Štev. 23,
V Ljubljani, 16. decembra 1926.
Leto XLIIL
y	m
	
* &	■
	
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.


Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuj*1 Viljem Rohrman.
VSeOino:
t Ravnatelj Skalicky. — bdnina za leto 192/. — Buije vnuv-eevanje kmetijskih pridelkov. — umetna gnojila pri koiuzi in ovsu. — važna navodila glede reje svinj. — uomace ali v arevsnici vzgojeno drevje r — Vpia^aiija in odgovori. -iz delovanja podružnic. — ivmetijsko-šolsKi vestnik. — Gospo-uarsKe stvari. — rvmetijs^e novice. — uružbjne vesti. -ivnjiževnost. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — llra-dne vesti. :— Tržne cene. — Inserati.
——-C ."i ■ ■' r '---- * i*i ^ i—-	■ 11 .	j^r«— ji/ji_ri_._i.ii niiji. ni
l
Ravnatelj Skalicky.
i i
Kruta smrt nam je nepričakovano iztrgala iz naših vrst enega najboljših naših strokovnjakov in sotrudnikov. Izgubili smo kmetijskega svetnika Ska-lickega, ki si je stekel v teku svojega več kot tridesetletnega delovanja med nami velike zasluge za povzdigo našega vinarstva. Več kot tragika je, da nas je zapustil mož, ki je pred komaj tremi tedni proslavljal ob 40 letnici grmske šole rajnega prvega ravnatelja Dolenca, in da smo že v soboto, 11. t. m. proslavljali ob svežem grobu spomin tega odličnega moža, ki je moral na višku svoje delovnosti in življenske moči naglotna leči v zgodnji grob. Kako priljubljen je bil ta strokovnjak med nami, in kako odlične so zasluge njegovega delovanja, nam je živo pričal veličasten pogreb, ki se je tega dne pomikal od Grma čez Kandijo proti šmihelskem pokopališču. Od blizu in daleč so se ga udeležili njegovi znanci in prijatelji in v velikem številu tudi vinogradniki, zlasti iz Belokranjske, ki se hvaležno spominjajo njegovega prizadevanja za obnovitev dolenjskega vinogradništva. Mnogo očes se je rosilo, ko so nastopili na grobu govorniki in se spominjali njegovega zaslužnega delovanja med Slovenci.
Pokojni Skalicky je deloval z vso vnemo nad 25 let kot vinarski nadzornik in po prevratu dobrih pet let kot ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Ves ta čas je neumorno deloval in dosegel povsod lepe uspehe. Ako so naši vinogradi tako lepo obnovljeni, je to v veliki meri plod njegovega dela. Njegove zasluge na gospodarskem in literarnem polju smo ocenili že lansko leto o priliki njegovega 30 letnega jubileja in prinesli tudi njegov životopis v 22. štev. »Kmetovalca" 1925. Kot vinarski nadzornik je oskrboval velike državne matičnjake in trtnice ter prirejal številne poučne tečaje za napravo novih nasadov, za cepljenje trt, za zatiranje trtnih bolezni in škodljivcev in za izboljšanje kletarstva. V zadnjem času se je pa kot ravnatelj uspešno udejstvoval na grmskem zavodu, na katerem ga bodo učitelji in učenci težko pogrešali tudi zbog njegovega blagega in plemenitega značaja in njegove neumorne delovnosti, s katero je dajal najlepši zgled celemu zavodu. — Skalicky je bil rodom Ceh, a se je tako uživel v naše razmere, da mu je postala Slovenija druga domovina. Njegove zasluge na kmetijskem polju je priznala tudi njegova domovina, ki ga je v zadnjem času imenovala do-
pisujočim članom češkoslovaške zemljedelske akademije. Naše ministrstvo ga je pa v priznanje njegovega uspešnega delovanja odlikovala z redom sv. Save IV. razreda. Ta red mu je še osebno pripel minister g. Pucelj o priliki zadnje proslave na Grmu.
Skalicky je bil komaj 54 let star, ko je moral zapustiti svojce in nas. Za njim žaluje zavod in žalujejo slovenski vinogradniki in kmetovalci, žalujemo sploh vsi, ki smo poznali njegovo delo in njegov značaj. Najtežje je pa prizadeta njegova rodbina, ki je izgubila tako nenadoma svojega očeta in rednika. Njej velja naše iskreno sočutje! Pokojnemu pa ne-venljiv in časten spomin ter miren počitek v slovenski zemlji, za katero je toliko delal in katero je tako ljubil! Slava njegovemu spominu!
Udnina za leto 1927.
Udnina v bodočem letu znaša kakor doslej
letnih 20 Din.
Od te udnine dobi družba 15 Din, one podružnice, ki same pobirajo udnino v zmislu § 28. dr. p. pa 5 Din. Do tega prispevka imajo po § 26. dr. p. pravico pa samo tiste podružnice, ki štejejo najmanj 20 udov.
Vsakdo, ki hoče še nadalje ostati družbeni ud, oziroma nanovo pristopiti, se vabi, da plača celo udnino čimpreje pri podružnici, vsekakor pa vsaj
do 15. decembra 1.1.
Nabiralno polo je družba doposlala vsem podružnicam s pozivom, da poberejo udnino in da jo pošljejo družbi najkesneje
do I. januarja 1927.
Od udtiine, izterjane po glavnem odboru po § 11. družb, prav., in od udov, ki plačajo udnino naravnost pri družbi, nimajo podružnice nobene pravice do kakega prispevka.
Kmetijska družba za Slovenijo.
Boljše vnovčevanje kmetijskih pridelkov.*
Druga skupina nalog delovnega programa kmetijskega ministrstva obsega akcijo za boljše vnovčevanje kmetijskih pridelkov. V tej skupini je treba upoštevati, kakšen pomen imajo in kako vplivajo na kmetijstvo in vnovčevanje kmetijskih pridelkov železnice, železniške tarife, carine in trgovinske pogodbe z drugimi državami.
Železnic je premalo. Imamo cele oblasti brez železnic. Posledica te okolnosti je, da imajo kmetovalci takih krajev preslabe zveze s trgovinskimi središči, kar izkorišča posredništvo, ki v takih krajih plačuje kmetijske pridelke mnogo prenizko. Ravno tako so železniške tarife v veliki večini slučajev predrage in je treba delati na njihovo znižanje ter že končno enkrat popolnoma popraviti napako, ki se je storila prvo leto po ujedinjenju, ko so povišali že-
* Nadaljevanje poročila goisp. ministra Puclja o delovnem programu kmetijskega ministrstva na glavni skupščini društva kmetijskih strokovnjakov v Mariboru, dne 18. septembra t. 1.
lezuiške tarife za vsako blago enako (linearno), na primer za krompir ali slamo po istem ključu kakor za svilo ali za katerokoli drugo luksuzno blago. Pri tej priliki je treba še posebej podčrtati potrebo znižanja železniških tarif za takozvane pasivne kraje.
Carinska politika in politika pri sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami je doslej vse premalo uvaževala interese našega kmetijstva. Skoro izključno se je gledalo le na korist industrije, ki se naj šele ustvari, zanemarjalo pa se je interese onega, kar že imamo in od česar živi vse naše državno gospodarstvo, to je kmetijstvo. Industrija nam je istotako potrebna, a v prvi vrsti naj bi se pospeševala ona industrija, ki predeluje domače surovine in s tem neposredno koristi kmetijstvu kot glavnemu producentu surovin. Mislimo tu na proizvajanje sladkorja, špirita, konopelj, sušenje češpelj ali sliv, pridelovanje olja, predelavanje mesa, rib, vrtnarskih pridelkov, sadja, lana, maka, nadalje na mlinsko industrijo, in dr. To vrsto industrije v prvi vrsti treba pospeševati in braniti, ne samo pri ustanavljanju, nego tudi pri izvozu.
Interes kmetovalcev zahteva, da se uvozne carine na kmetijske pridelke sploh za vedno ukinejo, a istotako je treba ukiniti ali vsaj znatno znižati uvozne carine na vse one kmetijske potrebščine, ki jih moramo uvažati, kakor n. pr. razna umetna gnojila, kmetijske stroje, modro galico in drugo. Kmetijsko ministrstvo si mora zasigurati večji vpliv na določanje carinskih tarif, kakor ga je imelo doslej. Isto velja tudi za sklepanje trgovinskih pogodb z drugimi državami, kjer so doslej imeli glavno besedo krogi, ki niso poklicani, da ščitijo koristi kmetijstva. Ni dvoma, da so vprašanja trgovinskih pogodb komplicirana, ker se tu često vodi boj z neenakim orožjem in ker skušajo druge države premnogo-krat ovirati naš izvoz z raznovrstnimi sredstvi, da bi koristili svoji trgovinski bilanci. V teh težkih vprašanjih morejo zavzeti pravilno stališče na korist naših kmetovalcev le naši najmodrejši in najboljši kmetijski strokovnjaki, zato jim je treba pri sklepanju dati večjo besedo, kakor so jo imeli doslej. Za naše razmere ni dovolj, da o teh vprašanjih razpravljajo diplomati, nego izkušnje zadnjih let so pokazale, da je treba slišati tudi izkušene kmetijske strokovnjake.
S tem sta na kratko očrtani glavni dve skupini delovnega programa kmetijskega ministrstva. Da bi se mogel ta program izvesti, je nujno potrebno sodelovanje vsega kmetijskega naroda, a to sodelovanje bi se dalo najpovoljneje organizirati s pomočjo kmetijskih zbornic. Vsi stanovi, kolikorkoli jih imamo v državi, že imajo svoje stanovske zbornice, le kmet je še brez nje. Zakon o kmetijski zbornici je nujno potreben, da bi mogli predstavitelji kmetijskega stanu v državi tudi sami braniti svoje stanovske koristi in urejevati svoje odnošaje do drugih stanov. Kmetijske zbornice, ki naj bi obstojale po vseh oblasteh, a bi imele tudi svojo centralno zbornico v Beogradu, bi morale postati važen faktor pri pospeševanju kmetijstva in pri reševanju kakršnihkoli kmetovalce zadevajočih vprašanj. Organizacija bi se morala postaviti na sledeča načela:
1. Kmetijske zbornice morajo imeti javno-pravni značaj, kakor ga imajo trgovske, obrtne, industrijske, delavske in druge zbornice;
2.	one imajo zakonito pravico in dolžnost zastopati napram vsakom.;r kmetijski stan;
3.	one imajo pravico s primernim obdavčenjem iskati si sredstva za svoje vzdrževanje, in
4.	naj bi se kmetijski zbornici dala tudi pravica ustanavljanja nižjih in specialnih kmetijskih šol, kakor je to na pr. zelo uspešno izvedeno v Nemčiji.
Smatram, da je ustanovitev takih zbornic prva potreba, a potem bi se.z njihovim sodelovanjem takoj moglo pričeti z razpravljanjem raznih zakonskih načrtov, kakor: o zavarovanju živine, o zavarovanju proti toči, o poljski policiji, o kontroli semena kulturnih rastlin pri uvozu in v notranjem prometu, o uničevanju škodljivih živali in rastlin, o vodnih zadrugah, o vinarstvu, v gospodarskih in pridobitnih zadrugah, o kmetijskem kreditu, o organizaciji kmetijske službe, o razn h veterinarskih zakonih i. t. d. Nekaj od teh zakc.mv že obstoji, za nekaj so izdelani načrti. Vsi pa čutimo, da so tudi že obstoječi zakoni nujtio potrebni revizije. Naj bi se to ne delalo
Končno je treba vedno iznova opozarjati na varčevanje. Varčuje naj država, varčuje naj narod. V prvi dobi po vojni se je vsled pogrešnega razumevanja obilice denarja, ki je sledila padanju denarne vrednosti, posebno po mestih razvilo razkošno življenje, a se je isto kmalu začelo opažati tudi izven mest. Na delo in varčevanje se je takrat mnogo premalo mislilo. Streznjenje je kmalu sledilo. Stvarno je dolgotrajna vojna uničila ogromna bogastva, iz česar sledi, da je treba po vojni mnogo, mnogo skromnejše -življenje, kakor smo ga poznali pred vojno. Več delati in manje uživati, k temu nas silijo povojne gospodarske razmere, in tega se mora zavedati narod in se mora zavedati država. Stalno naraščajoči državni proračun dokazuje, da je državna uprava samo v tem pogledu hodila istotako napačna pota kakor po veliki večini poedinci. Preden bo prepozno, treba kreniti na drugo pot. V državnem gospodarstvu se je to že začelo uvaževati; potrebno pa je, da politiko varčevanja usvoji tudi narod, da jo usvoji vsak poedinec.
Pod. 47. Uspeh gnojenja z mešanim umetnim gnojilom Kas pri koruzi. Na levem kupu s pognojene parcele od 300 m2 je za 62% več strokov, kot na desnem kupu z negnojene enako velike parcele.
brez sodelovanja v kmetijskih zbornicah zastopanih kmetovalcev samih.
Preden zaključim, moram seveda poudariti tudi to, da je treba urediti davčno zakonodavstvo. Danes se različno postopa s poedinimi pokrajinami, ravno danes zelo slabe delovno sposobnost kmetovalcev. Tipični preštudirani slučaji dokazujejo na pr., da je vsaj v nekih pokrajinah naše države za srednje gospodarsko posestvo davek pred vojno znašal za kata-stralno jutro vrednost 20 kg pšenice, medtem ko danes istotam znaša vrednost 230 kg pšenice. Ako bi vrednost našega dinarja še nadalje rasla, bi bil tudi davek, na ta način izračunan, še mnogo večji, ker s porastom dinarja pada cena proizvodom, davki pa se ne zmanjšajo. Take slučaje je treba zbirati in proučevati ter z njimi braniti koristi kmetijstva, ko se bo definitivno razpravljalo o novem davčnem zakonu, a novi davčni zakon je za naše kmetijstvo nujno potreben.
Umetna gnojila pri koruzi in ovsu
1. Gnojenje pri koruzi. Zemlja je bila plitva, peščeno ilnata. Trošenje gnojil in setev se je izvršilo dne 1. maja, spravljanje pridelka dne 2. oktobra. Na potek poizkusa je slabo vplivalo preobilo deževje, premalo solnca in znani škodljivec biljek. Torej za koruzo izredno neugodno leto!
Pridelek koruze je znašal:
a)	na negnojeni parceli na 1 ha: 66 q svežih, neluščenih strokov,
b)	na enaki parceli, pognojeni s 600 kg mešanega umetnega gnojila KAS pa 107 q svežih strokov, torej več za 41 q svežih strokov na 1 ha, t. j. prirastek za 62%!
Žal, da posestnik ni tehtal in primerjal pridelke suhega zrnja in slame z obeh parcel! Vsekakor pa pokazuje poizkus velik uspeh z uporabo mešanega
umetnega gnojila K AS. Čisti dohodek je bil v tem
slučaju gotovo prav znaten. Glej pod. 47.
2. Gnojilni poizkus pri ovsu je izvršil pos. Jakob Praprotnik v Prezrenju pri Podnartu. Zemlja precej globoka, srednje ilnata in humozna. Pridelek ovsa je znašal:
a)	na negnojeni parceli na lha: 19.60 q zrnja in 36.40 q slame,
b)	na enaki parceli, pognojeni s 300 kg rudn. superfosfata, pa: 26.10 q zrnja in 48.10 q slame, torej več za 6.50 q (33%) zrnja in 11.70 q (32%) slame.
S primerjavo vrednosti večjega pridelka s stroški umetnega gnojenja dobimo sledeči uspeh: 1. Vrednost prirastka na 1 ha, t. j.
6.50 q zrnja doma po Din 240 ..... 1560 Din
11.70 „ slame doma po Din 30 ..... 351
Skupaj . . 1911 Din 2. Stroški gnojenja na 1 ha: 300 kg rudn. superfosfata po 0.92 Din . . 276 Din prevoz gnojil in trošenje.......60 „
Skupaj . . 336 Din
Obračun:
Kosmati dohodek.....1911 Din
Stroški gnojenja...... 336 „
Či sti dohodek na 1 ha = 1575 Din, ali na 1 mernik posetvenega prostora 157 Din. Ta večji dohodek, ki ga je imel posestnik poleg krajevno dobrega pridelka, je sam večji, nego vsa krajevna najemna cena za niivsko zemljo! To pa pomeni — dvakratno izkoriščanje zemlje, dvakraten čisti donos, ki ga je omogočila uporaba rudninskega superfosfata pri ovsu.	Jos. Sustič.
Važna navodila glede reie svinj.
1.	Izmed pujskov je za nadaljnjo rejo izbrati vedno le najlepše živali. Za plemensko rejo so najbolj prikladni pujski iz pomladanskih gnezd, ker se le-ti v poletni dobi najbolje razvijajo in se na ta način pripravijo in ojačijo za plemenske svrhe. Pri jesenskih pujskih trpi v zimski dobi v naših slabih svinjakih telesni razvoj, ki je v prvi dobi mladosti najvažnejši in najodločilnejši.
2.	Za pleme je nadalje po možnosti odbrati le živali, ki so dobro porasle s ščetinami in imajo normalen, dolg in raven rilec. Prašiči s slabo obraslim telesom in z močno vdrtim in kratkim nosom ozir. rilcem so pogostoma mehkužni in vsled tega za naše razmere manj prikladni.
3.	Za nadaljnjo rejo tudi ni nikdar uporabljati pujskov od svinj - prvesnic.
4.	Zaostale mehkužneže med pujski je pokončati že v starosti 5 do 6 tednov. Taki mehkužneži so navadno že od rojstva slabi ter so vedno dovzetnejši za bolezni in tvorijo vsled lažjega okuženja posredno tudi nevarnost za ostale prašiče.
5.	Pri izbiri plemenskih svinj je paziti predvsem na dolžino trupla: dolge živali dajo neprimerno več mesa in slanine kot kratke in pomnimo tudi, da je razvoj trupla oodedljiv ozir. prenosljiv na potomce.
6.	Pred 11. ozir. 12. mesecem nikakor ni živali plemeniti.
7.	Prvesnice naj skote enkrat v letu, starejše svinje lahko skote dvakrat: v zgodnji spomladi in v zgodnji jeseni.
8.	Nikakor ni priporočljivo — osobito v nekaterih naših zaostalih kmetskih razmerah z mokrimi, mrzlimi svinjaki urediti pripuščanje svinj tako, da dobimo pujske pozimi. Zimska doba je za skotenje čisto nenaravna in je tudi razvoju pujskov nasprotna ter so 'izgube v mrzli dobi neprimerno večje kot spomladi ali v jeseni.
9.	Dobro plemensko svinjo je obdržati čim dalj za pleme; pomnimo, da skoti svinja v tretjem in četrtem letu najmočnejše pujske.
10.	Plemensko svinjo je pripustiti le najboljšemu merjascu, četudi je ta mnogo bolj oddaljen kot slab plemenjak.
11.	Semintja se dogaja, da svinja po porodu požre mladiče. Tako mater je vsekakor izključiti od
1 nadaljnje reje, ker temu nenaravnemu nagonu navadno ni odpomoči.
12.	Za pleme je odbrati le svinje, ki imajo najmanj 12 seskov ter je od nadaljnje reje izključiti tudi vse matere, osobito potomke občutljivejših požlaht-njenih pasem, ki ne dajo zadosti mleka za preživlje-nje zaroda ozir. pujskov. Fr. Wernig, Laško.
Domače ali v drevesnici vzgojeno drevje ?
Marsikje je še dandanes navada, da vzgajajo sadni naraščaj, zlasti jablane in hruške, doma na ta način, da presajajo že odrastle in starične gozdne divjake in jih cepijo čez nekaj let, ko se vrastejo na stalnem mestu. Dokaj je še posestnikov, ki trdovratno trdijo, da je edino jamstvo za zdravje in dolgo življenje sadnega drevesa gozdni divjak, češ da le na tej1 podlagi in na običajni način vzgojeno drevo doseže tisto obsežnost in starost, ki jo opazujemo na drevesnih veteranih po starih sadovnjakih. Ker taki zastareli nazori in taka kriva mnenja zelo ovirajo razvoj vn napredek navodobnega sadjarstva, ne bo odveč, ako pojasnimo to zadevo in ovržemo predsodke, ki jih imajo nekateri gospodarji o vrednosti in uporabnosti mladega sadnega drevja, ki je bilo vzgojeno v drevesnici.
Priznamo, da je bil gozdni divjak in omenjeni stari način vzgoje sadnega drevja primeren — za minule čase in za takratne razmere. Dandanes, v dobi vsesplošnega napredka v vseh kmetijskih panogah, ga pa moramo smatrati za veliko oviro pri širjenju umnega sadjarstva.
Najstarejši še danes živeči gospodarji se bodo še spominjali, da se je v prejšnjih časih sadje pridelovalo iz večine le za dom — za domačo potrebo. Za to pa ni bilo treba mnogo sadnega drevja in se je lahko izhajalo z naraščajem, ki ga je vzgojil vsakdo sam, ker pač niso zasajali sadovnjakov, ki bi bili šteli na stotine ali na tisoče dreves, kakor dandanes.
Vsa takratna vzgoja sadnega naraščaja je bila zgolj slučajna in brez kakega preudarka. Kjer je zrastel blizu selišča divjak, tam so ga požlahtnili. Kjer se je gospodarju slučajno zdel ugoden prostor, tja je posadil divjak, ki ga je slučajno našel v grmovju. Če je na svojem novem mestu rastel, je bilo
prav, če ne, pa tudi. Ce je rastel hitro ali počasi, lepo ali -grdo, če je rodilo drevo kmalu ali pozno, obilo ali malo, redno ali neredno, dobro ali slabo sadje — za vse to se je malokdo brigal. Na ta način se je gojilo sadjarstvo okoli selišč brez kakega določenega reda, brez smotra in seveda brez sledu kake enotnosti v izbiri sort. Za tiste čase je to zadostovalo. Za domačo potrebo je bilo sadja dovolj. Druge uporabe splošnost še ni poznala. Tudi na kakovost takrat niso gledali.
Kako vse drugače pa je dandanes! Razmere so se tudi v tem oziru temeljito izprernenile, zlasti od tedaj, ko se je z železnico odprl svetovni promet. Veljava sadja je nepričakovano poskočila. Segati so začeli po njem tudi tisti, ki ga ne morejo pridela-vati. In teh je več in več. Predelava sadja v razne druge oblike (za pijačo in živež) se je silno razvila in narastla. Povpraševanje po tem pridelku je vedno večje. Sadna kupčija se je mogočno razvila. Saj samo iz Slovenije ob dobrih letinah izvozijo več tisoč vagonov samo jabolk. Izpremenil in izobrazil se je tudi okus. Dandanes ni vseeno kakšno sadje pridelujemo. Dobre cene imajo le lepše, boljše, žlahtnejše sorte.
Umevno je, da se je moral tem novim razmeram v uporabi sadja prilagoditi tudi način pridelovanja. Po vsem svetu so spoznali, da na stari način z gozdnim divjakom ne gre več, ker je prepočasen in nezanesljiv. Ustanavljati so začeli posebna vzgajališča za sadno drevje — drevesnice. In šele od te dobe se je jela produkcija sadja glede množine in glede kakovosti dvigati z veliko naglico, tako da je postalo sadjarstvo važna kmetijska panoga. Po vseh bolj naprednih deželah so že davno pozabili na gozdni divjak in na stari način vzgoje sadnega naraščaja. Že deset- in desetletja vzgoje evropske sadne drevesnice vsako leto na milijone mladega sadnega drevja, pa ga je še premalo. Ustanavljajo se vedno še nove drevesnice.
Pa bi utegnil kdo ugovarjati, češ da se drevje iz drevesnic ne razvije v tako mogočna drevesa kakor ono cepljeno na gozdne divjake in ne doseže tolike starosti, dalje, da je bolj nagnjeno k boleznim itd. To je sicer res, toda v splošnem niso tega krive drevesnice ali podlaga, na katero je drevje cepljeno, ampak druge okolnosti. — Oblika in obsežnost vrha ter dolgost življenja posameznega drevesa je pred vsem zavisna od dotične sorte. Stare orjaške jablane in hruške, kakor jih vidimo po starih sadovnjakih, so- izvečine slabih, nežlahtnih, moštnih sort. Novejše sorte so pa nežnejše in občutljivejše, kakor pač vsa z odgojo in požlahtnjevanjem vzgojena bitja, bodisi v živalstvu ali rastlinstvu. Res, da pri novodobnih sortah nekaj izgubimo na množini pridelka in dolgotrajnosti drevesa, zato pa pridobimo na kakovosti. Ce daje posamezno drevo manj, je pa pridelek neprimerno več vreden. — Prav taka je s starostjo. Novodobni sadovnjaki vobče res ne dožive stoletne starosti. To je pa tudi nepotrebno. En rod, včasih tudi dva pa gotovo prežive. Ali ni to dovolj? Tako so neupravičeni tudi očitki glede občutljivosti za bolezni in druge nadloge, ki tarejo navodobne nasade. Malokdo pa pomisli, da v starih časih ni bilo toliko in tako nevarnih zajedalcev na kulturnih rastlinah kakor so dandanes. Ako drevje ne uspeva, je največkrat kriv sadjar sam, ker misli,
da mora rasti in roditi brez vsake nege in obdelovanja, kakor nekdaj. Ko bi pa izbiral sorte po podnebnih in talnih razmerah svojega kraja, ko bi sadno drevje negoval in obdeloval in ko bi uporabljal priporočena in preizkušena sredstva zoper zajedalce, bi bil z drevjem in njega pridelkom gotovo zadovoljen.
Pa kaj bi še dalje dokazovali! Stvar je jasna kot beli dan. Poglejmo samo vinogradnike! Tudi oni so nekdaj sami vzgajali trtni naraščaj. Dandanes pa je to nemogoče. Zato so se pa ustanovile trtnice, ki so v zadnjih 35 letih vzgojile in oddale neštete milijone trt. Brez trtnic bi bila obnova vinogradov nemogoča. Podobne razmere so pri sadjarstvu. Naši vinogradniki dobro vedo, da šmarnica, izabela in še razne druge sorte bolje rastejo nego žlahtne trte: poleg tega pa ne potrebujejo skoro nikakega obdelovanja in negovanja. Pa vkljub temu splošm> sade žlahtne trte, ki jih je treba vse drugače oskrbovati nego najžlahtnejše sadno drevje.
Kdor hoče torej saditi kaj več sadnih dreves in sploh v pravem pomenu besede napredovati v sadjarstvu, ne bo šele premišljal, kje naj vzame drevje za nasad. Zanj je edini vir drevesnica. Z gozdnimi divjaki v večjem številu se bo dandanes vkvarjal le še starokopitnež in pa tisti najmanjši posestnik, ki posadi slučajno tu ali tam kako posamezno drevo in mu še za tisto ni mar, kaj bo iz njega.	_
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 91. Moji kobili otekajo noge, če stoji delj časa v hlevu. Ko se pa prehodi, ji to izgine. Ni mi pa znan vzrok te bolezni, ali je to prehlad ali pa posledica prenapetega dela. Kaj je vzrok oteklosti konjskih nog pri počivanju v hlevu? (P. F. v L.)
Odgovor: Navedeni oteklosti konjskih nog je navadno kriva večdnevna stoja konj, ki so sicer vsak dan vpreženi. Zateklost povzročajo majhne zanemarjene ranice nog, največkrat pa vnetje kože. Zdravljenje takega pojava ni neobhodno potrebno, vendar ie dobro, da si pomagate. Razkužite oteklino s tem, da jo dnevno spirate z mlačno lizolovo vodo in jo osušite s cunjo. Na to jo drgnite z roko od spodaj navzgor vsaj četrt ure. Pri takem masiranju je treba posebno v začetku zelo rahlo pritiskati. Najboljši pripomoček pa je, da konja, ki slučajno nima več dni dela, izprevajate vsak dan vsaj pol ure.
L.
Vprašanje 92. Imam oral travnika, ki bi ga rad že sedaj jeseni pognojil1 z mešanim umetnim gnojilom. Je li to primerno tudi za gnojenje travnikov? Kakšno vrednost ima mešano umetno gnojilo? (V. K. v M. pri Lj.)
Odgovcr: Mešano umetno gnojilo je pripravna mešanica dušičnatih, fosfatnih in kalijevih gnojil. Prikladno' je več ali manj za vse vrste rastlin, ker vsebuje vsa rastlinska hranila, torej tudi za travnike. To gnojilo ima okrog 4 odstotke dušika, 10 odstotkov fosforove kisline in 10 odstotkov kalija. Za gnojenje travnikov ga rabimo okrog 600 kg na hektar ali 350 kg na oral (joh). Dobi se ga pri Kmetijski družbi in stane 180 Din za 100 kg. Travnike je najboljše z njim gnojiti jeseni ali pozimi in potem jih temeljito pobranati. Uspeh ne bo izostal. L.
Vprašanje 93. Imam dve svinji, ki jih vedno huje napada bolezen, ki ji pravimo „mora". Ko svinje krmimo, začneta med žrenjem kruliti, se vležeta na tla in se pripravljata, kakor bi hoteli dojiti. Zreti pa seveda nehata. Nekateri pravijo, da so take svinje manj užitne, da je njih meso bolj črne barve, zabela pa bolj slaba. Kako zdravim „moro" pri prašičih? (J. K. v Sv. J. V.)
Odgovor: Navadno pravijo naše gospodinje takim pojavom, da „svinjo mora sesa". Vzrok je iskati v pokvarjenih prebavilih, kar je obenem v zvezi s prehladom. Vsled plesnive, gnile ali na kak drug način pokvarjene krme ali pa tudi vsled prepiha in prehlada nastopi bolezen v prebavilih. Prehlad povzroča navadno prepih skozi tla svinjaka ali pa premrzla cementna tla ali stoja in ležanje v blatu in mokroti. Ta bolezen se zdravi, kakor nasvetuje „Dularjev Zivinozdravnik", na ta način: Bolnim svinjam ni dati 24 ur nikake krme; potem se jim polaga po malem lahko prebavna krma (korenje, otrobova voda) in dnevno dve žlici Glauberjeve soli. Svinjak se temeljito očisti, da je suh in snažen, ravnotako korita in posode za klajo. Svinjakova tla kakor tudi stene se zadelajo, da ni niti ene špranje, skozi katero bi vlekel mrzel zrak do živali. Sploh naj je svinjak kolikor mogoče topel. Bolne živali se pokrijejo s kakimi odejami; še bolje je, če jih dnevno 2—3 krat odrgnemo s toplim ribjim ali navadnim oljem. Pri takem postopanju bodo tudi Vaše svinje ozdravele, če niso bile predolgo zanemarjene. Meso in zabela tako bolnih prašičev sta ravnotako ržitna kakor od drugih.	L.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica Mengeš-Jarše je zborovala 10. oktobra t. 1. Od 43 udov je bilo 15 navzočih. Delegatom je bil izvoljen Jož. Tometj. Pri slučajnostih se je določila pristojbina za izposojanje travniške brane in okopalnika udom po 25 par od ure, neudom pa po 5 Din.
Kmetijska podružnica Jarenina je zborovala 31. oktobra t. 1. Od 65 udov je bilo 23 navzočih. Iz poročila je povzeti, da se je podružnica udeležila vinske razstave in sejma v Št. Ilju. Računski zaključek izkazuje 1060 Din dohodkov in 690 Din stroškov, tako da je preostanka 370 Din. Vrednost premoženja znaša 6113 Din. V odbor so bili izvoljeni: Al. Supanič načelnikom, Fr. Šparl tajnikom, Jož. Čižek blagajnikom in za ostale odbornike: Al. Golob, Al. Šraj, Fr. Komperšek in Kari Šmir-maul. Za delegata sta bila voljena Al. Supanič in Fr. Šparl. Pri slučajnostih obvelja sklep, da se imajo zanaprej umetna gnojila, živinska sol in druge potrebščine dobavljati iz družbenega skladišča v Mariboru.
Kmetijska podružnica Češnjica v Bohinju je zborovala 31. oktobra t. I. Od 31 udov je bilo 6 , navzočih. Računski zaključek izkazuje 15.963 Din dohodkov in 15.600 Din stroškov. Delegatom je bil izvoljen Iv. Arh. Za nakup merjasca se je dalo 750 Din brezobrestnega posojila.
Kmetijska podružnica Maribor je zborovala 3. oktobra 1.1. Od 147 članov je bilo 38 navzočih. Iz računskega zaključka je povzeti, da je znašal denarni promet 4428 Din. Za delegate so bili izvoljeni prof. Majcen, dr. Jerovšek, Fr. Žebot in Fr. Velker. Po predlogu načelnika se imajo člani prvo nedeljo vsakega drugega meseca zbirati na vinarski šoli. Tolmačiti se jim ima novi davčni zakon. Sprejme sc predlog za izpremembo obmejnega prometa z Avstrijo in trgovske pogodbe. Zahtevati je prodajo le cimentiranih mostnih tehtnic. Pojasni se zadeva živinske soli. Družbeno skladišče v Mariboru ima trijer za brezplačno čiščenje žita.
KMETIJSKO - SOLSKI VESTNIK.
Štiridesetletnica kmetijske šole na Grmu se je slovesno praznovala dne 21. novembra ti. Slavnosti so se udeležili številni absolventi starejših letnikov in razni ugledni gostje. Počastili so sfavnost s svojo navzočnostjo minister Pucelj, dvorni svetnik Šuklje, kabinetni šef Štibler, ministrski referent za kmetijsko šolstvo prof. Rittig, oblastna kmetijska referenta Sancin in inž. Zidanšek, ravnatelj srednje vinarske šole v Mariboru Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v Št. Jurju inž. Pet-kovšek, univ. prof. dr. Dolenc, okrajni glavar vladni svetnik Svetek, novomeški župan dr. Režek, okrožni zdravnik dr. Gre-gorič in dr. Udeležil se je proslave tudi kmetijski svetnik Rohrman, ki je deloval v tej dobi nad 32 let na zavodu. Došle goste je pozdravil ravnatelj Skalicky na novomeškem kolodvoru. Slavnost se je pričela s tem, da so se podali gostje na novomeško pokopališče, kjer sta se s primernimi nagovori zavodnega prof. inž. Jegliča in absol. in posestnika Globevnika položila dva venca na grob ravnatelja R. Dolenca. Ko so zapeti pevci še žalostinko „0 gospod", se je zahvalil govornikom in pevcem sin pok. ravnatelja univ. prof. dr. M. Dolenc. Ob enajstih dopoldne se je pričela slavnost na Grmu, kojega stolp in vhod sta bila tem povodom lepo okinčana z zelenjem in zastavami. V praznično prirejeni dvorani je imel slavnostni govor ravnatelj zavoda kmetijski svetnik Skalicky, ki je pozdravil došle goste in razvil zgodovino plodonosnega dela na Grmu in poudarjal važnost kmetijskega šolstva za napredek kmetijskega stanu. Njegove besede so izvenele v živio-klice na Nj. Velič. kralja, kraljico in prestolonaslednika. Minister Pucelj je odzdravil, čestital zavodu, dosedanjemu vodstvu in učiteljstvu in naglasa! velik pomen kmetijskega stanu za državo in deželo. Pri tej priliki je izročil ravnatelju Skalickemu in ravnatelju Žmavcu rede, s katerima sta bila v zadnjem času odlikovana za svoje uspešno delovanje. Po končnih govorih so si gostje ogledovali šolSike prostore in gospodarske naprave, nakar je sledil slavnostni obed, v teku katerega so se menjavale razne napitnice na navzoče goste in na učiteli-stvo. — Zavodu samemu čestitamo k pomenljivi slavnosti tudi od naše strani na lepih uspehih in mu želimo krepkega nadaljnjega razvoja! Naj prinaša mnogo sadu v prid našemu kmetijstvu!
Gospodinjski tečaji. Sredi meseca novembra t. 1. so se v ljubljanski oblasti zopet pričeli drž. kmet.-gospodinjski tečaji po deželi, in sicer: v Rovi (pri Kamniku) pod vodstvom gospe Minke Odlaskove, v Št. Rupertu (na Dolenjskem) pod vodstvom gdč. Minke Rožnikove, in v Bohinjski Bistrici pod vodstvom gdč. Helene Černetove.
GOSPODARSKE STVARI.
Mednarodna gospodarska konferenca v Ženevi, ki se bo
pričela 4. maja 1927 in na katero je povabljena tudi naša država, bo obravnavala mnoga važna vprašanja, kakor: carinske tarife in trgovinske pogodbe, svobodo trgovine, zabrane in omejitve, monopole sredstva za zaščito nacionalne trgovine ter plovbe, stanje industrije kakor tudi vzroke in težkoče industrijskega razvoja, industrijske zveze in organizacijo industrij, stanje kmetijstva, vprašanje mednarodne akcije za močnejši razvoj kmetijstva v vseh deželah, devizno kontrolo, vprašanje upostave zlate valute in podobno.
13. mednarodni kmetijski kongres v Rimu. Mednarodna kmetijska komisija, ki je pred kratkim zborovala, je pripravila program in vse potrebno za 13. mednarodni kmetijski kongres, ki se bo vršil v začetku maja 1927. v Rimu. Ta kongres bo ustvaril nekaj novega, in sicer se bo* prva sekcija preuredila •pod imenom Mednarodna konferenca kmetijskih udruženj v
organ za zastopstvu kmetijskih organizacij in za zastopstvo splošnih kmetijskih interesov na gospodarskem polju. Potom te institucije se bo kmetijstvo moglo v bodoče v gospodarskih stvareh samostojno uveljavljati tudi v velikih mednarodnih organizacijah, kakor v Društvu narodov itd. Provizorično tajništvo vodi švicarski proiesor Laur (Brugg) ter opravlja vsa preddela, zadevajoča to konferenco1. Prej omenjena komisija se je obrnila tudi na gospodarsko konferenco v Ženevi z vabilom, da uvede v vseh državah poizvedbe o stanju kmetijstva in ji je v ta namen dala na razpolago ves potreben material Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu, ki je centrala mednarodnega agrarnega sveta.
Ljubljanski velesejm v letu 1927. Na zadnji seji upravnega odbora Ljubljanskega velesejma se je predložila bilanca o moralnem uspehu prireditev v letu 1926. Tako Velesejm kot Pokrajinska razstava „Ljubljana v jeseni" sta moralno izborno uspela, da, v očigled težki gospodarski krizi nad pričakovanje dobro. Upravičenost obstoja te važne gospodarske institucije se je s tem zopet dokazala, kakor tudi utrdila nje stalnost. — Sklenilo se je prirediti prihodnje leto VII. Mednarodni vzorčni velesejm v času od 2.—11. julija. Pokrajinsko razstavo pa, ki bo nosila kmetijski značaj, od 10.—19. septembra. Po dosedanjem zanimanju obeta biti VII. velesejm v nizu dosedanjih prireditev eden najboljših. Pokrajinski-kmetijski razstavi, pa je že v naprej zasiguran popoln moralen uspeh, vsaj se priredi ta prireditev v proslavo 160-letnega obstoja Kmetijske družbe v Ljubljana, ki bo napela vse moči, da razstava čim preglednejše in impozantnejše izpade. — Ker si je od letošnjih razstavljalcev že 75% zasiguralo svoje stare prostore za prihodnje leto, ni več veliko izbire v prostorih na razpolago. Zato naj1 se oni novi razstavljalci, ki si žele spe-cielne namestitve, zglasijo takoj v sejmskem uradu, da se ustreže vsem željam.
KMETIJSKE NOVICE.
Bosanske pečke od lesnik in drobnic. Kdor želi kaj sadnega semenja, naj se blagovoli od 20. t. m. obrniti direktno na drž. sreskega ekonoma Milutina Devica v Gračanici (oblast Tuzla) v Bosni. Imenovani ima na razpolago približno še 30 kg jabolčnih in 10 kg hruškovih pečk ter približno 30 kg črešnjevih koščic. Podpisanemu je že vsa zaloga pečk iste provenjence pošla.	Fr. Kafol, Ljubljana.
Živinorejsko pasemsko okrožje za Dolenjsko naznanja živinorejcem tamošnjega okrožja, da se vrši običajni letni sestanek živinorejcev dne 29. t. m., to je v sredo po Božiču, v Orteneku pri postaji po prvem jutranjem vlaku, z navadnim dnevnim redom. Živinorejske zadruge in žv.inorejci ter drugi zastopi, ki se za stvar zanimajo, se vljudno vabijo.
DRUŽBENE VESTI.
Gospodarski dnevnik 1927. za kmetijsko knjigovodstvo.
Glavni odbor Kmetijske družbe je sklenil izdati posebno knjigovodstvo, ki ga naši kmetovalci, posebno posestniki po deželi, nujno potrebujejo in zelo po njem povprašujejo. Kot prvi del tega knjigovodstva je letos izšel gospodarski dnevnik za 1. 1927., ki je tako sestavljen, da lahko posestnik vpiše vanj vsak dan vse važne dogodke v gospodarstvu kakortudi izdatke in prejemke. Knjigi je dodana tudi tabela za preraču-njevanje kubične vsebine okroglega in tesanega lesa. Neobhodno potrebni so pa vsakemu posestniku mezdni zapiski, ki se vodijo za delavce ali dninarje, ki dobivajo svojo mezdo tedensko. Ta gospodarski dnevnik bi moral imeti vsak kmetovalec, da si v njem vpiše vse svoje prejemke in izdatke in dogodke v gospodarstvu. Knjižica je zelo poceni in stane le 10 Din za komad. Podružnice, ki naročijo najmanj 20 komadov,
jih dobijo po S Din za komad. Za poštnino je priložiti za vsak izvod po 1 Din. Ker se bliža novo leto in je v dnevniku ves koledar za prihodnje teto, je priporočati, da podružnice in udje to knjigo čimprej naročijo, da jo dobe že do pričetka 1. 1927.
KNJIŽEVNOST.
Pridelovanje žita. Tako je naslov knjižici, ki jo je ravnokar izdala Delegacija proizvajalcev čilskega solitra. Prav potrebna nam je bila, kajti dosedaj ni imel naš kmetovalec spisa, ki bi v kratkem obdelal to snov. Knjižica nam v uvodu pove, kako smo v naši državi sploh in v Sloveniji še posebej zaostali glede pridelkov žita in kako daleč so druge države pred nami. V poglavju „0 žitih sploh" dobimo opis žitnih rastlin in njih zahteve glede zemlje. Oddelek „Gojenje raznih vrst" nam poda navodila glede gnojenja žit, učinek raznih organskih in umetnih gnojil ter način njih uporabe; obenem nam navaja še druge pogoje za povečanje žetvenih pridelkov. Sledijo še odstavki o kolobarjenju, pripravi zemlje, pripravi semenja in o setvi, o oskrbovanju setve in žetve. Sploh dobimo v tej knjižici, ki ima 52 strani, vsa navodila, ki so potrebna za zvišanje pridelkov. Vsak kmetovalec, ki bo pazljivo prečita! ta spis, bo črpal iz njega dovolj naukov, ki mu bodo prinesli obilo koristi v gospodarstvu, če jih bo upošteval. Zato vsem toplo priporočamo to knjižico, in to tembolj, ker jo na željo dobi vsakdo brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddelega-cija proizv. čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16, ki mu na željo brezplačno dopošlje tudi še druge kmetijske knjižice Delegacije, bodisi v slovenskem ali srbohrvatskem narečju.
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
Slike glav. skupščine. Kdor še želi naročiti slike glav. skupščine, naj to stori najdalje do 15. decembra t. 1. pri fotografu. Glej tozad. notico v 19. štev. „Kmetovalca". — Ocena za stalnost in strokovni izpit. Vsi tovariši — drž. uradniki, ki so dopolnili tretje leto državne službe, a še niso položili strokovnega izpita, se opozarjajo, da se na podlagi ugodne ocene v ztnislu čin. zak. lahko imenujejo stalnim pripravnikom s popolno položajno plačo pripravniške grupe in pravico avtomatičnega posredovanja po stepenu in stanarini. Društvo je napravilo primerno vlogo na kmet. ministrstvo, ki je dosedaj zastopalo drugo stališče. — Službena pragmatika. Pozivajo se tovariši - - drž. uradniki, da javijo društvu svoje želje in nasvete glede revizije službene pragmatike. — Tajnik: Lukman; preds.: Zidanšek.
URADNE VESTI.
Družbeni občni zbor. Novoizvoljeni odborniki. Na občnem zboru v četrtek 16. decembra , 1926 so bili izvoljeni namesto izžrebanih sledeči odborniki: Predsednik Ivo Sancin; odborniki za ljubljansko oblast: Ivan Ažman, Lesce, Anton Globev-nik, Bršlin, Lovro Petovar, Ivanjkovci. Odborniki za mariborsko oblast: Mihael Brenčič, Ptuj, Jakob Jan, Podhom, Mihael Hrastnik, Laško.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe dne 15. novembra 1926.
(Dalje.)
V strokovnem oziru je bilo v tej dobi dovolj posla. Vršila so se strokovna predavanja ipri kmetijskih podružnicah v Cerknici, Logatcu, Selcah, Šmartnem pri Litiji, Vojniku, Kostriv-nici, Apačah, Mietsdorfu in Št. Jurju v Slovenskih goricah.
Kmetijska družba je prevzela v zalogo in prodajo slovenske strokovne knjige, da s tem razširi med ljudstvom po
deželi kmetijsko literaturo. Od zadnje odborove seje se je razprodalo že 57 knjig od 125 komadov komisijske zaloge.
Kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. septembra t. 1., ki jo je organizirala Kmetijska družba, je lepo izpadla. Splošno se je izrazila želja, naj se taka prireditev ponavlja vsako leto in po možnosti v večjem obsegu. Družba je ponovno zaprosila kmetijsko ministrstvo za podporo za to prireditev, toda žal, vedno zaman.
Ob tej priliki se je sprožilo vprašanje, da bi naj družba ob stošestdesetletnici svojega obstoja, ki jo bomo praznovali prihodnje leto, priredila kmetijsko razstavo v velikem obsegu, da na ta način proslavi ta zgodovinski dogodek. V ta namen bi pač bilo začeti s predpripravami čimprej, kajti taka prireditev zahteva obilo in smotrenega dela.
Družba je dobila na vknjižbo na svojo hišo v Mariboru posojilo 300.000 Din. Zaprosila je tudi kmetijsko ministrstvo za brezobrestno posojilo 300.000 Din.
Pri razpravi o tajniškem poročilu so se od strani gg. odbornikov stavili razni predlogi, kakor priti do cenejšega kredita: naprositi je Narodno banko za posojilo enega milijona Din po 7% obresti, ki se jih dvigne po potrebi. Prošnjo bi bilo utemeljiti z gospodarsko krizo vsled slabe vinske letine. Iz državne razredne loterije je zaprositi za večje posojilo. Povabiti je vse tri Zadružne zveze, da posodijo potreben kapital po nizki obrestni meri. Družba naj se obrne na svoje člane za posojilo po primernih obrestih. Odbor je sklenil, da direktorij prouči te predloge in ukrene, kar se mu zdi primerno.
Na to se je tajniško poročilo odobrilo.
Blagovni promet. Tajnik je obravnaval blagovni promet. V zadnji dobi je dobava blaga postala bolj živahna, ker je bilo kriti jesenske potrebe. Družba je to jesen naročila, in večinoma že razprodala skupno 50 vagonov Tomasove žlindre, 9 vagonov kalijeve soli, 3K -vagone apnenega dušika, vagona kajnita, 1 vagon kostne moke, 2 vagona mešanega umetnega gnojila; dalje 10 vagonov živinske soli, 1 vagon plugov, nekaj drugih sitrojev in 1 vagon mešanih krmil.
Promet bi bil še živahnejši, če bi ne bilo gospodarske krize. Podružnice naročujejo sicer blago, toda ga ne morejo redno plačevati, ker ne morejo od udov izterjati dolžnih znes-
kov. Zato ima družba pri podružnicah precej terjatev; primanjkuje ji pa kapitala za nabavo blaga.
Po nekaterih pojasnilih se je pore čilo o blagovnem prometu odobrilo.
5.	Namestitev kmetijskega strokovnjaka. Na podlagi razpisa mesta kmetijskega strokovnjaka se je podelila ta služba Franju Kafolu, referentu za sadjarstvo pri ljubljanski oblasti.
6.	Sklicanje družbenega občnega zbora. Letošnji občni zbor Kmetijske družbe se je določil na četrtek, 16. decembra ob enajstih dopoldne v „Mestnem domu."
(Konec prih.)
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti:
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. .i. vsaj 10 dni pred izidom onega »Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Koprivnik, v nedeljo, 2. januarja 1927. ob pol eni popoldne v hiši načelnika; — Kostrivnica, v nedeljo, 2. januarja 1927. zjutraj po sv. maši v občinski hiši; — Kranjska gora, v nedeljo, 2. januarja 1927. ob enajstih dopoldne pri Kravenju;
—	Mošnje, v nedeljo, 9. januarja 1927. ob treh popoldne v stari šoli; — Šmarje pri Jelšah, v nedeljo, 2. januarja 1927. ob treh popoldne v gostilni Habjan v Šmarju; — Tomišelj, v nedeljo, 2. januarja 1927. ob desetih dopoldne v šoli; — Velika Loka, v nedeljo, 2. januarja 1927. ob treh popoldne v hiši Alojzija Bukovca; — Velike Poljane, v nedeljo, 16. januarja 1927. ob desetih dopoldne v šoli; — Sv. Ana v Slov. goricah, na praznik, 6. januarja 1927. ob osmih zjutraj v „Društvenem domu";
—	Sv. Križ pri Litiji, v nedeljo, 2. januarja 1927. ob pol eni popoldne pri načelniku Karlu Mikliču; — Sv. Trojica v Halozah, v nedeljo, 2. januarja 1927. ob devetih dopoldne v čitalnici pri Sv. Trojici.
Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru.
Cene so navedene v dinarjih.
Konji (prigon v Lj. 311,
1 par dobrih konj.....
M. —):
Ljubljana
2000 do 10 OOU
Maribor
Voli in krave (prigon v Lj. 228, v	M. — glav):.
1 kg žive teže 1......................S' - J"--
1 „ „ „ II......................7-50 do ——
1 t> M tt ni............6 50 do -•—
1...... krave, klobasarice ....	3 — do 4'—
Teleta (prigon v Lj. 31, v M. 16 glav):
1 kg žive teže...........10 - do 11-50 —■— do —•-
—do	—• —• do
—•— do	-•■
_•_ do	-•■
Prašiči (prigon v Lj. 146, v M. 248 glav):
1	komad 6— 8 tednov stari
1	„ 3— 4 mesece „
1	„5—7
1	„ 8—10
1	„ enoletni . . . .
1	kg žive teže, debeli . .
1	., mrtve teže, debeli .
Kože:
o 250'
123-— do 150'-
250'— do	300'-
420'— do	450'-
525 - do	550'-
1000- - do	1200--
9 60 do	10'-
15'— do	17'-
1 komad kontske kože 1 kg goveje kože . .
' „ telečje kože . . 1 m prašičje kože . . 1 „ gornjega usnja . 1 „ podplatov . . .
75' - do !f- do 15 — do 6 - do 75- do dO do
100'-13'-16'-
90-
75
Ljubljana
Maribor
Perutnina:
1 kemad, piščanec.....
1 „ kokoš ......
Mleko, maslo, jajca, sir:
1 liter mleka.......
1 ,. smetane......
1	kg čainejra masla . . . .
1	.. surovega masla . . .
1	,. bohinjskega sira . . .
1 „ sirčka.......
1 jajce ..........
Žito in drugo:
1 q pšenice.......
1 „ rži ..........
ječmena.......
ovsa........
prosa ........
koruze (nove, sušene) . .
ajde ........
fižola, ribničan . . . . tižola, prepeličar . . . . krompirja......
15'- do 25 - 15'— do 35' 25— do 40 — 35'- do 45-
2 50 do 3'—
—-■— do	55'-
45'— do	—'•—
38-— do	44'—
9' do	10'
2'— do	3
12' - do	14-
50' - do	65'
36 do	40'
4 - do	9 -
1-50 do 1'75 1'75 dr 2 -
1 1 1 1 1 1 1 1
Krma:
1 q sladkega sena 1 „ kislega sena 1 „ slame . . .
Kurivo:
1 m3 trdih drv . 1 „ mehkih drv
350 -	do 370 -270 - do 293-
240 —	do 260'—
215	do 250'-
310'—	do -'-
220 -	do 230'-
350'—	do 380'-425 400
3 0'— do 325-200'— do 225' 200' do 225' 225 - do 2f0-250- do 30 '•-225 - do 250' 250' do 300' 300— do 4.0'
150'- do 175 150 — do 200'-
100' - do —-75--
-'- do 50'-
150'- do —'-75 - do —•-
76 - do 105'-37'- do 50-
140'- do 160' 105'- do 120.
Poštnina plačan« v gotovini.
štev. 23. _ V Ljubljani, 16. decembra 1926.	Leto XLIIL
nžjo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva
glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim „ceneišim^ponudbam._
Glo.stlo Kmetijslce clru&žte^ za Slovenijo.
I«iserala se računajo po naslednjih cenah:
'/,	stran
'/a	strani
'/3	strani
'/.	strani
Din	1200 —
Din	600' -
Din	400 —
Din	300 —
strani . strani . , strani , strani
Din	200 —
Din	150 —
Din	100-—
Din	50' —
Priloga listu stane Din 1200'-
Mala naznanila do 20 besed
sta >e Din 10 —, vsaka nadaljna beseda 50 para.
Kmetovalci - udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slove-
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so popolnoma neobvezne.
Semena.	j
Siva semenska ajda: Družbi se je posrečilo dobiti nekaj lepe sive ajde, ki jo bo oddajala po Din 4.50 za kg. Ker je bila letos izredno slaba letina ajde, bo v prihodnjem letu močno povpraševanje po semenskem blagu. Zato priporočamo udom, da si jo že sedaj nabavijo.
Umetna gnojila za Jesensko gnojenje.
Cene veljalo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih na] se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, k) iln bo napravila po možnosti ugodnejše cene-
Apnenl dušik z 16 do 17% dušikom po Din 300,— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 310 za sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kalijeva sol, 42% po Din 160.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 85.— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit po 95,— Din za 100 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred.
Mešano umetno gnojilo K. A. S. za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje kalij, dušik in superfosfat v primerni sestavi po Din 170,— 100 kg. Vreče in dovoz na kolodvor se pri-računa po lastnih stroških 11 Din 50 par za 100 kg. Za 1 ha 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 350.— za 100 kg Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 90,— Din 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji.
Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline, 2%% dušika po Din 110.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostni moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 110,— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 17% Din 135, 18% Din 142, 19% Din 149. Za na drobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100kg: 17% Din 140, 18% Din 147, 19% Din 154.
Krmila:
.£'cema" — sredstvo proti metuUavostl pri goveji živin!, ovcah, konjih in prašičih. 1 kg stane 30 Din.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tnaščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Poklaino apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na dro-bno Din 5 za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg oo Din 9.50 za k* na drobno Din '0.— za kg. najrnani c i?
Živinska sol po Din 2.25 za 100 kg Ljubljana, z vrečami
(po 50 kg) vred.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po kg Din 50.—.
Ebulioskope Vidal-Maligand po 500 Din za kompl. aparat.
Eponit, vinski, po Din 50 za kg.
Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50,— za 1 kg.
Fenolftaleinov papir po 11.— Din za dozo.
Flora škropilnice, dvoliterske, za cvetice, po Din 370.—.
Gnojne vile s 4 roglji po 15,— Din za Komad
Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—.
Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Din.
Grozdni rebljačl „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Dta.
Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450,— Din.
Gumijeve plošče po 5 Din komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po 12.— Din meter.
Gumijeve krogljlce po 50 par komad.
Hora patrone po 12.— Din komad
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Dta 30, ^ kg Din 50, 1 kg Din 100.
Karbokrimp, nizozemski fabrikat, sredstvo zaper drevesne škodljivce, v ročkah po 3'A kg po Din 45.—.
Modra galica iamčeno 98/99% po Din 7 50 za 1 kg.
Mostne mere (vage) za v žep, mali format po Din 95.— veiji format s termometrom po Din 140.—.
Natrijev bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca.
Ročni žveplalniki po Din 65.— komad.
Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250— Din.
Sadna in vinska stiskalnica z dvema košama Din 2.500.—.
„Srgo" aparati iz Mannesmanove cevi za zatiranje poljskih miši po Din 200, patroni po Din 7 za komad.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek.
Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—.
Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.—; št. 16 po Din 20,— za komad.
Škropilnice razpršilke za cvetlice od td. Kunde, od 11.— do 205,— Dih.
Škropilnice, orig. Vermorel, trtne nahrbtne Torpille No. 1 po Din 620.—, Oranges po Din 590.—.
Škropilnica franc. znamke „Automatique" Din 680.—
1 rtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 506, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad.
Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun je barvasti prah. ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatlicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170.—.
Vinalk^ineter za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120. Vinometrl „Welnlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—.
2veplo v rinčicah za žveplanje sodov po 15 Din za 1 kg.
Žveplo dvojno ventllirano 85/95% Chancel po Din 4,— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg.
Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalnike, ročne po 65 Din za 1 komad.
Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—.
Vrtnarsko orodje orig. trvdke S. Kunde & sin:
Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo (glej spis v ..Kmetovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.— ; vrtni noži po Din 57.25. Din 67.75; vrtne 1» trtne škarje po Din 52.—. 76.—, 117.—, 146.—, 190.—.
Žage za drevesa od td. Kunde, od 30.— do 124,— Din.
Razne kmetijske potrebščine:
Brzoparilnike „AIia" original B po 120 1 po 1900,— Din.
Grablje železne, 10 zobne po Din 9.—; 12 zobne pt Din 11.—; 16 zobne po Din 15.— za komad.
Gumijevi seski po Din 20 in 30 komad.
Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavosti ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din.
Kultivatorje (ročne) po 18, 20 in 25 Din komad
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—.
Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnici po 10 I po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za štihanje po 23 Din komad.
Pasti za voluharje po 10 Din komad.
Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—.
Peresa k vrtnim škarjem po 1 Din komad.
Posnemalnik „Titan" za 1501 po Din 2500.—.
„Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Dia 1260, za 100 1 K : 1 po 1700 Din, za 130 1 K : za kmetije 4—7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950.
Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din.
»Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Dia 20.—.
Reporezni stroj E. W. A. po Din 700.—.
Robkalni stroji za koruzo EMR po Din 950.—.
Ročno seialico po Dtn 210,— komad
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po po 25 gr po Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr PO Din 110, 500 gr po Din 180.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpc) 360 cm po 970.— Dte 20 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din.
Slamoreznice 10 col. reg., komad Din 1050.
Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190.—.
Telečji napajalniki po Din 100.—
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30,— Din % ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din
Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70,
Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—.
Poljedelski stroji
Universalni plugi. D8 MN po Din 1250, D7 MN po Din 1180, D6 MN po Din 1000, EFB5 po Din 920, D5 MNR po Din 780. Kompl. plugi z sedemdelnimi izruvači za krompir po Din 1250.
Plužni lemeži: 7 M24 po Din 52.—, 6 R24 po Din 48.—.
Obračalni plug UW5 po Din 1040. Podzemeljski plug po Din 400.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 175.
Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) po Din 440.—; „Planet" štev. 8 Din 750; ..Planet' štev. 18 Din 220.
Osipalniki: z enim prednjim kolesom po Din 850; kompletni po Din 780; HSE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390.
Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 po Din 700.—, A4 po Din 710.—
Travniške brane z zvezdnimi členki SA po Din 800.—, SB po Din 900.—.
Travniški skariflkator ..Darius" 14 po Din 2160.
Seialni >troi ..Isarla" širok 1.25. vrst 11, Din 5000
Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780, i devetimi (peresnimi) noži po Din 1980.
Izruvač za krompir SACK z sedmimi deli Din 420.—.
rabim pri moji razsežni živinoreji „Thixrpir proti driski telet in prašičev vedno z dobrim uspehom. Važno je, da se ima „Thurpil" vedno v zalogi, da je pri porodu takoj pri roki. „Thiirpil" zamorem vsem živinorejcem le priporočati. „Thiirpii" se dobiva v lekarnah in pri živinozdravnikih. — Če ga ni v zalogi ga naročite iz tovarne: Cl. Lageman, Chemische Fabrik, Aachen (Nemčija). — V zalogi pri: „Lykos", Mr. K. Vouk, ^	Zagreb, Jurjevska ul. 8.
<3a
TŽite se stare navade
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
Pravifranckov kavni pridafek
"la pocenjuje kavo.io krepča in ji daje dober okus. "Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomajen« zavezo
v LJubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din.
Radi velikega navala odjemalcev, moram lokal povečati. Da pridobim večji prostor, priredim
razprodajo
radi prezidave
po znatno zn žaaih cenah!
FRANC KOLLERITSCM
APAČE.
Ile kupujte
cepljene trte
predno ne zahtevate brezplačnega cenika trtnice
Lozni pasadnik
„MITIHflC"
Smederevof Srbija.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
„MASTIN"
ki pospeSuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno i« lavne žlvinf. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 6 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din.
Lekarna TRNHOCZV
Ljubljana, talni trg V
(Zraven Rotovža.)
Blasnlkova
IfEtIHfl pHflTIHfl
za navadno leto 1327.
ki ima 365 dni.
„ VELIKA PRAT1KA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še
danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise,koje mora vsak citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
]. Elasniha naslednikih
tisharna in litograflčni zavod LJUBLJANA, BREG ŠTEV. IZ
JEnrilo
Splošno priljubljen
kavni nodomesle/i
okusen i cenen.
:Dobiva se v vse&
dobro asorliranifi kolonijalnif) irgovina£.
i. m &
Ljubljana,
Gosposvetska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrt. Vozna kolesa Stjria Dtlrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko.
rMoja žena in joz^
f
smo istega mnenja in tudi Vi boste strmeli, videči kako postaja Vaše lice mladeniško sveže, Vaša koža gibčna in baržunasto mehka. Istotako Vas lasje s svojim izgledom vedno bolj vesele, če boste Vi kakor tudi mi rabili dnevno : Fellerjeva mila zdravja in lepote z marko .Elsa" najplemenitejše kakovosti. Vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ki se vpijejo v kožo in jo oplemenjujejo. Poizkusite enkrat:
ELSA - LILIJNO MLEČNO MILO ELSA - RUMEN,JAKOVO MILO ELSA - GLIC1 RIMSKO MILO ELSA- BORAKSOVO MILO ELSA-KATRANSKO MILO ELSA - MILO ZA BRITJE in nikoli več ne boste hoteli uporabljati drugega mila. Za poizkus 5 kosov Elsa-mila že z zavojnino in poštnino vred 52'— Din. Fellerjeva kavkaška pomada za obraz In zaščito kože „Elsa" Vam ohrani mladost in lepoto, gladi gube na koži in jo dela gibčno in baržu-na&to mehko. Strmeli boste kako hitro Vam ginejo pege, mozoljei, sojedci, razpokana in rdeča mesta.
Fellerjeva močna .Elsa" pomada za rast las
zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhlaj, dela hrhke lase mehke in gibčne ter pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene ali po I lonček od obeh pomad z zavojnino in poštnino vred Din 38'—.
Te cene se razumejo le če se pošje denar naprej, ker se proti povzetju poštnina z vi a za 10"— Din.
Naročila nasloviti razločno takole :
EUBEN V. FELER, Murna vttoMsi

Oonji, Elzatrg št. 333, Hrjatsha.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 10.—,
vsaka nadaljna beseda po 50 para. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
,,Ju lienovo4' čistiio
za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljnjte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker k. Ino al nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo i* vrže! Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte f 11* • i • ' n t oonudbe -C favna zaloga Drogi-rija „SANITAS", Celje in Ljubljana.	248
Motna vina čistiti
in trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavna*
Na zalogi imamo špecijelno francosko želaa^o „Lain6" tvrdke Oerment & Quigaard. Pariš ^ vsaki pošiljki ptidenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga- Drogerija ,,San?t*" Celje in Ljubljana.	249
Kmetovalci!
Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas
sigurno z.šciU: edine
„Porzol"
suho sredstvo za prošenje pšenice,
katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10'—, 1 zavitek 1 kg Din 44'—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „PorzoI" naprodaj dobijo popust.
Vsa navodila daje brezplačno tvornica:
„KAŠTEL" D. D.
Zagrebačka poslovnica
ZAGREB, Poštni predal 104.
Uradni prostori : Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr.

starejši, z malo družino, popolnoma izvežba« v vinogradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in poljedelstvu išče stalno službo! Dopisi pod „Ekonom-Gor. Radgona" na upravo ..Kmetovalca" pod štev. 379.
Upravnik.
Upokojen učitelj z večletno prakso o vinogradništvu, kletarstvu ter sadjarstvu išče primerne službe. Oglase sprejema uprava ..Kmetovalca" pod: Upravnik štev. 381.	331

Stare kovine
baker, svinec, kositer, medenino, aluminij, cin-kovo pločevino, akumulatorske plošče etc., kupuje in plača najbolje: Yerc, komercijalna družba Ljubljana, Kongresni trg 9.	357
Čreva
vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi
surovi in stopljeni loj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Berg-man, Ljubljana, Poljanska cesta 85.	320
Semenski fižol
vrsto ..mandalon", prvovrsten, na roko zbran proda ali zamenja za enako ali tudi druge vrste dokler zaloga traja Fran Pogačnik. Ljubljana Dunajska cesta 36.	3SJU
Mešane ženske lase
kupuje M. Pleterski, Cerklje ob Krki.
391
Viničarja
samskega ali oženjenega brez otrok, kateri se dobro razume na vsa vinogradniška dela (stanovanje, hrana in plača glasom pogodbe) se sprejme v službo 1. februarja 1927. Ponudbe z navedbo plače naj se takoj pošljejo na: Jovan Cačuga, v Bjelovaru-Severin.	392
Plemenski merjaščki in svinjice
gorenjskega črnopasastega plemena z dolgimi visečimi uhlji in dolgega života, priznano dobra sorta za špeh in meso, odporne narave, se dobe v radovljiškem okraju. Naročene živali se odbere v svinorejskih središčih od najboljših svinj, opleino-njenih od odbranih mrjascev in odpošlje v starosti 8—10 tednov. Interesentom, posebno kmetijskim organizacijam se priporoča, da naroče mer-jaščke skupno in čimpreje, da se jim spomladance pravočasno rezervira. Pojasnila daje: Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. _____393
Na prodaj je:
ena nova reporeznica, ena nova gnojnična pumpa, en železen gepelj malo rabljen in en nov lesen gepelj z 20 m dolgo pocinkano vrvjo. Ogleda se lahko vsak dan na graščini Komenda pri Kam-"'k".____394
Sadno drevje in trte
ima naprodaj kmetijska šola na Grmu, pošta Novo
mesto. (Cena in vrsta se izve pri ravnateljstvu). ________396
Lepe cepljene trte
oddaja kmetijska podružnica Novo mesto. Cene in vrste se izvejo istotam.	395
Službo služitelja
vinarske, ozir. kmetijske stroke odda državna kmetijska šola na Grmu, Novo mesto. Glej razpis v 110. številki ..Uradnega Lista".	397
Vsem vinogradnikom
kateri potrebujejo na suho amerkansko cepljene trte in sicer: veliki risling, silvanec, beli in modri burgundec, rudeči in dišeči traminec, črnina več vrst, debele Pošip, bela in rudeča Ranfol, bela in rudeča žlahtnina (Gutedl), cepljena Izabela za nizke lege, za brajde verande, cepljeno na Ri-paria Portalis veliko listnato, Gothe br. 9. Korenjaki enoletniki, istih podlag. — Trte bodo dobro zarašene in dobro sortirane za prvi razred, glede podlage in sorte vsem v zadovoljnost postreženo. Naročila sprejema ustmeno in pismeno Franjo Zlher, vcletrsnica v Samušani 37, p. Sy. Marjeta pri Moškanjclh.	.	398
Ovni,
i. s. eden dve leti star in dva po eno leto stara, čiste jezerske pasme ima na prodaj graščina Hmelj-alk pri Novemmestu.	386
Zoper prehto-jenje in hešelj pri honjfh
Pri vseh pojavih prehlaienja pri konjih, to je: mrzlici, izcejanju žlema in gnoja iz nosnic, otež-kočenem dihanju, izgubi teka, prenaglem spotenj« in kašlju, učinkuje zanesljivo: Sadnikarjev profi-kataraličen prah za konje. Skatlja z natančnim navodilom 20 Din. Izdeluje in razpošilja samo:
Lekarna HOČEVAR Vrhnika.
Brinje, slive, fige
za žganjekuho oddajo po nizkih cenah tvrdka Ivan jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo!	372
Deteljno seme
kupujemo po najvišji ceni. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5 (poleg Figovca) ali pa Wolfova ulica št. 12.	368
Vinske trte,
zelcno-cepliene, dvoletne, najbolj priporočljivih sort, garantirano zdrave, močno okorennjene prodaja iz lastne trtnice po zmernih cenah: Janko Šarič, vinogradsko-sadjarski stročnjak, Petrova-radin (Srent). Ceniki v hrvaškem in nemškem jeziku brezplačno!	399
Pristno vino
86 hI letnika 1925 in 30 hI novine izborne kakovosti (rizling, silvanec in burgundec) ima naprodaj: Župni urad Križovljan, pošta Vinica pri Va-raždiriu. Kdor refiektira na dobro vino, naj se obrne na gorenji naslov.	400
Oskrbnik se išče
za veleposestvo blizu Maribora, ki je pošten in vesten, strokovno izvežban v vinogradstvu, hmeljarstvu in živinoreji, ter vešč slovenskega is nemškega jezika. Vstop najkasneje do 1. marca 1927. Izčrpne ponudbe z natančnim podatkom dosedanjega službovanja od ponudnikov, ki ustrezajo pogojno vsem zahtevam so nasloviti na: Franc Hut-ter, Ptuj.	383
Cepljene trte,
na amerikanskih podlagah pod vsako konkurenčno ceno nudi trtnica Franc Zelenico, trtničar, Ruc-manci — Sv. Tomaž pri Ormožu, Slovenija. 388
Cepljene trte,
veliki rizling gothe 9, silvanec riparija portalis, muškat silvanec gothe, beli bulgunder gothe, korenjake amerikanske podlage nndi in prodaj« Friderik Petek, Cvetkovcl 36, pošta Velika Nedelja.	401
Lepa krava - simodolka
zelo velika, prav dobra mlekarica, je z drugim teletom (teličico) na prodaj pri Franc Vrtačnik-u, Vič 44.	402
Italijanske jerebičarke
19 komadov (2 petelina) poldrugoletne, skupai za 450 Din, na prodaj! Upravitelj Kllmek t Gornji Lendavi (Prekmurje).	403
Mlinar in njegova hči.
Ljudska igra. Spisal Ernst Raupach. Za slovenske ljudske odre priredil Adolt Robida. Ljudski oder.
VII. zvezek. V, Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 18.— za izvod. „Mli-nar in njegova hči" je igra iz onih časov, ko je bil namen odra še plemenit in poučen. Stara je 100 let in vendar jo še dandanes povsod igrajo. Zlasti _ na Vseh' svetih dan, ko obhajamo spornim na naše rajnke, zaživi še dandanes tudi po večjih glediščih stari Raupach s Konradom in njegovo piščalko. Pri nas Slovencih ie že par let v knji-gotržtvu popolnoma pošla in zato bodo odri segli po tej stari znanki. Igra ima naravno risane značaje, zanimivo in neprisiljeno razvijajoče se dejanje in živahen, naraven dialog. Igra ima 4 ženske in 5 moških vlog. Prevod ie popolnoma nor in popolen. Sedaj imajo lično knjigo na razpolago, ki jim za malo denarja nudi vzgojno, pošteno in priljubljeno igro za kulturno delo med narodom.