~ 4 a ^ ~ =i-G. <8,3 -š~' ■& ~ 4 •*-4 ^ 4 ^ a.S ? 5 S ». ^4^2 a _?.as; a^S 4 i»Si&«!,SB S a^ o „ is Bg \ sS^" lj a?.? I 3. ? S. = o PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini . -. >, Abb. postale I gruppo “ LCDa 7U lir Leto XXVI. Št. 148 (7642) ZAPLETENA IN ČUDNA OZADJA SEDANJE VLADNE KRIZE ___________TRST, sreda. 8. julija 1970 MATURE NA SLOVENSKIH Ostro ločena mnenja na seji vodstvaKD VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Socialisti vztrajajo na obsodbi krize Danes prične predsednik republike Saragat posvetovanja - Govorice o poskusu Fanfanija, da ustvari novo večino v KD in o vmešavanju ZDA RIM, 7. — Jutri bo predsednik republike pričel posvetovanja o reševanju vladne krize, ki se bodo zavlekla in bo verjetno v ponedeljek sledil prvi odgovor. Danes pa sta zasedali vodstvi KD in PSI in sta bili obe seji dokaj burni. Saragat bo jutri ob 10. uri spre- i —-----------r . . . , jel najprej predsednika republike j Prfpeva k reševanju vprašanj m k Gronchija, nato pa dopoldne ie predsednika poslanske zbornice Per-tinija in predsednika senata Fanfanija. Posvetovanja se bodo popoldne ob 16. uri nadaljevala, ko bo Saragat sprejel še predsednika ustavodajne skupščine Terracinija. Sledila bodo posvetovanja z bivšimi predsedniki senata. Načelnike parlamentarnih skupin bo Saragat sprejel v petek. Predvidevajo, da bo Saragat premišljeval v nedeljo in da bo verjetno v ponedeljek poveril mandat za sestavo vlade. Kakšna vlada bo sestavljena? Koliko 6asa bo trajala kriza? Bo prišlo do predhodnih volitev? Vsa vprašanja ostajajo odprta in za sedaj nanje ni mogoče odgovoriti. Vendar pa postajajo stvari nekoliko jasnejše, če se upošteva zapleteno ozadje krize. V tej zvezi se omenjajo dve hipotezi: 1. Krizo je bistveno pospešilo notranje stanje v Krščanski demokraciji; 2. Skuša se uresničiti Mnogo resnejša stvar lin to je na vsak način in z vsakim sredstvom preusmeriti sedanji politični kurz v državi. V kolikor je veljavna prva hipoteza, bi predstavljal umik Rumorja menjajmo blago za ustvarjanje nove večine v Krščanski demokraciji, ki jo predlagata že dalj časa Fanfani. Upira pa se Andreotti, ki ni osamljen in ki se je pred kratkim posvetoval s Saragatom. Fanfani se je vrnil iz ZDA, kjer se je razgovarjal z Nixonom in to prav v razdobju, ko je predsednik ZDA napovedal obsežnejšo ameriško prisotnost v Sredozemlju. Med obema dogodkoma lahko obstaja povezava in v takem primeru bi ostavka Rumorja ne bila zaključek, temveč začetek nove nevarne operacije, ki bi mogoče šla tudi preko predhodnih političnih volitev. Takojšnji rezultat te operacije pa bi lahko bila sestava izjemne vlade, morda enobarvne vlade, na vsak način pa vlade, ki naj bi pripravila jesenske volitve. Na zasedanju vsedržavnega sveta KD je imel uvodni govor tajnik stranke Forlani, ki je upravičeval krizo z nastalim položajem po volitvah 7. junija, češ da je prišlo do zaostritve med strankami levega centra zlasti v zvezi z iskanjem rešitev za lokalne uprave. Ni prišlo do jasnosti in do zaupanja glede sodelovanja med raznimi ministri. Forlani pravi, da manjka minimalno medsebojno spoštovanje in operativna solidarnost. Na sestanku, do katerega je prišlo na pobudo La Malfe o gospodarskem položaju, je' nezaupanje bilo očitno. V tej zvezi je Forlani navedel nekatere zaskrbljujoče po datke o gospodarskem položaju. Pn tem je Forlani mnenja, da je odločilna povezava in odločnost pobud glede gospodarskih vprašanj in da ie dejavnost vlade pomanjkljiva, kadar ni jasnosti in političnega zaupanja med strankami, ki sodelujejo v večini. V tej zvezi je go-v°mi tudi o diveh mačimdh razlaganja politične linije. Zadnji del izvajanj tajnika Krščansko demokracije pa je bil posvečen vprašanju deželnih odborov. K umor je sicer priznal upravičenost socialistov glede razlage «po-1'Učnega uvoda Forlani«, da pa gre za formalno razlago in jim očita, da bi morali bolj upoštevati vodilne izide in voljo volivcev. Po njegovem so se volivci izrekli za splošno linijo levega centra tudi v de-^iah, kjer imajo komunisti večjo moč. Zanimivo je, da se s Forlanijem In z Rumorjem v bistvu ni strinjal Colom bo, ki je mnenja, da se Je treba vprašati, če je kriza resnično edini način pojasnjevanja odnosov v koaliciji različnih strank, da ima kriza dramatičen in ultimativni značaj. Sedaj je tTeba sprejeti kri-i'0 na znanje in ji je treba najti demokratično rešitev, Id bo privedla iste stranke k čim bolj tesnemu **>delovanju in ki bo preprečila dolgo razdobje praznine oblasti. Po njegovem mnenju je šlo za neupravičene zaostritve s stramd vseh strank. Politična odprta vprašanja, kot so deželni odlbori, Je treba reševati realistično, ne da bd dramatizirali izjeme je treba upoštevati splošno prevlado formule levega centra, tud! če obstajajo izjeme, Tudi glede gospodarskih vprašanj Coiombo ni dramatiziral položaja. Predstavnik levice Bodrato je delal, da so bili vsi presenečeni, ko so izvedeli za Rumorjev odstop in to se zlasti člani izvršnega odlbora stranke, saj je pred kratkim KD na sejo vsedržavnega sveta obravnavala volilne izide in politične perspektive v tej zvezd. Zaostrovanje polemike ne prispeva k obnovitvi levega oemibra In nd mogoča verjeti, da v tako kratkem razdobju po seji vsedržavnega sveta In mesec dmd od volitev, vladna kriza trdnejšemu političnemu ravnovesju. Mnenja je, da je treba hitro obnoviti vlado levega centra. Zelo odločen je bil minister za delo Donat CaMin, kd je dejal, da v vseh koalicijah prihaja do težav, toda težave in nasprotja niso nič ostrejša, kot so bila že ob drugih prilikah. Sedanja kriza pa ničesar ne prispeva k reševanju in gre samo za zastoj koristnega parlamentarnega dela in torej tudi za odlo žitev reform. Donat Caittin je nato ugotovil, da je razprava na seji do kazala, kdo hoče krizo in kdo hoče lovanja med štirimi strankami, ki ga je treba takoj obnoviti prav z vidika resnih ln zapletenih gospodarskih in socialnih vprašanj. Zasedanje demokristjanskega vodstva se je zvečer zaključilo z govorom predsednika vlade Rumorja. Danes popoldne se je sestal izvršni odbor socialistične stranke, na katerem je poročal tajnik stranke Mancini. Dopoldne je imel Mancini več razgovorov in se je najprej sestal s podpredsednikom vlade De Martinom, kasneje pa tudi z načelniki parlamentarnih skupin in drugimi vodiindmi predstavniki stranke. Kasneje je Mancinija sprejel predsednik republike Saragat. Zvečer se je sestal izvršni odbor PSI, na katerem je poročal predhodne volitve. V imenu levice | tajnik stranke Mancini in njegov je zagotovil, da so odločno proti govor ni bil do sedaj še objavljen, predhodnim volitvam in da obsta-1 Mancini je v bistvu potrdil in po-Jajo pogoji za nadaljevanje sode-1 novil včerajšnjo izjavo De Marti- Sovjetski ministrski predsednik Kosigin in predsednik romunske vlade Maurer na, ko je obsodil krizo, dejal pa je tudi, da so socialisti mnenja, da je mogoče rešiti krizo na tak način, da se obnovi vlada levega centra. Zasedanje vodstva PSI se je končalo nekaj po polnoči, ko so soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: »Vodstvo PSI je proučilo politični položaj po ostavki vlade. Ugotovili so, da sklep o vladni krizi, ne samo izven parlamenta, ampak tudi izven strank, predstavlja resen poskus političnega preokreta, saj do njega prihaja, ko vsa dežela in še zlasti delavci, čakajo na rešitev pomembnih in zapletenih vprašanj, kot so zakon o državnih uradnikih, pravni status šolnikov, reforma univerz, davčna reforma in razporoka. Ta poskus ima še posebni pomen zaradi izbranega razdobja, ko so se vršili razgovori s sindikati o reformah in ko so se pričeli izvajati ukrepi, da se okrepi gospodarstvo in premosti slaba konjunktura. Vodstvo PSI se zaveda obstoja težav in različnih mnenj med strankami levega centra glede lokalnih uprav, glede gospodarskega položaja v zvezi s konjunkturami in reformami. Istočasno pa je mnenja, da razlike in nasprotja niso nepremostljive v taki meri, da bi bilo treba odpreti novo razdobje nejasnosti, nestabilnosti in odlašanj. Krščanska demokracija nosi zaradi tega predvsem odgovornost, da da politično veljavne odgovore in da naznači rešitev. PSI s svoje strani potrjuje nujnost dolgega razdobja demokratične stabilnostei in vlade, ki bo intenzivno delala za izvajanje odločne politike reform v interesu delovnih ljudi. Socialisti potrjujejo, da je mogoče rešiti gospodarski položaj brez deflacionističnih ukrepov in se odločno upirajo poskusom razvrednotenja valute. Vodstvo PSI potrjuje stališča socialistov, ki so jih podčrtali, ko se je ustanovila vlada, med in po volilni kampanji, v prepričanju, da jih na pravilen način razlagajo, kot to izhaja tudi iz volilnih izidov 7. junija ter dolžnosti do delavcev in demokratičnega napredka države. Izvršni odbor KPI se bo sestal v sredo ob 9.30. KPI je sporočila, da bodo med posvetovanji v Kvi-rinalu obrazložili stališče komunistov načelnik parlamentarne skupine Ingrao, podpredsednik skupine senatorjev Pema in namestnik tajnika stranke Berlinguer. Predsednik Confindustrie inženir Renato Lombardi je danes izjavil. da predstavlja odstop predsednika vlade izredno pomemben dogodek v sedanjem razdobju negotovosti in delikatnih in objektivno težavnih okoliščin. Izid volitev je na-značil, da je treba okrepiti izvršno oblast. V govoru, ki pa ga je inženir Renato Lombardi imel s predsednikom in članom združenj ind-u-Strijcev treh Benečij je obsodil sedanji sindikalni položaj, češ da se je ustvarilo stanje nedopustnega nereda ter je v tej zvezi govoril o težavah zlasti za majnjša podjetja. RIM, 7. — Danes je bila v senatu zelo kratka seja, ko je predsednik Fanfani samo sporočil o-stavko vlade in so delo senata prekinili do konca vladine krize. Danes bi moral senat nadaljevati razpravo o razvezi zakona. S pismeno nalogo v slovenščini so se začeli včeraj na slovenskih višjih srednjih šolah zrelostni Izpiti. Na sliki maturantje klasičnega liceja s predsednikom komisije prof. Pellegrinijem. Poročilo z naslovi maturitetnih nalog objavljamo na 2. strani VČERAJ F BUKAREŠTI Med Romunijo in Sovjetsko zvezo podpisana pogodba o prijateljstvu Zdravici predsednikov Maurerja in Kosigina BUKAREŠTA, 7. — Danes so pod-1 Tudi Kosigin se je skliceval na jasen način določiti perspektive so Dišali med Romunijo in Sovjetsko I topel sprejem prebivalstva in de- “ •• ______ 1,1 šol /lo rtrvi '/o n/lira'/ 17tra ‘zvezo pogodbo o prijateljstvu, ki zamenjuje dvajsetletno pogodbo, katere veljavnost je zapadla 1968. leta. Takrat je prišlo do težav glede obnovitve pogodbe najprej zaradi sovjetske okupacije Češkoslovaške, nato pa zaradi obiska Ni-xona v Bukarešti lansko leto. Sovjetska agencija TASS je najprej objavila besedilo pogodbe, kasneje pa je objavo prepovedala. No vo pogodbo je za Romunijo pod pisal predsednik vlade Maurer, za Sovjetsko zvezo pa Kosigin. Med večerjo, ki jo je Maurer priredil zvečer na čast sovjetskim gostom, je med drugim izjavil, da pogodba določa načela o sodelovanju med dvema državama: prijateljsko pomoč v medsebojno korist spoštovanje suverenosti in nacional-ne neodvisnosti, enakost pravic in nevmešavanje v notranje zadeve druge države. Istočasno pa je romunski predsednik vlade tudi podčrtal osnovne cilje romunske zunanje politike, kot jih je označil tajnik stranke Ceausescu na zadnjem kongresu partije, ko je govoril prijateljstvu in o sodelovanju Sovjetsko zvezo na vseh področjih. Maurer je tudi govoril o reševanju mednarodnih vprašanj, tako da se ustvarjajo odnosi med državami v njih interesu, da se spoštujejo norme mednarodnega prava in da se deluje proti politiki napadanja, proti kolonializmu in neokolonializmu, za pravico vsakega naroda, da odloča o svoji usodi. Svojo napitnico je romunski predsednik vlade zaključil, da je topel sprejem prebivalcev zgovoren dokaz za obstoječe prijateljske odnose med romunskim in sovjetskim ljudstvom. jal, da gre za odraz izvajanj načel in dolge poti, ki sta jo prehodili obe partiji in državi od 1948. leta, ko je bila podpisana prva pogodba o prijateljstvu. Nato je Kosigin dejal, da je treba izkoristiti sodelovanje vseh socialističnih držav, da se pospeši pot napredka. Za ta cilj je treba posplošiti izkušnje in je treba na delovanja, ki ga je treba razširiti na vsa področja in odstraniti vse ono, ki se mu upira. Nova pogodba Moča dvostranske odnose med SZ in Romunijo, istočasno pa tudi služi za utrditev solidarnosti med vsemi socialističnimi državami za njih medsebojno bratsko pomoč in njih tesno politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje. PRETRESLJIVO POROČANJE AMERIŠKEGA USTA «NEW YORK TIMES» Nečloveško ravnanje s političnimi jetniki v zaporih saj jonskih kolaboracionistov V «tigrovih kletkah» na otoku Con Son je mučenje in pretepanje na dnevnem redu - Rogers v Tokiu WASHINGTON, 7. — Ameriški list «New York Times« objavlja danes dolg dopis iz Sajgona, v katerem poroča o nečloveškem ravnanju s političnimi jetniki v juž novietnamskih zaporih. Dopisnica lista je dobila podatke od skupine ameriških osebnosti, ki so imele prilike obiskati zloglasni zapor na otoku Con Son, kakih 200 kilometrov jugovzhodno od južnovietnam-ske prestolnice. Ti so poročali o obstoju vrste celic, ki so jih zgradili Francozi in o katerih so mi slili, da so jih že odpravili. Te celice, ki jih poznajo pod imenom »tigrove kletke«, so en meter in pol široke in tri metre dolge, v njih pa je zaprtih od štiri do pet jetnikov, ki zaradi nizkega s-ropa sploh ne morejo stati pokonci. V teh celicah je zaprtih okrog petsto oseb, v samem zaporu je pa 9.900 političnih jetnikov. Celice so skrajno umazane, jetniki pa nosijo znamenja mučenja ta pretepanja. Nekateri so povedali, da jih hranijo z rižem, pomešanim s pes kom in gruščem. Te vesti je potrdil tudi ameriški pisatelj Don Luče, ki je pred kratkim obiskal otok Con Son skupaj z nekaterimi člani kongresa, ki so! prišli v Južni Vietnam pogledat, kako poteka program »vietnami-zacije«. Luče je objavil devet strani dolgo poročilo, v katerem poroča o nečloveškem ravnanju sajgonskega režima s političnimi jetniki. Med drugim trdi, da je videl tudi po pet žensk zaprtih v majhnih celicah, o katerih poroča «New York Times« in da je velik del jetnic bolnih. Tudi demokratski poslanec Kalifornije Augustus Hawkins, član komisije kongresa, ki je obiskala Južni Vietnam, je danes izjavil časnikarjem, da je ogorčen zaradi položaja političnih jetnikov in tudi zaradi dejstva, da skušajo ameriške oblasti v Južnem Vietnamu to prikrivati. V neki tiskovini, ki jo je šef urada za javno varnost v Saj-gonu Američan Frank Walton razdelil novinarjem, akreditiranim v Južnem Vietnamu, je med drugim napisano, da je zapor na otoku Con Son »vreden občudovanja« ter da je boljši od mnogih zaporov v samih ZDA. Tudi neki drug član komisije, Thomas Hankin, je izrazil svoje ogorčenje nad tem, kar je videl v zaporu v Con Sonu. Na tiskovni konferenci je Harkin napovedal, rta bo ■ dal ostavko v znamenje protesta, ker je večina članov komisije sklenila, da v poročilu ne bo omenili pogojev, ki vladajo v tem zaporu. «Con Son — je dejal — je simbol, ki priča, do kakšne mere so nekateri ameriški funkcionarji pripravljeni sodelovati pri politiki podkupovanja in mučenja z načne nom, da bi nadaljevali vojno in ščitili vlado, ki so jo sami postavili na oblast.« Glasnik ameriškega veleposlaništva v Sajgonu pa je povedal, da so bili ameriški funkcionarji obveščeni o obstoju »tigrovih kletk« v zaporu Con Son. V poročilu, ki ga je pripravila Delegat SFRJ na zasedanju UNA o vprašanjih držav v razvoju omenjena komisija dvanajstih ameriških parlamentarcev in ki, kot rečeno, ne omenja problema političnih jetnikov, se med drugim ugotavlja, da potoka program »viet-namizacije« uspešno, po drugi strani pa se omenja želja indokitaj-skih voditeljev po večji vojaški in drugi pomoči s strani ZDA. Poročilo pravi dalje, da pomeni LR Kitajska še vedno vojaško nevarnost, da pa vzbuja mnogo večjo zaskrbljenost »tiha gospodarska penetracija« Japonske. Komisija poroča o mnenju nekega azijskega politika, ki trdi, da bodo «ZDA prelile kri in potrošile milijarde, s položajem pa se bodo okoristili samo Ja ponči«. Mogoče bodo tudi o tem vprašanju govorili v teh dneh v Tokiu, kamor je danes dospel iz Sajgona ameriški zunanji minister William Rogers, da bd se sestal s predsednikom japonske vlade Satom. Ob Rogersovem prihodu so bile v Tokiu protiameriške demonstracije. ........ ZIS za enakopravnost jezikov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije Po krvavih spopadih preteklih tednov ostaja položaj v Severni Irski izredno napet. Med nalogami 1’ KHI vojakov, ki so jih poslali sem Iz Velike Britanije, je tudi ta, da ščitijo severnoirske katoličane, ko gredo k maši (na sliki) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Zvezni 'zvršni svet je poslal zvezni skupščini na vpogled besedilo splošnih smernic o, pospešitvi dela zveznih organov uprave v izvajanju skupščinske resolucije o uresničenju ustavnih načel o enakopravnosti jezika in pisave narodov in narodnosti Jugoslavije. Zvezni izvršni svet je naložil vsem zveznim organom uprave, cia do 1. oktobra s svojimi samoupravnimi akti zagotovijo popolno uresničenje ustavnih načel glede enakopravnosti uporabe jezika in pisave vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Pri tem se mora upoštevati, da se enakopravno uporablja jezik in pisava, ko se izdajajo dokumenti, uradne Vstine, evidenca in interno dopisovanje ter pri drugih stikih z zveznimi organi oziroma organizacijami. Dopisovanje z republiškimi organi in organizacijami mora biti izključno v jeziku in pisavi, ki jo uporabljajo v ustrezni republiki. Vsi zvezni organi morajo vse predpise v njihovi pristojnosti objaviti v jezikih in pisavi vseh narodov Jugoslavije. Zvezni organi, ki imajo svoje delovne enote na ozemlju cele Jugoslavije, morajo zagotoviti, da se v vseh delovnih enotah uporablja jezik ljudstva kraja, kier delujejo. Državno tajništvo za zunanje zadeve bo s svojimi samoupravnimi akti omogočilo pogoje in način uresničenja načela enakopravnosti jezika narodov Jugoslavije v delu diplomatskih zastopstev v inozemstvu. Vsem zveznim organom je naloženo, da do 1. oktobra določijo, na katerih delovnih mestih so nameščenci dolžni uporabljati jezike narodov Jugoslavije in določiti roke, do katerih se morajo nameščenci nauo'ti tega jezika. Državno tajništvo za ljudsko o-brambo bo prav tako do konca leta proučilo in predložilo zveznemu izvršnemu svetu ukrepe za izvajanje ustavnih načel o enako- rn 'i ierika porodov in narod nos ti J -• »shw;jo. Z, c/ni izvršni svet je istočasno poslal zvezni skupščini predlog zakona o objavljanju zveznih predpisov in drugih aktov, v katerih se predvideva enakopravna uporaba jezikov narodov Jugoslavije. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih ministra za informacije Pakistana Mohameda Shera Ali Khana, ki mu je izročil osebno pismo predsednika Pakistana Jahije Kana. Minister Ali Khan je v Beogradu skupno s članom zvezne komisije za kulturne stike z inozemstvom Brankom Draškovičem podpisal sporazum o prosvetnem in kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Pakistanom. B. B. Napovedana stavka novinarjev v Italiji RIM, 7. — Vsedržavna federacija italijanskega tiska je sporočrta, da je izvršni odbor preučil rezultate stavke od 4. julija in da je ugotovil izredno enotnost celotne kategorije. Preučili so sindikalni položaj v zvezi s predčasno odpovedjo delovne pogodbe za novinarje. Potrdili so nadaljevanje sindikalnega nastopa in sklenili, da se izvedbe 48 ur ločene stavke ter pooblastili izvršni odbor, da določi datum in način stavke po dogovoru z deželnimi združenji tiska. Popoldne se je izvršni odbor sestal z vsedržavnimi tajništvi sindi katov tiskarjev ter so preu6;li skupna vprašanja obeh kategorij. Kasneje je bilo med razgovorom s podtajnikom za delo Torosom sporočeno, da bo minister Donat Cattin sprejel jutri člane izvršnega odbora federacije tiska. TURIN. 7. - Podjetje FIAT je dopoldne sporočilo, da se bo popoldne lahko v celota obnovila proizvodnja in da bodo torej ponovno zaposleni delavci, katere so predali integracijski blagajni. Popoldne se, je položaj v podjetju normaliziral. | ŽENEVA, 7. — V splošni razpravi, ki se .je danes pričela na 49. zasedanju gospodarskega in socialnega sveta UNA je dr. Anton Vratuša, vodja jugoslovanske delegacije, prikazal iugoslovanske poglede na mednarodne gospodarske in socialne probleme, o katerih se razpravlja na tem zasedanju. Vratuša je med drugim pripomnil, da zasedanje poteka v letu, ko se mora sprejeti strategija za drugo desetletje razvoja UNA, v letu, ko se vlagajo mnogi napori, da se poveča vloga svetovne organizacije in podvzamejo nove pobude, da bi se našla rešitev najvažnejših problemov, s katerimi se soočuje danes svet. Potem ko je ugotovil, da se je na koncu prvega desetletja razvoja povečal prepad med razvitimi in nerazvitim5 področji in da je v nastopu tehnološke revolucije nevarnost tehnološkega kolonializma, je vodja jugoslovanske delegacije poudaril, da so v tem položaju potrebne nove ideje ekonomske ekspanzije na svetu, utemeljene n* enakopravnosti, medsebojnih interesih in mednarodni strategiji. Če se problem razvoja ne bo reševal dobro, ne bo mogoče zagotoviti harmoničnega razvoja mednarodnih odnosov, niti zajamčiti trajneje miru in varnosti, je dejal vodja jugoslovanske delegacije. Po mišljenju Vratuša se mora v drugem desetletju razvoja gledati kot na veliko politično akcijo splošnih razmer, v okviru dolgoročnih akcij se morajo spremeniti do6e-aanji pogoji o mednarodnih gospodarskih odnosih in odpreti pot progresivnim procesom na nacionalni stopnji. To bo ustvarilo trdno osnovo za nacionalno neodvisnost vsake države in pospešilo prijateljsko sodelovanje med narodi in državami neglede na razlike v družbeno-go* spodarskih sistemih in stopnjah razvoja. Predsednik jugoslovanske delegacije se je posebno ozrl na rezultate dveletnih priprav mednarodne strategije razvoja, katerega osnutek je pripravil posebni komite za drugo desetletje razvoja svetovne organizacije. Jugoslovanska delegacija smatra, da je ta osnutek nepopoln, kajti komite ni uspel doseči soglasja o nekaterih ključnih vprašanjih na področju mednarodnega finansiranja in trgovine, predvsem zaradi tega, ker najbolj razvite države ne kažejo dovoljne pripravljenosti. da podvzamejo neob-hodne obveznosti za uresničenje postavljenih smotrov. Po mišljenju Vratuša so potrebni radikalni ukrepi, da bi se izboljšal razvoj mednarodnega finansiranja, ki morajo biti bolj usmerjeni na multilateralne kanale, na mednarodno trgovino in na mednarodno pomoč. Potem ko je poudaril, da države v razvoju vlagajo posebne napore v tem pogledu, je Vratuša dejal, da bo bodoči sestanek neuvrščenih na vrhu v Lusaki dal nedvomno prednost vprašanjem razvoja in predvsem razpravljal o skupni strategiji, veljavni za glavna vprašanja mednarodnih gospodarskih odnosov in medsebojno gospodarsko sodelovanje neuvrščenih držav. Vratuša je na koncu dejal, da se na bodoči dokument o mednarodni strategiji razvoja mora gledati kot na najvišjo obliko političnega dogovora vlad, ki ga bodo obravnavale kot moralno politično obvezo pri formuliranju svoje politike in pod-vzemanju konkretrvh ukrepov za u-resničenje smotrov, postavljenih v drugem desetletju razvoja. Vratuša je kot slabost navedel to, da pri izdelavi dokumenta niso sodelovali zastopniki Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav (zaradi članstva Zvezne republike Nemčije v odboru) in zaključil, da bi največji uspeh tega zasedanja bil v tem, da reši vprašanja mednarodne strategije, ki so ostala nerešena. B. B. STALISCA CGIL IN CISL PO PREKLICU SPLOŠNE STAVKE Opozorilo krajevnim oblastem: reforme ali spopad z delavci Obe sindikalni zvezi grajala tržaško CCdL-UIL, ker se ji je «mudilo» preklicati stavko in ni počakala sklepov vsedržavnih sindikalnih vodstev stavke je I CGIL meni, da je sedanji poli- normalno. J tični problem, mimo vladne krize, u kako uresničiti novo razmerje o-blasti v družbi. Od tod negativna ocena vladne krize, kakor tudi zavzetost za ohranitev delavske enotnosti v temdelikatnem trenutku. Tu-dc' zato obsoja pokrajinska zveza CGIL zadržanje tržaške CCdL-UIL, ki je predčasno preklicala stavko, kakor tudi odpoved nekaterih strokovnih organizacij CISL. V zaključku vabi CGIL k poglobitvi in preveritvi sprejetih obveznosti ostali dve sindikalni zvezi, kateri vabi k uresničenju enotne politike. Pri vseh vprašanjih gre za niti eno vprašanje pa Po preložitvi splošne delo včeraj potekalo Stavkali so samo uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij, zaradi česar so morali prebivalci okoliških vasi na delo peš ali z avtomobili. Kljub temu pa odložitev splošne stavke ni zamrznila ponovno oživelih polemik med tržaškimi sindikalnimi »vrhovi*. Polemiko, ki je sicer tlela pod pepelom in za katero javnost ni vedela, je razplamtela s svojim tiskovnim sporočilom CCdL - UIL iz Ul. Duca d'Aosta, ko je stavko označila za politično. Najhuje pa je, po mnenju ostalih dveh sindikalnih zvez, da je CCdL-UIL preklicala v Trstu stavko še prej kot vsedržavne zveze, ne' da bi čakala na sklep trojnega sestan ka sindikalnih konfederacij v Rimu Tako se je včeraj oglasila s svo jim tiskovnim komunikejem pokra jinska CISL, ki meni, da pomeni vladna kriza poskus preobrata v desno in praktično teži k temu, da se v Italiji ne bi uresničile reforme. Odsotnost nasprotnika, vlade, sili sindikate k pavzi, meni CISL, kar pa ne pomeni, da bodo delavci u-tihnili. Tiskovno sporočilo se nato obrača k »zmernim silam* v Trstu in pokrajini, katere opozarja, naj si ne delajo utvar: če se ne bodo spoprijele z vprašanjem reform, in to stvarno, bo prišlo do spopada z delavci, ki se hočejo pogajati z •blastjo o vseh gospodarskih in •ocialnih izbirah. V zaključnem delu svojega sporočila obsoja CISL «naglico» CCdL-UIL, ki .je preklicala stavko še pred sklepom vsedržavnih sindikalnih vrhov. Dobesedno enako formulacijo kakor CISL glede «zmernih sil v pokrajini*, ki naj si ne delajo utvar, da se bodo izognile spopadu z delavci in lahko nadaljevale po prej začrtani poti, mimo dolžnih pogajanj z delavskimi organizacijami glede socialnih in gospodarskih izbir, vsebuje tudi sporočilo pokrajinskega vodstva Nove delavske zbornice — CGIL, ki «poziva vse delavce, naj na delovnem mestu izrazijo svoje hotenje, naj se ures-• ničijo reforme in družbene obnovitve*, kakor tudi naj «potrdijo odločno voljo delavskega razreda, da bo dosegel ašlje, ki si jih je postavil, obenem pa porazil vsak reakcionarni poskus ali izzivanje*. Ta zavzetost mnenju NDZ- CGIL, toliko bolj važna, kolikor poskušajo gospodarji zamrzniti dosedanje dosežke delavskih bojev. •HitiiiiMiuiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuuiiiiinirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiu MRZLIČNE RAZPRAVE MED STRUJAMI Socialistični komite se drevi spet sestane Letak PSU spet obtožuje levico v KD in PSI dvoličnosti Sporazum o uslužbencih podjetja mestne čistoče Po daljšem stavkovnem gibanju bodo občinski uslužbenci podjetja za mestno čistočo spet redno odnašali smeti in odpadke. Župan Spaccini je namreč posredoval pri odborniku Chiccu in dosegel, da je med sindikati in odborništvom prišlo do kompromisa, po katerem prejmejo za vsak dan opravljenega dela 10-odstoten povišek na mi-1 nimalni osnovni plači. PO POROČILU MESTNIH REDARJEV ZA JUNIJ Ponovne občutne podražitve mesa, sira, vina in kruha Obetajo se podražitve tekočih goriv - Podražitev boljših vrst rib - Še vedno zelo visoke cene zelenjave in sadja Cene v prodaji na drobno so v juniju ponovno občutno poskočile za vrsto živil široke potrošnje, predvsem pa za telečje, goveje in konjsko meso, margarino, sir, vino ln kruh. Prav ta/ko so se podražila pri producentih tekoča goriva, zaradi česar bo v prihodnjih dneh prišlo do sestanka prodajalcev, da bi proučili obseg podražitve v breme potrošnikov. Najbolj so gospodinje občutile podražitev mesa, saj so cene telečjega mesa v poprečju poskočile za 155 lir za kilogram, tako da so telečji zrezki dosegli že kar astronomsko ceno 3000 Ur za kg. V le malo manjši meri se Je podražilo goveje me- iiiiimiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n nit m iiiiiiiifiiiiiiiui mn im n imiiii m min iiiiiiimiif im 111111111111111111111111111111,1111111111 milni m mlin || muli NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH S pismeno nalogo v slovenščini včeraj začetek velike mature navadne prevode tem za italijanske šole se ne nanaša na izrazito slovensko tematiko Na znanstvenem liceju pred začetkom mature: pričakovanje,. In .zaskrbljenost... S pismeno nalogo v slovenščini so se včeraj ob pol devetih začeli na slovenskih višjih srednjih šolah Drevi se na sedežu v Ul. Mazzini sestane na ponovni seji pokrajinski komite socialistične stranke. Očitno je, da bodo člani komiteja, tudi zaradi politične krize, ki se razvija, poskusili premostiti zastoj v federaciji, ki1 je nastal po odsto pu dosedanjega tajnika Giannija Giuricina. Ni pa še prišlo do takega razčiščenja, da bi lahko predvideli izvoltev novega tajništva, vsaj zaenkrat še ne, razen če ne bo prišlo v zadnjih urah do stvar nega zaključka mrzličnih diskusij, ki potekajo na neformalnih srečanjih med predstavniki posameznih ctruj. Pobudo ima tokrat Pittonijeva skupina «nove večine*, ki se sklicuje na vsedržavno politiko tajnika PSI Mancinija in podpredsednika vlade De Martina. Pittonijeva težnja, kot nam je sam priznal, je ostvaritev trdne večine, ki naj bi na bolj stabilni podlagi vodila tržaško federacijo PSI, izhajajoč iz vsedržavne linije ’ tajništva PSI. V tem smislu je struja »nove večine* sprožila več sestankov s predstavniki »levice* in drugih struj, ki imajo svoje predstavništvo o pokrajinskem komiteju. Prednost ima, vsaj tako vse kaže, poskus ostvarit-ve večine, ki naj bi slonela na političnem sporazumu med strujo »Lombardijeve levice* in Pittonije-vo »novo večino*. Podoben sesta- nek je bil tudi sinoči. Sinoči so se spet oglasili socialdemokrati, ki so zadnje čase razvili v Trstu, kakor tudi drugod po deželi, živahno, marsikdaj tudi žolčno, polemiko proti PSI, katero obdolžujejo, da sledi politiki «dvoj nega tira*, da na eni strani sodeluje z levosredinsko koalicijo v vladi in drugih organih oblasti, na drugi pa s komunisti v krajevnih upravah in sindikatih. V letaku, W so ga v izdatni količini razstrosili po mestnih ulicah, pozivajo tržaški socialdemokrati so cialiste in »druge demokratične sile*, naj bodo dosledni v »obrambi demokratičnega reda, za družbene reforme v svobodi*. Obtožbo, da so »ravnali neodgovorno* naslavljajo voditelji tržaške PSU tudi na levico v KD, ki jo v letaku prav tako omenjajo. V tiskovni! objavi, ki smo jo prejeli, pa poudarjajo še, da se s to linijo strinjajo tudi strankine sek cije in »sindikalne skupine* PSU, iz česar se lahko domneva, da — kakor tudi drugod v Italiji — namerava PSU ustvariti svoje samostojne sindikalne skupine, katerih naloga naj bi bila oporekanje sedanji enotni liniji, treh sindikalnih zvez, pri tem pa izkoristiti tudi posebni politični položaj v tržaški CCdL-UIL. j - VV i|. r f ‘ istočasno kot po vsej državi zre iostni izpiti, ali — kot jim tudi pravimo — velika matura. Kandidati so lahko izbirali med štirimi naslovi, ki so bili za italijanske in slovenske šole enaki, le da so jih za slovenske šole prevedli v slovenščino, eden izmed naslovov pa je bil skupen za vse šole. Kandidati klasičnega liceja so lahko izbirali med temami: 1. Povečanje potrošnje posameznika v vedno večji meri označuje omiko našega časa. Kakšne probleme povzroča to za ravnotežje v naravi, za ohranitev njenih značilnosti in njene lepote, in katera vprašanja in vrenja vse to poraja med mladino. 2. Lombardija je bila žarišče romantike, Jug pa je dal eznačilne» oblike verizma. Zakaj? 3. Splošna volilna pravica kot razvojna značilnost demokracije v italijanskem političnem življenju. 4. Socialna vloga umetnosti na. splošno in likovne umetnosti posebej. Kandidatom na realni gimnaziji so bile na voljo poleg skupne teme (1.) še: 1. Oznaka zgodovinskega romana v Italiji. 2. Prikaži zgodovinske vzroke gospodarskih, političnih in družbenih razlik, ki so, po dosegu državne enotnosti, še vedno ločevali sever in jug Italije. 3.Označite naslednjo Einsteinovo misel: iZavedati se skrivnosti življenja je najlepši občutek, ki nas more prevzeti.* Naslovi na učiteljišču (vedno poleg skupne prve teme) pa so bili naslednji: 1. Postavite Leopardi jev pesimizem v njegov čas in omenite dela, v katerih se javlja v svojih najznačilnejših in literarno pomembnih potezah. 2. Kako je prva svetovna vojna pospešila politični in socialni razvoj v naši deželi. 3. Nakažite razliko socialnih in so, predvsem boljše vrste, ki je do-seglo v mnogih primerih maksimalne s prefekturo dogovorjene cene. Zaradi pomanjkanja blaga na trgu se je podražilo konjsko meso, kar velja tudi za svinjino. Mnogi prodajalci čakajo na odobritev novega krajevnega higienskega pravilnika, da bi dobili dovoljenje za prodajo predelanega svinjskega mesa, salam ln okajenega masa. Zaradi skromnega povpraševanja v kopaliških centrih po perutnini do česar je prišlo zaradi zakasnitve z Izpiti in maturami, je tega mesa na trgu precej, kar je povzročilo znižanje cen za okrog 40 Ur, še vedno pa je bilo zelo drago zaijčje meso. Zaradi višanja cen mesu se ponovno opaža povečano nakupovanje mesa onstran meje, kjer je kljub nedavnim podražitvam še vedno občutno cenejše kot pri nas. Cene olivnega olja so ostale v glavnem nespremenjene, nekoliko pa so se povečale cene semenskega olja. Tudi cene masla se niso bistveno spremenile, pač pa so poskočile cene margarine na drobno zar radi podražitve v proizvodnji. Cene delikatesnih mesnih izdelkov so se po znatnih poviških v lanskem septembru ustalile in so tudi v juniju ostale nespremenjene. Vendar prevladuje mnenje, da ne gre za stabilizacijo trga, ker se s prekinitvijo uvoza lz Nizozemske zaradi svinjske kuge obeta zmanjšanje razpoložljivosti svinjskega mesa jn s tem slabe perspektive zlasti za surovi ln kuhani pršut. Delno podražitev Sknmenthailovih mesnih konzerv pripisujejo podražitvi zmrznjenega argentinskega mesa. Na tržišču na debelo so se podražile tudi konzerve z mladim grahom, kar pa se v prodaji na drobno za sedaj še ni poznalo. Cene jajc so ostale nespremenjene in vso državno potrošnjo krije domača proizvodnja. Pač pa so se na debelo in na drobno podražile skoraj vse vršite sira ta sicer kar za 300 do 400 Ur za kg. Dosedanji potek cen prav nič ne kaže, da bi se cene ustalile, zlasti za parmezan ln vrsto «grana», ta za Julij ta avgust se obetajo ponovne podražitve. Prav tako stalno rastejo cene ne-ustekleničnega vina ta vina v steklenicah zaradi podražitve pri producentih. Isto velja za kis, medtem ko so cene kavi In kavnim su-rogatom v glavnem nespremenjene, Ribji trg je bil v juni ju dobro založen zlasti s plavo ribo, zaradi česar so se v primerjavi z majem mnogim vrstam rib cene znižale. Od 69 vrst, ki so bile v juniju" v prodaji na naših trgih, so se znižale cene 42 vrstam, ostalim pa so se Na trgovski akademiji trenutek pred začetkom pisanja naloge v slovenščini podražite, nekaterim celo zelo ob čutno, kot na primer za polenovko od 2080 na 2400 liir, za mole od 3600 na 3880 lir, oradam od 5600 na 6080 lir, itd. lov v zalivu je bil zadovoljiv zlasti kar zadeva sardone ta sardele, katere so celo usmeriM na trge v Benetke, ter sipe in kalamare, katere so usmeriti na tržišča v Chlog-gio, Ancono, Farno ta Viareggio. Precej je bilo na trgu tudi uvoženih rib iz Špaoiije in Jugoslavije, kakor tudi zmrznjenih rib. Tudi na trgu s povrtninami ni bilo nobene izboljšave in cene so na splošno še vedno zelo visoke, čeprav se v juniju niso posebno zvišale. Češnje so še vedno bile poprečno po 720 lir kg, jagode po 2400 Mr, vrtne jagode po 880 lir, ma-Teilioe ta breskve po 800 lir. Za julij ta avgust napovedujejo ugodnejše cene zaradi domače proizvodnje. pedagoških osnov med Rousseauie-vo negativno metodo in med anti-avtoritarizmom, ki ga zagovarja današnja vzgoja. Na trgovski akademiji pa so bile nasledn.je teme: 1. «Ni ne dela, ni ne kapitala, ki nista pogojena v razumskem dejanju. Predno začnemo neko delo, predno ustvarjamo kapital, ko so stvari še neobdelane in neznane v osrčju narave, je razum tisti, s katerim se začne dejavnost in ki najprej vtisne značilnosti bogastva.» (C. Cattaneo, politik iz dobe Risor-gimenta). Kandidatova razmišljanja. 2. Izobraževanje je treba danes razumeti ne 70 «*wd*r. Feldpmt *»■ , fSr%«5iar 1 ’* :w»., . ' :z^:7T::z Pffftefrd. ; *&«#'• <£♦**»* w **-. w*>>; «* ; * ?Sf.* .-+*%*'& Y~ «*& #u4J.i~.<* [(*¥■ M-eApA^^..Je-y> S*Ž>«e . .friš/j #4^« «4*t ZZ^£?+Z7j?z+Z rs.;^ -jCSu**^ *** ?****“*%!****&+>. ,«W«**,-ny &+ter ***«*»., *4Srf j*+ti* *k Ttude, ’. *ft *r At 1 > ih- ^ -=•-*■■ :s 4... ;i A * . ^ > ... •* ..* <*L.. ...... _ ♦ #?* '»K PO POROČILIH ZDRUŽENIH NARODOV V samih 40 letih se bomo podvojili Statistika pravi, da se kmetijska in industrijska proizvodnja najbolj naglo veča v Sovjetski zvezi V ponedeljek, 13. t.m., bo petdeset let, odkar se Je v Trstu zgodil eden najhujših zločinov, kar jih je moralo pretrpeti naše ljudstvo. Sredi Trsta je požar uničil Narodni dom. Tržaška fašistična drhal in z njo mnoHca šovinistov je onega danes že davnega dne, potem ko jo je na Trgu Unita nahujskal Francesco Utrnita vdrla v Narodni dom in ga zažgala. Na sliki Narodni dom na tedanjem Vojaškem trgu pred požigom. Narodni dom, ki je bil tedaj ena najlepših palač v Trstu, je zgradilo gradbeno podjetje Martelanc. NEW YORK, 7. - Združeni narodi so ponovno izdali svoj statistični bilten. Pod izrazom bilten se razume po navadi drobna pub.ikacdja, v konkretnem primeru pa gre za zajetno knjigo, ki vsebuje veliko, zelo veliko podatkov. Iz sedanjega biltena bomo povzeli nekaj podatkov, za katetre menimo, da so zanimivi. Predvsem je treba poudariti, da podatki, ki jih Združeni narodi objavljajo v svojem biltenu, niso najnovejši, kar je tudi razumljivo, saj, ta svetovna organizacija zbira podatke po vsem svetu, jih strnjuje in nato objavi, medtem pa čas hiti. Zato pa so podatki več ali manj odraz dejanskega stanja. ...............................................................................................................................................................imiimliiliiiiminmiiiiiii-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Na povratku z gostovanja v Brežicah Od Kumrovca do Pletenj s pevskim zborom «Vasilij Mirk» Uradni del gostovanja pevskega zbora «Vasilij Mirk* in dramske skupine p.d. Prosek-Kontovel v Brežicah je bil s koncertom v viteški dvorani brežiškega gradu in z nastopom skupine v Artičah, zaključen. Ponedeljek je bil namenjen razvedrilu in ogledu nekaterih zanimivosti Dolenjske in sosedne Hrvaške oziroma Titove rojstne hiše v Kumrovcu, ki leži onkraj bizeljskih gričev takoj čez mejno rečico Sotlo. Seveda pa bi bil greh, če- ne bi še prej skočili na ogled slovitih čateških termalnih toplic ob sotočju Save in Krke. Čateške toplice z zdravilnim vrelcem s temperaturo okrog 57 stopinj C. sodijo med najmodernejše rehabilitacijske centre v Jugoslaviji, so pa tudi priljubljena nedeljska izletniška točka zlasti Zagrebčanov. Seveda so v toplicah poieg terapevtskih centrov tudi bazeni za kopanje. Voda v njih ima okrog 26 stopinj in ko se vržeš vanjo imaš kaj čuden, čeprav ne neprijeten vtis gorkote. Toda po kopanju čutiš' vendarle prijetno osvežitev., Naša prijazna spremljevalka Wmasi tudi Mariu in meni izposlovala kopalke, da sva se lahko okopala skupno s še nekaterimi drugimi, najbolj pa so prišli na svoj račun mladi člani dramske skupine, da so lahko nekoliko poplaknili bolj ali manj neprespano noč. Medtem se je pri topliški restavraciji zbrala vsa druščina z zamudniki vred, prvo violino pa je v veseli družbi spet igral Kata s svojim zabavnim pripovedovanjem o proseških in kontovelskih originalih. Preproste zgodbe o preprostih ljudeh, toda Kata jih zna povedati tako naravno in duhovito, da se moraš do solz nasmejati. Če tega še ni storil, pa bi moral te svoje pripovedi registrirati na trak. Člani zbora «Vasilij Mirku in dramska skupina p.d. Prosek-Kontovel v Kumrovcu pred spomenikom maršala Tita, na dvorišču Titove rojstne hiše. Sonce se je medtem vse prehitro že kar visoko povzpelo nad bizeljske griče in treba je bilo na pot proti Kumrovcu* Ozka cesta, dedno asfaltirana, delno ma- kadamska, se v blagih zavojih vije skozi bizeljske griče v ne .posredni bližini hrvaške meje, ki po vsem spominjajo na naša Brda, le da tu ni tako globokih kotanj. Kamor obrneš pogled sami vinogradi, lepo negovani in bogato obetajoči, med njimi pa nizke bele zidanice in na ravninieah majhne zaplate polj. Zaradi obilnega deževja je pokrajina sveže zelena in komaj pokošena trava oddaja prijeten vonj po podeželski idili. Skozi Globoko, Kapelo in Bizeljsko vas pri Bistrici ob Sotli zapustimo Slovenijo in nova asfaltirana cesta nas že čez nekaj minut pripelje v Kumrovec, vasico, ,ki je dala jugoslovanskim narodom legendarnega voditelja in državnika Josipa Broza Tita. Sredi vasice stoji, skoraj skrita med vrtnim drevjem, majhna skromna hišica, povsem podobna našim malim slovenskim kmečkim domačijam, z majhnimi nizkimi vrati in še manjšimi okni. Že zunanjost, še bolj pa notranjščina s svojo starinsko opremo, z mizo v kotu, zibelko, s posteljo, kmečko pečjo, z orodjem, s stenskimi slikami vzbuja spoštovanje, kot ga lahko vzbujajo samo naše male kmečke hišice. Zavest, da se ie tej skromni hišici rodil Tito, MiMniAMinniiiHiiiuiiiiiHiiuMiiiiiiuimiiiiiiiiiiitiiiHfiiiiiiiiuiMiiiiiinHiiiifiiiiiiiiiiHiiimiiiiiimiiiiiiiaii IZ UMETNOSTNIH U‘A USUIJ Nemec Wilhelm Webe!s razstavljal v Sesljanu Po razstavi Picassovih grafik in keramik, je bila v Sesljanu, na sedežu devinsko-nabrežinskega zavoda za turizem, spet razstava tujega slikarja, ki nam ga je ta zavod predstavil ob sodelovanju Nemškega kulturnega inštituta. Slikar je bil 73-letni Wilhelm We-bels iz Essena, diplomiran zdravnik in filozof, ki se je pa pozneje ves posvetil slikarstvu in kiparstvu. Anton Henze nam v barvno oslikanem katalogu sicer ni pojasnil, zakaj se slikar tako pozno pojavlja v javnosti, šele po dopolnjenem šestdesetem letu življenja, vendar pa nam je ogled slik potrdil, da je to resničen umetnik. Živi pa bolj z barvami za barve, kot za obliko, katero mu jo, z izjemo dveh treh pokrajin, posreduje izključno človek. V tem se opaža slikarjev početni izhod iz ekspresionizma dvajsetih let, kakršnega nam ga je Nemški inštitut ravnokar prikazal na veliki razstavi v palači Costanzi. Ne moremo pa Webelsovo umetnost uskladiti z nobeno izmed novih struj obnavljanja evropskega slikarstva, čeprav k tem,u dopri-naša gotovo svoj delež Ker mu je barva prvenstvena nosilka čustev umetniškega dojemanja, bi bila njegova olja lahko izraz abstraktnega impresionizma, saj če malce zamežimo, vidimo v teh podobah le raznoliko lesketajoče se otoke barvnih prelivov, kajti črtni obrisi ljudi iz njih komaj za znavno izstopajo kot pri zelo po škodovanih, večkrat preslikanih in vedno znova krušečih se gotskih zidnih podobah. Je pa prvo le odsev ugašajočih kresov neoblikov-ne umetnosti, ki jo Webels ohranja v svojih delih t vnašanjem človekove prisotnosti. Webels, , vsebuje nova knjiga po mnenju moskovskega časopisa, številne rko-mične* trditve. V komentarju ja tudi rečeno, da se sicer Miller rrf nikoli odlikoval po doslednosti politično socia nih idej, kljub temu pa je zgrešil, ko je opustil socialno tematiko in začel pisati med drugim o sovjetskih pisateljih. Po mnenju «Literaturnaje gazele» se je Arthur Miller predal špekulaciji, zaradi česar ga v komentarju opominjajo, naj ne o-pusti «demokratičnih nagnjenj», da se ne bo znašel v s’evi tdiri, kot se je to zgodilo že Dos Pas-sosu in Steinbecku. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. Julija 1978 KOLESARSTVO rTOVR DE FRANCE» Dvoboj Gonzales-Linares: Merckx tokrat odločen v korist Belgijca .V drugi poletapi prvi na cilju Italijan Basso - Paolini težko poškodovan - Conti odstopil, Beghetto diskvalificiran THONON LES BAINS, 7. — Eddy | je oprijel spremljevalnega avtomo-Merckx je res neuničljiv: komaj 24I bila, da ga je vlekel. Vodstvo dir- ur potem, ko je po izredno dolgem napadu osvojil zmago v včerajšnji etapi, si je danes zopet privoščil naskok na prvo mesto in to celo v vožnji na kronometer. Kajpak mu je ta naskok uspel. Današnja etapa je bila razdeljena na dva dela. Zjutraj so tekmovalci vozili na kronometer za posameznike. Ta poleta pa je potekala v znamenju « povratnega » dvoboja Merckx s Špancem Gonzales - Linaresom, kateremu se je hotel Belgijec očividno maščevati za poraz v Forestu. V tem »dvoboju* pa ni toliko presenetilo dejstvo, da je Merckx zmagal, ampak to, da se je Gonzales - Linares kljub izredno ostremu tempu vožnje Belgijca uvrstil na odlično drugo mesto z res minimalnim zaostankom 8”46. To dokazuje, da so v tem španskem kolesarju skrito sile, ki bi lahko povzročale marsikomu še hude preglavice, če jih bo znal razviti. Borih 8 sekund zaostanka ne predstavlja dejansko za Gonzales - Linaresa nič manjšega uspeha, kot je predstavljala pred časom njegova zmaga v vožnji na kronometer. Vedeti moramo namreč, da je tedaj Merckxa presenetil, danes pa to skorajda ni bilo mogoče. Merckx sam si je s to zmago zopet nekoliko popravil svoj položaj na skupni lestvici. Zoetemelka je pustil za seboj še za nadaljnjih 9 sekund, Pintensa pa za 29 sekund. Ostale seveda še več. Lestvica prve poletape je naslednja: L Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 8,800 km dolgo progo v 10’35”69 z res izredno visoko hitrostjo 49,836 km na uro. 2. Gonzales - Linares (Šp.) 10’44'T5 3. Grosskost (Fr.) 10’44”39 4. Zoetemelk (Hol.) 10'44"85 5. M. Frey (Dan.) 10’48”17 6- Gosta Petterson (Šve.) 10’48"57 7- Ocana (Šp.) 10’55”70 8- Thomas Petterson (šve.) 10’55"98 9- Poulidor (Fr.) 11"00'’24 10. Van Springel (Bel.) 11’01”99 17. Benfatto (It.) 11T2”81 18. Balmamion (It.) 11T3”43 24. Zilioli (It.) 11’15”72 itd. Po treh urah počitka so se tekmovalci podali na drugo poletapo. Ta .pa »se ni odvijala preveč srečno. Pri 80. km se je namreč Italijan Enrico Paolini zaletel v neki prometni znak in padel. S helikopterjem so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotoviji, da ima — poleg drugih poškodb — tudi počeno lobanjo. Tekmovanje je bilo sicer zelo živahno in številni poskusi pobegov so sledili drug drugemu. Vožnja Je bila zelo hitra (zato je Paolini Pri padcu tudi dobil tako hude poškodbe) in v vodstvu so se menjavali tekmovalci drug za drugim. Nobenemu pa ni uspelo doseči odločilne in zadostne prednosti, kajti glavnina je vse poskuse sproti zatirala. Tako se je praktično skoraj vsa gjavnina v enotni skupini predstavila pred ciljem. Basso je z izred-mm sprintom v zadnjih desetinah metrov šinil v ospredje ter prevozil belo črto s tesno prednostjo Pr®d Janssenom. Današnja etapa je torej italijan-sium udeležencem zadala zopet nov udarec. Vse pa kaže, da ne bo ostalo le pri tem. Tudi Boifava ie danes^ izjavil, da jutri ne bo star-tol. Fant je namreč demoraliziran. Njegova forma namreč ni taka, kot Je pričakoval, zato je tudi izjavil: ««irns je letošnji Tour zaključen*. Razen tega je danes odstopil tudi Gonti. Pred dvema dnevoma je panel skupno z Michelottom in odtlej si ni več opomogel. Danes je do- njrOT0 st°P'l 5 kolesa. Med onimi, ki ga jutri ne bo na startu je tudi Beghetto. Danes 'e močno zaostal in - utrujen - se ke ga je zato diskvalificiralo. Tako je trenutno najboljše uvrščen izmed Italijanov Zilioli. Toda ta tekmovalec tekmuje v Merckxovem moštvu in ne sme zato sprožiti nobene svobodne pobude. Tako tudi od njega ni mogoče pričakovati boljše uvrstitve. Edini, ki je danes med italijanskimi kolesarji blestel je bil Basso. To je razumljivo, saj si je priboril na letošnjem »Touru* že drugo etapno zmago. 1. Marino Basso (It.), ki je prevozil 139,500 km dolgo progo od Divonne Les Bains do Thonon Les Bains v 3.42’43” s poprečno hitrostjo 37,582 km na uro. V njegovem času so sledili še: 2. Janssen (Hol.) 3. Godefroot (Bel.) 4. Guimard (Fr.) 5. Van Ryckegham (Bel.) 6. VVagtmans (Hol. ) 7. Van Neste (Bel.) 8. Van Vlierbeghe (Bel.) 9. Dolman (Hol.) 10. Raymond (Fr.) 11. Nuelant (Bel.) Skupna lestvica 11. etape: 1. Merckx (Bel.) 53.49T6” 2. Zoetemelk (Hol.) 3’ zaostanka 3. Pintens (Bel.) 4’24” 4. Gosta Petterson (šve.) 7’57” 5. Van Springel (Bel.) 8'28” 6. Poulidor (Fr.) 8'56” 7. Zilioli (It.) 9’14" 8. VVagtmans (Hol.) 10’14" 9. Van Den Bossche (Bel.) in Go- defroot (Bel.) 10’19” itd. ROKOBORBA NA SVETOVNEM PRVENSTVU Sovjetski borilci osvojili 8 medalj Jugoslovani so odnesli eno srebrno in dve bronasti odličji EDMONTON, 7. - Sinoči se je v tem kanadskem mestu zaključilo svetovno prvenstvo v rokoborbi grško - rimskega sloga. Sovjeti so potrdili svojo premoč v tej panogi, LESTVICA OSVOJENIH KOLAJN DRŽAVA Z s B Sovjetska zveza 5 1 2 Madžarska 1 2 0 Bolgarija 1 1 2 Romunija 1 1 1 Japonska 1 1 I švedska 1 0 0 Jugoslavija 0 1 2 Poljska 0 1 1 ZDA 0 1 0 Grčija 0 1 0 Zah. Nemčija 0 0 1 saj so osvojili v desetih kategorijah kar 5 zlatih 1 srebrno in 2 bronasti kolajni, torej skupno osem. Japonska, Švedska, Madžarska, Romunija in Bolgarija so bile najnevarnejše nasprotnice Sovjetom in so osvojile vsaka po eno zlato odličje, poleg tega pa (razen Švedske) tudi srebrna in bronasta. Poljska in Jugoslavija sta se morali zadovoljiti vsaka s srebrno kolajno, vendar so bili Jugoslovani pri tem nekoliko na boljšem, ker so osvojili tudi 2 bronasti kolajni, Poljaki pa le eno. Grčija je pobrala eno srebrno, Z. Nemčija pa bronasto medaljo. V posameznih kategorijah so se najboljši trije borilci uvrstili takole: 48 kg: George Berceanu (Rom.) Vladimir Zubkov (SZ) Bernard Szczepanski (Pol.) 52 kg: Petar Kirov (Bolg.) Saburo Sugiyama (Jap.) Boško Marinko (Jug.) 57 kg: Janos Varga (Mad.) Dave Hazelwinkel fZDA) R. Kasanov (SZ) 62 kg: Fujimoto Hadeo (Jap.) Slavko Mcletič (Jug.) Georgiu Markov (Bolg.) 68 kg: Reurava Roman (SZ) Simion Popescu (Rom.) Takasi Tankui (Jap.) 74 kg: Viktor Igumenov (SZ) Petros Galatopulos (Grč.) Wemer Schroeder (Z. Nem.) 82 kg: Anatoli Nazarenko (SZ) Petar Krumouv (Bolg.) mOVADBA V DVOBOJU S SOVJETSKO ZVEZO Dobra forma Jugoslovanov pred svetovnim prvenstvom Jugoslavija je zgubila dvoboj s SZ z razliko le 8,65 torke V SOBOTO ZVEČER NA OPČINAH Tako so kotalkali mladi poletovci BEOGRAD, 6. — Po dveh dnevih izredno kvalitetnih tekmovanj se je zaključilo telovadno srečanje med reprezentancama Jugoslavije in SZ. Sovjeti so se predstavili v nekoliko oslabljeni sestavi, kljub temu pa so premagali svoje nasprotnike. Jugoslavija se je predstavila z najmočnejšo telovadno vrsto, kar jih je kdaj koli imela. To se pozna tudi po končnem rezultatu, kjer so zaostali za močnimi Sovjeti le za 8,65 točke. Razlika v točkah se je v prejšnjih srečanjih sukala po navadi okoli 12 do 14 točk. Kot vidimo torej izreden uspeh za domačine. Miro Cerar je zasluženo odnesel prvo mesto v mnogoboju pred Vo-roninom in Lisickim. Jugoslovanski prvak je pokazal zelo težke in tehnično dognane vaje, ki so mu prinesle na koncu 114,95 točke. Navdušil je tudi Brodnik, ki je v soboto osvojil prvo mesto v preskoku in Kussel, ki se je zelo dobro odrezal v vajah na parterju, kjer je dobil lepo oceno 9,40. Tudi 19-letni Vratič se je odlično izkazal, moral pa je večkrat plačati davek prav svoji mladosti, saj so ga sodniki nekaj krat ocenili slabše kot bi si v resnici zaslužil. Posebno oba sovjetska sodnika sta bila nekoliko bolj skromna v ocenjevanju vaj Jugoslovanov. To pa so obrobni zapiski, ki ne .jemljejo nič zasluženi zmagi sovjetskih tekmovalcev, ki so še enkrat pokazali, da se jim v Evropi le malo kdo lahko upira. Je to obenem velik uspeh jugoslovanske gimnastike, ki ni bila še nikoli tako močna, saj imamo zdaj poleg večkratnega svetovnega in olimpijskega prvaka Cerarja vrsto mladih obetajočih telovadcev. KONČNI IZID: SZ — Jugoslavija 572,05 : 563,40 IZIDI DRUGEGA DNE: Posamezniki — Dvana jsteroboj: 1. Cerar 114,95, 2. Voronin 114,90, Milan Nenadič (Jug.) 90 kg: Valeri Rezancev (SZ) Czeslavv Kvviecinski (Pol.) Zinzarov Venkov (Bolg.) 100 kg: Per Swenson (Šve.) Kimc Kyss (Mad.) K. Olaj Zakovenko (SZ) nad 100 kg: Anatoli Rosin (SZ) Josep Osatari (Mad.) Mikkile Martonesco (Rom.) 1111111111111II Hill..III...Illllllllllllll.Hlinili.HHHHIHHHIHIHIHIHHIHIIH.........................mil... 3. Lisički 114,80, 4. Diamidov 114,40, 5. Bogdanov 113,65 Posamezniki — Poljubne vaje: 1. Voronin 58,10, 2. Lisički 57,65, 3. Cerar 57JK), 4. Diamidov 57,55, 5. Bogdanov 57,25 Preskok: SZ 47,70 (Bogus 9,40, Bogdanov 9,60, Karasev 9,50, Lisički 9,55, Voronin 9,55) Jugoslavija 47,15 (Kussel 9,55, Šoštarič 9,15, Kersnič 9,30, Vratič 9,40, Brodnik 9,50, Cerar 9.40) Parter: SZ 48,00 (Bogus 9,40, Bogdanov 9.80, Karasev 9,55, Diamidov 9,55, Lisički 9,50, Voronin 9,60) Jugoslavija 46,55 (Kussel 9,40, Šoštarič 8.80, Kersnič 9,50, Vratič 9,05, Brodnik 9,50, Cerar 9,20) Konj z ročaji: SZ 47,75 (Bogus 9,35, Bogdanov 9,40, Karasev 9,50, Diamidov 9,60, Lisički. 9,55, Voronin 9,70) Jugoslavija 47,35 (Kussel 9,35, Šoštarič 9,25, Kersnič 9,45, Vratič 9,50, Brodnik 9,05, Cerar 9,80) Bradlja: SZ 47,60 (Bogus 9,15, Bogdanov 9,60, Karsev 9,35, Diamidov 9,55), Lisički 9,65, Voronin 9,70) Jugoslavija 47,25 (Kussel 9,15, Šoštarič 9,30, Kersnič 9,50, Vratič 9,35, Brodnik 9,30, Cerar 9,80). OBVESTILO Atleti «Slovenske mladine* imajo redne treninge vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. ure dalje, in sicer na občinskem stadionu «Grezar» v Trstu. TENIS Zaključen turnir v VVimbledonu Premoč avstralskih igralcev Jugoslovani niso prišli preko tretjega kola Tudi letošnji mednarodni teniški turnir v Wimbledonu se je zaključil. Sledili smo vrsti zanimivih dvobojev, v katerih je prišla do izraza tehnika Avstralcev, ki imajo tre notno najboljšo teniško šolo. Avstralci so imeli kar sedem tekmovalcev v raznih finalih letošnjega turnirja. Osvojili so tri naslove: Nevvcombom med posamezniki, Courtovo med posameznicami in z dvojico Nevvcombe -- Roche v igri parov. Najbolj zanimivo je bilo morda finalno srečanje med Avstralko Courtovo in Američanko Kingovo. Obe sta se že nekaj krat ponašali ATLETIKA V SOBOTO IN NEDELJO Ruzzier osvojil drugo mesto na Borovem mnogoboju v Trstu Vojko Cesar je vrgel kopje eez 53 metrov ŠZ Bor je v soboto in nedeljo organiziralo na tržaškem občinskem stadionu »Grezar* deželno tekmovanje v osmeroboju (mlajši mladinci) in peteroboju (mlajše mladinke). Odlično je tekmoval borovec Ruzzier Fabij, ki je v tem mnogoboju zasedel 2. mesto. Atlet je v dveh dneh dokazal svojo dobro formo in se približal v skoraj vseh panogah — svojim osebnim rekordom — v krogli ter v teku na 100 m pa jih celo popravil. Prepričljivo je zmagal na v;sokih zaprekah in v metu kopja, drugi pa je bil v skoku v višino, v skoku s palico in v teku na 1.000 m. Končni rezultat 2.914 točk je le za 56 točk slabši od društvenega rekorda v tej disciplini, ki ga je Ruzzier postavil pred tremi tedni v Gorici. Torej odličen nastop našega mladinca. Boljši od njega je bil le Tržačan Battello, ki je zabeležil tudi nekaj odličnih rezultatov, posebno v krajših tekih, vsi ostali so bili precej slabši od prv:h dveh. V ženskem peteroboju, kjer ni nastopila nobena slovenska atletinja, je zmagala Lucia Gomba iz Pordenona, ki je dosegla tudi dober rezultat v teku na 100 m z za prekami. V tem tekmovanju je na stopilo kar devet atletinj, kar je izredno -število za tovrstne prireditve: torej precejšen uspeh za ta Borov mnogoboj. REZULTATI: OSMEROBOJ 100 M: 1. Battello Adriano 11"7; 3. Ruzzier Fabij 12”9. MET KROGLE: 1. Battello Adriano 9,68 m: 4. Ruzzier Fabij 8,75 m. SKOK V VIŠINO: 1. Battello Adriano 1,50 m: 2. Ruzzier Fabij 1,40 m. 300 M: 1. Battello Adriano 38”7: 3. Ruzzier Fabij 42'’4. 110 M OVIRE: 1. Ruzzier Fabij 19”3. SKOK S PALICO: 1. Vigini Dario 2,60 m: 2. Ruzzier Fabij 2,20 m. MET KOPJA: 1. Ruzzier Fabij 37,28 m. 1000 M: 1. Metton Livio 2'54”8; 2. Ruzzier Fabij 3’05”00. KONČNA LESTVICA: 1. Battello Adriano (CSI Trst) 3388 točk 2. Ruzzier P^abij (ŠZ Bor) 2914 tnčk 3. Vigini Dario (CSI Trst) 2536 točk PETEROBOJ DALJINA: 1. Peressin Mariarosa (Ginnastica Goriziana) 4,68 m 100 M OVIRE: 1. Gomba Lucia (Libertas Pordenon) 15”8 KROGLA: 1. Abbati Emanuela (Libertas Pordenon) VIŠINA: 1. Sibilio Ambra (Edera Treste) 200 M: 1. Abbati Emanuela (Libertas Pordenon) KONČNA LESTVICA: 1. Gomba Lucia (Libertas Pordenon) 2956 točk 2. Peressin Maria Rosa (Ginnastica Goriziana) 2850 točk 3. Gherdivic Patrizia (Edera Trst) 2709 točk Poleg mnogoboja za mlajše mladince je Bor organiziral tudi moško deželno tekmovanje za člane in starejše mladince. V teh tekmah smo zabeležili nekaj dobrih rezultatov kot Debanuttijev 54”9 na 400 m z zaprekami (s tem časom je Videmčan dosegel normo za državno prvenstvo) dobro je metal kladivo Fabbro in kopje Coccolo. Na 200 m pa je izstopal Tržačan Ma-rion. Borovec Cesar Vojko je nastopil v metu kopja, kjer je zasedel 3. mesto z dobrim metom preko značke 53 metrov, v kladivu pa je bil četrti REZULTATI: KLADIVO: 1. Fabbro Rino (Ital-cantieri Tržič) 49,60 m 4. Cesar Vojko (Bor) 33,16 m 200 M: 1. Marion Davide (CUS Trst) 22”9 800 M: 1. Blas'g Lucio (Italcantieri Tržič) 1’59”4 8,59 ro (ASU Videm) KOPJE: 1. Coccolo Aldo 54”9 1.30 (ASU Videm) 60,60 m 3. Cesar Vojko (Bor) 53,40 m 28”6 Z. P. | s prvim mestom. Tokrat je šla zmaga Avstralki, ki je zaigrala bolj umirjeno in gotovo, čeprav si je nekaj dni prej poškodovala nogo in je zato odpovedala nastop v igri dvojic. Odigrali sta v dveh setih kar 6 iger in v tej igri živcev se je bolje izkazala Courto-va, Ken Rosevvall, ki ga imajo že nekaj let za najboljšega svetovnega teniškega igralca, je tudi tokrat v finalu odpovedal. Ni mu tako uspelo niti letos, da bi na tem tekmovanju zmagal. To je morda še edina trofeja, ki manjka v njegovi zbirki. V finalu ga je premagal njegov rojak Newcombe, ki je tako že drugič osvojil prvo mesto v konkurenci posameznikov. Prvič je zmagal pred tremi leti, lani je bil premagan v finalu, letos pa mu je to spet uspelo. Pravzaprav je veliki premaganec tega turnirja Rod Laver, ki ga je izločil Anglež Taylor. Bilo je to veliko presenečenje saj je bil Laven poleg Rosewalla glavni letošnji favorit. Jugoslovani se niso kdo ve kaj izkazali, nobeden ni šel preko tretjega kola. Celo Franulovič, ki je bil nosilec skupine št. 5 se je takoj odslovil od nadaljnjega tekmovanja. Američani so zmagali v igri ženskih dvojic s parom King-Casals, Casalsova pa je zmagala tudi v mešanih dvojicah skupaj z Romunom Nastasejem. Romuna Na-stase in Tiriac sta prišla celo v polfinale moških dvojic, kjer pa sta ju sodniki letos nekoliko preveč naklonjeni Avstralcem, oškodovali v prav odločilnih momentih igre. V Vrnjački Banji je bil dvoboj med reprezentancama slepih Jugoslavije in Sovjetske zveze. Sovjetski slepi šahisti so po enakovredni borbi tesno premagali Jugoslovane 18,5 : 17,5. ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča vse mladince, ki so se prijavili v novoustanovljeno odbojkarsko ekipo, da bo prvi trening pod vodstvom prof. Sergija Veljaka v petek, 10. t.m., ob 17. uri v telovadnici stadiona «1. maj« v Trstu. Poročali smo že o izredno uspelem nastopu mladih kotalkarjev openskega športnega društva Polet. Danes priobčujemo še nekaj posnetkov, ki jasno kažejo, da so kotalkarji Poleta že res pravi mojstri v tej panogi MLADEN OLJAČA: KOZARA Prevede!: Severin Šali «Ste katerega ujeli?« «Dobro Je, da ni.to oral egrahili katerega naših,« se je nasmehnil Hamdija z uvelim obrazom. ((Strašansko sem že-Jen,« je vzdihnil. «No, kaj se pa vlečeš,« je rekel vojaku, je iskal zaklonišče pa stopical in odlašal okrog grmovja. «Jaz bi jin napadel,« Je rekel Lazar. «Jaz bi šel v proti napad...« «Počasi,« je rekel Hamdija. »Treba Je počakati in videti... Počakati noč, razumeš.« «Imamo dvesto vojakov in dvajset strojnih pušk,« je re kei Lazar bolj sebi kot Hamdiju, ves odločen, da napade sovražnika. »Rajko, imaš morda vodo?« Je Hamdija vprašal vojaka Je ležal tri korake proč zraven nagrobnika, skritega v Praproti in travi. »Imam, tovariš namestnik,« je rekel Rajko. «Pa tudi žga-Aje imam. Hočeš žganja?« »Daj, kar imaš, razumeš.« .__»Poglej Jih,« je rekel Lazar z daljnogledom v roki, med- tem ko so okrog njega žvižgale krogle pa klestile veje in praprot. «Poglej, mrcine, na rebri.« »Ti nisem rekel?« «Ne streljati brez moje komande!« je zavpil Lazar zanesen in kot povzdignjen v nebo nad koreninama, nad mrliči, nad grobovi. »Dečko, povej naprej: ne streljati brez moje komande!« je ukazal, zakrit samo do pasu, zgoraj pa odkrit kot poprsje na spomeniku. »Ne streljaj brez ukaza!« je vpil dečko. «Povej naprej po zvezi: Ne streljati brez ukaza.« Vrnil se je, prepričan, da je svojo nalogo izpolnil. «Ulezi se, bedak!... Ne vidiš, da streljajo vate?« »Stric, ala je to težki mitraljez?« «Nisem se mu nastavil pod rep,« je zapuhal stric, ker ga Je mali znova razdražil s stricem. Stal je z odkritimi prsi, stegnjenim vratom, z glavo pokonci, naperjen proti napadalcem. Ni se ulegal, ne se skrival.. Opazoval je sovražnika najprej z daljnogledom, potem ga Je začel spremljati s prostimi očmi. Drobne pege vojakov, zelenkaste in motne kot niz umazanih biserov, so se spuščale po pobočju v dolino proti Mali Žulje vici, po stezah in travnikih, med drevjem. (Po istih potkah so maloprej privrele trume beguncev, kmetov in kmetic.) Bilo jih je polno. Pobarvali in potlačili so vse pobočje. Lahko bi jih tolkel težki mitraljez, vendar je Lazar sklenil, da Jih počaka na dosegljaj puške in lučaj bombe. Deček se je stisnil za gomilo. Ven mu je gledala samo glava, ki jo Je kot žogo pomolil nad grob. Zaregljal je mitraljez, zažvižgale so grogle in okrog črnega Lazarja se je vsul kup vej in listja, ki ga je posnelo z grmov ja. Lazar pa je še naprej stal, kot da se ne dogaja nič realnega, le na desno se je obrnil. Odkrit do pasu, je nad grobom zagledal dečka s prav tako nezavarovano glavo. «Dol glavo, bedak, ubilo te bo'» Položil mu je na čop pest kot zabijač in potlačil glavo za gomilo, v zavetišče, sam pa še naprej opazoval sovražnika, do pasu odkrit in nastavljen kroglam. »Ali pokajo, hudiči!« je rekel po eksploziji, ki je vrgla v zrak ves grob s križem vred. ((Udarite, kar udarite!« Gledal je, kako eksplodirajo nove granate in sl zamišljal, kaj bi naredil, če bi imel tako artiljerijo. «Na desnem boku sta dva mrtva,« so mu sporočili po kurirju. »Odnesite Ju,» je ukazal Lazar, prepričan, da bo mrtvih še več, kakor bodo tudi ranjenci (čudno, da jih že ni), ampak tudi med tistimi, ki se bližajo pokopališču, bo stok in tarnanje, bo krvi, bodo trupla in govno, ker bo tako udaril po njih, da se ne bodo ustavili do Une, Novega in Dobrljina, in si bodo zapomnili dan, ko so poskušali vdreti v tabor moje čete, naj večje v Žarkovem bataljonu, si je šepetal in grizel brk, tedaj pa mu je mimo desne noge, prav nad kolenom, poletel kos kamna, ki ga je odbilo s spomenika. «Dobro meri, ta satan,« je rekel, kot da gre za koga drugega, za nekoga, nad katerim napadalci preizkušajo orožje in spretnost. Za grobom ležeči deček ga je prepadeno gledal. Padel bo in teta Darinka bo ostala vdova, Je smrkal v skrbeh. ((Stric, kaj si zmešan? Uleži se, saj so te opazili... Ne vidiš, kako okrog tebe frči kamenje?« «Ulezi se, Lazar!« mu je nekdo zavpil za hrbtom. «Si znorel? Zakaj se ne uležeš?« «Ivan, steci na desni bok in ostani tam,« je ukazal komisarju kot golobrademu dečku, ki ga lahko tudi za uho potegneš. ((Streljati samo na mojo komando. Si slišal?« »To sem jim že jaz sporočil,« je zagrnili deček in dvignil glavo, da se je znova kot žoga pokazala nad grobom. «Dol glavo, bedak!« ga je porinil Lazar z dlanjo desne roke, in glava zmedenega partizančka je zginila za grob, medtem ko so komandirjeve povsem odkrite prsi še naprej kljubovale kroglam. «Glavno je, da vztrajaš po prvem rafalu,« je večkrat razlagal po boju. «če te prvi rafal ne zadene, se tudi drugega ne boj, tretji pa je že daleč od tebe, kajti sovražnik je zmeden in prevaran: misli, da ne meri dobro, da se je zmotil v oceni razdalje, zato pomakne vizir in vzame novo razdaljo, s tern pa pokvari tisto, ki je nemara bila dobra, prepričan da bo popravil napako v merjenju, pa ne ve, da je vse bolj aleč od cilja, to je od mojega telesa,« je govoril bahavo, toda prepričljivo, kot človek, ki ima izkušnje. Plečat Dostaven m čvrst, s črnimi mustačami, je bil videti res močan m neomajen, čeprav pred vojno ni služil pri vojakih (zaradi razširjenih žil), se je med vstajo kar čez noč izkazal s svojo odločnostjo, čvrstmo, grobostjo in požrtvovalnostjo in veliko ljudi ga je občudovalo, ker so ga na dan vstaje videli ored obračunom z ustaši, kako gre sredi dneva po cesti obkrožen s karabinko, v vojaški uniformi in v kučmi s cofom in kako je ponoči, v napadu na Lješljane bil skupaj s Sošem in žarkom med najbolj hrabrimi. Kasneje mu je ugled ored km»' i Se “»-k* »M Tatomi,, <*} s izdal pravoslavje), iskal pa je tudi gozdarja Mihaila (ker se je tudi ta pokatoličanil), vendar ga ni našel doma Mihail je bn zaslutil nevarnost in ušel. Granate so kopale zemljo, preobračale gomile, podirale drevesa, klestile veje in razmetavale kupe listja in korenin, črni Lazar pa je kot napeta tetiva stiskal strojnico in pripravljal bombe, povelja pa še ni dal. Pešadija je prihajala v gostem redu, korak za korakom, na vse strani pa so grmeli topovi in minometalci. Priletela so tudi letala, tri štuke in metala bombe po bregu. Krožila so nad pokopališčem, mitra-ljirala grmovje in šibje, obstreljevala krošnje, kamenje, divjo trto in robidovje, nato pa odletela proti vzhodu Lazarju so sporočili, da so padli še trije borci, sedem Pa je ranjenih. Davi osem in sedaj sedem, to je petnajst t^st0 hudlčev- Nenadoma se mu je zazdelo, da so ga odkrili, da ga sovražni vojak vidi, da meri vanj počasi, mimo, kakor da uživa, prepričan v zadetek. Lazarju se 1« celo zazdelo, da tega vojaka od nekod pozna. «Konec je s teboj, hudič te vzemi!« Vojak se le kakor zarežal, ko je meril vanj, medtem ko so se okrog usipala razsekane veje. 5 (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. sv Frani iška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo TRST Ul Podrutnica GORICA Uprava TRST Naroinina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2700 lir. polletna 5.200 lir, celoletna 9600 lir Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lit «Mali oglasi® 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italiana*. Stran 6 8. julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-Tr«t IZJAVE U TflNTfl MED TISKOVNO KONFERENCO V ŽENEVI Možnost vzpostavitve miru na Srednjem vzhodu je realna Novi zanimivi bi konkretni elementi v predlogu Sovjetske zveze za dosego pravičnega in trajnega miru na tem delu sveta ŽENEVA, 7. — Med tiskovno konferenco, ki jo je imel danes v ženevski palači narodov, je glavni tajnik OZN U Tant izjavil, da vsebujejo zadnji sovjetski predlogi o Srednjem vzhodu »zanimive, nove, konkretne in realistične elemente za dosego trajnega miru na tem delu sveta*. U Tant je tudi poudaril, da Sovjetska zveza prvič govori o pravičnem in trajnem miru ter navaja konkretne in pozitivne elemente. »Jaz*, je pripomnil U Tant,» sem prepričan, da je možna miroljubna rešitev spora na Srednjem vzhodu.* Omenil je tudi, da je stopil v telefonski stik s svojim odposlancem na Srednjem vzhodu Jarringon in da trenutno še ni razloga za posredovanje švedskega diplomata če bodo po sestanku štirih velikih o Srednjem vzhodu, ki bo 15. julija v New Yorku, jprišli na dan novi elementi, bo Jar-Itng z veseljem ponovno prevzel ■vojo posredovalno vlogo. Na vprašanje o prisotnosti sovjetskih letalcev V Egiptu je U Tant izjavil, da ni uradno obveščen in da je iz neuradnega vira izvedel, da ti sodelujejo pri vež-banju egipčanskega osebja in da ne sodelujejo v vojnih akcijah. O sovjetskih raketah »SAM* je generalni tajnik OZN izjavil, da mu uradno ni znano, da bi bili ti na ozemlju Z AR, a je pripomnil, da je treba razlikovati med napadalnim in obrambnim orožjem. V zvezi s položajem v lndokini je U Tant izrazil zadovoljstvo zaradi imenovanja Davida Bruceja za načelnika ameriške delegacije v Parizu in je predlagal nov sestanek s predstavniki indokitajskih držav z udeležbo delegatov štirih vlad in-dokitajskega polotoka, treh osvobodilnih gibanj, med katerimi naj bi bil tudi predstavanik princa Siha-nuka, štirih stalnih članov varnostnega sveta, predstavnika ljudske republike Kitajske in treh držav članic mednarodne nadzorstvene komisije. U Tant je tudi pripomnil, da bi morala Kitajska sodelovati pri reševanju mednarodnih vprašanj in predvsem pri reševanju problemov vojne lb miru. KAIRO, 7. - Egipt je danes zanikal resničnost vesti iz Tel Avi-va, da bi sovjetsko osebje upravljalo baterije protiletalske obrambe, ki so prejšnji teden sestrelile izraelska letala nad Sueškim prekopom. «A1 Ahram* piše, da so pri protiletalski obrambi zaposleni le Iz dobro obveščenih krogov so javili, da je Nixon odgovoril na pismo Golde Meir. O odgovoru ni nobene podrobnosti, vendar kaže, da gre o sovjetsko - egipčanskem sistemu protiletalskih raketnih o-porišč na področju Sueškega prekopa. Egipčanska letala so tudi danes, kot javljajo iz Kaira, napadla področje ob Sueškem prekopu, pri čemer so ubila dva izraelska vojaka in ranila sedem. Egipčanska protiletalska obramba je sestrelila letalo vrste «Skyhawk». TEL AVIV, 7. — Vojaški glasnik Tel Aviva je javil, da so letala ves dan v kratkih presledkih napadla vojaške položaje onkraj Sueškega prekopa in še posebno severno področje. Palestinski borci ,so danes z raketami «Katjuša» napadli izraelsko ozemlje, pri čemer naj bi bilo po vesteh iz Tel Aviva, več ranjenih in dva mrtva. Izraelska letala so eno uro bombardirala položaje palestinskih borcev na hribu Hermon na libanonskem ozemlju. MOSKVA, 7. — Iz dobro obveščenih arabskih krogov se je izvedelo, da bo predsednik ZAR Naser ostal v Sovjetski zvezi še kakih W dni- Ves ta čas bo nadaljeval politične razgovore s predstavniki SZ in se bo tudi zdravil. Naser ima namreč sladkorno bolezen in tudi neke vrste revmatizma. Naser je danes odprl v Moskvi razstavo egipčanske industrije. Požar na sedežu lista «La Haute Marne Liberee» CHAUMONT, 7. - V kleteh palače, v kateri ima svoj sedež časopis «La Haute Marne Liberee*, je danes zjutraj nastala zelo močna eksplozija, ki jo je verjetno povzročilo uhajanje plina. Eksplozija je skoraj popolnoma porušila stavbo in poškodovala vse bližnje, uničila je tudi tovornjak, ki je bil parkiran v V okviru 25-l«tnic« osvoboditve in 25-letnice izhajanja našega lista prireja Primorski dnevnik enodnevni IZLIT NA VOJSKO s počastitvijo spomina padlih partizanskih tiskarjev in časnikarjev ter letos umrlega Petra Kogeja z Vogale, z ogledom partizanske tiskarne, v kateri se je tiskal Partizanski dnevnik ter z družabnim srečanjem, ki bo po kosilu v rudarskem domu na Vojskem. Potovanje z osebnimi avtomobili na lastne stroške. Zborno mesto v nedeljo, 19. t. m. ob 11. uri po italijanskem (ob 10. uri po jugoslovanskem) času na pokopališču na Vojskem. Vabljeni vsi, predvsem pa bivši partizanski in sedanji tiskarji in časnikarji ter člani pokrajinskih in drugih tehnik. Prijave z navedbo števila potnikov v avtih sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika do 10. t.m. Prijave za Slovenijo sprejema uredništvo «Dela» v Ljubljani. PRIMORSKI DNEVNIK Vzroki nesreče kanadskega letala Prehitro pristajanje na cementni stezi TORONTO, 7. - Načelnik komisije, ki raziskuje vzroke letalske nesreče letala «DC 8» last diružbe »Air Canada*, ld je strmoglavilo na tla, pri čemer je bilo 108 mrtvih, R.L. Bolduc, je izjavil, da je treba razlog tragedije iskati v napačnem manevru pri pristajanju. Bolduc je pripomnil, da je letalo pristalo s preveliko hitrostjo, zaradi česar ga je na cementni stezi ponovno dvignilo v zrak in je praktično napravilo skok 15 do 30 metrov. Zaradi tega je prišlo do okvare ogrodja enega od motorjev na skrajni desni strani krila. Krilo je namreč udarilo ob stezo in je izgubilo motor, kar je povzročilo padec letala. Bolduc, ki je višji funkcionar zveznega departmama za prevoze, ni izključi', da pade krivda za to napako na pilota. VEVEY, 7. - Danes je prišlo pri Veveyu do trčenja dveh krajevnih vlakov. Smrtnih žrtev ni, ranjencev pa je približno 50. NMMIIIMIMMMMMIIIIIIIIMIMIMMIIIIIIMIMMIIIIIMIIIIIIIIIIMlIlllMlllllMIIIIIIIIIIIIIIimilllimilllllMHMMIIIMIMIIIMMIMIMlMIlMIIIIIMIIIIMIIIIIMIIIMMIHIMMMlIlHIHIlMI TOŽILČEVE ZAHTEVE NA ATENSKEM PROCESU Dosmrtno ječo ali 20 let zapora za komunistične «režimske nasprotnike» Med zasliševanjem so jih mučili - Vojaško sodišče odložilo razpravo in razsodbo pod ruševin truplo nekega fotografa, kasneje še truplo nekega tiskarskega delavca. Drug delavec je še vedno vklenjen med skrotovičenimi tiskarskimi stroji. Zdravniki so mu že nudili prvo pomoč. Reševalci upajo, da ga bodo lahko v kratkem času rešili. Čeprav sta tiskarna in redakcija "Egipčani in dodaja, da Izraelci to skoraj popolnoma uničeni bo list ških sodnikov za tri obtožence od enajstih «režimskih nasprotnikov* dosmrtno ječo. Javni tožilec je poudaril, da gre za »komuniste, ki jih je poslalo mednarodno komunistično vodstvo da bi v Grčiji vzpostavili komunistični sistem*. Za ostalih osem oseb je pravdnik zahteval kazni od štirih do dvajset let ječe. Nihče od obtoženih ni zanikal svoje pripadnosti komunistični partiji, tudi niso zanikali, da so delovali proti režimu. Poudarili so pa. da so se posluževali nenevarnih sredstev in da niso nameravali spremeniti socialne ureditve v Grčiji. Pravdnik je zahteval dosmrtno _ ječo za 53-letnega Nikolasa Kalu-bližini. Pod ruševinami so ostale desa in 49-letnega Zenona Zorzovi- pokopane tri osebe. lisa, ki naj bi bila člana central- Opoldne so reševalci izvlekli iz- nega odbora političnega urada giške kottiOHišfičHfe partije, ter za 37-let- ATENE, 7. — Na atenskem vo- prihodnjih dneh bo stopilo pred so- j gaglia jaškem sodišču je danes pravdnik dišče še drugih 25 oseb, ki jih dol- '' Georgiod Lappis zahteval od voja-1 žijo protirežimske propagande, sa- botaže in ilegalnega dela. Zaradi odsotnosti prič je vojaško sodišče odložilo tudi proces proti časnikarju Zografosu in trem delavcem, ki so pripadali protirežimski organizaciji »Oborožena fronta proti junti*. V majhnem kansaškem mestu Eden od zakoncev ubil vse člane družine , » Švici. Tiziano Nardella, Gian Luigi Marini iz Milana in Hans Peter Kasper iz Sa/nt Moritza so v petih dneh preplezali zapadno pobočje poznano z imenom «Tisoč poskusov*. Mnogi planinci so do sedaj že skušali splezati na 3159 metrov visok vrh, ne da bi jim to uspelo. Največjo težavo predstavlja namreč 650 metrov visoka prepadna stena šeste stopnje. Da so prišli do vrha so planinci potiebovali pet dni, bivakirali pa so štirikrat. Nekoliko jim je nagajalo tudi vreme, ki je kljub ugodnemu letnemu času bilo precej mrzlo, nekajkrat pa so jih zalotili tudi dež, toča in veter. OD SOBOTE DO SOBOTE NA GRADU SV. JUSTA Dokončni program osmega mednarodnega festivala znanstvenofantastičnega filma 11 celovečernih, 36 srednje in kralkometrasnih filmov ter 13 filmov v kulturno - dokumentarni sekciji Enajst dolgometražnih filmov najnovejše proizvodnje, 36 srednje in kratkometražnih filmov, 15 filmov v kulturni dokumentarni sekciji v organizaciji Centra za audiovizivne raziskave »La Cappella* s sodelovanjem Gothejevega inštituta v Trstu: to je v številkah program VIII. mednarodnega festivala znanstvenofantastičnega filma, katerega se u-deležuje 15 držav (Belgija, Brazilija, Kanada, češkoslovaška, Francija, Nemčija, Japonska, V. Britanija, Italija, Jugoslavija, Poljska, ZDA, Švica, Madžarska in Sovjet- ska zvozfl ) Tržaški festival vključuje tudi številne vzporedne prireditve in sicer: razstavo »Umetnost in fantastična znanost* (Grad Sv. Justa — Salon grbov) v organizaciji Sindikata u-metnikov, slikarjev, kiparjev in grafikov dežele Furlanije • Julijske krajine razstavo »Tholojevi krogi* in »Slikanice Maria Gallija* (Občinska galerija v palači Costanzi), ki jo predstavlja fantastično - znanstvena revija «Urania » Arnolda Mondadorija; fantastično - znan stvena komedija za otroke »Torta v nebesih* v postavitvi Univerzitel nega gledališča Ca' Foscari v režiji Roberta Milanija, ki je tudi avtor gledališke priredbe istoimenskega romana Giannija Rodarija: mestni natečaj za izložbe s fantastično - znanstveno tematiko v organizaciji Združenja trgovcev. Poleg tega bodo na zaključnem večeru v soboto 18. tega meseca razglasili zmagovalce vsedržavnega natečaja za fantastično - znanstveni tekst, primeren za radijsko in televizijsko realizacijo. Dokončni seznam filmskih predstav je naslednji: GRAD SV. JUSTA Sobota, 11. julija ob 21.30: »Jean de La Luns* (Belgija) — režija Charles Ccnrad; «1>te Unexplained» dobro vedo. Časnik piše, da je Tel Aviv hotel s tem opravičiti izgubo letal in ohraniti tudi sloves »nepremagljive armade*. V ameriških vladnih krogih skušajo zmanjševati važnost protiletalskih raketnih oporišč na področju prekopa. V nasprotju kot trdijo Izraelci, naj h’ bile te baze 55 km od Sueza. Nixonova vlada-čaka na poročila informacijske službe in šele nato se bo odločila za potrebne korake. « La Haute Marne Liberee» jutri vseeno izšel. Tiskali ga bodo v tiskarni časopisa »Est Republicain*. BELEM, 7. — Zaradi brodoloma večjega reškega čolna »Barao de Guajara* je v brazilski reki Amazonki izgubilo življenje 31 oseb. Nesreča se je pripetila pri pristanišču Macapa. Devetim osebam je uspelo, da so priplavale na otok Maghadinho. Še niso znani vzroki nesreče. nega Johannesa Yannarisa, ki naj bi bil eden od voditeljev atenske komunistične partije. Pravdnik je zahteval dvajset let zapora za 39-letnega gradbenika Eliasa Mahai-ropidosa, 53 letnega Panayotisa Ai-valiotisa in 38-letnega trgovca Epan-telisa Papantoleona. Za ostale obtožence je pravdnik zahteval manjše kazni; v tej skupini so tudi tri ženske. Obtoženci so med zasliševanjem izjavili, da so bili med preiskavo mučeni. Vodja skupine naj bi bil neki Kaludes Obtožence so branili nekateri atenski odvetniki in zadnji predsednik grškega parlamenta Dimitris Papaspiru. Branilci so vztraiali, da obtoženci niso posedovali orožja ali eksploziva, temveč samo propagandni material. Sodišče je vsekakor odložilo do jutri sodno razpravo in obtožbo. V ...........................IIIIIIIHIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIU.lili.IIIIIIIIIIM.. Znana igralka Vanessa Redgrave se ukvarja z demonstracijami Izjavila je, da ne namerava posnemati Jane Fonde, temveč izraža solidarnost z revnejšimi LONDON, 7. — Med endm filmom in drugim, ali celo med eno sceno in drugo, komaj ima nekaj časa, se znana filmska igralka Vanessa Redgrave ukvarja s kontestacijo, demonstracijami in pohodi. Komaj so to izvedeli, so časnikarji seveda rekli, da gre za nov način reklame, ali da M rada Vanessa posnemala Jane Fonda. Jasno Je, da je tako početje lepe igralke povzročilo zanimanje javnosti in podtikanje novinarjev je to samo pospešilo. Vanessa Redgrave pa je odločno zanikala vse take govorice in razložila, zakaj se je tako angažirala v demonstracijah. Vanessa snema sedaj skupaj s Francom Nerom film «Drop out», ld ga v celoti snemajo v najrevnejšem predelu Londona. Režiser Je Tinto Brass. Zdi se, da je prav okolje v katerem Igralka preživi večji del dneva, vplivalo na njeno angažiranje. Ko Je razlagala časnikarjem, kateri so vzroki in cilji njenega početja, je Vanessa rekla: »Poglejte moj obraz, mojo kožo, moje lasi In moje oči: stara sem 33 let, ampak to se na meni ne pozna. Poglejte ostale 33-letne ženske in videli boste razliko med mano tn njimi, ki Imajo drugačno življenje in to ne samo v Londonu, ali v tej četrti, temveč po celem svetu. Mnoge se predčasno stare, uničuje Jih delo, uničujejo Jih vsakodnevni problemi, s kar terlmi se morajo ukvarjati « •Ne nameravam posnemati Fondov«, ne organiziram demonstracij, ker bi bilo to moderno. Prepričana sem, da Je moje ravnanje pravilno, pa čeprav ni vedno uspešno. Prepričana sem tudi, da Je izražanje solidarnosti z drugimi, ki so revnejši in nimajo možnosti, ki Jih \ Mnogi trdijo, da je tako ravnanje pripomoglo, da Vanessa Redgrave ni bdlla letos nagrajena z »Oskarjem«, vendair je igralka prepričana, da to ni res in da ji v Ameriki ne nasprotujejo. Imam jaz, potrebno in koristno.« Zdi se, da se Franko Nero v glavnem strinja s temi idejami, čeprav ne sodeluje pri pohodih in demonstracijah, Ki jih Vanessa organizira in spremlja. Raje ostaja v ozadju in verjetno podpira igralko samo z nasveti in idejami. Aretiran zaradi šaljivih besed namenjenih stevardesi LOS ANGELES, 7. - Zaradi šaljivih besed, ki jih je potnik na nekem ameriškem letalu rekel stevardesi, je prišlo do pretepa, aretacije dveh oseb in sedemurne zamude. »Boeing 747» družbe TWA, na katerem je bilo 326 potnikov, je vozilo na progi Los Angeles - London, ko je C. Yasper rekel eni od stevardes, ki mu je ponujala pijačo, da bo preusmeril letalo na Kubo, če mu bo še dala piti. Yasperja so oblasti takoj ustavile in ga začele zasliševati. Neki njegov prijatelj se je približal, da bi govoril s policijo in prišlo je do pretepa, nakar so oba aretirali. Ko je bilo vse urejeno in je letalo imelo nadaljevati svojo pot, so tehniki ugotovili, da je prišlo da manjše okvare na motorju. Zaradi popravil je letalo vzletelo šele po sedmih urah. TRIPOLIS, 7. - Predstavnik Zvezne republike Nemčije je lanes izročil libijskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto proti pisanju nekega časopisa o sporazumu za prodajo letal Izraelu. V noti zanikujejo izročitev letala Izraelceb in pripominjajo, da te vrste letal sploh ne izdelujejo v Nemčiji. HAYS (Kansas), 7. — Policija je včeraj našla v vili v tem majhnem kansaskem mestecu trupla 31 letnega Georgeja Schvverdta, njegove 2P-letne žene Lillian in njunih treh j otrok 7, 5 in 2 let. Trnnla so bila , prerešetana z naboji irelnega o ' rožja. Po prvih ugotovitvah preiskovalnih ' organov, naj bi bila družina žrtev enega od zakoncev. Ta naj bi s strelnim orožjem pokončal vse svojce in nato napravil samomor. Policijo so poklicali na kraj tragedije Sehwerdtovi sosedje, ker je v vili vladala že dva dni popolna tišina. Preusmeril je letalo na Kubo Dosmrtna ječa za zračnega pirata NEWMAN (Georgija), 7. — Tukajšnje sodišče je obsodilo 25-let-nega Lorenza Edrvarda Ervina, katerega so obtožili zračne piraterije, na dosmrtno ječo. Ervin je 25. februarja lani prisilil pilota letala last družbe »Eastern Air - lines*, ki je vozil na progi Atlanta - Miami, da je pristal na Kubi. Ervin je nato odšel v ČSSR in se je končno vrnil v ZDA. Septembra lani so ga aretirali v New Yorku. Njegovi odvetniki so pred sodiščem vztrajali pri trditvi, da je Ervin, ko je prisilil pilota, da je preusmeril letalo na Kubo, izgubil vsako razsodnost. NEW YORK, 7. - V ZDA so zdravstvene ob’asti sporočile, da lani ni bilo v državi smrtnih primerov zaradi poliomielitisa. To je prvič po 15 letih, da ni smrtnih primerov zaradi te bolezni v razdobju 12 mesecev. Po mnenju strokovnjakov *Pu-blic Helath Service» ni bilo smrtnih primerov zaradi uvedbe cepljenja v vsedržavnem obsegu od leta 1950 dalje. V zadnjih desetih letih so število smrtnih primerov omejili na dvajset do trideset. Največ smrtnih žrtev je bolezen povzročila leta 1960, ko je bilo 230 smrtnih primerov. Zaradi jugoslovanskega trienala Ostra kritika združenja likovnih umetnikovHrvatske ZAGREB, 7. — Združenje likovnih umetnikov Hrvatske je ostro kritiziralo način organizacije jugoslovanskega trienala, ki ga je uredila «skupina ljudi okrog muzeja sodobne umetnosti v Beogradu enostranskega prepričanja in pogledov*. V odprtem pismu »Vjesniku* Združenje likovnih umetnikov Hrvatske poudarja, da je organizacija te razstave šla mimo zveze likovnih umetnikov Jugoslavije oziroma republiških združenj in da zato na razstavi niso bila zastopana najboljša umetniška dela jugoslovanskih kiparjev in slikarjev najstarejše, srednje in mlajše generacije. V pismu ugotavljajo, da je likovni umetnik danes v Jugoslaviji žrtev samovolje skupine ljudi, trdno povezanih in ustoličenih na gotovih položajih, od koder diktirajo in zavirajo svobodno ustvarjanje. MILAN, 7. — Dva italijanska alpinista in en Švicar so preplezali vrh »Sciora di Fuori* v Val Bre MIIHIIIIIMllllIIIMIMMIIIIIIIIMIIIIIIHMIIMIIIIIMMMIMMMMMftlii*MMMIIMMIIMIIMMIIIIIMMIMMMMMMIMMIMMW MED POLAGANJEM PODVODNEGA KABLA 4 mrtvi in 4 ranjeni zaradi nesreče v Mesinskem prelivu Žrtve so uslužbenci družb ENEL in SEA, ki polagala električno napeljavo za povezavo med Sicilijo in Kalabrijo MESINA, 7. — Zaradi hude ne-1 ra. Ženska ni mogla tega prenašati, sreče, ki se je dianes pripetila v zdelo se ji je nadvse »žaljivo*, da Mesinskem prelivu, so štiri osebe se neznanci tako obnašajo do nje-izg-ubile življenje, štiri pa so hudo nega »preljubljenega* moža. Pogra-ranjene. Do nesreče je prišlo med bi]a je torej sekiro in stekIa na postavljanjem debelega kavla za e- cesto. kjer je s silo «prekinila» lektrično napeljavo, ki povezuje Si- prerekanje. Vse tri moške so morali ^ljo. “ Calabrio v bližini kraja nemudoma odpeljati v bolnišnico zaradi hudih ran po glavi in dru — Nerazložljiv (ZDA); »The Mo-nitors* — Monitor (ZDA), režija Jach Shea. Nedelja, 12. julija ob 21.30: »Maska rdeče smrti* (Jugoslavija) režija Pavao Stadler in Branko Ka-nitovič; Miserz Tanča — Plesni mojster (Poljska), režija Jerzy Gruza; The Mind od Mr. Soames — Možgani Mr. Soamesa (Velika Britanija), režija Alan Cooke. Ponedeljek, 13. julija ob 21.30: Errinerungen ati die Zukunft — lz vsnzemeljska bitja se bodo vrnila (Nemčija), režija Heralt Reitil . Gappa (Japonska) — režija Haru yasu Noguchi. Torek, 14. julija ob 21.30• Apolio 12: Pinpoint for Scienze — Apolio 12, ugotovitve za znanost (ZDA); Fieids of Space — Polja v vesolju (Kanada), režija Sidney Goldsniith: Equinox — Ekvinokcij (ZDA) režija Jack Woods. Sreda, 15. julija ob 21.30 Flight Without Wings — Polet brez kril (ZDA), režija John Hennessy; Po-gonia za Luizei — Na lov z Luizo arch — Atomsko raziskovanje (Z DA); Zadnji in prvi človek (Brazilija); D.N.A. (Kanada). Četrtek, 16. julija ob 17: Retrospektiva nemškega ekspresionisti-nega fantastičnega filma : Das Wachsfigurenkabmet (1924) — Kabinet voščenih figur; Znanstvena sekcija in sekci.a za kratkometražni film: Ess... A touch of tomorroiV D Ess... dotik bodočnosti (ZDA); Isotops in actioin — Izotopi v akciji (Kanada); Seeds of doscovery — Sin:ena odkritja (ZDA) ; Micro (ZDA). Petek. 17. julija ob 17: Posebni computerski program (ZDA); Znanost o duhoviti (SZ); Kotes to cap-sules — Od zmajev do kabine (ZDA). Sobota, 18. julija ob 17: Invazija (Šveds/a); ITEM 72-D (ZDA); Demon with a Glass hand — Demon s stekleno roko (ZDA); V noči med soboto in nedsljo (SZ). V centru «La Cappella* v Ul. Franca 17 bodo v okviru retrospektive nemškega ekspresionističnega (SZ); Ze.a one - Zeta ena (Velika fantastičnega filma prikazali še 10 Torre Faro. Iz poročila, kh ga je izdal tiskovni urad ustanove ENEL, ki skupaj z družbo SAE vodi delo, je razvidno, kako je do nesreče prišlo. Na sicilski obali je bdi postavljen steber z dvigalno napravo. Danes zjutraj so imeli položiti debel kabel. Res so ga z dvigalno napravo dvignili, zaradi prevelikega napora pa se Je naprava razbito, kabel je padel v morje, za sabo pa je povlekel oelo napravo ln steber, ki se je prevrnil na trg, kjer so stali delavci. Steber je enemu od teh, 44-letnemu uslužbencu ENEL Gaetanu Maranzamu iz Palerma, preklal glavo. Na mestu so bili mrtvi še trije uslužbenci milanske družbe SAE: 39-letni Camillo Cavaccdni iz Castel Frentana (Chdeti), 26-letnt Giuseppe Botta iz Oderaa (Trevico) in 29-letni Luigi Ruggeri iz Gor toga (Bergamo). Drugi štirje uslužbenci SAE so težje poškodovani. 37-letni Santo Parmeggiani iz Riminija in 39-letnd Giovanni Grognale lz Castel Frentana Imata hudo poškodovane noge in stopala; okrevala bosta v približno treh mesecih. 22-1 etol Pie-ro CavaMina iz Camugnana ima več zlomov na rokah in zdravniki predvidevajo, da bo ozdravel v mesecu in pol. 49-letni Camillo Tenaglia iz Castel Frentana je dobil samo lažje rane ln odrgnine tn bo okreval v pribldžno 10 dneh. Vse štiri so odpeljali v ortopedski inštitut v kraju Ganzdrri. Ob Mesinskem preddvu Je sedaj ustavljenih mnogo ladij, ki čakajo, da jim dovolijo nadaljevanje plovbe. Na severni strani čaka dovoljenje kar osem ladij, na Južni pa ena. Pomorske oblasti so namreč ustavile ves promet, kajti potoplje-ni kabli in cevi, bi lahko poškodovali ladje. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile razloge nesreče in morebitno krivdo. Predsednik Saragat Je poslal družinam žrtev sožalne brzojavke. Moža je branila s sekiro FORCALQUIER, 7. - Louisa Laoudi je ženska, ki je izredno zaljubljena v svojega moža tako, da ga skoraj obožuje. Ko je včeraj zrla skozi okno je nenadoma opazila, da se mož prereka s tremi moškimi zaradi parkirnega pr os to- gih delih telesa. Žensko pa so po daljšem času »pomirili* trije orožniki, katerih delo ne bi mogli reči, da je bilo prav lahko in nenevarno. Britanija), režiia Michael Cort. Četrtek, 1. julija ob 21.30: Pajek (Jugoslavija), režija Vladmir Ju triša; Arena (Madžarska), režija Judit Vas; Gladiatorema — Gladiatorji (švedska), režija Peter Wat-kins. Petek. 17. julija ob 21.30: Arri-vano i Puti - Poti — Prihajajo Puti Poti (Italija), režija Daniele Faga razzi in Carlo Peroni; Plavi svet (Jugoslavija), režija Tomislav Ku-relec; Matrikule 20007 (Fraeicija). režija Robert Revol; Scream ad and Scream Again — Kriči, kriči še (ZDA), režija Gordon Hessler. Sobota, 18. julija ob 21 30: Nedosegljivi, nepremagljivi Mister Nevidni (Talija), režija Antheny Dav-son; The Immortal — Nesmrtni (ZDA), režija Josef Sargent; PD Anach — Posledice (Švica), režija Robert Cohen. KINO EXCELSIOR Nedelja, 12 juHja ob 17: Retrospektiva nemškega ekspresionistič-| nega fantastičnega filma — Nosfe | fdfu1 (1922): Znanstvena1 sekcija1 in sekcija za kraf-ometražni film : ! Scabies — Srbečica (Jugoslavija); Kozmodrom (1999) (češkoslovaška); Zgodovina prejšnje bodočnosti (Francija). Ponedeljek, 13. julija ob 17: Retrospektiva nemškega ekspresioni st: enega filma — Phantom (1922); Znanstvena sekcija in sekcija ?a kratkometražni film; Ispitamye (Preizkušnja (SZ). Torek, 14. julija ob 17: Retrospektiva nemškega ekspresionističnega filma: Faust (1926); Znanstvena sekcija in sekcija za kratkometražni film: L'Araignelephant — Pajek - slon (Francija); Full fat-hom five — Pet rok spodaj (ZDAI. S reda, 15. julija ob 17: Retrospektiva nemškega ekspresionističnega fantastičnega filma: Die Augen der Mumia Ma (1918) — Oči mumije Ma; Znanstvena sekcija za kratko-metražni film: Eksperimenti z magično paličico (SZ); The atomic se- filmov od sobote 12. julija dalj® ob 11. in ob 19. uri. Predstava fantastičnoznanstve** komedije za otroke «Torta v neb«-sih* bo v torek 14. julija ob 18.30 v gledališču Politeama Rossetti. Vabljeni so vsi tržaški otroci. nilMMIIIMIIIIIIIIIIMIMIHIIIMIIMIIMIIIIIIMMIIMIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIMlIMIMMIIMlMI VČERAJ PONOČI V NEAPLJU Skladišče gledališča San Carlo v plamenih V podzemskih prostorih je bilo skladišče kulis in drugega materiala NEAPELJ, 7. - Malo po tretji uri ponoči je v kletnih prostorih gledališča S. Carlo izbruhnil požar. V teh obsežnih pristorih, ki segajo do odra, ima gledališče skladišče kulis, lesa in starega pohištva. Nočni pometači in nekateri ljudje so opazili dim. ki je prihajal iz kletnih prostorov, zaradi česar so nemudoma obvestili gasilce, ki so prišli na Kraj in začeli pod nadzorstvom namestnika deželnega poveljnika gasilcev inž. Andriella, zalivati goreče predmete z močnimi curki vode. Po dveh urah dela se jim je posrečilo preprečiti, da bi plameni zajeli bližnji prostor, ki je pod državno knjižnico. Malo pred sedmo uro se je gasilcem posrečilo priti v skladišče, ki je bilo polno dima. Ker se zaradi nizkega pritiska niso mogli posluževati podzemske vodovodne napeljave, so gasilci zaprosili občino, da bi jim poslala na kraj tri cisterne. S svojimi cisternami gasilci niso več obvladali položaja, še posebno, ker so se ponovno pojavili plameni, zaradi česar so jih morali zalivati s strani telovadnice CONI in z vrtov kraljeve palače, kjer je nekaj oken ogromnega podzemskega skladišča neapeljskega gledališča. Na kraj so poslali še dve ekipi gasilcev, da bi preprečili plamenom, da bi zajeli ostale dele stavbe. Namestnik deželnega poveljstva gasilcev je izjavil novinarjem, da sicer nadzorujejo položaj in da gašenje dobro napreduje, ker so pla- mene zalivali z raznih strani. V skladišču je polno raznovrstnega materiala, posebno iz lesa in lepenke, zaradi česar so se plameni zelo hitro razširili. Gašenje, pri katerem sodeluje približno 50 gasilcev in 7 častnikov, je zelo težavno, predvsem zaradi velikega števila lahko vnetljivih kulis. Predvsem bodo morali gasilci najprej izprazniti skladišče oziroma del že zgorelega materiala in šele nato bodo lahko z močnimi curki vode in pene popolnoma pogasili požar. Kasneje je morala občina poslati na kraj še dve cisterni. Vse dopoldne je prihajal iz vekih oken skladišča gost dim. Gasilci so končno popoldne pogasili tudi zadnja žarišča, vendar so iz previdnosti ostali še na kraju. Ves material, ki je bil v skladišču (bivše konjušnice kraljeve palače), je bil uničen. Ravnatelj gledališča Pasquale Di Costanzo je izjavil, da škoda ni velika, ker gre v glavnem za zastarele in neuporabne kulise. Z druge strani pa se govori, da je ogenj uničil bogate kulise raznih oper, med katerimi je tudi Otelo. Vzroki požara še niso znani, izključujejo pa možnost kratkega stika, ker v skladišču,, prav zaradi lahko vnetljivega materiala, ni bilo električnega toka. Svetloba je prihajala iz velikih oken. Eno od teh je imelo razbite šipe, zaradi česar domnevajo, da je kdo neprevidno vrgel cigaretni ogorek skozi okno, s čimer je zanetil požar. Od Kumrovca do Pleterij (Nadaljevanje s 4. strani) mimo Šentjerneja z znanimi konjskimi dirkami. Obiska v Pleterjih sem se veselil mogoče še bolj kot ostali izletniki, za kar imam tudi tehten razlog. Med patri v tem samostanu je namreč tudi moj nekdanji gimnazijski sošolec, Zver po imenu, sedaj pater Ciril. Že dolgo sem ga nameraval obiskati in sedaj je prišla priložnost sama od sebe. Žal se moje pričakovanje ni izpolnilo. Pater Ciril je namreč prav tega dne odpotoval po opravkih v Ljubljano, pač pa mi je pater; ki nas je vodil po samostanu, z veseljem obljubil, da mu bo sporočil moje pozdrave. «Žal mu bo, ko bo zvedel, da ste ga iskali •— je dejal — veste, zelo rad vidi svoje sošolce* je povedal in š® dodal, da si bo zlahka zapomnil moje ime. Marsikaj v tem samostanu naredi na človeka globok vtis. Duhovnost prostora se odraža v vsem, v notranjih kapelicah, v nepreglednem štsvilu starinskih slik ogromne vrednosti, v miru, ki vlada povsod, v celicah, v katerih prežive patri vse svoje življenje v vsakovrstnem praktičnem delu in molitvah, v prostranosti sadovnjakov in vrtov, v podrtiji stare gotske cerkvice z rimskimi izkopaninami, v pokopališču, na katerem stoji križ ob križu, vsi enaki brez nobenega imena ali kakršne koli druge oznake, ki bi govorila o človeku, ki leži pod njim. kajti — tako je pojasnil naš spremljevalec — tam smo vsi enaki, tam ni več nobenih razlik. V opuščeni gotski cerkvi, verjetno najstarejši ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji, ki čaka na obnovitev, je naš zbor zapel s patrovim dovoljenjem Cro-cejevo renesančno »Cantate do^ mino*. Čudovito lepo so odmevali glasovi od praznih in visokih sten in še lepše bi, če bi cerkvena tla še pokrival lesen pod kot pred nedavnim, ko so ga odstranili in pod njim odkopali starorimsko o-grevalno napravo. V tej cerkvi j® nekajkrat nastopil tudi Slovenski oktet. Ko smo zapuščali samostan smo izven obzidja srečali ob cesti na sprehodu dva patra. Eden od nji-, ju je bil častitljivi, sedaj že 90 letni upokojeni prior dr. Edgar Leopold — Lavov. Majhen, male® sključen, toda še vedno živahen mož nam je pomahal v pozdrav. Odzdravili smo mu tudi mi, jaz pa sem potegnil iz žepa beležnico in si še enkrat prebral besede, katere sem si izpisal iz dokumenta v muzeju, ki je priključen samostanskemu poslopju: «Dokler bom živ, kartuzija Pleterje ne bo šla nikoli z okupatorjem, marveč bo proti njemu podpirala tiste in sodelovala s tistimi, ki se bodo borili proti njemu!« Pod temi zlatimi besedami j® podpisan prior dr. Edgar Leopold — Lavov, duhovni mož, ki je v usodnih dneh slovenske narodne zgodovine z razumom in s srčen® spoznal, kje je lahko samo in edino mesto poštenjaka in po teh besedah se je ravnal ves čas okupacije kartuzijanski samostan in njegovi prebivalci, za razliko od tolikih klavrnih figur slovenskega klera na Dolenjskem, ki so si za boj proti lastnim krvnim bratom izposodili orožje in idejo pri okupatorju. Zunaj samostanskega obzidja smo se še enkrat poslovili od naših prijaznih brežiških gostiteljev in se končno odpravili proti Ljubljani. polni prijetnih vtisov s t« poti, ki je v vsakomur izmed nai obnovila zavest slovenske narodne skupnosti in še povečala ljubezen do naše skupke matične domovine.