A nič več.
avto, ki ni bil tehnično pregledan že od leta '95, ter se zavedati, da boste morda med vožnjo pobrali še koga in ga na »poti iz centra na Črnuče« odložil na »Viču«.
Tudi zato si ne glede na vse težko predstavljam, da bi stopil v Floria-nove čevlje. Sploh sedaj, ko imam otroke. Že v Franciji se mi je zdelo neskončno težko zdravnici razložiti, da ima otrok morda oslovski kašelj, tukaj pa bi moja punca verjetno kar omedlela, ko bi videla, kako se doječe matere z otroki v roki prevažajo na motorju. Je pa res, da je Bejrut precej fleksibilen glede jezika. Angleščina, dolarji, francoščina, evri ..., z vsem se da preživeti. Pa tudi, kot se za prestolnico na stičišču sredozemskega morja in arabskega polotoka spodobi, je njegov zgodovinski pečat izredno mamljiv. Omenim naj le Biblos, po nekaterih virih celo najstarejše neprekinjeno naseljeno mesto na svetu, ki sem ga obiskal zadnji dan, ter si za svoj - naj zapišem kar sam, preden me potunka kaka Eugenija Carl - javni denar iz dnevnic privoščil delček mediteranske pojedine. Precej drugačne od tiste, ki ti jo kot pristno servira-jo na instant počitnicah v Turčiji. In ta okus . Ta okus je tisto, kar bom
Bejrut je v to kategorijo dodal novo dimenzijo: Kaos! Semaforizacija je sama sebi namen, voznih redov pa preprosto ni. Avtobus odpelje, ko je dovolj poln, v vmesnem času pa lahko sedeš, v katerega od »mestnih taksijev«. Ti so načeloma zelo poceni, a le, če jih znaš naročiti. Če se odzoveš na vprašanje »Taksi?« ima voznik pravico izpogajati poljuben znesek. Če pa pokažeš, da veš, za kaj gre, in mu odvrneš: »Service«, pa lahko bodisi opravi »javni« prevoz za dva tisoč libanonskih funtov (slab evro in pol) ali pa te - kar je v primeru daljše razdalje precej pogosto - zavrne. Kakorkoli, slej ko prej se najde nekdo, ki te odpelje tudi v najbolj oddaljene konce mesta. Le pripravljen moraš biti sesti v
Viktor Kojc (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
■	16. marca 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski občini;
■	18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin Vošnjak, ki je bil
verjetno najbolj pogrešal . a le do naslednjič, upam, ko me bodo spet povabili v ta zanimiv matematični svet . In morda si bom tudi zaradi te izkušnje upal iti še malo južneje. Na primer tja, od koder izvirajo arabske številke.
Toliko. Prek zvočnikov nas že pozivajo na vkrcanje, zato za konec le še ena misel. Če boste imeli priložnost, da vas vaše znanje ponese preko naših meja, jo izkoristite. Obogatila vas bo in dodatno motivirala. Morda vas zamika, da ostanete tam. Tudi prav! Še raje pa se s temi izkušnjami vrnite v domovino in jo pomagajte premakniti za nov centimeter. Cel svet se spreminja. Zakaj se ne bi na bolje še Slovenija .?
a Boštjan Kuzman
rojen 13. septembra 1861 na Ko-novem pri Velenju; Vošnjak je bil provincial frančiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu; leta 1963 se je začel postopek za njegovo razglasitev za blaženega;
- 18. marca leta 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji; reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zava-rovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alan-gu v Indiji.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. marca do 20. aprila
Položaj planetov bo še nekaj dni neugoden. Zato reševanje vaših težav ne bo steklo tako, kot ste si želeli. Vzemite se v roke, ne bodite zadirčni in nestrpni, ker boste s tem vaš trenutni položaj le še poslabšali. Ko se boste sprijaznili s tem, kar se vam dogaja, bo veliko lažje, verjemite. Dokler se boste upirali, pa boste le še bolj trpeli. Ko se boste sredi tedna končno umirili in pustili stvari toku, ki je pač normalen, bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila šele ob koncu tedna, razlog zato pa bo res lep. Točno takšen, kot ste si želeli. S svojim ravnanjem boste pomorili tudi vaše najdražje, ki jih je že krepko skrbelo za vas. Zdravje bo občutljivo, zato ne pretiravajte. Z ničimer.
Bikod 21. aprila do 21. maja
Vaše življenje se je po prvih dneh v marcu spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni. Razlog je seveda v gojenju upanja, da se vaša zveza spet obnovi. Ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite. Tudi tokrat ne boste znali drugače, a tokrat vsaj slabe vesti ne boste imeli. Pogovorita se, saj se je nabralo toliko nerešenih težav, da vas že dušijo. Potem bo obema lažje, pa sploh ni važno, kako se bo izšlo. Zdravje? Stare težave še ne bodo izzvenele, a ste na dobri poti, da se to zgodi. Sobota bo prinesla novo upanje.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Tečni boste, do sebe in drugih. Vse težje boste prenašali ljudi, ki so, hočete, ali nočete, z vami večino dneva. To velja tako za sodelavce kot vaše domače. Nič ne bo tako, kot si boste v teh dneh želeli. Tudi zato boste pogosto iskali samoto in se umikali vanjo tudi, kosi jene boste več želeli, ker vas bože dušlla. Partner vašega obnašanja In početja ne bo najbolje prenašal. Film mu zna počiti že v nekaj dneh. Šele, ko bo prišlo do tega, se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko, kot dajete, tudi dobite nazaj. In zadnje čase ne dajete prav veliko, kajne? Vzemite se v roke, saj ste največja žrtev lastnega početja vi sami.
Rakod 22.junija do 22.julija
Razgiban, zelo delaven teden je pred vami. Čakajo vas pozitivne spremembe, zato boste iz dneva v dan bolj srečni. Vsak dan bolje se boste počutili tudi telesno, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če doslej niste verjeli, da so uresničljivi, boste sedaj vedeli, da so. A poti do cilja se lotite premišljeno, hitenje ne pride v poštev. Potrpežljivost je pač mati modrosti in tega se zavedajte, ko vam bo hudo. In ko boste mislili, da se je spet ustavilo, se hitro prepričajte, da je to le majhen kamen na poti do cilja.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Letošnja zima, ki sploh ni bila huda, je bila za vas predolga. Zato pa bodo prvi dnevi, ko bo že rahlo zadišalo po pomladi, toliko lepši. Pomlad, pa čeprav le meteorološka, saj do koledarske še manka nekaj dni, bo letos res opravičila svoje ime. Prav zasanjano srečni boste, kadar boste vsaj kakšno uro prosti. Ne bo dolgo trajalo. Že čez nekaj dni se vam bo življenje rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli krepko več dela kot nekaj preteklih tednov. Počutili se boste čudno, saj ne boste vedeli, ali energijo izgubljate ali dobivate. Vseeno je pred vami dobro obdobje, v katerem vam bo uspelo vse, kar si boste zadali. In to brez velikih naporov in odrekanj. Tega še nekaj časa ne boste priznali sami sebi. Ko si boste, pa bo šlo le še navzgor. Samozavest vam bo dala krila.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Dobro obdobje se bo nadaljevalo. Dneve tega tedna boste še dolgo nosili v svojem spominu. Tistem prijetnem. Obkroženi ste namreč z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu in to vam ogromno pomeni. V samoti le redko uživate in tudi v naslednjih dneh ne boste. Radi se boste družili z ljudmi, radi boste v direndaju. Še najraje pa boste v naravi, tako v lepem kot slabem vremenu. Počutje bo zato odlično in to še nekaj časa. To se bo poznalo tudi na vaši kreativnosti, ki bo dobila krila. Ideje, ki jih boste zastavili v teh dneh, še ne bodo zrele za uresničitev. Le nastavek bodo, ki ga boste potrebovali tudi zato, da boste lažje zrli naprej, v prihodnost. Jutri vas bo neko srečanje vrglo iz tira. Dalo vam bo misliti, saj se boste spet zavedali, kaj je sreča.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Vsako leto znova se razveselite, ko se zima poslovi in tudi letos bo tako. Že v teh dneh se boste lotili spomladanskih opravil, ki vas bodo napolnila z energijo tudi zato, ker boste več v naravi. To ste namreč v preteklih tednih močno zanemarjali. Mir boste našli doma, tudi, ko bo dom živahen in poln. Pri delu vas namreč čaka precej naporno obdobje, polno stresov. Tudi zato, ker se bodo načrti nenehno spreminjali. Pa ne zaradi vas. Tako bodo želeli drugi, vi pa boste zaplete morali reševati sproti. Ne bo lahko, a boste zmogli. Sorodniki vam pripravljajo prijetno presenečenje. Pokažite jim, da vam je godilo. Zdravje? Srednje občutljivo bo, zato se razvajajte.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Znašli se boste v precej zapleteni situaciji, ki je ravno zato ne boste mogli razrešiti sami. Prej ko si boste priznali, da potrebujete pomoč, prej boste spet mirni. Pomoč zna priti od nekoga, na katerega še pred nekaj tedni ne bi niti pomislili. Močno boste spremenili mnenje o tej osebi. Na bolje, seveda. Ko se bodo zapleti v vašem življenju začeli razreševati, se boste počutili tako dobro, kot že dolgo ne. Le na nekaj morate paziti - vedno se morate zavedati, kje je meja med prijateljstvom in ljubeznijo. Že nekaj časa hodite po robu, ker ne znate prebrati čustev nasprotne strani. Pazite se prehladov, saj so spremembe temperatur še vedno velike, vi pa preutrujeni, da bi se vaš imunski sistem lahko vedno odzval tako, da bi vas rešil težav. Sobota bo lepa.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Odločili se boste, da je prvi del meseca marca čas za zabavo in druženje. Čez dolgo zimo ste oboje zanemarjali, sedaj pa boste začutili, da pogrešate nekdanji življenjski slog. Zato boste veliko več časa kot sicer preživeli izven doma, tako v naravi kot na zasebnih srečanjih s prijatelji in znanci. Marsikaj zanimivega boste izvedeli od njih. Tudi nekaj, kar vas bo prizadelo. Pa ne preveč, saj boste hitro prišli do zaključka, da se je to, kar se je zgodilo, očitno moralo zgoditi. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. To, da boste spet bolj družabni, bo dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. Sploh nekdo od njih vas bo tako vesel, da bo partner spet postal rahlo ljubosumen. Ne dajajte mu povodov, ker se igrate z ognjem. S trudom ste si spet pridobili njegovo zaupanje. Zapravite ga lahko v sekundi.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Tolažili se boste, in to zelo uspešno, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Na začetku prihodnjega tedna se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo vzela ne le prihranke, ampak tudi veliko energije. A bo vredno. Že v teh dneh boste začutili, da ste na pravi poti. Vsaj ob koncu tedna pa si privoščite razvajanje, točno takšno, kot si ga že nekaj časa želite. Da si ga niste privoščili, je krivo predvsem pomanjkanje volje in ne časa. Tega boste še nekaj dni imeli dovolj. Če ne celo preveč. Energije tudi. Najti morate le še voljo. Spodbuda bo tokrat prišla nepričakovano. Veseli je boste.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Pred vami je precej prelomen čas, poln sprememb. Ponudili vam bodo mamljivo delo, kar je v današnjih časih prava redkost. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in se šele potem odločiti, saj dobro veste, da ni vse zlato, kar se sveti. In tokrat bo vse kazalo tako lepo, da se boste tega kar ustrašili. Ko se boste vzeli v roke in si priznali, da vas nekdo pač ceni, bo lažje. Zvezde vam bodo končno spet naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Veliko breme vam bo padlo iz ramen, čeprav veste, da ste doslej vse finančne težave znali rešiti, brez da bi si s tem zakomplicirali življenje. Tudi tokrat bo tako. Če boste še bolj odkriti do partnerja, bo vse še lažje. Ni srečen, ker ve, da niste iskreni.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Teden bo manj naporen, kot ste pričakovali. In to bo dobro, saj ste že precej utrujeni od vsega, kar ste morali reševati v minulih dneh. Bilo je zasebne narave, a je vplivalo tudi na vaši delavno storilnost. Še malo, pa bo tudi za vas prišel čas počitka, tudi fizično in ne le psihično. Ne pokvarite si prostih trenutkovz napornim razmišljanjem o prihodnosti. Resnici na ljubo v teh dneh nanjo ne morete veliko vplivati sami, tokrat imajo vse karte v rokah drugi. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Bolj enostavno, predvidljivo. Želja pa se vam še nekaj časa ne bo izpolnila, zato se raje sprijaznite s tem, kar imate. In si priznajte, da imate veliko. Več kot večina ljudi, ki jih poznate. Ni vse v denarju, kajne?
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 20
r
Četrtek, 12. marca
TV SPORED
»»^AS
12. marca 2015
Petek, 13. marca
Sobota, 14. marca
Nedelja, 15. marca
Ponedeljek, 16. marca
Torek, 17. marca
Sreda, 18. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.55
12.15 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15
17.00 17.15 17.30
17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35
00.30 00.50 01.45 02.05
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Vem!, kviz Turbulenca
Odprta knjiga, Christian Gailly:
Večer v klubu
NaGlas!
Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris. V boju s časom (II.), 3/13 Točka preloma: Koliko za dodatno pokojninsko zavarovanje?, ponov. Poročila ob petih Šport
Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
Novice
Infodrom
Nuki in prijatelji, ris. Tinka in Žverca, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tarča
Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan
Panoptikum: Ples v temi - o sodobnem plesu Ugriznimo znanost, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Pri Slonovih
07.25	Oblakov kruhek, ris.
07.35	Vesela kmetija, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Male sive celice, kviz
08.50	Infodrom
09.40	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
13.00	Točka, glasb. odd.
13.35	Bleščica, odd. o modi
14.15	Glasnik, izob. odd.
14.40	Vse moje matere, dokum. odd.
15.35	Pričevalci: Jožef Korošak
17.00	Biatlon - sp, posamična tekma
(M), prenos iz Kontiolahtija
18.45	Žrebanje Deteljice
18.55	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Trondheima
21.00	Nogomet, el, Fiorentina - Roma,
prenos iz Firenc
22.50	Polbrat, 8/8
23.40	Avtomobilnost, ponov.
00.10	Seks, smrt in smisel življenja, 2/3
01.00	Točka, glasb. odd.
01.45	Zabavni kanal
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.05	Ugriznimo znanost
11.55	Panoptikum: Ples v temi
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Leni in Čivka, ris.
15.50	Mala kraljična, ris.
16.00	Kapitan Sabljezobi, 24/26
16.15	Osmi dan
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Kdo si pa ti?, 4/10
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Živalski čira čara, ris.
18.10	Pujsek Bibi, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozab.
odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.10	Polnočni klub: Moj poklic, to sem jaz
00.20	Dnevnik, ponov.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo,ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Pri Slonovih, ris.
07.25	Oblakov kruhek, ris.
07.35	Vesela kmetija, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Vetrnica: Dobro jutro
08.10	Bukvožer, otr. odd.
08.15	Aktivatorji, ponov.
08.25	Infodrom, ponov.
08.35	Moja soba: Eva
09.40	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.35	Vzpon Angele Merkel, dokum. odd.
14.05	Londonski City, dokum. odd.
15.20	Avtomobilnost
15.55	Alp. smuč., sp, VSL (ŽJ, 1. vožnja
17.00	Biatlon, sp, štafete (Z), prenos iz
Kontiolahtija
18.30	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž),
posn. iz Osla
18.55	Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja
19.50	Nogomet, vrhnunci evropske lige
20.30	Božanske ženske: Vojna besec, 3/3
21.20	Starši v manjšini (V.), 6/6
21.50	Popravljena krivica, 3/10
22.35	Sramota, ang. film
00.15	One, film
01.50	Točka, glasb. odd.
02.4	Zabavni kanal
zabavni Kanal	ri—¿¿l—v. ,«—3,
pop P°P
06.00 24ur. Donov.
06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.15 00.10 01.00 01.50 02.20
24ur, ponov. Mojster Miha, ris. Liza in Pavel, ris. Lupdidu, ris. Doktor Glavca, ris. Knjiga čarovnij, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser.
Mop^ke daklice - H20, avstr. nan. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja
Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Ana kuha
Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur
Vpezg denar, am. film 24urzvečer
Franklin in Bash, am. nan. Seznam strank, am. nan. Kralji bega, am. nan. 24urzvečer Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.35 08.00 08.25 08.40 09.10 09.25 10.05 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00
22.15 22.45 23.15 23.20 00.40 02.25 02.55
24ur, ponov. Mojster Miha, ris. Liza in Pavel, ris. Knjiga čarovnij, ris. Otroci, to smo mi, avst. ser. Tv prodaja
Morske deklice - H20, avst. nan. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja
Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Ana kuha
Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur
007 - Jutro nikoli ne umre, am. film
24ur zvečer
Gostja v srcu, am. film
Eurojackpot
Gostja v srcu, nad. filma
Najeta morilka, am. film
24ur zvečer
Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno		
08.55	Napovedujemo	08.40	Prodajno TV okno
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja	08.55	Napovedujemo
10.30	Oglasi	09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.35	Pop Corn: Elvis Jackson	10.30	Oglasi
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	10.35	Naj viža: Navihanke
12.00	Prodajno TV okno	11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Videospotdneva	12.15	Prodajno TV okno
12.20	Videostrani, obvestila	12.30	Videospotdneva
17.40	Prodajno TV okno	12.35	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo	17.40	Prodajno TV okno
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Čiv čiv	17.55	Napovedujemo
	čiv	18.00	Miš maš: Spoznajmo tolkala
18.40	Regionalne novice	18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospotdneva	19.05	Videospotdneva
19.10	Videostrani, obvestila	19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu	19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža: Navihanke	20.00	Popotniške razglednice: Baskija
21.15	Regionalne novice	21.00	Regionalne novice
21.20	Kako prepoznati možgansko	20.35	Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke
	kap?		(3)
21.50	Iz oddaje Dobro jutro	21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospotdneva	23.20	Videospotdneva
23.25	Videostrani, obvestila	23.25	Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.20	Skrivnostni urad: Skrivnostni
paket, otr. ser.
07.25	Timotej hodi v šolo, ris.
07.50	Tabaluga, ris. nan.
08.15	Studio Kriškraš: Pošta
08.40	Bine, nan.
09.00	Male sive celice, kviz
09.45	V boju s časom (II.), 4/13
10.10	Infodrom
10.25	Kdo pa si ti?, 4/10
11.00	Naprej h koreninam, dokum. odd.
11.45	Lepote mokrišč
11.55	Tednik, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Na vrtu, izob. odd.
13.55	O živalih in ljudeh, izob. odd.
14.30	Komisar Rex (XII.), 10/12
15.30	Cesarski Trst in Slovenci:
Preporod, 2/2
16.00	Čudežni aspirin, dokum. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Vikend paket
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Ne se hecat'
21.30	Zaprt krog, poljski film
23.30	Poročila, vreme, šport
00.05	Restavracija Raw (IV.), 5/6
01.00	Ozare, ponov.
01.05	Dnevnik, ponov.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO T
06.55 Formula 1, velika nagrada Melbourna, kvalif., prenos 08.30 Alp. smuč., magazin 09.00 Zima je zakon, studijska oddaja 09.30 Alp. smuč., pokal Vitranc, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore
10.25 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja,
prenos iz Areja 11.00 Smučanje prostega sloga, sp, snežni kros, finale, vključ. v prenos iz Megeva 12.25 Alp. smuč., pokal Vitranc, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore
13.25 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. Vožnja,
prenos iz Areja 14.15 Deskanje na snegu, sp, paralelni
slalom, prenos z Winterberga 16.15 Biatlon, sp, štatete (M), prenos iz
Kontiolahtija 17.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Osla 20.00 Spoznala boš visokega temnega
moškega, am. film 21.35 Naško, vizionarvizualnih raziskav, portret dr. Naška Križnarja
22.25 Aritmični koncert - All strings
detached 23.30 Spolnost in občutljivost:
Britanska mesta, 2/3 00.20 Bleščica, oddaja o modi 00.55 Zabavni kanal
07.00	Živ žav
sledi	Nanigugu, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Viki Vijak, ponov.
07.20	Žanov svet, ris.
07.25	Živalski čira čara, ris.
07.30	Svetovalka Hana, ris.
07.40	Zajček Belko, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Nuki in prijatelji, ris.
07.55	Olivija, ris.
08.05	Mucika, ris.
08.15	Čarli in Lola, ris. 08.30 Oblakov kruhek, ris. 08.40 Mala kraljična, ris. 08.50 Pujsek Bibi, ris.
09.00	Muk, ris.
09.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.15	Peter Zajec, ris.
09.25	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
09.50	Tinka in Žverca, ris.
09.55	Tabaluga, ris. nan.
10.25	Danov Dinosvet, 19/26
10.45	Sledi
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
15.10	Siroti, koproduk. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Točno popoldne
18.20	Z vrta na mizo
18.40	Mucika, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (I.), 5/6
21.00	Intervju: Damijan Terpin
21.50	OD Soče do Sočija, dokum. odd. 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Oblast (I.), 5/10 23.50 Slovenski magazin
00.15	Dnevnik, ponov.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO T
05.55 Formula 1, velika nagrada Melbourna, prenos Avtomobilnost Na lepše
Zima je zakon, studijska oddaja Alp. smuč., pokal Vitranc, SL (M),
1.	vožnja, prenos iz Kranjske Gore Športni izziv
Alp. smuč., pokal Vitranc, SL (M),
2.	vožnja, prenos iz KranjskeGore Biatlon, sp, skupinski start (Ž), prenos iz Kontiolahtija Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Osla
Biatlon, sp, skupinski start (M), prenos iz Kontiolahtija Nogomet, dp, Koper - Domžale, prenos iz Kopra
Alp. smuč., pokal Vitranc, SL (M), posn. iz Kranjske Gore Žrebanje Lota
Po sledeh baleta, dokum. odd.
07.55 08.20 09.00 09.30
11.35 12.15
13.15
14.15
16.05
17.25
19.20
19.50 20.00 21.00 22.30
Umori na podeželju, 4/6 Ruby Blade, dokum. odd. 23.50 Tujca, igrani film 00.15 Aritmični koncert 00.15 Zabavni kanal POP TV
¿aDavm Kanai
pop POP
06.00 24ur. Donov.
24ur, ponov. OTO čira čara Mumu, ris. Kopalčki, ris. Glumpki, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Yoohoo in prijatelji, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Skrivnostni ranč, ris. Grozni Gašper, ris. B-Daman anime, ris. Hitri prstki, ang. ser. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja
Zmenki milijonarjev, am. ser. Tv prodaja
Znan obraz ima svoj glas, ponov.
Naključno srečanje, am. film
Poletn ulov, am. film
Vrtičkanje
24ur, vreme
24ur
Popolna poroka Čudaški starši, am. film Vsiljivci, am. film Peklenski red, am. film Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.25 09.50 10.25 10.40 10.55 11.50 12.05 14.45 16.30 18.25 18.55 19.00 20.00 22.00 23.45 01.50 03.50
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Spoznajmo tolkala 09.40 Ustvarjalne iskrice (109),
Voščilnikca za mamo 10.00 Oglasi
10.05 Popotniške razglednice: Kanada - Aljaska
11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: čiv,čiv, čiv
18.40 Dotiki gora: Čreta - grad Zovnek 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2280. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 20 let Veselih Štajerk, posnetek
2. dela koncerta 21.30 Skrbimo za zdravje:
Multiplaskleroza 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Videostrani, obvestila
24ur, ponov. OTO čira čara Mumu, ris. Kopalčki, ris. Glumpki, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Legende Chime, ris. B-Daman anime, ris. Hitri prstki, ang. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Zmenki milijonarjev, am. ser
Kozmopolitanska kuharica
Rachel Khoo, ang. ser.
Rizzoli in Isles, nan.
Tv prodaja
Popolna poroka
Morilec med prijatelji, am. film
Pod krinko, am. film
Vrtičkanje
24ur vreme
24ur
Znan obraz ima svoj glas Elizabeta: Zlata doba, am. film Sanjske punce, am. film Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.35 09.55 10.10 10.25 11.15
11.45 12.35 12.50 14.50 16.35 18.25 18.55 19.00 20.00 22.40 00.55 03.20
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Spoznajmo tolkala 09.40 2279. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2280. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Aktualno: Osebno dopolnilno delo
11.40 Migaj raje z nami 12.10 Kako prepoznati možgansko kap?
12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Prodajno TV okno 13.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne Iskrice (108), Sladki šopek
18.20 Mladi za Veleje: Hiša bendov Velenje
18.55 Pop Corn: Elvis Jackson 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Navihanke 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (3)
00.00 Videostrani, obvestila
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.0	Poročila
10.08	Dobrojutro
10.20	Vem!, kviz
11.05	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Maks in Rubi, ris.
15.55	Studio Kriškraš, ponov.
16.15	Duhovni utrip
16.30	Odprta knjiga
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Čarli in Lola, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi
23.05	Umetnost igre
23.40	Slovenska jazz scena
00.30	Duhovni utrip
00.45	Dnevnik, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Pri Slonovih, ris.
07.25	Oblakov Kruher
07.35	Vesela kmetija, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Vetrnica: Prepletene noči, ponov.
08.10	Profesor Pustolovec, ponov.
08.25	Zgodbe iz školjke
08.45	Infodrom
10.15	Dobro jutro
12.30	Točka, glasb. odd.
13.15	Na lepše
13.40	Projekt Na deželi, 3/8
14.05	Rišem življenje, dok. odd.
14.35	O živalih in ljudeh, svet. odd.
15.00	Vikend paket, dokum. odd.
16.15	Dober dan, Koroška
16.45	To bo moj poklic: Turistični animator in vodja cateringa, 3/30
17.15	TV-poroka
17.50	Prava ideja!
18.15	Božanske ženske, 3/3
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope, 2/3
21.35	Pohlep: Izvor, 2/4
23.05	Trije, nem. film
01.00	Odprta knjiga, ponov.
01.20	Točka, glasb. odd. 02.05 Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Kopalčki, ris. Liza in Pavel, ris. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Legende Chime, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Tv prodaja
Morske deklice - H20, avstr. nan. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja
Moški ne odidejo, am. film Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur
Dan najlepših sanj Ledeni gradovi, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan. Seznam strank, nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.40 08.05 08.30 08.45 09.15 09.30 10.10 11.10 11.25 12.20 12.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.20 00.15 01.10 02.00 02.30
©
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
10.55 11.00 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00
18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00
21.00 21.05
22.05 23.35 23.40
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
2280. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo
To bo moj poklic: Fizioterapevt, delovni terapevt Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Gospodarstveniki: Tanja Skaza, direktorica pojetja Plastika Skaza Velenje
Regionalne novice
20 let Veselih Štajerk, posnetek
2. dela koncerta
Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
10.20	Vem!, kviz
11.10	Duhovni utrip
11.25	Sledi, dokum. odd.
12.20	Prava ideja!
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city, ponov.
14.20	Kaj govoriš?=So vakeres?
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Viki Vijak, ponov.
15.55	Bine: Slovo
16.15	Umetnost igre
16.45	Eko utrinki: Odpadna embalaža
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Olivija, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico (III.), 5/10
21.00	Kino, ki je preveč videl: Od
Ljubljanskega dvora skozi Slogo do Kinodvora, dokum. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Marija Frlan
01.00	Posebna ponudba
01.30	Dnevnik,jonov.
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Pri Slonovih, ris.
07.25	Oblakov kruhek, ris.
07.35	Vesela kmetija, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Studio Kriškraš: Pošta
08.30	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.50	Infodrom
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
13.55	Slovenski pozdrav, narodnozab.
odd.
15.15	Na vrtu
15.40	City folk: Barcelona
16.15	Mostovi Hidak
16.45	Ne se hecat'
18.15	Čudežni aspirin, dokum. odd.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Odkrito
20.50	Avtomobilnost
21.20	Vsi v naši družini, nizoz. film
23.05	Glasbeni večer, po sledeh baleta
00.05	Točka, glasb. odd.
00.50	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Kopalčki, ris.
07.10	Mumu, ris.
07.25	Lupdidu, ris.
07.40	Knjiga čarovnij, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
08.25	Tv prodaja
08.40	Morske deklice - H20, avstral. nan.
09.10	Tv prodaja
09.25	Moje srce je tvoje, nan.
10.05	Moje srce je tvoje, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Barva strasti, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Dubrovniška zora, nan.
13.30	Lepo je biti sosed, nan.
14.30	Ana kuha
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.10	Mentalist, nan.
22.05	24ur zvečer
22.35	Franklin in Bash, am. nan.
23.30	Seznam strank, am. nan.
00.25	Kralji bega, am. nan.
01.15	24ur, ponov.
01.45	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
11.35 12.00 12.15 12.05 17.40 17.55 18.00
18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
20.25 20.30
20.40 21.00
22.00 23.30 23.35
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.00	Posebna ponudba
11.55	Kino, ki je preveč videl: Od
Ljubljanskega dvora skozi Slogo do Kinodvora, dokum. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Damijan Terpin
14.25	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Globus, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Oblakov kruhek
18.20	Minuta v muzeju
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Bolhice ni...,ital. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca
00.00	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Pri Slonovih, ris.
07.25	Oblakov kruhek, ris.
07.35	Vesela kmetija, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Bine: Slovo
08.25	Skrivnostni urad
08.30	Zgodbe iz školjke
08.45	Ali me poznaš: Jaz sem želod
08.50	Infodrom
09.15	Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz Meribela
10.15	Točka, glasb. odd.
11.15	Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos
iz Meribela
12.15	Dobro jutro
14.35	Alpe, Donava, Jadran
15.15	Točno popoldne
16.15	Z vrta na mizo
16.30	To bo moj poklic: Vinski
svetovalec in barman, 4/30
17.00	Bukoviške točke, dokum. feljton
17.35	Mostovi Hidak
18.05	Dosje: Gradimo suženjstvo
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Alp. smuč., sp, smuk (M), posn.
21.15	Alp. smuč., sp, smuk (Ž), posn.
22.00	Bleščica, odd. o modi
22.35	Sivi kamion rdeče barve, koprod. film
00.20	Točka, glasb. odd.
01.05	Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Kopalčki, ris. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Knjiga čarovnij, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Tv prodaja
Morske deklice - H20, avstral. ser.
Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja
Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Ana kuha
Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24urpopoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur
Greva narazen, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Seznam strank, nan. Kralji bega, am. nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
Gospodarstveniki: Tanja Skaza, direktorica pojetja Plastika Skaza Velenje
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo
Čas za nas, tabornike! Zimovanje
RJZ
Oglasi
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2281. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Čreta - grad Zovnek Na obisku ... pri Karlu Dragu Semetu
Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 08.00 08.25 08.40
09.10 09.25 10.05 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.20 01.10 01.40
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2281. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Videospot dneva
11.35	Prodajno TV okno
11.50	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (110),
Mavrični poletavček
18.20	Otroški program
18.40	Regionalne novice
18,45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno: Rejništvo
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop Corn, glasbena oddaja
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 15
12. marca 2015
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
ŽERDIN, Tereza: Nesrečko!
ml - mladina / C - Cicibani, leposlovje za otroke do 9. leta
Zbirka štiriinštirideset zgodb je namenjena otrokom, ki ne marajo ali (še) ne zmorejo tekoče brati in staršem otrok, ki spremljajo otroka pri prvih bralnih navadah. Knjiga je nastajala več let, na osnovi avtoričinih poznavanj težav, s katerimi se srečujejo otroci s težavami pri branju. Zgodbe pripoveduje fant, ki težko bere, zato je zaradi tega nesrečen. Vsebina odseva njegove vsakdanje dogodke in občutke z namenom, da bi take otroke laže razumeli in jim pomagali pri premagovanju težav pri branju. Pomembno je, da otrok bere vsak dan, zato je pred začetkom zgodbe namig za dan branja in prazno okence, kamor otrok zabeleži, da je nalogo za tisti dan opravil. K besedilu so dodane enostavne naloge z ilustracijami, da otrok preveri razumevanje besedila, si pridobiva in uri bralno tehniko, imajo pa tudi motivacijski učinek. Koristno in uporabno pri učenju branja.
GORIČAN, Jolanda: Zakaj imajo žirafe dolg vrat in dolge noge
ml - mladina / C-S - Cicibani-Slikanice
neuspešnemu prvemu treningu je zamisel, da bi z zbiranjem denarja za raziskovanje bolezni pomagala svoji sodelavki, zadostna motivacija, da se začne pripravljati za polmaraton. Na treningih srečuje tudi sramežljivega Oliverja in skrivnostnega Toma Bronteja, ki Abby dodatno zapletata življenje ...
BAN Tatjana: Ustvarjam, ustvarjaš, ustvarjamo
od - odrasli / 37 - Vzgoja. Izobraževanje
Mladim bralcem so bralne vile pričarale zabavno zgodbico o tem, zakaj imajo žirafe tako dolg vrat in noge. Po zgodbi pa sledi zanimiva razlaga o resničnem izvoru te nenavadne afriške živali, izvemo pa tudi nekaj o vrstah žiraf, o načinu življenja, prehranjevanja, velikosti, teži ... Knjigi so dodane čudovite ilustracije Katarine Oblak in pesmica, ki bo vsakemu otroku šla hitro v uho. Med prvimi, vedoželjnimi mladimi bralci bo ta slikanica gotovo priljubljena.
COSTELLO, Jane: Ljubezen na dolge proge
od - odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Še en zabaven roman priljubljene pisateljice, tudi avtorice Sundey Timesa. Abby Rogers je lastnica podjetja za spletno oblikovanje, katero dobro napreduje, saj ves svoj čas posveča delu v podjetju. Zanemarjanje zdravega načina življenja in problemi na ljubezenskem področju jo silijo, da sprejme povabilo svoje najboljše prijateljice in se pridruži tekaškemu klubu. Kljub
Tatjana Ban je priljubljena ustvarjalka in zbirateljica zanimivih idej, katere je objavila v knjigah Otrok ustvarja, v nekaterih drugih priročnikih in zgodbah za otroke. V zgornjem priročniku so zbrane najboljše, že objavljene ideje, k tem pa je dodala še veliko novih. Značilno za njene priročnike je, da ideje razdeli na letne čase in njim primerne priložnosti, v katerih lahko nastanejo domiselni izdelki iz številnih naravnih materialov. Knjigi so dodani napotki za delo ter krojna pola z motivi, nazorne ilustracije izdelkov pa kar vabijo, da zaposlimo spretne prstke in se prepustimo ustvarjanju skupaj z otroki.
GIER, Kerstin: Klub vražjih mamic
od - odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Kdo so supermamice? Elita mamic, ki vsak dan vozijo svoje izjemno nadarjene in vzgojene otroke že od plenic dalje na učne ure klavirja, športa in tujih jezikov ter si znajo organizirati gospodinjstvo ter vzeti čas za moža, otroke in seveda zase. Sodite med to skupino mamic? Constanze se, sveže ločena, s štiriletnikom in najstnico preseli v neprijazno soseščino, kjer ji popolne mamice s številnimi pametnimi nasveti solijo pamet. Med postavljanjem na lastne noge in vzpostavljanjem novega odnosa do hčere in sina Constanze naredi načrt za upor proti eliti mamic ter spozna, da njihova življenja niso tako bleščeča, kot se kažejo navzven. Zabavna in romantična zgodba priljubljene nemške pisateljice.
a vgp
SADIKE VRTNIN IN DIŠAVNIC!
SEMENSKA KORUZA
največja izbira sort semenskega krompirja
Syngenta, BC, LG, Agrosaat,Pioneer...
prekopalnik texas b&s 950
472 00 € PRAVOČASNO SI GA ZAGOTOVITE!
Z VAMI IN ZA VAS!
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 12. marec
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
15.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Praznovanje Gregorjevega za varovance DVO Velenje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Plesna predstava Podaljšane misli 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Damjana Jevšnika Poletje v Skandinaviji -Danska, Švedska in Norveška 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Koncert dijakov harmonike 20.30 Max klub
Nina Rotner Band (Max Klub jazz festival - 4. koncert)
Petek, 13. marec
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Grmada - Tošč 18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma ZRk Velenje : ZRK Ajdovščina 20.00 Kavarna Nova
Stand up - Tin Vodopivec 21.00 eMCe plac
FuLLšus elektronika 22.00 Max klub
St. Patricks LIVE koncert
Sobota, 14. marec
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Koroška pot 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 8.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Zeliščarna: zeliščna posvetovalnica, sejem z delavnicami 9.00 Večnamenski dom Vinska Gora
Nogometni memorial 10.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6
Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik - Treking v Nepalu 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Huda mravljica, interaktivna plesna predstava (Pikin abonma in izven) 15.00 Kunigunda RMC (Gaudeamus) Delavnica Kako prijaviti evropski projekt na program Erasmus + 20.30 Rdeča dvorana
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : Hamburg (D) 21.00 eMCe plac
Sound Arson 5.2 / The Experimental Tropic Blues Band (Bel) in NeSeBat
Nedelja, 15. marec
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Peca
Ponedeljek, 16. marec
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Kuharska delavnica Vegetarijanski burek
17.00 Knjižnica Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica Tulipan 17.00 Knjižnica Velenje
Z mavričnimi barvami v pomlad, brezplačna delavnica ličenja 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Banda punc
Torek, 17. marec
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje
Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
17.00 Knjižnica Velenje
Teden možganov 2015 - Razvoj izvršilnih funkcij otroka in mladostnika 18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami s Fadilom Krupičem - Belim 19.19 Knjižnica Velenje
Pravljični večer za odrasle 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Monokomedija Saše Pavček Bužec on, bušcajst
Sreda, 18. marec
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Slivnica 10.00 in 16.00
Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Središča za samostojno učenje Velenje 11.00 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev nacionalne poklicne kvalifikacije vodja projekta in viličar
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 in 19.00
Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pozdrav pomladi 2015, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje
Povabilo na klepet, Vera Bandalo
ŠOŠTANJ
Četrtek, 12. marec
X Muzej usnjarstva na Slovenskem
Gregorjevo 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Tracey Corderoy: Ne! | Pripoveduje Marjetka Blatnik) Nedelja, 15. marec 15.00 REKS Ravne
Proslava ob dnevu zena in materinskem dnevu
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 12. marec
17.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - klaviature,
solo petje
18. 00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba
19.30 Dvorana Marof Pilates
Sobota, 14. marec
19:30 Kulturni dom Šmartno ob Paki
Klapa Kampanel in MePZ Šmartno ob Paki
Nedelja, 15. marec
16:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki KD in TD Šmartno ob Paki; TUDI BABICI SE CAS USTAVI: Predstavitev babičinih ročnih del (avla)
Popoldan z veselimi babicami in njihovimi gosti (dvorana)
Ponedeljek, 16. marec
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina)
20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba
Torek, 17. marec
14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara
18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
Sreda, 18. marec
16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin
Lunine mene
20. marca, ob 10:B7, prazna luna - mlaj
CITY center Celje Skrivnosti vode
Četrtek, 12.3., 14.00-19.00, Bi-otržnica
Petek, 13.3., 14.00, Kmečka tržnica
do 16.3., Dobrodelna fotografska razstava Naj nasmeh, avtorice Urške Košir
Nedelja, 15.3., 11.00, Pravljične urice, Vsi za enega, eden za vse Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
www.nascas.com
Šoštanj - V Mestni galeriji bo jutri, v petek, 13. marca, ob 18. uri dr. Marta Weder predavala o skrivnosti vode. Predavateljica, ki se profesionalno ukvarja z raziskavami vod, bo obiskovalce popeljala do nekaterih novih in osupljivih spoznanj o vodi.
a mkp
Predavanja o Brunu Goeringu
V okviru niza mednarodnih predavanj zdravniki, psihologi in zdravilci govorijo o izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groninga. Takšni predavanji sta predvideni tudi v Rogaški Slatini (14. marca ob 17. v kulturnem centru Rogaška) in v Celju (15. marca ob 10. uri v dvorani Celjanka). Predavala bosta dva ugle-
dna zdravnika, in sicer M. Kolanowitch in E. Kathan. Vstop je prost, predavanja pa trajajo približno 90 minut. Zbirajo se prostovoljni prispevki.
Pri babici se čas ustavi
Šmartno ob Paki - V nedeljo, 15. marca, ob 16. uri bo v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki zanimiva prireditev: Pri babici se čas ustavi. Pripravila jo bo glasbena skupina Vesele babice z Zdravkom, ki je ob tej priložnosti povabila v goste še ljudske pevke Pušeljc, Ljudske pevke s Ponikve, mlade harmonikarje Amadeja, Roka in Timoteja. Uro prej (ob 15.) pa bodo v avli kulturnega doma člani in članice šmarškega turističnega društva ter tamkajšnjega upokojenskega društva predstavili vezenje, kvačkanje, pletenje in klekljanje.
a tp
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
DUFF: DEŽURNI BAJS
The DUFF (ZDA) Komedija, 100 minut Režija: Ari Sandel
Igrajo: Bella Thorne, Mae Whitman, Robbie Amell, Allison Janney, Skyler Samuels, Bianca A. Santos idr. Petek, 13. 3., ob 18.00 Sobota, 14. 3., ob 19.45 Ponedeljek, 16. 3., ob 18.00
MORTDECAI
Mortdecai (ZDA) Akcijska komedija, 106 minut Režija: David Koepp
Igrajo: Johnny Depp, Aubrey Plaza, Olivia Munn, Gwyneth Paltrow, Ewan McGregor, Paul Bettany, Jeff Goldblum, Carly Steel, Oliver Platt, Michael Culkin idr. Petek, 13. 3., ob 20.00 Nedelja, 15. 3., ob 18.00
STANOVANJE
The Loft (Belgija, ZDA)
Triler, kriminalka, 108 minut Režija: Erik Van Looy Igrajo: James Marsden, Wentworth Miller, Karl Urban, Rhona Mitra, Isabel Lucas, Rachael Taylor idr.
Petek, 13. 3., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 15. 3., ob 19.00 - mala dvor.
SODNIK
The Judge (ZDA) Drama, 141 minut Režija: David Dobkin
Igrajo: Robert Downey Jr., Robert Duvall, Vera Farmiga, Vincent DOnofrio idr. Nedelja, 15. 3., ob 20.10
PETDESET ODTENKOV SIVE
Fifty Shades of Gray (ZDA) Romantična drama, 125 minut / ZDA Režija: Sam Taylor-Johnson Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr. Sobota, 14. 3., ob 21.35
ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV
Astérix - Le Domaine des Dieux (Francija) Animirana komična pustolovščina sinhro-nizirana v slovenščino, 85 minut Režija: Alexandre Astier, Louis Clichy Slovenski glasovi: Mirko Medved, Iztok Lužar, Aleksander Golja, Sašo Prešeren, Tina Ogrin, idr. Sobota, 14. 3., ob 18.00 Nedelja, 15. 3., ob 16.00 - otroška matineja
ŠE VEDNO ALICE
Still Alice (ZDA) Drama, 101 minuta
Režija: Richard Glatzer, Wash Westmoreland
Igrajo: Julianne Moore, Kristen Stewart, Kate Bosworth, Alec Baldwin, Seth Gilliam, Hunter Parrish, Victoria Cartagena, Shane McRae, Erin Darke, idr. Sobota, 14. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 15. 3., ob 17.00 - mala dvor.
ALJAŽEV STOLP - TA PLEH IMA DUŠO (Slovenija)
Dokumentarni film, 60 minut Režija: Vojko Anzeljc Scenarij: Gorazd Lemajič, Iztok Lemajič, Vojko Anzeljc
Ponedeljek, 16. 3., ob 19.00 - mala dvorana
Premiera in pogovor s scenaristom Iztokom Lemajičem
BANDA PUNC
Bande de filles (Francija) Drama, 112 minuta (Francija) Režija: Céline Sciamma Igrajo: Karidja Touré, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou Touré, idrissa Diabate idr.
Ponedeljek, 16. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče
■
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»WAS
12. marca 2015
Nagradna križanka Trgovine Neža
clty7center
MODNA
REV11*
Delovni čas: vsak dan od 7-18 h ob sobotah od 7-12 h
Telefon: 03-62 00 848
Trgovina Neža se nahaja v bivših prostorih NLB v Šmartnem ob Paki.
V naši Neži so se odločili ponuditi tisto, kar iščejo ljudje, katerih pot vsakodnevno ne pelje v mesto, izbran asortiman izdelkov, ki sodi v takšne lokalne prodajalne.
V trgovini Neža ponujajo:
izbor časopisov, tobačne izdelke, fotokopiranje, tekstil,
pozamenterija, naravna kozmetika, lep in poceni izbor sveč, žalni aranžmaji iz sveč, sveče za krst in vse kar spada zraven, darilni program.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Neža«, najkasneje do ponedeljka 23. marca.
Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
z oglaševanjem v naših medljlhl
ČETRTEK, 12. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 13. marca
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 14. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 15. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 16. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 17. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 18. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
j j /Í
m> É
f/J f f/
mm\
DAN
samow nagrado taM. 30
°V»""*""-"
. sobota,
www.city-center.si
038981750
Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. februarja 2015, so:
•	Slavko Majerič, Kale 8 d, 3311 Šempeter;
•	Jožica Kmetec, Starše 28, 2205 Starše;
•	Marjan Intihar, Žlebič 27, 1310 Ribnica.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ONESNAŽENOST TAL
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 2. do 8. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 2. do 8. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
'o?,s
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 15
12. marca 2015
""^Jis
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 SIMPATIČEN in urejen 57-letni Slovenec, z dobro službo, si želi spoznati žensko do svojih let. Ti k meni ali jaz k tebi. Gsm: 041 248 647
mali OGLASI
ŽIVALI
PUJSKE, domače reje, težke od 25 kg dalje, prodam. Možna dostava. Gsm: 051 387 625
PRIDELKI
OKROGLE bale in kocke sena prodam. Gsm: 051 388 874 BUKOVA cepljena drva prodam. Gsm: 041 632 581
BEL in rumen krompir (lahko tudi dostavim) ter kocke sena prodam. Gsm: 031 523 748
SADIKE vrtnic in ciprese ghuja smaragd od 60 do 250 cm, domača vzgoja, prodam. Dolinšek gsm: 041 354 575 ULEŽAN listnat hlevski gnoj in okrogle silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših na|draž|lh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
Plačilo na obroke
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše nam tako drage
MARIE PUC
iz Kavč pri Velenju 27. 3. 1938 - 4. 3. 2015
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter da ste pokojno pospremili na njeno zadnjo pot, nam pa ob težkih trenutkih njene bolezni stali ob strani. Naša draga žena, mama, babica, tašča, sestra, svakinja, teta in prijateljica bo živela v naših srcih naprej. Odšla je tja, kjer ni več bolečin, z nami pa je ostala grenka bolečina in nepozaben spomin.
Mož Vlado, sin Andrej, snaha Suzana in vnuka Rok in Monika
Vedno boš med nami.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oči, didi, brat in tast
MILAN REMS
1933 - 2015
Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše, spremstvo na zadnji poti, govorniku, pevcem, izvajalcu »Tišine«, gospodu župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in dežurni ekipi reševalne postaje ZD Velenje za hitro pomoč. Hvala družini Šatur.
Vsi njegovi
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a ostane bolečina
v srcu dragega in večnega spomina.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga sestra, teta
JOZEFA TAMŠE
Koroška cesta 3, Šoštanj 17. 3. 1928 - 3. 3. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo PV Centru starejših Zimzelen, pogrebni službi Usar, kaplanu g. Rakunu za opravljen obred, pevcem in g. Dragu Kolarju za govor. Hvala vsem,ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o., Koro»«] 4«, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/665 223
4-sobno stanovanje v Šmartnem ob Paki, duplex, 120 m2, 2/2 nad., zgrajeno 2007. ER D (60-105 kWh/m2a). Cena 119.000 evr.
2-sobno stanovanje na
Tomšičevi v Velenju, 69 m2, v manjšem bloku na odlični lokaciji, 2/5 nad., adaptirano l. 2010. ER D(60-105 kWh/m2a). Cena 69.000 evr.
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
a
VRTINE PALIR 031 450176
VOOA JE ENERGIJA . t . .. ^ ..
iztok.pahr@gmail.com
VRTAN J L IN ISKANJI: VODE
Toplotne črpalke • zemeljski kolektorji • vodnjaki geosonde • sanacija plazov
Iztok Palir,s.p., Zgornje Grušovlje 12,3311 Šempeter v Sav. dolini
107.8 MH^
več na
www.habit.si
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Kladnik Frančiška, roj. 1929, Žalec, Prežihova ulica 5; Drev Anton, roj. 1926, Šoštanj, Koroška cesta 30; Fricelj Anka, roj. 1932, Velenje, Prešernova 14; Glušič Danijel, roj. 1959, Mozirje, Loke pri Mozirju 50; Turkuš Dragica , roj. 1948, Polzela, Breg pri Polzeli, Cesta v Gaj 29; Deberšek Jožef, roj. 1931, Gornji Grad , Spodnji trg 19; Virtič Jakob, roj. 1928, Velenje, Šmarška cesta 6a.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
14. in 15. 3. - Maja Šercer, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
Ne, ni me več. A moj duh ostaja.
V	poteh, ki sem jih prehodila. V pišu vetra, ki me je spremljal.
V	mislih in srcih ljudi, ki so me poznali.
Tu ostanem za vedno.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, tašča in teta
ANKA FRICELJ
s Prešernove 14, Velenje 10. 7. 1932 - 3. 3. 2015
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala Domu za varstvo odraslih Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, od slej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, stari ate in pradedi
ANTON DREV
s Koroške ceste 30, Šoštanj 31. 5. 1926 - 1. 3. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli izrazili sožalje in sočustvovanje, še posebej osebju Bolnišnice Topolšica, Domu za varstvo odraslih Velenje in Centru za socialno delo Velenje, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 24
Pri vseh pravicah več upravičencev
Izdali odločb za 13.142 več zadev kot preteklo leto - Materialna stiska vse močneje vpliva na medsebojne odnose
Tatjana Podgoršek
Čeprav kazalci kažejo na gospodarsko rast v državi, tega na terenu ni čutiti. Nasprotno. Po mnenju ljudi se kriza poglablja, stiske povečujejo. So takšno stanje na terenu zaznali tudi na Centru za socialno delo Velenje, kjer odločajo in izdajajo odločbe o pravicah iz javnih sredstev?
Blizu 800 odločb več pri denarnih socialnih pomočeh
»Smo. Lani smo na centru v zadevah upravnega postopka izdali odločb za 13.142 zadev več kot leta 2013. Dejansko smo pri vseh pomočeh iz javnih sredstev zaznali več upravičencev,« se je odzvala direktorica omenjenega centra Lidija Hartman Koletnik.
Da se je kriza poglobila, stiske občanov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki povečale, dokazuje nekaj manj kot 800 več izdanih odločb pri denarnih socialnih pomočeh v primerjavi z letom 2013. Prejemnikov izrednih denarnih socialnih pomoči je bilo lani
enako kot v primerljivem letu, precejšnja odstopanja pa beležijo pri upravičencih do varstvenega dodatka. Teh je bilo lani 454 ali 137 več kot predhodno leto. »Tej pravici so se ob uvedbi sprememb odpovedale predvsem osebe z nepremičninskim premoženjem. Ko smo strokovne delavke preverjale, zakaj tolikšen porast upravičencev, smo ugotovile, da so nekateri lastniki nepremičnin sklenili s tistimi, ki so jih dolžni preskrbeti, fiktivne preživnine. Te pa pomenijo nižje preživnine.« Seznam upravičencev do varstvenega dodatka so v precejšnji meri dopolnile še osebe, ki so jih na zavodu za zaposlovanje ocenili kot trajno nezaposljive.
Lidija Hartman Koletnik:» Do pomoči je upravičenih vse več občanov.«
Več upravičencev do državnih štipendij
Da so lani izdali za 1.470 več odločb o upravičenosti do državnih štipendij, sogovornica pripisuje predvsem novostim zakona o štipendiranju, ki veljajo od 1. januar-
ja 2014. Te omogočajo, da oddajo vlogo za štipendijo tudi mladoletne osebe. Poleg zapisanega so lani zaznali več upravičencev še pri plačilih in subvencijah, h katerim sodijo znižana plačila vrtca, subvencija najemnine, pravica do plačila osnovnega zdravstvenega zavarovanja in pravica do kritja polne
Število upravičencev do denarnih pomoči		
Pravica	2013	2014
Otroški dodatek	6167	6858
Denarna socialna pomoč	4470	5276
Varstveni dodatek	317	454
Državna štipendija	1027	2497
Izredna denarna socialna pomoč	3211	3209
Skupaj	15.201	18.294
vrednosti zdravstvenega zavarovanja. »Smo pa izdali za 2.247 manj odločb za subvencije malic in kosil za učence in dijake. Manj zaradi tega, ker so imele šole od lanske-
ga poletja dalje potrebne podatke, prav tako vloge ni bilo potrebno oddati tistim z veljavno odločbo o upravičenosti do otroškega dodatka.«
Materialne stiske se odražajo pri odnosih
Posledice vse večje materialne stiske so -dodaja sogovornica -vse bolj očitne v medsebojnih odnosih. Povečalo se je število aktivnosti pri urejanju odnosov med družinskimi člani, pri dogovorih staršev v ločitvenem postopku o pomembnih stvareh za otroke, 70 odstotkov več dela so zabeležili na področju preživnin za otroke.
Sprememb za zdaj še ni na obzorju
Sprememb glede upravičenosti do pravic iz javnih sredstev za zdaj ni na obzorju. »Kolikor mi je znano, pristojno ministrstvo razmišlja, da bi osebam z nepremičnino nižje vrednosti oprostili vknjižbo na premoženje, kar bi bilo zelo dobrodošlo. Takih, ki so se - na primer - odpovedali pravici do varstvenega dodatka zaradi majhne garsonjere in živijo s 380 evri na mesec, je namreč veliko,« je še dejala Lidija Hartman Koletnik.
■
Koncert ob dnevu žena navdušil
Velenje, 6. marca - V petek se je v Rdeči dvorani Velenje odvil že tretji tradicionalni koncert ob dnevu žena. Letošnji koncert »Z glasbo za lepši jutri« so zaznamovali odlična glasba in vrhunski izvajalci. Big Band RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla, Maja Keuc, Nuša Derenda, Alenka Godec, Darja Švajger in Alfi Nipič so s svojimi edinstvenimi interpretacijami obudili zlate čase slovenske popevke in jih popestrili s priredbami najbolj znanih tujih skladb. Polno dvorano so dodatno ogreli člani Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj. V odličnem vzdušju so žene, mame, hčere, sestre, prijateljice ... ponovno dobile priložnost za prav posebno praznovanje enega najlepših praznikov - dneva žena. Pozitivna energija, ki je minuli petek preplavila Rdečo dvorano, tako že glasno kliče težko pričakovano pomlad.
a bš, foto: Aleksander Kavčnik
Prvo državno tekmovanje Brainobrain
Zagreb, sobota 7. marec - V soboto, 7. marca, je v Zagrebu potekalo prvo državno tekmovanje Brainobrain, Brainobrainfest 2015. Tekmovalo je 126 otrok iz Hrvaške in Slovenije. Otroci so tekmovali v računanju in bili postavljeni pred velik izziv, saj so morali v 3 minutah rešiti čim več računov, tisti iz nižjih stopenj šole s pomočjo abakusa, otroci višjih stopenj pa s pomočjo vizualizacije (abakus si predstavljajo v mislih). Glede na to, da v Sloveniji program Brainobrain poteka šele slabo leto, so se slovenski Bra-inobrainovci izvrstno odrezali. Na tekmovanju so osvojili 7 champion nagrad (najvišje mesto), 5 zlatih medalj in 4 srebrne medalje.
Bistvo tekmovanja je druženje in motiviranje otrok, hkrati pa nam samo tekmovanje in rezultati dajo vpogled v razvoj kognitivnih sposobnosti pri posamezniku.
Iz Brainobrain centra Velenje je
na tekmovanju sodelovalo 8 otrok v starosti od 6 do 12 let. Naslov champion so osvojili: Lev Marjan
ških možganov in razvoj otrokove osebnosti. Celosten razvoj možganov dosegajo z edinstveno kombi-
Zierer, Zala Rauter, Eva Rauter in Lenart Frankovič. Z zlato medaljo so se vrnili Hana Majcen, Urban Maretič in Lara Zabukovnik, s srebrno pa Matija Kovač.
Kaj pravzaprav je Brainobrain: Brainobrain program ima dva poglavitna cilja: celosten razvoj otro-
nacijo: računanjem na abakus in metodologijo VAK. Razvoj osebnosti pa z določenimi NLP tehnikami, ki so integrirane v program. a Polona Guček Frankovič
V Topolšici obujajo gregorjevo
Topolšica - Gregorjevo je slovenska različica valentinovega. Pravijo, da se na ta dan ptički ženijo. Včasih je bil to praznik rokodelcev, ki so na svoj dan v vodo spustili kose desk ali stare cokle, nanje pa pritrdili sveče in s tem simbolno nakazali, da dodatne luči ne bo več treba in tako pregnali zimo ter priklicali pomlad.
Ponekod še danes ohranjajo staro šego izdelovanja ladjic ali hišic iz papirja ali lesa, naravnih materialov, v katere položijo svečke in jih spustijo po vodi. Tudi v Turističnem društvu Topolšica-podeželje se trudijo to šego iztrgati iz pozabe.
Danes, na gregorjevo, 12. marca, bodo skupaj s taborniki rodu Topli vrelec pripravili delavnico,
na kateri bodo gregorčke naprej izdelali, potem pa jih spustili po Toplici. Delavnica se bo v domu krajanov začela ob 16.30, vabljeni so tako otroci kot starši, spuščanje gregorčkov po vodi pa napovedujejo za 18. uro.
a mkp
Kaj se dogaja z velenjsko industrijo?
Velenje, 12. marca - Združena levica bo danes ob 18. uri v prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61 pripravila okroglo mizo z naslovom Kaj se dogaja z velenjsko industrijo. Sodelovali bodo člani stranke Anita Tolic, Luka Mesec, Boštjan Remic in številni Velenjčani ter Velenjčanke, tudi sindikalisti in sindikalistke, knapi, delavci in delavke Gorenja ter drugih podjetij, upokojenci, brezposelni in študentje. Spraševali se bodo, zakaj se nekoč uspešna dolina
spreminja v socialni problem, kakšna je pri tem odgovornost lokalne politike in tudi, ali ima velenjsko prebivalstvo dejansko možnost odločanja o skupnih zadevah in upravljanju javnega dobrega. Vprašali se bodo, kaj prinaša privatizacija, ali so mladi obsojeni na delo v tujini in Zavod za zaposlovanje. Iskali bodo odgovor, ali obstaja alternativa, ki bi pomenila svetlejšo prihodnost Šaleške doline.
a bš