St. 20.
V Gorici, v saboto 18. maja 1872.
II. teeaj.
„So6a" iriiaja Ysafco paboto in relja a poito fn-ejemana ali v Gorici na dom poiiljaoa ta <?rMf«fcm'Jttf polit. drustia
Vae leto......f. 4-
Polleta......., 2.-
Ctbt let*.......110
Za, nedmiahniU :
Ywj leto   .   .   ,   .   .   .   f. 4.50
Pollete......„ 230
Cetit leta.....,.1.20
PoasTOtnit itevilfc* »* ilobivajo pi> 1ft wider t Gorki pri Pr • rnoltiju in 80. harjtt; r Tr»tu r tobakarokah „Vi* del Boeder* I»«" in „Vta Mia «userina 60."
SOČA
Pri osnanilili so placajo za naraclno tristopno vrsto:
8 kr., cc so tiska 1 irat 7   ,.   „   „   „    2krat    ^ 6   »   ,r   „   ,.    3krat !>. wife crlcc po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolok,
NiivociuHft in dopisi naj so blago-yoljno pusiljajo uroduiknx Viktorju ho* Icnca v Gorki, Contnula <Mla eroce 28ft, polejf pvftnre, kd«riH> nchaja fcndi npmv niStvo. — HokopUi bo ho vrajajo? dopisi naj no blagovoljuo frnnknjqjo. — Petal, cem in drugim nepremotnim ro navotaiiift siriSa, ako ho oglaiw pri nroAnlltm.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Odprio pismo  g^sp. poslancu trne'a.
Blagorndm ffo^mi   Anton fVjM\ del. h (IrltiVM pastotwc!
Po&HtiU so §e tdavui tomimdti giwpadj** z Yam «ko\a»o veleci njeito (!!) xaupuwo tudi tins pt»tlj»ii»an«' ubcituke zii&t'ipmk® tiudahtt. Pa /a-kaj,' N«* iu.*lite, da *o iih a tem su Yutiio strati prikupk Ti.li hino gorjatii in oafaut in» «ve»ti brutje Ya».h kraikib urfilecv; tori'j podp:seino se z tr*»tmoi prq>t\ta::j m pruitovoijno na m'/aup-niro, ktt ru to Viiiu nasi kniski braijt* pusbili, ter mv ninnje kakor oni od Vas nc tirjamo. ftupanstvo na Huujaicab sv. Lovrenca 8. ntitj* 1872.
SUnir, Lupan, Joief Madon pod/iupun, Janes
Fubjm jwxliupan, Stefan Madon stirt'Mna,
VrHt«*ntin Baakar stareSina, Joief Jt'.vii'ik «tare«ina»
huku Kumar t!ar<*Lio8, Ive Fabjau at«r<^mat
JoJftf Str«k«tj »»ar«;8itia» VvUt liit /ink lUreSuin,
Stip.' I)f)>k tMjnk, J.tnez i$iti«/tnk obbod.
Voiitve mettnegt stereifnstvi v Gorid.
V ateslno star^iustto gorisko ijnajo vo-lilci krnalo v<diti h novili starcsin, in pot<<m starujiia^ novega mfjitiipgm fcipina. Volilni Iny ji> u^« hud, i» Italjani .**o se JoLHi v 2 stranki; v odlofHiA, nap^tti in zmorno strauko. Kakor s<* zdi, poUMjuejo s»> zmerao untduiki, {kmizio-nisti in duhoviuki. T»»j stranki pravij > ncka^ri, da ^ uradua, a drugi, da j«» komu-rvativiia, to jV iihrauilna j»tmnka. 0 Slov^nrih s»» m* slisi nl\ in brikow* st» ne b*nl«* ^ubt d<wta. SIovph«»v j«» sif«*r v Gorici miwgD, toda Vf'ina iiijma vuliluc tra\iri», k*»r iw plarujVjo zadosti* davkuv, ti>tih p*. ki s<» v«»Iii<*i. zojK't je \Wiua ali pn'mlunta v narodni*in Ktnistn. k<*r »» nij*»** s»» zbudili. ali so pa odvfcni w! Italjanov. Toliko dobrili SImvi^ji-revjejia, da hi im«nda xamo^li zvoz»u m- 2 wio
ali drugo strauko, iu joj potom prklobiti v^ino;
toda skusujo dokas!UJi\jo, da so nam Italjani ' m»zvi»sti zavevniki.  Vnakikrut so pvekanili in v
Tninih upraSanjih popustili Slovonco, kfldar so & '¦ njimi sn zvrzali.  Zatoroj nij drugaco n<>go fa-
kati,  dokliT so   Slovouci  v Gorici   dobro  no
•  vzdramijo, da ImhIo mogonia slranka, in da po-stanojo italjani nam bolj |iostoni in pravit'iii. >S (usiMita bodo u/,o providoli, kani jo zapo-Ijo njibova vladozolnost nnd Slovonoo. Kakov povsod jo  tudi v politiki  naj lmjS«,   00 zavo-
¦  2iiiki odpadajo in posobno v.o to dolajo v boji. Nikdar pa m lwdo nam rso&ti zavozniki twti,
j kateri glodujo n»z mojo na go-pod,   kor  so in-
¦  torosi in namoni nasi ?, njihovimi Hi popolnoma navzkriz. Oakajnio todaj, doklor m stvari boljo nwjasno iu pomiro.
Toliko pa prifokiijomo, da no bodo vedno
\ vol iii m /upana uradnikov ali advokatov.   Kaj
I nij ma Gorina drujrih umikanih in praktiono k-
| ktttenih JitoK raed ten-ci, fabrikauti in posost-
; niki ? l'osknsite onkrat to. Ti fo neodvisni, no
stranrarijo tako strastno, no  propirajo so ssarad
, malenkostij, in prav takim sonajboljo isnane potre-
bo vseb mcSi'aiiov od ssadnjpga delalca zac/uisi do
prvoga bogatinca. Bogme, v smlnjom voku so svo-
; bodua mosta na Nomskom, v Italiji in povsod po
Kvropi kaj nlovola in bogata bila, a njih   m-
pani nijso bili niti uradtiiki niti advokatje, am-
pak bili so izvrstni mcsoanjo vsakc vrsto, tudi
•  rokod^lri. Pravijo sicer po mestu, da jo zdaj toliko ]»ostav. da mora zupan jurist biti. Kaj s»», ali mislit*1 iif*ki, da v popr«'jsnili crasih nij bilo pistav in 11111050 opravil ]>» nustih. katora so fido imola lastno mostno vojsko. ki so j«5 tolikokrat izvrstno b.yovala in dom branila. Praktirnr   bistro   glavu  w kmil<»   sczuauijo s
•  jKdrobnimi postavami, nckoliko .jiii t u-li uzoznajo; vrhu ti»ira ima v<ak niostni xiii»an sv*»j« urad-nik»», izmi'l katpriii naj bc.lo i-li'ii dobor pra-v-!.*loYw% pa bo duV'djo.    V svobodui prakttoni
Svici  gotovo opravljajo izvrstno javna opraviln
in so voiMdol brossplaAno trudijo m blagor
in Cast domoviuo i/.voljoni uradniki   in ssostop-
: niki; toda lo sodniki pri drugih stopinjnh in
i So nekatori drugi morajo biti juristi, a sodniki
j prvo instanco, administrativjii  uradniki iu 8u-
pani, i. t. d. no.   Gotovo so tain VRiik kolikor
I mogote sossnani s postavami, to jo pa potrelmo
i vsein dr^ivljanom, kateri hoiiojo biti mm bvo-
! hodni; xotn naj ima vsaka taka dr^ava  nialo
I postav, a to dobro, da lahko postanojo Mmi
1 znauost, a no lastnina lc kakogo u^onoga staiin.
Predetoka ieleznfca.
Va?.nost Xolo/.nic v  narodnn - gospndarskom
ob/iru sp^znali  mho tniM   mi  Slovenci;  inalo jo
ti.stih, ki pravijo:   „Cem daljo jo ^eloznioa,  toin
boljsu je xa de^elo.'1   Posobno pa so spoznali ro-
! riski Slovene!,  kako  pottcbaa bi bila  zeleznica,
1 ki bi GoriSko vezala po najkrajgi poti a notranjo
• Aystrijsko ter plodila sosko dolino,  da bi se po
i njej razvijala obrtnija in udomatflo blagostanje.
; () koristib, katere bi nastale nasi dezeli po pre-
dclski zelezuici, govorimo kasneje.   Pred vsim pa
liovcmo  nasim  Citateljcm  razjasniti,  kako se jo
po hudem   boju  in  po  natancnih  studijah  \se-
stransko dokazalo, da jo prcdolska firta' dr/avnim
koristim  naJiirimcrnejSa  in cclo  neobhoduo po-
I rebna.
Uio 2 leti se bije boj med provi/enci, pre-d<dsko in provr/ond losko-tr>5askn crte; na svitlo so piisle liiiio^o brosiuv, katere so zagovarjale to ali ono erto; s kratka: to upraSanje su je vse-stransko in tako jwndjito razpravljalo,' kakor se inalokti'i'o v Avstriji. Za losko-trzaSko erto osno-valo s« je poRcbno druStvo v Ljubljani (konsorcij), kat<>iM je na ptjdlagi svojili studij izdalo obSirno bro-^iro, da bidokazalo, da je ta crta avstrijskim, p'i&dmo pa tr?.askim interesoni najhasljivejSa, ker Ti'st po najkrajSi poti Ye?.e 7. notranjo Avstrijsko
LISTER*.
AH1CA.
Spiml Jmip Korzmiomh.
L
Anica jc bila stara SesCnajst let — ali Anica «e j« bila narodila v Grikej, nje sree je bilozgo* daj dozorelo poti Mrki tistega solnca, ki je ogre-valo nje «ibel.
Anica je bila krasna: nikoli krilati muaelin nij ovijal Se krasnejsih udov; nikedar crni in avit-li lasje nijso sesta'i na belej.se in polnejSe rame. Nn ipiela radeeega oblicja in koralovih usten; nje Hca so bila bleda. ali krasota njenegaobrata, nje gibenost — in natorna, polna fjubeznjivosti, nje sladki in vabljivi glaa: vse to je prvo trenotje prevzelo cloveku sree in oii, razum in obraznost (fantazijo) — in res caro Jejilo jo, da je oLivljala dute — odumrle ali vsled starosti, ali pa vsled na* sicenosti. Anica je popevala; nje petje jebilo li-vo in melodidno; nje neSna roka je znala na barpi vzbujati glasove - polne soglasja; aliv nje-
iifiu jrlvi je bivala mknva strast: kedar koli jc np-'vala lit'hezen, bb'd'd-t jc, oblicje jej, ustna so j<j visit-Iu roka je trosla se jej na strunah, in oko j« poii'isno ples;ilo joj navzocnim moskim po obrazib. kakor bi t(» s*vari ne bilo mo«:ln utje§iti njoncpa sira -   njeirove burnnsti.
II.
Nje oca — oca knez Dimitrij jo bit eden naj
j bogatejsib   bivateljev  v  Jasi.    Uze  nekoliko  let
i popreje je bil zapustil rusko sluzbo, a imel je mej
! ccsai-skimi vojscaki sorodnikc, ki so je dicila vi-
j soka dostojanstva.   Kjegov dom na sanioti je bil
*• velik in lep.   Duri v sobano so bile vredno  ras-
I svitljene in odprtc vsem  obiskovalcem.    Prisrcni
! oca, nezni heerin smeh je srcil slebrnega  gosta,
> kterega je cakala postena postrezba, primerna ve-
j selost in na sveti najkrasnejfiega bitja oko. Moski
J uradniki, valaski bojarji, kupci iz Grske in ruski
; eestniki so na  njegov  dom zahajali  -  nekateri
zaradi hladilnih pijac, nekateri zaradi protekcijc,
nekateri zbog dobrega vina, vsi pa so ga obiska-
vali zato, da so poslusali   Anico   in gledali nje
smeh.   Vsi so jo  cestili.   Kedar koli se je  nje
lehka nogca tiho dotaknila Sarenice, kader le je
vabljivo sedeia na blaainjaku in glavo in oci povzdi^nila in zamisbla se, ali <5e je stala pred velikim zrkalom, s eela xgrinjala svoje goste laso ; in prod zrkalom in v zrkalu svoj ftvost kazala ' ocom, ki so hrepenelo po njej: napajose jez njo oko, pojilo sree mladim in starim, imnvitim in neimovitim, in marsikateri pot se je temu ali temu vzdihljaj izmaknil iz pray in umrl mu na ustnih.
A vendar AniCino srec nij bilo se obljubljeno. Poznala jo razlicne vlastitosti, obraze in obicaje — a vendar noben obraz, nobeno imenij prilju-bilo se njenej dusi. Morda v nobenib oeeh nij videla pravega in globokega cutja, ki bibilo uje-malo se z njenim sreem, katero je znalo 6utiti— verno in globoko; - se sreem, ki je se svojo og-njenostijo strah prizadevalo starejSim moSkim, od-cvelim mladenicem pa srenost podiralo.
III.
Miuol je bil mesec maj. Kneza Dimitrya yrt
se je ponasal z vso  pomladno  krasoto;  travniki
so se lesketali, kakor zeleni aksamit,  cvetice so
, robile zalo obdelane kolobarje, akacije  in jazmini
, so zralc napajali z vonjavo, a blagodejna toplota
I je prodirala v senco pod drevesiinrazgrevalasq-
in z NqraSfto in ker  veliko manje stane nego
V tern zmislu je tudi trzaSki vetrnja§ki list „Cittadino" v dolgib in mnogih clankib zagovar-jal Iosko crto in polemoval proti predelski ter sirastno udribai po privrzencih predelske cite; gel je tako dalec, da je je imenoval nag&tftouke trzaikib interesov in jim oeital, da sap(§up-ljeni po druStvu juzne zeleznice. Ravno ?r Jem casu, to je lani, je izsla v Trstu italijaail* Sro-Sura, ki je tudi zagovarjala lo§ko crtp, palio slabo, da se je 2 njo loska stranka prav m -0m blamovala.
A tudi na drugi strani so delali: i?&0p je namred druStvo, ki se je osnovalo v Trs|$ ,ˇ pospeh predelske zeleznice brosuro, po kat<#j jfc pobijalo razloge privrzencev loSke erte ift kar m u?,e ta broSura zadosta dokazala vsakostran^fie prednost predelske crte, je to Se bol] temeljffe storil stavbni svetovalec gosp, Semrad v Trstu, kateri je v tej stroki avtoriteta, kajti on jo vec" let natanftno preiskaval obe Lrti in na podlagi natancnih ra&unov in temeljite znanosti predmeta 8D3tavil in izdal drugo obsirno brosuro v noiu-Skem jezikn, po kateri je sc Stevilkarai dokazal, da bi lcSka erta dosta vec stala in Avstriji veliko manje koristila od predelske, Po Stevilnib dokazih sklene gospod Semrad svojo brosuro bli-zo tako-le:
*La primerjamo graficne raziuera rnzlicnih ert, moramo gpoznati, da je nij erte, katera bi po krajSi poti posredovaia promet proti soveru in proti severu-zahodu, kakor pvedclska firta in da bode Trst po tej Crii najloze konkuriral z italjanskimi lnkami.
Nadaljevanje Kudolfske zeleznice fez Predel v Trst je potrebno, ne sebidnim interesom Celovra Beljaka, Ljubljane, Gorice in Trsta, nmpak pravi.n interesom eele drzave.
Ouividno je, da je zeleznica cez Brenner le Italiji na korist in ce bi vlada podpirala Iosko crto, bi potem Italjani zidali so firto cez Pontebo in si tako naklonili vso kupcyo in skoro ves pro-met iz notranje Avstrije in Nomeije.— ZvezaKo-roSke s Tirolako je uze narcjena, vorarlberSko zeleznice bodo kmalo dovrsene in s tirolskimi zeleznicami zvezane. Cas bi bil todaj, da se glide edino dobre predelske zeleznice kaj koncnega sklene, kajti zatezovanje te crte, je pregreSek zo-per avstrijske koristi. je uprasanje obstanka trzas-
Na tern mestu se omammo, da so razni za-stopi, kakor de&elni odbor goriiki, trza&a in go-ri§k%, .taKlijsfca zbornica rainisterstvu predlozib* spoint*tyei v katerib poudarj&jo vaznostra poire-bo preit^Pce zeleznice. Zanimivo je posebno abaukarstvo v Trstu, Trzaski mestni ndbor bil je s prvega m prei za loSko, med tern cijaka zbontica odlocn*

Italija si pomaga na vso kriplje, da bi povz-dignila svoje luke y adrijanskem morji do najve-eega prometa in ce Italija v tern Avstvijo prekosi, potem je prisel Trst ob svojo bodocnost.
Ce pa Avstrija zgubi svojo merkantilno prednost v adrtjanskem morji, potem propade tudi v poiiticnem obzim kot pomorska moc.
Vprasanje je le to: AH bocemo lo§k-> zeleznice brez nadaljevanja proti Severn in brez ne-posredne zveze se severoru in kod skodljiv nn-sledek — zelezuico cez Poutebo; ali pa bocctno vsem potrebam primeruo predelsko, s postransko crto od Kobarida na Itabjaasko^ s katero bi se tudi Italija zadovoljila in zudovoljiti mor.ila. Tu-kaj nij te^ko izvoliti!" — Tako Semrad, kateri je gotovo merodajna in jako izvedena osoba v tern uprasanji.
Twko so stale reefr Ipse jekt*>» •^el« zbor. Kar je bilo pa |»#oljseje m, Hi posebno zagovorja predelsko 6rto numsterslw iupcgstm in da jej je glavui po|w«ite!j tiuaaM rutrjiler. kateri se je s to erto pe«b:;o spvp^ii1, #» je bil se v Trstu nametM. Kakor pMfc |Hlf'tf-I teiitiw osoba v *Slov, I&ifoda* si^r. 45 jfe fpe-! delska trfri u^e iz prvi^ mfctim «U/dnhp &i ilrz.tvmtn koristim kot n tjbolje piim*r*.i spo^MWi fcila. .SK Narod* nararce pr*m*.
BVsakdo v«», k-iko je oiiv^la RudoIiWa /«•-leznica m, kot njeua podaljsiva, projt'kt knhzmce urez Piedd. L«ta iMiH. so se vsi dezelm o*li»ort, trgovske zboruice in veliki obrtiuki n.t IVmior-akem, KoroSkom, Stajerskem m lioroje-Afstriji-kein, tudi iz Italjauskega od Vidma tja do Wr»>-ne zedimli za napravljenje druge ielezniuae zveze od j;idratwkega morja 6rez Afpe na NeinSko. ^ V ta uamen se je pod pokmviteljstvam celov5ke trgovske /.bornice u->tanovi! osrediyt otlbor t>0 udov iz omenji'ttib dwel. Za kronovino U^risko in GradiSko sta v oni oiibor bila voljeiw gt^pod de P ret is, sed.-y c. k. finanfini minister, kot zastopnik dezelnega odbora, in Stovenec g:>spod Ivan B re lie, zdaj rudniski direkfor na OgrHkem, inzenir, kot zastopnik goriske trgovskn zboroiee. Prcuir ju bd tedaj, all bi naj &la xelozaita »d Bcljaki dalje po pontebski dolim, all Crrez Proilil po soski dolim. Ozi izvrSevalm odbor, kterega ud je bil .tudi nnenovani nas roj;«k in domoljub gospod BrehS, je imel izdelati nasvete in je p-»-tem osrednjemu odboru predloziti. Ker mj b^lo sprcjemljivih podrobnih naurtov niti za p>mt«b»ko niti za predelsko Crto, za to je gospod Brebt iz tebuiciiega stalisea nasvetoval, naj both; v Heljaku tako dolgo zadnji konec Uudolfove zele//»i«e, da Goricani in Itabjaoi svoje projekte dodclajo, in potem nnj se stoprv sprejine ena ali druga Crta. V velik b\\\ Italijancm je bil mwvet gospoda Brelica v osrednjem odb.»ru potrjen in imen.i-vfthi inzenir je humi 500 feld. izro^d gortskeiuu dezeinemu odboru kot douosek k stroskom za trasovaaje. K> je luta 18CC. Italija od Avstrije odtrgana bila, je se ve da nmn samo predelskacrta ostala in to je tudi vlada dala prefeudirati, da jo v ioncesijoniranje drzavnemu zboru predion. Predlog je sedaj uze drngokrut stoprv na koncu zasedanja prfswl pre J dr/.aviu zastop — narareu nasledek popn-d sturjanih piiprav.11
Crez Prcdel imamo prebod, ki je neodvisen oJ juzne zeleznice in ki ne moti privilegija te ztdeznicne druzbS'; kaka juzni zeieznici bbz tja s Kiasom paralelua crta bi pa se morula s teza-vami boriti.
d o p i s I.
V Gorici 10. maja. (Dezelnega tajnika ne bo se.) OJ kar se je med zadnjim zborovanjem de-zelnozborskim izprazniU sluzba dezelnega tajnika, •pduj; d^zelnt odbor brez tajnika. Konkurs je bd steer k<»j po kxicani sesiji razpisun, toia se le te ihli je resd odbor dotictie proSnje. Izuied stirih kookurentov sta dva Italjana pred dottcno sejo pratyji nazaj vzeta in ostali sta samo presnji eaega Slovtnca in s± enega k>mpete»ta, o kate-rem nij lcbko soliti, ali je Itabjiii, Sloveuec alt Nemec.
Ksrakurzttiin pogojem je zadostoval saiio slo-v.n^ki profited] in prav za(o je meada odlasal mWtpr (alt pr«iv vecina odborovu) tobko tusa • p«4«ijfTij[.j m slezbe, ker se je najbrze nadejal, •it ««kfie kle kak-ga ital odre^emka, kateri bi oSktzal zmoziioit slov. jezika-a gn potem le za sdo rabti. Pa ker ga le nij bilo, pregovorda sta t»e ital. profiled, da sta proinji sun;* v,:a ij vzela, in ker nij hot i Slovenec eimkemu pn»govarjanju U4tD-v!, sta •• outali dve pro^nji porrnili z do-»t:tvkoui, da je dfZeltti odbor za dobro spunil tajii:k')Vo sluzbo zuova raxptnati,
Tako se je o Iborova ital. vvcina, (ker od »l«»v, olb»ri:ik')/ nij inUtiti, da aU se 9 tern »je« mda) vsaj zavisno otresla sloveii»k«ga nadte^ne-7.i, nad koj.*ya im.'noin seje mendanajbolj spodti-kala. X lc!o se j • j je mordn, kik.r Pat'rebniku v rajnkoni „l'av;ilii/ nkakor bi sbsala ko*o ktepat*4 ko ji> ime^Tonkli'4 brala; biv^i posbmoc in odbornik t*ii;iceg.» iuiena, prositeljev brat, kateri je pri vsaki priliki ollocno brand slovenske pmvice v zboru in odboru, jim je bil »e v prentiK'in spominu. Knj za to, <"e in»a prostlec prav d<>bm spndala, ce zna italijaniko, slovi'inko in n-Minko ince za-do>tnje sploh kjiikurznim po^njemV sTtinkli# ne, tako se no srae po nobenem n icina iinenovati dezelni tajnik in k*r mj druzega spo^obnega prosilca, pa ga p>jmo lovit z novirn ra/.pinom. S U'm ostrasuuo slovenske kompeteote spiob, da S! prihodnjic rtskd) ne oglasi in k«?r bodo p'Jtem samo itttiijaci^kt prositci, bomo morali po sili Italijaua, <'«Tav:.o m/zmoznega alov. jezika, za tajnika imenovati. Tako r.n'uu ta nujbreze ital. dva odbormki in z njini gouvo tub g, gtavcr.
V Gorici   lt>. maja.   (ftv.  iop)   S predehko ^eleznico stoji  v novejSem casu, zalibtig, kaj   sla-bo»   V drzavnozborski <Hlsek kateri ima rarprav-; Ijatt to velevazno zadevo, so   izvoljeni,  kakor  se i nam poroca iz zauesljivega  vira, po  vocini   nas-\ protniki predelske crte, med temi bivSt minister | Rreste!, predseduika celovftke in pra^ke  trgovske | zborniee, Jessernig in Dormitzer, Hitter   (iz Oes-| skega.) Sy/, Ilrandstetter; edina dva poslauca, od katerib smemo zanesljivo pricakovati, da bosta zagovarjala Predel, sta presednik in po<lpreds<»dnik omenjenega   odseka,    O.r Vidulieb   (Istrijan)   in grof Coron.ni.  Kemsko  casopisje podpira splob Iosko crto in eelo tisti vladni alt polvladni organi, kateri so stab poprej na strani predelske Jelezni-ce, pofitali so zadnje divi  nekako  omaliljivi,   ter sprejemajo   iz dntgib   nasprotntb,   listov   posa* me/.ne notice, tako, da kdor kolcikaj pozna  take
be, mramorove sobane; duri so bileodprte nastc-5aj in opasane z najprijetnejsimi in najkrasnejsimi cveticami. Tla iz belegain 6rnega mramora soso-sala ostanek gasnoce solcne vedrine; bale stene, pbmramorjene z rudeuimi in zoltimi zilicami, o-kraSene so bile se zelenuni zavesami na bebb vr-vicab, od katerib so visele goste, lepe rose.
Sobana je bila do cela osamela: nikakor.sue-ga sosedstva nij imela z "drugimi sobami, nika-kovega okna; le velike duri si bile odprtenaste-2aj, te so prejemale svitlobo in voujavo tisoc in tisofi cvetic. To razko&no zavetje o vrocini pa nij bilo zastayljeno z nepotrebnim posobjem; samo pripravni in lepi blazinjaki so stall ob stenab in vsakega vabili na pocitek. Na blazinjaku durim nasproti je sedela Anica; poleg nje slonela plun-ka, na tleb pa je lezala knjiga, ki je bila iz ne-2nib rok: ^sla dremljoeej krasotici.
Uje postava je bila skromna in vabljiva, no-gi v lepem tesuem obutali sta le gledali izpod krilate in bele suknjice, ki je ubrano imel sirok pas iz modrega aksamita, pas -v^it se zlatom; lasje brezi glavnika so se jej vili na pi-si - kras-na kakor angelj, spala je ljubeznjivo in mirno kakor dete.
Sobani pred duri se je bil prikazal mlad yojScak Ob§ivL so razodevali polkovnika, da si je zdelo se, ka je ta dostojnost prezgodnja nje-govej starosti Stopii je blize, zagkdal je spedo Anico; bote] je oditi, ali ozrl se je va-njo se en potter ostal namesti. Oprt na duri je tajil sapo Vsebi -astopiije§el?li2e. Varnojestopal pomra-
moru, palaS stisnil k boku in vstavil se vsako tre-notje.    To je bil rusko vojske cestnik.
Xjegov obraz, pr>lu same blagosti, nuodrvai je grsko rojstvo; erne oei tnalo vdrte. ali jkdue ognja, imol jc? zamaknjeno1 Anici v oblirje: gosti lasje so se jcJili m:t na glavi; raati nij bil veliko. a postavo je imel vso zivo - in gtbenega je bil zivota. Iz pocetka je okrog njegtivih usten mirno gibal se smeh, zadovoljen s toliko krasotor ali C'em dalje je svoje o(ji opiral v prekrasuo devico. tern bolje se mu je premmjal obraz. Po nekolikih tiv-notkili je pobesil glavo, r.»'co zaril v goste lase in zamaknil se v globoke misli. Morda je pre-milljal razliko m?j njo m maj saboj. AH pa bi bil iz lebkega genotja njeniih usten rad nganol. s cegavira imenom igra v spauji .... Njegovo ce-lo je bolj in bolj grbancilo set obrvi so se mu fcresle - in kedor bi ga bil videl takega, gotovo bi bil menil, da se trese od same strasti, — da premislja, ali bi odpustii ali udaril. Tako je bilo minolo nekoliko minot, naposled paje kakor probujen, tibo pokleknil prednjo, poljubil njeae obleke rob in po prstib odsel iz sobane.
IV.
Blizal se je veeer. Knez Dimitrij je sedel pod kosatim kostanjem in njegove lule d m je razvijal in zgubljal se po zraei. Uze so okrog nje-ga bile razlicne osobe in vazen razgovorje bilna vrsti. Z dated se je bila prikazala Anic i: zlat glavaikjejstrinjalJQ feititanovoraze\fola cyetica je
i srnijalasevnieuih laseb; vrbi btdega krila je imela
iz Zi*km~»ga atlasa dolgo lehko suknjico. obrobljjeno
1 se «di-djo kf>;.o. Dledo rud?*\»ga je  bila oblicja;
[ ocvr.-stito jo je bilo rnirn> spanje.    Brbkt,   lehka
i in vsa /.iva j j sp!av:i!.i tak». kak >r Wis *k, ocetji v
naroi-aj. g»*te p>ziravila s«> sm*?!iljaje;n in   oc»ti
poljubila celo.   Starcek je objel bi^er, oko se mu
j«» pona;alo z njeno krasoto.   Nekor  majhou  za-
j miree. ki je luU1 r.izlajal gistoiu vselej,   nastavil
• jej je stolcek: Aniea je sela   s'arcku   pisad   aogi,
i naslonila se mu na koleai in poslusala mzgovor.
j         vJ.iko mi veseli, knez4*  - omenil je  griki
| etien navzocnih, »ker je tvoj Oilgnjenec p;>vspjil se
i do take djitojnosti.-
wResaicno m? tjesi," — omenil je starec, ,o kakej ugoduej priliki bode uze moc zahvaliti se vladi * '
uDo kakovega dostojanstva se je povsel  Ju-
rij ? * — povprasa Anica in mirno obrne se v oceta.
„Polkovnik je cesarskej strait,. — odgovorii
je knez. wAli nicesar ne znas o njem   - ali ga
nijsi v:dela?*
„I, ali je doma?4
.Poslal sem ga po vrti, naj bi te sam pois-kat. Radoveden sem bil, ali ga bodc§ poznala ali ne.*
a.Taz sem spala.   Ali kde je?4 wMinilo ga je vse veselje.   Gotovo se spremv ja tarn raej ltpami — samoten."
Anica je vstala in urnjejSe, nego srua, pobe-g»ila, da bi pozdravila Jurija. Kedo je bil Jurij, tega nibce nij znaL Nekateri so trdib, da jerie-
manevre, koj yidi> kam pes faco moli. Celo o glavni podpoii ^pv'eAelske Meznice^o ministru Pre-tis-u se govoii, da se je zneel, vid'cuY ogromno ve-emo aasproinifcov pocasiumikati in da Se morda Tie bo osobno zagoraijal rladnega predloga, am-pak da; nameraia koga druzega razpostaviti. Taki ro le nasi niinistri; da dose2ejo svoj namen ti, ob-ljubaviajo zeleznkse, jezove Sole in Bog vedi, kake. koristi in dobicke; ti se jim da§ vjeti, zrtrujes sroje preprifonje, svrij ztiaenj, svojo cast in kaj si pridobil ua vse zadnjet Blaraazo sebi, blamaSo dezeli, katero tastopns - ./.raven druzih zalostnih nasledkov. Bog daj, bi Tse to res no bilo! azna-metija.vo v resniei zlo slaba,- Kakor sein pozve-delr mj U Craeta na Danaji, ali vsaj v lesenjaci ga &e nij bilo. Morda pojdc, kedar b > glasovanje o predeUbt zeleznict in potem - odstopi. To je rooje osobno rrmouje, ker so nijsem popohmma o-bnpal nail Cnietovem postenjem. —
V Gorici se te dui na, tiliem, a vendar prav marljivo pripravljajo za voiiiev 8 novih mestniii zaatopnifcov. Pod meivini pepelom Siva tlrjc zr-javfca. Dve.jstranki si (strain* niuiproti: *liberal-naM m ..avstrijska Hberalna.*
MoJje obeli strank inmjo prav pogostoma skrivna posvetovanja in raenda so tudi u?.e za. rad svojihj k&ndttatov sklepe dogotovili. Dosc-danjega zttpaua pi. Clarieinija sta, kakor ;«e slisi, inhaemli obe itranki; Tavstrijska liberalna" nojbr-*> zato, ker jej je na eelu dr. Pajer, ki se je bil nedavno, kakor je Soea poroeala, prav budo znjim skavsal; Jiberalna" se u?.e ve znknj. Med kandi-dati prve slranke so gg. stolni proftt Baron (V delli, Korel grof Coronini (bivfti ban), D.rMauro-vieh, trgovee Streeket,   D.r Pajer.
l**»j lw po \sakem nacimt hud, a zmaga nnj-brze na ravstrijsko liberalni'strain, kar pa za uas Slovene prav Onto nic ne pomenja, kajti Pajer in Ktsmondo, to je za nas „vse en tobak.*
. se slabo letmo, mora tudi on z vernaki trpeti la-I ko, da kadar je l6to pri koncu, zaglada ub-ogi dohoTOik, mesto da bi-bila ceU letna pM* sfcu p»j. v a?ojih bukrao, da je mnogo ^astanega, vslod 5eaar mora tu«ii o?i svoju stroiko oifleii-t., ah skrfiiti.*) Meil- d..l2iiiki so nekteri Mni-kermzi, kterim n.; gre niti dtisisxi' niti hi iruge«* wpad p.ilen; kuri, 'kukor 8tf,d«MJ«fttI-lnieai]of 1 more -duliovuik od hladnega araka iu d«bfe btu* jluucmue ziveti; drugi so duiOj/o krat tmU talc-', ki oouzajo, ktenh premoLeiiid nrido v drnga «»3i«».
Ix goriikt okolice H. naja, (I?r.^/i.) (OAroi-m>a ro«VM tukliltre onilt 500000 /., kUrejctlel sbor. r potiporo 9niii* dtihov&ttn odlocil.)
Prettfkto Utu *iim pn-juli okroAuico od c. kr. oamutniHivn natau veb.'('a*t. rejnt&tvu po*lano in od t«ga I'ripurucc'iio vaum tiatun duliovuikom, kteri bizaraJ svuje sarei nizko plare bot.li pro-titi prtmurue pod|Hire.
Znan«* jt»,da .m^a dub.iv&Siua*4 (takojeinen-da Id xarad uizke ]));icu inienuvanaj ima sem ter tija z u^iroin ua d«uasnjo dob>> iu dragino slabo p»n6o, ktera ne stoji v nobeni pritneri z ujegovim 10 ietnita ucc»jem to visokim p-.klicew. Dotidno obbtiU t^ doiibmil zarad zbjij-iitiji naS) pla^e maio ali mm ter tija fecidel a-.aesar storilu, da, ne le t», aaipak scin ter tija se nam J2, kdor je kmko podpore od Yersk« zaioge dobival., ah delo-raa all cela odvzela, iu na razni nacin zma-ojsala proti ob»t>jeLemu uatanovljenju, kar bi Ittbko s dui ah „dati* dokcial, ter vst vtnki (rekurai) proti tema so bili vecidel brezuipcsni. l>uU»viu iu d*2«jU imajo svoj» plato vetidel v dettarjo alt pa ? p iroduinab (uaturabjab), ktere mu dajtjo nj^guT. veroiki. Obojesemalo kde po-poliHiuia <l»biv,», in to so zelo ner-dno. posebao, uk i oUst^ji plain t denarju, ktervga mora sum du-botiiik mi |>LrfV*k-cv tirjatl Ako Bog da zraven
- presnozenjii pride vdrnga |<»k<>, m od k'onb po vec let niti novLi«a dub ti ne more. Da, to j«j vehka sitnort. ta duhoviia! Kaj rau je torn poceii? M»r bo.ltf i( zastrfona imol-eal in jih ua tibonja ah o6itno odp«S6al? K*ko bodo pa pr.tem po svojem stanu Ziveti m&iYl llode b zaeel toaiti in vrrnike rubiti? S takim postopanjeui pase nji-gov poklic na nijedon nacin ue ujemu, on je oznanovalec mini in liiibe7-iii, m-tern takem b» pa v prepir in nopvilik© aagayj). Ker so tedaj y;si malo za na§o blagostanjo briga-jo, kuj nam jo storiti, da hrea propira in v pra-vem casu k trdo zutuzencinu placiilu pridomo? bvojega naivota se no drzncm o tein fo Bbro&itf. po prisloviei: Ved glav vec ve.
Zaradi tega bi bilo prav in ciiau priiuomo, ko bi se oni, ktere na enaki «aCin tevelj km\\, kde zbrali, da bi v tern za nas jEgufem vpra§atiju solidaruo ali skapno postopnli, in bo prija?it»o lw monkorali, k«ko bi se slabo pliidaniiii plafit* /.Uoljsatl zamogla. V oziru plafie eaio mi sedaj, Y» se je vsciin stanovom, uradnikoin, uCitflljtMn in cola oroi-mkom (iandurmoin) pla<y:.i imvifiala, najasaduji, No drftimo krizema rok ter proiimu nl> oiumii n aboljianj.* in urejenje plauo v dt.j:mj*ki Hliiibbi kot one v pokojn. /amoivli koji Llov<*k daiKldiiHStij i /, ^Ot) tt. v pokoju ziveti, koji si ii j niog^l v svmji uizki Bluzbi uit'osn prdiraaitiV Jjiidski ucit«lii imajo po u.ivi orginizaeiji 40O.&QlMi(K> i lot no plafie in v isti razmeri tudi pokujinii^; rirav tnko tudi orozniki: proitaki 400, |jo8ti.jui tiovoljniki 400 in str«zin."5tii 600 fl. iu pe» ruxwori bIh^o-nib let so jim tu.li dokbido odluceiie. '*) t\\ mf, ki po nnjmanju Hi let fiolske kl«»|ii Kladimo, bi no bili vsaj lem euakii osode vrotlmV lU^nlunibn uaj pred pismono dr.igi wsocii dolorutiiV po> ^oiSt," h!i
| utaiie gvojo imsvete, kakor pruvi prcRovur! wI*o» magiij si sam, in B-ig ti b> poniigal !' 1'iS tc*m unsuin eventiiveluesn ubodu bi lahko tutli dru^a p:itrtbiu vprasatga na duovni red priSlu, n» pr. v oziru b dosegi jt^zikove ravnoi>ifl.vno?,ti tudi pri cerkvenih obla«tih i. dr. Na ta iin^tti b>i |aliko> jnjfco-go za vpeljavo svojega jezik-i v vs<s urad«s uiinili, ako bi vsiv neprederljivo fdaago nwildjan'lcoro-
j doljube stopili in ne raztreseni k»t do^ilujial, aui-p ik vkupn'i poatopali.za kar nam bod«liYalt»2cu bIi*v.
J niroJ, iz kterega slrijamo; kijti tuJi toj<!  v duaa-
: snjih za uaroduoit in vero vibartiih casili zolo,n»treb-no. Posnemajiuo naroduo ccsko,   poljsko in Urvat-
¦ sko dubovscino, ki vedno na strani svejeg% n«iro*1a
1 stoj-c so z njim veseli, z njlm trpi.
Kir 32 tife ua colu dupisa n podporonWiu
*) Znano je, da ravno mla«la „n\la.u iuliovSiitia pri* morno, duseviu) in gmotno, nwoJnost boljc toilnira neajo OHtaa visa.—                                                                 J^i».
**} Xaj nikdo n^ niisli, dajc 2ara»l tcp znvi«(A(a<o, a»n* pak mi jim k toma srcn.i irtiHtamo.          "              t'is*
dohoTBeuit, oOttOOO^fl. od dra/zta*, daidSSSnih pa¦•wjB.prepnoja, da ne bode tvfajfc -Wen. ski duhovmk te miloSeine udBteziti hbtet, toli-kor mi je do8ihmal znano, «e ima tudi ieta-ko moo plaCo; kajti ako, je mogel in^ indrTl aosibinal sesvojo revnoplaco broz te pS^UL t*,Me tad. dalj^ternebodeustavakom za ljubo TIT°\ f^'^-^^nega migljenja tako 4ko ^•ouienj3,l, kukor se spomladi zimski pk§6 tire-hlefie .a v etui oblece. Med na^o alov. duC-.b^Dijtreba l8kah «Verfassungstreue.Haltu^« kfi §e med nem§ko duhov§?ino je Z. »alo ttajtiv.rawapri »Volksfrenndlerj«tih- privrzemkih, I o a« skuail tudi ,in*tflrjalni- , doraoHuh iu bwfii twe vem kilt ali ostane po tolikih udarcih kot tarpon  irdovraton v nespokornosti ali  ne?) po-
Uotfcl n<ibft« (tttboTDik podpisatt.   Slov. duhovniki
ao breK  (Ivonbi)   za ustavaski tabor in njego?a
tla tin vek« zgubljeiii in zastonj jo pri naa .wo-
¦ditof-   (privi^udcov)   iskati/'iJajtrmWmo
nepi-emnkljivi in n«om.ihljii kot skala na strani
iiarjjiliu U n.-ij si ustavaki in drugi taki prativniki
aafiib nurodiiih tiijatev  dobro zapomeuijo, kajti
Hki siaodoiiUmal brez njih .velikodusiM'.podtto-
I ty aivel., buduno tudi dalje, suj naS slov, nurod
p«s rndodareo in sostoljuben, od nafiili profcivnikov
I i>a ue potrebujomo nobenib milostij, naj ihanje pa
tHoh, ktore inorijo na Skodo mile majke Slftve I
No bo dul!
V Dutovljsh 30 aprila. (ht>. dop,) 7< veseljem pricakavul jo vsnk Dut-iveu dneva, ko mu bo po-;iwg«iin> \% Imdih jia'dreg, ktere vzrofiujvjo pri nai ua Buhtiin Krusu slab! vodnjuki. Ilvala gro naSe-tuu iiipanstvii i drogim voljavnim modern, da so s« kwpko p»prijeU tefcavnega podvzetja ter % pi-ouiojiiiiq vluduo pembejurokom priSli toj Kadregi it* nam liapravili lep vodnjak, 28. pr, m, blago« slovili soitumnj^ki dekau prepotrebno delo. Ali ta dun bil jo u i\m 3e zarad ueknj (hu'zi'ga vwiou. M.^'Miiti vrleniu ^upanu g. Stoku so je ta dan Hlovck«no pripol itlati krizec r krono, kterega tmu j<i (!«>s:irost zurad obilib zaalug v pospe Sevan jo P'»lj"ili';Utva v nadi obcini podeliti blagovpljla. Z Ijvalo se jo tii dun v nasi vasi mtiogo obcinstva (Uli/A> 2500), ttiol tomi mnogo veljuvnib kraskth umiak)* j iinovnikov Bezanskih.
Ko se jo vodnjak u/o blaguslovil, ppdato 89 jcs oU^mstvo mod moLmm polcanjem moKnafjoy in iaoil sviratijiiiu naroduih potnic pred zupunofo iiSo, k<3cr jo bil postavljon z narodnimi zastavami lepo o-luucntii oler. Gospodglavar MaliizSezane razlozi obcin^tvu, zakaj je gospod zupan s kri^ceu.po-fiUvljoti i priporoca gorko, da bi ga'v tej stvari vai p jsucinali, da bo toko mogoco vsaj za neko-
| liko poholjsati skaluati Kras. Potem pripne gosp.
'/.Ujiinui krixoc na prsi, kteri se njemu i obdinarjem
•  lupo sabvalujo, spominja se \ladne podporeza na-] pravoj voiinjnka, poda kratek obris svojib obCinar-"¦ )(sx iu svojega dclovanja in truda za povzdigo ?i»
•  no-in s;ulj<reje ter konca svoj govon
! TI)ragi sisedje! DabiVas za to naprodovanjo < Se l>;'j n.-tvu'osila, poslala Yaw je tudi c. k. kmettjska j druilia iz Cioriue arsbrno svetinjo. In fie je meni ; visuku via la, ko je to n»8e napredovanje y pblje-i dtflslvu po dubrotuih mo/A\ pozvedela, kot vase*
kako soroden knezo, nekateri pa so Sepetali, da je neznattih rod teljev simtek, najden na obali o-t>ka Kiosa. 'Auann pa je bilo sanut to, da vzre-dtl ga je Diinitrij in <U je kuez irael ga. Anica je bila se otrok k« je Jury bil odsel v Petrograd povojactl se, in proilavilse svojo pridnostjo, srL-nos-tjoT se zaslttgami in v kratkem 6tHi povspel|8edo visoke cestL Pred dventa mesceiaa so ga bili o-dlo6di jezdecem za na^-elnika, zato so ga posiali polku, ki je ta ias bil v Vala&ej. Anica skoro nij mislila aa-nj, oa pa je zmerom na mislih irael krasno deklico, zmerom strastuo nii^lil na-njo: njL obraz se je bil z vsemt spomiui svoje mladosti oklenil njegovih mozganov. Dasi so inu kasueje P°1»»ali jo muopo potov, vendar — le je njegova laftUxija posvetavala se se spominom in Anica je v Tvjegoyem spiminu bila zmerom deklica.
,«a*° s« je endil, ko je bil zagledal jo. Jurij i !? n® ^ubU# ^Je«ova du»a se je naglo probudila o pogleda na tako krasoto, in zavrela mu je grska kri v zilah. Jurij nij bil oneraogel mladenic. Ce prav je bil dra2ljiv in vabljiv, fie prav je cast opesal, vendar noben pot nij udalse razuzdanemu in nieemuraenm ztvenju. Spomin na domovino. katcrej je meuil, a^ je hvaleXen; potreba, da bi prodavil ime, terprikupil se cam Aleksandru, v katerega se je ujegovo sree obia-calo se svojo skrivno nado, — to oboje mu je razgrelo delalnost, razvuelo strpnost mu; in to je obranilo njegovo sree in otelo njegovib cutov cvrstost in mladost. Navidezno bladno je odgo-varjal knezevim v^aianjein, omenjal, daje Anica
' premcuila ser in ko jo bil potoLil,   da Ra glava ( boh' od  same  spo&Miosti,   od3el je v   se^ico   pud
visokim drevjem, zatn da bi so   iialilial   t'Vi*«tcK«i
zraka ter ok repeal si».
V.
j Tarn ga je bila nasla Anica. Jurij sc nij iz-( prebajal; naslonjen na veliko dievo je \sklonil j glavo in gledal, kako se objemljo in spleta ^vejei-i vje» k» je tarn pa tarn sko-zeuj videUi sie Jasnio j nebo. Tiho in skrivnostno SepetAtije mej parjetn ; je ugajalo njegovemu premisljanju in veealo nja-gove&a sn^a tesnobo. Cudovit boj je uocl se v ¦< njegovej dusi in nekov neznan glas jc rjcpvcnes-homa Sepetal nra iu imenoval Atiii'o.
Ko je tako stal in premisljal, uenadomA mti v obraz splava in oci zatisne lep, kakor sr.cgbid, vonjav robcek. Mladeni6 poskoCi, kakor- bi ga lok zadel, potegne z obraza tenko zaveso in Mvi korake pred seboj zagleda—Anico, Trjateljovi o-braz je ozivel nje pogled, dobroten smeh j« olcra-sii jej neftia ustna: stegnila je proti njemn svoji ! ne^.ni roci, kakor bi bila koprnela, da se pr&ina<» I kne in splava jej v objetje. Ali Jurij je stal ne-premakljivo, dolgo casa strmel va njo in m&lcfll» kakor bi ne bil veroval prikazni, ki jc o<c( hila. zvabila mu va-se.
Nekako zmocena vsled takega pozdrava, spre-govorila je prijetno: \ Jurij I ali si jezem, k«r som vzrastla?*
\ t»o teli besedah, ki so mu bila prodrla v : prsi. zakril si je ss robcem oci, in ko se je pri-¦ blizala, mu roko polazila na ramo, poSibil se je ; in pokleknil, ltakor bi ga kalco breme bilo priti-: snilo k tlom.
j        Anica ga je pridvignjla in podala  mu obe
j roci, ki je pritisnil ji k  ustona in  k sreu.   Ali
I obrAZ ee je pooblalacii jej; rarknila je na obrazi
| jej sre-ne radosti rudeSica, s katero je bila  poz-
| dravila c?a.    Cem urnej§e so jej lica bledela, tern
* iiadovitojse aose jasuile jej oei. Gledalaje vd-nj-
s takim prodorljivim okom, ki prorokujc vsobo-
do^est      in ta trenotja so edinila' obe duSi —
polni ogaja in moci, ali  nijso ji poblagostila a
mdostjo. '
Uic sta Mia blizu  oco, pa vendar sta  Se zraeroin moUala.
Poglcdi cestifcega starcka, ki je tje§ljiyo gledal oha, - pogledi drugili navzocnih ki so bili okrog njega, - ti pogledi so jima ojacili srei in oba. probudili iz daljnib mislij, ki nijso iniele Sovr obra?,a., kajti bile so rahle, kakor na ushbdu olt-jacki le malo- pozlaceni, ker solnce nij pokazalo so svojega obli&ja                             ,
A.tiica je sela na svoje poprej&nje mesto -i-fjfetu pred noge, Jurij je stal pred njim, hi ko jc bil atar&k povpra5al: „Ali sta se poznala?„ ^po^ledala sta se; oba sta enake misli kazala v ^brauibu obema je tisti smeh zibal se okrog tisten, ^meli, |»o1q pomenljivosti, poln blagosti," poln ne-^aajinosti v strpnost                        (Dalje.)
am vdSji i iupann zlati krizec s krone podelila, . ne zadeva ta cast mene samega, ampak tadi Vas, Jkteri ate rai bili vedni pedpoiiiiki. Po geslu nase vlade ^iribns uniUs* delali smo zedinjeninu moe-mi in nafo dela so dovrsena, ona nas vesele i k hvaleznosti do nasih podponriko? bade."
Ko je kon&d zupan svoj govor, pozval je ofceinstvo, da se z ojiro s trikratnim 9imQ* na-Semu presvitlemu vladarja zahvali, povabil zna-menitejse goate h kosilu, kder so se poleg nas-ga ernca predobro imeli.
V Ajdov«ii*8.niaja. (I*v. *>/>•) Nofc* neznana bolezen obiskuje okraj ajdovski uze dva tedna in vec\ obimo itevila jib je pomrlo vsled te bolezoi ? Rihenbergu ia na Brijab.
To je zalostoo, posebno pa zato, ker je po-brala smrt najvee hisnth gospodarjev in gospo-dinj, * eni hi§i na Elijah clo oba v eni uri,
Se huje pa je, da si ne vemo kako ponwgati, 69 bi se ta bolezen se dalje fiiriky ker se zdit da jo ne pozoajo niti adravniki,                        %
Gosp. dr. Comet c. k. okrajni zdravnik, in tukajSui ranocelnik g. Schaup ata jo v zacetku krstila za osepcice (kozce) in v tejveri smo ziveli do sabote, 4. t.m.
Bavno ta dan je tokajSni zdravnik gasp, d.r Perco, poklican nektere bolnike na Brijali obs-skoval, in uze drugojutrojeokrajnemu gfavurstm talegrafoval, da nijso kozce, umpak da je pt-tec-.i rorzlica, (Fleckfieber), ktera je veliko bolj ki.z»:i, nego kozce.
Na podlagi tega sporocila jo nus hvalevredui gospod zupan okrajno gluvarstvo telegrafier.o vpra-Sal, ati bi bilo pnmerno smenj ajdovski 10 t. m. 0-dtoziti, ali vsaj okuzne obeme odstraniti, da bi se scnmju ne udelczevate.
Na to je okrajno glavarstvo koj odgovorilo, da ny treba ue tega no ouega, ue§, da ta liokzuii nij druga, kot neiolzni potni porhlirj (uiisebadli-ches fill wuchuldiges Schweissfrieset).
Zdaj, dragi bralec, „i«idovinila, che ti faro beato."
Od kterega izvira je pa okrajno glavarstvo to nedolznoat izvtdelo, tega ne vemo. Ranocelnik g. Schaup* kteri je ud zdruvstwiiegn ogleda, je potem, koje uze D.r Perco iz Brij pri&el,ene-, inu gospodu rekel: n Dos is fleckfieber, gefahrhcher als die Blottera." Tedaj inislimo, da tudi D.r Gurnet kot • predsednik tega ogleda nij raogel svojpga mnenja ob omenjeni nedolznosti oddati; ako ga je pa oddal, moramo reci: Naj ga Bog nsliSi!
Gospodu d.r Percu pa, kteri prnvi, da je ta bolezen nevarnsi, paveuao kar naravnost,— da sta presneto revna zdravnika on in snirt, ki nc-dolznosti te bolezni ne poztnta.
Bavno ko sem hotel pismo sklenili, sem poz-vedel, da tukaj.sirji davkan>ki blugn, ki je 3 din po Rihenbergu in Brijab za davke rubal - uze dva . dnij v postelji z enako boleznijo ley.i.— To je prokleta nedolznost! •)
Iz Dunaja vse pise ffTriester Zeitung-4 o.I pris- ' tojne stnmi: Zelezaiciu odseki, katere je izvolila poslanska zborutca, t>o zezacelisvojezacasue raz-govore. Posebno je sklcnil odsek za predeUko zeleznico gledc na razlicna mnenja o tej frti v prtmeri z losko, da se iinaji) pritfgiiiti k pusv«to-vanjem pripravni zvedenci iz obeh taborov. Ker je v odseku stevtlo <<ozdeviuh polpirateljev loske crte voce, je dotieun konsoreij, k^jega zdaj tukaj bivajoei udje-Slovenci in Tizacaiije-so;se zdaj ,z duso in telom v narocje vrgli vladajoci ustavo-verni strauki, poln prenapete nacle. Zastran pris-tranosti se nikakor ne bodo mogli pritozevati, ce bo odsek, kateri sicer priznava tezavno3ti in ve-like stroske, koje bi pizadela predelska c>ta, povdarjal neprimerno veee t e h n i 6 ne, d e n a r s t-vene i» narodno gospodarske neprilicaostt, ki se drze loske erte, katera niti ne more po no-benem nacinu pospesevati vecjih zahtev vesoljne-ga tergovstva in zveze severozapadnih dezel z Adrijo. Tega mnenja so bila do zdaj vsa avs-trijska ministerstva in enako so tudi vsi udje sedanje vlade prepricani, da more povzdiguiti avstrijsko moruarsko trgovstvo edino predelska ze-ieznica, ki bi se dognala neposrednje do Trsta. Nij bilo in nij nikakor pricakovati, da bi
.ministerstva uameravalo izvrsiti nacrt za     ____0______
notranje trgovanje ju2nih di?zel vsakakor prav ko- : nijso zadovoljl
^ J?«*e  gel.!?nice - xnjtj v 'fern i mm ter iim
gospodarstvu niti s   poroStvoni   obresti.
Pa aaj bi- tudi drzavni zastop   tezko kaj tacega
od vlade zahteval (To pnrofiilo se pad „e vjeraa
prav z onim naSega gonikfga dopisuika, kateri
menda vendar vse pre crno vidi, Ured.)
*) Glej dopis g. d.ra Rojca.
Politicni pregled.
DrSarni zbor se je pretekli tedea zo-pet sesel na Dnnajt, pomnozen s 15. novimi nemskimi poslanci s Ceakega. Tadi opozieijo-nabi poslacci pocasi kapajo t dnnajsko lesen-jaco; s Kranjskega sta ondi dr. Pokljukar in Jugovec; ostala dva: ^*of Barbo in Bndez pa ostaneta doma - na odpustu. Mi bi raem Stirira svetovali, da vzemo tak odpust kakor dr. Zarnik. Ne imeli bi nic zoper to, ko bi tudi Tirolci ia Poljaci dr.a Zarnika posnemali.
Poljaki so ? veliki stiski zaradi svojih tirjatev, kajti ustavaSki stranki, ki m je po volitvah na foskem okrepila, zdaj srrelien raste od dne do dne. Ustavni pododsek bode skl«*ni!T da se poljska resolucija — odlozi ter ne raz-prav^ja v drzavnem zboru, nego da se poila preje gaiiskemu dez. zboru v pretres; se ve da samo iz tega uzroka, da se porazumljenje dalje zavlece. Nesre^ni Poljaki! Clovek bi je srihio miloval, da imajo tako smolo, ko bi vsega tega ne bili sami krivi. Tako lahkomiSljencga in vsem ustavaSkiin obljubara vemjocega naroda res ne ob-seva solnce vAvstriji, kakor so Poljaki. Yse dru-gaCe bi se imeli, ko bi med seboj zlozni, edini in odlo(5ni z drugimi Slovani v tesno zYezo stopili. Zdaj pa so ti poslanci sebi in drngim v skodo. Oe je poljski narod le kolikaj zrel, mora si drnge poslance izvoliti, kajiti sedanji z naaimi in tirolskimi vred le Nemeem tlako delajo in zabavo napravljajo.
Na Hrvatskem se gode zaradi blizajocih se volitev velike silovitosti. Bana namestnik VakanoviS jo hnjsi nego Roller, ostreji nego je bil Ranch! Nij cuda torej, da je razkacenost taka, kakor je bila 1. 1848. Posebno hudo nejevoljo pa so po vsej de^eli in po vsem po-stenem svetn vzbudile 4 spomenice, ktere so inadjaroni izrofnli miuistru Lonyay-u, da z njimi ovadijo delovanjc narodne stranKe in iije se ve, da izmidljeno velikoizdajsko zvpzo s Ce-hi, s Kosutom in s Ornogoro; ovajajo narod-njake, koliko so denarja prejeli z Rnskega, Oe-skega in Srbskega za volilne agitacije. Se vtf, da je vse ostudna laz! Pisma so prisla na-rodni stranki v roke in ona ja je razglasila, in s tern pokazala, s kako nepostenim vsega zaniSevanja vrednim erozjorn so bojujejo madja-roni na Hrvatskem. Pravijo, da te spomenice so z RauchoYO pomoCjo skovane y pisarnict banovega namestnika Yakanovifia. Cuje se pa tudi, da je mski poslanec Novikov od Andras-sy-ja zahteval, da naj mu dokaze, kedaj in koliko denarja je z Ruskega prislo na Krvat-sko; tudi Srbija ne molci, nego zabtera poja-snjenja 0 tej zadevi in tako bode imel Andrassy mnogo sitnostij, katere so mu nakopali nj^ovi lastui prijatelji.
Na Francoskem postavijo pred rojasko sodnijo lumparskega generala Bazaine-ja, ki je trdnjavo Metz brez potrebe in prezgodaj predal Prusoin. Trdijo, da je imel ziveza se za 8 dtiij, in toliko easa bi bilo zadostilo, da bi bila prisla juzna francoska vojska prod Pariz in pretepht Pruse.
Na Spanjskem je sicer kraljeva armada uze enkrat nabila upornike Karliste, toda ti so vendar se tako krepki, da gospodujejo po nekaterih mestib. Spanjct so res cudni ljudje. Noben kralj, nobena vlada jim nij po volji, a vendar bote vedno imeti kralja. Ko sol. 1867. cistost in zakonsko zvestobo ne prevec cislajo'o Izabello zapodili s prestola, je ves svet mislil, da se bodo mogli sami gospodariti. Toda kakor zabe Jupiterja prosili so ves svet za kralja, kterega so naposled res nasli. S tern pa spet nijso zadovoljni. Morda se jili Bog enkrat ns-mili ter jim kot sibo bozjo poslje rovarja in prekucuha Burbona Don Carlosa, da je bode kakor njegovi predniki se skorpijoni biciil. Mo-goce, da se jim potem oft odpro, da pos-tanejo zopet sami  svoji gospodarji.
RAZNE VESTf.
(f vaientia Handeic) dobroglasni sloven-
ski pisatelj in gimn.  profesor je 12. t m. ob 7.
uri zveSer unirl v Karlovcu v moSke starosti ,naj-
lepsi dobi.  Rojen v Kranji je 1855.  leta dovrSil
gtmuazijo v Lj»bljani ter potem se svojimi soSoi*
ci in prijatelji: S. Jenkom, Erjavceni, Stri-
tarjem,  Tuskom in Zarnikom odilel na da*
najsko univerzo, kder se je ocil modroslovja.   Po
dovrsettib   studijah je   sluzboval   na   Hrvatskem.
Prijateljstvo, enake studije, enake namerein en»-
ki uagledi so torej Mandelca vezalt a tisttrai vrli-
| mi mozmi, ki so zadnjih  15 let, ne zan* marjaje
; znanos^,   posebno  gojili slovensko leposlovje ter
n ts > literaturo obog.ttili z moogimi kimniuu proiz-
; vodi. Jane/icev nGlasmkx je preccj v prvih zvez-
1 kth prtnesel dre izvirni lepi uoveli h njegovega
; peresa: PJelo* ia BCeptec* V novejSeta cusu je
J skrbul posebno za slovensko dramatiko ter poslo-
| venii mnogo franco^kih, fin okus kazocih veselih
I iger.  Toda glnvno njegovo delo je Giitbejevega
Fausta prestava, ktero prevestoo uze mnogo let
izdelaval in ktero   njegovi prijatelji,   ki jo poz*
najo, mocno hvale. Poskrbeti.bode torej treba,, da
to znamenito delo, ktero je hotel uze rajnik J&-
nezic izdati, pomnozeno z drugo njegovo zapufici-
no, kmalu pride na dan. Mandelceva smrt oat je
] toliko butje ostipiiila, ker smo gaSe letoSnjo jetea
vG'»ru.i vnJeli v nasi sredi zdruvega In krepkeg.i
in sp •ztiavuli tijegov ljubeznjtv in Vostd znm'aj.
Boili mu zeiulja lahka! JBodi mu mej SIo-venci hvalezen spomin.
CHonflakaeijM) Zudnja Stevilka »SuLeJ je bila koufidkovana zaradi dopiaa iz I'rage. S torn naznanilom odgovarjarao ob enem na inuoge re* klamacije, ki so nam do.sie zadoj^ dm. Da g. na-roruike od^kodimo, doduli smo iistn danus pol pole priloge.
j         <*»refkHnj«> obbligacij zcmljiSdno-odveznega
zaloga gortikega dne 30. aprila je imelo ta-le izid;   Izsic('kiil(5 so se same obbgacije s kupont
I iu sicer  po AO  glcl. stevilko  99. 1515. 173. 21)7.
j po iOO gold.   stev. 5. 102. 108.  217. 224, m
{ 285. :$77. 441. 563. 580. 045. 710. T22. 759; 70S. 790. 858., po 500 gold. stev. 152. 153. 188. 9J„ po 1000 g<»ld.&tev. 110. 139. 154. 397. 401. 42(> in po 3000 gold. stev. 65.
Te obiigucrje bo dezelna dennmica zacela placevati doe 31. cktobra 1872.
(V»lii«v centMifc tMlkoruihov.) Ker sta se
I odpavedula ccstoemu odborniAtvu gg. France grof I Coronini 111 Aiulr.j KocjanciO (zadnji so lansko • leto). je ra/.pisaua nova volitev dven udov gon-, skegu cestuega odbora. Vulilci so vsi znpani in padzupaut skladovnoga okraja goriske okohco. , Vohtev se bo visiU v dezeliu dvorani dne 6. ju-, nja ob 10. uri zjutraj
I          <oa •!. a»pna«tv;i * M«*ik*n«) smo prejeli
I sleieci dopis: Bralo se je v zudnjem listu ,t)uceA ¦ n»kaj o zalevi beratev; posebno je dopisnsk : poudarjal beracenje na cestt iz Gorice v Solknu. '  Da je na tern neksij resn.Onega,   se ne ugovarjtt,
vendar je dopisu k  stvar t inalo   previc  eruiim
barvaim uansal.
Da bi pa bralci flSuty" ne miabli,   du trbci*
na Solkan nic druzegu za svoje ttboge ne storu ! kakur da y. i»a ometvjeiio cesto berac.t posUja, ; objaviti se mora, da, ee bi v tej zadevi v*e o-b-! c.no na takeni stabscu bile kakor Sutkan, lahko i bi se nasi di&elica se 8«ko uienla.
Kar se ubuz.h tiCv, je v tej obcini  uie xd.»-
vna proskrbljeno, d« se takim, kateri so resnictio
ubogi, za zasluzuk nezmuim in nijmajo od mko-: di-r kaj pomoci prie.ik-jvat', po 10 do 30 uovcov ; n.i dan odlocuje, kir je u2e vehko njih  dobivulo
iu so dobiva. K lor o tem dvomi, se zamore v , zupan j,ki pisarnict iz letuih racunov in denar-; nienth dtievuikov prepricati.
Kar se pa na solkanski cesti beracev oahaja, ; so ti navaduo iz drugih krajnfh cbcin. Veckrat : so se uze taki zajeii .in ?e zaporoui kaznovali ali
pa si!om:i odgiiatt. Ce se pa tudi ta obcina na ; glavo postavi, ue bode berucenju v okom pnsl-i, j dokler ne bodo tudi vse druge obciue  svoje dol-
inosti izpoln.ie in jim tudi Zeudarmerija ueboJe
na roko Sta.
Zagctavljamo pa  g.   dopisnika,  da   tijegov
opomin ne bode brez uspeha; ta obe.na si ga je
iih znanje vzela iu bode tudi v tej  zadevi  svojo
dolzno&t storda.
I         (l.«»k» knliara v «oricl I)  Dva laska pro-
fesorja, katerih eden je celo sodelalec tuknjsnjega belo-rudec3-zehnega cawpisa ,L'Isonzo," ata prisla te dni v Gorico ter na/.nanjala po velikih plakath, da bosta v tukajsnji luski telovadnici
(Dalje v prllogt.)
Priloga k 20. štev. „Soče.
ii
predavalaobupra&tnjib, katera zanimijo vsakega izobraienega eloveka. Prodmeti, o katerili sta hntela govoriti, so bill res interesantni, tuko da W bil c'ovek misli?, bog vedi, kako bode natla-tena dvorana samdi pravih istinitih, hudih Itali-janov. A lahko si mislitp, skakiin veseljpm jeprof. Itossi govoril Bo sivfli narodnosti,* ko je v dvo-rani stel colib 34 poslns alcev! Nuravno, da sta gg. profe'sorja hitro „odlazila- v Icpo Italij*, navdnSena po izvrstnem sprpjVtjn, karero so jitna pripravili tukaj&nji Itabjani, alt pa tu/.ao ptcmisljujo-lasvoja izborno blamazo.u- Itabjani vlioriciit (JJ-kod? V Gorici st|doma Sluvenci in Furlaoi! Drug laski govomtk je inu»l v gledabscu celib 8 pos-luSalcev!!
(l,»iko teltiv«d«ka drwiftii) v Gorici ima lepo Udovadnico in 4UO drnz ihmkov. Izjned tidi 4ti0 c'-lanov jih je samo 10 za dsauih mod telo-vadce in r isttm so j»h tdov adskib vaj udtdezuje sumo 8 (ben: mem I).
<!Y«»• pra*d» pri drinml atiiliiijl)    Tl/tt-
Lki magistrat je vkuil toy.be pri dr/avm godmji zoper de/.tdue odbort*, gor skt, kranj ki in isti»r*-ki zatud stro*k«v /a prcliraiijiMiju iiHJ.Ivticfv i.i po-roduic. Xaia dt/,tda bi imnaia piarati Trsdu o-koli 50.000 gUl. Kraujtka nal .'KXMMfc) gld., ako dobi tizaAki ma^strat pr.tvdo (». t. m. jt» bdo pri goriAkfin de/'iii'Mii o Ibora o t«-j z uJ^vi po-svetovaoj", katfi«"ga .sta tie vdei /.ila tudi Dr. Costa i/ I.jubij ttit* hi Dr. Am-jmsn iz I«*tri». Kakor $« *plob .-»ol\ bo Tr*t to/rko ztnaga! v tij prawli.
(CfwriAliW r, I*. okmlttit midMiJu.) |»0 g|0. veonkinu ho *>oimj<* point* dtiha nam jnIov iki-ui isuvra/.iK'ga iu te mi Cioti*k«*ui so kiu :ui st»«ti srelne, da dob-.vama t,d c. k. oktaj uli Miluij: v AjdovMim, Tuui'.nu in wdo v Ti/.uu (Mont-dcum*) in nek dsko i)l c. k. nicttno poobl.«sOi'iii> okiajno i»oduije (pri'turo uibana; v iiuric; na felouMjakti vloge tu»k«' odlt>k<* in ia/.*iudb<>. Nckako din-gar* so g >di psi tuk.nj^ii ¦*. k. nkiu/ ii ttoduj , oil k mIvi* m1 ii j pi til i iii'd hbtfii.sko obtimtvo v doitim'eat jt-z^ku dt<iz« ga, ko v.ib.U It k«/eu*k in prvi&katatii, v kuUTtb j*a *o i/.[Ath^ui nta/.u« priori v itahjaa^'iit j<*/.-ku .n s pukv- rs-n.ini s!oYi>n>kimi ituo'ti, kak»i: Cd.tucsg iK tiau-.r), IVjig (IVt) ltd. Vklj ib lemu ttiuuiiui) pn/.u-jl*, *i.« .se ta sodrnja pri kaLCti!>kdiobrav:iakab /uiiiu.ii !* >• Ije hbH bu'tianu't ve.l«*o bo'j t r.i/p(0*,ta%»j«)«i jjm en.'ikoprariiusSi nuve <lob?, kyti nj«ui sretuvalci, \ste:iat»!, ra^ututit to-tudi bi*lrotntMi go-tp tdji>r u> mej-% r.vk itors gov wjtt m inor* jo pi* ti v tsb«v«'ii-jjkfin j<v.jik;i, tt*r se pri krwiuh oudb.iti tudi o» bnuiuva, uhitthiy\ zaguvarjat iz.oka ra/.so iba v lic^ciH ubto/eacn razuniljivi; tim'njamo, d \ je ik»s dr/tivni ptavdnik pu rodu Ssiovi'iitH", M»b*r hloveuski govornik in dy*riuj* prav tiv.ke psavue t/vodt! v g:adkt*m g.>\oru.
Veiiflar goto*** tie morcmo v uldakf hfale }>ovz«ii^«ti Urgn sc^J-Hca, ker preinulo l.f'i, kaj zals-t-vn vuot& j^'4«ki v Mpi-ai^iii n.tv/gor in tdnVvu-i.ji- m* !«Lrat.kar.i nav/./lol, katerc zmiujxi m slo-\nHk** T9»j «lo pdovic". U*rtbiiii jpt moraaio "iiu'-u'A « da sn* usttt/.e pva^rin ZJji obt»ustt;, ak*i s»» pnklsr'! k nasi t>kvo/,ui vodirji mo/, ki bo bj znai mvu dtztdua jjf/..ka. Ne nu-r» in • 5>e pivrudili c. k. nad^,»d»ijj v Tralu. «ls* jjuAVa gor *>k¦> c. k. o-kr«>/<i(i > »d!*ij<> u^».1 verbl i/|o^;»vljsr.» ni'\arn<«sti, tia tb«k;«/e katcri obtn/viiec, da be ii.j vztdo vse v ziipt^n.k kaki^r j« on pO'.eJ.il. In vcadar gre v kazenskiU $t\arvh za pr^ii;o/eiijt>, ca^i, ptoato^t »n celo za g!avo! Kdj In bii tukaj odgovorcn, <"« bi so in; zapis.ilu reanic.i? IV«Hk»»aUu sidnik bi h<* izgovarj »i, se iv da. na av3k Ut.i.-ta, <-ig ir odgr». vornoal pa ue zado->tuje obvis^tvu in pistivnin. V intiMeaU sam.h sodn.iskibgospod>k ^oomenjamo, ih 60 pozorne ua to pomankTjivoat ia so <*gti«-jo inU'rprlacij v di>2cl:<em »li drz-ivnem zlurii. ki bi ztialo ob krcdtt j«r^[iraviti na»e sodiste.
<Ob^Bik *lu»ennti*  b»nk«>.    5,   m »ja   po-
poldnc sealo 8e je v Ljubjam na po^abdo go-bpodov: dr. Jan. {JIei\vei>, Gorup, V. Kri-spcr, Vilhar in Uraselli nad 3il blovenskdi rodoljuboy iz raznib krajov posebuo tudi i« 5>ta-jerskega in Gor.skega, ki so se pisvetovali o na-pravi deubTne l)anko. Po vsestranbki razpravi do-lodiU so glavna nacela drustvenim pravilom in izyohli osnuvalni o.lbor, ki ima pravila v tern smislu izdelati in ja vladi predlo/.iti v potrjenje. — Dolnic za novo bauko podpisalu soje pri torn sbodu uie 318 po 2<K) tl. *;           (SI. K.)
*) Ta banka se no bode pecala so zavarovanjem, nc <iela torej zavarovalni bank! ..SlovenijS." napotja, neeojo ae podpira.                                                              Vrcd.
(„¦«• isons»6b) Drzavno nadpravn&tvo • v Trstu je ukazalo stkviatiovati st. 2J, 24, 25, 26 in 27 tukajsnjoga Sawiki rL' Isonzo*. Obsegali so neko razpravo o italijar.slcem narodu f avatro-ogerski diiavi in kako naj bi se po*pe^ival »j<}-gov napredek. Zadnjo stevilko 37 je pa konii-skovalo tukajsnjo drzavno pravdnsStvo sarad clanka: „0b vtikanji vlade v oboinske volitve" in zarad. enega dopisa iz Trsta o raznih zadevah.
f Venavadnn bules^n.) nMot'bus inUiaris" BEngliscber Scbwciss," ^Suette* zdaj tuofino razsaja v njienberski fcupaniji, Ker se jo Ijadje stlno boje in ami jo da miajo koze ait kako  drugo e-
\ nako bolezen in se, ako na njt'j zbolo, prav slabo obnasajo, sem spoznal za potrebm, to na-xnaniti in to tern mjse, ker se zna b dozen So dolgo drzati in daljo siriti.
Bolniki so nnvadno 2 do 8 dnij mrtvicevj, nurazpolozeui, jed jun tie difii, glava j«3 teska in je boli, tr/e je setti   ter tja po  zivotu,  tako da
| so prisiljeni lezati; potent jo stiese uavadno tudi
i inotteu mraz in po tuiot se znctio budo potiti, je-
; zik zbeli, prek eelodca (v zlieici) je ziu'no stis-kati in zbadati, srrt> bije mnftnn i»bitvo in strali
' i" nepopisljiv. 2 do i did kasnejo jim koza za-iMkne, zui'iieje vjedati in srbeti in kmalo se po-
! k:i/,.jo rdt'ci krozki za poredoiiii na pisib, na brbtu, r-kali in nogab, na vratu in dolomi   tudi
' na obrazn, in vsn j > poi>ojano od siltio majbiuh iiii'hitkov, ki so itapobteni % vodo, ka^neje tudi z gnojem. Ta pnkazeu bolntka siluo pi'esti'agi, t»n se so bolj poknjf, pije ilosla gorke p\pifio in se nili potiti, svajrti in poujuve s prcmoCone od ptitu in Miirilo po klsli'in in gnjdem. V sobi, ktero m lio:nik bnj» o lpn«ti, smrdi ravuo tako in teza-va pr.de do /almvemu, kcdar ustopi.
Ta bali'/cii u.j nac.idnn in jo bila opuzovani n a j pi vo na (iihkein, kdcr j.i I, MHO. mod onda-Mijimi Ttirki sdno razs ijalu; UsiJ. 1508, 1018. in 152S I na Angleskein v 17. stoletji na ar«d-njoui Ni'inskoin v IK; stoletju tudi v Franoji in H<>iv ,ji Iubji in zdij v mdein tudi pri nas. Ko-loxcn'te i«koraj gntovo nc pnjem'jo po dotiki (lowku h ilovvkoin, ainpak brez dotiko / okuze-uimi v dotioiH'in kiaju. Na njoj zbolcvnjo uavadno ljti'lj" od -';). da 40. letit, rxjSe zeusk-- nego iuoLki. I'otenj.; in goik<; pijaee pospe.s:ij<j.i bo-li'/i-n in stab zntk v zaprti sobi so zlravemu rlm«'kur ki daljc cisa v nj«»j biva, Skoduj<>, to!ik<i vie pa boiuiku. Zatorej naj se boluiki le tobko poknj'MO, da jim nj mraz ia da se no pote, zdrzujejo naj se pijaC in »ko uze hncejo piti mioka, vo le 'A) juli", nnj bo bladna in naj j > piju prav po nuk-ju. Krio okno ali vrata naj se vtf-krat odpr«, da se zrak spreiueni iu no bode |ireve!ik'i soparica v sobi; pa naj se tudi paz;, da ne b> bolnik na prepibu. Srajce iu pon-j;ivi», ki 80 od potu premocene, n:ij se tnenjajo su bubitni in cistmu. Hole/ m se rada povraca iu ku iabko \kco tu»U 4 t<u ;io na dolgo, zatorej ttaj bolu.ki tie ustajajo psoz^odaj.
Taknn bolnikum labko vsak stro/.e pa je bo'js«« nko «jtn*go ljuljo nal 40. letni. Tako naj M* bu.n.ki nbnus»j», ki ho dalee od zdravnika, d<ikl t j'lii ou ne |ioiircz't kir j<i potrebno, ker ite h to bub'Zn j» labko tudi druge druzij»in po-tri'bfijcj<i zdiantikuvo poiuot-i. To je le mali nmis ta iiriiavadne bolezm m znamenja so, ce tudi p'ltpivk taki, kikor s<"tn ja tukaj v uaglici po-pi*a', pri piioaniezmfa slucaj h tudi tazlicbia, bibko luanjsa. btltku pa tudi do^ta bujsa.
Univ. uumI. Itr. Al. Il» Kojvc*
i^. «>arin> »e nij na Dunaji, kakor nam od o:idot javija  nas  dopisnik.    Skoda,  da mini-
•  steistvu diz. zboru nj predlozilo nobene nove : p<miiue vol.- postave  ali   k • j   drugega  slovanstvu
s^r.iznfgi; g. Crne bi potpm gotovo tekel na Du-naj, k»kor bi mu za petatui gorelo.
(Beiinl Poij»k> kiijez Cartoriski v P..rizu, kten poij-»ki mrol sunta in huj§ki zoper Ruse, kedar in kolikor more, jerazp:sal !5.(XX> fratikov nagrade  ttstemu  ufienjaku,  ki dokaze, da imajo
•  Poljaki vec germ msko-latinskc krvi v atdri nego :. slovanske in da Unvj nijio Slovani. Cemu ta j potrataV Saj vse j ivno did ivanje knjeza Oartori-j sk g.i iu njegovib pol t (;nib p.'»jatelj«v jasno ka-\ ie, da v njih tiei  vec  tujstva,  m»go   p-djrtva in
•  slovanstva.
(V rdovcti) je bilo 1.1871 rojeoih IG2 za-konskib in 40U nezakonskih otrok!!
tVkmt applieatio!) V „Novicah" amo 6ilali ta-lo stavek: MPrenoumna hi so vse pisanje ,jPres8ine,tt da ae „nekako ka2e,tt daz-irad zelez-nice utegocjo kranjski. poslanci postati Dal-matinci iu Crue11It   Na drugem meata pi5o
„Novlco«: BDrLavni poslanec gpsp^ Dsnilo, ki je s svojimi datmatinsktmi poslanci 2a posilno volilno postavc v drzavnem zboru, glasov?ii in a tern glasovanjem budo nevolja vzbudil pri vseh federalistih, je v hrvatske'm jeziku na svitlo dal brosuro, v kteri oprayiduje ono glasovanje. 6e otrobe vezati bilo bi opravi^evanje, ondaje gosp. Danilo res opravi&l sebe in svoje tova"«use; a dalmatinskt dezelnt zbor otrobov ne bode kupii * za zdravo moko. Kdor je osobno spo5toval gosp. Dani la kakor mi.ki smo v Ljubljani navSuSeni pozdravljali njegova politi6ua nafiela, ne more . rauumati, kako je to mogoLe bilo, da on 'se svojimi Dalmat.nci vred in gosp, Orne so v odlo* dilnein trenntku mogJi postati uskoki federalists* nega tabora!1*
V tej broSuri Datulo spet ponavlia, kar je uzo eukrat po 6asopisih trdil, da so dalmatinskt postanci fie20. febr, zjtltrajrtorej bafi pred glaaova-ujein za posilno volilno poptavonasvetovaliSldven-cem, Poljakom in Tirolcem, nij vsi izstopijd iz drzavnega zbjia, tedaj bi bili tudi Dalmattnel izstopili.   Ali tega nij hotel nihdeU  piSe
(iinnajHitu „Miov^nfJa«0 je, kukor so nam z Dunaja poro6a, v'svojem obdneia zboru 11, miija volila prvi pot svoje castoe ude, Po pra-vilib tega drustva more bitt ntegov aattni ud eatuo tiik SI »veuec, ki st je za slovensko domo-vitio prldobit „posebne zasluge.a In glej, togla-sno so bdi izvoljeni zaeastno druzabniko dmmj- • sko „Slovenijow: g. dr. Lav rid, deMni poslaiieo v Croriei in gg. Fr. Levstik in Jos, Strltary slovenska pisatelja na Dunaji. Poa-buo rottlostjp koiHtatujetno to poslavljenje, ker nam ge vesniti pnea, kako nafia inteligontna mladina sudi delo- < van jo telt trek vrlik domoljubov, kteivh nekateri iiikoli ne inoifjo dovvlje ogrditi.
(|» in \) h Hojana se nam • piso: Intereian-ten boj bijo  naSa cjtalnioa z inostnim starefiin-atvom  trzaakitn.   To je nanirec v italij tnskem jeziku zahtevalo od 6>t. odbora, da naj mu pred-j lozi   diuHtvcno statistiko.   Vrli  c'ltalttiBki odbor. pak je, Bklicovaje se na §. ID. osnotoih fostav j zabtcval od mestnega stareSinstva sloVenski dopia, j Ker odbor na tnknttni Jafiki dopis nijlmtel prtfd-loziti drufitvone statnttkc, prifiel je bhd z dvema pncauia ter je dopis nabd na edalniska vrata, kder bode visel tako dolgo, dokler  saw ae od-pade.   Potetn ga bod«3«no pak kot dejanski dole tz,  kako izpeijuje triaikt mestni, zbor §• 10. osnoviuh postav, v smeti pomeii.
<siov«tvi>) G. Stritar je te dni na svitlo
dal dve jako interesaotni knjiztci.   V prvi („D u-
iiujaki sonoti1*) obsegajoct 15 dovrsenib. izyr-
stnih  sonetviv, g. pisatelj  prav z Juveualovq sn-
tiro nvu-smiljouo bica javno delovanjj tiste Ijab-
Ijanske klike, ktera  iuia sicer na evoji zastavi
zapisano: 9Vse za vero cesarja in dumoviao," ki
pa vetidar vkljub svojemu geslu dosledno  zavua
in zastavija vsako,   tudi  najboljse,   literarno in
: puliticuo  po^etjp, ako  ue izyira  iz njeuo srede.
| V II. zvezku, ki je krscen s jpikautnim naslovont;
' , Pro sir nova   pis in a  iz  Eiizije",   nam   g.
. Stritar podaja  tri Presirnove,  res klasicuim bu-
t morjem pisune liste z oaega sveta, \ kterem se
j nam poroca. kaj Presiren earn in dragi sloveoski
'literati   v   Eliziji   misle o  pisavi  Presiren .in
| Presereu.   Se ve, da prvo breprcaii po Na-
! rolovem Haiku   in navduSeni  po str.ikovnjalkein
• Metelkovein govoru vsi odobre.   Knjig<» so dobi-
| vajo po 20 soldovzvezek prig. Stritarju (Htit-
1 teldoif b.'i Wen).   Ker je ves denar, ki se bpde
>k-ipd za knjige, naiuenjen za  blag namen iu
ker sta knjige resgcnijalno delo gemjalneg* tno-
z:i, naj jbT'nobeu radoljub ne pozabi kftpiti.   0
svojem casu vec spregovonm) ob obeb zvezkib.
<s*<»ire«.> V sredo 15. t. m. ob 6'/, zvecer jo bil v Gorici inajhe i potres, V Vidmu pa poprej-S iji  popoludne.                                                    ;v ,
(*,»•!*«Jiodinji* K«nja) cesarjeva maH^ hudo obolela. 15. t. m. so jo prevideti se' av. sakramenti in knkor porocajo telegram! iz Otfnajfi bo prav te2ko ozdravila.                                       • "•
Trgovske in kmetJjske vest!.
Kakor dujeino so nasi okolicaniv^a ¦*|^ druStvaljako vneti*, ono naj krepkejSm drltftW bode durhberskor k temit je pristoptb-^aze 48 ndov, "med nj«mi tudi grof Dr^eiin C6rdh1m»*»-Kronberg, veliki po^estnik v Dornbergu; oglasMO se a j drugir'tn jiadjati se j««, da bode drustvq
stelo do 80. udov. K*r je tukaj vinoreja in kle-tarstvo mucno zaostala, se boce ta nemarnost uz& leto* p«jfoJd&* pcpravttk Pri bododi trgatvi se bode napravila poskus »ja od vsake baze trt nekaj vina, ki pride v posebno, za-to namenjeno Met, kar se dozdaj nj g.»dilof ker so le vina iz musamii trt napravljab. Tako se bode spoznalo, katere domace trie so bolje plodunogne in katere ira«jo najbnljSe lastnoati, da se boio v prihodnje vedrli ravnati, kakoSne trte je saditi, kakosue opustiti. Poskoiati se imajo tudi tuje iuostranske trte. Omeniti moramc, da se trudi v t<-j za-devi poseboo g. Fr&njo KrSevani.
. Poro&t se nam, da se snufcjb taka druStva tudi v KviSkem, t Vrtojbi in v Stanjelu; zeKmo jim dober uspeb.                                  .
V pribodnjem lUtn priub&mo dopis g. Bra-tuza o kemicni preiskavi primorskib via v Klo-sterneuburgu, ki bode oa&e vinorejce gotovo zn-nimal, ki so se udeleftli zaduje gorike razstave.
Pruvila za vin»ka droStva gla*e so tako-le:
§. Ulme m nanien dntStva. DruStvo una ime ttviuor*'j«ko drufitvo" in ima sedez ?.....
Drastvo ima nalogo, vinorejo v okraja N. -s poranozenjera in zasajenjeai i/.vrstnih trtuih piemen, z dobriui vzglednm pravdnega kletarstva in a razsirjenjm koristnih vednostij v vinarstvn pOJpeSwati.
§, & Napmva poskuMnj $ MamL Prva ua-loga druitva j* poldaziti in zboljsati trte, vsa slalm trtna pleuitma odpraviti in jdi z buljaioii uadomeatiti, ktura so spusobna za napravo zlah-n*kgn viua.
Da pa dntstvo zamore dolociti, ktero trte so pra-ve zadoticuikr»j.je»eobbolnor potrvbao, daseu-r« de trtna poskuLevaliso», v kojih se po>kus;»jo raz-lidua trtna piemen a* ruatvo riuloci, ali da se uredi skopno trtno poskusevahsce, ali da posamezni drulbeniki prevzamfjo izvrsitev poskudiuj. Ako se razdeli poskuSevanje trt mod poaatnezne druzbe* nike, velja, da se djanskt drozbemk zaveze prav veatuo izpeljati mu izroceno nalogo s tern, da obdelovnnje doticnega poskusevaliaca skrbno izvr-seva, splob vse po ukazu druStveuega vodstva dela, ob enem prevzame nalogo, da prav vestno sporo-ea oaboru ob vseh dogodkih, k»ko raste trta, nli jej mraz ikoduje, nli je krepka ob casu cvetja, koliko grozdja douaSa i.t.d.
Vodstvo doticna sporodila zapisuje v poseben sknpen zapisoik.
Ko za&njajo trte rotliti, ima dotidun posku-Sevalec droHvo polovico grozdja ud'lati, ktero se rabi za itapravo vina, ktero se potera t kleti po-sknia. Ta dolzuost traja 3 leta; potem ostane V8e lastnina dot-cnega gospodarja.
§. 3. Drustveno khtarstvo. DruStro ima, ce je le mogoce, svojo drustveno klet, v kteri na-pravlja poskusnje z vinom. Droibenikom je pri-pusceno udeltJevati se vseh paskuSinj, ktere se vrSe v kitti;
§. 4. Vsestramlco pospe§evanje vinarstva. Dru§ivo ima'priobfievati vse skusuje, ima sklica-vati obtnezbore, v k jhserazgovarjaobizvrseitib poskalnjab. Pri tak.li sknpScinab se ima skrlieti, da den ali drogt nd, ali kaki ucitelj kmetijstva grtvori in poduduje o vinoreji, kojega poduka se bi smeli udelezevati tudi neudje.
biustvo skrbi, da puteui, ko je pozvedi'lo s poskusnjami, ktere trte Si najboljso za dotic-nt kraj, napravt trtna sadis&i, v kojili odgojeva prav mnogo trt, koje potem prodaja tudi neudom ati vinbrcjcem doticnega kraja po koiikor mogoCe nizki cem, tedaj da v resnici skrbi za razsirj'Jiije izvrstnib trt v svojem okraju.
§. 5. Druitoan stro§ki. Stroski za nakiip potrebnib trt, ktere so za poskuSnje, kaKor tudi za vzdrzevanje <lru§tvcne kleti seplacajoizdrust-venega premozenj.i.
Vsak ud piaca za leto en gold; obcai zl-or pa ima jravico letnino zmatij§ati ati povisatL
DrnStvo bo gotovo skrbelo, da dobi tudi od visoke vlade, od de2eln«ga zbora i. t. mdcohko podpore v deaarjih za svojo potrebscino.
§.6. Druzbemki drustva.   Dru§tvo ima: a. dj: nske ude, ki mort-jo biti v dotiCnem kra-ju posestniki vtnogra lov in ki se zavt-zejo imm^iie druitva podpirati, poskuSnje visiti;
fc podpirajofc ude» ki pla<3-«j > letnino, drugib dolzucatij ne prevzamejo;
c. ca?tne ude, ki sicer nobeoib dol&nostij ne prevzemaJM, wnlar pa dru&vu po drugib potih
§> T. Prav ice drusbenikou. Druib-Miiki se smejo ndele^evati vst-h obcnih s« j, imajo pravico pri ta-k)h glasovatftv nasvelavati,, delovanje drazbenega Tpdstva preiskavati. Oni dob>vajo od druStva kolci in bjpe po naj mil ceni, ali ce okolscine in de-nanho: premozettje dopusca, tudi brezplacno.
, .§. 8% DoUnosti dru&henikov. Udje imajo do'z-nost, diruityeaa pravita spohiovati, namene in na-
logo druitva pospeSevatt, letnino redno koj v za-Cetku leta placevati.
§. 9. DruStvmo vodstvo. Drustveno vodstvo je 8oatavljeno iz predsednika in 5 oibornikov, kojih cden prevzame tudi tajn.s v^. DruStveni odbor izvoli skup§Lina za tri leta.
Odbnr itit-i • ul'tgo sprejemati nove druibeni-k\  ixvis vari&kKp'i draStveaega obc»ega zbora, vmiiti \mv druStvena opravila in oskrbovati drnst* veuo ptvmozenje. O.t ;ma pravico razdeliti  trte j med drnzbeoike.
§. 10. Predsedr.k skbLe odborove in obdoe zbore, poilpisnjo v»a ])ismena dela, predsedoje v-pid stjam odbora i obLnega zbora, jezavzdr-/. v.mjc pravega reda odgovoren ia zastopa dni-s'vu v v^oh znnanijb opravitib.
Tajoik ima Via pismena druStvena opravila ixvrSevati in s predsedolkom podpisavati; nj- j;. volt odbor iz mud sebe.
§. U. Odbor sklepa z vetiino glasov in mora najmanje dve tretini odbornikov biti nazoLih pri vsaki odborovi seji. Pri enakib glasovih odlo-cuja glas predsednika, ki sicer ne glasuje.
§. 12. DruMvcm shtpS/hm. Predsednik mora vsako leto saj enkrat skltcati obent sbor, kt sklepa z ve&uo g!asov. Pri e.iakib glasovih ollo-Luje glas pr^dsednikov.
§. 13. Fodrocje druHtem skupMitie. Obdni zbor ima pravico:
1. voliti predsednika in odbormke, iitimeno-vati distne ude; 2. pregledovati druAtvm.i sporodila in racunv, knje mora odbor s<kupa<'ini pred-lagati; 3. <?o!o&vati letnino in por.ibo detiar-ja; 4. ilulotwali trtna piemen i, kopi s« *nuij'> poskusati; 5. d<du(>evati m so liti o prep.rill po-sainezniii druzbenikovin o «n.»kih slut'ajib; H. le skup§Lina, kojo se udelezi i»»j rnanj j)olovt<a uduv, zamore razpust drustva sklemti in pravda pre-narejatt.
§. 14. Ilazimst dmMm. Skups&na zklcnp, o porabi ali pod ditvi dnistven^ga premozenjii p > razpustu druStva.
tVnik raziic^a l»la«a
ttm goriskcm  trgu.
PsVnica          polonik po gl.      B.QH     do gl.
R*                 »¦        .        2.io        .
Tursica              n           B        2.00       „
Jedmen, pehan   „           „        3.—        »
»       eel       „           -        2.-        „
Fezol                 „          B        a.-
Oves                   n           „         1.80
Ajda                   „                   2.-        B
Uajz prve vrste cent        „       11.-          n
.   druge „       9           m        0.2a
Seno                   „           „        1.40       ,
Slama                 w           n        1.30
Slamua (fipeh)    „           „      32.—        „
Krompir             „           fl        3   -        „
Vino, belo briSko kvin»"  fl       12.50        v
n   drno furlansko „      „        13.50         „
v belo dornbersko ^      r        13.-          „
, fir.io       .          r      n .14. -          n
„    B    kra§k<»       „      „        15. -
, ipavsko srednjo ,      a   "    11. ¦ -          „
B    „   boljsi          ,      „       12.—
13 30 * 70 40
60 40 15
1.30
Cemk m(&e mlmoo v Stratictth.
Muka iiSeuicna A (Ausztig)    5 rent. imgK    f4."0
N.   11                 If    .        ,       12.H1
»««                  >%     .        .       lMO
n  IV                        [^       »           •        9.50
«JL-_____)»     ^      .       7.S0
Moka, r^ena    cent     po gl.   7. -    do gl.     9. -
B    tar^iSna      „            ,        6.50        „        7.50
„   ajdova        .          ,       U.50       „       10.50
Otrobi drobiii     n          „       3. —        »       —.—
n   debeli        w            +       3. -        .        -. -
I^ckarniea I'ontoiii-eva
pri Zamorcih v Hast el u r Gorki.
Glavna zaloga vsakoiAnih znuanjih zdra-ˇil, zdnivni^kili orodij is-gntta percW, kilnih prevez. Edina zaloga pravega BPagliauovega Sirapa* iz Florence, Mollove Sedlieke Stupe; melisovca iz Beuedetk i. t. d.
Restitutionsfluid (lek) za konje proti v-sakterim izviujenjn in izpahuenju, lekT da se konji zdravi in srCni ohranijo do visoke staro-sti, zivinska zdnivilna stapa za konje, vole in ovee.
Oznanilo.
Kdor M\ kupiti orglje za majhm
naj  se oglasi  pri  cerkvemm j!  mkrlmiStvu v Vipottah v Jirdih.
I
• - v Z'<7^^*tfST^M
Joier Korn, I
vikar.
Oznanilo.
BratfcvsT'ina za vwino resrenje presvet<*ara KeSn>ga T««lesa v iimei ima tudi Irtos le[H> Htfvilo i:(>rkvcnih oprav (vesk^ sacrae) uaprav-Ijoiub, ki se bodo, kaknr lyVua pravila zahti-vaji>, razpostavile od 4. do 0. jiinija t. 1. v (-•ironiut-jttvi hist st. 11). v ulict lUtmta.
Odb«»r vi'bi uljudm» k t**j raz^tavi vse prjjati'lje U* pnd«>j»e druziM* piistdino j.;t viwiko-»";%stit<» dusne pastirK
V (ioriri 16. majn  1X~:>.
Odbor.
^        Gostilni6arjem in zasebnikom!
PHl
pOMINIKU NARDINI-U!
^   zaloga grnega vina plemooteJkega   & K                         prve vrste                         K
Srj(l>rav dol»n»jra okiisi in so prixlaja !•' na» Jw4    detail*, tt> je najmaiij jm> en vwli»r,     §
&                 po jako oizki ceni.                 '*;
&       To vino   una  izvfrtito   lastnost.   da^« »s»            i               .   ,.        ...        ....      45
jj^w ne skazt v najvtH'i   vroemt;  ptwilja sew
?5i»»hko v daljne kraje. tudi <*»z nmrje br»»z&
%L                           v>aki« luvanjosti.                          JMJ
|g»>7«K«;'———-.......—^

Pi i 8*. Milieu v IJuMMnl
dobiva se nova slovenska Jolsks   knjiiica
6E0KE7RXJA 1ERIT?0
za
slovensko ljudske ho\* spisal
J A HEX  I, A i> ASXK*
naduritelj v Iijutoineni.
Ta solska kuji/.k'a s S>.*». v l«ks vnv zaninii -akami pisana je prav umevna ter obsega na* 84. stram'h v mali osm*»r-ki vse vaiuejse nddelke jr»?onietri.|e. na kratko razIoSene. V dotlatku ima dva prakticna spisa o ..mttrtini timi in o risanji"
P;iporoc;i se ta knjizica vs°ni slo-venskim uciteljem in m'eucem Ijudskih in tudi nizib srednjih sol.
VelJA trdni*  «i»attim 3tt Itr.
Iz^iavatelj in odgoYoroi urednik: TIKTOR BOIiENEC. — Tiskar: PATERN0LL1 v Gorid