Poštnina plačana v gotovini. _Maribor, torek 14. decembra 1957_ Štev. 285. leto XI. (XVIIU MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24*55 TTT^Flfe Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejemau llfi HW AoBŠl v npravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla- J 7 dm HH se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 Noč propagande ‘Naša doba je izoblikovala ter uveljavila marsikatero pridobitev človeškega snovanja in ustvarjanja. Poglavitni čini-telj v tem mogočnem prevalu sredstev, vrednot in pridobitev je tehnika. Tehnika krije v sebi dvojno obličje: Blagoslov Prinaša in prokletstvo, dobro in zlo. Ustvarila je stroje in pahnila istočasno v nesrečo na stotisoče delavcev, družinskih očetov. Razmah avtomobilizma je omogočil temnim elementom, da so, kakor pričajo dogodki zadnjih let (Kutje-l»v, Matteoti itd.) izvedli svoje kriminalno politične načrte, pa tudi romantično roparske podvige. Potem letala! Vzvišeni so bili cilji, ki so bili postavljeni ob zasmitku prvih letal. Že svetovna vojna je v malem pokazala, čemu lahko služi letalstvo. Nad Abesinijo so sipala smrt in razdejanje. Španija in Kitajska Pa sta doživeli še strahotnejše posledice čim brezo-bzirnejše izrabe ter zlorabe letalstva. Med najsodobnejše izume človeškega duha spada tudi radio. Prav ta izum je ustvaril pogoje za silovit razmah ftove svetovne sile, ki vznika v naši dobi vsebolj na površje: Propaganda. Tehniko si je podjarmila, radio, tisk, književnost. Z lahkoto je moderna propaganda izrinila s pozorišča političnih trenj vse one energije, iki so svojčas v obliki vztrajnega fizičnega napora agitatorjev in govornikov služile propagandi. Toda predvojna in medvojna propaganda sta kakor diletantizem v primeri z ono nabreklo propagando in agitatori-orto hipertrofijo, ki so jo po prevzetju moči ter oblasti izkazale diktatorično urejene ter vodene evropske države. Radijska poročila, brošure, letaki, propagandno idejne knjige, vse to je prešlo nekako v državni monopol. Ustanovila so se posebna ministrstva s široko razpredeno propagandno organizacijo. Dan 2a dnem posluša svet po radiju, gleda in Posluša v filmu, bere v časopisju razne stvari iz gotovih držav, ki so propagandno tendenčne in pristranske. Ta propaganda pa ni namenjena samo zunanjemu svetu, ampak tudi domačemu prebivalstvu, ki naj se pridobi za gotove ideale in programe. Nabreklo propagandna metoda nekaterih držav je žela nedvomno gotove uspehe. Neprekinjeno brenkanje Po istih strunah pa bi utegnilo vendarle Povzročiti gotovo otopelost, apatičnosl. vsekakor pa je privzela sodobna propaganda edinstveno orjaške oblike, ki jih se pred par desetletji niti slutiti ne bi Pili mogli. Prinesla je nove načine borbe, 'Medsebojnega obračunavanja ter pridobivanja. Nova tehnika propagande ter njen obseg pa sta n vzpela do neverjetne stopnje v sodobnih vojnih konfliktih. Abesi-nija je nudila prvi primer, Španija drugi, se očitnejši, Kitajska pa tretji primer, ki kaže nekatere zelo pikantno zanimive Značilnosti. Dušljivo ozračje na Daljnem vzhodu So pretresala v zadnjih letih čudna ete-r'čna znamenja, ki so kazala, da se obstoječa napetost ne bo dobro in mirno 'Otekla. Japonske radijske postaje so prišle že i. 1935 izvajati sistematično propagando v tem smislu, da se pri Združenih državah ameriških, ki so Japoncem precej kreditirale, ne zbudi nikaikšna ^nrnnja glede kočljivih in sumljivih japonskih namenov. Kitajska ni smela zaostati. Zgradila je predvsem v Šanghaju ‘J1 Nankingu močni radijski postaji, tako 1,3 sta si bili kitajska in japonska propaganda nekaj časa v ravnotežju. Ko so Japonci zgradili nove radijske kratkova-°vne postaje 50 KW, so v Nankingu Nova kitaiska vlada v Pel-pingu v sencah iaponske milosti NANKING, 14. decembra. Japond sestavljajo novo kitajsko vlado s sedežem v Pejpingu. V tej vladi bodo trije bivši kitajski ministrski predsedniki dva bivša prezidenta kitajske republike, in več bivših ministrov. Nova vlada bo takoj vzpostavila diplomatične odnošaje z japonsko in Madžukuom. LONDON, 14. decembra. Tukajšnji tisk piše zelo ostro proti Japoncem radi zadnjih dogodkov. »News Chronicte« poroča; Treba je Japoncem dati v naj-energienejši obliki na znanje, da so meje potrpežljivosti britanskega naroda izčrpane. Vsekakor so Japonci v svoji umetnosti izogibanja ter zanikanja danes že tako daleč, da bodo morebiti popolnoma zanikali napade ter atentate na britanske ladje. Zcpte Useda pmmkeftt. mumie^a utmsiM ^osimenskmu uotodu BEOGRAD, 14. decembra. Pot francoskega zunanjega ministra Delbosa na Oplenac na grob kralja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra Ujedinitelja se je pretvorila v sijajno manifestacijo ponosne Šumadije za Francijo in francoski narod. Na Avali pa je Delbos položil na grob Neznanega junaka prekrasen venec Popoldne se je poklonil na grobovih francoskih vojakov in so se zatem nadaljevali razgovori med Delbosom in dr. Sto-jadinovičem. Sinoči ob 19.15 so oddajale vse štiri jugoslovenske radijske postaje kratek pozdravni nagovor francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa na jugoslovenski narod. Francoski državnik se je najprej topto zahvalil za prisrčni in sijajni sprejem, ki ga mu je priredil jugo-! slovenski narod ob njegovem prihodu v prestolnico Jugoslavije. Dejal je. da razume te manifestacije kot izraz volje jugoslovanskega naroda za čim tesnejše so- delovanje z zavezniškim francoskim narodom. Z globokim priznanjem občuduje napredek Jugoslavije in njenega herojskega naroda. Prepričan je, da so vezi, ki vežejo jugoslovenski narod in francosko nacijo neporušne iti da bosta kakor doslej tudi v bodoče ramo ob rami služila velikim idealom pravice, mednarodnega sožitja in utrjevanja miru. Končno se je minister Delbos Še enkrat zahvalil za izraze simpatije in prijateljstva, ki jih je v Jugoslaviji deležen kot zastopnik francoske nacije. Po govoru ministra Delbosa so postaje oddajale še francosko himno. — V Splitu so bile predsnočnjem povodom obiska francoskega zunanjega ministra manifestacije za francosko-jugoslovensko prijateljstvo. Velika povorka je krenila pred francoski konzulat, kjer so se razvile ovacije za Francijo. Francoski konzul se je z balkona konzulata zahvalil za te izraze prijateljstva. UkUtep n&i se fauageofi, ki krivda HefMiije... LONDON, 14. decembra. V krogih konservativnih narodnih poslancev se dozna-va, da je angleška vlada izdelala poseben novi evropski načrt, ki obsega sledeče točke: 1. Oddelitev statuta Društva narodov od verzajske mirovne pogodbe. 2. Ukinitev klavzul pakta Društva narodov o sankcijah ter onih paragrafov, ki ugotavljajo krivdo Nemčije za svetovno vojno. 3. Revizija kolonialnega problema ter sklicanje svetovne konference za rešitev tega vprašanja. 4. Priznanje italijanske suverenosti nad Abesinijo. Predpogoj za to preureditev bi bil sporazum na sledečih točkah: 1. Nemčija ter Italija podpišeta ne napadalni pakt za Anglijo in Francijo. 2. Nemčija ter Italija se obvezujeta, da pristaneta na status quo v Evropi. 3. Nem-čij in Italija data zagotovilo, da nimata v Španiji nikakšnih teritorialnih aspiracij. 4. Nemčja ter Italija izjavljata svojo zadovoljnost, potem ko bodo izpolnjene gotove njihove kolonialne zahteve. fftesta ltafye USA v dtustva uatodav DUNAJ, 14. decembra. V tukajšnjih kro gih se doznava, da bosta Anglija ter Fran cija reagirali na izstop Italije iz Društva narodov na ta način, da bosta naslovili apel za čim tesnajše sodelovanje vseh demokratičnih držav. Reforma Društva narodov naj se izvede v pospešenem tem pu teku 1. 1938. Anglija bo storila v Wa-shingtonu primerne korake, da pridobi Združene države ameriške za vstop v Društvo narodov. montirali ogromno oddajno postajo 70 KW. Eterična vojna je prinesla pravo vojno... Propaganda se je še poostrila in povečala. Ko so Japonci navalili na Šanghaj, jim je bilo najvažnejše uničenje najnevarnejšega nasprotnikovega sredstva: Šanghajska radijska postaja je bila kmalu po izbruhu vojnih sovražnosti uničena po japonskih letalcih. Sledila je druga naloga! Onemogočiti propagando nankinške oddajne postaje. Po dolgotrajnih prizadevanjih se jim je tudi to posrečilo: Nankinške radijske oddajne postaje ni več. Danes razpolagajo Kitajci še samo z radijsko postajo v Hamkou. Vse ostale so manjše in jih v Evropi ne moremo zajeti. Eterično vojno so Japonci že dobili... Pa če se nekega dne pojavijo nad Tokiom in drugimi japonskimi mesti kitajska letala.. Uredba o kontroli ksvoza sadja je v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine že izdelana ter stopi dne 1. januarja 1. 1938 v veljavo. Jugoslovensko-francoski trgovski sporazum, ki je bil nedavno podpisan, vsebuje poleg splošnega sporazuma tudi še tri dodatne sporazume, ki se nanašajo na blagovna plačila, ukinitev kliringa ter uvajanje plačil v prostih devizah. Računa se s tem, da bo naš izvoz v Francijo za 20% višji od našega uvoza iz Francije. Nadalje vsebujejo dodatni sporazumi tudi znižanje nekaterih carinskih taks, ki zelo obremenjujejo naš izvoz v Francijo ter določitev izvoznih kontingentov, v okviru katerih bo zlasti naš izvoz lesa znatno povečan. Nacionalni institut za goriva in rude se je v smislu predloga ministra za gozdove in rudnike ustanovil v Boogradu. Naloga tega instituta je, da znanstveno proučuje vsa čvrsta, tekoča in plinasta goriva v zemlji radi racionalnega izkoriščanja, da laboratorijsko prouči vse rudno bogastvo v naši državi z namenom, da se olajša rudarsko proučevanje in pospeši rudarska produkcija in da vrši končno vse ostale prizkušnje, ki jili zahteva služba ministrstva za gozdove in rudnike. Institut bo zbral tudi od drugih državnih in samoupravnih institutov in zavodov že izvršena dela iz področja goriva, rudarstva, gozdne industrije in kemične predelave lesa. Za vzdrževanje in po speševanje instituta se ustanovi fond nacionalnega instituta za gorivo in rude, ka mor se bodo stekali poleg državne dotacije prispevki in ustanove privatnih oseb ter vsi dohodki instituta od analiz in strokovnih nasvetov za privatne stranke. Likvidacija kmečkih dolgov. Minister pravde je objavil avtentično tolmačenje k uredbi likvdacije kmečkih dolgov, ki prayi, da ima sodišče pri postopanju glade zmanjšanja kmečkih dolgov preko Din 25.000 v smislu drugega odstavka § 27 določiti le odstotek znižanja, ne pa znesek znižanja dolga. Nadalje pravi avtentično tolmačenje, da je kot blagovne dolgove do 500 Din iz četrtega odstavka čl. 3 uredbe (ki se ne smatrajo kot kmečki dolgovi, če so nastali po 20. oktobru 1931) razmueti posamezne blagovne dolgove posameznega kmetovalca. Pupilnj denar samoupravnim hranilnicam. »Jugoslovanski Kurir« poroča: Te dni se vodijo pogajanja med zastopniki samoupravnih hranilnic ter zastopniki trgovinskega in finančnega ministrstva :n Drž. hipotekarne bainke o izprememb. n-kona o Drž. hip. banki ter zakona o nepravdnem postopku, da bi se mogel pu-pilni denar nadalje nalagati v občin« ske in samoupravne hranilnice. Kakor doznava »Jugoslovanski Kurir«, bo vada v kratkem s posebno uredbo odredila, da se more pupilni denar v bodoče naiagati tudi v občinskih in samoupravnih hranilnicah. Proti kašlju in zopet samo L-BONBOH Obmejnijnaciona^n^ Izoblikujmo 24.389 obmejnih šolskih otrok v -dobre državljane ! Krasen zbor naših obmejnih nacionalnih in prosvetnih pionirjev — Za dvig šolstva ter pravno in eksistenčno osi* guranje učiteljstva — Za pravico svobodnega razpravljanja 18 novih šolskih zgradb je še treba! — Rešujmo duše in posestva našega obmejnega življa! — Maribor, daj priznanje neuklonljivim značajem nja šolskih upraviteljev. ko očrtal njeno delo za obmejne šole in 4. Ugotavljamo kot učitelji v treh ob- učence, popisal vrednost darov za leto- mejnih političnih srezih Maribor levi šnje obmejne božičnice in pozival uči- V soboto, dne 11. t. m. o’b pol 10. uri predpoldne se je zbralo v dvorani Grajskega kina v Mariboru učiteljstvo sledečih obmejnih učiteljskih društev: Maribor levi breg, Maribor mesto, Maribor desni breg, Sv. Lenart v Sl. gor., Dravograd, Slov. Bistrica in Ptuj. članstvo, katerega je bilo nad 550, je s tem skupnim zborovanjem naših obmejnih prosvetnih in nacionalnilupijonirjev manifestiralo za odločno vztrajanje na dosedanji stanovski liniji Jugoslovenskega učiteljskega udruiženja, ki pa je obenem tudi konstruktivni graditelj in usmerjevalec vsega šolskega, pa tudi vsega nacional-no-kulturnega dela med narodom. Ker pa je bilo tu zbrano baš obmejno učiteljstvo, je ta skupščina v vsem svojem poteku in dnevnem redu imela obeležje izrazitega obmejnega tabora našega učiteljstva. Skupno zborovanje je otvoril in vodil učitelj g. Hočevar Ciril kot predsednik mariborskega mestnega društva, ua katerega teritoriju je zbrano učiteljstvo zborovalo. Ob otvoritvi je predvsem pozdravil letos novo izvoljenega predsednika sekcije JUU za dravsko banovino, znanega - agilnega učiteljsko-or-ganizatoričnega delavca in borca g. M e-toda Kumlja iz Ljubljane, kateremu so zborovalci priredili tople ovacije. Dalje je predsednik pozdravil priznanega pedagoga, prof. g. Šiliha, nato navzoče šolske nadzornike: gg. A11 a, T o m a-žiča, Bobiča, Moč mik a, C e pudra in S e n i co ter vse zborovalce s tovariškim »zdraho«. Ponovno navdušeno pozdravljen je nato povzel besedo sekcijski predsednik g. K u m e 1 j, ki je v obsežnem poročilu, cesto prekinjenem z odobravanjem zborovalcev očrtal prizadevanje sekcije in celokupnega JUU za dvig šolstva in za pravno in eksistenčno osiguranje učitelja ter končno prikazal situacijsko sliko učiteljske organizacije. Naglašal je tesno povezanost med učit. organizacijo in narodno prosveto, zato organizačno pripravljenost do dela in žrtev, na drugi strani pa dolžnost in pravico do dobro- hotne kritike glede vseh vprašanj prosvete šolstva in učiteljstva. Predpogoj resničnega predanja učiteljstva svojemu delu pa je vrnitev dobrega razpoloženja, notranjega miru, občutka sigurnosti in neodvisnost od laičnih uplivov. Polagal je zlasti važnost na dobro prosvetno personalno politiko in tako sklepal na izgle-de stalnega stika med legitimnimi predstavniki učiteljstva in prosvetnimi oblastmi. V organizaciji sami pa je priporočal gospodarsko osamosvojitev, podčrtal zahtevo avtonomije za organizacijo *n pozival članstvo, da vztraja na disciplini, moralni višini in vsestranskem žrtvovanju za korist šole. stanu, naroda in države. Zborovalci so govornikova izvajanja sprejeli s frenetičniin aplavzom in glasnim odobravanjem. Izvršnemu odboru JUU v Beogradu je bila odposlana pozdravna brzojavka z izjavo odobravanja in solidarnosti z njegovim delom. Soglasno je bila nato sprejeta ter po g. Vaudi Mirku prečitana resolucija, s katero učiteljstvo zahteva: 1. Jugoslovensko učiteljsko udruženje je izključno prosvetna in stanovska organizacija, zato nad vsemi dnevnimi političnimi vprašanji. Vsled tega odklanja vsak strankarsko politični vpliv na šolska, stanovska in organizacijska vprašanja. Zahtevamo za organizacijo popolno avtonomijo. 2. Da se prizna organizaciji, ki je in hoče biti vedno pozitivni graditelj, pravica svobodnega razpravljanja v vseh vprašanih, ki zadevajo šolo in stan ter se tako razpravljanje ne smatra za zlohotno kritiko uredb in zakonov. 3. Da učiteljstvo lahko vrši svoje naloge, je potrebna stalnost na mestu in v službi, avtomatsko napredovanje, vsa pravna zaščita, materijelno zboljšanje, zasiguranje in neodvisnost brez razlike na spol in zakonsko stanje, znižanje števila otrok v razredu, kakor jih predpisuje zakon o nar. šolali, otvoritev potrebnih novih razredov, zasedba vseh praznih učiteljskih mest, nastavitev brezposelnih abiturijentov in uzakonitev zva- breg, Maribor desni breg in Dravograd naslednje: Šolske dece je 24.389, s 499 oddelki (razredi!) ter s 460 učnimi močmi, manjka 39 učnih moči, torej pride na eno učno osebo 53 učencev (kar pa je le povprečno število! op. ur.), uspešno delo pa je možno le pri številu 45. V omenjenih srezih primanjkuje 18 novih šolskih zgradb, 47 prezidav šolskih poslopij pa je nujno potrebnih. Stanje obmejnega šolstva kliče po nujni ureditvi, po opremi, po oskrbi obmejne šolske dece s šolsk'mi in življenjskimi potrebščinami ter po soeialnj in nacionalni zaščiti obmejnega življa! Zbrano učiteljstvo je resolucijo že med čitanjem odobravalo z glasnim pritrjevanjem in jo končno soglasno sprejelo. Nato je g. Vauda Mirko kot obmejno-šofsk! referent dravske sekcije JUU zborovalcem predočil odtujevanje slovenske zemlje potom prehajanja naših posestev v nemške roke! Predložil je zborovalcem v tej zadevi posebno obmejno spomenico, ki naj bi jo poleg učit. organizacije osvojile tudi vse politične organizacije, vsa narodiKi-obrambna društva in vsi vplivni činitelji ter posredovali, da pride pred najvišji odločilni (zakonodajni) forum, radi vsesplošne važnosti in nujnosti te spomenice za utrditev in resnično osvojitev naše meje z njenim ozemljem. Spomenico so zborovalci toplo sprejeli. Nato je sledilo obširno, temeljito in zanimivo predavanje prof. g. Šiliha Gustava »Mladinoslovne osnove za reorganizacijo šolstva«, — silno aktualna tema, ki nad učno snovjo in nad dosedanje druge činitelje stavi otroka samega kot smero-dajalca in preosnovalea sedanje šole. Na predavanje se še o priliki povrnemo. K besedi se je z tem prijavil zaslužni obmejni borec, upok. šol. nadzornik g. Ivan Tomažič ter v imenu CMD, naše najstarejše in najpožrtvovalnejše narodnoobrambne in obmejnošolske ustanove, pozdravil zborujoče učiteljstvo, krat- teljstvo k podpiranju CMD. Z lepim aplavzom je učiteljstvo izkazalo priznanje in hvaležnost Ciril-Metodovj družbi. G. učitelj Kopriva Alfonz je poro' čal o ciljih in dosedanjih lepih uspehih »Roditeljskega lista« in vabil k še izdatnejšemu sodelovanju učiteljstva za osiguranje tega glasila. G. učitelj V ran c Ernest je opozoril na pred kratkim ustanovljeno zadrugo slov. učiteljstva, namreč: »Pedagoški tisk« in podčrtal važnost in namen te zadruge. Ob pol 13. uri je predsedujoči g. Hočevar sklenil impozantno uspelo obmejno učiteljsko skupščino, zahvaljujoč se vsem sodelujočim in udeležencem, zlasti še sekcijskemu predsedniku g. Kumlju za njegov današnji obisk in programa-tičen govor, zborovalce pa bodril, da vztrajajo v borbi za dobrobit stanu, šole in države. Maribor je bil zopet zbirališče naših obmejnih nacionalnih in prosvetnih pij°‘ nlrjev. Njih nad pol tisoč ni bilo sicer sprejetih in pozdravljenih z običajnimi formalnostmi. Tiho, kakor je njihovo težko delo, bi šlo mimo nas skoraj to njihovo zborovanje — taborjenje v našem obmejnem centru, katerega objektivni opazovalci smo tudi hvaledolgni cenilci njihovega težkega, odgovornega, marsikje premalo uvaževanega poslanstva na meji! Dajate, kar je njenega: šoli, prosveti in domovin*, dajate več, ko pravzaprav zmorete! Občudujmo nezlomljiv' idealizem, s katerim si pišejo, če morda ne v sodobnosti, vsekakor pa v bodočnosti — zgodovino čistih domoljubov in n®-klonljivih značajev* Pkmdm Torek, 14. decembra, ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Red C. Sreda, 15. decembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Red B. Četrtek, 16. decembra, ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Red D. Yvon Delbos — junaški voini letalee O Yvonu Delbosu, ki potuje po evropskih prestolnicah, niso wdeli mnogo, dokler nd postal zunanji minister. Kljub temu pa je njegovo ime zelo znano: Lava-lovo zunanjo politiko, ki je temeljila na sodelovanju med Parizom in Rimom, je prekinil in postavi] fia njeno mesto au-tento z Anglijo. Stal je zagrizeno, proti čustvom francoske večine, na strani pomembne politike nevmešavanja,'in postal je, čeprav je minister v levičarskem kabinetu, bolj priljubljen v Nemčiji kakor večina njegovih prednikov. Vse to je znano, Kaj pa je bilo preje? Kakšno je bilo življenje tega, sedaj 52 let starega moža, preden ga je politika porinila v svetlo luč Quay d’ Orsaya? Yvon Delbos je sin vaškega učitelja. Rodom je iz Thonaca v provinci Dordo-gue. Njegov oče je bil učitelj, pravtako njegov ded in praded. On sam bi naj postal učitelj. Podedoval naj bi šolo. Do njegovega desetega leta, ko bi moral vstopiti v licej Henrika IV., ni skrbel oče za sinovo bodočnost. Šola je čakala Yvona. Res da je bil deček šibek in bled, toda v liceju se bo že popravil. Pripraviti se je moral za mesto, ki ni lahko, kajti Delbosi so morali poučevati predpoldne in popoldne, o^em ur dnevno, šestdeset otrok iz vse okolice, dečkov in deklic. Tako je ostalo staremu Delbosu komaj toliko časa, da je čital njemu ljube knjige, spise revolucionarnih pisateljev, komaj toliko časa, da je zvečer malo diskutiral o politiki z lekarnarjem in notarjem. Do svojega desetega leta je poslušal Yvon Delbos te diskusije s spoštljivim molčanjem. Nekega zimskega večera, ko je smel ostati malo dlje v sobi in zop3t poslušal prezanimiv pogovor štorih, pa je spregovoril. »Kakšen pomen pa naj ima* oče,« je menil, »ako.ti vse to pripoveduješ vedno samo gospodu notarju in gospodu lekarnarju? Ali ne misliš, da bi tako pripovedoval vsej Franciji...?« Stari so strme umolknili. Yvona Delbosa ne bodo poslali na učiteljišče. Njegova usoda je zapečatena. In Thonae si bo moral poiskati novega učitelja. V Thonaeu so zmajali z glavami. Aii se je staremu Delbosu popolnoma zmešalo? Zakaj hoče iz slabotnega malega dečka napraviti za vsako ceno velikega učenjaka? Stari Delbos ni odgovarjal. Delal je dalje, hodil po svoji poti. Debatiral je tudi še, vsak večer, z notarjem in lekarnarjem. Mladeniča pa je poslal na univerzo. Ni ga nikamor silil, ko je za- Postal je časnikar. Mnogi njegovih prijateljev so se poskusili v časnikarstvu. Jaur§s je zbiral takrat mladino in jo pritegnil nase, ko je prevzel vodstvo »Hu-manite«. Ko je doznal Jaures, da hoče mladi Delbos, pametni mladenič s svetlimi očmi, ustanoviti časopis, ki bi se naj imenoval »Radicah«, ga je povabil, naj pristopi k »Humanite«, Tako sta se spoznala Svon Delbo-s in Leon Blum. Delbos je vseeno ustanovil svoj časopis, in njegov list je kmalu postal glasilo radikalnih socialistov. 1914. ko je izbruhnila vojna, je imel Delbos devetindvajset let. Delbos je pacifist po prepričanju, po vzgoji. Kar pa se je odigralo v njegovem (življenju v teh štirih letih, lahko razume samo psiholog. Pacifist YVon Delbos se je Javil kot prostovoljec. Bil je še slaboten, vojna je komaj pričela. Sprejemali so le najmočnejše, Delbos je trčil na težave. Poiskal si je zaščitnike, da ga sprejmejo. Nekaj tednov po pričetku vojne se je odpravil kot pešec k svojemu kmečkemu polku iz domače krajevne občine. Boril se je s Francozi na zapadli, v Vogezih, Bil je ranjen. V neki bitki so mu tri krogle razbile ramo. Bali so se za njegovo življenje, in njegova stranka, iz katere so v tem izšli ministri, je prosila, da bi Delbosa prepeljali v Pariš. Ko pa je Delbos izvedel o tej intervencij*, je odklonil prev<>z. Zdravil se je v neki poljski bolnišnici. Zopet je šel na fronto — in se vrnil ponovno težko ranjen. Prijatelji so mu prigovarjali in Delbos jih je ubogal: Javil se je k letalskemu polku. Dva meseca pozneje je prvič preletel fronto. Sedanji francoski zunanji minister je v svetovni vojni !>remaga| 21 nemških letalcev. Med svojimi francoski- pustil univerzo — kot najboljši v svojem mi tovariši je veljal za najuspešnejšega. Jetniku — in si izbiral poklic. iNato pa je 1928. leta kot pryi francoski-! politik, na Stressemanovo povabilo, govoril na berlinski univerzi. V priznanje radi njegovih zaslug, so dodelili Delbosa malo pred koncem vojne najnevarnejšemu oddelku: postal je vodja oddelka, ki je gonil neko nemško podmornico. Ko so ga hoteli odlikovati z z najvišjim redom, ga je hotel odkloniti z motivacijo, da ni bilo nikogar poleg, ko je potopil nemško podmornico. Odlikovali so ga na podlagi njegovega pripovedovanja. Odlikovanje torej ni bilo v redu. To epizodo je pripovedoval Laval. ko ga je kot nejurista, poklical v vodstvo ministrstva pravde. Do tja pa je še dolga pot. Delbos je Sel Po njej, kakor sj jo je začrtal v vojni; Pacifist in — Francoz. Njegov najboljši prijatelj je rekel o njem: »Bil je herojski vojak, ker je bil pacifist. Nekaj ga ie podzavestno gnalo, da bi hitro končal vojno.« Po vojni je pripadel Briandove-mu intimnemu krogu. 1925. leta je postal državni tajnik v vladi Painlevejeva potem pa je deset let odklanja] vse predloge. Poincare, Tardieu in Herriot, ti trije najmarkantnejšj nasprotniki, so zaman nudili Delbosu najrazličnejše portfeljS; Vse je odklanjal. Raje je potoval in si pri dobival potrebno uglajenost. On je v Madridu in Moskvi, v Carigradu in Londonu, in v svojem listu »Depeche dc Toulouse«, ki je bil last bratov Sarrant, pričel prvo borbo za nemške begunce. Ostala pa je prevladujoča poteza njegovega značaja: Iskal je nevarnost. Ko je njegov najboljši prijatelj, Pierre Laval, ki ga je v začetku vesel pozdravil, v abesinskem konfliktu izdal Ženevo, se je v kabinetu upr] Yvon Delbos. Laval je pričakoval prijateljev zagovor. Delbos pa je vrgel Lavala. JleteMme marnje K nedeljskim občinskim volitvam V današnjem »Jutru« beremo: »V ne deljo so bile občinske volitve v 16. obči-nali dravske banovine, večinoma’ zaradi izvršenih prekomasacij. Z ozirom na današnje prilike je bila v S občinah postavljena le lista vladne stranke, m. dr. tudi v Konjicah, v Litiji in v Radovljici, kjer ie ,hil napredni in nacionalni živelj od nekdaj močan. Te tri občine so bile nedavno spojene s svojo kmečko okolico v nove občinske edinice ter s s tem izgubile svoj mestni, odnosno trški značaj. Isto je tudi z mestom Kamnikom, kateremu je sedaj pridružena najširša okolica, •(ako da je Kamnik sedaj po ozemlju ena najrazsežnejših občin v banovini. Dobil je s to združitvijo okrog 3.000 novih občanov. Proti listi JRZ je bila v Kamniku postavljena tudi napredna lista, ki se je dobro uveljavila. Dobila je po uradnem rezultatu 406 glas,ov. Večino pa je dobila seveda lista JRZ. Kakor v Kamniku so se uveljavile opozicijske liste tudi še v 7 drugih občinah in sicer v Gornjem in Dolnjem Logatcu, v Kamniški Bistrici, Šmartnem pri Tuhinju, Tuhinju, na Igu in v Ovsišah. V teh občinah so dobile opozicijske liste 1388 glasov Proti 2396 glasovom, ki so bili zabeleženi za JRZ. V Kamniku je bil nosilec napredne nacionalne liste Anton Knaflič (406:881), v Šmartnem pri Tuhinju je dobila lista P. Jerasa 142 glasov proti 136 glasovom, ki so padli za JRZ. (Poročilo »Slovenca« je nepravilno. G. Jeras je član sreskega odbora JfiS.) V Kamniški Bistrici je bilo oddanih za opozicijo 73 glasov, na Igu (nosilec Josip Siter) 183 glasov in v Ovsišah 127 glasov (nosilec Franc Šparovec). Posebno hud je bil boj v Gornjem in Dolnjem Logatcu. V Dol. Logatcu, kjer je sedaj sedež vseh uradov, je napredna lista z nosilcem Gregorjem Tršanom podlegla z 240 proti 266 glasovom, v Gorenjem Logatcu je zmagala napredna lista do-sedanjega župana Miroslava Pupisa s 170 proti 148 glasovom. V Tuhinju je bil nered v volilni komisiji in je volilni zapisnik vodil predstavnik liste JRZ. O nekaterih od ne deljskih volitev bo razpravljalo Še upravno sodišče. Posestva iz rok v roke. Znano Bachler-jevo veleposestvo na Polskavi, ki je bilo pred vojno eno največjih in najvzorneje urejenih posestev v mariborski okolici z razvito konjerejo, je sedaj prišlo v druge roke. Na dražbi je kupil del posestva Pokojninski zavod v Ljubljani, in sicer za 1,700.000 Din, dočim je drugi del kupila Ljubljanska kreditna banka za znesek ' milijon dinarjev. Pokojninski zavod bo sku šal posestvo preurediti v vzorno posestvo v smislu modernega racionalnega gospodarstva. čuje se pa tudi verzija, da se bo uredila na omenjenem posestvu primerna socialna ustanova, in sicer kot letno okrevališče za svoje zavarovance ali pa kot splošno socialna ustanova. Bela žena. V Prešernovi ulici 20 je umrla v starosti 67 let odvetnikova soproga Vilma Derenčinova. — V Smetanovi ulici 40 je izdihnila vdova po šolskem upravitelju Neža Štiblerjeva, stara 66 let, v Peklu 22 pa je preminil v starosti 61 let progovni delavec državnih železnic Anton Schmidi. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Oficirji mariborske garnizije priredijo 16. t. m. ob 20.30 uri tovariški večer v dvorani Kazine. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Mariborski pevci. V soboto bo koncertiral v Mariboru najboljši slovens-ki zbor, Akademski pevski zbor iz Ljubljane, 'foben pevec naj ne zamudi te krasne prilike in se udeleži koncerta. Letošnjo zimo bo ta prireditev menda edina in največja in sodeč po mladih, svežih glasovih tudi najboljša. Vstopnice pri Putniku. Pitno tople tlaoelo za perilo v dražestnih vzorcih in bogati izbiri priporoča TEKSTIL AM A BUDEFELDT Gosposka 14 vse Sta V Prizanesljivo in brez prask cisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! Čedna večerna obleka v modernih čipkah ali svili, je san vsake dame TEKSTILANA BUDEFELDT Gosposka 14 Našim naročnikom! Ponovno opozarjamo cenjene naroč »Ike »Večernika«, posebno pa zamud nike, da še v tem mesecu poravnajo naročnino. S tem prihranijo upravi za tnudflO delo z opomini in olajšajo redno dostavo lista. Vse one, ki se ne bodo oziral; na to, najvljudneje opozarjamo, da bomo, ako ne bodo imeli izravnane naročnine do konca tega meseca, nadaljnje pošiljanje »Večernika« ukinil'. UPRAVA »VEČERNIKA«. ——e i a—n—na——i Premestitve. Na lastno prošnjo je premeščen iz; Sv. Lenarta v Slov. gor. na gimnazijo v Celje naš znani akademski slikar g. profesor Albert Sirk, kter mu slo venjegoriški znanci in prijatelji želijo na novem mestu vse najboljše ir* čim več uspehov. Napredovanje. V višjo skupino sodaih uradnikov je napredoval pri sreskem sodišču v Sv. Lenartu v Slov. gor. kanclist K. Košmrl Ivan. Čestitamo! vesti Veličasten je bil pogreb nadškoja dr. Bauerja včeraj dopoldne v Zagrebu. .Ves Zagreb je bil v Črnih zastavah. V sprevodu je šlo okoli 15.000 ljudi. Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal na pogrebu kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič. Vprašanje jugosiovensko-italjanskega kHringa, k? beleži v zadnjem času močan Porast v prid Jugoslavije, bodo rešili na Posebni konferenci, ki se bo pričela dne 17. decembra t. 1. v Beogradu. Združenje brivcev in frizerjev naznanja p. n. občinstvu in svojim članom, da bodo brivnice in česalnice odprte za praznike in sicer: v nedeljo 19. 12. od 3^8. do 12. in od 14. do 18. ure, v nedeljo 26. 12. od Vi8. do 12. ure, v nedeljo 2. 1. 1938 od ‘A8. do 12. ure. Na praznik Sv. Treh kraljev zaprto ves dan. Gg. dijaki in dijakinje so naprošeni, da se po mogočnosti poslužijo že v dneh pred prazniki. Pozor — odtiski prstov! Večkrat se zgodi, da se poznajo na posameznih predmetih v hiši odtiski prstov, kar dela zelo neprijeten vtis na goste. Vzamite malo VIMA na mokri krpi in vsi predmeti bodo spet bleščali od čistote. Za koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane se dobe vstopnice v predprodaji pri »Putniku« na Grajskem trgu. APZ bo predvajal na tem koncertu, prirejenem ob njegovi desetletnici, najboljša dela iz koncertov od svoje usta novitve pa do danes. Opozarjamo cenj. občinstvo, da ne zamudi te prilike in da napolni v soboto 18. t. m. veliko unionsko dvorano do kraja. i||g Podpore sprejema Posojilnica lil- Narodni dom - Icf. ral. gradbenega odseka Odbor za postavitev spomenika blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Ujedinitelja v Mariboru. G. Vekoslav C e -n e r, inž. podpolkovnik in poveljnik inže-njerske podoficirske šole v šabcu je nakazal odboru za počastitev spomina blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja v Mariboru znesek 1.192.— Din kot prispevek gg. oficirjev inž. podoficirske šole v šabcu, preje v Mariboru. Odbor izreka darovalcem iskreno zahvalo željo, da bi tudi ostali, ki so prejeli nabiralne pole, katerih še niso vrnili, ic z nabranimi zneski čimprej dostavili o^o-ru v Mariboru, Rotovški trg 1. Srednješolski šahovski turnir traja že ves mesec. Na tem turnirju igra 12 najboljših zastopnikov klasične gimnazije, realke in učiteljišča. Stanje po 9. kolu je sledeče: Kobler (klas.) 6!4 (2 prek.); Mohorčič (Real) 5 (2prek.): Ferenčak (Re.), Maroti (klas.), Rupena (klas.) 4*A (2 pr.) Kolavčič (Real.) 4 (1.). Regoršek (Real.) 4 (3.). Tomšič (učit.) 3 (1): Starc, Krese-vič (gimn.) 2 (2.) Knez (Real.) 1% (1.); Juratič (učit.) (1.) Novo' tihotapsko afero so odkrila obla- stva na Pobrežju. Finančni organi so že delj časa osumili nekatere osebe, ki sicer dobro živijo, pa ničesar ne delajo, da se bavijo s tihotapstvom. Včeraj v ponedeljek zjutraj pa so pri neki osebi, stanujoči na Pobrežju, napravili hišno preiskavo, pri kateri so našli pravcato skladišče tihotapskega blaga, ki so ga zaplenili. Med drugim so našli več kilogramov saharina, kresilnih kamenčkov, igralnih kart, tobak za naslanje itd. Osebo, pri kateri so našli omenjene predmete so zaprli. Oblastva menijo da gre za dobro organizirano tiho tapsko družbo in se vršijo nadaljnja poizvedovanja. Pričakovati je novih aretacij. Iz profesorske službe. Prof. Franc Alič iz Ptuja jo premeščen za nastavnega inšpektorja v prosvetnem ministrstvu. Ekonomsk; tečaj Ljudske univerze. Jutri ob 20. govori o kreditnem sistemu (banke, borze itd.) g. F. Jesih. Maribor v snežnem metežu. Že v noči od nedelje na ponedeljek je začelo naletavati. Sneženi kosmiči so se sicer le težko oprijeli tal, vendar je nebo poskrbelo zlasti včeraj popoldne, za izdatnejši snežni blagoslov. Znašli smo se v pravem snežnem metežu, ki je pokril strehe in ceste ter vso pokrajino z 15—20 cm debelo snežno odejo. Proti večeru je sicer snežni metež nekoliko pojenjal, vendar presenečenja niso izključena. Smučarji že pridno mažejo svoje smuči in čakajo samo hladnega vremena, da se snežena skorja nekoliko strdi. Potem pa smuk... Kako bo z vremenom. V smislu dunaj ske vremenske napovedi bo v južnih Al pah močno snežilo. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna. Šahovske novice. Šahisti SK Železničarja so odigrali preteklo nedeljo pri Sv. Lovrencu na Pohorju proti tamkajšnjim šahovskim klubom prijateljski šahovski dvomatch, ki se je končal z zmago SK Železničarja v razmerju 6 in pol:l in pol. Posamezni rezultati so bili naslednji: Babič (Z): Krieger (L) 1:0, Knechtl (Z): Lešnik (L) 1:0, Foray (Ž): Bachner (L) remis, Macher (Ž):Sabaty (L) 1:0, Regoršek (Z): Kasjak (L) 1:0, Eferl (Ž):dr. Milemat (L) 1:0, Podsajt (Z):Bregant (L) 0:1, Zniderič (Ž):Kanos (L) 1:0. »Nazaj k naravi«. Pod okriljem novoustanovljenega alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva se vrši v sredno dne 15. t. m, ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze predavanje priznanega Union kino. Pater Vojteh, prekrasno veledelo z Boli Wanka, Jdrina Stepnič-kova. Film kot Župnik K*rchfeldski. alpinista g. Uroša Župančiča iz Jesenic. Predavanje bodo spremljali številni in krasni diapozitivi. V gledališču je danes (torek zvečer prva abonentska predstava (Abon. C.) zelo zabavne češke operete »Pod to goro zeleno«. Sreda: ponovitev tudi pri reprizi izvrstno uspelih Šnuderlovih ske čev »Lopovščine«, ki so med tem tudi izven Maribora našli živahno zanimanje. Neprijeten doživljaj je imel danes ponoči inž. Oto K 1 o s, stanujoč v Principovi ulici. Ko je namreč zapustil neki nočni lokal, je opazil, da mu je zmanjkala zlata ura in zlata verižica v vrednosti 5000 dinarjev. Zadevo je prijavil policiji, ki skuša sedaj to stvar razjasniti. Svojevrsten umetniški užitek obeta slavna diseuse (muzikalna predavateljica) Dela Lipinskaja, ki je nastopila minulo jesen tudi v Ljubljani in uspela z zelo vzorno kritiko. Vrača se s svoje tur neje po Romuniji in Ogrski preko Jugoslavije in nastopi tudi v Mariboru, takoj po božičnih praznikih (menda 28. dec.). Kam za božične praznike? Z udobnimi kurjenimi avtokari: v Ribnico na Pohorju (Senjorjev dom), vožnja le Din 45, na Kanzelhohe (Koroško), vožnja in vizum le Din 180. v G raz, vožnja in vizum le Din no. Podrobnejše informacije, prospekti in takojšne prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi predava o revmatizmu g. dr. Leo Travner šef zdravnik Krapinskih toplic. Planinska situacija, »Putnikovo« vremensko poročilo z dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj pravi: Mariborska in Ruška koča 0 40 cm snega na stari podlagi 10 cm, oblačno mirno. Senjorjev dom in Kremžarjev vrh: —2, zelo oblačno, mirno, 45 cm osrenjenega snega na stari podlagi 40 cm. Mozirska koča: —2, oblačno, 30 cm drobnega snega na 70 cm podlagi. Celjska koča 0°, oblačno, 50 om drobnega snega. Rimski vrelec —«1, zelo oblačno, mirno, 40 cm snega. Nova proga Varaždin—Koprivnica bo otvorjena 16. decembra 1937! Na tej progi, ki je dolga 42 km, bodo vozili dnevno 4 vlaki v obeh smereh z direktnimi vozovi Čakovec—Zagreb in Čakovec—Osi- Schmelfing zmagovalec! 50.000 ljudi gleda silovito borbo V Madison Square Garden se je vršil danes ponoči boksmatch med bivšim svetovnim prvakom Maksom Schmelingom in Amerikancem Harryjem Thomasem, ki &e je končal z zmago Scmejinga, hi sicer v S. kolu. Potek borbe, ki ji je prisostvovalo okoli 50.000 gledalcev, so prenašale vse nemške radijske postaje. Stran 4. jek. la Maribor—Osijek in obratno pri- de v poštev sledeči vozni red: 8.37 odhod Maribor prihod 21.56 10.32 prihod Čakovec odhod 19.43 13.08 odhod »» prihod 16.30 13.27 prihod Varaždin odhod 16.11 13.32 odhod prihod 16.02 15.09 prihod Koprivnica odhod 14.27 15.23 odhod „ prihod 14.12 16.48 prihod Kloštar odhod 12.50 16.58 odhod prihod 12.40 21.33 prihod Osijek odhod 8.02 Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 14. XII. 1937. na zveza za Maribor—Osijek, temveč st-ne ta pot do Osijeka za tretji potniški iednje idegoHMM vesti tyska setnuuija: Stoeosla jafumsJuU dešaimikcv Moten! TOKIO, 14. decembra. V vlado >2 vstopil admiral Sojeugu. Veliko pozornost je vlak samo Din ICC.—, kar je Din 40.— manj kakor čez Križevce. Vse druge informacije in vozne listke dobite vedno pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Razno Podpisani Avgust Fojtl sporočam, da bom vsakogar, ki bo o meni razširjal neresnične vesti, sodno zasledoval. Avgust Fojtl, Devica Marija Brezje 41. 72S4 Oglašujte! Prodam SKOBELNIK (Hobelbauk) naprodaj. Frankopanova ul 6 Studenci 7276 Sobo išče GOSPODIČNA išče cenejšo sobo s hrano v bližini Melja ali na Pobrežju. Naslov pustiti v upravi. 7274 Sobo odda SOBO z 2 posteljama poceni oddam Splavarska 6. 7275 Naflrgdm »a izsleditev ta»u V nedeljo, 12. decembra 1937 okrog 18. ure je bilo vlomljeno v moje stanovanje v Mariboru, Aleksandrova cesta 17, I. nadshv Tat je odnesel 30x20x12 cm veliko, cirka 5 kg težko zaklenjeno ročno blagajno z vložno knjižico št. 6.219 Prve hrvatske štedionice, podr. v Mariboru, v znesku din 105.880.36, „stara vloga“, razne dokumente, nakit, večjo zbirko starih zlatih novcev, približno 3/i kg ležine. , Vlomilec je bil slučajno prepoden m je izginit skozi glavna vrata z zgoraj opisano ročno blagajno in vrednostmi, in je možnost, da je imenovani bil opažen okrog 18. ure 15 minut od pasantov. Dalem nagrado v znesku Din 5000 tistemu, ki bi izsledil vlomilca ali mu prišel na sled. Navedbe naj sc oddajo kriminalnemu oddelku tuk. policije, soba št. 20. Aleksander Watzek. Maribor. zbudila vest, da je 'bil starosta japonskih državnikov in »sveta starih« princ Sayoni razrešen svoje funkcije mikadovega finančnega svetovalca. Princ Sayoni, ki ima japonski narod vanj ogromno zaupanje, je imel na japonsko politiko močan vpliv, da so na njegove nasvete predsednike vlade postavljali in odstavljali. Njegova razrešitev kot finančnega svetovalca mikadovega je nedvomno v zvezi z japonskimi finančnimi težkočami. PODALJŠANJE TRGOVSKE POGODBE PARIZ—RIM. PARIZ, 13. decembra. Agencija Havas 7273 poroča: Italijanska vlada je povabila fran- „ — cosko vlado k trgovinskim pogajanjem, ki Sirite ,,V ecernik bodo v decembru v Rimu. Gre za podaljša- SOBO z vso oskrbo oddam poceni točnemu plačniku Sredi mesta. Strossmajer.ieva 3 b. 7281 ____________ Lepo opremljeno SOBO s posebnim vhodom takoj od dam. Vprašati Zriniskega trg 6. v trgovini 7283 SOBO s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma Glavni trg 4-1. v r« nje že potekajoče francosko-italijanske trgovinske pogodbe. Te dni prispe v Rinj ravnatelj trgovinskega oddelka na Quai d Orsayu, ki se bo na čelu francoskih dele-gatov-ekspertov udeležil teh pogajanj. V političnih in diplomatičnih krogih vidijo v tem dejstvu znamenje, da se Pariz in R|ni ne moreta izogniti političnemu zbližan]«, željo po zbližanju s Francijo je nedvoumno izrazi! Mussolini pisatelju Rolandu Dcrge-lesu, sotrudniku »Intransingeanta«. ČANGKAJŠEK: MI SE BORIMO DALJE! ŠANGHAJ, 13. decembra. Maršal ^"ing-kajšek je ob padcu Nankinga izrazil mnenje, da ne more to dejstvo prav nič spremeniti nadaljnje kitajske politike. Maršal je bojda izjavil, da se bo Kitajska še naprej upirala uzurpaciji od strani Japonske. LANSBURY V VARŠAVI. VARŠAVA, 13. decembra. Bivši laburistični voditelj Lansbury je prispel v Varšavo in se je razgovarjal med drugim ttt-di z maršalom Rydz Smiglyjem ter poljskim zunanjim ministrom Beckom Stanovanje ENOSOBNO STANOVANJE oddam mali družini. Studenci, Jurčičeva ul. 20. 7278 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Mlinska 21-1. 7282 Službo dobi POTNIK dobi službo pri več.iem podjetju za Slovenijo. Oierte s točnim življenjepisom pod »H. 37« na upravo »Večernika«. 7277 dokler traja zaloga po Ditl 6* mete1-dobite pri gB Trpinu« Maribor, Vetrinjska ulica 15 Zahvala Za nmoge dokaze iskrenega sočutja ob priliki težke izgube naše nepozabne matere, gospe Marije Piavec izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo članstvu Sokola, pevskemu društvu .,Jadran* za žalostinke, vsem ostalim društvom, vsem darovalcem cvetja in vencev in končnovscm, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci. Vredno, pa vendar ceneno darilo za vso rodbino je PHILIPS JARCAROLA 1(1“ oktoden - S U P E R - SPREJEMNIK edinstven v ceni, kvaliteti in eleganci, mesečno samo Din 225*— 7 uglašenih krogov — velika občutljivost — naravna reprodukcija — sprejem brez motenj — tri valovne dolžine — malenkostna uporaba toka * okras in veselje za vsako hišo RADIO Glavno zastopstvo : E. PETELN, dipl. optik, Maribor, Grajski trg 7 PHILIPS Skrivnosti 91 »Pojdi z mano! Zgoraj imam nekaj obleke; posodim ti jo, da moreš vsaj varno na cesto.« Žena je bila navajena podobnih slučajev, da je po umoru, ki se je izvršil v njeni hiši, ostala trezna in se celo smejala. Everard je šel z njo brez volje v prvo nadstropje. Ko se je vrnil, je bil popolnoma drug človek in je lahko upal, da prevari budno oko policije ... Mislil pa je na druge stvari. Kam naj gre? Kje naj išče Blanko? Na koga naj se obrne, da mu pokaže pot do nje? Zamišljen je taval po mostu. Dve uri je tako hodil in se ni mogel odločiti, kaj naj stori. Danilo se jc žc. po ulicah so hodiii živalmi, delavni ljudje, ki so noč zdravo prespali in se odpočili. Everard se je zbal, da bi se njegovo brezdelno postopanje zdelo komu sumljivo in se je odločno obrnil proti predmestju, kjer je stanoval. Ko je prišel pred hišo, se mu je stisnilo srce. Zopet bo moral stopiti v Blankino sobico, kjer je kljub vsemu vendarle preživel najlepše dni svojega življenja. Everard je odprl vrata in obstal presenečen na vrtu pred 'hišo. »Čudno!« je dejal. »Blankina okna so odprta!« Obenem se mu je zazdelo, da sliši glasove in korake v njeni sobi. V tem hipu sta razlegla iz nje dva klica — bila sta Leon in Blanka! Blanka je bila tam in se je počutila bolje, mnogo bolje. K temu je gotovo mnogo pripomoglo svidenje z Leonom. »Ali si ti, Blanka? Moja Blanka!« je jecljal Everard in stiskal deklico v svoje naročje. »Kako se je vse to zgodilo? — Kam si izginila? Kdo te je privedel zo- pet nazaj?« »Vse vam povem, oče,« je odgovorila smehljaje Blanka, »samo vsega ne morem naenkrat.« »Kdo je bil mocoj pri tebi-?« »Volkulja.« »Ona te je odvedla; in kdo te je privedel nazaj?« »Tudi Volkulja.« »Zakaj vse to?« »Tudi jaz si tega ne morem razložiti. Ko me je hotela vzeti s seboj, sem se branila, toda z njo sta 'bila tudi oče Go-lin in Filip. In tako sem morala v voz. Potem so me odpeljali v neko ulico, ki je ne poznam in me spravili v neko stanovanje. Volkulja je bila vedno pri meni; mirila me je, naj se ničesar ne bojim, ker se mi ne bo zgodilo nič hudega. Tako je minilo nekaj ur... davi pa je prišel tisti Anglež iz Tulona, ki se menda imenuje Balkam. »Da, da, vem,« je dejal nestrpno Everard. »Kaj je hotel od tebe?« »Zdelo se mi je, da je ves prestrašen. Zaprl se je z Volkuljo v sobo, in ko sta zopet prišla k meni, sta že bila drugih misli in sta me dala brž pripeljati nazaj.« »Ali je to vse?« »Da, vse. Povedati vam moram še, da sem tukaj našla gospoda Leona, ki vas je že dolgo čakal.« Everard ni odgovoril. Sedaj mu je bilo vse jasno. Balkam se je ustrašil >n po umoru naglo odšel iz gostilne ter P°" hitel k Volkulji, da ji pove: Gospod Lau-son je ubit. Morilec je Everard, ves njihov načrt se je ponesrečil — ne kože torej drugega, kakor čimprej odvesti Blanko nazaj, da ne pride do novih zaplet" kov. Ko je Everard premišljeval o teh stvareh, ga je Blanka z nasmehom opazovala. »Poglejte, gospod Leon,« jc dejala šaljivo, glejte, kako je moj oče^ danes lep. Kupil si je novo obleko.« (Dalje.) Izdata, konzorcij »Jutea« v Ljubljani. Od*ovorni urednik MAK SO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO Tiska Mariborska tiskarna d.