M E S E Č N St. l Ravne na Koroškem, oktober 1964 Leto I. Izdaja upravni odbor Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Alojz Breznikar, Jože Delalut, Franc Golob, Ivo Kohlenbrand, Marjan Kolar, Avgust Kuhar, Dušan Miler, Peter Orožen, Jože šater, inž. Mitja Sipek Glavni in odgovorni urednik: Avgust Kuhar Tel. int. 304, 323 Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor OB IZIDU Štirinajst let je že, odkar je naša delovna skupnost osnovala svoje tovarniško glasilo »Koroški fužinar«. V tem obdobju je izšlo 52 številk te publikacije ali približno 2.000 tiskanih strani, ki bodo še našim potomcem bogata snov, iz katere bodo črpali svoja spoznanja. »Koroški fužinar« in z njim ime glavnega urednika Prežihovega Guština je postal naš pojem, pisani spomenik izgradnje tovarne in kraja, kronika gospodarskega, kulturno prosvetnega, športnega in splošno družbenega dogajanja ter zbir zgodovine, življenja in navad naših ljudi. Revialna oblika, pestra, strokovno poljudna vsebina ter koroški prizvok so ga povzpeli med najboljša tovrstna glasila, za kar je požel zavidljive pohvale. Oblikovanje mesta proizvajalcev v pogojih delavskega samoupravljanja terja o i nas več, kot nam lahko nudi »Koroški fužinar« s svojim četrtletnim izidom. Potrebna so tekoča zasledovanja in seznanjanja s poslovanjem podjetja, zato smo se odločili za dodatno mesečno glasilo. »Koroški fužinar« bo zadržal svojo dosedanjo obliko, ob njeni pa se za tekoče obveščanje gospodarskih, političnih in splošnih družbenih dogajanj osnuje dodatno glasilo »Informativni fužinar«. To glasilo bo izhajalo do 20. v mesecu, zajemalo pa bo poročila iz izvrševanja naših zasnovanih načrtov, probleme in novosti iz tehnologije, komercialno — nabavno — prodajno problematiko, zunanje trgovinsko dogajanje, analize poslovanja, kadrovsko izobraževalno socialne zadeve ter novice iz splošno družbenega življenja. »Informativni fužinar« mora biti tudi mesto za izrekanje ocen in mišljenja vseh sodelavcev o naših proizvodno poslovnih dogajanjih. Smo v obdobju zgodovinskega razvoja naše železarne. Poleg stalnega povečevanja proizvodnje, zasledovanja in urejanja tehnološkega postopka smo si zadali obsežno nalogo modernizacije in razširitve naših IZ VSEBINE: Predlog plana proizvodnje za 1. 1965 — Gospodarjenje z obratnimi sredstvi — S kvalitetnim delom odpravljamo napake — Kako izvršujemo letošnji plan — Prednosti novega vrednotenja dela — Komunisti morajo biti samoiniciativni — Ravenski kvantometer — Pregled fluktuacijc obratov. To in vzporedna izgradnja družbenega standarda terjata od nas velike napore. Večina z velikim razumevanjem gleda na našo edinstveno zasnovano rast, so pa tudi mnenja, da bi ob manjših nalogah lažje živeli. Cez leta, ko bomo prebrodili naporno pot izgradnje, se bomo gotovo vsi veselili, saj bomo imeli moderno, svetovni Direktor Gregor Klančnik, stalni sodelavec »Koroškega fužinarja« konkurenci ravno tovarno plemenitih jekel, ki bo za našo domovino ena od osnov celotne industrializacije, za nas pa vir dohodkov ter boljših in lepših življenjskih pogojev. V letošnjem letu se je naša delovna skupnost obogatila z dvema izredno važnima dokumentoma: statutom podjetja, ki urej.i notranje odnose, ter sedemletnim planom razvoja podjetja, ki usmerja našo proizvodnjo in splošno poslovno dejavnost po poti napredka do leta 1970. Stalna rast osebnih dohodkov in drugih, za izboljšavo življenjske ravni potrebnih sredstev mora pri tem biti naše stremljenje. Rast realizacije in dohodka na zaposlenega sta pogoj za dosego naših želja, zato moramo vsi, predvsem pa strokovno vod- stveni sodelavci svojo prizadevnost usmerjati v produktivnost in ekonomičnost poslovanja. »Informativni fužinar« nas bo mesečno obveščal o izvrševanju nalog in o težavah ter nakazoval rešitve za odstranitev ovir na poti razvoja. S tem bo spodbujal moralo, dajal svoj delež pri urejanju gospodarstva ter življenjskih pogojev in svoj prispevek za izboljšanje našega političnega razpoloženja. Ob izidu prve številke »Informativnemu fužinarju« želim uspešno izvrševanje predvidenega poslanstva, postane naj naš glasnik in vodnik na poti napredka. Gregor Klančnik, direktor Poslovanje organov upravljanja Podatki o poslovanju podjetja v letošnjem letu nam ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Analize kažejo, da zaostajamo tako pri izpolnjevanju naših obveznosti kakor tudi pri doseganju realizacije, v katere rasti in večanju je rešitev za povečanje osebnih dohodkov vseh kategorij zaposlenih v podjetju. Razprava na delavskem svetu, na kateri je bila močno poudarjena naloga odprave pomanjkljivosti in slabosti našega poslovanja, je opozorila še na močne tendence povečanja števila zaposlenih, na pomanjkljivosti v naši organizaciji dela, smotrni razporeditvi ljudi na delovna mesta, predvsem pa na slabo delovno in tehnološko disciplino ter na nujnost povečanja našega kvalitetnejšega proizvodnega programa. Z namenom, da se pričnejo v podjetju pospešeno odpravljati nakazane in ugotovljene pomanjkljivosti ter da se pristopi k izvajanju zaključkov in sklepov delavskega sveta podjetja, je prejšnji mesec upravni odbor na razširjeni seji, ki so ji prisostvovali tudi odgovorni strokovni delavci iz vseh delovnih enot, sprejel naslednje zaključke: — uprava podjetja mora preko odgovornih služb ukreniti vse potrebno, da se izboljšata delovna in tehnološka disciplina, ki sta osnova za izboljšanje in povečanje naše proizvodnje; — tehnično vodstvo mora čimprej uvesti v obratih tudi na popoldanski in nočni izmeni povečani strokovno tehnični nadzor, (Nadaljevanje na 4. strani) Gibanje osebnih dohodkov za AVGUST 1964 OBRAC. ENOTA Povpr. število zaposl. Število opravi j. ur Od tega nadur Izplačani OD O D p o e 1 e m e n t i h Povpr e č n i O D po ceniku in enotah OD po usp. EE dodatki avgust 1964 avgust 1963 januar — avgust 1964 1963 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Topilnica 243 44.080 27 14,004.150 9,565.336 2,748.009 1,690.805 57.630 45.263' 53.778 43.854 Livarna 483 96.867 3.613 26,617.500 18,221.146 5,097.648 3,298.706 55.108 48.111 49.033 41.267 Valjarna 308 62.515 2.812 17,430.750 11,984.152 3,515.223 1,931.375 56.593 41.736 50.573 40.726 Kovačnica 245 48.760 1.197 14,193.500 10.270.710 2,093.557 1,829.233 57.933 44.686 53.385 40.720 Term. obdel . 59 11.565 185 3,037.100 2,031.354 610.935 394.811 51.476 42.254 48.398 40.676 Mehan. obd. 609 124.023 6.050 31,209.000 21,878.176 5,304.069 4,026.755 51.246 42.937 46.593 38.540 Vzmetarna 57 11.526 454 2,921.931 2,128.601 360.000 433.330 51.262 40.870 48.371 38.231 Jeklo vlek 25 4.975 135 1,273.777 972.152 150.000 151.625 50.951 — 45.175 Energ. obrat 92 19.157 1.297 4,692.300 3,002.816 1,132.606 556.878 51.003 42.674 48.969 42.761 Stroj. rem. 164 34.037 1.859 8,959.700 6,078.592 1,770.141 1,110.967 54.632 46.078 52.420 42.539 Elek. rem. 98 20.468 620 5,263.390 3,411.720 1,255.643 596.027 53.708 44.679 52.228 43.242 Gradb. rem. 75 15.475 778 3,640.350 2,937.691 150.000 552.659 48.538 40.685 45.347 38.512 Promet 101 22.451 2.179 5,358.250 4,121.251 573.397 663.602 53.052 39.365 49.267 37.285 OTKR 195 38.901 1.045 10,082.200 6,919.045 1,953.002 1,210.153 51.703 48.388 49.060 42.736 Uprava 366 74.136 2.402 18,679.690 12,401.301 3,836.738 2,441.651 51.037 44.714 49.547 40.906 PODJETJE 3.120 628.936 24.653 167,363.588 115,924.043 30,550.968 20,888.577 53.642 44.563 49.610 40.995 GIBANJE POVPREČNIH OD ZA LETO 1963 IN 1964 Seooo - ■ SGooo - / / / V7ooo kGooo v—v *— ML-"* r V A ■ r / • * / . . \ / 9 / — -A . \ a e r h"— 'Ni v d __ -c _ * Januar februar ntarec April riaj Junij Julij Avgust Legenda : —-----Abi/prečne OD po mesecih za teio ?9&5 Ku/nuloLtcvm povprečni OD za iečo tQ6b ------Povprečne OD po mesecih za telo /964- —X—kumulativne povprečni OD za teio J9&u NI MOGOČE V našem informativnem listu bomo odslej stalno objavljali prikaz gibanja osebnih dohodkov, ki ga zaradi tehnike današnjega obračuna OD ne moremo posredovati za tekoči mesec, temveč vedno za en mesec nazaj. V tabelarnem prikazu so zajete vse obračunske enote, ki imajo OD razčlenjen po elementih, in sicer: povprečno število zaposlenih, število opravljenih ur, nadure, global OD, OD po ceniku del, OD po uspehu EE, dodatki (dodatek za letni dopust, draginjski dodatek, enolončnica in ostalo) ter povprečni OD za posamezne obračunske enote. Popolnoma razumljivo je, da obratom, ki potrebujejo večje število nadur, osebni dohodki hitreje rastejo kot ostalim, katerih delavci opravijo manjše število nadur. Za ilustracijo smo tudi primerjali OD za mesec avgust preteklega leta z letošnjim in ugotovili, da se je v avgustu 1964 proti lanskemu istemu časovnemu razdobju OD dvignil povprečno za 20,4. Prav tako zanimiva primerjava med povprečnimi OD januar—avgust 1963 proti enakemu časovnemu razdobju 1964 nam pokaže dvig OD povprečno za podjetje 21 °/o. Morda je še bolj razumljiv diagramski prikaz gibanja OD, kjer lažje vidimo nihanje OD, ki je kaj različno za posamezne mesece. Zaradi ugotavljanja uspehov oziroma neuspehov nas vedno zanima gospodarjenje v prejšnjem letu in zato smo tudi tu primerjali gibanje OD letošnjega leta z lanskimi. Krivulja mesečnega gibanja OD nam prikaže precejšnje odstopanje in nihanje v posameznih mesecih, kar je prikaz dosežene realizacije oziroma doseganja ali nedoseganja plana, torej je pokazatelj našega dela. Nekako bolj umirjena je krivulja povprečnih kumulativnih OD, ki kaže v obeh letih tendenco porasta OD s pripombo, da je ta porast še očitnejši letos kot v preteklem obdobju. Slika je jasna: če želimo dvigniti OD in doseči višji standard, moramo povečati produktivnost. Za okroglo mizo razpravljajo vodilni: Gašper, Miha, Boltežar, Servacij in Pankracij o izkoriščenosti novih investicijskih naložb: Boltežar: »V statističnem pregledu sem bral, da je neko podjetje z 2.800 delavci ustvarilo mesečno realizacijo 1.529 milijo- nov, da pa zdaj s 3.101 zaposlenim ne more doseči te realizacije.« Ko so se ostali dovolj načudili temu izrednemu primeru, je uganko razvozlal mlajši strokovnjak Servacij, ki je pravkar prišel iz inozemstva: »To podjetje obratuje samo s starimi proizvodnimi kapacitetami, ni pa še dalo v obratovanje novih.« Sporočamo žalostno vest, da je v soboto po dolgi in težki bolezni v Topolščici preminil Avgust Kuhar Prežihov Gustl naš dolgoletni sodelavec, vodja službe HTV in propagande ter odgovorni urednik „Koroškega fužinarja“ K poslednjemu počitku v njegove domače Kotlje ga bomo pospremili v ponedeljek, 19. oktobra 1964, ob 15.30 izpred njegove hiše na Ravnah na Koroškem. S svojim vestnim in požrtvovalnim delom se je pokojni zapisal v trajen spomin naše delovne skupnosti in kraja. Delavski svet Upravni odbor Tovarniški odbor sindikata ŽELEZARNE RAVNE rd(ašetjtt 3Cuhav ja iti & »Kuhar je umrl!« so prileteli povedat v soboto po šihtu. In ko človek še ni prav verjel, da je res, se je spomnil: »Tak je bil: vedno na delu, samo delo je poznal, še umrl je po šihtu, v soboto popoldan.« Hodili smo ga obiskovat, se bali zanj in mu dajali korajžo: — doma, — v Slovenjem Gradcu, — v Topolščici. Njegov sosed v bolniški sobi nam je zaupal: »Kadar se zbudi, ne ve, kje je. Zdaj misli, da je v Franciji, zdaj v Nemčiji. Največkrat je v Kotljah. Kje pa so sploh te Kotlje?« Kako moreš človeku na hitro povedati, kaj so Kotlje Prežihom? Molčali smo in stiskalo nas je, ko smo gledali, kako je v tesni bolniški sobi bolezen ponižala tega ponosnega Kotuljca, tega samosvojega samorastnika, zadnjega Prežiha. »Delajte, hudiči prekleti!« je pozdravil, če si stopil v njegovo pisarno, in takoj nato dobrovoljno ponudil stol, da se je pomenil s človekom toplo in domače. Zdaj ga ni več in vendar je ostal s svojim delom. Toda kaj vse je njegovo delo — ali se tega sploh polno zavedamo? Vodja oddelka HTV je bil. V to revno kratico je stisnjena skrb za človeka na delovnem mestu, za človeka, ki je v naši družbi važnejši od stroja. Hudo veliko nezgod je bilo v naši železarni pred Kuharjem. Bile so izgube, zastoji. On jih je zbil, da so postale Ravne v Jugoslaviji prva železarna z najnižjim številom nezgod. Kaj ni bil upravičeno ponosen na to? Vodja propagandnega oddelka je bil. V njegovi besedi se je najtrše jeklo spremenilo v pesem in hvala naših izdelkov je šla po vsej deželi. »Plemenita jekla delamo!« je bil njegov klic in ponosen je bil na to, kot ni mogel biti grof nikoli na svoje bogastvo. Urednik »Koroškega fužinarja« je bil. Revna beseda »urednik«! Pred 15 leti ga je začel izdajati in danes je »Koroški fuži-nar« gotovo edinstven list v državi. Zakaj? Zato, ker je bil urednik Avgust Kuhar širok človek. Na prvem mestu mu je bila železarna, njena rast, njen napredek pa družbene organizacije ih rast kraja. Toda pri srcu mu je bila vsa Koroška, njeni ljudje, njena zgodovina, njeni običaji in njene starosvetnosti. Kdor ni pomislil, mu je kdaj očital: »V Fužinarju pa spet Uršlja gora, pa spet Kotlje, pa spet...« Pač ni premislil. Kajti Kuhar je hodil po svetu — to je bila sploh usoda tega rodu — bil je v Franciji in Nemčiji, pa po naših deželah in vendar je prišel domov, da je zapel domačemu svetu in domačim ljudem. Tujina je hladna. Bogata je, bleščeča, mladega človeka lahko zvabi, lahko mu nudi spoznanja, kariero, doma mu ne more nadomestiti. Zato se je Kuhar vrnil in vrnil se je pravi čas. Saj so izhajali časniki že prej, izhajali bodo zdaj, toda težko, če ne nemogoče, je posneti njegovo besedo in občutje. Ves svetovni direndaj je vsak dan v časnikih. Koliko je skočil ta, koliko dvignil oni, koga premagal tretji. O vsem tem pišejo, ko vendar ni tako zelo važno. Dom je važen, dobrota, človek in človečnost, pa lepota, ki je skrita v teh naših globačah, otožnost naših lesov in njiv ter počasna, poštena beseda naših ljudi. Skozi stoletja so delali, trpeli in umirali kot hlapci tujemu gospodu. Prežihov Voranc, brat našega dragega pokojnika, je povzdignil to njihovo trpljenje v visoko pesem Koroške. Prežihov Gustl pa se je vrnil na Ravne, ko je bil naš človek že svoboden, ko je odvrgel stoletne spone in začel samostojno krojiti svojo usodo. Ravne so bile Guštanj — nepomemben trg z majhno železarnico, kakor jih je v svetu na stotine. Nova doba pa je dvignila kraj in naredila iz nekdanjih trpinov in proletarcev ponosne lastnike in samo-upravljalce. Prežihov Gustl je vse to zajel v našem »Koroškem fužinarju«. Opisal je preteklost, zato da bi znali ceniti sedanjost. Prikazal je vse tiste drobne domačnosti, šege in navade, ki še živijo v Šentanelu, na Lešah, v Koprivni. Zato, da ne bi v naših modernih stolpnicah pozabili, od kod smo prišli, kje smo zrastli in komu se imamo zahvaliti za to, da smo, kar smo in da imamo to, kar imamo. Vsakomur je dal svoj prostor v tem našem listu. Ne samo nenehna rast naše železarne, ne samo proizvedene tone plemenitega jekla, temveč človek, vse njegove skrbi ter radosti so našli pri njem razumevanje. S tem je Prežihov Gustl prehitel svoj čas in v letih, ko se je naša družba še borila s težavami graditve porušene domovine, je on že izvajal (sicer po svoje) tisto, kar danes stoji zapisano v naši novi ustavi in v statutu ZKJ: — skrb za človeka, — človek naj bo samostojna osebnost. Pa tudi iz železarne je segel na široko: — rast študijske knjižnice je bila njegova skrb; — Delavski muzej mu je bil pri srcu in bil je eden njegovih prvih skrbnikov; — dijaki so hodili k njemu po nasvete za svoje maturitetne naloge; zarobantil je in ustregel, najboljše pa objavil. Pesnik rodnega kraja je bil, te naše trpke dežele, ki vsako jesen v moštih zgosti samosvoje življenje. Zdaj mošti vrejo in Kuharja ni več. Železarna se veča in s tem tudi naloge našega »Koroškega fužinarja«. Poleg trimesečne Kuharjeve revije smo začeli izdajati mesečni tovarniški list. Tovariš Kuhar je še z bolniške postelje dajal navodila in svetoval, kako naj delamo, da bo prav. Prva številka je izšla. Hoteli smo mu jo prinesti v Topolščico, pa mu jo prinašamo na grob. Vzorna služba HTV, 14 letnikov »Koroškega fužinarja«, muzejske zbirke, to so spomeniki, v katerih bo Prežihov Gustl trajno živel med nami. Uredniški odbor T: t * 'i Energetski kompleks PREDLOG PLANA PROIZVODNJE IN PRODAJE ZA LETO 1965 Potrebujemo več stanovanj Železarno večamo, zato potrebujemo več delavcev, delavci pa potrebujejo stanovanja. Ce jih v doglednem času ne dobijo, zapustijo podjetje, posebno kvalificirani in visoko kvalificirani. Tako pride do tiste neljube fluktuacije, ki kvari proizvodnjo. Naš sedemletni načrt predvideva letno gradnjo 90 stanovanj in so za to zagotovljena sredstva. Ker tudi zasebniki precej gradijo, lahko gornji številki dodamo vsako leto še nekaj izpraznjenih stanovanj v starih blokih. Takšni so torej načrti. Stvarnost je žal letos nekoliko drugačna. 2e poleti bi se morala začeti gradnja pol-stolpnic v gramoznici, da bi bili dve prihodnje leto vseljeni, vendar do gradnje ni prišlo. Da bi stvari razčistili, je TK ZKS železarne Ravne sklical sejo, ki so se je udeležili direktor Gregor Klančnik, zastopniki delavskega samoupravljanja in drugi sodelavci železarne, predsednik občinske skupščine Franc Fale in predstavniki stanovanjskega sklada, Gradisa in urbanističnega biroja. Razprava je trajala 3 ure. Iskali so krivca za zastoj v gramoznici in se naposled zedinili, da so krivi vsi: — stanovanjski sklad, ker je 2 leti brezuspešno vojeval papirnato vojsko z vsemi mogočimi ustanovami, zakoni in zasebniki, v glavnem pa še do 25. 9. 1.1. ni priskrbel veljavnega gradbenega dovoljenja; (človek bi mislil, da živimo v času poštnih kočij, ko ni bilo telefona); — kriv je Gradis, ker se drži zakonov; — krivi so zakoni, ker so zapleteni; — krivi so lastniki, ki jih je v gramoznici preko 20 in se pogajajo za cene svojih drvarnic; — krive so naposled naše družbene organizacije, ker niso že prej sklicale takšnega sestanka. Kakor pa ni bilo mogoče najti krivca, tako tudi ni bilo mogoče ugotoviti, koliko stanovanj bo prihodnje leto zares vseljivih. Eni so črnogledo dokazovali, da nobeno, drugi so trdili, da precej, če bi se Gradis lotil stvari tako odločno kot npr. graditelji ob morju, ki postavijo hotel v nekaj mesecih. Vsekakor bo gradnja v prihodnje potekala v tem vrstnem redu: 4 polstolpnice v gramoznici, 1 stolpnica za Domom železar-jev, bloki na desnem bregu Suhe in končno okoli 1. 1967 začetek gradnje na Javorniku, kjer bo skupaj z zasebnimi nekoč okoli 1000 stanovanj. Sredstva so na razpolago in bodo tudi v prihodnje, vendar pa bo treba že zdaj misliti na leto 1966, najbolje pa bo, če bomo mislili že kar za 5 let naprej. Direktor Klančnik je poudaril troje: 1. treba je doseči, da bi tudi na Ravnah več kot doslej gradili s sredstvi republiškega sklada; 2. Gradis naj bi gradil stanovanja tudi za tržišče; 3. v prihodnjih letih je treba nadomestiti- letošnjo zamudo in graditi pospešeno. Ker je bila končna obljuba takšna, da se je treba iz napak ob gramoznici nekaj naučiti, bi bilo prav, če bi se naše družbeno politične organizacije od časa do časa pozanimale, kako to »učenje« napreduje. Da ne bomo spet vsi krivi, če bo dijak — padel. V železarni je že bil izdelan prvi osnutek predloga plana proizvodnje in prodaje za naslednje leto. Predlog je bil dostavljen vsem organom upravljanja v delovnih in obračunskih enotah z zadolžitvijo, da ga prouče in s svojimi dopolnitvami ter pripombami vrnejo, da bi se nato izdelal predlog plana, ki se bo posredoval v razpravo in odločanje delavskemu svetu podjetja na zasedanju, ki bo predvidoma v drugi polovici tega meseca. Predlog plana je sestavljen na osnovi realnih možnosti proizvodnih obratov ob upoštevanju danes še obstoječih ozkih grl v posameznih obratih, ki do dokončanja rekonstrukcij, ki so v teku, še zavirajo polno izkoriščanje nekaterih proizvodnih naprav in agregatov. Predlog plana predvideva obseg blagovne proizvodnje, ki je proti planu za letošnje leto višja za 1 %, v primerjavi z dejanskim izvrševanjem letošnjega plana proizvodnje pa za 20 %. Tonaž-no se v predlogu plana v glavnem za vse obrate predvideva v višini, ki je planirana za letošnje leto, poudarjen je le močnejši premik na kvalitetnejši program proizvodnje, razen močnejšega porasta proizvodnje v vzmetarni, kar bo zaradi preselitve v nove prostore in dodatne namestitve novih kapacitet v naslednjem letu možno doseči. Tudi za mehansko obdelovalnico je plan sestavljen v višini izvršenega plana v letošnjem letu, razen povečanega obsega proizvodnje obdelanih odkovkov. Za planirano proizvodnjo nove in stare valjarne nam po materialni bilanci primanjkuje 35001 gredic, katere bomo za izvršitev plana morali nabaviti od zunanjih dobaviteljev. Boljše izkoriščanje topilniških agregatov nam zavira livna jama, ki je ozko grlo to- pilnice. Zato osnutek predloga plana predvideva, da bodo posamezne peči od časa do časa izven obratovanja. Izkušnje v letošnjem letu kažejo, da se zaradi ozkega grla livne jame podaljšuje čas topljenja, kar zmanjšuje storilnost posameznih peči ob istočasnem poviševanju proizvodnih stroškov. Z novim predlogom, da posamezne peči od časa do časa ne bi obratovale, bodo doseženi boljši pogoji dela v livni jami in istočasno bo dana možnost normalnejšega obratovanja peči. Na tako izdelanem predlogu količinskega obsega proizvodnje je izdelan tudi predlog plana realizacije, ki temelji na povprečno doseženih prodajnih cenah letošnjega leta ob upoštevanju izboljšanja asortimenta naslednje leto. Porast realizacije v primerjavi z dejansko doseženo v letošnjem letu predvidevamo za 20 %. S predlogom plana naj bi predvideno realizacijo ustvarili z 91,9 % s prodajo na domačem tržišču in z 9,1 % z izvozom. Pri doseganju realizacije z izvozom nastopajo nekatere težave zaradi sorazmerno nizke cene, ki smo jo do sedaj pri prodaji nekaterih naših izdelkov uspeli doseči. Zato je upravni odbor ob obravnavi osnutka predloga plana proizvodnje in prodaje za naslednje leto sklenil, da je za našo kovano robo in jeklolitino že vnaprej določiti naj nižjo ceno, izpod katere se ti proizvodi za inozemsko tržišče ne smejo prodajati, istočasno pa je temu primerno ostvariti kvaliteto izdelkov in poiskati ustrezne kupce. Prav tako bo izvoznemu podjetju Tehnopromet v Beogradu, ki za nas prodaja jeklolitine, postaviti zahtevo, da prevzame tudi prodajo kopane robe, namenjene za izvoz. Gospodarjenje z obratnimi sredstvi — skrb celotnega kolektiva Z ukinitvijo plačevanja izrednega prispevka, 15 % rednega prispevka in 30 % doprinosa družbeno investicijskim skladom, bo našemu podjetju ostalo precej več sredstev kot doslej. Skoraj ves čisti dohodek bo ostal podjetju. Zaradi tega bi se morali potruditi, da z iskanjem notranjih rezerv povečamo naš čisti dohodek. Eden od elementov, kjer bi lahko povečali dohodek, je tudi dobro gospodarjenje z obratnimi sredstvi. Z analizo teh želimo ugotoviti, kako so bila obratna sredstva uporabljena in kako smo z njim gospodarili, hkrati pa ugotavljamo, če so bila z gledišča normalnega poslovanja zadostna, prevelika ali premajhna. V grobem lahko delamo analizo obratnih sredstev v smislu splošne analize za obratna sredstva kot celoto in posebne analize za posamezne dele obratnih sredstev. Da bi lahko napravili to analizo, moramo najprej poznati možne oblike obratnih sredstev. Ce jih opazujemo iz različnih vidikov, razlikujemo naslednje skupine obratnih sredstev: po funkcionalnosti: denarna in blagovna, po trajanju: kratkoročna in dolgoročna, po stopnji dovršenosti: v pripravi, nedovršena, gotova, in po likvidnosti: likvidna in nelikvidna. Z analizo obratnih sredstev po funkcionalnosti želimo ugotoviti, kako so se pretakala denarna in blagovna sredstva v določenem razdobju. Sprememba oblike je odvisna od nabavnih pogojev, pogojev proizvodnje in pogojev prodaje ter mora teči po določenem načrtu, sicer pride v celotnem procesu reprodukcije do motenj. Zelo pomembno je ugotoviti, koliko časa se obratna sredstva zadržujejo v podjetju. V glavnem so vsa obratna sredstva kratkoročnega značaja, določene vrste zalog pa imajo tudi dolgoročni značaj, ker jih je treba zaradi nemotenega proizvodnega procesa stalno imeti na zalogi. Kriterij za to opredelitev naj bi bile tako imenovane minimalne zaloge, ki upoštevajo nabavne pogoje, dolžine proizvodnega procesa itd. Vsako odstopanje od postavljenega načrta po teh kriterijih lahko moti proizvodni proces ali pa povzroči finančne težave. Zelo pomembno je razlikovanje obratnih sredstev glede na stopnjo dovršenosti, ker višina zalog po tem kriteriju ni enako opravičljiva. Najmanj opravičljivo je gotovo naraščanje zalog surovin in nedovršene proizvodnje oziroma njihovo počasno obračanje. Brez dvoma pa je z ozirom na ugotavljanje čistega dohodka v plačani realizaciji pomembno razlikovanje obratnih sredstev glede na stopnjo likvidnosti, se pravi sposobnosti, spremeniti blagovno obliko zopet v denarno obliko. Neupravičeno večanje obratnih sredstev je vzrok za nelikvidnost podjetja, ker je podjetje v takem položaju nesposobno poravnavati svoje obveznosti, nasprotno pa dobra likvidnost ne veča ugleda podjetja samo navzven — zaradi točnega izvrgevanja svojih obveznosti — temveč povečuje poslovni uspeh podjetja ter zmanjšuje potrebo po kreditih za obratna sredstva in s tem v zvezi stroške, se pravi, vpliva na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Iz tega torej sledi, da skušamo z analizo strukture obratnih sredstev ugotoviti predvsem primernost zalog in njihovo obračanje. V okviru naših obratnih sredstev so trenutno najbolj pereče naloge nedovršene proizvodnje ter terjatve od kupcev. Spričo motenj, ki nastopajo v proizvodnji, se zlasti pri analizi zalog polproizvodov in nedovršene proizvodnje kaže potreba po podrobnejši analizi posameznih skupin zalog ali izdelkov nedovršene proizvodnje. Vrednost nedovršene proizvodnje je v prvih 8 mesecih letošnjega leta porasla za ca 1.544 milijonov dinarjev. Naj večji dvig zalog beležimo pri ingotih za 636 milijonov dinarjev, valjanih proizvodih za 493 milijonov dinarjev in pri proizvodih mehanične delavnice za 415 milijonov dinarjev. Podrobnejša analiza po obratih naj bi odkrila vzroke povečanja zalog, ekonomske enote pa bi na temelju teh morale izvajati ukrepe za zmanjšanje zalog nedovršene proizvodnje in polizdelkov. Tudi močan porast terjatev od kupcev nam veže prekomerno naš denarni del obratnih sredstev. Stanje dolžnikov je ob začetku leta znašalo 1923 milijonov dinarjev, konec 1. polletja je stanje naraslo na 2225 milijonov dinarjev, na koncu septembra pa je naraslo na ca 2517 milijonov dinarjev. S tem smo v dolžnikih imeli vezanih sredstev ob začetku leta 45,5 dni, ob koncu polletja 44 dni, konec septembra pa 50 dni v primerjavi z izvršeno realizacijo. Za znižanje stanja dolžnikov je bila v podjetju podvzeta vrsta ukrepov z direktnim izterjevanjem, s tožbami preko gospodarskih sodišč, številnimi kompenzacijami in asignacijami ter z odbijanjem naročil. Vsi ti ukrepi pa na žalost ne prinašajo želj enih uspehov. Mnogo naših dolžnikov ne izpolnjuje svojih obveznosti z motivacijami, da so njihove finančne težave v znatni meri posledica naših nepravočasnih in nekom-pletnih dobav, kar jim ovira proizvodni proces in povečuje njihovo nedokončano proizvodnjo. Posledice občutnega porasta naših zalog nedovršene proizvodnje in velikih terjatev od odjemalcev se odražajo ne samo v naših visokih obveznostih do dobaviteljev, katerim moramo plačevati zamudne obresti, najemati moramo tudi dodatne kredite za obratna sredstva s 7 % obrestno mero in 1,5 % provizijo, naš poslovni uspeh, ki se izračunava na temelju plačane realizacije, pa je močno okrnjen. Gospodarjenje z našimi obratnimi sredstvi mora biti ena naših važnih nalog in skrb celotnega kolektiva. Engelbert Gostenčnik, direktor gosp. rač. sektorja POSLOVANJE ORGANOV UPRAVLJANJA (Nadaljevanje s 1. strani) da se na ta način izboljšata kvaliteta dela in proizvodnja. Število tehničnega kadra se za izvedbo te zadolžitve ne sme povečati, zato je povečanje tehničnega nadzora izvesti z razpoložljivim strokovnim kadrom; — komercialno vodstvo mora poskrbeti za ustrezno skladiščenje vsega materiala, kar predvsem velja za ferolegure; — komercialno vodstvo mora v bodoče skrbeti, da se v sodelovanju s prizadetimi obratnimi pripravami dela sklepajo prodajne pogodbe tako za domače tržišče kakor tudi za izvoz, tako da se bodo po svojem asortimentu, kvaliteti, količini in dobavnih rokih približale našemu programu proizvodnje in zmogljivostim posameznih obratov; — nabava surovin in ostalega pomožnega materiala mora biti v skladu z asortimentom in potrebami proizvodnje. Od dobaviteljev je zahtevati ponudbe, kupoprodajne pogodbe pa sklepati ob upoštevanju najbolj ugodnih ponudb. Čeprav tega verjetno zaradi konjunkturnosti ne bo mogoče doseči pri vseh surovinah, je stremeti za tem, da se poveča obseg takega načina poslovanja, istočasno pa stremeti, da se nabavljajo surovine direktno pri proizvajalcih in je izključiti posrednike; — strokovni izpopolnitvi zaposlenih za ključna delovna mesta tako za topilnico kakor tudi ostale obrate je v bodoče posvetiti več pozornosti. Za njihovo strokovno usposobitev je organizirati tečaje, obisk tečajev pa omogočiti tudi ostalim, ki niso zaposleni na teh delovnih mestih. Zasedbo ključnih delovnih mest na posameznih agregatih in strojnih napravah je v bodoče vršiti na podlagi internih razpisov. Zaposlene, ki delajo na teh delovnih mestih, pa se strokovno nočejo izpopolnjevati in na delovnih mestih ne odgovarjajo, je zamenjati z delavci, ki bodo uspešno končali tečaje, njih pa razporediti na druga, manj važna delovna mesta. Nahajamo se v fazi velike rekonstrukcije in izgradnje podjetja. Zato je skrbeti, da se vsa izgradnja vrši in končuje v določenih rokih. Srednja proga nove valjarne v poskusni proizvodnji ne dosega zadovoljivih rezultatov, čemur je razlog tudi to, da vzporedno z izgradnjo tega objekta niso bile zgrajene ostale naprave, ki bi omogočile občutnejše povečanje proizvodnje. Zato se zadolžuje upravo podjetja, da preko tehnično strokovnega kadra čimprej izboljša proizvodnjo srednje proge nove valjarne in poskrbi, da bo proga lahko obratovala s polno zmogljivostjo. Skladno z investicijsko dejavnostjo in izgradnjo podjetja je skrbeti za povečano izgradnjo objektov družbenega standarda, ker je bilo na tem področju doslej premalo storjenega. V kavarni — Natakar, žejen sem! je dejal neki pijanec. Natakar mu je prinesel kozarec vode, pijanec pa pokonci: — Cuj, nisem rekel, da sem umazan, ampak, da sem žejen! S kvalitetnim delom bomo odpravili napake V jeklarni noy sistem nagrajevanja in večja tehnološka disciplina Iz razgovora s šefom jeklarne inž. Milanom Doboviškom objavljamo nekaj njegovih misli o vsakdanji problematiki v proizvodnji. V jeklarni oziroma topilnici je velik problem kvaliteten kader. Od uvedbe 4. izmene so menjali okoli 50 % delavcev. Novi v tako kratkem času niso mogli postati strokovnjaki. Zaradi nestrokovnosti novincev so tudi naprave pogosto v remontu, skupine pa so kvalitetno preslabo zasedene posebno v 2. in 3. izmeni. Topilnica je v zad- < L I Inž. Milan Dobovišek, šef jeklarne njih letih menjala 6—7 inženirjev. Staremu pregovoru: »Za delo v topilnici mora biti človek močan pa trep,« bi lahko dodali: »Pa strokovnjak tudi,« saj je delo strokovno nedvomno enako zahtevno kot v drugih obratih, poleg tega pa mnogo bolj naporno, umazano, nezdravo in vezano z odgovornostjo za izpade dragih šarž, zato pa preslabo nagrajeno. Nič čudnega torej, da si mnogi poiščejo delo v drugih obratih ali pa tudi odidejo iz podjetja. Novince bi morali poučevati in vzgajati, pa jih ne. Zakaj? Res je, da starejši delavci ne kažejo dovolj zanimanja za mlade, vendar pa so sami — posebno mojstri — preobremenjeni. Razen svojega specialnega dela mora npr. mojster, ki bi se v glavnem moral pečati z izdelavo šarže, skrbeti za pripravo materiala, premagovati težave pri notranjem transportu in pri skladiščenju metalnih in nemetalnih materialov, poleg tega pa še kontrolirati delo novincev. Tako je pri peči, tako v livni jami. Jasno je, da tak mojster postane »siten«, naveličan, »nepristopen« za novinca in za svojega predpostavlj enega. Posebno vprašanje sta tehnološka disciplina in kvaliteta materiala. Staro železo je iz leta v leto slabše in zato nastajajo velike težave pri pripravi vložka. V tekoče jeklo se večkrat dodajajo vlažni materiali, ker suhih ni (skladišče!). Samotni materiali so pogosto nekvalitetni. Zato slaba zdržljivost ponovc, močna abrazija med litjem in nečisti ingoti. Sedanje ilijaške kokile so slabše od nekdanjih štorskih, odtod potrošnja ko-kil do nedovoljeno visoke meje. Ce dodamo še neupoštevanje tehnoloških predpisov in včasih nerazumljiv odpor delavcev do izboljšav oziroma novosti (npr. prehod od ročnega lakiranja k lakiranju z brizgalko) ter stara in vedno aktualna ozka grla, je podoba v grobem zaokrožena. Na vprašanje, kako najti izhod iz »začaranega kroga«, je inž. Dobovišek po vrsti naštel tudi rešitve: — subjektivne napake se dajo odpraviti z voljo do kvalitetnega dela in z upoštevanjem tehnoloških predpisov; — topilnici je treba dati primerno skladišče oziroma končno ugotoviti, kako je z »bunkerjem« nasproti centralnega skladišča; — uvedba dvoizmenskega dela inženirjev naj bi izboljšala kontrolo tehnoloških postopkov; — novi sistem nagrajevanja (vsaka skupina oziroma izmena bo nagrajena po opravljenem kvalitetnem delu) bo dvignil interes za dobro delo. Ostaja pa stalna potreba po kadrih, ki bo z novo jeklarno še narasla. Rešitev tega problema pa je v interesu celotnega kolektiva. — jan STROJI PRIHAJAJO V zadnjem času smo dobili iz inozemstva precejšnje število strojev in naprav, ki jih bo treba čimprej montirati in usposobiti za proizvodnjo. Iz Danske smo dobili rezalni stroj za rezanje nalitkov. Doma moramo stroju narediti še vrtljivo mizo, na katero se bodo postavljali ulitki. Iz Švedske smo prejeli: 2 brusilna stroja za čiščenje jeklenih gredic, 1 peskalno komoro, 1 luščilni stroj in garnituro kontrolnih instrumentov. Iz Berlina smo prejeli aparaturo »Spek-trovist«, iz Frankfurta »Linekamp« s priborom, iz Budimpešte 3 komade visoko sposobnih plinskih generatorjev. Iz ZRN smo nadalje prejeli avtomatiko za obe hidravlični stiskalnici. Zadeva je že montirana in tudi že obratuje. Poleg tega smo prejeli Amslerjeve stroje in aparature za OTKR ter stroj za honanje »Sunnen«. Iz ČSSR smo prejeli stružnice in vrtalne stroje za naše mehanične delavnice ter prenosni montažni vrtalni stroj. Ena stružnica že obratuje, ostali stroji se montirajo. Iz Poljske smo prejeli nove pogone in opremo za elektrodna držala za 15-tonsko elektro obločno peč. Iz DDR smo prejeli polirno ravnalni stroj za obrat hladne predelave ter koordinatni vrtalni stroj za mehanično delavnico. Iz Milana smo prejeli livarski stroj »Cor-matic« za livarno finih ulitkov. Iz viškov ZDA pa smo prejeli stroje Norton in Monarh za našo mehanično delavnico. Ker je vse stroje treba čimprej montirati in vključiti v proizvodnjo, bomo v vsaki prihodnjih številk tega lista objavljali, kateri stroji so že v pogonu. F. B. Naše pnevmatsko orodje na zagrebškem velesejmu Interes za naše pnevmatsko orodje se vsako leto veča. To se je posebno opazilo na letošnjem zagrebškem velesejmu. Na demonstracijskem prostoru je vsak interesent želel na licu mesta kupiti orodje, s katerim sta naša tovariša kazala, kako se vrta z našimi kladivi v skalo ali kako se seka jeklo s sekalnimi kladivi. 2al pa nismo v stanju, da bi zadostili vsem željam. Vse potrebe so namreč mnogo večje, kot so zmogljivosti oddelka za proizvodnjo pnevmatskega orodja. Na sejmu je bilo največ povpraševanja za vrtalnimi kladivi RK 18 in RK 21. Zelo so se zanimali tudi za odkopno kladivo ROK 12. V praksi so kladiva RK 12 pokazala boljše sposobnosti kot kladiva konkurenčnih tovarn. Posamezna podjetja pa so se tudi pritožila na pomanjkljivosti pri kladivih ROK 9 in ROK 12. Na tržišču manjka odkopnih konic in sekačev. Ta orodja nujno potrebujeta rudnik Raša in ladjedelnica Pula. Trdijo, da bo proizvodnja pri njih obstala, če jim ne bomo dobavili navedenih orodij. Nujno bo treba razmišljati o razširitvi naših delavnic za proizvodnjo pnevmatskih strojev. p b. KAKO S CECOVJA V TOVARNO Gramoznico so splanirali in dvakrat za-plankali (enkrat odplankali), ker (ne) bodo v njej gradili. Podrli so luči, pešpot razrili in lep kos odrezali. Kdor hoče zdaj s Cečov-ja v tovarno pa ni ne alpinist ne avtomobilist, ima na izbiro: 1. romantičen ovinek proti zdravstvenemu domu, 2. samomor po stopnicah za samskim domom, 3. »pokaži kaj znaš« po dolgi prometni cesti brez pločnikov. V jesenski žlobudri in ob zimski poledici bo torej brezplačne zabave in nezgod na poti na delo dovolj. Vabimo investitorje, graditelje in urbaniste, da si cirkus ogledajo. Prijatelji umetnosti Neki umetnostni zgodovinar je dejal: »Tri vrste ljudi poznam: takšne, ki ne m irajo Picassa, takšne, ki ne marajo Raf-faela, in takšne, ki še nikoli niso slišali ne za enega ne za drugega, pa vseeno sodijo o umetnosti.« Kako izvršujemo letošnji plan proizvodnje in prodaje DIAGRAM 2 DIAGRAM 3 130 120 JANUAR -SEPTEt Skupnapraizv. '/fj Robno proizv. ^ f j m+ 110 PLAN 99.8 100 95 6 90.1? 66.7 80 DIAGRAM 1 too 100 Gibanje s poslovnim planom predvidenega obsega proizvodnje in prodaje je za naše podjetje v letošnjem letu še posebej pomembno. Tako morajo letos priti do izraza prvi sadovi dosedanjih investicijskih vlaganj, v prvi vrsti vključitve v proizvodnjo srednje proge nove valjarne. Zaradi tega predvideva tudi plan za letošnje leto skoro 50 % večji obseg skupne proizvodnje proti doseženi v preteklem letu. Drugič je leto 1964 tudi prvo leto 7-letnega plana našega perspektivnega razvoja, ki predvideva, da bomo proizvodnjo in predelavo surovega jekla do leta 1970 proti dosedanji podvojili. Dober start pa je eden od mnogih pogojev za uresničitev tega cilja. V prvi številki našega informativnega biltena bomo podali kumulativni prikaz gibanja osnovnih elementov poslovnega plana za obdobje od januarja do oktobra tekočega leta, vtem ko bomo v naslednjih obravnavali te podatke za pretekli mesec. Iz diagrama št. 1 je razvidno, da znaša indeks izvrševanja plana realizacije zaključno z mesecem septembrom 99,5, skupne proizvodnje 94,9 in blagovne proizvodnje 82,5. Dalje se iz tega grafičnega prikaza vidi, da se vsi trije navedeni indeksi od kvartala do kvartala popravljajo, to se pravi, bolj približujejo planski vrednosti 100. Pri sedanjem stanju bomo plan realizacije presegli za okroglo 2 do 3 %, pri skupni proizvodnji dosegli predvideni plan, medtem ko bomo pri blagovni proizvodnji nekoliko zaostali za predvidenim planom. V diagramu št. 2 je prikazano kumulativno doseganje plana skupne in blagovne proizvodnje po posameznih obratih in za podjetje kot celoto s stanjem 30. septembra tega leta. V največji meri zaostaja za planom zlasti valjarna, ki zaradi začetnih težav pri poizkusnem obratovanju nove srednje proge tudi do konca leta svojega zaostanka v celoti ne bo nadoknadila. V še večji meri kot pri skupni zaostaja valjarna pri blagovni proizvodnji. Vzrok temu so (kot posledica še nedokončane rekonstrukcije) danes še obstoječa oz- ka grla pri termični obdelavi in adjustaži valjanih proizvodov. Zaradi tega se tudi pojavljajo v tem obratu relativno visoke zaloge nedovršene proizvodnje. Vzrok za nizko doseganje plana blagovne proizvodnje v kovačnici proti skupni proizvodnji v tem obratu leži predvsem v tem, ker ta obrat odstopa večji odstotek svoje proizvodnje od prvotno predvidenega mehanični delavnici v nadaljnjo predelavo. S tem pomaga kovačnica v določeni meri mehanski obdelo-valnici pri preseganju njenega plana, kar pri povečani stopnji finalizacije ugodno vpliva tudi na povišanje povprečne prodajne cene. Ako primerjamo sedaj še letošnji obseg skupne in blagovne proizvodnje ter realizacije z istimi podatki, doseženimi v istem 9-mesečnem obdobju preteklega leta, vidimo, da je letos dosežena realizacija višja za 23 %, skupna proizvodnja za 40 % in blagovna proizvodnja za 33 %. S septembrom t. 1. je DS sprejel izpopolnjene osnove za cenik del, ki jih je sestavila posebna komisija. Izpopolnjeni cenik del je zadržal vse spodbudne elemente starega, hkrati pa je vnesel še nove, ki naj bi odpravili vzroke za neskladja in odstopanja v dosedanjem sistemu oblikovanja in delitve OD fizičnim delavcem. Z namenom, da se vzpostavi pravo razmerje med vrednotenjem dela v posameznih oddelkih in obratih, so vsa dela razvrščena v ustrezne grupe in okolja. Za različna dela je predvidenih 8 osnovnih grup. Dela se lahko opravljajo v naslednjih treh različnih okoljih: — v najtežjem delovnem okolju (topilnica, kovačnica, valjarna), — v težkem delovnem okolju (kaluparnica, vzmetarna, čistilnica), Kljub tej primerjavi pa ni rečeno, da smo z današnjim stanjem lahko zadovoljni. Poleg nekaterih objektivnih težav obstaja veliko subjektivnih vzrokov, da naša proizvodnja in realizacija ni višja od dosežene, od teh dveh faktorjev pa je v največji meri odvisen naš celotni poslovni uspeh in tudi naši osebni dohodki. Slika izvrševanja plana proizvodnje, izločena iz celote samo za mesec september, pa je prikazana v diagramu št. 3. Iz njega je razvidno, da smo mesečni osnovni plan skupne proizvodnje dosegli s 108,9 in blagovne proizvodnje z 90,4 %. Ta slika je torej nekoliko boljša od kumulative 9 mesecev. Predvsem od našega dela v zadnjem kvartalu je torej odvisno, v kolikšni meri bomo dosegli in presegli planirani obseg proizvodnje in realizacije. •— v normalnem delovnem okolju (strugar-na, orodjarna, brusilnica, modelarna). Dela so bila razvrščena v ustrezne grupe in okolja po analitski oceni, ki je bila za vsa dela v naši železarni izdelana že pred leti. Vsaka grupa je ocenjena z določenim številom enot, ki progresivno naraščajo od 1. do 8. grupe. Različno okolje vpliva tako, da se število enot posameznih grup v težkem okolju poveča za 6 % proti številu enot v normalnem delovnem okolju oziroma za 12 % v najtežjem delovnem okolju. S pogojem, da so vsa dela pravilno razvrščena v ustrezne grupe in okolje dela in da je čas realno postavljen, je zagotovljeno tudi predvideno razmerje med akontacijami OD za posamezna dela v oddelkih in med obrati. Vasilij Terseglav, dir. APS Prednosti novega vrednotenja dela v naših obratih Vrednost enot, s katerimi so ocenjena dela v posameznih grupah in okoljih, po izpopolnjenem ceniku ni več statična, temveč se spreminja skladno z večanjem produktivnosti celega podjetja oziroma z večanjem globala OD. Cim večja bo torej realizacija in dohodek na enega sodelavca, tem večja bo tudi vrednost enote. Kdaj in koliko bo mogoče povečati global OD, bo ugotavljal UO in odrejal povečanje vrednosti enot. Tistim sodelavcem, ki delajo v štirih izmenah, se ustrezno z zmanjšanjem efekt, časa na delu poveča število enot, kar ustreza enakemu OD tistih sodelavcev, ki delajo v normalnem delovnem času. Kadar se delo prevzame brez prejšnje ocenitve količine dela, veljajo osnovne enote, če pa se delo prevzame po učinku, t. j. s predhodno ocenitvijo dela, pa se osnovne enote povečajo še za 13 %. Praktično se delo oceni tako, da se za izvršitev določi realno potreben čas in ustrezna grupa ter okolje dela. Grupa dela in okolje predstavljata določeno število enot. Te enote se pomnožijo s časom. Za opravljeno delo pripada delavcu ali skupini OD, ki se izračuna iz števila enot, pripadajočih za opravljeno delo, in pomnoženih z vrednostjo enote za tisti mesec. Cim bolje so obrati delali in s tem dosegli pri istem številu delavcev večjo proizvodnjo, čim manj izmečka, čim večji izplen, s čim manjšimi materialnimi stroški, tem višja je tudi lahko vrednost enote. Pri določanju realnega časa je treba upoštevati čas za pripravo dela in čas izdelave pripadajočim procentom dodatnega časa ter čas počitka in stopnjo učinka delavca. Casi se morajo praviloma snemati ali pa izračunati na osnovi postavljenih normativov, ki so dobljeni pri snemanju. Realno postavljen čas lahko delavec neomejeno prekorači in ga nihče ne sme zmanjšati. Po tem sistemu je mogoče vrednotiti dela povsod tam, kjer se da določiti realen čas izdelave. To pa ni mogoče povsod. Zlasti je to težko pri raznih remontnih delih, transportnih in drugih uslugah, kjer se ne more vnaprej predvideti vrednost vseh del. Ker .pa želimo, da so tudi ta dela izvršena v čim krajšem času in čim bolj kvalitetno, se jih vrednoti po posrednem učin- ku, t. j. po doseganju učinka obrata, za katerega se remont ali usluga dela. Cim večji % količine in realizacije nad postavljenim planom je obrat dosegel, tem večja prekoračitev časa se prizna tudi delavcem, ki obrat vzdržujejo oziroma delajo zanj druge usluge. Delo vsakega posameznika v remontni skupini ali skupini za usluge pa je razvrščeno v ustrezno grupo ali okolje, s čimer je vzpostavljeno notranje razmerje med posameznimi deli. Tista dela pa, ki se jim čas lahko vnaprej določi, se vrednotijo tako kot v proizvodnih obratih. Izpopolnjen sistem cenika del pa sam le s pisano besedo ne more rešiti vseh problemov. Treba ga je pravilno uporabljati pri vsakdanjem vrednotenju dela. Ob upoštevanju vseh načel pa je mogoče doseči: — planirano razmerje akontacij za posamezna dela med posameznimi delavci, oddelki in obrati; — enakomerno in skladno večanje vrednosti enot z večanjem produktivnosti dela oziroma izboljšanjem poslovnega uspeha podjetja; — skladnejše povečanje akontacij fizičnih in umskih delavcev; — večje zadovoljstvo delavcev, ki jim je 80 % za sprejeto delo zagotovljenih, če imajo za opravljanje dela tudi ustrezno kvalifikacijo; — da se čim več del dela po učinku, ker sam cenik k temu spodbuja. Ce hočemo, da bodo vsa načela novega cenika v praksi čim bolje uresničena, je nujno: — izpopolniti metodologijo določanja časa v vseh oddelkih in obratih v železarni; z realno predpisanim časom za posamezna dela, ki se da ugotoviti po že znanih metodah snemanja, bomo zagotovili stalen napredek in skladen razvoj v vseh obratih; — izpopolniti metodologijo določanja grup in okolja za posamezna dela, da onemogočimo vsako samovoljo ali zapostavljanje pri vrednotenju dela. Pri pravilni uporabi tega sistema za vrednotenje dela ne more izostati tudi učinek, ki naj se pokaže v povečanih osebnih dohodkih. To pa je bil tudi namen izpopolnitve cenika. Janez Žnidar Komunisti morajo biti samoiniciativni Intervju s sekretarjem TK ZKS Franc Tušek, sekretar TK ZKS železarne Ravne, star 30 let, dela kot kon-strukter v PD J, v železarni pa je zaposlen od 1. 1951. Ves ta čas je agilen družbeno politični in športni delavec. Ko smo ga prosili, naj za naš list odgovori na nekaj vprašanj, je rad privolil. Kakšna je predkongresna dejavnost v naši železarni? je bilo prvo vprašanje. Predkongresna dejavnost se je začela že po VI. plenumu ZKJ. Osnovne organizacije so izbrale delegate za občinsko konferenco. Poleg tega so na sestankih zelo živahno in samokritično diskutirale o napakah, ki se pojavljajo v njihovem delu, obravnavale pa so tudi poslovanje podjetja in probleme, ki se porajajo s tem v zvezi. Po dopustni sezoni se je dejavnost spet razživela. Zdaj obravnavamo predvsem spremembe in dopolnila statuta ZKJ. Kako gledajo komunisti na te spremembe in ali je bilo kaj organizirane diskusije o tej temi? Komunisti obravnavajo spremembe statuta zelo živahno. TK pa je na svoji zadnji seji skupaj s sekretarji osnovnih organizacij dopolnila in spremembe temeljito obdelal in naredil načrt za diskusijo v osnovnih organizacijah. Obravnave bodo končane do 10. oktobra, nato pa bo komite ponovno pregledal predloge sprememb in jih posredoval centralni komisiji. Ali imate morda že zdaj kak konkreten predlog? Nekaj jih imamo: — predlagamo, da članov komiteja od udeležbe na sestankih osnovnih organizacij ne bi oproščali komiteji, temveč osnovne organizacije; — poudarjamo pozitivnost krajevnih komitejev, ki bodo lahko uspešno povezovali osn. organizacije v tovarnah in na terenu; — načeli smo vprašanje članarine oziroma zakaj osnovnim organizacijam od nje nič ne ostane. Sklepi, ki jih sprejemajo komunisti našega podjetja na svojih sestankih, so dobri. Franc Tušek na delovnem mestu Ali pa se tudi v praksi izvajajo? In če ne, zakaj ne? Res je, da se naši sklepi večkrat ne realizirajo. Vzrokov za to je več. Dostikrat je kriva naša nedoslednost. Osnovne organizacije pogosto za sklepe, ki so jih sprejele, ne dajo konkretnih zadolžitev. Nadalje je kriva tudi premajhna samo-iniciativa komunistov, ki še vedno preveč samo čakajo na direktive »od zgoraj«. Bolj bi morali pri tem sodelovati tako vodilni komunisti kot komunisti na vodilnih položajih. Posebno zato, ker ima mlačno obravnavanje sklepov za posledico tudi nezainteresiranost komunistov do posameznih problemov. Ali je stvar v resnici tako huda, kot je videti? Seveda ni. Toda tempo našega življenja in razvoja je tako hiter, da pričakujemo tudi hitro odpravo napak. Sklepi se realizirajo, le da ne tako hitro, kot bi se lahko. Tovariš sekretar, hvala za razgovor. k. r. Ko so slavnega tenorista E. Carusa vprašali, kaj misli o glasbeni nadarjenosti raznih narodov, je odgovoril: »Francozi so rojeni za to, da ustvarjajo opere, Italijani za to, da jih pojejo, Nemci, da jih igrajo, Angleži, da jih poslušajo, Amerikanci pa za to, da jih financirajo.« Duhovitemu ruskemu satiriku Gogolju je v družbi postalo slabo. »Hitro, fiitro, pomagajte mu!« je vzkliknila gospodinja, »dva moža naj ga držita, eden pa naj mu vlije žganje v usta.« »Ali bi me ne mogel eden držati in dva vlivati?« je šepetaje vprašal Gogolj. RAVENSKI KVANTOMETER Kvantometer je kompliciran aparat za hitro avtomatsko kemijsko analizo na osnovi spektralne analize. V Evropi dela okrog 420 takih naprav, od tega približno polovica v črni metalurgiji. 2e samo število naprav priča o prednosti take kontrole. Kompletna analiza jekla na 12 elementov traja v zavisnosti od stopnje legiranja od 4—12 minut. Kaj to pomeni, nam pove primerjava s klasično analizo, ki bi za isto delo potrebovala najmanj 24 ur in petkrat večja sredstva. Na ta način je možno skrajšati čas izdelave šarže od 5 do 20 %, kar močno zavisi od uporabljanega metalurškega procesa in opreme topilnice! To daje možnost povečanja proizvodnje in približno isto potrošnjo energije ter ognjestalnega materiala. Hitrost kontrole nam omogoča prištediti tudi do 5 %' ferolegur. Ker je omogočena kontrola legiranih elementov in nečistoč tudi v vseh predprobah, lahko medsebojnih vplivov elementov moramo to napraviti za vsako grupo kvalitet. Če izračunamo to za naš program z 32 kanali, nanese preko 30.000 precizno izvršenih in obdelanih meritev. Po evropski statistiki treh naj večjih dobaviteljev kvantometrov traja justiranje povprečno 3 mesece in prav toliko tudi poizkusno obratovanje. Samo umerjanje traja po istem viru 12 do 18 mesecev z ozirom na stopnjo legiranosti jekel. Moramo pa poudariti, da sloni to evropsko povprečje na enoletnem prakticiranju celotnega kadra v jeklarnah, ki že uporabljajo kvantometer. Če pogledamo v zrcalu teh podatkov in izkušenj ravenski kvantometer, dobimo sledeče. podatke: število določevanih elementov 14, število kanalov 32, trajanje ene analize povprečno 8 min., maksimalna obremenitev 10 vzorcev/h, SHEMA KVANTOMETRA REZERVNI CIKLUS GLAVNI CIKLUS CIKLUS C + S vlivanje vzorca | transport po cevni pošti priprava ostružkov (vrtalni stroj) priprava vzorca (ločilni, brusilni in polirni stroj) priprava ostružkov (vrtalni stroj) transport v fotometrični laboratorij fotometrična analiza (folometer PMQ II fotometer UNICAM) kvantometrska analiza (teleprinterski zahtevek, evidentiranje, izbor postopka, vzbujanje, meritev, izračunavanje rezultata, kontrola) kontrola kvalitete javljanje rezultata (vklop signala, pošiljanje teleksa, izdaja atesta) transport po notranji cevni pošti I določev.—določev. C (avtomat CTA 5 C) S (avtomat CTA 5 S) povratek in skladiščenje vzorca dosežemo tudi več kot polovično zmanjšanje izmeta in njegovo pravočasno odkrivanje, še preden ga predelajo v drugih obratih. Popolnoma jasno je, da postavlja naprava s takimi možnostmi pred kemijski oddelek tudi težke haloge, kot gradnjo visoko zahtevnega laboratorija, izvežbanje specializiranega kadra, izdelavo velikega števila točnih kvantometrskih standardov, to je vzorcev jekla, ki so primerno obdelani in 10-krat točno analizirani po arbitražnih metodah kemijske analize, prirejenih za naša jekla, ter justiranje in umeritev kvantometra. Pod justiranjem razumemo točno naravnan j e in preizkušnjo vseh mehanskih, optičnih in elektronskih delov aparata, pod umeritvijo pa izdelavo diagramov, tabel in korekturnih formul za spreminjanje odčitkov na aparatu v iskano kemijsko koncentracijo. Za vsak diagram potrebujemo najmanj 5 točk, ki jih moramo meriti najmanj po desetkrat; zaradi trajanje justiranja 3 mesece, trajanje dosedanjega umerjanja limes., še predvideno trajanje umerjanja 4 mes., število domačih standardov 1600. Umerjanje obremenjujejo in zavirajo predvsem: pomanjkanje potrošnega materiala in rezervnih delov zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, pomanjkanje primernega srednjestrokovnega kadra, pomanjkanje primernih uslužnostnih služb, prepočasna gradnja pomožnih naprav ipd. Kolikor hitro bomo premostili te težave, bo kvantometer redno obratoval v normalnem roku evropskega povprečja, kljub težjim okoliščinam dela. Zgornja shema naj bi dala pregled poti preiskovanega vzorca pri eni kvantometr-ski kontroli in predstavo o številu glavnih potrebnih naprav v laboratoriju. Kader je treba posebej izučiti, ker so to pri nas doslej nepoznane metode kontrole. Delo bo potekalo v štirih izmenah po 5 ljudi. Vse naprave morajo biti stalno vzdr- ževane ter opremljene z rezervnimi deli in potrošnim materialom. Vsak izpad na katerikoli napravi lahko zaustavi celotni postopek. Za potrošni material, rezervne dele in vzdrževanje bo potrebno povprečno 1000 dolarjev mesečno, kar je petkrat manj, kot trošimo sedaj, le da bomo morali verjetno uvoziti direktno, ne pa posredno. Bomo pa lahko dvignili kvaliteto in s tem povečali izvoz v znatno večji meri. Če bomo uspeli izkoristiti 40 % možnih prednosti kvantometrske kontrole, se bo v enem letu amortizirala aparatura in vsi stroški za novi laboratorij, izdelavo pomožnih naprav, pripravo standardnih vzorcev in umeritev kvantometra. Inž. Janez Perman Kontinuirana inventura — novost v naši železarni Z letošnjim letom uvajamo v naši železarni pomembno novost: z novo organizacijo podjetja se je v okviru gospodarsko računskega sektorja v obratnem računovodstvu ustanovil nov oddelek — oddelek za kontinuirani popis zalog. Da bi o pomenu tega oddelka zvedeli kaj več, se je naše uredništvo obrnilo na šefa obratnega računovodstva tov. Kohlenbran-da, da nam stvar razloži podrobneje. Ustregel nam je in povedal naslednje: Večini sodelavcev, posebno tistim, ki so pri popisih redno aktivno sodelovali, je znano, kako obsežen posel je naši železarni ob zaključku vsakega leta predstavljala inventura sredstev in virov teh sredstev. V ilustracijo naj navedem samo, da je bilo aktivno vključenih v inventuro vsako leto preko 600 naših sodelavcev, ki so vršili popis v 80 komisijah. Razen borih 1200 plačanih nadur je bilo to velikansko delo opravljeno v rednem delovnem času in do predpisanega roka. Da bi vsaj večji del tega popisa prenesli na druge mesece v letu in tako razbremenili »prekratki« december, smo se poslužili obstoječega zakonskega predpisa — uredbe o inventuri—, ki govori o možnostih uvedbe kontinuiranega (stalnega) popisa zalog surovin in materiala, drobnega inventarja, polproizvodov in gotovih izdelkov kontinuirano skozi celo leto. Delovne organizacije, ki imajo več kot 5000 artiklov, lahko namreč popisujejo vse materialne vrednosti (razen osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe ter virov sredstev) že preko celega leta po vnaprej izdelanem načrtu. Tako smo tudi pri nas že v novo organizacijsko strukturo železarne s tem namenom formirali oddelek za kontinuirani popis zalog. Oddelek, zaenkrat še nepopolno zaseden, šteje le 3 zaposlene, za vodjo oddelka pa je bil imenovan Jože Resnik, dosedanji vodja materialnega knjigovodstva. Glede na tako organizirano službo stalnega inventiranja nismo več dolžni ob koncu leta vršiti naturalni popis materialnih vrednosti, če je ta služba najmanj enkrat v letu opravila kontrolo in popis teh sredstev in če so vsi ugotovljeni viški ali manj-ki bili v razpravi pred organi delavskega upravljanja. Nove — beri povečane — 400 din krušnega dodatka + 1.500 dinarjev obveznega minimalnega dodatka + 70 din fabriškega dodatka = 1.970 din dodatka za povečane življenjske stroške. V juliju izvršena vskladitev cen nekaterim proizvodom široke potrošnje, kot: sladkorju, olju, kruhu, električnemu toku in premogu, je vzvalovala splošni nivo cen. Kot smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo: trgovci in obrtniki, delno pa tudi industrija so zagrabili za ta administrativni ukrep in ga pričeli prirejati in uporabljati za vse mogoče artikle. Verižna reakcija je bila sprožena in cene so se brez kakršnihkoli predhodnih napovedi, kaj šele odobritev, povečale tudi artiklom, ki nimajo niti najmanjše zveze z uradno odobrenim povečanjem cen naštetih artiklov. Verižna reakcija pa še ni zaustavljena in leze dalje. Uradi za cene dobivajo dnevno nove predloge za zvišanje cen raznim proizvodom, dobrinam in uslugam. Ob mesečnih nakupih gospodinje znova in znova ugotavljajo, da so šle v gospodinjski predračun z napačnimi cenami pri skoraj vseh artiklih oziroma postavkah. Zal so se »zaplanirale« v svojem skrbno izdelanem družinskem proračunu daleč preko 1.570 dinarjev, kolikor jim je namreč priteklo v njihov proračun iz naslova obveznega minimalnega dodatka zaradi povečanja cen moki, sladkorju, olju in premogu. Z vso to problematiko okrog porasta cen, posledicami tega ter o potrebnih ukrepih je tovarniški odbor sindikata skupaj s tovarniškim komitejem ZKS in ZMS razpravljal v posebni točki dnevnega reda na razširjeni seji dne 7. avgusta letos. Ob tej priliki je bilo veliko razpravljanja okrog tega vprašanja. Obrazložen je bil sprejeti zvezni ukrep o vskla-ditvi cen nekaterim živilskim artiklom kot posledica dosedanje neskladnosti v režimu cen osnovnih življenjskih potrebščin, razloženi so bili naj novejši zvezni ukrepi na podlagi delitve dohodka med podjetjem in družbo, ki je bila izvršena v prid podjetij ■ cene in mi (mimogrede povedano, samo naši železarni je ostalo letos pri planiranem dohodku ca. 2 milijardi din več sredstev za sklade, kot če bi veljali instrumenti delitve iz lanskega leta), in razpravljali so končno o možnostih nadomestila delavcem zaradi administrativno določenega zvišanja cen nekaterim živilskim artiklom. Glede na statistično dokazano dejstvo, da so življenjski stroški v mariborskem okraju za 20 % večji v primerjavi z drugimi okraji v Sloveniji (da jih ne primerjamo celo z okraji v južnih predelih države, kjer je življenje mnogo ceneje), je bilo ugotovljeno, da je obvezno minimalno nadomestilo v znesku 1.500 din za našega delavca znatno premalo. Ta obvezni minimalni dodatek ne krije pri nas niti uradno odobrenih podražitev, da o vseh ostalih podražitvah, ki so šle mimo vseh forumov za kontrolo cen, sploh ne govorimo. Vendar je bil dodatek v tej minimalni višini izglasovan tudi pozneje na delavskem svetu z izgovorom, da nam bo itak povečanje globala sredstev za OD, predvsem pa pravilnik o popravljenem ceniku del, »prinesel« ne 1.570 din ampak tudi za preko 6.000 din povprečno povečane osebne dohodke na zaposlenega mesečno. Mi pa govorimo celo o 1.970-dinarskem dodatku, ker prištevamo zraven tudi dosedanji 400-dinarski draginjski dodatek ali tako imenovani »dodatek za kruh«, — kot da tega niso dajali v vseh podjetjih, ampak samo pri nas! Da pa bi bila skrajnost še večja, smo minimalni dodatek povečali za 70 (sedemdeset) din z utemeljitvijo, da ne bi bili delavci pri tem dodatku prikrajšani zaradi občinske obdavčitve tega dodatka z 1,5 % dopolnilnim proračunskim prispevkom. Obstaja možnost (razen če nam zima ne prekriža računov), da bomo povečano in sprejeto plansko obveznost 19 in pol milijarde din realizacije letos dosegli. Tako nam bodo tudi sedanji povprečno doseženi OD presneto opravičeno povečani za 6.000 din in lahko samo upamo, da bodo zadostovali za delno kritje naraslim cenam, še posebej pa cenam ozimnici in premogu, če bomo do slednjega sploh prišli! Vse pač kaže — in delavski svet je predlog že sprejel — da bomo tudi tokrat pri nas v železarni spet »bolj papeški, kot je papež sam«! K. I. Obiskala nas je romunska delegacija Ob koncu leta pa smo ravno tako dolžni izdelati inventurni elaborat o rezultatu tako opravljenega popisa; ostala sredstva: osnovna sredstva, sredstva skupne porabe, polproizvode, gotove proizvode in vire sredstev pa smo dolžni tudi v prihodnje popisovati še nadalje tako kot doslej. Ko bo oddelek za kontinuirani popis imel zadostno število ljudi, bo lahko sam popisal ne samo surovine in material ter drobni inventar kot letos, ampak tudi polproizvode in gotove izdelke, medtem ko bo za popis osnovnih sredstev, sredstev skupne porabe in virov vseh sredstev potrebno še naprej delo s pomočjo popisnih komisij. Sodelavci, ki so že vsa leta doslej (in običajno so bili to vedno eni in isti ljudje) sodelovali v teh inventurnih komisijah, bodo novost vsekakor pozdravili. —od Romunski gostje ogledujejo železarno Dne 19. septembra 1964 je bila v našem podjetju devetčlanska delegacija črne metalurgije iz Romunije, ki jo je vodil svetnik ministra črne metalurgije inž. E. Sorentin. Gostje so si v spremstvu vodilnih delavcev železarne ogledali posamezne obrate, po ogledu tovarne pa so obiskali še študijsko knjižnico. Prof. dr. Franc Sušnik je romunskim tovarišem v kratkem govoru opisal razvoj kulture našega kraja, Koroški oktet pa je zapel nekaj narodnih pesmi. Na službenih razgovorih so se obojestransko pregledale možnosti prodaje proizvodov. Železarna Ravne je ponudila jeklo za kroglične ležaje, jeklo za utope, viseče brusilne stroje, krožne žage in orodja. V nedeljo, 20. septembra, so gostje odpotovali v Maribor na ogled tovarne umetnih brusov »Swaty«. Se isti večer so iz Maribora odpotovali dalje v Beograd, kjer so se vršili zaključni razgovori o sodelovanju črne metalurgije LR Romunije s črno metalurgijo SFRJ. F. B. Pregled fluktuacije delovne sile za 8 mesecev v letu 1964 Podjetje zapustili po starosti po del. stažu vzroki odhoda | do 20 let od 20—25 let j ; od 25—30 let od 30-40 let i od 40—50 let j ! nad 50 let ' do 1 mes. 1 od 1—3 mes. od 3—12 mes. 1 od 1—3 let od 3—5 let nad 5 let ' odhod po j sporazumu ; odpoved podjetja na osnovi odi. disc. org. samovoljno upokojeni ; umrli 1 odšli v JLA ! Skupaj Ui VK I 2 KV 13 45 15 10 2 4 PK 18 7 4 3 3 NK 35 47 24 8 6 4 VS vss ss NSS NS Prišli v podjetje 3 1 2 3 VK 1 44 12 19 35 11 5 1 37 89 KV 106 4 3 14 7 10 1 1 7 26 PK 39 29 8 21 50 44 3 3 24 124 NK 266 1 1 2 1 3 VS 7 3 3 3 VSS 5 1 3 1 1 2 4 ss 5 2 6 6 1 1 8 NSS 9 1 1 1 NS 8 Vsega: 261 446 FOTOKLRITIKA Precej draga stružnica v novi valjarni, brezposelna leto dni, zdaj pa menda že dela SEPTEMBRA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE Macur inž. Vlado — VS, Zlof inž. Jože — VS, Skudnik Jože — VSS, Godec Anton — SS, Sekavčnik Jurij — SS, Rutar Marija — SS, Pratnekar Alojz — VK, Pernat Jakob — KV, Sečnjak Bogomir — KV, Bahč Jože — KV, Naraločnik Ivan — KV, Prapert-nik Mirko — KV, Zabel Jože — KV, Siro-vina Anton — KV, Begič Redžo — KV, Pungartnik Ivan — KV, Gutman Franc — KV, Koren Franc — KV, Skrinj er Roman, — KV, Šteharnik Emil — KV, Vrtačnik Rudolf — KV, Matavž Maks — KV, Levičar Marjan — KV, Jamnikar Rajmund — KV, Kuzman Friderik — KV, Libnik Jože — KV, Pantič Boško — KV, Urnaut Oto — KV, Haule Franc — KV, Vcrdinek Franc — KV, Rat Rudolf — PK, Logar Maks — PK, Fink Špiridijon — PK, Sovič Jože — PK, Lupuh Martina — NK, Trup Angela — NK, Gostenčnik Uršula — NK, Slemnik Mirko — NK, Savič Ratko — NK, Dretnik Katarina — NK, Vravnik Jože — NK, Temnikar Jože — NK, Kolar Jože — NK, Šuler Oto — NK, Močilnik Karel — NK, Legat Stanislav — NK, Mrak Franc — NK, Gostenčnik Stanislav — NK, Paradiž Ferdinand — NK, Mcsncr Emil — NK, Mezner Drago — NK, Lesjak Franc — NK, Miklavžina Karel — NK, Grubišič Ivan — NK, Knez Jože — NK, Karničnik Ivan — NK, Pongrac Rudolf — NK, Svečko Franc — NK, Delič Kasim — NK, Koprivnik Stanko — NK, Hriberšek Rajmund — NK, Pepev-nik Anton — NK, Krajnc Konrad — NK, Djurič Stanislav — NK, Topler Ludvik — NK. Skupaj — 65 novih sodelavcev. ODŠLI PA SO IZ PODJETJA Uranc inž. Franc — VS, Ažnoh inž. Ivan — VS, Lečnik Janez — SS, Kogelnik Ivan — VK, Tušek Avgust — KV, Ferk Ernest — VK, Vinkler Emil — KV, Kapun Feliks — KV, Slemnik Vinko — KV, Preglav Anton — KV, Koler Hinko — KV, Srebot Jože — KV, Friauf Feliks — KV, Ceru Rajmund — KV, Valtl Jakob — KV, Kordež Ivan — KV, Škorjanc Rudolf — KV, Kaiser Ivan — KV, Tomaž Valentin — KV, Krznar Emil — KV, Gorenšek Mirko — KV, Ramšak Avgust — KV, Sedar Ivan — KV, Pečovnik Herman — KV, Kačič Franc — KV, Tušek Alojz — KV, Kričej Štefan — KV, Nagernik Franc — KV, Lepej Rudolf — KV, Plevnik Peter — KV, Falak Vlado — KV, Hlapše Janez — KV, Javornik Alojz — KV, Helbl Ivan — KV, Hov-nik Urban — KV, Cižič Gabrijel — KV, Svetec Ivan — KV, Krivonog Feliks — KV, Kobolt Franc — KV, Orter Franc — KV, Preložnik Jože — KV, Reb Emil — KV, Brodnik Karel — KV, Milemot Lotar — KV, Ugovšek Srečko — PK, Zatega Muha-ren — PK, Perger Ivan — PK, Božank Janez — PK, Karpač Egon — PK, Dornik Vinko — PK, Sekavčnik Rudolf — PK, Zupanc Benjamin — NK, Ot Rudolf — NK, Miklavc Julijana — NK, Slemnik Mirko — NK, Ostovršnik Ivan — NK, Adam Matilda — NK, Celinšek Janko — NK, Markovič Ratko — NK, Jazbec Alojz — NK, Tomaž Jože — NK, Vidovič Ivan — NK, Novo valjarno širimo, sleno pa »premikamo« na ta način, ker nismo zgradili kaj montažnega (nadaljevanje na str. 12) Naš rokomet Naš rokometni klub proslavlja letos 10. obletnico obstoja. Leta 1954 se je ta dinamična igra začela razvijati v okviru športnega društva Fužinar tudi pri nas na Ravnah. Kot vsaka nova panoga je tudi rokomet hitro imel veliko privržencev med mladino in tudi med starejšimi, ki še danes zelo radi hodijo na zasilno rokometno igrišče. Prav ob 10. obletnici so dosegli člani rokometnega kluba tudi svoj največji uspeh. Postali so prvaki mariborske okrajne lige, kjer je skupno tekmovalo osem moštev, in se plasirali v vzhodno cono, ki jo nekateri imenujejo tudi »štajersko ligo«. V tem tekmovalnem razredu tekmujejo še Železničar Celje, Rudar Velenje, mariborski Kovinar, Drava iz Ptuja, Partizan Ormož, Partizan Beltinci, Partizan Griže, Kovinar Store in mariborski MTT. Tekmovanje v novem okolju je vsaj zaenkrat pokazalo, da naši rokometaši ne igrajo podrejene vloge. Prve septembrske tekme našega slavljenca so se končale proti pričakovanju zelo ugodno. Kdor je gledal zadnjo tekmo v septembru na Ravnah proti Kovinarju iz Stor, je bil nad postavo domačega moštva prijetno presenečen. Za ravenske barve so zopet nastopili Jamšek, ki se je vrnil iz JLA, ter Mori in Kokalj, ki tudi že dalj časa nista igrala. Prijetna in naravnost nujna okrepitev domačinov je vsekakor vplivala na končni izid te tekme, na zasluženo zmago proti rutiniranemu in vztrajnemu nasprotniku. Ce bodo fantje naprej tako pridno in redno trenirali kot sedaj, se lahko nadejamo, da bo RK Fužinar ob koncu tega tekmovanja na lestvici vzhodne cone kotiral zelo visoko. Poleg 15 članov ima rokometni klub v svojih vrstah še 15 pionirjev, 14 mladincev in (vsaj tako pravijo) 13 članic. S pionirji dela vaditelj Matvoz. Zal pionirji ne igrajo v nobenem tekmovalnem razredu iz preprostega razloga, ker predpisanih pionirskih tekmovanj ni. Samo prijateljske tekme tu in tam pa ne dajo tiste tekmovalne vneme in privlačnosti, ki je mlademu človeku tako blizu, zato je delo s pionirji bolj težavno. Klub pa bi se moral le zavedati, da mora imeti zaledje, če hoče iz leta v leto napredovati, zato bi bilo prav, da bi se povezal s šolami, organiziral med-razredna tekmovanja in poiskal še druge oblike dela, da bi v svoje vrste pritegnil večje število pionirjev, s katerimi pa bo moral seveda pravilno in strokovno delati. Mladinci, ki jih trenira Pudgar, so tekmovali v okrajni rokometni ligi. Lahko z zadovoljstvom napišemo, da so z uspehom zastopali ravenski rokomet v tem tekmovanju. Med sedmimi moštvi so se plasirali na drugo mesto. Se lepši in vidnejši uspeh so dosegli na republiškem prvenstvu, kjer so bili tretji. To pa je že izredno lep uspeh! Kaj pa sedaj? Oki-ajna liga za mladince je namreč ukinjena! Mladinci so se znašli pred novo težavo. Vodstvo kluba je nekako rešilo ta problem skupaj z odgovornimi funkcionarji. Ustanavlja se medobčinska liga, v kateri bodo tekmovali St. Janž, Dravograd, Prevalje, Slovenj Gradec B in domači Fužinar. Vsaj tekmovali bodo še naprej, vprašanje pa je, v kaki meri bo trpela kvaliteta. S članicami je najbolj težavno. V pretekli sezoni so tekmovale v okrajni rokometni ligi in se kar lepo plasirale. Bile so druge! Po končani pretekli sezoni se je raz-formirala tudi okrajna liga za članice. Poletni meseci in razpust lige je na te mlade tekmovalke (pravzaprav so še same mladinke) vplival zelo negativno. Sedaj, ko je kot strela z jasnega prišla vest, da bo okrajna ženska rokometna liga zopet zaživela, pa trener žensk Skledar, predsednik kluba Janežič in drugi funkcionarji letajo okrog in iščejo žensko ekipo. Po zadnjih vesteh ženska ekipa zopet obstaja in bo tudi tekmovala. Majhen rokometni turnir pred začetkom jesenskega prvenstva na Ravnah je bil osrednja prireditev v okviru interne proslave 10. obletnice obstoja rokometa na Ravnah. Lep pokal sicer ni ostal na Ravnah, vendar to niti ni tako važno. Bolj važno je, da je rokometni klub uspešno delal 10 let, da je skozi ta klub šlo veliko mladine in da je prav ta mladina navduševala številno rokometno občinstvo in po svoje prispevala k športni afirmaciji Raven. Ob tej priliki sem govoril s tov. Pudgarjem, z najstarejšim igralcem, trenerjem in funkcionarjem rokometnega kluba na Ravnah. 10 let aktivnega dela pri rokometu je tesno povezano z aktivnim delom tov. Pudgarja. Prav je, da čestitamo tudi njemu. Povedal je, da klub trenutno nima tako kvalitetnih igralcev, kot jih je imel v sezoni 1960/61, ko so se naši potegovali za vstop v slovensko ligo, omenil pa je tudi kup problemov, ki jih bo moral rešiti klub sam, razen seveda igrišča, ki se ne more primerjati niti s prevaljskim niti z dravograjskim. Deset let že igrajo na Ravnah rokomet. Prepričani smo, da bo v kratkem na razpolago boljše igrišče. Prepričani smo tudi, da mladina ljubi ta šport, da bodo na Ravnah še dolgo igrali kvaliteten rokomet, če bo le vedno na razpolago dovolj požrtvovalnih rokometnih funkcionarjev. -ate- Odbojka in nogomet Septembra so zopet zaživela športna igrišča. Startali so nogometaši v conski in odbojkarji v zvezni ligi. Naprosili smo trenerja obeh ekip za kratke izjave o tekmovanju v mesecu septembru. Štefan Filipančič: »Naše člansko moštvo je bilo za jesenski start dobro pripravljeno in je tudi vse tekme v septembru dobro zaigralo. Z izkupičkom točk kljub temu ne moremo biti zadovoljni. Računam, da bomo ostali v zvezni ligi, seveda če ne bo prevelike ,kuhinje’ med vzhodnimi klubi.« Franc Gostenčnik: »Iz štirih tekem v mesecu septembru smo iztržili kar 8 točk. Tri zmage in remi ob količniku golov 15:7 je kar lep uspeh za začetek. Kljub spodrsljaju z Grafičarjem (neodločen rezultat doma) se nahajamo na drugem mestu z enakim številom točk kot prvoplasirani velenjski Rudar. S startom svojih varovancev sem torej lahko zelo zadovoljen.« -ate- Gol! Na vsaki rokometni tekmi Jih je na ducate Naši upokojenci Julijana Miklavc, roj-. 15. 2. 1909, os. upokojena 31. 8. 1964. V železarni od 1. 1954, nazadnje NK delavka v mehanični delavnici Ernest Ferk, roj. 24. II. 1908, os. upokojen 31. 8. 1964. V železarni od 1. 1939, zadnjih 15 let VK kurjač v kovačnici Emil Vinkler, roj. 27. 8. 1908, os. upokojen 31. 8. 1964. V železarni od 1. 1946, kvalificiran tesar v gradbenem remontu ODŠLI IZ PODJETJA (nadaljevanje s str. 10) Knez Ivan — NK, Krančan Mirko — NK, Robin Adolf — NK, Godec Drago — NK, Jert Milan — NK, Dvornik Rudolf — NK, Stopar Stanislav — NK, Jelenko Slavko — NK, Jeseničnik Jože — NK, Glamočič Mo-mir — NK, Glamočič Radivoj — NK, Je-lovič Srečko — NK, Hirtl Adolf — NK, Potočnik Albert — NK, Razbornik Jože — NK, Pogorevc Jože — NK, Grainer Marjan — NK, Fajmunt Ignac — NK, Stefič Alojz — NK, Retko Konrad — NK, Mlakar Ivan — NK. Skupaj 83. Fužinarji, fluktuacija delovne sile močno narašča, saj je bilo v 9 mesecih letošnjega leta odjavljenih 344, na novo sprejetih pa 511 delavcev, kar prekoračuje lansko celoletno fluktuacijo. Vprašati bi se morali, kje so vzroki, in ugotoviti materialno škodo. Franc Golob NAGRADNI NATEČAJ Uredniški odbor »Koroškega fuži-narja« razpisuje nagradni natečaj za fotografije Format in motivi so poljubni. Nagrade znašajo: 1. 5.000 din 2. 3.000 din 3. 2.000 din Uredniški odbor si pridržuje pravico, da odkupi kvalitetne, nenagrajene fotografije in da določi datum objave v enem od obeh listov. Fotografijam priložite vaš naslov in naslov slike. Pošljite jih na naslov: Uredništvo »Koroškega fužinarja-« železarna Ravne. Rok je 30. november 1964, izid natečaja bo objavljen v 3. št. Informativnega fužinarja. Emil Reb, roj. 4. 8. 1902, os. upokojen 31. 8. 1964. V železarni od 1. 1944, rezkalec v mehanični delavnici STATISTIČNI PREGLED NESREČ PRI DELU za mesec september 1964 1. Pogostost nesreč (odstotek nesreč letno na zaposlene) Povprečje Povprečje leta 1963 I. poli. 1964 september — Vse nezgode 10,70 % 11,27 % 9,61 °/o — Samo nezgode v tovarni 9,60 % 10,60 % 9,23 % 2. Pogostost nesreč po obratih Povprečje I. poli. 1964 september NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 3928 Uranc F., Dipl. naloga — preizkušanje žilavosti orodnih jekel 1964. 3929 Schlesinger G., Priifbuch fčir Werk-zeugmaschinen 1962. 3930 Cullity B. D., Elements of x-Ray Diffraction 1959. 3931 Turner R., Transistor Circuits 1963. 3932 Škerlj—Aleksič—Latkovič, Slovensko-srbskohrvatski slovar 1964. 3933 Mes’kin V. S., Osnovy legirovanija stali 1964. 3934 Neumann A., SchweiBtechnisches Handbuch fiir Konstrukteure I 1960. 3935 Gorlovskij M. B., Oborudovanie pro-voločnyh i kanatnyh cehov 1964. 3936 Trubin-Ojsk, Metallurgija stali. Mar-tenovskij process 1964. 3937 Sokolovskij P. I., Armaturnye stali 1964. 3938 Analiz černyh metallov, splavov i margancevyh rud 1964. 3939 Vnedomennoe polučenie železa za ru-bežom 1964. 3940 Cannon C. G., Electronics for Spectro-scopists cop. 1960. 3941 Moore C. G., Planiranje i kontrola proizvodnje 1964. 3942 Bahvalov-Labutin, Galvanizacija 1964. 3922/5 Das REFA-Buch 5, 1960. 3943 Langefors-Kihlstrom, The Modern Technique of Rock Blasting 1963. PREPREČILI SO P02AR Ko so konec septembra iz mehanične delavnice selili stroje v novo vzmetarno, je asistent obratovodje Jože Potočnik ustavil dela in jih pustil nadaljevati šele potem, ko je prišel dežurni gasilec, Ivan Anželak. Kmalu nato je iz varilnega aparata preskočila iskra na strešno konstrukcijo — vso mastno od oljnih hlapov — ki se je v hipu vnela. Gasilec je s pomočjo sodelavcev mehanične v nekaj trenutkih napeljal cev iz zidnega hidranta in pogasil ogenj tako hitro, da do pravega požarišča sploh ni prišlo. Vse priznanje tov. Potočniku in Anžela-ku ter sodelavcem mehanične. Topilnica 30 + 1 3 Livarna 29 + 6 3 Kovačnica 29 7 Valjarna 18 + 2 3 + Termična obdelava 3 — Mehanična delavnica 21 2 Vzmetarna — 1 Energetski oddelek 2 — Elektro obrat — — Strojni remont 12 1 Gradbeni remont 4 1 Promet 3 1 OTKR 3 — Predračunska 5 + 1 2 Skupaj 159 + 10 24 + V mesecu septembru se je pripetilo največ obratnih delovnih nezgod v obratu kovačnice — kar 7. Ta podatek škodljivosti in nesreč pri delu pa predvsem kvari skupni rezultat števila nezgod za vse podjetje. Opozarjamo obratovodstvo kovačnice, da še samo prouči vse vzroke in napake, ki so povzročile nezgode, ter v bodoče poostri kontrolo izvajanja predpisanih varnostnih navodil pri delu. VABILO Zclczarji, dobili smo mesečno glasilo, ki nam ga ne bo pisal nihče »od zunaj«, pisati ga bomo morali sami. Po službeni dolžnosti pisan in bran list lahko postane pust. Tega ne želimo in to tudi ni potrebno, saj se v obratih pri proizvodnji in ob njej vpak dan zgodi sto stvari. Popišite jih! Nihče ne pričakuje od vas imenitno sfriziranih člankov. Ni važna oblika — ta je stvar urednika — važna je vsebina. Ce pa kdo ne utegne, ne more ali noče pisati, pa vseeno ve kaj, kar bi bilo zanimivo za ves kolektiv, naj telefonira na uredništvo ali pa sc dogovori za pomenek. V tem primeru boste vi govorili, mi pa zapisovali. Prihodnost našega lista je jasna: kakršnega bomo pisali, takšnega bomo brali. Uredništvo