Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
1’ r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
H		
		
m		m
Wi
Leto XVI. - Štev. 36 (809)
Gorica - četrtek 3. septembra 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
OB 25-LETNIC1 ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE
Papež poziva k miru
Johnson -Humphrey proti Goldwaterju
Papež Pavel VI. je v teku splošne avdience dne 26. avgusta izdal odločen poziv k miru. Dva razloga sta privedla svetega očeta do tega, da je svetu izdal ta svoj poziv: 50-letnica prve svetovne vojne in 25-letnica druge, ki sta obe izbruhnili v tem letnem času, in pa ostri spori, ki še vedno obstajajo med različnimi državami in ki so že oškropljeni s krvjo in polni grozečih predvidevanj.
PRIZADEVANJA ZADNJIH PAPEŽEV ZA MIR NA SVETU
Papež je nato omenil delo svojih predhodnikov, da bi preprečili obe svetovni vojni in povabilo k miru pokojnega papeža Janeza XXIII. Opozoril je na številne znake, ki sedaj kažejo na to, da so se poslabšali miroljubni odnošaji med narodi.
Ko se bliža 25-letnica izbruha druge svetovne vojne, tako je dejal papež Pavel VI., zopet vstaja v našem duhu ganljivi spomin na večer 24. avgusta 1939, ko smo zaradi naše službe pri papežu Piju XII. smeli prisostvovati radijskemu prenosu tiste njegove poslanice, polne silne skrbi, v kateri je bil njegov glas težak in slovesen, kakor glas božjega preroka in očeta sveta, še danes odmevajo v nas besede:	'
»S silo razuma in ne s silo orožja si pravica utira pot. Nič ni izgubljenega z mirom, vse pa je lahko izgubljeno z vojno. Naj se ljudje znova pričenjajo sporazumevati med seboj, naj se znova prično pogajati.«
Teh besed niso poslušali takrat tisti, ki so sanjali o nagli in odločilni vojni, ki jim bo prinesla mogočnost in slavo. Teden nato je izbruhnila druga svetovna vojna.
Tudi drama besa in krvi prve svetovne vojne, tako je nadaljeval papež, je pri naših predhodnikih izzvala modre in svareče opomine, krike obžalovanja in krike bolečin. Zmotno je in absolutno nezgodovinsko obtoževati soodgovornosti za izbruh vojne leta 1914 dobrega in človečanskega papeža, kot je bil sv. Pij X. Razen tega še danes odmeva kot strahotna resničnost v srcu vseh tistih, ki so trpeli v vojni, slovita beseda papeža Benedikta XV., ki je nazval prvo svetovno vojno nekoristen pokol.
PROPADANJE TEMELJNIH NAČEL MIRU
Nezaupanje, ki je obdajalo opominje-valne besede papežev, tako je pripomnil sveti oče, nam ne jemlje poguma, da ne bi obnovili svojih očetovskih pozivov k miru, kadar to zahteva ura zgodovine in še bolj dolžnost naše apostolske službe.
Mir je vrhovno dobro za človeštvo, ki živi v času. Toda je dobro, ki je krhko in ki je posledica izpremenljivih in obsežnih činiteljev, s katerimi se svobodna in odgovorna volja človeka nepiestano igra.
Zato mir ni nikoli povsem stalen in trden. Vsak hip ga je treba znova vpo-stavljati, kaj hitro se namreč oslabi in propade, če neprestano ne pozivamo k tistim resničnim načelom, ki edina lahko ustvarjajo in ohranjajo mir.
Danes — tako je poudaril sveti oče — prisostvujemo vznemirljivemu pojavu, da namreč propadajo nekatera temeljna načela, na katerih mora temeljiti mir in do katerih smo mislili, da smo prišli po tragičnih izkušnjah dveh svetovnih vojn. I-stočasno pa vidimo, kako prihaja do novih nevarnih kriterijev, ki znova služijo kratkovidnemu iskanju ravnovesja ali bolje nekemu nestalnemu premirju v odno-šajih med narodi in ideologijami.
GROZEČI ZNAKI NA MEDNARODNEM NEBU
Znova se zatemnjuje pojm svetega in nedotakljivega značaja človeškega življenja. Znova gledajo na človeka samo kot
i
na številko in na njegovo morebitno vojaško uporabnost, ne pa na njegovo dostojanstvo, na njegove potrebe in na skupno bratstvo med ljudmi.
Opazujemo nove znake razdelitve in na-sprotstev med narodi, med različnimi rodovi in med različnimi kulturami. Ta duh delitve vodijo narodnostni ponos, politika prestiža, oboroževalna tekma in socialna ter gospodarska nasprotovanja. Zopet se vrača neresnično pojmovanje, da mir ne more temeljiti na ničemer drugem kot na strahotni sili skrajno smrtnega orožja.
Medtem ko po eni strani plemenito, toda zelo šibko razpravljajo in se trudijo, da bi omejili in ukinili oboroževanje, po drugi strani nadaljujejo z razvojem in izpopolnjevanjem uničevalne moči vojnega orožja.
Na različnih krajih zemlje pa že prihaja do prvih strahotnih vojnih dogodkov, ki zmanjšujejo posredovalno sposobnost organov, ki so ustanovljeni zato, da bi ohranjevali mir in bi uveljavljali zahtevo, da bi se vsi morali zateči k metodi svobodnih in častnih diplomatskih pogajanj.
TEMELJ MIRU: LJUBEZEN IN VERA V BOGA
Potem ko je spomnil na grozote obeh svetovnih vojn in na trhle temelje sodobnega miru na svetu, sv. oče znova prikliče v spomin vsem odgovornim, kje so tisti oporniki, ki edini morejo ohraniti mir med narodi; našteje jih: medsebojno razumevanje, lojalno in obojestransko zaupanje, načrtno sodelovanje v skupen blagor in zlasti še v blagor razvijajočih se narodov.
To je LJUBEZEN! vzklikne sv. oče.
Končal je z željo, da bi ljubezen postala kakor velikanski plašč, ki bi pokril vsa trupla padlih, ki niso še našli miru v posvečeni zemlji; s tem plaščem — pravi sv. oče — bi rad pokril tudi vsa mednarodna zborovanja, kjer se odloča usoda narodov in miru med njimi. »Radi bi,« so bile njegove zaključne besede, »da bi ta plašč objel ves svet, od obzorja do obzorja in da bi vsi ob njem spoznali, kako ne more priti pravi, trden in svoboden mir razen iz vere v Boga.«
ZA MIR JE TREBA MOLITI IN DELATI
Temu i-azmišljanju o miru je sv. oče Pavel VI. preteklo nedeljo dodal še nekaj novih misli, ki so nekako dopolnilo tega, kar je že povedal v sredo 26. avgusta.
»Mir,« je dejal, »je dobrina, ki si jo želi človeštvo, ki jo potrebuje Cerkev, ki je potrebna za blagostanje človeške družbe in njen napredek. Zato je treba za to dobrino stalno moliti, zlasti v sedanjih razmerah, ko toliko nevarnosti ogroža mir. Saj so celi narodi zapleteni v gverilo ali na robu vojnih spopadov. Ni dovolj, da se za mir zanimajo le odgovorni politični krogi; vsi smo odgovorni za njegovo ohranitev.
Mir pa ni le političen problem, temveč tudi stvar vesti. To se pravi: mi vsi smo v vesti dolžni, da ga gojimo, se zanj vzgojimo in se zanj trudimo. Osvojiti si moramo tistega izmed osmero blagrov, ki pravi: „Blagor mirotvorcem, zakaj ti bodo otroci božji!” (Mt 5, 9)
To seveda še ne pomeni, da bi se morali odpovedati pravicam do lastne obrambe. Kdor je poklican, da brani pravice posameznika in narodov, naj to stori brez pomisleka.	,
Toda vedno se je treba zavedati, da mir ni le sad človeških naporov, temveč dar božji. Dokler se ljudje o tem ne bodo popolnoma prepričali, ne bo pravega miru na zemlji.
Mir prihaja od zgoraj, od Gospoda, in dela dobre ljudi. Za tak mir je pa treba moliti. Sklicujmo se pred Bogom na njegovo dobroto in prosimo ga, naj ga dd vedno v obilju vsem, ki so dobre volje.«
Tudi severnoameriški demokrati imajo od 27. avgusta izbrano svojo dvojico kandidatov, ki naj jih zmagovite pripeljejo iz volilne borbe za predsedniško mesto v ZDA.
Kongres demokratske stranke se je pričel 24. avgusta v mestu Atlantic City. Vzbudil je precej pozornosti zaradi nastopa delegacij iz držav Mississippi in Alabame, ki sta se predstavili v dveh zastopstvih: v mešanem in v skupini samih belcev. Ker je kongres sprejel tudi predstavnike črncev, so beli delegati obeh držav iz protesta dvorano zapustili in izjavili, da bodo volili republikance. Vendar ta odpad demokrate ne preveč skrbi, ker so prepričani, da se jim bo pridružilo mnogo liberalnih republikancev, ki odklanjajo svojega kandidata Goldvvaterja.
VOLILNI PROGRAM DEMOKRATSKE STRANKE
Vojaške sile ZDA bodo močno povečane, tako da bodo kos slehernemu komunističnemu rovarjenju kjer koli po svetu; zakon o rasni enakosti bo izveden v polnem obsegu; gospodarski dohodek se bo vsako leto povečal za pet odstotkov.
Predsedniški kandidat Johnson je v svojem zaključnem govoru obljubil, da bo nadaljeval z uresničenjem Kennedyjevega programa. Zanikal je, da bi bili demokrati popustljivi do komunistov, kot to trdi Goldvvater, saj so v zadnjih letih izgubili le Kubo (kot da je to malo! - op. ur.), drugod povsod pa komunizem zadržali na dosedanjih postojankah (a nikjer porinili nazaj ! - op. ur.).
Nedolžno prelita kri v Vietnamu
Tudi pretekli teden je bilo v radijskih poročilih in v dnevnem časopisu največ govora o že kar ustaljenih žariščih svetovnega nemira v Južnem Vietnamu, Kongu in Cipru. Najhuje je bilo v Južnem Vietnamu, kjer je prišlo do krvavih obračunavanj med budisti in katoličani, do pouličnih pobojev in nasilnih požigov.
NEJASEN POLOŽAJ GENERALA KHANA
Po odstopu generala Khana v začetku prejšnjega tedna se je vojaški svet zbral na izvolitev novega predsednika republike. Po dolgih razpravah je bito 26. avgusta sklenjeno, naj se imenuje triumvirat, ki bo prevzel vodstvo države. Istočasno je vojaški svet razpustil samega sebe.
Novi triumvirat sestavljajo generali Van Minh, ki ga je nedavno general Khan, ko se je proglasil za predsednika vlade in predsednika republike, odstavil; Tran Tien Kiem, bivši minister za obrambo, ki je skušal po Khanovem padcu sam postati predsednik republike, ter dosedanji južnovietnamski diktator Nguven Khan.
Da se je mogel Khan obdržati vsaj v sklopu triumvirata, ima mnoge zasluge severnoameriški poslanik general Tavlor, ki je dal vedeti, da je ZDA mnogo na tem, da general Khan ostane na vodstvu države.
General Khan je nato na tiskovni konferenci izjavil, da je do težave prišlo zaradi nekaterih ambicioznih politikantov, ki so ga napadli v hrbet. Mislil je na prvega predsednika Nguyena Hoana, ki je voditelj sitranke Dai Viet in ki je vso krizo s svojimi zakulisnimi spletkami povzročil. General Khan je še zatrdil, da je odstopil, da se ohrani narodna enotnost; drugače pa da je on tisti, ki uživa popolno podporo voditeljev budistične in katoliške verske skupnosti, pa ZDA in domačih oboroženih sil.
Preteklo soboto je položaj generala Khana postal še bolj nejasen. Drugi podpredsednik južnovietnamske vlade Ksuan O-anh je nenadoma sklical tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da je general Khain zaradi naporov zadnjih deset dni postal zelo utrujen in da bo moral dalj časa počivati pod zdravniškim nadzorstvom. Sam Ksuan Oanh pa je bil od vojaškega triumvirata pooblaščen, da za dva meseca prevzame funkcijo predsednika vlade tar skliče narodni kongres,
v	katerem bodo zastopane vse politične stranke, vse veroizpovedi in vse narodnostne skupine.
Ta ponedeljek se je pa položaj generala Khana spet nenadoma popravil. Ko se je severnoameriški poslanik general Taylor vrnil iz Dalata, kjer je trenutno Khan na oddihu, je v Saigonu izjavil, da bo 37 letni general Khan čez nekaj dni prišel nazaj v glavno mesto in prevzel
mesto predsednika vlade. Zdi se, da sedaj, ko so se strasti umirile in Saigon že nekaj dni uživa mir, vedno večji krog ljudi meni, da je le general Khan zmožen uspešno voditi državo in protikomunistično borbo.
Celo uporni študenti so izjavili, da bodo podpirali tTiumvirait (v katerem je tudi Khan), če bo sklical narodni kongres. Tudi verski predstavniki budistov in katoličanov so mnenja, da je treba dati triumviratu priliko, da se uveljavi in uresniči svoje načrte.
KADAR GOVORI STRAST
Medtem ko si je Južni Vietnam iskal politično rešitev za svoje neurejene probleme, so pa ljudske množice postale lahek plen raznih hujskačev, ki so izrabili zlasti verska čustva in razpalili najhujše strasti.
Budisti	gledajo v	Khanu	svojega	so-
vražnika, dasi je budist in trdijo, da hodi po Diemovih stopinjah. Katoličani Khanu prav tako ne zaupajo, saj jih njegovi oblastniki nikjer ne ščitijo in dopuščajo, da se budisti znašajo nad njimi. Pretekle dni so budistični razgrajači napadli sedež katoliškega dnevnika »Ksay Dung« in ga opustošili. Pred neko katoliško šolo je prišlo do	splošnega	pretepa,	v katerem
sta bila ubita dva katoličana in en budist, nad sto oseb pa ranjenih.
O	vasi	Than Bo,	kjer je	živelo	3000
severnovietnamskih beguncev, smo že poročali. Tam so budisti ob pasivnem gledanju padalcev vdrli v vas in jo zažgali.
V	Saigonu je videti okrog vseh katoliških cerkva in budističnih pagod strelske jarke in žične ovire.
Najbolj strahoten zločin pa se je izvršil na trgu pred poslopjem že omenjenega katoliškega dnevnika. Tam je obležal, ranjen na glavi, osemleten otrok. Ko so ga budisti zagledali, so poslali nadenj budističnega otroka iste starosti, ki je moral nesrečnežu zabosti nož v prsa.	Ker
žrtev ni bila takoj mrtva, so pristopili še odrasli in otroka z udarci s palicami spremenili v brezoblično gmoto.
Vsemu prizoru so prisostvovali vojaki. Ko so jih časnikarji vprašali, zakaj otroka niso rešili, so odgovorili, da so smatrali za primernejše, pustiti ljudske množice na miru, kajti če bi skušali otroku pomagati, bi morda sprožili reakcijo množice in namesto enega bi bilo potem mrtvih lahko sto ljudi.
Po vsej tako preliti nedolžni krvi so se nato sestali člani triumvirata z glavnimi voditelji katoličanov in budistov v, Saigonu. Dogovorili so se, da bodo skupaj izdali poziv prebivalstvu, naj postavi interese domovine nad vse ostalo in naj se ne pusti več zapeljati od hujskačev k izbruhom verske nestrpnosti.
»Mi hočemo mir,« je nadaljeval Johnson. »Ta mir ne izhaja samo iz sile, temveč tudi iz razumnosti, potrpežljivosti in zmernosti. Pravi pogum v jedrski dobi je iskanje miru. Ne smemo se igrati z mirom in ne načenjati za nas že rešenih vprašanj (kaj pa zasužnjeni narodi za železno zaveso? -op. ur.), ker s tem bi spravili svoje blagostanje v nevarnost.«
Kot je razvidno, se demokratska stranka sklicuje zlasti na blagostanje v ZDA in da bi bilo nespametno to blagostanje zgubiti zaradi različnih težav, ki tarejo ostali svet. Vse kaže, da se je Johnsonova vlada sprijaznila s sovjetskimi in kitajskimi pridobitvami in da hoče ostati le v defenzivi z ozirom na svetovni komunizem.
NOVI PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT
Kot je to običaj pri republikancih in demokratih, kandidat za predsednika sam izbere tovariša, ki ga bo spremljal kot podpredsedniški kandidat v volilno borbo.
Johnson se je odločil za senatorja s tremi črkami H: Humber-ta Horacija Humphreya. Pravijo, da gre za pravo vlado »centro-sinistra«. Če je Johnson nekako politično napreden konservativec, je pa Humphrey za ameriške pojme skoraj levičar. Johnson ima i-deje, Humphrey jih zna uresničiti; Johnson se zna prilagoditi, Humphrey pa je vedno odločen iti do konca; Johnsona bolj zanima notranja politika, Humphrey pa je ves zavzet za zunanjo. Obiskal je že Hruščeva v Sovjetski zvezi in se dolgo razgovarjal z njim.
Trdijo, da je bil Humphrey tisti, ki je prvi začel govoriti o vojski zoper lakoto, kar je potem pokojni Kennedy prevzel v svoj program in sedaj nadaljuje Johnson.
Humphrey je trdno prepričan, da zmaga demokratom ne more uiti. Zato si je že na demokratski konvenciji ostro privoščil Goldwa-terja in ga večkrat z imenom o-menil, kar sicer ni navada ob takih prilikah. Naštel je devet glasovanj v senatu, kjer so demokrati in republikanci složno glasovali, le Goldvvater je bil proti. Verjetno bodo besede Humphreya »But not Goldvvater« — Samo Goldvvater ne, postale volilno geslo demokratov zoper republikance.
ZADNJIC KENNEDY
Kongres demokratske stranke je še enkrat dal priznanje pokojnemu Kennedyju, preden bo prišla do izraza nova volilna formula Johnson-Humphrey. Pred zaključkom konvencije so predvajali film o politični dejavnosti bivšega predsednika. Navzoča je bila tudi Kennedyjeva vdova Jacque-line. Tekle so solze, srca so bila ganjena in ko je Robert Kennedy stopil na oder, da film predstavi, ga je sprejelo burno pozdravljanje, ki je trajalo četrt ure.
Ta pozdrav je bil za Roberta Kennedyja gotovo mučen. Spomnil ga je na zmagoslavje pred štirimi leti, ko je prav on s svojo propagando omogočil zmago svojemu bratu. Sedaj je odhajal tudi on. Čaka ga borba za senatorsko mesto v državi Nevv York. Treba bo pričeti vse znova in morda čez štiri leta poskusiti to, kar je pokojnemu Kennedyju uspelo leta 1960.
nosti škofovske oblasti. Tedaj bodo zvonovi raznesli veliko novico: obred je končan in začela se je težka pot novega škofa. Tedaj se bo marsikatero oko zasolzilo, zaorila bo pesem Hvala večnemu Bogu in tihe molitve se bodo kakor kadilo dvignile pred božje veličastvo.
Dušan Jakomin
Škofovski grb novega škofa Fides - Victoria (Vera - Zmaga)
Slovesno posvečenje novega škofa dr. JANEZA JENKA
V nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri bo v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi slovesno posvečenje novoimenovanega škofa msgr. dr. Janeza Jenka. Posvečenje se bo izvršilo med pantifLkaiom, ki ga bo opravil v latinskem obredu beograjski nadškof msgr. Gabrijel Bukatko ob prisotnost škofov soposvečevavcev dr. Jožeta Pogačnika iz Ljubljane, dr. Maksimilijana Držečnika iz Maribora ter dr. Josipa Pavlišiča z Reke.
Posvečenje novega škofa ni ndč izrednega v katoliški Cerkvi, v našem primeru in za naše kraje pa je zgodovinskega pomena; tega se domala vsi zavedamo.
Msgr. dr. Janez Jenko bo tako tretji slovenski škof na Slovenskem, prvi po tolikih letih, ki bo imel svoj sedež v Kopru in upravljal vse slovensko ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni prišlo pod Italijo.
Po 154 letih se spet vrača škof v Kaper, da bo imel tam svoj sedež.
Stopimo za trenutek nazaj v zgodovino!
Leta 524 je postal Koper samostojna škofija s škofom sv. Nazarijem na čelu, ki je bil kasneje proglašen za patrona koprskega mesta. Samostojnost koprske škofije pa je prenehala 10. januarja 1810, ko je umrl škof Bonifacio da Ponte. Pokopan je v mali cerkvici v Semedeli.
Leta 1828 je bila s posebno buio papeža Leona XII. koprska škofija združena s tržaško. To stanje je trajalo do 1. septembra 1964, ko je prevzel škofijo novoimenovani škof dr. Jenko, pa ne še kot samostojno škofijo, temveč do nadaljnjega kot apostolsko administraturo.
Novi škaf bo upravljal nad 200 župnij s 180 duhovniki in redovniki, ki so tako razdeljeni: goriški okraj 142 župnij s 125 duhovniki in redovniki, tržaški okraj s 60 župnijami s 60 duhovniki in redovniki.
Zemljepisno pa je koprska administratura zelo razsežna in pestra: Slovenija v malem. Saj vsebuje skoraj vse značilnosti Slovenije: od Soče in Trente do Novega grada, planine in gozdove, zelene doline in k raški svet s krasoto kraških jam, briške in istrske gorice ter sinje morje istrske obale.
Pa se vrnimo iz časov preteklosti zopet v realnost in že sedaj stopimo v duhu v veličastno Marijino cerkev v Logu, kjer se bo izvršilo škofovsko posvečenje! Stopimo vanjo v znamenju žive vere in vroče molitve v zaupanju na božjo pomoč to vsemogočnost!
Nad glavo duhovnika, ki bo postal v teku slovesnega obreda, škof, bodo škofje razprostrli svoj e maziljene roke, v duhu
bodo dvignili nad novega škofa svoje roke tudi številni duhovniki in množica vernega ljudstva: kmetje, delavci, izobraženci, otroci, vsi prežeti vroče molitve in želeč božjega blagoslova.
Ob koncu pa bo vsa ta množica 'pokleknila pred novim škofom, da prejme njegov prvi blagoslov, trojni blagoslov iz pol-
16. Marijanski shod na Opčinah
v nedeljo 13. septembra
it življenja v^cr
  _____
C
Od leta 1949. naprej je vsakoletni marijanski shod na Opčinah največja verska prireditev na Primorskem. Tak naj bo tudi letos po naši skupni dobri volji in skupnem sodelovanju!
Spored našega shoda je naslednji:
Ob 4. popoldne v cerkvi rožni venec in istočasno urejevanje procesije. Ker je sedaj lepo urejen velik prostor okrog cerkve, zato se prvi del procesije pripra-
vi	že na tem prostoru. Vsa prisotna dekleta gredo v procesiji za Marijinimi družbami, vsi prisotni moški pa takoj za godbo. Okrog petih bo sv. maša na vaškem trgu in cerkveni govor, ki ga bo imel msgr. dr. Franc Močnik iz Gorice.
I
sejo v procesijo lepe cvetlične šopke. Taka je navada v Fatimi, tako naj bo tudi pri nas. Pri slovesnosti bo sodelovala godba s Proseka, kakor že več let nazaj. Letos bomo skupaj z godbo peli Hvala večnemu Bogu in Sveti, sveti, sveti Bog -po Sanctus. Vsi prisotni dobite liste z besedilom.
Po končani slovesnosti na trgu bo v cerkvi darovanje - ofer za nemajhne izdatke skupnega praznika. Tako težko povem, da nismo v preteklosti vedno pokrili stroškov z darovi; letos je še bolj nerodno, ker so povsod cene višje, miloščina v cerkvah pa skoro vedno ista. Naj nihče ne zameri teh besed, ki so povedane z najboljšim namenom. Res ne bi bilo prav, če bi openska fara morala plačevati dolgove za naš skupni praznik. Načelo naj bo; Skupni shod, skupno veselje, skupni stroški!
Vsem dragim rojakom, udeležencem 16. marijanskega shoda — na veselo snidenje pred Marijinim oltarjem!
FRANC ŠTUH£C
Večerna molitev — zdravniško priporočena
V	Zahodni Nemčiji so povprašali tisoč ljudi iz raznih poklicev, na kaj mislijo, preden zaspijo. Le 30% od povtprašanih je odvrnilo, da zaspijo brez posebnih misli. Drugi pa so rekli, da jih tarejo skrbi, jeza, žalost, očitki vesti, spomina na zgrešeno življenje. Na vso to anketo je dr. Erich Grassi v reviji »Ljudsko zdravje« tole pripisal: »Poznam sredstvo, ki vsakega človeka na noč umiri, če ga uporablja. To je večerna molitev. Ona zapre dohod nočnim strahovom, da duši samozaupanje, moč in gotovost ter dušo s telesom vred preda varstvu Tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo.«
50-Ietnica katol. univerze v Tokiu
Letos bo proslavila katoliška univerza Sophia v Tokiu 50 let svojega obstoja. Ugled, ki ga uživa, nam pokažejo tile podatki: leta 1945 je imela 425 slušateljev, danes jih. ima 6.000. Vsako leto se prijavi
Po končani službi božji sledi nastop cerkvenih zborov in slovesni zaključek z zahvalno pesmijo.
Namen našega shoda je v glavnem že več let isti: skupna molitev za mir, kar nam sv. oče v teh dneh tako priporoča. Drugi namen je molitev za vesoljni cerkveni zbor, ki se nadaljuje v septembru.
Openski duhovniki, ki skupno s tržaškimi in gorlškimi sobrati pripravljamo marijanski shod, pričakujemo pred Marijinim oltarjem
■ vse cerkvene starešine
■ vse cerkvene pevske zbore
■ vse naše mašne strežnike
■ vse drage skavte in skavtinje
■ vse zveste članice Marijinih družb
■ vse naše stalne romarje
■ vso katoliško mladino iz mest in z dežele
■ vse narodu In Bogu zveste može in fante
■ vse dobre matere, žene in vdove, ki imate za sv. vero tako veliko zaslug!
Dekleta in žene naprošamo, naj prine-
Pred 50. leti je umrl papež sv. Pij X.
Prav danes obhaja sv. Cerkev praznik sv. Pija X., evharističnega papeža, ki je umrl pred 50 leti 20. avgusta 1914. ter ga je sv. oče Pij XII. leta 1954 proglasil za svetnika.
Mesec avgust ga je tudi videl stopiti na sedel sv. Petra. Zgodilo se je to leta 1903. Za cilj svojega papeievanja si je izbral besede: »Vse prenoviti v Kristusu, da bo tako Kristus vsem vse postal.«
Ta program je mogel v borih 11 letih temeljito izvesti.
Bil je prepričan, da je e\’haristično življenje temelj verske obnove v Cerkvi. Zato je izdal dekret o zgodnjem prvem obhajilu otrok in pozval vernike, naj hodijo k sv. obhajilu pogostno, da, vsak dan.
Cerkvena glasba naj bi postala služabnica bogoslužja, zato je dal no\>e smernice, kako naj se cerkvena glasba goji.
Nedeljska maša naj bi bila središče delovnega tedna. Zato je odpravil praznike, ki so sovpadali z nedeljami in dal zopet poudarka nedeljski liturgiji. V zvezi s tem je odredil tudi reformo rimskega misala (mašne knjige).
Tudi na novi cerkveni zakonik je mislil, kajti »Bog je Bog reda in pravice«, zato naj se to odraža tudi v cerkvenih zakonih.
Mnogo je poudarjal potrebo po svetih duhovnikih, toda zavedal se je istočasno, da teh ne bo, če se ne bo poglobila in spopolnila formacija duhovskih kandida-tov po semeniščih.
Tudi mu je bil zelo pri sreti verski
pouk širokih ljudskih množ'C, še posebuj pa otrok. V nevednosti o verskih rečeh le videl največje zlo njegove dobe.
Iz istega razloga je bil neizprosen nasprotnik 1 modernizma, ki je hotel prikazati, da vera in znanost nimata nič skupnega in da zato lahko hodita vsaka po svojem potu.
Osebno je bil sv. Pij X. poosebljena dobrota, izrazit predhodnik Janeza XXIII. Šel je skozi vse službe, od kaplana do kardinala rimske Cerkve, vedno nasmejan, pripravljen na šalo in preprost.
Ko je umrl, je njegov osebni zdravnik dejal o njem: »Še nikdar nisem prisostvoval tako čudoviti smrti kot je bila smrt Pija X. Njegov obraz je izžareval nebeško srečo in bil kakor poveličan.«
11.000	japonskih dijakov za 1400 razpoložljivih mest. Sprejet je lahko komaj vsak deseti. Od šest tisoč dijakov, ki obiskujejo to univerzo, je saimo 600 katoličanov. Univerza tako potrjuje popolno skladnost med znanostjo in vero.
Kongres za zaščito mladih deklet
Dne 12. oktobra se bo vršil v Rimu 15. mednarodni kongres katoliške zveze Ustanov za zaščito mladih deklet. Na kongresu bodo obravnavali temo: »Mlada dekleta in mi«. Govorili bodo kardinal Piz-zardo. dominikanski pater Von Riedmat-ten in škof iz Charier.
Ženske slušateljice teologije
Avstrija ima štiri državno priznane bogoslovne fakultete: na Dunaju, v Grazu, Salzburgu in Innsbrucku. V šolskem letu 1965-64 je bilo na teh fakultetah vpisanih tisoč moških in 43 ženskih slušateljev. Največ slušateljev je imela fakulteta v Innsbrucku, in sicer 510, med njimi 335 inozemcev, tako moških kot žensk. Laične osebe, ki dovršijo teološko fakulteto, dobijo nato od cerkvenih oblasti misijo (poslanstvo) za verski pouk na srednjih šolah.
Kongres za jaslice
Na stotine delegatov iz evropskih dežel in obeh Amerik se bo od 23. do 25. oktobra udeležilo v Salzburgu V. mednarodnega kongresa za jaslice. Istočasno bodo v stolnici tega mesta razstavili najraznovrst-nejše umetniške jaslice. Razstava bo odprta do božiča.
Katoliški tisk v ZDA
Severnoameriški katoličani tiskajo danes 151 časopisov v šest milijonih izvodov, 408 revij in brošur pa v 22 milijonih izvodov in 55 škofijskih tednikov v 390.000 izvodih.
Ves svet v alarmnem stanju zaradi kolere na Japonskem
Medtem ko se športniki in ljubitelji športa vsega sveta pripravljajo na 18. o-limpijske igre, ki bodo letošnjo jesen v Tokiu na Japonskem, prihajajo od tam vznemirljivo vesti o posameznih primerih kolere, ki so se pojavili v Tokiu in v Sin-gapuru. Oblasti so izolirale okužene kraje in podvrgle cepljenju proti koleri vse probivavee, o katerih sumijo, da so prišli v stik z okuženima. Vodstvo olimpijskih iger zahteva, da se vsi športniki, ki se bodo udeležili tekmovanj, podvržejo cepljenju. S tem se bodo ob povratku izognili neizogibni »kvaranteni«, ki jo sedaj zahtevajo zdravstvene oblasti za vse potnike z Daljnega vzhoda, če niso cepljeni proti koleri.
Med trnjem in osatom
Bog, Pavel VI. in Goldwater
»Volk dlako menja, čudi pa ne«, ta pregovor velja tudi za »Primorski dnevnik«.
V	nedeljski številki je pod rubriko »Sedem dni v -svetu« omenil tudi poziv papeža Pavla VI. ljudem dobre volje, naj delajo za mir.
»Čeprav se marsikomu take formulacije ne zdiijo dovolj politično jasne im primerne,« ugotavlja omenjeni list, »imajo venr dar v današnjih pogojih zelo pozitivno stran, ker je taka politika v interesu miru, kakršnega želi večina človeštva.«
In nato pride ocvirk, res vreden cinizma
Znanstveno je dokazano, da preprosti človek brez šolske izobrazbe v svojem narečju uporablja samo kakih 800 do 1000 besed, medtem ko znaša besedni zaklad šolanih ljudi najmanj 4000 besed, sega pa lahko do 10.000 in še več besed. Kdor torej govori in obvlada domače narečje svojega materinega jezika, še nikakor ni dorasel besednemu zakladu knjižnega jezika. Mnogo besed, ki jih bere v knjigah in časopisih, brez šolske izobrazbe ne pozna in ne razume. Šola mu jih šele posreduje v posebnem jezikovnem pouku.
Čim bolj bomo obvladali ta jezik, tem bolj bo veljala Slomškova beseda, da nam bo materina beseda »ključ do zveličavne narodne omike«. Posredujmo ta ključ naši mladini, ki bo nekoč kovala našo bodočnost. Ta ključ odpira tudi vrata do spoznavanja jezika in kulture vseh slovanskih narodov. Kdor zna en slovanski jezik, se prav lahko nauči še drugih slovanskih jezikov. Postati moramo most do drugih narodov!
Ko se bodo v kratkem spet odprla šolska vrata, naj ne bi bilo slovenskega otroka, ki mu starši ne bi posredovali tudi slovenskega pouka v šoli! Po šolskem zakonu imajo starši pravico, prijaviti svoje otroke za pouk v materinem jeziku. Iz pravice pa izvira tudi dolžnost.
Spomnimo se Slomškovega opomina: »Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom drago reč, slovenski jezik, ki so jim ga dedi izročili, zapravijo...«
N. T. Kr.
tistih, ki v ta list pišejo. Poslušajmo:
»Seveda se papež sklicuje na boga, toda na tega boga se sklicuje tudi Goldvvater, ko govori, 'da „ekstremizem ni greh”, da ..znanost ni vrlina” in da „samo močni lahko ohranijo mir”. Zdi se torej, da ta dva človeka ne verjameta v istega boga.«
Najprej: primerjati izjave poglavarja katoliške Cerkve s političnim kandidatom neke države, ki povrh še 'katoličan ni, je tako za nos privlečeno, da to primerjanje lahko naredi le tisti brezverski fanatik, ki se mora ob Cerkev obregniti tudi tedaj, ko je oči vidno, da govori v korist vsega človeštva.
»Primorski dnevnik« dobro ve, da se tudi vatikanska diplomacija, da ne govorimo o sv. očetu kot poglavarj>u verske družbe, ne strinja z nazori severnoameriškega republikanskega predstavnika, ki so res v mnogočem ekstremistični in zato nekrščanski. Kaj ima zato opraviti papež Pavel VI. z Goldvvaterjem, ki niti njegov duhovni -podložnik ni? Iz citiranih stavkov bi sklepali, da hodita papež Pavel VI. in Goldvvater po skupnih poteh, ker pač »verjameta v istega boga«.
To drži! Verjameta v Boga, ki ga je razodel Jezus Kristus s svojim evangelijem. Toda če dva kristjana verujeta v istega Boga, pa eden spolnjuje božje zapovedi v celoti, drugi pa nekatere po svoje tolmači, mar je to že dokaz, da sta zato dva boga?
Take logike so zmožni le tisti, 'ki iz sovraštva do Boga 'pišejo besedo Bog z malo začetnico, dasi dobro vedo, kaj pravi slovenski pravopis. Naj jim osvežimo spomin, čeprav vemo, da bodo še naprej krščanskega Boga pisali z malo začetnico, kajti preveliko je njihovo sovraštvo- do njih lastnega Stvarnika! Rajši gredo proti pravopisu, kot da bi dali Bogu čast, ki mu gre od človeških otrok.
Pravopis pa pravi: »Pri imenih za vero-slovna in poosebljena bitja moramo ločiti lastna imena kakor Alah, Bog, Beseda, Duh itd. od občnih imen, ki zaznamujejo le vrsto bitij: bog, duh, bogovi.«
Ko piše torej »Primorski dnevnik« o »bogu«, na katerega se sklicujeta papež Pavel VI. in senator Goldvvater, dobro ve, da gre za konkretnega boga, ki je oseba, za boga, ki ga je Kristus oznanjal, torej za posamezno bitje in ne vrsto bitij, torej za Boga. Ni važno, če pisec veruje v osebnega Boga; važno je, da na podlagi slovenskega pravopisa piše besedo Bog tako, kot jo pojmujeta i Pavel VI. i .senator Goldvvater. In za oba je bog poosebljeno bitje, torej Bog!
Zato pa piscu teh »duhovitosti« z veseljem izrekamo ničlo v logiki in slovenskem pravopisu!
-fj
Na poti v
Pariz, 11.8. 1964
»Nous arrivons vers vous de Pariš capitale...«
(Ch. Peguy)
Nekako na sredi poti iz francoske prestolnice proti Chartresu so se me med vožnjo v hladnem, deževnem, skoraj jesenskem dnevu lotevale razne misli. Ob pogledu na valovita žitna polja, z očmi pa uprtimi še naprej proti Atlantiku sem se ob skorajšnjem prihodu v Chartres domislil zanimivih zgodovinskih nesoglasij v francoskem duhovnem svetu. Pa kaj ima pri tem opraviti Chartres? Poleg tega, da je to zelo znana Marijina božja pot, je namreč starodavno središče evropske srednjeveške. kulture.
V duhu sem se bežno spomnil na grobove Voltairja in Rousseja v Pantheonu ali Balzaca na Pere-Lachaise — od katerih je po idealih Chartres zelo daleč... Misel mi je begala daleč nazaj v 12. stoletje, ko se je tu, v Chartresu, ob mirnih bregovih Eure, bohotila slovita teološka in filozofska šola, ki je zasenčila tudi Pariz in Oxjord, in kjer so se usklajevale duhovne in svetne znanosti. To je bit čas škofa Fulberta, dalje Bernarda in Teodorika iz Chartresu, Viljema iz Conchesa, malo pozneje Alana iz Lille, ki so za takratno dobo na visoko znanstveni podlagi razlagali filozofske in teološke resnice. In zopet mi je misel poletela v moderno dobo, ko so francoski iluministi in racionalisti, od Diderota in Voltairja dalje razglašali svobodo razuma v najbolj laičnem pomenu besede pa do še novejših predstavnikov protiverske kulture Renana ali Zolaja, vse do sodobnih Sartra in Camusa. Kje se nadaljuje bogata tradicija srednjeveške krščanske miselnosti v Franciji? Seveda imamo tudi v tem smislu velike pojave, od Pascala do Ozanama ali danes Mari-taina, Bernanosa, Mauriaca idr. Še eksistencializem je zadobil v zamisli Gabriela Marcela krščansko lice. Toda tu bi rad posebej omenil nekoga drugega, ki je še posebno povezan s Chartresom:	to je Charles Peguy, moderni pesnik religiozne Francije.
Sredi širnega polja, žitnih nasadov, va-lujočih trat, obdana od veličastnih gozdov, se dvigata iz dalje v nebo monumentalna gotska stolpa katedrale v Chartresu, ki kraljujeta nad častitljivo zgradbo, pokrito s širokimi kamnitimi loki. Nad njima se lahno poigravajo oblaki, ki jih vali Atlantik proti kontinentu. Tako poje Charles Peguy:
»Vaici le lourd piliar et la montainite voute; Et 1’oubii pour hier, et 1’oubli pour
[demain...«
>(Les quatre prieres daniš la Caithedrale de Chartres)
kar bi prosto prevedeno izzvenelo: (Glej težak steber in nadikiriiljujoče oboke, — kjer pozabiš na preteklost in bodočnost...)
Resna sivina gotske zgradbe prikliče takoj v spomin XII. stoletje, ko so neznani arhitekti in neimenovani gradbeniki s trudom postavljali temelje temu svetišču, posvečenemu Mariji.
Notre Dame de Chartres! V zgornjem delu katdrale, v levi ladji, se v polmraku blešči svetloba neštetih sveč, ki jih romarji postavljajo pred oltar Matere božje, ki je za Francoze tako pomembna. Tu se sicer ne zdravijo fizične rane kot v Lurdu, a daje se uteha duhovnim težavam in vršijo se mnoga spreobrnjenja. Tu stoji spominska plošča, ki opozarja na znamenito romanje pesnika Peguya, ki je šel peš iz Pariza v Chartres, da bi izprosil zdravje za svojega otroka. Tako on sam prikazuje veličino chartreškega bogastva, od koder se že tisočletja deli milost in pokoj duši ter duhovna dediščina za poznejša stoletja :
Deux miile arns de labeur ont de cette terre lin reservoir sains fin pour les agos
[nouveaux.
MiUe ans de votre ©race ont fait de css
[travaux
Un reposodr sains fin pour 1’ame solitaire.
(Presenitaition de la Beauce a Notre Dame de Chartres)
V spomin na to edinstveno romanje se francoski in mnogi tuji študentje vsako leto 15. junija podajo peš iz okolice Pariza na romanje v Chartres.
Poleg vsega pa je katedrala Notre Dame -de-Chartres tudi umetniško ena najbolj znanstvenih in tudi najstarejših zgradb v gotskem slugu. Vsa mistika te cerkve, ki
Bile smo na Mangai tu
Chartres
je kot okamenela molitev, je še posebej poudarjena s čudovitimi barvnimi steklenimi okni. Ta podajajo svetopisemske prizore in svetniške osebe, ki se zdijo kot Živi v svoji slikoviti izrazitosti. Kadar posije večerno sonce skozi te rdečkasto - vijoličaste, zelene ali modre zastore v temno notranjost ponosnega templja, postane vsa veličina svetišča še bolj skrivnostna in lepa.
Težki oblaki se še vedno podijo po char-treškem nebu. Vlak je že oddirjal proti Maintenonu. Le daleč proti zahodu se pokaže večerno rdečkasto nebo. Različni občutki so spremljali vožnjo po tem delu Eure -et- Loire, a z željo, da bi se še povrnil in užil brezmejne krasote tega izrednega kraja, ki toliko pomeni za krščansko kulturo. In s pesnikom Peguyem bi zaključil v upu na še kateri povratek, ko bi se ob jutranjem soncu prebudil v senci dveh zvonikov zgodovinske katedrale, kamor prihajajo srečni in nesrečni...:
»Et quand se levera le soleil de demain, ■Nous nous reveillerans dams un aube
1	lustrale, A 1'ombre des deux bras de votre
[cathedrale, Heurex et malheureux et perclus du
[chemin.« a. b.
SSL proti povišanju cen
Tržaški občinski odbor je brez razprave v občinskem -svetu občutno povišal cene voznih listkov na prevoznih sredstvih A-cegata v Trstu, kakor tudi najemnine za plinske števce, povišal družinski davek, itd. Stranke, ki niso v občinskem odboru, so proti temu sklepu protestirale in zahtevale sklicanje izredne seje občinskega sveta.
Proti omenjenim ukrepom, zlasti proti povišanju cen Acegata protestira tudi Skupna slovenska lista, ki ni moglda formalno zahtevata izredne seje občinskega sveta samo zato, ker je njen svetovalec dr. Simčič odsoten iz Trsta.
Ob tej priložnosti je Svet Skupne slovenske liste sklenil spomniti slovensko in splošno tržaško javnost, kako je dr. Simčič že 25. februarja 1963 v tržaškem občinskem svetu zahteval ustanovitev posebne komisije z nalogo, da preštudira in pripravi načrt za temeljito preosmovo Acegata, odpravi vse odvisne izdatke in potrate 'ter ga postavi na novo zdravo osnovo, ker bo sicer primanjkljaj od leta do leta naraščal. Dotaknil se je tudi plač višjih Acegatovih nameščencev. G. župan se je po posvetovanju z občinskim odborom izrekel za ustanovitev zahtevne komisije. Minili so meseci in vse je ostalo pri staram. Ko je bila lani julija v občinskem svetu razprava o proračunu, je dr. Simčič v imenu Skupne slovenske liste ponovil ter razširil svoj predlog za preureditev in ozdravitev Acegata. V zelo dolgem govoru je naštel pomanjkljivosti v tej ustanovi in dosegel znane olajšave za študente ter delavce, katere so prav zdaj odpravili. Zupan je vnovič obljubil, da bo dr. Simčičev predlog uresničen, toda vse do danes se to ni zgodilo. Namesto da bi odgovorni k regi takoj šli na delo, je ostalo vse pri starem in primanjkljaj je seveda naraščal. Zdaj so občinski odborniki med počitnicami, ko ni sej občinskega sveta, povečali cene Acegata brez razprave in glasovanja v občinskem svetu. Če bi bili upoštevali zahtevo dr. Simčiča iin držali dano besedo, bi bile danes tržaškemu prebivalstvu prihranjene nove hude žrtve. Skupna Slovenska lista protestira proti neupoštevanju njenega predloga, proti nepotrebnemu nalaganju novih bremen revnejšemu prebivalstvu, ki so mora voziti s tramvaji, avtobusi in filobusi in odločno zahteva, da se končno izvede njena zahteva, kateri so se zdaj pridružile tudi nekatere druge stranke!
P. M.
Letos je ob drugem belopeškem jezeru taborila skupina skavtinj s Tržaškega. Ko jih je obiskal naš urednik, jih je naprosil, naj za K.G. napišejo kaj iz svojega življenja. Tu se je oglasila ena in. opisala pot na Mangart. Upamo, da ji bodo sledile še druge in nam še kaj lepega povedale, pa tudi priložile kako fotografijo. (Ured.)
i)S tfj 9|S
Pridrvele smo od sv. maše s svojimi stolčki, se postavile v vrsto za kavo, nato posedle vse naokoli in si začele drobiti kruh v kozice, polne kave.
Tedaj pa je naš duhovni asistent kar naenkrat rekel: Zdaj hi pa šl-i na Mangart. Vreme je še dokaj lepo, jutri bo gotovo dež! Kdor gre z mano, naj se čimprej pripravi.
Vnete planinke (bilo nas je malo, samo šest) smo takoj popile kavo (bolje, zalile travico z njo), tekle v šotore, se v rekordnem času preoblekle v »gorsko o-premo«, se dobro obložile s sendviči, sadjem, čokolado, sladkorjem, limonami in... ne čudite se, z žganjem, pa hajdi veselo na pot!
Ura je bila že deveta, ko smo zapustile naše taborišče in se povsem predale vodstvu g. asistenta, ki jo je, rekoč. »Na Mangartu sem bil že neštetokrat; od tod sicer nobenkrat, a dobro vem, da' moramo priti v ono dolino« (tu je pokazal na neko
sotesko), udaril kar čez dm in strni. Me pa za njim!
Najprej smo hodili po temnem gozdu, a ker je to postajalo nevarno zaradi mokrega listja, smo skočili v suh hudournik, se vzpenjali po njem dobro uro in se med potjo neprestano hudovale na gospoda, češ da kaj nas vodi po takih kozjih poteh, ki sploh poti niso. Me da smo danes videle Mangart z daljnogledom...
Gospod se je muzal in hitel naprej, me pa smo se vlekle za njim in se neprestano jezile. Končno, ko smo bile že site preskakovanja iz enega kamina na drugega in smo bile že vse rdeče v obraz (od jeze, sonca in strme poti), je gospod zmagoslavno vzkliknil: »Ženske, ali vidite tam tisto rdečo piko? Na poti smo!«
Me smo molčale, v srcu pa smo si mislile, da je res pravi .planinec naš gospod. Pomisli, iz »labirinta« nas je pripeljal na pravo pot!
No, in smo se začeli vzpenjati po stezi, ki se je strmo dvigala med skalami, poraščenimi s travo in grmičjem. Sonce se
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Katoliški dan v Torontu
Kakor vsako leto, tako je ludi letos Slovenska župnija v Torontu priredila »Katoliški dan« kot manifestacijo mladine, da ob tej priložnosti javno izpove, da hoče ostati zvesta veri svojih prednikov. Letos so izbrali nedeljo 5. julija za ta pomembni dan.
Pri slovesni službi božji se je zbralo okrog 1500 rojakov. Med sv. mašo je ped zbor pod vodstvom č. g. Zrnca. Sladila je še zunanja proslava s športnimi tekmami in zelo pestrim sporedom deklamacij, patja in prizorov. Kot gost se je slavja udeležil tudi č.g. Ignacij Kunstelj iz Anglije.
Spominska kapelica v Clevelandu
Slovenci iz Clevelanda so v preteklem juliju postavili na Slovenski pristavi v bližini mesta spominsko kapelico v spomin na slovenske žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Ob tej priložnosti so se spomnili vseh desettiso čev pobitih Slavoncev. Slavnostni nagovor
je bilo med tem popolnoma skrilo za oblake. Zdaj pa zdaj je gori v gorah bevkal kak gams (njegovo navzočnost so dokazovali tudi njegovi ostanki — to za neverne Tomaže!) Sopihali ■smo navkreber; sedlo, na katero bi morali dospeti, se je odmikalo vedno bolj in bolj. Veter je postajal močnejši in več ko enkrat smo morale tekati za klobuke, ki so leteli v »dolince prijetne«. Prešle smo na grušč, sprva smo hodile en korak naprej, dva nazaj, no pa končno smo se privadile in kmalu smo privriskale na vrh sedla!
Od veselja smo se začele objemati in sploh nismo občutile hudega mraza; ko smo videle bližati se »družeta« v zimskem plašču, smo se nasmehnile: »Ubožec, kako je »fredaloso«.
»Kamo idete?«
»Na Mangart!« smo veselo odgovorile.
»Možete.«
Akela ga je tedaj prijazno vprašala;
»Koliko je do Bovca?« (sestra Akela ima namreč v mislih, da bi prišla s svojim Fiat 500 po cesti, ki pelje iz Bovca do Mangartovega sedla).
»Ne znam, ja je nišam meno!« je dejal in odšel ter se še tesneje zavil v plašč.
V	tem je prisopel na sedlo naš gospod. Bilo je že pozno, vendar pa smo sklenile, da moraolo priti na vrh, tudi če se vrnemo domov opolnoči. In res, najprej smo pomalicale, nato izročile svoje skavtske klobuke, ki so nam bili trenutno v-napoto, gospodu asistentu, ki je dejal, da nas bo tam počakal do petih. Še hiter pozdrav in že smo bile v skalah.
Med tem se je bilo povsem pooblačilo in megla je začela ovijati bližnje vrhove. — Zdaj smo plezale po vrvi, zdaj hodile po stezi, posuti z gruščem, a vse je bilo zavito v meglo.
No, končno smo po poldrugi uri hoje le prisopihale na vrh. Oh, srečni trenutki, ki se ne dajo 'popisati! Sonce je za hipček pokukalo izza pregrade oblakov iin osvetlilo znamenje na vrhu, me pa smo hitele slikati to, kar se je za hipček pokazalo izza megle. Nato pa smo si poiskale spominsko knjigo iin vanjo izlile vse svoje navdušenje. Bile smo brez besed nad tako mogočnostjo gora, za trenutek obmolknile in prisluhnile božjemu glasu, ki nam je bil tu, v skalnatih gorah, bliže kakor kjerkoli drugje.
Kdor le more,'naj gre v gore.,, tam sreča je doma... Vso svojo srečo smo izlile v pesem; za zaključek smo izpile še en »glažek« na zdravje gora, zapele pesem slovesa, se poslovile od Mangarta in se začele spuščati v dolino. Ko smo dospele na planine, je bila torna kot v rogu, vendar pa nismo zgubile korajže. S pesmijo na ustih smo prispele v tabor, kjer so sestre skavtinje ravnokar bile pri tabornem ognju, ki je veselo prasketal in se dvigal proti nebu...
je imel ameriški senator slovenskega porekla Frank Laushe, ki je svoj govor začel z, besedami: »Ne morem biti vesel, ker v domovini mojih staršev ne smejo zvoniti zvonovi za tistimi, ki so dali življenje za ohranitev svobode v boju s komunističnim nasiljem.«
Našli so tri ponesrečene milanske alpiniste
Neustrašeni švicarski pilot Herman Geiger, »angel zasneženih poljan«, kakor ga po vsej pravici imenujejo, je v potek 27. avgusta zasledil na ledeniku Pre de Bar na vzhodnem delu Mont Blanca črn predmet. Spustil se je na ledenik iin našel nahrbtnik. Začel je kopati in kmalu prišel do trupel treh milanskih alpinistov, ki so izginili letos dne 21. avgusta na ledenikih Monit Blanca. Naiožil jih je na svoj helikopter, potom ko je švicarske oblasti preko radia prosil za dovoljenje za prenos v Italijo, in jih prenesel v Courmaveur. Tu ga je že čakalo veliko ljudstva, ki so trupla ponesrečencev pokrili z rožami in jih izpostavila v mrtvašnici tamkajšnjega pokopališča. Ponesrečeni so 62-lotni industrialec Ferruccdo Ponlecorvo ter 20-»latna Rina Ghirinigelli ter Alberto Brio.
Praznik mašnih strežnikov v Štandrežu
V	sredo 9. septembra imajo goriški in tržaški mašni strežniki svoj praznik ali svoj stanovski shod. Ob 10. uri bo v štandrežu recitirana sv. maša; strežnikom bo govoril g. župnik B. Brecelj. Drugi del shoda bo v Gorici v Katoliškem domu; tu bodo strežniki tekmovali v vstopnih mašnih molitvah, potem pa se vsi zbrali za skupno mizo v salezijanskem zavodu.
Vabimo tržaške in goriške strežnike, naj se shoda udeležijo. Vsi naj prineseje svoje ministrantske obleke in veliko dobre volje.
Strašne posledice orkana »Cleo«
Obale Srednje Amerike in otoke je pretekli teden zajel silen orkan »Cleo«. Na Guadalupi in na Haitiju je zapustil za seboj 122 mrtvih in silno opustošenje. Zajel je nato Kubo in mesto Miami na Floridi, kjer so prebivavci preživeli apoka-litično noč groze in opustošenja. Orkan je divjal s hitrostjo 160 km na uro. Izrul je drevesa, odkril strehe in porušil hiše, podrl telegrafske in električne droge, tako da je bilo mesto v popolni temi. Na srečo tu ni bilo mrtvih, temveč le veliko število ranjenih.
Radio Trst A
Spored od 6. do 12. septembra 1964
Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 9.30 Sonce in dež v slovenski pesmi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.45 Oddaja za najmlajše: »Hvaležna ribica«, radijska pravljica. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.00 Zlata risanka: Elvis Prestley.
— 16.00 Mojstri groze: J. Sheridam Le-fanu: »Gospod sodnik Harbottle«. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 21.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Na božjo pot, na Svet’ Goro«.
Ponedeljek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 18.30 Sodobna italijanska glasba. Gianluca Tocchi: Koncert za orkester z dvema klarvirjema im saksofoni. — 19.00 Goriški pianisti: Gabrijel Devetak in An-tanim Dvorak. — 19.15 Iz lovčevih zapiskov: Ivan Rudolf: (15) »Veverica baletka«. — 20.30 Walfgang Amadeus Mozart: »Figarova svatba«, komična opera v štirih dejanjih.
Torek: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Zenski liki. — 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa. Junaško življenje, op. 40. — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: (10) »Roland«, napisal Marij Maver. — 21.00 Radijska novela: Giuseppe Dessi: »Beg«. — 22.50 Sodobna simfonična glasba.
Sreda: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Pogled na svet. — 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju. — 18.50 Slovenski romantični samospevi. Josip Pavčič: Pred durmi; Uspavanka II; Mlada pesem; Dedek samonog in Mehurčki — 19.15 Enej Silvij Piccolomini: Maks Šah: (1) »Njegovo življenje«. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima.
četrtek: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Potovanje po Italiji. — 17.20 Iz albuma lahke glasbe. — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Tita Birchebner« iz Tapogliana. — 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju. Bela Bartok: Godalni kvartet št. 1, op. 7. — 19.15 Gradovi na Goriškem:	(4) »Šetntmaverski
grad«, napisal Rado Bednarik. — 21.00 »Gaber nad prepadom, radijska igra, ki jo je napisala Zora Tavčar. To delo je priporočila ocenjevalna komisija letošnjega natečaja za 'izvirna slovenska dramska dola, ki ga je razpisala RAI v Trstu. —
22.30 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Petek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15
Zena in dom . — 18.30 Najlepše romantične simfonije. Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 4 — 19.15 Jadransko morje: Gojmir Budal: (10) Turizem«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert o-perne glasbe. V odmoru ( približno ob 21.30) Mladina na Zahodu: Giovanni Russo: (4) »Francoski mladinski sindikalizem«.
Sobota: 12.15 Zavojevavci gora: Dušan Pertot: (10) »Najvišji vrh na svetu«. —
15.30 »Dolarji proti Ameriki«, radijska drama. — 16.55 Bodoči solisti: Pianist Nikola Aackov in Luidwig van Beethoven.
— 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljskem cerkvenem zboru. — 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji. — 18.55 Predelava folklorne glasbe, bi. Franz Liszt: Dve madžarski rapsodiji. — 19.15 Počitniška srečanja. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Oktet »Planika« iz Gorice, ki ga vodi Franc Valentinčič.
SPOMNIMO SE BAZOVIŠKIH ŽRTEV!
Ob 34. obletnici ustrelitve Bidovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča bo v nedeljo 6. septembra ob 11. uri v bazoviški župni cerkvi sv. maša za bazoviške žrtve. Po sv. maši bodo molitve ob katafalku, nato pa odhod pred spomenik, kjer bodo slovenske politične, kulturne in mladinske organizacije priredile kratko svečanost. Toplo vabljeni!
Skavtinja iz Trsta (Vztrajni Gams)
V NEDELJO 6. SEPTEMBRA BO NA PROSEKU MARIJANSKA PROCESIJA. --------------- ZAČETEK	OB	16.30
hlllllll1|ltl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHllll'lll'llllllllllllllllllllll'IIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIUIIIHIItlllllllllllllllllllllll||ll|lllllltl|ll|llllllllllllllinillllltllU
V nedeljo 13. septembra marijanski shod na Opčinah. Slovenci, pridite!
ŠKOFIJSKO SLOVENSKO ROMANJE NA BARBANO BO NA PRAZNIK ŽALOSTNE M. B. DNE 15. SEPTEMBRA. — Prva skupna sv. maša bo ob 8.30. —
Vse duhovni j e naj pošljejo svoje romarje!
OR
Sv. birma v Gabrjah
Preteklo nedeljo je gabrsko cerkev obiskal g. nadškof Andrej Panigrazto. Prišel je zato, da je skupini kakih 25 birmancev podelil zakrament krščanskega potrjenja. Za to priložnost so se vsi župljani zelo potrudili, posebno še g. župnik. Prenovili so notranjost cerkve, očistili tudi vseokrog cerkve, da je sedaj res lepo.
G. nadškof je prišel ob 10.30. Ob vhodu v vas ga je pozdravil prvi slavolok, pri cerkvi pa še eden. Tu so prevzvišenega nadpastirja pozdravili naj.prej g. župnik, za njim pa še zastopnik birmancev in zastopnica birmam k. Nato se je v cerkvi začela sv. maša, pri kateri je pel cerkveni pevski zbor iz Doberdoba. Sv. birma je po novih obrednih predpisih med sv. mašo, in sicer po evangeliju. Tu se je g. nadškof ustavil in spregovoril zbranemu ljudstvu o pomenu sv. birme in o krščanskem življenju. Njegove besede je za njim raztolmačil po slovensko nadškofijski kancler msgr. R. Klinec. Sledila je sv. birma in se nato nadaljevala sv. maša.
Po maši se je g. nadškof ustavil še pri
V	četrtek 10. sept. se bo vršil v Alojzijevišču enodnevni
študijski tečaj
IlllllllllllllillllllllllllilllllllllllllltlllllllllltlllllllllUllllltl za študente višjih šol in člane slov. katoliških organizacij. —
Začetek ob 9. uri. -----------------------------
kosilu v župnišču. To priložnost so izrabili doberdobski pevci, da so zapeli nekaj naših slovenskih pesmi nadškofu za podoknico. Prevzv. nadpastir je bil za njih pozornost hvaležen in zelo vesel njihovega lepega petja v cerkvi in med kosilom. Zato se jim je tudi osebno zahvalil, pred-no so se poslovili od prijaznih Gabri j.
Lepo je bilo v nedeljo v Gabrjah in, u-pamo, da bo zakrament sv. birme, ki so ga številni otroci iz Gabrij in z Vrha prejeli, pomagal vsem, da bodo tudi vedno bolj krščansko živeli, kot je omenil g. nadškof.
Števerjan
V	drugi polovici preteklega meseca so si v naši župni cerkvi obljubili zakonsko zvestobo domačini Alojz Humar in Ivanka Maraž ter Roman Juretič in Marta Ni-kolavčič. Medtem ko jim želimo vse najboljše v skupnem življenju, izražamo tudi veselje nad 'dejstvom, da sta obe novi družini hoteli ostati v Števerjanu. Morda se to čudno sliši, a je tako. Več je vzrokov, zaradi katerih se nove družine izseljujejo, pa vendar bi jih tudi mnogo ostalo v domači vasi, ako bi mogli priti do primernega stanovanja.
* * *
Pred kratkim so se zaključila glavna dela za 'raztegnitev števerjanskega vodovodnega omrežja do skoraj sleherne kmečke hiše. Te dni pa bodo pričeli s polaganjem merilnih naprav in priključkov. Tipamo, do bomo kmalu praznovali uradno otvoritev, čeprav deloma deluje vodovod že skoraj leto -dni.
Slikarsko tekmovanje - v Števerjanu
Na pobudo grofa Formentinja je bilo v nedeljo 30. avg. že četrto slikarsko tekmovanje na prostoru starega Foimentinije-vega gradu. Razen opazovalnega stolpa in nekaj od zoba stoletij razjedenih zidov ni ostalo od starodavnega gradu ničesar več. Prostor pa je lep in nadvse pripraven, s krasnim razgledom na bližnje briške griče. V nedeljo se je že v jutranjih urah zbralo na tem prostoru 140 slikarjev, ki so takoj začeli z delom, saj jim lepih motivov ni manjkalo. Zvečer je razsodišče ocenilo dovršena dala in določilo prvo nagrado, ki jo je poklonil grof Formen-tini za najboljše delo: pol milijona vredno zemljišče za zidanje slikarju Sergiju Altieriju iz Koprive; goriška občina pa je podelila nadaljnje tri nagrade v znesku
50.000	lir, katere so prejeli slikarji Aldo Taffolo iz Tarcemta, Bruno Chersicla iz Trsta in Cesare Mocchiutti iz Gorice. Zlato kolajno sta še dobila slikarja Livio Rosi-gnano iz Trsta in Guido Tavagnacco iz Tarcenta.
Požar in karambol na Oslavju
V	soboto 29. avgusta je okoli 10. ure izbruhnil v seniku Jožefa Graviranja na zgornjem Oslavju pri Gorici hud požar, ki je uničil 200 stotov sena in napravil za 800.000 lir škode, ni pa k sreči dosegel
IŠKE
NOVICE
stanovanjskega poslopja. Tudi živiino iz hleva je bilo mogoče rešiti.
Kmalu po izbruhu požara je pripeljal mimo kraja nesreče Edgard Grinetti, ki je vozil s seboj 73-letno Adelo Gravnar s Križišča v števerjanu. Možje, ki so gasili ognjene zublje, so avtomobilista naprosili, naj bi z Oslavja telefoniral po gasilce v Gorico.
Grinetti je rad ustregel prošnji, toda ko je privozil na cestni ovinek na Oslavju, ki so ga pred dnevi posuli preko asfalta z drobnim peskom, ga je zaneslo na levo stran v zid, nato pa še na nasprotno stran. Pri tem se je Gravnarjeva udarila v glavo, v levo nogo in desno stran prsnega koša, avtomobil pa je utrpel precejšnjo škodo, saj se je poškodoval spredaj in zadaj.
»Praznik upanja« v sanatoriju za pljučne bolezni
Tudi letos so v sanatoriju za pljučne bolezni v ulici Vittorio Veneto priredili »praznik upanja«. Ob 9. uri je goriški nadškof. bral sv. mašo v bolniški kapeli. Poleg bolnikov so sv. maši prisostvovale vse oblasti upravnega in zdravniškega kadra v bolnici. Sledila je zunanja manifestacija s srečelovom, koncerti in drugimi prireditvami. Bolniki so tudi zbrali precejšnjo vsoto denarja za bolnega Fabia Martinellija, za katerega se te dni vrši dobrodelna nabirka, da bi mu omogočili operacijo na srcu, ki bi mu rešila življenje. V treh dneh je tržaški »Piccolo«, ki je sprožil nabirko, zbral že milijon lir prostovoljnih prispevkov.
Smrtna nesreča v rajbeljskem rudniku
V	ponedeljek 24. avgusta se je v rajbeljskem rudniku ob prvi izmenjavi delavcev ob 13. uri smrtno ponesrečil 49 letni rudar Pepi Cuder, doma v Logu pod Mangartom. Njegovo tragično smrt lahko pojasnimo le, če se seznanimo z delavnimi pogoji, ki sedaj vladajo v rudniku.
Mnogi se sprašujejo, kako se je moglo zgoditi, da je ostal pokojni Cuder 17 ur pokopan v rovu, ne da bi ga kdo iskal ali pogrešal. Temu je kriv sistem dela, ki ga je uvedla francosko-španska družba Pena-roia-Pertusola in ki ga je ohranila tudi družba AMMI, katera je lani 1. julija začasno prevzela obrat.
Ta sistem dela dopušča, da delajo rudarji v rovih posamezno, oddaljeni po več sto metrov drug od drugega. Komisija delavskih obratnih zaupnikov je rudarje že ponovno pozvala, naj odklonijo iti v rudnik na delo, če nista vsaj dva rudarja skupaj. Toda med rudarji je vse premalo razredne zavesti in povezanosti. Če eden odkloni, pa drugi na njegovo mesto u-skoči.
To se je zadnje čase najbolj pokazalo v zvezi s 40-urnim delavnikom. S pomočjo stavke so delavci lani dosegli, da so v soboto dela prosti, prejmejo pa plačo kot druge dneve. Ker pa želi družba rude čim več izvažati, je ponudila tistim ru-
Na povabilo Zveze slov. katol. prosvete
bo v nedeljo 20. sept. gostoval v Gorici
SLOVENSKI OKTET
iz Ljubljane. — Koncert bo v dvorani Katoliškega doma.
darjem, ki bi delali tudi ob sobotah, 27% povišek na plačo. Najprej so se odzvali le nekateri, nato vedno več, danes pa delajo skoro vsi, tako da družba kar določi, kdo bo v soboto delal. Vsi pozivi delavskega vodstva, naj se delavci družbi tako slepo ne udinjajo, je bil glas v prazno.
Na tragični dan je torej delal Pepi Cuder kot vsi ostali tovariši sam pod zemljo. Ko je prišel čas izmenjave, je že dospel do jaška, ki vodi na površje. Tedaj se je spomnil na nahrbtnik, v katerem, je hranil eksploziv in ga je pustil na kraju dela. Vrnil sc je v temo, od koder ni več prišel živ. Usmrtile so ga mine, ki jih je preddelavec Schonberg, trdno prepričan, da je Cuder že zapustil podzemlje, sprožil po električnem kablu, ne da bi malo slutil, da je s tem vključenjem električnega toka Cudra oropal življenja.
In tako je Cuder ostal zasut polnih 17 let ur. Nihče ne bo nikdar zvedel, ali je umrl hipoma ali pa je počasi ugasnilo njegovo življenje. Tudi tega je kriv novi sistem, ki vlada pri delu v rajbeljskem rudniknu. Pred leti so se morali vsi rudarji po opravljenem delu zbrati na ta-
ko zvani »apel«. Obratni delovodja je po imenu klical vsakega izmed delavcev in če je kateri manjkal, so ga takoj šli iskat v rudnik. Sedaj pa, ko dela v rovu vsak posamično, te kontrole ni več in vsak rudar gre po delu posamezno domov. Rudarji pa, ki so doma iz Loga pod Mangartom, ki je v Jugoslaviji, imajo drug nad drugim še manj pregleda. Navajeni so že, da zmeraj kdo ostane v Rajblju, ko se oni po podzemskem rovu odpravijo domov. Zato jih ni prav nič vznemirilo, ko je ob izhodu iz predora v Logu niso videli pokojnega Cudra. Mislili so si pač, da je bržkone ostal pri svoji hčerki, ki je v Rajblju poročena, kot je to že storil tolikokrat.
Enako je menila tudi njegova žena, ko se pokojni v ponedeljek ni vrnil domov. Šele kasneje, ko ga le predolgo ni bilo, se je vznemirila in ga začela iskati. Po telefonu je obvestila iz Loga vodstvo rudnika in potem je končno grozna resnica prišla na dan.
V znak žalovanja so vsi delavci iz raj-beljskega rudnika prekinili delo za 24 ur, oblasti pa so uvedle preiskavo, da se ugotovijo vzroki nesreče.
T.C.
V Rajblju je postalo vroče
V Rajblju vsako stvar temeljito opravimo. Zato smo doževeli za slovo od poletja vročino, ki je daleč prekosila tržaško im goriško. Najbolj je sonce pripekalo prejšnjo soboto 28. avgusta.
Vroče pa postaja tudi okrog našega rudnika. Sedanja družba AMMI je odobrila uradnikom 14. mesečno plačo. Rudarji jim tega ne zavidajo, le 'to hočejo, da bi bilo vodstvo podjetja tudi do njih tako uvidevno, saj so uradniki z ozirom na delavce že itak privilegirani: imajo pravico do dveh kubičnih metrov drv na mesec in do centralne kurjave, rudarji pa nič.
Zato so delavski sindikati poslali 5. avgusta it. 1. vlogo na rudniško ravnateljstvo, naj se tudi njihovim članom odobri 14. mesečna plača. Pa je hitro prišel odgovor, da se je v takih stvareh treba obrniti v Rim ali v Trst.
Tako torej: uradniki so izboljšanje dosegli preko tukajšnjega krajevnega vodstva, delavcem pa je ta pot zaprta. Zakaj ta dvojna mera? Zato so sklicali sindikati za 25. avgusta v kino dvorani ENAL veliko zborovanje, kjer je bilo sklenjeno, da se bodo rudarji 'do konca borili za iste pravice, ki jih uradniki že uživajo.
Kako se bo zadeva s 14. mesečno plačo razvijala naprej, bomo še poročali. Na vidiku je splošna stavka vsega delavskega osebja.
Mučna vprašanja
Ze nekaj časa se vztrajno širijo vesti, da namerava predstojništvo Šolskih sester v najkrajšem času začeti z likvidacijo nekaterih postojank zlasti v naših krajih ter se osredotočiti v Rimu. Tam naj bi zgradili v odličnejši mestni periferiji novo, moderno šolo za mladino dmovitejših Rimljanov. Zato bi prodali krasno posestvo v Beli peči, pozneje morda še hišo v Zabnicah in pa v Rimu hišo v Via ded Colli, kjer je znano zbirališče rimskih Slovencev.
Ne moremo verjeli tem govoricam, ker si nikakor ne moremo misliti, da bi se sestre mogle odpovedati duhu svojega soustanovitelja Slomška, ki jih je poslal med slovensko ljudstvo, zlasti tja, kjer je najbolj ogroženo, ker so te postojanke v zvezi z velikimi žrtvami in sprejetimi odgovornostmi. To bi pomenilo, da se vzame siromaku še ono malo, kar ima, zato da bo bogatin še bolj bogat. In prav zato ne moremo verjeti, da bi sestre sv. Frančiška bile tega zmožne. — Za naše pomir-jenje bi bili hvaležni in veseli, če bi te vesti ne odgovarjale resnici.
Zaskrbljeni iz Kanalske doline
Novi uspehi Š. Z. Olympija
Po poletnem počitku (polovico julija in skoraj ves mesec avgust) so ponovno oživela športna igrišča. Tudi lahkoatleti O-lympije, ki so bili povečini odsotni (kolonije, taborjenje itd.), so spet na tekmovališčih. Preteklo nedeljo so tekmovali naraščajniki (allievi) in so dosegli zelo lepe uspehe. Podbaršček Edi je bil prvi v metu krogle (12,46 m) in je zboljšal za 40 cm svoj osebni rekord. Sussi Ivan pa je v troboju zasedel drugo mesto in nabral .1740 točk, kar je za celih tisoč točk več kot lani (met kopija 31,95 m; tek čez zapreke na 60 m 9"3; skok s palico 2.60 m).
Oba atleta bosta v nedeljo 13. septembra
nastopila v reprezentanci goriške province proti Videmčanom in Tržačanom.
Dne 20. t. m. pa bodo v Gorici interre-gionalne lahkoatletske tekme CSI. Tudi teh se bodo udeležili mnogi atleti 01ym-pije, ki so zasedli prve ali druga mesta na provincialnemu prvenstvu (Podberšček, Sussi, Antoni, Marussi Pavel, Leghissa Marij, Braini M. itd.).
Razdelitev nagrad najboljšim vajencem
V	Središču za strokovno usposabljanje na Svetogorski cesti so v četrtek popoldne nagradili najboljše tečajnike. Navzoči so
Smrt zaslužne slovenske učiteljice
Pred dobrim tednom se je razširila vest, da leži v svetoivamski bolnici v ' resnem stanju učiteljica gdč. Pavla Zazula. V četrtek 27. t. m. pa smo zvedeli naznanilo njene smrti. Večina njenih znancev je zvedela žalostno vest šele iz objave ob radijskem poročilu eno uro pred pogrebom. Kljub temu se nas je zbralo na njeni zadnji poti pri kapeli bolnice in pri Sv. Ani precejšnje število prijateljev, znancev, učiteljstva in otrok.
Pokojnica je službovala v Italiji, v Jugoslaviji, povojni pa je 17 det pri Sv. Ivanu in dve 'leti v Sv. Križu, kjer je bila končno za stalno nameščena. Med vojno jo je zadela težka preizkušnja in zelo zrahljala njeno zdravje, kar ji je povzročalo težave pri poklicnem delu. Kljub temu je zelo vestno vršila svojo službo in dosegla velike uspehe. Uporabljala je modeme didaktične metode, o katerih je imela tudi več predavanj. V šoli je bila natančna in stroga, kljub temu so jo otroci radi imeli.
Sodelovala je pri slovenski katoliški akciji, tukajšnji Marijini družbi in se zanimala za mladino tudi izven šolskih ur. Mladino je vzgajala bolj z zgledom kot z besedo. Njenim učencem in učenkam ni bilo treba posebno priporočati sv. maše in sv. zakramentov. Videli so gospodično in so šli. Če kdo ni šel, so si ostali resno vzeli k srcu, da ga spravijo v cerkev.
Doživela je marsikako bridko uro, sedaj pa je šla k svojemu Bogu, za katerega je živela in vzgajala mlade ljudi. Večni pokoj njeni duši, sorodnikom pa iskreno sožalje!
Zbor »S. Maria Maggiore« v Trstu razpuščen
Iz Arezza je nepričakovano prišla vest, ki je presenetila in užalostila vse prijatelje zborovskega peLja v Trstu in okolici. Redovni predstojniki frančiškanskega reda so smatrali za prhnemo, da razpustijo mešani pevski zbor pri Sv. Mariji Veliki (S. Maria Maggiore) v Trstu, voditelja zbora p. Vittoriana Maritain pa premestijo v San Vito di Tagliamento. Niso znani razlogi, ki so predstojnike nagnili k tako drastični odločitvi, verjetno pa je do tega ukrepa prišlo v zvezi z mentaliteto nekaterih cerkvenih krogov v Italiji, ki smatrajo mešane cerkvene zbore za neprimerne, da pojejo v cerkvi in za nasprotne duhu Cerkve, ki hoče, da v svetiščih verniki ločeno prisostvujejo službi božji.
Vsekakor je vest o razpustu zbora, ki je bil v javnosti zelo znan in upoštevan (lani je z uspehom nastopil tudi na tekmovanju zborov v Gorici 7. in 8. decembra) v javnosti neugodno odjeknila.
Kdaj prihodnjič bomo o zboru kaj več poročali.
Slovenski tabor na Repenlabru
Zadnjo septembrsko nedeljo, 27. t. m., bo na Repenitabru letošnji slovenski tabor. Kot vsako leto, bo to naš velik prosvetni praznik, na katerem' se bodo srečali Slovenci s Tržaškega, z Goriške in s Koroške. Nastopili bodo veseli muzikantje s Koroške, domače plese bodo zaplesali fantje in dekleta folklorne skupine SKK, nekaj pesmi bodo zapeli združeni pevski zbori s Tržaške, v dramskem prikazu pa bomo videli delec življenja, kakor se je odvijalo v stoletjih prav za repentaborski-mii zidovi.
Kar je nastopilo že nekoliko hladno vreme, ba začetek že ob treh popoldne. Kot vsako leto, bo tudi letos pol ure prej oer-
bili poleg župana dr. Gallarottdja tudi šolski skrbnik prof. De Vetta, predstavniki pokrajine, urada za dalo in drugih ustanov. Voditelj tečaja je najprej pohvalil tečajnike, ki so pridno prihajali k pouku tudi od zelo daleč in dosegli najboljše u-spehe. — Med nagrajenci je tudi več slovenskih vajencev.
Vizume bodo izdajali na obmejnih prehodih
Jugoslovanske obmejne oblasti bodo od L oktobra dalje izdajale tujim državljanom vizume kar na obmejnih prehodih. Doslej so take vizume že izdajali 'turistom z Danske, Finske, švedske, iz ZDA, Kanade in južnoameriških držav. Odslej pa bodo vizume izdajali vsem turistom iz katerekoli države na svetu, torej tudi iz Italije. Ti novi predpisi bodo veljali od 1. oktobra 1964 do 15. aprila 1965.
kvena pobožnost v repentaborski cerkvi.
Vljudno prosimo vse prijatelje Slovenske prosvete, da bi priporočili obisk 'tabora in da hi po možnosti rezervirali avtobuse po okolici.
27. septembra — na svidenje na Repen-tabru!
18. olimpijske igre
Prihodnji miesec se bodo v Tokiu začele 18. mednarodne olimpijske igre, ki bodo trajale od 10. do 24. oktobra. Udeležilo se jih bo rekordno število državnih reprezentanc, in sicer iz 93 držav. — Pri zadnjih olimpijskih igrah v Rimu 'leta 1960 je bilo zastopanih 84 držav.
O B V E S T 1 L A
DUHOVNA OBNOVA ZA FANTE bo v GORICI to nedeljo ob 8.30 zjutraj v malem semenišču. — Zaključek ob 17. uri.
SV. MAŠA PRI SV. IVANU V GORICI.
S prvo nedeljo v septembru začne zopet redna sv. maša ob nedeljah in praznikih ob 8. uri zjutraj.
RAVNATELJSTVO Državnega znanstvenega liceja s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1963-64 dne 14. septembra 1964 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
VPISOVANJE v nižje srednje in strokovne šole v Trstu, ul, Caravaggio 4, se za vse razrede nadaljuje do 25. septembra 1964 vsak delavnik od 10. do 12. ure. U-čanoi, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente:
1) rojstni list,
2) potrdilo o preaepljenju,
3) potrdilo o zdravih očeh,
4) zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole.
RAVNATELJSTVO Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v I. razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v Uradnem listu št. 189 z dne 3. avgusta 1964. — Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v I. razred do 25. septembra.
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000;	N. N. 2.000;	N.	N. 4.200;	N.
N. 2.000; N.	N. 1.000; N.	N.	1.000;	N.	N.
1.000; U. Z.	3.000; Fran	E.	2.000;	N.	N.
50.000; N. N., Gabrje ob	sv.	birmi	2.000;
N. N., Štandrež 1.000; N. N., Gorica 250 tisoč; K. H. 10.000; I. H. 3.000; M. K. 1.000; Doles Fortunat 1.000 lir. — Vsem darovav-cem Bog povrni!
PRODAM
stavbišče v Podgori.
Naslov na upravi lista ali tel. 2740
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
NOVICE