160. številka
Ljubljana, v ponedeljek 15. julija.
XXII. leto, 1889
Izhaj-i vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i niti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kje je nevarnost?
Sedaj, ko so dognane deželnozborske volitve, nastal je v tistih krogih, ki so hoteli petnajst kaplanov v deželno zbornico poslati, hud vrišč. Dan za dnevom nas preklinjajo ter nam s proroškim duhom odkazujejo prostore, katere bodemo po njihovem mnenji nekdaj zasedali v črnem peklu!
Pri tem so ti gospodje naudani s silovito ošab-nostjo in njihova pisava se odlikuje s tisto surovostjo, katero človek navadno le v žganjarijah opazuje.
Peščica mladih gospodov polastila se je tabora naše duhovske stranke in sedaj ondi razgraja in razsaja, kakor družba, kise je do grla napila dobrega vina.
Ti duhovniški pretorjanci ne poznajo nikako discipline več in še celo kanonika Dragotiaa Kluna, ki je bil toliko časa njihov prefectus praetorio, vrgli so mej staro železje, ter ga hoteli v njegovem lastnem volilnem okraji izpodriniti na ljubo razposajenemu kaplanu!
Ti mladi ljudje sedaj neprestano kriče, da mora boj biti. Dobro, naj je boj! Ali oni sami bi nas ne vznemirjevali in tudi bi se boja ž njimi ne bali.
Kar pa nas vznemirja, je to, da Trnovski in Št Jakobski kaplani ne stoje sami nam nasproti; za njimi stoji ter jim daje potuho — čemu bi Be bali odkritosrčne besede Njega ekscelencija premi-lostljivi knezoškof Ljubljanski, Jakob Missia. Zategadelj se je boja bati, in tu je iskati nevarnosti tega boja!
Ko je visoki gospod prihajal v deželo, kipele so mu naše srca nasproti in pričakovali smo, da bode nam vsaj pravičen, če že ne toliko naklonjen, kakor je bil naklonjen Slovencem knezoškof Pogačar.
Sedaj pa je dokazano, da gospod knezoškof slovenske narodnosti ne ljubi, in dokaze imamo v rokah, da se z visocega svojega mesta utika v našo politično gibanje na tak način, da nam škoduje. To se pravi škoduje, v kolikor se tiče politike!
Pri tem se niti ne oziramo na to, da je mlajše duhovništvo razdražil in napojil s tistim fanatizmom, ki presega vse meje.
Nasledki tega fanatizma služili bodo v kvar ne samo slovenski narodnosti, temveč tudi cerkvi sami.
Mi imamo pred očmi drugo delovanje našega premilostljivega knezoškofa ; to je njegovo strogo politično delovanje, ki nema z visokim njegovim poslom ničesar opraviti, tako, da sme vsak državljan svojo kritiko o tem delovanji izreči. To in ni-ničeaar druzega je namen tem vrsticam.
Nazori, ki vodijo Njega ekscelencijo pri tem delovanji razvidijo se najbolje iz sledečega do-godjaja.
Znano je, da je sedanji justični minister ne pristopen slovenskim državnim poslancem, in znano je tudi, da je dosedaj imenoval za slovenske pokrajine večinoma uradnike nemškega mišljenja.
Mi ne kritikujemo teh imenovanj in smo prepričani, da se je grof Schonborn ravnal pri tem po strogih predpisih zakona. Za uradniška mesta ne sme odločevati politično mišljenje, temveč jedino le sposobnost. Tako je bilo do sedaj, tako bode tudi v prihodnje.
Vender pa sta dva odlična slovenska politika in državna poslauca menila, da grof Sehonborn ni dobro poučen o slovenskih razmerah. Ojačila sta se, ter se nekega dne podala v justičnega ministra palačo, da bi si ondu izprosila avdijenco. To se jima je posrečilo, in vsprejel jih je justični minister, dasi s prav mrzlim obrazom. Če tudi jima grof Schonborn niti sedeža ponudil ni, se vender nesta dala otresti, in pričela sta z obupnim pogumom političen razgovor.
V teku tega razgovora dotaknila sta se tudi vprašanja o slovenskem uradovanji.
Ironično jima je odgovoril minister: „Kaj ho četa, gospoda, saj Slovenci nemate niti jezika, ki bi bil sposoben za uradovanje. Književnega vašega jezika ljudstvo samo ne ume, tako, daje s slovenskim odlokom ravno toliko ljudstvu pomagano, kakor z nemškim !"
Ko sta začudena poslanca ponižno vpraševala, s katerega vira je gospod minister to modrost zajel začula sta sledeči odgovor: „Ravno na tem stolu sedeli je gospod k nezoškofLjubljanski ko me je pred kratkim obiskal, in trdil je
z vso odločnostjo, daslovenskegajezika tako rekoč ni, da se pri vas skoro na vsake dve uri govori drug jezik in da ljudstvo njegovih pridgarjev, ki z lece v slovenskem jeziku govore, niti ne nme!
Za danes mislimo, da je s tem vzgledom povedano vse, kar je potrebno povedati. Da je njega knežja milost samo navadni politik, bi mu mi svoje mnenje prav odkritosrčno razložili. Ker pa je osoba Ljubljanskega knezoškofa tesno spojena z visokim cerkvenim dostojanstvom, rajši molčimo. To pa trdimo iz celega srca, da bi bilo pač pretužno za naše razmere, če bi se knezoškof Ljubljanski ponižal na tisto stališče, koje zavzema slaboglasni opat Wretscbko v nemškem Celji.
Tridnevna slavnost Vodnikova.
Došli so naslednji telegrami: Beljak:
Da smo tudi me Slovenke,
Da slovensk je Goratan,
Narod naš dokaze hrani,
Jezik naš in duh in stan. Živeli! Slava! Slovenke v Beljaku.
Celo ve c:
Ne hčere, ne sina Po tebi ni b'lo Dovolj je spomina, Te pesmi pojo.
Celovške Slovenke. Pazin: Usvišenoj slavi prigodom odkrića spomenika buditelja slovenskoga naroda pridružuje se svim srdcem. Dr. DukiČ.
Zagreb: Slavimo danas s Vami genij pesnika „Oživljene Ilirije". Neka nam bratstvo Vodnikom opjevano bude žarko sunce koje da nas što skorije ogrije ! Slava Vodniku !
Odbor „Matice Hrvatske": Iv. Kukuljević, predsjednik ;   Iv. Kostrenčič, tajnik.
Videm: Srcem in dušoj z Vami! Živeli? Slava 1 Iz tužne Benečije : Ivan Trinko.
P1 o v d i v :
Ne hčere ne sina,
A vsa domovina. Bezenšek.
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacshiv Beneš- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi d.el. rDatfe.) XI.
Kaplan bil je že četrti teden na Okrouhelski fari, a še vedno se mu je zdelo, da je v tujini — v popolnoma neprijazni tujini. Gospod župnik mu je sicer rekel, da se tu udomači koj drugi dan, da sicer tudi sam ni odtod, ali ako bi mu rekli, naj gre v svoje rodišče, da bo na tamošnji bogati fari dekan, raje bi ostal tu. Gospod župnik ponudil se mu je, da mu hoče biti otec, a težko se je privaditi novemu otcu, ko stari, dobri otec počiva v senci cerkve z leseno streho in iž njegovega groba Šepeče pokopališčna trava do sem: „ne pozabi!".
Težko privaditi se je novemu domu, ko je stari, in če je tudi uboren, globoko utianjen v mladem srci, ko je pod rojstno streho stara duša, ki dan in noč misli na svoje jedino dete, moli zanj
k Bogu, kateremu jo je odgojevala in tudi odgojila, j — In če še ona položi drago, staro glavo v lahek počitek?   Potem še-le leže tujina na prsi kakor grobni kamen!
„Težko se je privaditi, čestiti gospodi" rekel je po obedu mladi duhovnik, ko mu je župnik zopet hvalil z najljubeznivejšimi besedami svoje res da le duševno očetstvo.
„Pojdite na sprehod in krenite tija-le k Lo tibofi. Tam je nekaj romantike, jaz drugam niti ne grem. Nekdaj zahajal Bem tudi proti Jificam, a to je že moralo biti tako. Na to stran je vse preveč enolično. In potem ne dadć ljudje človeku miru. Kakor pravim, dobri so, pridni, a jaz nečem, da bi me kdo motil, kedar grem pod šire nebo. V ouem drevoredu pa bi bc človek v resnici zaviti moral v neviden plašč. Tu je kdo, tam kdo . . . Poleg tega pa se čujejo v poslednjem času še čudne reči o Jiricah, kakor bi biti ondu pozabili četrte božje zapovedi. Glave neki vzdigujejo. I no, i no, dragi gospod brate, tako je z ljudmi, in zato je tem bolje čim dalje se je od njih!"
Gospod župnik srknil je pri tem iz vrča napolnjenega z izvrstnim pivom. „Duhovenstvo mora z gosp&do po eni poti, in kjer ni bilo tega, ni bilo
dobro!" Gospod župnik pogledal je kaplana z običajnim nasmehom, a z nekako preveč motrečim okom.
„Cesar Jožef jim je res dal prostosti. Podal jim je prst, a oni hoteli so celo roko!"
Gospod župnik si je zopet omočil usta v penah prozornega nektarja iz knežje pivovarnice.
„Minilo nedeljo so neki odrekli razven enega pokorščino milostljivi Visokosti. Ali niste ničesar slišali o tem, čestiti gospod ?*
Pripovedoval mi je sodnik Kvčt. Srečal 8em se ž njim."
„Aha, sodnik K vet! Zalezoval vas je, gospod
brat!"
„Srečala sva se slučajno, čestiti gospod!" „Aha, slučajno! Vidite! — Vidite! In potem vas je gotovo vprašal, kaj vi temu pravite? „Res je vprašul !u „In vi?"
Gospod župnik izpil je zdaj iz vrčka toliko, kar bi šlo v naprstnik.
Gospod kaplan je molčal. Župniku ni ušla zadrega mladega duhovnika.
nVi gotovo niste njih ravnanja pohvalili. Vi ste, kakor čujem, jako dobro studovali, umeli ste baje izvrstno razlagati sveto pismo ; vi veste,  kaj pravi
Milan: Jeden zarod poganja ves nov, zarod zavednih sinov Slave, ki danes iz vseh krajev razkosane majke Slovenije pred Tvojim spomenikom združeni pričajo jedinstvo svoje v belej Ljubljani kličoči: Sloven'ja zjedinjena vstaa'!
Josip Nolli.
Pariz: Slava Vodniku!   Guttmann, Šubic. Po d k log ter: Večna Slava prvemu pesniku in buditelju naroda.   Duh njegov naj  oživlja naS narod! Slava njegovim častiteljem.
Gregor Eiuspieler. Žabnica: ViSarski duhovniki v duhu navzoči pri redki narodni svečanosti kličejo slavljencu Vodniku, njegovim častilcem in milemu narodu slovenskemu. Slava! Živio!
Incko, Sever. Mikuluš Marinič, Premru, Virnik. Pazin: Večni spomin in Slava prvemu buditelju in vodniku naroda slovenskega.
Vodnikovi častilci v Pazinu Trst: Hvaležnost Vodniku, ljubezen domovini poklanjata tudi na oba lih Jadranskega morja,
Zmagoslav Kalister, Josip Straus Ajdovščina: Občni zbor  „Edinosti" kliče vsem častilcem nepozabljivega Vodnika Slava!!
Društvo „Edinost". Cazin: Probuditelju novoslovenskega slovstva večna slava. Suta in Sever.
Zagreb: Probuditelju naroda in pesniku Ilirije oživljene večna Slava.
Slovenci v Zagrebu. Višnjagora:   Neumrjoča ti  ostala, bode slava večni čas!
Častilci Vodnikovi  Zatiško-Višnjegorski : Sodnik Jenčić, sodnijski pristav Kastrevc; notar Pirnat, poštar Karlinger, rodbina Gilly, učitelj Ja-novskv, učiteljica Lavoslava Leskovic, Dolinar in .Gladnik.
Višnjagora: Valentinu Vodniku, probuditelju naroda slovenskega večna slava! Častilcem Vodnikovim vznebesni živio I
Požarna bramba Višenjska Skerbinec, Starcer. Št. Paul: Slava  probuditelju Vodniku Slovenskega naroda, živeli častilci njegovi!
Fran Salezv Pire, Bendiktinec v Št. Pavlu na Koroškem Veliko vec: Vodnik,  tvoj duh naj živi mej nami na veke! Sirnik, kanonik
Grabštanj: Slava slavljencem Vodnikovim, živi duh Vodnikov !
Rodoljubi Grabštanjski.   Bizer, dekan. Gorica: Od bregov zelene Soče hčere snežnega Triglava,   treh rodov  slovanskih sini kličejo Vodniku Slava! Slovanski bogoslovci.
Trst. — Narodnemu apostolu Slava, njegovim častiteljem burni Živeli !
Uredništvo „Naše Sloge" Loš in. — Lošinjski Slovenci in Hrvati družijo se v duhu slavnosti Vodnikove. Živel in plodno VBtrajal duh pesnikov v korist narodue vzajemnosti.
Beljak. — Slava, večna slava Vodnikovemu spominu! Živeli njega častilci v metropoli slovenski! Slovenci v Beljaku.
sveti Pavel! Ta dogodek je upor, nič drugega ; to je ustaja, kmečki uemir . . . Čestiti gospod, vi ste ga gotovo pokarali. Storili ste tudi prav, saj jim zaslužena kazen ne uide!"
„Žalibog, čestiti gospod, da je moja sodba bila drugačna!"
„Drugačna, drugačna! Ali vender kot duhovnika, kot učitelja ljudstva, kot ozuanjevalca besede božje!"
„Mislim, da taka, čestiti gospod !B „Rekli ste: Zmotili ste se, grešili ste!" „Jaz sem rekel, častiti gospod, to-le: na vašem mestu bi ne ravnal drugače?" — Gospod župnik se ni smejal več, temveč gledal je mladega duhovnika s popolnoma spremenjenim obrazom, tako kakor gleda učitelj dijake ali sodnik obtoženca.
„Te vaše besede ostanejo pri meni, izjavil jih ne bom uikjer, a reči vam moram, na ta način bi naju ljubezen prezgodaj usahnila. V ostalem pa pišem to na rovaš vaše neakušenosti v življenji."
GoBpodu župniku spremenil se je zopet glas v običajni, ljubeznjivi zvok.
„Nekaj časa priživite v bogoslovji, potem vas priuče obredom, potem posvetijo in pošljejo mej ljudstvo. Ali duh — duh!" - (Dalje prih.)
Žužemberk. — Prvemu slovenskemu pesniku večna slava! Najlepši spomenik mu bodi neizbrisna hvaležnost njegovega naroda!
Bralno društvo.
Kočevj e. — Zjedinjeni v duhu s sinovi Širne Slovenije o narodnem prazniku kličemo z Vodnikom: Vsi smo za jednega, jeden za vse.
Slovenci v Kočevji.
Gornjigrad. — Slava vsem, ki stojite pred odkritim spomenikom velikega Vodnika! Z združenimi močmi delujte neutrudno in složno za blagor Slovenije! Trg Gornjigrad.
Št. Pavel v S a v i n s k i dolini. — Pesniku Ilirije oživljene, prvemu slovenskemu novinarju pisatelju našemu Valentinu Vodniku Slava! Živeli njega častilci! Da zarod poganja prerojen ves nov!
Fekonja.
Idrija. — V duhu z brezštevilnimi častilci Blavljenca kličemo uepozabljivemu Vodniku, prvemu slovenskemu pesniku, Vodniku, uzornemu buditelju svojega naroda :   Slava!
„Delavsko bralno društvo." Vipava. — Združeni  v mislih z Vami kličemo z dna srca: Slava Vodniku!
Čitalnica v Vipavi Bohinjska Bistrica. — Iz pod Triglava kliče Bohinjc majka Slava!
Narodna Čitalnica v Bistrici. Idrija. — Narodna Idrija slavi  v duhu z Vami najlepši dan hvaležnih Slovencev, dan odkritja spomenika prvoga našega pesnika Vodnika.
»Čitalnica".
Kranj ska gor a. — Vseslovenska slavnost Vodnikova v središči slovenskem priča, da Slovencem tudi Karavanke neso neprestopne planke, Živeli!
Artelj Bernik.
Postoj i na. — Slava našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku!
Gril, Vodopivec, Šeber, Paternost.
Krško. — Večna slava prvemu pesniku in učitelju slovenskemu.       »Pedagogiško društvo."
Žužemberk. — Slava Vodniku, učitelju buditelju!   Živeli zbrani Častilci! Gasilci.
Krško. — Časten j i prvega slovenskega pesnika in narodnega probuditelja pridružuje se „ Bralno društvo" na Krškem z naudušenim Slava!
Novo Mesto — Spominu Vodnikovemu Slava! Iskren pozdrav vsem, kateri so, kakor on, pravi prijatelji naroda, resnice in svobode.
„Dolenjsko pevsko društvo."
Novo Mesto. — Prvemu buditelju slovenskega naroda neumrljivemu pesniku in njegovim če-stilcem kličeva večna slava        Jelovšek, Jenič.
Vipava. — Probuditelju uašega naroda, slavnemu našemu pesniku ohranjen bode na veke spomin! Hvaležnim srcem torej zakličemo zbrani rodoljubi, Slava! Slava Vodniku!
Glavna občina Vipavska.
Vipava. — Slava vodniku, Blava slaviteljem njegovim, kliče
„Bralno društvo" na Colu. Kastanjevec, Ažman, Rovan ml. Rovan st, Smrdu, Fran Baje (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 15. julija.
Danes so volitve za deželno zbore končane. Danes so volili češki veleposestniki. O izidu Se sicer nemarno poročila, toda ni dvombe, da so voljeni konservativni kandidatje, ker se liberalci volitve neso udeležili.
Žganjepivstvo na Koro&keni nekoliko pojema. V prvej polovici letošnjega leta je deželna naklada od žganja deželi donesla 34.384 gld. 46 Vi kr. manj nego v prvej polovici lanskega leta. Lani so znašali kosmati dohodki te priklade v prvih šestih mesecih 96.383 gld. 52 kr., letos pa le 61.999 gld. 5Vi kr. Temu pomanjšanju žganjepitja je pač nekoliko uzrok veliki državni davek od žganja.
Vnaiije države.
Belgrajski uradni list zagotavlja, da so poročila o roparjih v Srbiji pretirana. Sedaj se nekda le še 42 roparjev klati po deželi, 14 so jih pa že pobili ali pa ujeli, ali pa so jih pregnali iz Srbije. Mi radi verjamemo, da razmere v Srbiji neso tako žalostne, kakor jih nam slikajo nemški in madjarski listi aH pa organ srbskih liberalcev, kateri iz strankarskih ozirov stvari pretirava, čudno se nam pa vender zdi, da bi Brbska vlada imela roparje tako natančno preštete, vsaj v druzih državah dosedaj nikdar neso tako natančno vedeli, koliko imajo podobnih zločincev. Minister notranjih zadev je za-
hteval, da bi mu dali vojakov na razpolaganje za preganjanje roparjev. Vojni minister pa v to drugače neče privoliti, nego da bode vojaščina popolnem /.ase samostojno postopala, nezavisno od administrativnih oblastev, Minister Taušauović pa s tem ni zadovoljen in hoče poskusiti roparje ugnati samo z žandarmerijo. Mej roparji je mnogo pobeglih kaz-nencev. Kakor poroča nek srbski list, je nedavno zopet 27 ujetnikov pobegnilo iz Belgrajske trdnjave.
V Itnsi ji živeči Nemci so postavili v nekem vrtu v Moskvi spomenik pokojnemu cesarju Viljemu I. in ga odkrili dne 7. t. m. Slavnosti odkritja udeležili so se generalni guverner Moskovski knez Dol-goruki, civilni guverner knez Galicin, vojaški poveljnik Moskovskega okraja gener. adjutant Kostanda, ravnatelj arhiva ministerstva vnanjih zadev baron Buhla, avstrijski in neinški generalni konzul. Pri banketu je knez Dolgoruki napival nemški cesarski hiši in nemški koloniji v Moskvi. „Novoje Vremja" piše, de nema nič proti temu, da so Nemci v Rusiji postavili spomenik cesarju Viljemu, ki je bil prijatelj Rusije. Res je 1879. leta sklenil zvezo z najzagrizenejšimi sovražniki Rusije, toda to napako popravil je na smrtni postelji naročajoč nastopnikom svojim, da naj z Rusijo spoštljivo postopajo.
V Albaniji živi mnogo emigrantov iz Bosne in Hercegovine in Črnegore v veliki revščini. Te dni jih je povabil k sebi turški generalni guver ner v Skadru in je jim ponudil neobdelane zemlje okrog Kroje. Vsaka rodbina dobi 100 oral zemlje, potrebna semena in orodje. Emigrantje so odposlali več mož, da ogledajo ponujana posestva. — Turški krogi so nekako nezaupni proti Srbiji in Črnejgori. Zaradi tega so zbrali ob srbskej meji nad trideset turških batalijonov in se pripravljajo, da mobilizu-jejo še reservo. Tej nezaupnosti so povod razne izjave srbskih državnikov ob Kosovskej slavnosti.
V fraiicoskej zbornici je skoro slednji dan kak nov škandal. V soboto je bil na vrsti predlog, da nikdo ne sme kandidovati več nego v jednem okraji. Oni, ki koga kandidujejo, ko je že napovedal kandidaturo v kakem drugem kraji, se bodo strogo kaznovali. Ta predlog je naperjen proti generalu Boulangerju in zaradi tega hočejo pristaši njegovi vse sile napeti, da ga zbornica ne sprejme. Zbornica je pa vzlic vsemu upiranju začela debato o tem predlogu. Poslanca monarhist marquis de Broteuil in Andreux sta kaj dobro, toda mirno pobijala predlog. Mej govoroma teh dveh poslancev so se pa nekateri drugi poslanci prepirali mej sabo in obkladali ne baš s parlamentarnimi izrazi. Hrup je pa dosegel še le vrhunec, ko je začel govoriti La Herisse, jeden najvernejih pristašev Boulangerjevih in je stavil ironičen predlog: 1. General Boulanger se ne sme voliti v nobenem okraji. 2. Poslanci, kateri so glasovali, da se toži Boulanger, so neodstavljivi. 3. Vsak državljan, ki <la glas Boulangerju, se iztira iz domovine. Ko je ta poslanec se izrazil o ministrih, da ne spadajo na ministersko klop temveč v ječo, je nastal velik hrup. Ker ni hotel preklicati teh besed, je zbornica sklenila, da ga izključi za nekaj časa. Ker pa se hrup ni hotel poleči in govornik ni hotel iti z govorniškega odra, morala se je pretrgati seja.
Dopisi.
Z Notraiijskega 10. julija. [Izv. dop.] Dovršene so deželnozborske volitve. Počasi vrača se zopet preljubi mir v vašo milo domovino, po kateri je osobito po nekaterih krajih vladala več dnij silna razburjenost. Radi tega se volitev vselej nekako bojimo. Dobro je pa vender, ker pri tej priliki spoznavamo prave značaje in zavednost. Mi Notranjci smo tudi pri tej priliki svojo nalogo častno rešili in tako svetu pokazali, da smo vredni pridevka „zavedna Notranjska". Vemo, da jih je mnogo, ki bi radi kaj več čuli, kako se je vršila volitev za kmetske občine v Postojini. Zato hočemo to nekoliko popisati. Tu ni &lo toliko za stvar, kolikor pa za osobo in delalo se je strastno proti starima poslancema, osobito proti g. Kavčiču. Kje je izvir sovraštvu proti temu gospodu, to vsi kaj dobro vemo. Temu sovraštvu pridružila se je tudi duhovščina, s popolno nado, da 8 to pomočjo lehko spravijo jednega svojih v deželni zbor. Pristopila jim je na pomoč tudi graščina WindischgrHtzova in par nenarodnih liberalcev. Obdan od take sile in pod takim pritiskom ustrajati je moral kremeniti značaj našega zavednega Notranjca. Res je, da se je marsikdo, kateremu je bilo znano, s kakimi silami da se dela proti g. Kavčiču, bal, da posleduji zmagal ne bode. Nasprotne stranke agitatorji so to tudi vedeli dobro porabiti in vsacemu, ki se jim ni hotel takoj udati, so grozili in žugali s tem, kaj da jih vse čaka na tem svetu. Ali Notranjci smo in ostanemo Notranjci, in zopet smo svetu pokazali, da neBmo  slepo orodje, kar bi radi nekateri fanatiki.
Prišel je dan volitve. V gostilni Vičičevi pričeli so se shajati volilni možje in to oni, ki so bili za stara dva kandidata. Osobito mnogo je bilo iskrenih   ter odličnih   narodnjakov  iz Logaškega
okraja.   Kdor je Btopil na dvorišče imenovane gostilne, moral je takoj Bpoznati, na kateri strani bode zmaga.   Tu  kraljevala je zadovoljnost in veselje. Smehljaje pozdravljali so  se volilni  možje, dobro vedoč, da je zmaga njihova.  Da celo agitatorji, o kojih se smelo trdi, da o jednacih prilikah nikdar ne mirujejo, ker  bo silno spretni,  bili so v neki zadovoljnosti popolnoma mirni svesti si, da so svojo nalogo častno rešili.   Ker so  možje  naše stranke kremenitega značaja, se ni bilo bati,  da se bodo dali pregovoriti ali pa s silnimi pogledi splašiti. Veselo  korakalo se je  na  volišče.   Gospod glavar Schwarz pričel je volitev, ter sam pisal imena onih, ki so se volili za komisijo.   Že pri tej volitvi pokazalo se je, kje da bode zmaga, ker izvoljeni so bili sami naši.   Nekemu volilcu se zareče, kar ni bilo nič čudnega, da pravi: „gospod dr. Kavčič". Načelnik komisije   reče:  „morda Hinko Kavčič". Nato pa opomni  prav glasno g. glavar Sehvvarz, da nema nihče govoriti in ko se je oglasil še drugi ud komisiji, je glavar takoj zažugal, da bode volitev sistoval in volilce odstranil. Ker pa je večina udov komisije dobro vedela, kam pes taco moli, so z lepim izgledom molčali in potrpeli.   In na tak način dobil  je po volji gosp. Schvvarza dr. Kavčič dva glasu. Ko bi smeli, bi se drznili z vso dostojnostjo in ponižnostjo vprašati g. glavarja Schvrarza: Zakaj pa se voli volilna komisija? Ali za volilno komisijo notranjskih kmetskih občin, ne velja volilni red deželnega zbora § 40.   Uverjeni smo, da bi bila večina volilne komisije odločno protestovala ako bi bilo potrebno, ali več kot zmagati se ni želelo, kar se je pa sijajno izvršilo, navzlic nasprotovanju. Čast Notranjcev je rešena. Živeli notranjski značajni možje !
Shod volilcev Ljubljanskih,
ki ga je včoraj dopoludne ob 10  uri v stekleni salon tukajšne čitalnice sklical deželni  poslanec gospod Hribar, bil je jako dobro obiskan. Prisotnih bilo je okolu 100 volilcev.   Ko je izbrani predsednik F. Kersnik otvoril zborovanje, poprijel je gospod Hribar besedo  in v daljšem, često odobravanom govoru razvijal svoj program.   Zdelo se mu je potrebno stopiti pred volilce in razložiti jim svoj program, ker ni sam kandidoval, temveč bo ga vo-lilci sami kandidovali  in   počastili s svojim zaupanjem.   Umestno je, da pove,  kako misli postopati kot poslanec mesta Ljubljanskega.   Z gospodi so-poslanci delal bode vzajemno, vladi nasproti pa ne bode delal „fakcijozne opozicije", a povzdigoval svoj glas za pravice narodove. — Zadnje zasedanje deželnega zbora bilo je zelo  plodovito, gotovo bode tudi bodoče, v katerem pridejo na vrsto predmeti tikajoči se koristij glavnega mesta. Za koristi bele Ljubljane se bode vsekdar vestno potezah ne zaradi tega, ker sam v tem mestu biva, temveč radi tega, ker je glavno mesto jako važno za vsak narod. Ako metropola napreduje, napreduje tudi ves narod. To vidimo n. pr. pri Parizu in zlati Pragi. Mora se delati na to, da se Ljubljana razvije, kajti zelo važno bi bilo za Slovence, ko bi imeli mesto bro-ječe kacih 100.000 prebivalcev, kakor n. pr. Gradec.   Tudi glede davčne kvote zaslužuje Ljubljana, da dežela pospešuje njen razvoj, kajti od 1,100.000 davka pripada Ljubljani nad 300.000 gld.
Mej točkami, ki utegnejo priti kmalu na \ rsto, bode izvestno deželna bolnica. To poslopje mora ne iz zdravstvenih ozirov odstraniti z najživahneje ceste, a tudi zaradi tega, da se bode mesto ondu moglo razvijati, da se bodo zgradila nova poslopje, odprle nove ulice. Po veledušnega g. Gorupa ponudbi bode to mogoče. S kupnino v znesku 120.000, z doneskom mesta Ljubljanskega bode deželi možno izpeljati ta načrt in potem uplivati na visoki erar, da se premesti iz mesta tudi vojaška bolnica s svojimi skladišči, ki iz zdravstvenih in druzih ozirov več tjakaj ne sodi. V tem zmislu so se že storili nekateri potrebni koraki in za presvetlega cesarja prisotnosti 1883. 1. predložila se je bila prošnja in ponudila velika vsota za vojaško bolnico, a prošnji se ni ugodilo. Ko bode premeščena deželna bolnica, bode to ložje in mesto se bode potem razširilo in okrasilo.
Govornik je v mestnem zboru že pred štirimi leti predlagal, naj se vlada naprosi, da kakor v druzih mestih tudi v Ljubljani zgradi posebno veliko poslopje za poštne in brzojavne urade. Po ne kem naklučji se prošnja še ni predložila, a stvar se bode Bprožila, ker je nujna kakor glede predmeta, tako tudi glede uradovanja in uradnikov, za katere so sedanji prostori nedostatni.
Poslanec Hribar potem nadalje razpravlja i potrebo, da se pomnože* glavni zavodi v mestu, ker so le tu vsi pogoji na razpolago. Tak zavod u. pr. j je nova obrina šola. katera  izvrstno napreduje, kakor se je sam prepričal.   A šola  še ni popolna, I treba  še  druzih oddelkov, kakor je v Gradci in Trstu, ker neso hoteli dovoliti slovenskega pouka, da se naša mladina ne more izobraževati in tekmovati s tujci. Treba bode naprositi vlado, da Še več stori in se sploh bolj ozira na ozemlje mej Gradcem in Trstom.   Potem pripoveduje, kako neosno- | vana bila je bojazen, da bode obrtna šola škodovala obrtnikom, poudarja njene koristi, omenja dela v kaznilnicah, govori obširno o višji  dekliški šoli in njeni potrebi i. t. d.
Naposled je govornik naglašal, da bode odločno, kakor doslej, tudi v bodoče deloval za narod slovenski a pri tem gledal tudi preko Mure in Sotle na Slovane v Avstriji, ki bo najmočneja narodnost v državi, ki so 1848. 1. rešili Avstrijo, na bojiščih prelivali kri in bodo tudi zanaprej pod pre svetlega vladarja žezlom z zjedinjenimi močmi do-prinašali žrtve v krvi in denarji, kateri torej smejo zahtevati, da se njih želje jemljo v poštev.
Izvrstni govor bil je sprejet z živioklici, na kar se je oglasil k besedi g. Kune ter v dobro osnovanem govoru izrekel, da smejo obrtniki s programom, ki so ga ravnokar Čuli, biti popolnoma zadovoljni, potem razpravljal obrtniško stališče, naposled pa mej glasnimi dobroklici odločno zavračal zadnjih dnij napade na „nezavedne" volilce. — S tem je bil shod končan in predsednik zaključil je s primernimi besedami zborovanje.
Domače stvari.
— (Za Prešernov spomenik.)   Sloven- I ski dijaki 5., 6. in 7. razreda Ljubljanske gimna- I zije so bili nabrali 32 gld. 15 kr. za venec, kate- I rega so mislili položiti pred Vodnikov spomenik. Ker se to ni zgodilo, izročili so ta znesek „Piša- I teljskemu društvu", da ga uporabi za nameravani Prešernov spomenik. Slava mladim rodoljubnim darovalcem, ki so prvi položili svoj obolus, da 8e pro- | slavi spomin najžeuijalnejšega našega pesnika. Uverjeni smo, da se bode „ Pisateljsko društvo" zdaj, ko je po njegovi inicijativi tako srečno in prekrasno izvršen Vodnikov spomenik, potrudilo, da sčasoma postavi spomenik Prešernu, pri čegar brezštevilnih čestilcih bode poziv za darove gotovo našel najboljši odmev.
— (Gospod Josip Abram,) pravnik na Dunajskem vseučilišči, poslal je nPodpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" 36 gld., katere so darovali sledeči slovenski rodoljubi v Trstu: Gosp. Miha Truden, veletržec, 5 gld.; g. Franjo Abram, sodar, 5 gld ; č. g. mons. Iv. N. Legat, c. kr. gimn. profesor, 5 gld.; g. dr. Simon Pertot, zdravnik, 5 gld.; č. g. dr. Ivan Š u s t, stolni prost itd., 5 gld.; g. J. J., narodni učitelj, 5 gld.; g. Val. M. Ž i v i č, ingenieur, 2 gld.; č. g. mona. Peter F lego, škofijski kaplan, 2 gld.; g. Josip Abram, pravnik na Dunaji, 2 gld. Presrčna bodi hvala blagim dobrotnikom revnih a marljivih velikošolcev Dunajskih. Da bi jim sledilo mnogo posnemovalcev!
— (Izlet v Divačo.) Kakor smo o svojem času naznanili, izletel bode „Sokol" dne 4. avgusta v Divačo, da si ogleda tamošnjo pred nedavnim odkrito jamo in da sklene pobratimstvo s primorskimi narodnimi društvi. Priprave za ta izlet so se že začele in ni dvojbe, da se bodo izvršile vseskozi povoljno. Opozarjamo torej rodoljubno občinstvo Ljubljansko na ta izlet že danes in izrekamo nado, da bode dne 4. avgusta mnogoštevilno spremljevalo ljubljenca našega na kamenita kraška tla. — Iz Ljubljane v Divačo izdajajo se vožnji listki za tja in nazaj in stanejo za 2. razred 7 gld. 10 kr., za tretji razred pa 4 gld. 80 kr.
— (Program izleta v Divačo) določen je tako-le: Po prihodu Ljubljanskega vlaka o polu devetih bode zajutrek po raznih gostilnicah. O polu desetih maša v župnej cerkvi. O polu jednajstih obisk jame, katera bode razsvetljena s 1500 svečami in v katerej se bodo na posebno znamenitih prostorih zažigali magnezijevi plameni. Opoludne skupni obed in Bicer kakor bode kdo želel, table d' hote ali pa po listku. Ob štirih popoludne ljudska veselica na prostem, kateri je v ta namen radovoljno odstopil rodoljubni Divaški posestnik A. Obrsnel. Pri ljudskej veselici svirala bode godba na ples; telovadili bodo „Sokoli"; nastopala bodo razna pevska društva in prirejale se bodo
otročje igre z dobitki.   Ob osmih zvečer odhod iz letnikov.
— (Odlikovanje.),. Gospod Hochmann, vodja „Hrvatskega Sokola", dobil je francosko svetinjo za zasluge v priznanje marljivega in mnogoletnega delovanja za telovadbo na slovanskem jugu.
— ( Umrl) je v petek zvečer g. Blaž Šok 1 i č, mestni župnik v Skofjiloki in knezoškofijski duhovni svetnik v 50. letu dobe svoje. Pogreb bil je danes dopoludne.
— (Premeščen) je notar dr. Anton Mra v-lag iz Radeč v Rogatec.
— (Izmej 34 abiturjentov Ljubljanske gimnazije) jih pojde 24 v bogoslovje, 4 v jus, le 2 na modroslovuo fakulteto, 2 v medicino, 1 k montanistiki in 1 k pošti.
— (Vb prejem ni izpit) za prvi razred realke napravilo je danes 38 Slovencev in 26 Nemcev.
— (Za obiskovanje učiteljskega tečaja za deško ročno delo na Dunaji) so od deželnega odbora dobili sledeči gg. učitelji podpore po 50 gld,: J. Hribar iz Ljubljane, L. Jelenec iz Št Jurija pri Kranji. J. Adlešič iz Šmartnega, J. Cepuder iz Litije, J. Janovskv iz Višnje-gore, J. Hiti iz Slavine in V. Ribnikar iz Logatca. Tečaj se prične dne 18. t. m. ter jih opozarjamo, da naj pravočasno odidejo.
— („Hrvatsko",) glasilo stranke prava, ustavilo je, kakor smo že omenili, mestno glavarstvo v Zagrebu, in sicer na podlagi §. 1. tisk. zakona, ki sl6ve: „Vsakdo sme svoje misli v zakonitih mejah potom tiska objavljati in širiti". Ako se je kdaj kak paragraf uapačno uporabljal, se je gotovo v tem slučaji. Ne da bi hoteli opravičevati inkriminovani Članek „Rusi i Švabe", smo trdno prepričani, da ustavljeuje lista v obstoječih tiskovnih zakonih ni osnovano.
— (Tatvina.) V soboto po noči splezal je neznan tat skozi okno licejskega poslopja v pritlično sobo, v kateri je vrata šiloma odprl, potem v prvem nadstropji ulomil v pisarno gimn. vodje g. Šu-mana ter ukral iz nezaprte miznice 160 gld in po
, istem potu popihal iz poslopja.   Policija zasleduje tatu in g. državni pravdnik Pajk bil je sam na lici mesta.   Tat ni zapustil druzega sledu, nego odtis svoje noge, ki se je poznala na zaprašeni klopi, j — (Novi bankovci po goldinarji) bo
že v prometu. Manjši so, nego prejšnji, glede oblike pa se neso posebno posrečili. Risanja bi bila lahko lepša, podoba presvetlega cesarja pa ima hibo, da je brada premala.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Celje 15. julija. Slavnim okrajnim za-stopom : Vransko, Gorenjigrad, Šoštanj, Šmarije, in Sevnica kot ustanovnikom, potem slovenskim rodoljubom radostnim srcem javljam, da se je „Južno-štajerska hranilnica" s sedežem v Celji danes dovolila in začela je takoj poslovati.
Makso Veršec. Kladno 15. julija. Vojaške straže so v preteklih nočeh zaradi rabuke 36 osob prijele in kazenskemu sodišči izročile. V soboto po noči v samostanu šolskih sester dve okni ubiti, zato žadarmi samostan stalno stražijo. Danes vsi rudarji Buštehradske železnice šli v jame na delo. Nevarnost štrajka za zdaj odstranjena.
Pariz 15. julija. Tekom večera bili so na oknih lige patrijotov transparenti, na njih pa Boulanger na konji, črno oblečen, z velikim križem častne legije. Nabrana množica se je smejala, rogala in žvižgala. Narodni praznik vršil se je po vseh mestnih okrajih sijajno. Brzojavke z dežele in iz inozemskih glavnih mest naznanjajo naudušene pojave francoskega prebivalstva in franseokih naselbin.
Razne vesti.
* (Grozen požar) upepelil je 28. m. m. poljsko mesto Ostrovo pri Kovnu. Ogenj nastal je opoludne v shrambi nekega kupca, kjer je našel v predivu in konopnini prav dobro netivo. Orodje na pomoč došlih ognjegascev bilo je pomankljivo in brizgalnice odpovedale so popolnem svojo službo. Ogenj prekoračil je torej lahko ozke ulice, mej silnim vetrom užgal vse mesto in uničil 1200 hiš. Stolna cerkev, obilo drugih cerkev in državnih poslopij je pogorelo. Škoda ceni se na pol milijona rubljev. V najhujši sili poslali bo meščani na kmete po vojake, kateri so takoj došli na pomoč   in de-
lovali jako uspešno. Neka godeča hiša podrla seje na cesto in podsula 30 osob. Vrhu tega zgorelo je mnogo ljudij. Nesrečni pogorelci iskali so po požaru raznoterih stvarij, katerih ogenj ni popolnem uničil, kakor denarja, zlatnine, srebrnjne itd.
* (Potres.) Iz Taakenda se 13. t. m. javlja: Strašen potres razrušil je polovico mesta Carkenda v Semirječenskem ozemlji.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-4)
„LJUBLJANSKI ZVON"
■rfcojl
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
—•*>*^** —
--mJS
T ii j c i :
12. julija.
Pri Malici i Vogrich iz Pulja. — Sinda iz Vinskih goric — KoSer iz Idrijo. — Lifakounig iz Gradcu. — Lack-ner iz Kočevja. — Dame iz Opatije. — Schlesinger, Go« neruian, Kraus z Dunaja.
Pri Slonu ; Todov iz Bjerta. — Beck z Dunaja.— Hudoverriik iz Krauja. — Stajer iz Metlike. — Gogola iz Sljeta. — Vajiel iz Istrije. — Cucek iz Kapodistrije. — Rohslor, Arakelini, Stern z Dunaja. Grubitch iz Gradca. — Pfiris iz Trata.
Umrli Hrt v BJiiB>IJ;mi •
10. julija: Anton Konech, mizar, 33 let, Ulice na grad St. 12, za jetiko. — Jera Juvan, gostija, 62 let, Florjansko ulice št. 11, za rakom.
11. jnlija: Marija Stocker, dekla, 84 let, Kongresni trg St. 16, za oslabljcnjem.
12. julija : Helena Žagar, delavka, 68 let, Mestni trg št. 3, za n i rt \. m k lom.
Tržne cene v flUjiiMjuiki
dne 13. julija t 1.
		?l	kr.	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	(fl. kr.
' Pšenica,	liktl. .	. 6	—		— 65
Rež, Ječmen,		. 4			— 58
	a *	. 4	16	Jajce, jedno :   .   , .	- 1-b
Oves,	■ *	JI 8	—	Mleko, liter ....	- 71
Ajda,		. 4	nt;	Govejo        meso, kgr.	- 54,
Prouo,	n	. 4	no	Telečje          „ „	— 50
i Koruza,	•	. 4	70	Svinjsko „	'— no
Krompir	M *	. 1	60	Koštruuovo    „ „	-32
Leča,	It             • *	. 12	—	Pi&auec......	-40
Grah,	9	. ,13	—	Golob......	— 18
Fižol,	9	. 11	—	Seno,   100 kilo .   . .	2 14
Maslo,	kKr.	. !|—	85	Slama,   „     „   .   . .	2 23
Mast,		. .—	70	Drva    trda, 4 □metr.	, 6 10
Speh frišen n		• ll—	60	n    mehka, 4 „	4 15
Loterljue srečke 13. julija.
V Trstu:     12,     74,      75,     40, 60
V Linci:     18,     25,       27,     78, 13.
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735*4 mm. 734'4 mm. 7331 mm.	25 0° C 31-6° C 24-6° C	si. szh si. vzh. si. vzh.	jas. jas. jas.	0 00 mm.
14 julija |	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	732'3 mm. 7288 mm. 730 3 mm.	23 9° C 308° C 18-4° C	si. vzh. si. jz. ■L j z.	jas. jas. obl.	730 mm. dežja in toče.
Srednja temperatura 271° in 244", za 8-1° in 5-4° nad uormalom.
ID-anajslia borza
dne* 15 julija t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta        .   .   .   .   gld. 83 85     — gld.
Srebrna renta.....„     84-70     — „
Zlata renta....... 109-90     — ,
&" 0 marčna renta ....     ,     99 85     — ,
Akcije narodne banke. „   907*—     — ,
Kreditne akcije..... ,   30250     — „
London.......„   119*20 — ,
Srebro...... ,,     —•— — ,
Napol.........t       946 — „
i'.', kr. cekini   .... „      5*64     — ,
Memfike marke..... .     58 30 —
4% državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 133 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 lOu   , 173 „
Ogerska zlata renta 4%...... 100 „
Jgerska papirna renta 5u/0 . ... 95 „ ^°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . —
Dunava reg. srečke 5°/0   .   ,     100 gld. 122 „
Zemlj. obč. avstr. 4*/t°/o z'ati zast- listi • H8 »
Kreditne srečke.....100 gld. 183 „
Lludolfove srečke..... 10 .,      19 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 125 „
Trammway-drašt. velj. 170 gld. a v. — „
danes
83-85
8470 109 85
9965 906-— 302-75 119 15
9-46
5-64 58-30 — ftr.
10 11
ao „
25 50
*U „ 25 „ 50
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravih) je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da so dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu naj-trdovratnejš« želodčne boleiti. — Prav izvrstno ustrezajo zoper he-morojide, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadlež-noBtlh, zoper beli tok, božjast, zopor bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. — One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu-za naročbe in pošiljatve pa jedino v lekarni 4'risfo-folettl v Gorici; v l.juiil jtmi v lekarnah IJ. pl. Trukooiy in O. Piecoli; v Trata v lekarnah C. /aiuill in CJ. B. ltovls; v Beljaku v lekarni dr. Huiupf; v 1'osiojinl v lekarni l'r. Ba«carclch. '348—3)
I
I
Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
je
vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih,   mehnrnih  in  obiatnlh  bolesnih, pri kataru, hripavoati, kaaljunji, posebno za otroke, pole^r tega pa tudi (424—6)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom,  brez vseh orgauičnih in želodec otežujooih primesi. Glavna zaloga v LJubljani pri M. E. Siipau-u; prodajajo ga nadalje: M. Kastuer in J. Klauer; v 14run)i: F. Dollens.
*X* OK* *ML* »mL* *mt* *JK* *ML* *ML*
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
*M* *WL* rHC* *M* *JK* »m* *W» *X*
C. kr. jSi pri v.
kaeza Aueisferga
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—37)
komerčnegu litega blaga, peci v velikoj izberi, ognjiae in ogiijlčciilh delov,
kotlov v vsakovšnjej obliki in velikosti itd. itd., litega 'blaga za atavbe : stebrov, oprijemačev, svctilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držalififi. polževih stopnic, strežnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužin-aklh naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, Skrpcev, itd, Mtrojuih defov surovo litih in zlikanih, parnih tttrojev do 60 konjskih sil, ■ nni linfako - in pnvilijonov iz litega in kovanega železa, uiliuaklh priprav, papirnicSnih priprav, ovnov za vodne tavbe, retiervarov v vseh velikostih iz plosčevine in litega železa, tnvbln po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 5 do 200 konjskih sil, tranainiHljNkili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., atrofev vodoHtolpulv, odvajajoclh vododržnth afrojev, vodnih ltolea iz litega in kovanega železa, žugnih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku[arnih Tavoletti- in žag z jarmom, HtiHkalnice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železu v palicah in osi j iz kovanega pretopljenega
■V* Vprašanja glede oen se hitro odgovore. ~VO
Dne 22. julija 1889. ob 11. uri dopoludne bode v pisarni Puljskega vojaškega preskrb ovalnega magacina pismena ponudbena obravnava za zagotovljen)e zakupne oddaje: slame za steljo in postelje, premoga in olja za svečavo za postajo P ulj, nadalje sena, slame za steljo, slame za postelje in trdih drv za postajo Vodnjan za Čas od 1. septembra 1889. do dne 31. avgusta 1890., oziroma premoga za čas od dne 1. januvarja 1890. do 31. avgusta 1890.
H kratu se bodo vsprejemale tudi pismene prodajne ponudbe zaradi zalaganja:
74.000 kg sena, 24.800 kg slame za steljo, 137.400 kg slame za postelje, 2.700 m trdih drv,
100 m mehkih drv, 2.400 q premoga. Obširneji pogoji morejo se zvedeti iz v uradnem listu časopisa „Osservatore Triestino", potem v Graski „Tages-post" in v Ljubljanskem „Sloveuskem Narodu" dne 12. julija t. 1. v popolnem obsegu objavljenega razglasa in iz pri preskrbovalnem magacinu v Pulji razpoloženih dotičnih zvezkov o pogojih, kateri se (na željo tudi po posti) dobe po 4 kr. za tiskano polo.
Upravna komisija (J _1)
c. kr. vojaškega preskrbovalnega magacina.
Najboljše in najcenejše
v ploščevinastih pušicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
(218—42)
..,1 ,.,.f.,.i.ni   nH/i/lnib- •   It i< o n n f i n   II r i Vi a
Lastnina in tisk „Narodnu Tiskarne".
 T