ISSN 0350-5561
ta fcoiMc tedna
Del/)o jasno 2 občasno povecňno oblačnostjo bo. I\feko!iko topile bo.
54 let
Številka 47
četrtek, S3, novembrs 2007
Občina Šoštanj ne iefi ostati neka} vmes med Velenjem in Moxirjentf zato si bodo po besedafi župana Darka Meniha
prUadevali za pokrajinski sedež energetike
Nesporna delitev pokrajinskih sedežev
Županja in župani bodoče Savinjsko-šaleške pokrajine vidijo težave v načinu financiranja
/•AĆuj] predlog /akona o bodo cih pokrajúiali, ki ga je vlada po slala v obravnava dr/avnemii /boru, je v uckaterili lokainil) oko Ijih nalciei na ncsirinjanje in kn-like. Přecpi občin je, kl se s predlagano rešildelitve sedežev po krajinskega upravljanja ne strinja, nekoliko presenetljivo pa predlog niiiiisira za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Kana Žagarja povseni podpira desei savm> sko-šaicških občin, kar pomeni, da
bo skoraj goiovo a^dc/ pokrajinske upraw v Velenju, pokrajinski svel pa bo zasedal v Mozirju.
Pn hesedali direkiorice uprave Mestne občine Velenje Andreje Kalič so se v upravnem cenlru Šaleške doline vediii» zavzemali za skladen razvoj celoinega območja. Predlog delitve sedežev podpira ludi župan Srečko Meh, bolj kol delitev sedežev pa Kaličevo skrbi ruianciranje, síy po njenem pokrajine s lakšnim načinom (mancira-
nja nimajo možnosti dostojnega preživetja. Mozirski župan Jvan Stihoveršnik hi iz praktičnih ra/Io-gt)v sicer raje videl obraten predlog delitve sedežev, čeprav v resnici še vedjio ni znano, s kakšnimi obveznostmi in pristojnostmi se bosta spopadala pokrajinski svet in uprava, /upani namreč ugf)tav-Ijajiî, da nin)a.io na razvoj dogodkov nobenega vpliva, /aio bi mo rale bodoče pokrajine prevzeli pobudo in od dr/avc teijatl povsem konkretna poiasnila glede funkcioniranja bodočih pokrajin.
Po doslej znanih podatkih naj bi bile pokrajine pristojne za kar nekaj področij, ki so sedaj v pristoj» nosli občin in upravnih enot. Te-
žava je, poudaija direktorica Sa-viiîjsko^aleske območne razvojne agencije Jasna Ktepec, ker nihče ne ve, koliko ljudi potrebnih za obvladovanje pokrajinskih nalog, in oiti tega. koliko se jih ho i/ dr-žaviic uprave prcseliltJ v pokrajinsko. Predvsem pa je po mnenju savinjskimi ale§k i h županov iluzorno pričakovati, da bodo pt)krajinc zaživele s 1.1.2U09. Lahko se zgodi, ugotavlja nazarski župan (>'an Pur-nat Ja pokrajin še lep čas nc bo, to pa lahko v najslabšem primeru pomeni, da bi Savinjsko-šale^ka pokrajina izpadla s političnega zemljevida Slovenije.
■ Edi Mavric • SavinjČan
Drago Bahun ponovno državni svetnik
16 od 17 elektorjev iz SaviniskoSaleškcga območja je največ (7) glasov namenilo dosedanjemu državnemu svetniku - Franc Sever je dobil 5, Stanko /agožen pa 4 glasove
Veler\je • Pretekli teden, v sredo in četrtek, so potekale volitve za nove državne svetnike, ki bodo v 4f>članskcni državnejn svetu zastopali inieresne skupine. Izvolili so jih ."58, saj med izvoljenimi novimi državnimi svetniki ^ niso izvolili predstavnika samostojnih p<')kli-cev, ker je ustavno sodišče izvedbo volitev zadržalo. Prav tako 5e ni /nan svetnik, ki bo zastopal lokalne interese za tri primorske občine, kjer je ustavno sodišče prav tako zadržalo izvedbo volitev. V 6, volilni enoii. na področju občin /gornje Savinjske in Šaleške doline, je največ podpore elek-torjev dobil Drago Bahun. ki je to Tunkcijo opravljal tudi v prejšnjem sklicu. Tako jo bo opravljal ludi v četrtem sklicu državnega sveta. Mandat traja pel let.
V 6. volilni enoti so volitve potekale v velenjski sejni dvorani, kjer je bil sedež volilne enote za 17 clekiorjev iz občin /gornje Savinjske rn Šaleške
doline. Na volitve jih je prišlo 16. V uvodu sla se jim predstmla dva od treh kandidatov za državnega svetnika - to možnost sta izkoristila Drago Bahun, ki so ga predlagali v svetu Mestne občine Velenje, ter Stanko Zagožen, kandidat Občine Mozirje. Možnosii predsla-vitve ni izkorisiil tretji kandidat Franc Sever, ki ga je predlagal î^ostanjski občinski svet. Ko je volilna komisija preštela glasove, so razglasili, da je Stanko Zagožen dobil štiri. Franc Sever pet. Drago tJahun pa 7 glasov in tak<i zmagal.	■ bs
Na vofHvah za drzavm svet sta možnost predstsrvitve izkoristila Drago ^fiun in Stanko Zagožen. Zmagat je prvi.
RE:K:I_I S O ...
»Zavzemal se bom zo SAŠA regijo«
Državni svclnik Drago Bahun nam je takoj po izvolitvi povedal: »Najprej bi se rad iskreno zahvalil vsem, ki so glasovali /ame. Seveda se bom še naprej zavzemal predvsem za SAŠA regij<3, Verjamem v to re-gyo. ker vcTjamem, da ima naša regija vse ekont^niske in socialne osnove, da postanemo šc boljM. Mojc dehivanje bo tudi v prid prave vloge državnega sveta kot državne institucije, Marsikdo žal še ne pozna delovanja in vloge državnega sveta. V ospredje daje razprave in okrogle mize, îia katerih (Oblikujemo mnenja civilnih in lokalnih interesov, ki jih usklajujemo s politiki, To je zelo pomembno pri oblikovanju besedil zakonov, še pred končno obravnavo in sprejemanjem namreč posredujemo svoja mnenja. Drugo pa je, kako politika to sprejaua. V zadnjem času smo bili pri tem uspešni. Imamo tudi pravico veta. To ni blokada sistema, ampak opozorilo, da nekatere stvari niso zastavljene tako. da bi bile lahko dokončne, ampak, da so vredne novegi premisleka. Na lak način jih poskušamo izboljšati.«
1.25 EVR ■ 300 SI
lEillllO VElJ^KJi:
Pobuda
Tatlana Podgoršek
Ni řiakl/ude. daje /xfhuda o zniža/iju duvčne :^iopnJe z 20 m ÍÍ5 odstotka fia področju ceniraliztrauih shlemov daljinskega ogrevanja in daljimke%a hlajenja v Slomirji prišla na nasknv nufodgovomi^h silt v državi izi>e!ega največ/esa mesfa vSIoveim PmIoy/io emia Ener^rika Komunalnega podjeda Velenje upravlja nc^daljši sistem daljinskega níirevwya v Sloveniji, ntdi ene^a najsudo bmihih, če ne ceiú najsodohn^ke^a. kar prízřmajo tîsii, ki se na io spoz/uijo. Tuje nantKč sedež grozda daljinske ener^ getike Slo\'enye in (udi Inšiituia za ener^eliko. Ni naključje, da na grozdu čakajo na odziv miuiairsiev za go-s/x)da'sr\'o. iwstvo okolja, finance in javm Agencije RS za energetiko ze od septenéra. Očiíuo je preveč .'godalna, čeprav je v skladu s alji in usmeritvami nacionalnega energetskega programa, ki ga je sprejela vlada. Korisi prinaša namreč 400 lisočitn drtavljanom in državljankam ozînmm 10$ tisoCvn gospodinjstwni da ne omet^jamo posebej, kaj ixmienl U,5-odstotni niiji davek za dobavo hladne aH tople vode Iz centralizirat-nih vodavodniii lopiovotinih sistemov za gospodarstvo, ki stiska na v.'ith iK}droglh zato, da bi bilo Mj konkurenCmi Vlada se pač rte ho kar tako odrekla manjšemu prihodku v državni proraču'}. kar pobuda nedv(mmo pomeni, ixi če še tako poudarja. da je r slutbi državljanov in državljank. Morda pa bo o njej izrekla takrat, ko Ji bo prišla prav.
Strahospoštovani nasprotniki
Dunaj. 27. novembra • Na sedežu evropsko rokometne zveze v glavnem avstrijskem mestu so v torek izžrebali pare osmine imala v evropskih rokometnih tekmovaniih.
CSorenje se je r.ms\o v skupini B s samimi strahospostovanimi nasprotniki: predzadnjim prvakom Ciudad ilealom (Španija), Gum-mersbachoni {Nemčija), kier igrata njihova nekdanja igralca Momir Ilič in Vedrán /rnic, in Montpellieijem (Francija). Drugi del lige se bo začel 6. februaija.
Ivica Obnan, trener Gorenja: »/e pred žrebom smo se zavedali, da v nadaljevanju tekmovanja lige prvakov ni več lahkih nasprotnikov. Sam se s tem nisem veliktJ ukvarjal, želimo le to, da bi odigrali tekme čim bolj kvalitetno in pustili lep vtis. Igrali bomo po svojih sposobnostih in upamo, da bomo osvojili kakšno točko. Vesel pa sem. da bomo lahko v Rdeč: dvorani in v Velenju gostili priznane evropske n)kometne ekipe. Gledalci bt)do imel: od robîmeinih prestav lahko zelo veliko.«
Rokometaši Celja Pivovarne Laško se bodo v nadaljevanju v skupini D pomerili z Barcelono. Gudmejem in s Pičkom Szegedom. V osmini fmala pokala EHF pa bo nasprotnik koprskega Cimosa zmagovalec dvoboja med nemškim Leingom ïn danskim Aarhusom.
vos
9770350556014
@ lokalne novice
Cepili 136 dekUc
VVIťeiji' • Meslua občiiia Velenje je ena listih slovenskili ohčin. ki je i/ nhcinskciza proračuna zagolo'^la srcdslva za cepljcnje Jeklic proli virtisom IIPV za zaščito preJ rakom maiemičncja vratu.
Pí) icj odločitvi swia Mcsine občine Velenje so v sodelovanju sslro-kovnjaki iz ZJravsivene^ doma Velenje pripravili već javniJi pred sta* vitev, 1)8 katerih so lahko slarsi Uckiic in drii^ zaitiicresifrini občani dobiJi veliko informacii o bolezni in možnostih prepreCevanja le-tc s cepljenjem, prejšnji twlen pa je v /dravsiveneni dotnii Velenje ze polekalo prvo cepljenje. Vćasii od petka, 16. novembra, do sreJc» 21. novembra, je prvi odmerek cepiva prejelo deklic, ki (îbiskujejo deveti razred velenjskih osnovni)) Sol. Cepivo, ki v veliki meri preprečuje nastanek raka na nîaterniêncm vratii, je na tržišču od lajiskega no-v«îîbra. Predvsem je ;iciiikoviio prott najnevarnejšim tipom IIP virusov, to so virusi HP 5, U. Ifi, IS. Osnovno cepljenje se opravi s ircmi posaiîic/nlmi odmerki cepiva. Drugi odmerek se vbrizga dva mescca po prvem in tretji sliri mvsae po drugem odmerku. Cepivo je najučinkovitejše. čc cepimo deklice v 12. ali 13. leiu. torej v obdobju pred prvim spolnim odnosom. Zgornje staroslne meje za cepljenje ní.
Poziv nekdanjim delavkam M Cluba
Velw\je - Poročali smo že, da je nekdanje tekstilno podjetje M cliib, ki je bilo od leta 2004 v likvidacij^em posť^pku. sala,i v stcćajrteni postopku. Sodišče je za î^îeéajnega upravitelja določilo lomazii Kosa, Odbor bivših delavk M cluba pa poziva vso nekdanje delavke, ki so z uvedbo likvidacijo oslale brez shi/.bc. da se oglasiio na Območni organizaciji /veze svobodnih sindikatov Slovenije v Velenjti. kjer jim bodo pravniki pomagali sestaviti odškodninski zahtevek. Stečajnemu iipravi-ieliu morajo /^luevek /a poplačilo neplačanih obveznosti dostaviti najpozneje do 16. decembra leios. Naj spomnimo, da je bito ob uvedbi likvidacije v M clttbu zaposlenih delavk in delavcev. 50 pa jih je delo dobilo v novi dru/bi (tnipa Tura. Píxljetjejim dolguje regres in odpravnino. nekaterim pa menda še odškodnino. Če bivši zaposleni zahtevkov ne bodo v|o;ali. sploh nimajo nio^âiosii, da bi po končanein siecaj-nem postopku dobili izplačane doslej neplačane t>bvc/Tiosti.
■ bé
Razpis za podelitev priznanj ŠZŠ
iiflšljinj - športna zveza Soslanj je objavila razpis /n podelitev priznan) najboljšim športnikom, športnim delavccm in športnim drtiší vom v občini Šoštanj za ielo 2007, Rok za oddajo predlogov je 11. januar. Kandidate za posame/na priznanja lahko predlagajo šporlna društva, organi Š2Š, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, organi Občine Šoštanj, druge organizacije in posamezniki, Predlog mora poleg osnovnih poilatkov o kandidatu vsebovati tudi potirobno tuemeljitev in tistrezno dokumentacijo.
■	mkp
Čisto mesto v veselem decembru
Šoštar\i - Krajevna skupm»si Šoštanj pripravlja v petek, 30. novembra. in soboto. 1. decembra, posebno akcijo z naslovom Čisto mesto v veseljem decembru. Na sedmih krajih v mestu (parkirišče pri Osnovni šoli Šoštanj, pri telovadnici Partizan, na Prešernovem trgu. avtobusni postaji Met leče, pri graščini, na Aškerčevi cesti in parkirišču pri bivšem bencinskem servisu) bodo postavili kontejnerje, kamor bod<» krajani lahko odložili odvečno robo. Odlaganje bo brezplačno, kontejnerji pa bodo postavljeni od peika, od 14. ure do sobote do 11. ure.
■	mkp
Pod pustim grodom
Kaj je spodaj?
V	Šijštanju so lepo uredili parkirišča na prostoru, kjer je bila nekdaj bencinska črpalka. Nekatere, med njimi svetnika Marjana Vrtačrlka (SNS), pa še vedno vznemirja vprašanje, kaj je pod njimi. Prepričan je, da so tam še vedno rezervoarji. Te bi morali odkopali in odstraniti prej. preden so se v Šoštanju lotili sanacije parkirišča, meni. V upravi Občine Šoštanj pa pravijo, da s sanacijo niso posedi ali na zelenico, kjer naj bi re-/i:rvoajji biJi. Ker pa sc je podobno vprašanje, ki se tokrat poraja svetniku, pred tem pojavilo že večkrat, so naprosili Petrol Ljubljana» da jim ptisreduje poda tke o lem, kakojebiia l'ïeucinska črpalka opuščena in kaj natančno je bilo staijcno z vkopanimi rezervoaiji.
Katarínín sejem odpihnilo vreme
V	soboto bi moral v Sošianju potekati Kaiarinin sejem. Prvič ga je /m-sledili v drugi polovici IK. stoletja, posvečen pa je bil sv. Katarini Alek-sandrijski, zavetnici pokJlcev. ki iniaj<i opravka z noži. V mestu ga želijo zdaj /nova obudili, / njim pa ne le tiegovati šoštanjsko sejemskih tradicijo, an^pak tudi ohranjati spomin na generaciie št^šlatijskili usnjarjev. Petega zapovrstjo je )>odpovedaia« vremenska nap(ïved, a (frganizatorji -Občina Šoštanj in Turistična zvtza Šoštanj • pravijo, da bodo primdiicv nadomestili s kalena oú šlevilnili, ki se Šoštanju obeta v času advetita. ■
»Kljub temu, da živimo bolje, se razlike poglabljajo«
Poslanec Bojan Kontič gostil Mirana Potrča - Janša odgovornosti ne more valiti na druge -Cerkev postala največji veleposestnik v Sloveniji
Veleiye, 15. novembra - Bojan Kontic je v uvodu povedal, da Mirana Potrča ceni kol zelo dobrega politika In da jc zanj mnogo več kol le vodja poslati-ske skupine Socialnih demokratov v državnem zboru Republike Slovenije, Ima ga tudi za svojega menlofja. V razgovoru sta se dotaknila aktualnih dogodkov.
Najbolj zanimiva tema tega večera je bila napoved predsednika vlade o možnosti njenega odstopa. Potre je komentiral, da je odgovornost za vodenje države in predsedovanje HU prevzel Janez Janša in njegova vlada in da Socialna demokracija ne ho sprejela potez, ki bi omogočile. da Janša lastno odgovornost prevali na druge. S D ue bo sprejela odgtïvomiîSii, dokler ji državljanke in državljani ne dajo mandata na volitvah, lahko tudi na predčasnih. S 14 poslanci, je dejal, bi bilo to neodgovorno.
V predsedniški volilni kampanji so se zopet odprle teme in prisvajanje zaslug za osamosvojitev. Potrč je povedal, da so se prizadevanja Slovenije za osamosvojitev začela že mnogo prej, kol jc bilo povedano v ^pomladanskih strankah«, da pa so takratne stranke ob skupnih prizadevanjih za osamosvojitev tudi sklenile dogovt^r, da si ne bo nobena stranka lastila zaslug
rezultatov plebiscita. Povzel je izrek nekdanjega predsednika države Milan Kučana, da sla bila plebiscit in samostojnost rezultat vseh v Sloveniji.
Potrč in Kontič sta napovedala udeležbo na delavski stavki. P<v trč jc poudaril vodilno vlogo Bojana KtmtiCa pri pripravi zakonodaje o delitvi dobička in sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Na vpra^nje Kontiča, kako sc je počutil, ko ni bil izvoljen za podpredsednika Državnega zbtïra KS. je gosi povedal, da jo naivno pričakoval, da ga boúo izvolili. V začetku so bile napovedi zelo ugodne, potem pa so se začeli i/mikati, s figo v žepu so nekateri obljubili tudi podporo ... »To je pač dvoličnost pozicije. To je prej njim kot nam v škodo,« je
Bojan Kontič }e tokrat na posfanskem večeru gostit koiega Mirana Potrča.
Kljub temu, da živimo bolje, se ra/like poglabljajo. Vprašati se moramo, zakaj je toliko ljudi nezadovoljnih v današnjih razmerah? ljudje se sprasujejo, ali naj imajo otroke, kaj bo z njimi, ali jih boúo lahko šolali, ali jim bo banka dala kredit, in se primerjajo s lisiimi, ki ne vedo, kam bi denar i^e vložili-
se dejal.
Odprla sta tudi odnos Socialnih demokratov do vere. Potrč je povedal, da ima Socialna demokracija v svojih vrstah vse več vernikov. V SD nihče nc ugovarja javnemu izpovedovanju vere. strinjajo se, da naj ima Cerkev določen položaj v družbi. Pa vendar, je dejal» če ima Cerkev
svoja mnenja o politiki, mora tudi razumeti, da jo lahko ima ludi kalera od političnih strank do nje. Sedanja oblast želi za Rimskokatoliško cerkev ustvariti vrsto privilegijev, saj je že danes z vrnitvijíí posesti v denacionali-zacijskih ptjstopkih največji veleposestnik v Sloveniji. SD je biia vedno proti zakonu o denacionalizaciji v taki obliki.
Crovorila Sla tudi o tem. da želijo nekateri Slovenijo na vsak način spravili na stran poražencev. da so odprla vprašanja, kdo je žrtev vojnega nasilja ... Potrč je poudaril, da bi bile krivice, če bi bile vse stranke, tako kol je SD, na to pripravljene, že zdavnaj odpravljene in ne bi naslale nove. Nekateri pa želijo spreminjali zgodovino, da bi našli koristi za svoje po-lilične stranke. ^Ni mogoče enačili tistih, ki so sodelovali, ali tistih, ki so se uprli okupatorju. Nihče nobenega ne obsoja- Ne morejo pa reči,« da partizanstvo, osvobodilna fnmta ni bila napredna 1er na strani zaveznikov in dali enak položaj tem kol tistim, ki so bili na sirani okupatorjev. Izrekel je upanje, da bo v državnem zb<iru slanje vedno takšno, kolje sedaj, da se laliko pove jasno in glasno, da se lemu nasprotuje.
■ AK
Nekatere pokrajine na enem, druge na dveh stolčkih
Lahovnik začuden sprašuje, Meh in Suhoveršnik sta za - Janša proti enemu od Šrotov - Kaže, da so v Sloveniji enotni le eiektrodistributerji -Trinajsta plača ni nesrečna
CV pn'	po^/tJ/w //c* f/io/i/o meje aU .vfcv//<) pakmjin,
na^ moti doloiiutijc nedeto. In ker so na državni ravni oćilno spoznali. da je to ird zahraj, so se spomnili rešin e^ Ena pokrajina, dui sedeža. Eden za upram, dru^i za pokrajinski s^ef. Taka rešiie\'. kije doletela ludi Hašoje ponekod naletela na dokaj oster itdziw Najbolj menda na Koroškem, kjer naj bi bila sedeta na Ravnah In v Slovenj (iradai. pa v Posuvfa a sedežema v Krškem in Brežicah in še dni^od. Enim se zdi čudno, da prí)íi temu ni vetjefia, vsaj ne filasne^a odpora
Sa^i. S imlanskim vprašanjem se je o^/a'iih le Matej Lahovnik. medlem ko se prvima možema občin, kjer naj hi bila sedeža, kot slišimo. slvar ne zdi nič kaj čudna. Celo sprejemljiva. Ne vem, će gre res za {fopolno enotnost ah ne. saj je vendarle tudi shšati, da bi se ludi la re)iija lahku priključila i*\'elikim«. pii katerih sta vh^i pokrajinske uprave in Tveta združeni v enem kraju. Ce g/v res pri lent za eno-tno.st, }Ki i)ricakovane enotnosti na tem območju niso dosegli, ko je šlo za »)litev državnega svetnika. V Zgornji sSaviujski dohnt so menili. da je dovolj velenjske prevlade in da je čas, da izvolijo predstavnika iz njihovega konca, menih .9o celo, da tpredlozili« dobrega kandidata. yw je bil vendar izvoljen /yrav Velenjčan. Na neenoiftost, ki da vlada pri nas. je v .wboto med delovnim srečanjem. ki grt je imela ť Topolšici njef^ova stranka, opozoril n/di predsednik SDS fn naš premier Janez Janša. Skupaj z vodilnimi ljudmi stranke so analizirali sedanji položaj, tudi listem, ko v parlamentu le izglasovali zaupnico vladi. In ključne izzive in naloge. Ne
vem, če so na tem rednem posvetu stranke ^nvorili tudi o naraščajočem sjMru med Pivovarno I.aško oziroma njenim predsednikom uprave Boškom trotom in Janezotn Janšo ali ne. Je pa na vprašanje o tem odgovarjal novinarjem ob tem posvetu. Očitno je spor močan, saj je v-Ke večja tudi nuK A':kup!ne Pivovarnami. Ta obvladuje nidi trgovsko družbo Mercaior in ni^večji slownski infonnativno-po-htični dnevnik, nekateri menijo, da seje spor .^e zaostril, ko je brat direktorja Pivovarne, Bojan Srot. tudi celjski župan, postal predsednik ,Shvenske ljud.%ke stranke. Kol da Je nekatere v ,'^lo\x'niJi .urab vse večje pohtične in gos/Mdarske moči bratov ^rot. Vsekakor je v Sloveniji enotnost, čeprav na njeno absolutnost seveda nikakor ne moremo (menda niti ne smemo) računati, močno načela. Tudi pozivi, da je Slovenija pred nekaterimi pomembnimi nalogami, ko nam hi še kako prišla prav. niso zalegli. Seveda se postavlja vpraša-týe. ali si je kdo take enoino.sti res zares želel. Po stanju i>o izglasovani zaupnici vlade očitno uiti ne.
Kot vse kaže. so v tem vasu enotna le slovenska elektrodistrihucljska podjetja. Ta so se soglasno odločila za povsem enako podražitev električne energije. Ta naj bi nas po sedanjem predlogu po novem leiu .stresla za šest odstotkov močneje. Zdaj so sicer skrbi za obrzdanje inflacije poskočih tudi nekateri ministri, požiigali s prstom, ali bo to kaj zalegi o in si bodo v eleklro podjetjih pri napovedani podražitvi premislih. je drugo vprašanje. Saj je bilo že dosl^ precej opozarjanj. tndi prijavljartf različnim organom, pa iz vsega skupaj nI bilo nič. Včasih seje sicer stre.Hla kakšna gora. jHi nradno še lega ne veno, če se je sploh rodila kakšna miš!
y času. ko nas čakajo raztii prazfiiki. mnoge seveda zanima, koliko denarja bodo lahko odšteli za darila rn praznovanja. Ib je odvi.sno ludi od tega, aH bo kaj večja plača in ali ho izplačana ludi Tista trinajsta. Ki nikakor tti nť^rečna. Nesrečni so tisti, k1 Je ne dobijo.

NAS ČAS i2A|a: čsupIsnMalonšU k
Kn^m». iiAMttit.
Izhafa ob čcOtHi Cera posamezne^ izvoda ^ 1,25 € {300 StT) ĐDV. 0.1 e i23,50 SITI, csra ímOí bwODV î.14 € {276,50 SIT)). Pd pl^ Hne 11 % h mnećne 7 % popust
Crtdništvo: Bofts 2alo£é>( (dnektor), Slane Vovh (odgovorni uiednik), Mitona Krsti^Flaninc (pnnoćnica urednika), Jane Piesntk. Taijsna Podgoriek. doj^ žpegel (no^^naijll, Una Zákonek (uiednca /ad^), Jan|a KoSiit^peçel (tehnična urednica), TcinaZ Geišak (oùQkDvaiec). Prsfagend»,' f^ina Jug (vM|3 propagande), Saác KorMinik. Jure Bertink (propagandlstak
Sidtí uridine b ivmt: 3320 KIdrtčm ?l ^ {L 202.
(ileton r03| 8SB 17 90. tililu t03j 897 48 43.
TRR • Nova LB, Vetenje: 0?A2S-002013:S^4
Emell; pre$d9nascai5!
Oblkmnji In 71t. priprm; Naš ćas úí>í3.
TfeâcTskairaSETdj}. Na1dad»:5400í7vcidw
Nenerdûidh {otogralQ in nAofiiMV u wačinti
Po o ODVje "HA ias" uvršden med proizvode írdumalMiega zra&ap za
kalere » ptaduje dmek po	srccnl Letno IzMe 52 šlevllk

DOGODKI
Več za uporabo stavbnih zemljišč
PUP za dele mesta Šoštanj s Pohrasnikom omogoča začetek potrebnih postopkov za gradnjo trgovskega centra in garažne hiše na kopališkem kompleksu
Afrfena Krstić • Planine
Šoštanj. 22. iiovenibra • Šoslanj-skj svelnlki v čciriek opravili deveto rednc^ seji^ svela, /aceli sn jo s sprejemom sprememb in dopolnitev prosiorskoureditvenih pogojev za dele mesia Šoštanj s Pohrasinikoii (predlagane spremembe. popravek in prečiščeno besedilo). Predmei sprememb in dopolnitev-svelnlki so PUP sprejeli - se nanaša na merila in p<v goje za prostorsko urejanje območja kopališkega fa>mplcksa. železniške posiajc in kmelije Mlinar. Območje urejajiia je veliko nekaj več kiH 50 lieklarjev, zajema pa kaiastrski občini Šoštanj In Skorno pri Šoštanju.
Pobuda o spremembi je bila podana, da se bodo v mestu Solianj, na območju kopališkega kompleksa, lahko pričeli ustrezni po-
stopki za predvideno gradnjo trgovskega centra s parkirno hiso ii^ da se uredi obiTKičje med avtobusno in železniški» postajo. Tam se nahajajo kioski, ki niso skladni 7. okolii>ko arhiiekiuro, namenjeni so gostinski dejavnosti, niniaj<i pa zagotovljen ill sanitarij.
Čeprav so v Šoštanju še ne dolgo tega Sele sprejeli pravilnik o dodeljevanju pomoči za o!ira-njanje in razvoj knietijstva ter podeželja za programsko obdobje 2007-201.^. ga je bilo potrebno zdaj nekoliko spremeniti in do-p<ilniii. in to zaradi pripomb, ki so jih na dokument posredovali z minislrstva /a kmetijstvo. Vendar ti popravki v dokument vsebin-sk(J ne p(Jsegajo. zato je bil sprejem teh popravkov na seji zgolj formalnost,
Višjo vrednost točke za uporabo stavbnih zemljišč
Med sklepi, kijih velja posebej omeniti, pa je podražitev vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zenUjišča.
Vrednost točke za odmero nadomestila M uporabo stavbnega zemljišča v občini Šoštanj bo prihodnje leto višja za 5 odstotkov za vse dejavQostí en akt), razen za površine deponije premoga, pepela in drugih produktov odžvopljeva-
nja, za katere bo vrednost točke nadomestila višja za ^ odsioikov.
Ob tem pa so v Šoštanju posebej poudarili, daje tudi ob takem ptv večanju vrednosti točke obremenitev gospodarskih in negospodarskih dejavnt)sti v primerjavi z
bal v mejah, ki jih je za občino Šoštanj določila država.
S tolikšnim povečanjem vrednosti točke bo znašal prihodek iz naslova nadomestila za uporabo siavbnega zemljišča približno 1.543.«OO evrov.
čin. /druženje se zavzema za krepitev lokalne samouprave v Sloveniji. dosledno spoštovanje T.v-ropske listine o lokalni samoupravi in IVropske listine o regionalni samoupravi v Sloveniji, pravno in finančno avtonomijo lokalnih skupnosti, javno upravo, kije blizu ljudem, za uravnotežen in Irajťn razvoj (»bčiii in območij, ohranjanje podeželja, prenovo in-
Haksnih posebnih pripomb svetniki tokrat niso imeli.
obremenitvyo v mestni občini Velenje šc vedno skoraj za polovico manjša. Takšen razkorak je nastajal zadnjih nekaj tel zaradi nedorečenosti primerne porabe. Ni bilo namreč popolnoma jasno, ali se bo prihodek iz lega vira štel za primerno porabo ali ne. Zalo se tudi prav namensko ni povečeval več. kol znaša inflacija, saj sejegi-
Šoštanj nov član Združenja občin
Šoštanj je pristopil koi član v Združenje občin Slovenije. Cire /JU interesno združenje slovenskih občili, ki ima status reprezentativnega zastopnika lokalnih interesov. Trenutno je v njem lil ob-
dustrijskih in urbanih središč, tesnejše sodelovanje lokalnih skupnosti z domačimi in tujimi gospodarskimi subjekti, povečanje kvalitete življenja lako na pi> deželju kakor tudi v industrijskih in urbanih središčih, decentralizacijo javne uprave in za uvedbo vmesne upravne stopnje med državo in občinami.	■
Dopolnili Statut Občine Šoštanj
Statut OlKirie Šoštanj je bil nazadnje spremenjen Ici a 2000. Ker se je od takrat državna zakimodaja, tudi tista, ki posega na delo lokalne skupnosti, v določenih delih precej spnimenila, je bilo v doslej veljavnem Statutu kar nekaj določil, ki so bila neveljavna in zastarela. Komisija za pripravo Statuta Občine in Poslovnika Sveta Občine je vsebino »starega« statuta le-meljito pregledala, pripravila spremembe in dopolnitve členov. ki niso več v skladu z aktualno zakonodajo, svetniki pa so dokument s potrebno dvoireijinsko večino tudi sprejeli.
Kaj jih zanima?
Svetnik Štefan Szjilio (LDS) je znova opozjiril na neurejenost dela kolesarske in |>ešpoti v Šoštanju, po kateri se vozijo tudi avto mobi I isti, čeprav nio* tornému prometu la pot ni namenjena. Leopold Kušar (De-SUS) je opozoril na divje odlagališče. ki naslaja v bližini šoštajijske graščine. Milan Kcv pušar (LDS) pa je dal pobudo za poi^avitcv<;glcdai(i na cesti v Ravnah pri odcepu za Gule n pih 1.
Za učinkovit komunalni sistem in nižjo članarino
V bodoči regiji SAŠA tudi komunalni poslovni sistem? - Podprii avtonomno pobiranja članarine
Tatjana Podgoršek
Člani upravnega odbora Savinj-sko-šaleške območne gospodarske zbornico Velenje so na seji (pred tednom dni v prostorih Centralne čistilne naprave Šaleška dolina v Pohrasiniku) namenili osrednio pozornost predstavitvi izhodišč za razpravo o strategiji razvoja komunalnih dejavnosti v regiji SAŠA v luči nove pokrajinske zakonodaje ter obra-vnavi letnega programa skupnih nalog in dela podpornih služb
njeni in neučinkoviti upruvljalci sistema. Približno 61 tisoč prcbi-valccv je za zagotavljanje dolgoročno zanesljive, kakovostne komunalne dejavnosti po sprejemljivi ceni premalo, zato morajo pripravili aktivnosti za razširitev interesnega območja še na dolinama sosednje lokalne skupnt)sii. Povezanost izvajalcev javne službe v regiji SAŠA v komunalni poslovni sistem z mešanim lastni-štvoni (v njem naj bi imele lokalne skupnosti 26-cîdstoinl. zaposleni in menedŽmeDl 25-,
esirani subjekti. Udeleženci seje so pritnJili tudi predsednici upravnega odbora območne gospodarske zbornice dr. Cvetki Tina-uer, ki je menila, da bi mtjrala zbornica podpreti prizadevanja za nadgradilev sistema za izvajanje kakovostne ler cenovno kiui-kurenčne komunalne dejavnosti kar bo mogoče doseči s povezo vanjem razp^Jiožljivih p<Uencia-lov.
V nadaljevanju seje je generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Samo Hrl-
Tokratna gostitelja seje upravnega odbora sta bila PUP In Komunalno podjetje. Slednje je
med drugim »prispevalo» prostore, PUP pa božične zvezde.
Cř<ísp0darskc zbornice Slovenije za prihodnje leto.
Ptî mnenju Jožeta Mraza, direktorja podjetja PUP Velenje, pri-u asa pokrajinska zakonodaja nove izzive za družbe, ki se ukvarjajo s komunalnimi dejavnostmi. Slednje čaka v prihodnje veliko nalog, če hiičejo sledili evropskim merilom na tem področju 1er bili uspešni gospodarji. Danes so namreč izvajalci javnih služb na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline zelo razdrobljeni. marsikje ra7Vojniï pndhra-
ostali zainteresirani partricrji pa 49-odstotni delež) je skorajda nuja. Temu je pritrdil tudi direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnickl. kije dejal. da lahko ptmudijo kakovosine storitve, strokoven pristop in pripravo projektov, s katerimi bi lahko kandidirali na razpisih ko-hezijskih skladov.
V razpravi se je velenjski Župan Srečko Meh zavzel zato, da bi o razvoju komunalne dejavnosti v regiji SAŠA razpravljale vse U> kalne skupnosti in ostali /ainter-
bar Milic predstavil predlog programa skupnih nalog in dela podpornih služb GZS ter model članarine za skupne naloge za leto 2008, Slednji, po zagotovilih Tinauijcve. ni združljiv z modelom članarine samostojne Sa vinj-sko-šaleške gospodarske zbornice (SâCîZ). ki so ga sprejeli na njeni nedavni usianovni skupščini Prav tako je povedala, da so skupne naloge, ki jih je predhodno že obravnavalo delovno predsedstvo SŠCJZ. preohlapno definirane, in ker niso ovredno-
tene, ni jasno, koliko Članarine bo potrebne za njihovo izvajanje. Previsoka je tudi članarina. V razpravi so člani upravnega odbora p<îdpril stališča deltjvnega predsedstva. Menili so, da mora samostojna regionalna zbornica sama pobirati članarino za svoje del:>vanje. Ta naj bt^ enotna, kot to predvideva vzorčna pogodba o sodelovanju med samc^stojnimi regionalnimi zbornicami in G/S, določena s sklepom skupščine regionalne zbornice. Od nje pa naj regionalna zbornica přena kaže CîZS pogodbeno do-govorjen delež. Dokončno sta-Qšče v zvezi naj bina predlog članov upravnega odbora oblikovalo delovno predsedstvo regionalne zbornice.
Dobro obiskana konierenca
Veler^je. 21. novembra-V veliki dvorani Hotela Paka je bila konfcreiica ODOS 2007. Osrednja tema je bila poslo\'anjc občin v skladu z aktualno zakt)nodajo. Konferenco sta odprla namestnik generalnega direktoria direktorata za e-upravo in upravne procese Ministrstva RS za javno upravo Dušan Krièçj in /upan Meslne občine Velenje Srečko Meh.
Dušan Kričej ^e predstavil elektro/îske storitve javne uprave in izrazil zadovolistvo, ker so v ministrstvu uspeti uresničiti vse načrte, ki jii\ je napovedal na lanski konferenci. Povedal je, daje med e-upravami 31 ocenjenih držav Slovenija v letošnjem letu dosegla 2. mesto, v ^g-mentu proaktivnih sioritev pa celo prvo. in napovedal pomemben dogodek v času predsedovanja Slovenije Lvropski uniji - konferenco o e-upravi v Evropi, ki bt> 11, februarja 200X na Brdu.
?.upan Mestne občine Velenje Srečko Meh je spregovoril o pomenu elektronskega poslovanja za uspešnost občinske uprave ter elektronski dokumentni sislem predstavil predvsem z vidika različnih uporabnikov-javnih uslužbencev in občaiuw. Podal je več predlogov za izboljšanje dostopnosti podatkov in poudaril pimien sodelovanja med občinami na podroqu informatike - v okviru regij In širše. Organizator konference, ki so se je udeležih predstavniki več kot petdesetih občin in nekaj podjetij, je velenjsko podjetje PIA, informacijski sistemi, ki je skupaj z Mesino občino Velenje v letu 2003 razvilo elektronski dokumentni sistem ODOS, Mestna občina Velenje je biJa tako prva tued slijvenskimi občinami, ki so ta sistem, katerega skladnosi z zakonodajo je potrdilo Ministrstvo RS za javno upravo, impie meni ira îe v prakso.	■
župana ne nasprotujeta
Suhoveršniku in Mehu se predlog, da bo sedež pokrajinskega sveta v Moziiju, pokrajinske uprave pa v Velenju, zdi dober - Da ni tak, pa meni poslanec dr. Matej Lahovnik
Milena Hrstic - Planine
Dr. Matej l.ahovnik, vodja po-slanske skupine Zares, je na mi-nisira za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagaija tiasUml poslansko vprašanje v zvezi s predloge mi zakona o ustanovitvi pokrajin, po katerem je sedež pokrajinskega sveta bodoče Savinjsko-šaleške pokrajine predviden v Mozirju.
sedež pokrajinske uprave pa v Velenju. Prepričanje, da bi Velenje kot pelo največje mesto v Sli> veniji moralo imeti ne le sedež pokrajinske uprave ampak tudi sedež pokrajinskega svela.
Predlogu, ki gs pojiuja Zakt)n o ustanovitvi pokrajin, pa ne nasprotujeta župana.
Mozirski župan Ivan Suhoverš-nik ocenjuje, daje predlog, ki iz-
haja iz zakona o ustanovitvi po krajin, po katerem bi bil sedež pokrajinskega sveta pokríyine v Moziriu. sedež pokrajinske uprave pa v Veleriju, dober, »/di se mi pametno, da je to dvoje lo čeno. Tako vsak nekaj dobi. čeprav bi se nam zdelo holje, če bi dobili sedež uprave, /a to potrebuješ dve ali tri pisarne, z^ svet pa potrebuješ veliko sejno stjfco za vsaj 4f) ali 50 liudi, ki pa je občina Mozirje trenutno aima.
Tudi velenjski župan Srečko Meh lakemu predlogu ne na» sprotuje, še več, zdi se mu dober, saj prinaša decentralizacijo na r^ gijski ravni. Meni. daje pametno pokrajine urejati in vodili tako. da s(3 posamezni oi^ani Um. kamor sodijo.
AKTUALNO
29. novembra 2007
Velenje bo otrokom še bolj prijazno
Na MO Velenje so se na svetovni dan otroka odločili, da se bo mesto vključilo v Unicefov mednarodni projekt Otrokom prijazno mesto - Kmalu 15 varnih točk
Velenje - 20, iit)veinbra po vsem sveiu /aznatiiujejo svetovni Uaii olrnka. Cicneralna skupsčina /dru^onih narodov jtí na la Jan preU oscnmajsUmi Icii sprejela Konvciicijo o nirokovih pravicah. S tem naj bi bil posiavljcn lemeîj •u varovanje otrokovih pravic, ki jih sievilne cr/ave po svetu kljub lemu še veJno kršijo. Kolegij uprave Mestne občine Velenje je dan pred svetovnim dnevom otroka sprejel sklep, da se bo Velenje vključib v Unicefov projekt <)tri>kom prijazîio iMCSto. Resnici na ljubo je ireba povedali, da je mesto ze doiilej veliki) naredilo 7» otroke, po podpisu pogodbe z Unicefom pa bn še več.
V varnih točkah bodo usposobljeni prostovoljci
v mednartidni projekt so vključujejo mesta, ki skupaj i Âipani sprejemajo obveznost, da bodo pospešeno razvijali mesto, ki bo prijazno do o!rok, linotiia definicija Otrokom prijaznega Unicefi>
vega niesta ne obstaja. V razvitih državah je poudarek tia reševanju oktiljevarstvenih vprašanj, urejanju rekreativnih površin, parkov in drugih zelenih površin, na pr(v meinem re/imu, ki izbolj^jje varnost otrok, ter na akcijah zbiranja sredstev različne projekte v ktv rist otrok,
Prvi korak Mostne občine Velenje bo podpis pogodbe o sodelovanju med mestno občino in Uni-cefonK imenovanje komisarja, ki bo poslal lokalni vodja projekta, in delovne skupine. Potem bodo pripravili analizo položaja oirok in lokalni akcijski načri/a izboljšanje položaja otrok. T.den od programov, kije tik pred začetkom delovanja, je program, imenovan »Varne t<ičkfi /a otroke in mladostnike«. Varna točka bo posebno označen javni prostor, namenjen otrokom, ki se lahko vanj zatečejo, če se /najdejo v kakršni koli stiski na mestnih ulicah. Takšne situacije so lahko v priineru, da se izgubijo, jim kdo grozi, iz ra/Jičnih razlogov ne inorejti odiii domov, so bili priče kaznivemu dejanju ...Varne točke
se lahko nahajajo tudi v razJiČnih lokalih (frizerski salon, lekania. knjižnica, knjigarna, mladinski center, drušlva prijateljev mladine ...). Pomembno pa bo. da bt)do tam vedno prisotne osebe, ki se bodo predhodno usposabljale pri Unicefu. Poleg tega bodo pripravljene delati prostovoljno. Otroke /aščiiiii. jim svetovati in jim nudhi osnovne informacije ali pomoč. V prvi fazi projekta bodo v Velenju izoblikovali 15 varnih točk na različnih lokacijah. ki bodo enakonaerno porazdeljene po mestu.
K si)delovanju pri projektu so povabili tudi osnovnošolce in srednješolce. / izpolnjevanje in anket so veliko prispevali k iskanju ustreznih rešitev. Kar 95 % osnovnošolcev in % srednješolcev meni, da vVelenju potrebujemo varne ii)čke- V dogovoru s predsednikom Sosveta za izb<ilj-sanje varnosti občank in občanov mestne občine Velenje Bojanom Koniičem pa se bo tudi sosvel aktivno vključil v projekt.
■ bé
Ni zamere, ostajamo prijatelji
Delitev Koroško-velenjske podružnice Združenja multiple skleroze na Koroško in podružnico Saša -Razočarani nad odzivom lokalnih skupnosti - Ni jim vseeno, kaj se dogaja s Topolšico
Tabana Ppégori^k
Velenje. 23. novembra - Združenje multiple skleroze Slovenije Kt)n)5kc-velenjske podružnice je minulo petek pripravilo predno-vi)leino srečanje svojih članov, na katerem sta jih Milan Verčkov-nik. predsednik, in Jožica /ajc, podpredsednica podružnice, seznanila z delitvijo podružnice na Koroško in pi>družnico Saša,
Jožica Zaj- je povedala, da je odločitev visela v zraku kar nekaj časa. vodstvo združenja pa je o lem odiočilo na eni od nedavnih sej. "Ni zamere med uanii, še manj, da bi se skregali. Tudi po deliivi ostajamo prijatelji. Ko smo pred .^5 leti ustanovili podružnico v Velenju, ni bilo toliko pomembno, kje živiš. Sedaj je." Do novega leta bodo delovali še kol doslej, nato pa bo podružnica Saša po petih letih druženja s Korošci začela svojo pot,
Poleg boln:k<iv z diagnozo multiple skleroze iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bo podružnica Saša združevala tudi tovrstne bolnike iz občin /gornje Savinjske d<iline, »V Šaleški dolini nas je trenutno 54. koliko jih je 0(1 Mozirja do Solčave, pa
V. d. predsednice Združenja muttiple skleroze Stovenije, podružnice SaŠa^ kožica Zaje: "Upam, da bomo &edaj, ko smo se točili od Korošcev, deležni vecJe finančne podpore lokalnift skupnosti,"
ne vemo, ker ti bolniki doslej še niso bili organizirani v kakšno druženje oziroma drušivo,« je povedala Zajčeva in dodala, da jih čaka veliko dela. če bodo hoteli kaj doseči, imeti, izrazila je upanje, da se lokalne skupnosti do podružnice ne bodt^ tako mačehovsko (Jbuašale koi velikokrat doslej, »Letos nam je Mestna občina Velenje nakazala vsgga evrov, ostali dve niti evra. Seveda smo zelo razočarani nad takim odzivom in odzivom podjetij, ki so nani minula leta bolj siaia ob strani.« Po besedah /ajčeve bodo prednostne naloge podružnice Saša, ki jo bo vodila kot v. d. predsednice do volitev spomladi prihodnje leto, skrh za nepokretne člane v domovih, pomoč pri reševanju socialnih vprašanj. pri zaposlovanju, šjlauju. skrb za mlade bolnike, ki jih je med njimi kar veliko, skrb za ohranjanje zdravja. Vsako sredt) ima podružnica uradne nrc v
prostorih na l 'oilovi 2 v Velenju, kjer bo članom vedno na voljo kdo, ki jim ho poskušal pomagali pri reševanju težav.
Sicer pa so udeleženci zadnjega srečanja pod okriljem Koroško-velenjske podružnice večkrat poudarili. da mnogi še vedno ne poznajo bolezni multiple skleroze in jih uvrščajo med alkoholike. Temu primeren je tudi odziv takrat, ko potrebujejo pomoč pri padcih, pri kakšnem drugem premagovanju ovir. »Prav tako nam ni in nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja s Termami Topol-šica. /druženje multiple skleroze Slovenije je 25-<idstoten lastnik zdravilišča, novi večinski lastnik pa menda bolnikov noče več imeti. Obnovitvena rehabilitacija v zdravilišču je za nas /.elo pomembna,« Sil še poudarili v razpravi.
Prihodnje leto prvi študenti ekologije
V Velenju bo prihodnje študijski» leto prvič odprla vrata Visoka šola za varstvo okolja. To N) prva to vrstna šola v Sloveniji, prvo generacijo njenih študentov pa bo sestavljalo 50 šiudenRw rednega in pr^vtohko izrednega šiudija.
Program je nastajal v Regijskem ^udijskem središču (KSS) s sedežem v Celju, v sodelovanju s števil-nini strokovnjaki, predvsem pa z Mestno občino Velenje, gospodar-av.)m tega območja iti ob podpori vseh 32 občin - ustanoviteljic omenjenega regijskega središča.
Na novinarski konferenci prejš-nii torek je direktorica RŠS Katja Eslh dejala, da iii naključje, da so pn;gram zasnovali prav na tem ob-nitičju, saj sta savinjska statistična regija, še posebej pa Šaleška dolina. na padn)čju ekologije najbijij ra/vili v Sloveniji, tako po naložbah kot glede izdatktw.Po njenih navedbah je študijski program, podobno kot tistali, odzjv na potrebe gospodarsiva lega območja. V Visoko šolo za varstvo okolia se bodo lahko vpisali vsi. ki so kimčali katerikoli srednješířlski program s splošno ali poklicno maturo. Omogočili pa bodi> tudi vpis šiudeiUom višješolskih strokovnih programov
oziroma diplomantov višješolskih študijskih progrsmov. Računajo, da bi se lahko ti - ob opravljenih nekaterih diferencialnih izpitih -vpisali neposredno v drugi letnik.
Mag. Sandi Vasle. v. d. direktorja Visoke šole za varsrvo okolja, je povedal da ta trenutek izvajajt) priprave /i pridobitev kj)ncesije izvedbo pmgram a. ki ga nameravajo v naslednjih dve^i letih nadgraditi še z drugostopenjskim študijem. S pridobitvijo koncesije bi z^otowîi približno 80 odsl<Hkov potrebnega denaiji' za študij. »Želimo postati najbi^ljši in najboli prepoznaven izobraževalni program s področja ekologije in varstva okolja v jugovzhodnem delu I-vropc.»^
Dr. Franc Žerdin, ki sodeluje pri pripravi novega študijskega programa že od vsega začetka in je predsednik začasnega upravnega odbora, je navedel še nekaj podn>-bnosd o pripravah na novo študijsko leto, Izpo^avil je izjemno pripravljenost strokiivnjakov (rorenja. Premt5gi>vnika, lesa in drugih podjetij. la bodo onH)gočila opravljanje delovne prakse študentom v iiji-hovili dobro opremljenih laboratorijih in tudi ob mentorstvu njihovih strokovnjakov. »Koncesijo moramo
pridobiti, saj bomo s tem zagotovili enega od virov Imanciranja. ak-uvnt) bo treba delati pri pridobivanju donatoijiiv. Zagotovili smo kakovostne pogoje za izvajanje pouka, vrhunske predavaielje s področja varstva okolja in ekotehnolo-gije. Sedaj je t\ajpomembnejše, da pritegnemo prvo generacijo študentov,« Pri tem si veliko obe'ajo cîd regijske štipendijske sheme, la je v pripravi, /anjo je Mestna občina Velenje že namenila sredstva iz proračuna. ŠtifXíndije naj bi razpisali v začetku prihodnjima Ictá.
Velenjski župan Srečko Meh je menil, da predstavlja visoka šola prelomnico v razvoju tukajšnjega okolja. Leta 1958 jetu sleklo izobraževanje za poklice. .^50 let kasneje postaja Velenje univerzitetno, študentsko mesta, »Tega se moramo z^ivedati vsi in izkiiristiti priložno sti. »Pri uresničevanju ra/vojnih ciljev občine je izpostavil izjemno podporo okolja, zlasti gospodarstva. Njihíwe zamisli na podrt^čju izobraževanja presegajo regijske meje. Skupaj z regijskim gospodar-stwnn načrtujejo oddelke tega pn> grama v Skopju, Valjevu in Bosni.
■ Tatjana Podgoršek
Regijski posvet o vseživljenjskem izobraževanju
Velenje, 21, novembra-Ljudska univerza Velenje in Svetovalno središče Velenje sta v sredo pripravila regijski posvet, na katerem so predstavili veživljenjsko učenje, pomen partnerstva in
naino politiko je predstavil sklrukture sklade Lil v Sloveniji s poudarkom na ť v ropske m s(fcial-nem skladu, direktorica Savinj-sko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Kle pec razvojne
Udeležence Je pozdravil Janez Mežan, direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih.
razvojne načrte v regiji. »Zelo veseli smo bili velikega zanimanja zanj,« je povedala direktorica Ljudske univerze Mirjam Šibane.
Milja Vilfen iz Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regio-
usmeritvB na pcdročju človeških virov, mag. Tarya Vilic Klenovšek z AndragoškegH centra pomen partnerskega sodelovanja za izobraževanje in učenje odraslih. Biserka Plahuta je predstavila Sve-
tovalno središče Velenje, o pomenu vseživljenjskega izobraževanja za osebni razvoj in razvoj okolja je spregovorila redna profesorica na Filozofski fakulteti dr. Ana Kr^nc, o razvojnih načrtih občine je govoril župan Srečko Meh. vodilna strokovna sodelavka na področju kadrov v Gorenju Zlata Golja pa je predstavila Gorenje kol učeče se podjetje.
Ob zaključku posveta so si udeleženci ogledah Knjižnico Velenje. kjer so jim predstavili »bihlio prvi kiosk za samopostrežno izposojo knjig v Sloveniji. ■
Svetovalno središče so v Velenju uradno <^dprii 16. juniia 2005. Vaty je povezanih osem strateških in 13 strokovnih partnerjev. V lem času ga je obiskalo 1.942 udeležencev, 46 odstotkov žensk, največ obiskovalcev je bilo starih med 31 do 40 let. polovica obiskovalcev je bila zaposlenih, v Svetovalnem središču pa so iskali informacije pred vklju-čit^jo v izobraževanje.
Zbor vrtca na mali zborovski šoli
Udeleženke male zborovske šole Iz Vrtca Velenje se že veselijo naslednjih
podobnih izobraževan}.
V vrtcu Velenje namenjamo velik potdarek izobraževanju vseh strokovnih delavcev, /ato je v začetku šjílskega leta strokovnim delavcem ponujen pester izbor izobraževanja, da lahko vsak izbere tisto, kar ga najbolj zanima oz. veseli, i'.e kar vrsio let pa ludi /avod Republike Slovenije za šolstvo organizira seminar Male zborovske šole, ki poteka v Kulturnem ceni PU v Rogaški Slalini.
V Vrtcu Velenje se zjvedamo, da je glasbena vzgoja pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje in zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. Zato se zbcw rovřídje iz vseh enot vrtca vsako leto i veseljem udeležiini) lega seminaija. lako je bilo tuJi letos. V dveh dneh so nam različni predavatelji, tako Akademije za glasbo, SNG opere in baleta iz I juhljane, letos pa liidi i/ Glasbene šole
Frana Koruna Koželjskega. predstavil svoje delo ter nam dali nove ideje in smernice za naše nadaljnje delo ?. otroki. Mi pa pridobljeno znanje nato takoj uporabimo v praksi in se predstavimo na reviii pevskih zborov Pozdrav pf>mladi. da pokažx'mo, kaj smo se naučili.
Pri petju i»smi moramo bili p{>zorni tudi na sproščeno držo. dihanje in pravilno izrcko glasov, Izbrati moramo tarokom primerno pesem, pri tem pa dajemo prednost umetnim pesmim /. entîstavnimi, otrokom razumljivimi besedili, ki imajo umetniško vrednost, terotn>škim ljudskim pesmim, s katerimi oblikujemo pozitiven odnos do slovenske kulturne dediščine.
Veselimo se podobnih seminarjev in smo zelo veseli, da ima ludi ravnateljica tako velik posluh za naše želje po različnih vrstah izobraževanja, da nam obisk le-tega ludi orno-gi>ča. Vsi pa se zavedamo, da so bistveni jilji glasbene vzgoje v predšolskem obdobju: vzbujanje oiri)kovega veselja do glasbe, spodbujanje doživljanja glasbe ter razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti.
■ Mateja Šojat
GOSPODARSTVO
Karbonovih prvih pet let
Nov akter na področju ravnanja z odpadki
Milena Krstić • Planine
Velerye - Druzha Karbon je 12. novembra praznovala pcio oblcl-nico ohsloja. Uslanovil jo je Premogovnik Velenje kol enajsto hčerinsko p{>djclje s ptidobnini ciljem kot v^e ostale: presirukiuriranja dclavcev v premogovništvu in ohranjanja slevila delovnih mest v Šaleški dolini, posebej pa zalt), da bi družba ohranjala po/ltiven odnos do (^kolja in poslala enakovreden partner na področju okolj-skilj telinologij.
ft/ačcli smo s področjem ravnanja /. nekomunalniini odpadki, čist I mi tehnologij a mi predelave lignita in lehnološkim centrom čistih tehnologij. V letu 2003 smo sc odmevno medijski) predstavili na okrogli mizi območne gospodarske/.born ice, na kateri smo se pojavili kot nov akler pri ravnanju z odpadki, hkrati pa nakazali, da želimo v ialeški dolini doseči povezovanje nied obstoječimi, tako da bi bilo ravnanje z odpadki celovito obravnavano.« pravi direktor druibe Franci Lenart.
V prviii treh letih so delo usmerili v delovanje Tehnološkega centra čistih tehnologij in vodili razvojne projekte s področja izvedljivosti podzemnega uplinjanja premoga. predelave lignita v pro-
dukte, ki so lahko nameiijeni drugačni uporabi, kol jc zgorevanje, ukvarjali so se z i/.rabo metana, raziskavami nove rabe kslliia kot posebne oblike paniioga in kol prvi v Evropi poskusno uvedli vti-skanje ogljikovega dioksida v krovninske plasii lignit nega sloja, da bi s tem verificiral: potencialne moznosli skladiščenja ogljikovega dioksida kíH toplogrednega plina, ki naslaja pri izgorevanju pre-
Franci Lenart: "Posfovno Mo zakliuèujemo uspaèno,"
moga v íemioe lekl rami áosíanj.
»Ko je drŽava razpisala podelitev koncesije /a razgradnjo i/rab-(ienih miUornih vozil, smo se ak-ilvno usmerili na lo področje in od leta 2004 do 2007 i^cvajali začasno koncesijo, letos pa smo pridobili petletno koncesijsko pogodbo in predelavo izrabljenih motornih vozil nadaJjujemo. Pred dvema letoma smo se usmerili ludi na področje industrijskih od-
padkov. predvsem odpadkov poslovnega sistema Premogovnik Velenje.*
V letošnjem letu so skusali po enotili pričakovanja novih lastnikov. ob tem pa nadaljevali aktivnosti na področju raviîanja z odpadki. Pridobili so dow>ljcnje za predelavo odpadkov po postopkih R12. R13, to sla zbiranje in sortiranje odpadkov, »P^jnosni smo, ker smo eno redkih podjetij v Sloveniji, ki to dovoljenje imamo. Pred časoni pa smo pridobili tudi dovoljenje /a predelavo odpadne električne in elektronske opremo. Do konca leta načrtujemo zagon mwega obrala za razvrščanje in balirarye odpadnega papirja in odpadkov iz plastike 1er produktivno zaposlitev vsaj šestih delavcev, lakoj v začetku naslednjega leta pa predvidevamo tudi zagon pn)grama za predelavo odpadne električne in elektronske opreme v sodelovanju 7. družbo zros, ki ima postavljeno shemo za ravnanje s icmi odpadki v Sloveniji.
Danes je v Karbonu zaposlenih osem delavcev. Ves čas kadrovsko sodelujejo z invalidskim podjetjem PrenK^govnika Veleîije. IflZ, ki zanje izvaja de! storitev na p<v dročju ravnanja z odpadki. »Iji-tošn^ic poslovno leto /vključujemo uspešno, proizvodne plane bomo dosegli v celoti, nekatere ključne ka/j<lce poslovanja pa bom<i celo nekajkrat presegli,« dodaja direktor družbe Iranci Lenart.
Multilogistično poslovno središče Slovenije v Žalcu
Projekt Skupine Era iz Velenja bo v prvi fazi stal 60 milijonov evrov - Začetek gradnje prihodnje leto - Zanimanje tujih partnerjev
fatjdna Podgoršek
Žalec • Na řibmočju Arnavskega g<ïzda, kjer je že žalska poslovna cona, bi) Skupina l.vra iz Velenja prihodnje leto pričela izgradnjo prvih objektov prt)jekta Multilo-gostičnega pcfslovnega sredisča Slovenije. Vrednost prve faze naložbe je bli/.u 60 miliionov evrov, središče pa bodo zgradili po smernicah svetovnih distribucijskih središč. saj velikost zemljišča (razpoložljivih bo približ-no 100 tisoč kvadratnih nwtrov zazidljivih površin) 1er razporeditev infrastrukture to tudi omogočata. Prednost lokacije so predvsem dostopnost, zasedba prosit^ra za distribucijo blaga v Sloveniji ter izjemna ume-sUlcv ob petem koridoiju. Projekt naj bi končali v treh do petili lelih.
Predsedn^ uprave Skupina Kra Gvido Omladič je povedal, da bodo projekt razvijali skupaj s parinejji, ki bodo vključeni v projektno razvojno skupino za logistiko. Prve objekte bodo zgradili za s"vojc potrebe, hkrati pa sklepali dogovtw z drugimi, ki bodo pnslopili k temu projektu.
/a sodelovanje se zanima več tujih partneijev. kar ne preseneča, saj je lokacija poslovnega sredisča, po navedbah Omladiča, izjemna: v neposredni blizini žalskega izvoza z avtoceste Ma rib o r-Lj ubij ana, v
središču prometne mreže med Av-suijo, ITrvašktj, Italijo in Madžarsko, v bližini je tudi železnica.
Multilogistično poslovno središče Slovenije v Arnavskem gozdu naj bi bilo zbirna lokacija za blago iz Italije. Švice in Francije. V nasprotni smeri pa bi omogočilo zbiranje blaga iz Madžar-
Po mnenju snovalcev projekta je pomembno še, da je središče postavljeno v ustrezno akademsko in strokovno okolje. V bližnjem Celju je namreč l akuUeia /a logistiko, blizu pa je ludi in dusi rij a. ki podpira logistiko in logistične dejavnosti.
Že četrtič priznanje TOP 10
sija uvrstila ta podjetja (po abe- siolka vseh izvedenih izobraževal-
Nagrajeno načrtno vlaganje Premogovnika Velenje v izobraževanje
Bled, 20. no^çmbra -Prenv^gov-nik Velenje je na konferenci Izobraževalni managemem 2007, ki jo je organiziral Planěl GV. že četrto leto zapored prejel priznanje TOP 10. S tem se uvršča med 10 podjetij v Sloveniji, ki največ in sistematično investirajo v znanje in skrb za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
Letos seje na prenovljeni razpis prijavilo rekordno število podjetij in med dobitnike letošnjih pri-znatîj 1 OP 10 je strokovna komi-
ccdnem vrstnem redu): lirnst & Young, d. o. o., Gorenje, d. d,, Helios Tovarna barv. lakov in umetnih smol Količevo. d. o. o.. Info-lehna, d. o. o.. Sistemi /a upravljanje dokumentov in procesov, Krka, d. d.. Novo mesto, l^k farmacevtska družba, d. d.. Poslt)vna skupina Sava, Premogovnik Velenje. d. d.. Smarl Com, d. o. o., iji podjetje Trimo, d, d. /nanje jc v Premogovniku Velenje že dolgo prepoznano kot ena temeljnih vrednot podjetja. Lani so za stro ške izobraževanja namenili 0,31 odstotka vseh prihodkov, povprečno Slevilo ur usposabljanja in izobraževanja na zaposlenega je 44,95 ure, delež Interno izvedenih programov je znašal 49.3 od-
nih oblik. Največ internih izobraževanj je bilo namenjenili izobraževanju in usposabljanju za pmiz-vodni proces in varnost pri delu, za odgovoren odnos do delovnega in naravnega okolja 1er kva-iiteincmu in racionalnemu izvajanju poslovnih procesov.
Kot je dejal direktor dr. Milan Medved, je ustrezno zjianje v Premogovniku Velenje zaradi zahtev-ni>stl in narave dela pogt>j /-a uresničevanje delovnih načrtov in hkrati preventiva za varno delo.
Vciik del izobraževalnih vsebin je v Premogovniku Velenje namenjenih poleg osnovni dejavnosti ludi načrtovanim dejavnostim v prih odmisli,
Nova tovarna v Stari Pazovi
Stara Pazova, Srbua. 20, november 2007 • Gorenje je v Stari Pazovi v Srt^iji odprlo nov(î tovarno grelnikov vode Gorenje Tiki. Ní)va tovarna obsega kar 10.000 m2 proizvodnih površin, veljala pajih je več ko\ 9 milijonov evrov. Trenutno zaposlujejo v njej 170 delavcev, ki bodo prihodnje leto proizvedli 150,000 grelnikov vode.
Gorenje z odprtjem nove tovarne na srbskem trgu nadaljuje utrjevanje položaja lokalnega prcnzvajaica. Prvo tovarno v Srbiji, tovarno hladilne tehnike v Va-Ijevu, so odprli pred dobrim letom, prihodnje leto bodo v Beogradu /gradili X,000 m2 velik poslovni center, razmišljajo pa « o vzpostavitvi regionalnega logističnega centra na tem območju. S položajem na srbskem trgu so zadovoljni. Ta predstavlja že okoli 7 odstotkov vseh poslovnili aktivnosti Skupine Gí»renjc. Rast prodaje sc je v primeijavi s preteklim letom intenzivno dvignila za ok<îli 25 do 30 odstolbîv.
Nova tovarna grelnikov v<fde (iorenje Tiki se nahaja v prenovljenih proizvodnih prostorih, ki so jib odkupili avgusta lani. Srbska agencija za tuja vlaganja in promocijo izvoza SU'PA je zaposlitev prvih 155 delavcev podprla s sredstvi v višini 310.000 evrov, danes pa je na tej lo kaciji zaposlenih že 170 ljudi. V novi tovarni proizvajajo vse modele grelnikov vode od kapacitete 5 do 500 litrov. Od 150.000 izdelanih bojleijevjili je 60.000 namenjenih srbskemu trgu, vse ostalo pa za izvoz, preiežnif v Rusijo. Ukrajino in FIJ.
Gorenje je s svojimi proizvodi prisotno v celotni distribucijski mreži Srbije. Srbskim potrošnikom ponuja vse od velikih in malih gospodinjskih aparatov, grelne in hladilne tehnike, zabavne elektronike, kuhinj, kopalnic, keramike ter pohištva, do servisa iz-
delkov. V tem letu so investirali ludi v odprtje šestih novih lastnih prodajnih salonov. Poleg dveh v Beogradu so odprli še salone v Novem Pazaru. Stari Pazovi in Somboru. decembra bodo odprii še sahm v <r\iprijl- V prihodnjem letu načrtujejo po vsej Srbiji
Slavnostni trak sta poleg predsednika uprave Gorenja frar^ Bohinca prerezala Brane Apat, član uprave Gorenja in direi<tor podjela Gorenje Tîki, ter Mlađan Dinkić, srbski minister za gospodarstvo in regionalm razvoj.
odprtje še okoli 15 do 20 novih trgovin, v katerih bodo na enem meslu ponudili celotno paleto izdelkov za dom Gorenje- V letu 2007 so nadgradili rudi obstoječo servisno mrežo z okt>li 180 mobilnimi serviserji ter s klicnim centrom, ki deluje 24 urna dan.
Predsednik uprave Skupine Bra Gvido Omladič
ske, Češke in Slovaške ter izvajanje logistike na območju jugovzhodne Evrope. Omladič se poudarja. da je na rej lokaciji mogoče združiti celotno ponudbo izdelkov, nameîîjenih na trg Kvrop-ske unije. In jih dostavljati brez časovnih ovir in meja v nadzorovanih logističniii razmerah.
Boljša in varnejša
Namenu predali zadnji del ceste na Paški Kozjak - Cesto tudi blagoslovili -Vrednost investicije okrog 150 000 evrov
Vesna GlinŠek
v soboto je bilo posebej veselo na Paškem Kozjaku, kjer so pripravili oivtmtev ene od pomembnejših ij]vesiiclj - uradno so odprii zadnji del ceste med Pako in Paškim Kozjakom, dolgo okrog ki-lonîetra in petdesetih metrov. Na vprašanje, zakaj je cesta tako pomembna za vaščane, je predsednik Krajevne skupnosti Paka pri
Velenju Srečko Avberšek odgovo ril: »Vsakdo, ki se vozi po maka-damu.ve, kako dragocen je asfalt, predvsem pozimi, ko zapade veliko snega inje treba za ceste primerno poskrbeti, jih posipati in pluz.lti. Kaj takega pa je na makadamu preprosto nemogoče naredili- Sedaj bo lo lažje, zalo bo cesta tudi veliko bolj varna za vse uporabnike.«
Med programom, v katerem s<i pt^lcg pevcev sodeIi)Vali tudi lam-kajšnji otroci, ki so peli. igrali na instrumente in recitirali, je bilo v govorih med drugim poudaijcn<î, da so Kozjačani lahko na svoj kraj ponosni, kajti kraj velja za območje priseljevanja, ki ima sko raj enakovredne življenjske pogoje tistim v dolini. Tu sla se razvila tudi turi^.em in pohodnistvo, pred mesecem dni pa so dobili
ři^i 7 f


tudi širokopasovni internet- P<i-leg omenjenega so asfaltirali del javne poti Polhov vrh. pripravljajo pa ludi dokumentacijo za dva glavna vodov<ida, ki bosta izvedena naslednje leto. Avberšek dodaja: »Velik napredek je, da smo začeli obnavljali šporino igrišče, ki ga bomo asfaltirali v pomladnih mesecih, obnovili pa bomo ludi bivšo osnovno šolo Paka, v kateri bo dom krajanov. Naredili smo ie idejno zasnovo
za pešpot med most<»m za Irebe-lisko in Velenjem, katere bodo krajani goiovo zelo veseli, kaj li iz Pake v Velenje se lahko trenutno pride sanii) po glavni cesti.*
Dela v krajevni skupnosti torej ne bo zmanjkalo, zalo se bodo lahko v prihodnosti vaščanih veselili še večih pomembnih pridobitev, kot so se veselOi te ceste, ki jo je tamkajšnji župnik Tone Krneč tudi blagoslovil.
%
«
Od jredc do tofkâ ' svet la doaoviai
Obéira Je atrsnki ponudila tri nadomestne lokacije, a Strndé pravif da 2 nobeno niso zadovoijni.
Sreda,
21.	november:
Mestna Ohćina Ljubljana je odpovedala najemno pogodbo /a pros-lore. v kaicrih je bil od lela 2003 sedež SDS. Glavni tajnik sirankc DuSan Sirnad je ob icju povedal, da so najemno po-i?odbo podpisali /a nedoh)-ćcn cas. Čeprav je v pogodbi določilo, da jo laliko občina kadar koli prckina. Kol jc sc dodal, so nad t)dloćilvijo ra/očaratií. saj se morajo izseliti prav v času, ko bodo v leku priprave na parlarnen-larne volitve.
Stranko nUo doselile soglasja v razpravi o deregulaciji poklica trgovca. prenovljeni zakon o irgovini pa je dr/avni zbor vseeno sprejel. Napovedana deregulacija pt)klica je najbolj miHila LDS, /arcs in SNS. saj naj bi med drugim vodila v znižanje sirokovnosli in kvalifikacije prodaja Icc v,
Sa mooklica nega ameriškega preroka so obsodili na deset leî /apora. ker je 14-lei)io dekle prisilil v poroko 2 njenim starejsim bratrancem. Pt)leg odgovornosii /a prisilno poroko z 19-Ieitiim brairancem je bil obsojen še zaradi sodelovanja pri posilslvu.Na soditóu vUlahu so se zbrali njegovi privrzcnci in na-sproiniki. med njimi je bila v prvih vrsiah tudi /daj 21-leina žrtev.
Četrtek,
22.	november:
Minister za obrambo Kari Krjavec in naíelnik generalštaba slovenske vojske Albin Guiman sta sprejela prihodnjega predsednika Danila lurka. Srečanje se je dogajalo ob robu slove SI ost i pred dr/avnim praznikom generala Rudolía Maistra, prihi^dnji predsednik pa je ob tem dejal, da svojo vlogo vidi v prizadevanju za integracijo vojske v družbo kot celoto.
Poslanska skupina SD je napovedala, da bo iiiterr>elacijo zoper Mateja. ki jo je vložila poslanska skupina Zares in trije poslanci LDS, podprla, /ares ministru Mateju očita kršenje zakonov o policiji, zasebnem varovanju in evidenci volilne pravice. S svojim neukrepa-ojem in krčitvami zakonodaje naj bi posredno pov/rtićil dogodke, ki so med drugim krivi za izgubo petih
Dragutin Mate naj bi bil odgovoren tudi za iigubo petih mladih zivíjenj.
mladih življenj.
Izvedeli smo, da iz državnega sveta odhaja dosedanji predsednik Janez Susnik, ki bo svet predvidoma vodil šc do sredine decembra. Novi svetniki bodo v 40-članskem DS zastopali interese delodajalcev in delojemalcev, kmetov, obrtnikov. Negospodarske dejavnosti pa bo za-sinpalo šesi svelnikcTV, in sicer pn i»n
predstavnik univerz, visokih in višjih io\ ter prav tako po eden za pi> dročja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa, zdravstva in sodalnega var-siva.
Petek,
23. november:
v odgovoru Borutu Pahorju so predstavniki vlade zapisali, da je vlada pripravljena na konstruktivno sodelovanje med predsedovanjem LU kljub dvoličnosti SD. Državni sekretar v kabinetu premierja Janeza Janše Vinko (îorenak je še zapisal, da je biJ predsednik vlade ob glasovanju o zaupnici jssen. /aup^ nico je vezal na »vprašanje enotJ!(v sîi Slovenije pri vodenju LU. O tem boste odločali. Tisti, k: želite, da vlada in Slovenija delo pri vodenju LU opravi dobm. vlado podprite.«
Oh dnevu Rudolfa Maistra je minister Milan /ver pozval, naj nas Lvropa prepozna po vrlinah, ki so krasile lega vojaka in pesnika. Na državni proslavi, ki je piuekala v Ciornji Radgoni, je slavnostni govornik pojasnil» da sta li vrlini pogum in mehka du^a. Dejal je. da v
Ni vsak Slovenec vedel, da obhajamo državni praznik,
življenju posameznika, naroda pridejo trenutki koje treba bili pogumen in tvegati v besedi in dejanjih, kar je storil ludi Maister in tako obranil velik del nase dímiovlne.
V Španiji so se vrslile zahteve po ukinilvi pogovonie oddaje, v kateri se je pojavila ženska in zavrnila snubca, ki jo je ptj/neie ubil. 30-letna Rusinja Světlana seje pojavila v pt>govorni oddaji Pairicijin dnevnik, v kateri svoje spore rešujejo n^ kdanji ljubimci. Ker je med oddajo zavrnila snubitev svojega nekdanjega fanta Ricard a Navarra. ki je bil pred tem že obsojen na 11 mesecev zapora zaradi zlorabe Světlaně, naj bi jo ta pel dni kasneje zabodel v vrat. Svcilana pa je dva dni kasneje v bolnišnici umrla.
Sobota, 24. november:
Po besedah predsednika SDS so na posvetu stranke ugotovili, da razmere pred predsedovanjem LU niso nižnate. »V času, ko bi bilo po trebno» da Slovenci nastopimo enotno. se v javnosti skusajo odpirati lemc, ki nas ne združujejo, ampak

Prerazporedilo naj bi se 10,7 milijona evrov.
delijo,« je v Topt>lšici poudaril Janez Janša. Beseda je tekla tudi o prv večani blaginji v državi, klimatskih ra/inerah, ki bodo vplivale na pri-
hodnji razvoj sveta, izglasovani zaupnici ter interpelaciji zoper notranjega ministra Dragutina Mateja.
Odbor za finance je (jpravil razpravo o predlogu spren^cmb državnega proračuna 200X ler pri tem podprl 41 od 115 dopolnil. S sprejetimi koalicijskimi dopi^Inili naj bi sc znotraj proračunske porabe preraz-tioredilo skupaj 10,7 milijona evmv.
Ruske oblasti so ob dnevu proie-siov proti oblasti predsednika Vladt-miria Putina priprle vodjtj opozicije Garija Kašparova. P(ïlicija je ob protestu posredovala in se spopadli z okoli tri iisř)č protestniki. Ti so nasprotovali volitvam, na kaierih kandidiral tudi Putin. Opozicija Putinu očita, da uničuje človeško svo bodo in svobodo novinarstva. Hkrati menijo, da bodo parlamentarne volitve 2. decembra nepravične.
Nedelja, 25, november:
Nevladne organizacije so na letošnji mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami opozarjale predvsem na nasilje nad ženskami v družini. »Podpiramo prizadevanja za sprejem zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki bo razrešil nekatere probleme,« je opozorila varuiii-nja človekovih pravic /denka Oeba-sek Travnik. Po ptidaiklh Združenih narodov naj bi bila vsaj ena oc treh žensk fizično napadena, prisiljena v spolni odn<is ali drugače zlorabljena.
I lrvaije so volili. Največ glasov jc zbraia vladajoča HDZ, ki naj b; imela 60 sedežev v 150-članskem saboru. Socialdemokrati, ki so jim izidi vzporednih volitev napovedoval; zmago, naj bi imeli 57 poslancev, koalicija liSS-lISLS naj bi jih imel» sedem, prav toliko tudi HrvaŠka na-mdna siranka, IIDSSB Branimirja Glavaša štiri. Istrska demokratska zveza naj bijin imela tri, po enega pa {Irva^ka stranka prava in Hrvaška stranka upcîkojencev. V saboru
Dobil je največ glasov. Toda, ali bo uspel sestaviti vlado7
bo tudi osera predstavnikih narod-nili manjšin.
1'rancoski predsednik Nicolas Sarkozy sc je mudil na Kitajskem, kjer je bilo v ospredju pogovorov sklepanje gospodarskih poslov. Največ pozornosti je Sarkozy nameni, kitajski valuii juan. kije po mnenju Lvrope in /DA podcenjen, kar Kitajski omogoča večjo konkurenčnost njenih izdelkov na svetovnih trgih.
Nekaj tisoč Španccv je v Madridu proicstiralo proU preniierin ioseju Luiseju Zapateru in njegovi politik, do baskovske skupine Lta. Udeleženci protestov so zahtevali odstop /apatera in prepoved dveh baskovskih političnih strank, ki naj bi bil: blizu séparai i SI i čni organizaciji Lta.
Ponedeljek, 26. november:
Zdravniška zbornica je sporočila, da podpira težnjo po <^samosvojitv-kliničnega oddelka /a revmalolo-
gijo, ki si želi tudi Onančne neodvisnosti. Revmatologi so zaradi nezadovoljstva s položajem oddelka rev-malologije predlagali ustanovitev Inštituta za revmatologijo, ki bi bil tudi organizacijsko neodvisen od llniver/iiernega kliničnega centra Ljubljana. Slo naj bi zasebni uo-
RevmatoloŠki oddelek se želi osamosvojiti.
profitni zav(^d. ki naj bi s koncesijo deloval v sedanjih prostorih kliničnega oddelka.
Linančni minister je poudaril, da vlada v predlogu proračunov za leti 2008 in 2009 nadaljuje preudarno fiskalno politiko. Andrej Bajuk je dodal, da gre za korak naprej pri uresničevanju lizbonske strategije in strategije razvoja Slovenije, s tem pa k večji blaginji državljank in državljanov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je obložil /DA, da so íjpazíwalce Ovscja prisilile, naj bojkotirajo ruske parlamentarne volitve. Dejal je, da se Američani bojijo volhcv, ki bi)do le šc dokazale, kakšno priljubljenost uživa med Rusi. in pokazale lîjegovo realno moč.
Torek,
27. november:
Boško Srot je pisal predsedniku SD Borutu Pahorju. Zapisal je. da ga preseneča njegova zmernost in napovedal izstop iz stranke. Dodal je. da ga ob vseh napadih na SD in njene člane, na najboljša slovenska podjetja in nenazadnje na medije, preseneča Pahoijeva zmernost ter zapisal, da od vodje opozicijske stranke, ki ima apetite po vodenju države, taksne pasivnosti ni pričakoval.
Stavka carinikov seje po uspešnih p<igajanjih med predstavniki sindikata carinikov in ministrom za javno upravo Gregorjem Viranlom končala. Obe strani sta povedali, da Sla z izidom stavke zadovoljni. K<n je povedal minister Virant, se bo vlada po najboljših močeh zavzela
Minister Virant je prekinitev stavke komentiral z besedamif da je -zmagal razum^',
za ohranitev služb carinikov na hrvaški meji, plače carinikov pa se bodo v skladu z novinj plačnim si-stemom /višale za 10 odstotkov.
Izraelci in Palestinci so se na mi-n)vni konferenci v ZDA zavezali, da bodo v prihodnjem letu skušali do seči mirovni dogovor. Ob odprtju konference na mornariški akademiji v Annapolisu je predsednik ZDA George Bush dejal, da se bodo pogajanja med Izraelci in Palestinci začela 12. decembra in se naio nadaljevala vsaka dva ledna, da bi lako do konca leta 2008 dosegli dogovor o oblikovanju neodvisne palestinske države.
1
Svoboda izražanja
žabja
perspektiv«
Spefa Kožar
Pravkar fmlušain soivr premlerju. I;lemo do!g. kar ne p<menl luifi Izčrpen. Ko hont fiapisala zadnjo besetio te kolurnne. bodo morda lio-Klanci ie izglasavali (ne)zaupmco \ladl: hja, Ce zaàiein razmiš^ati o (wHiiCnih palezah, mi m smeh. !n ko zaàiem poslušali o leh iH)liHčnlh fx^îezah, m jok.
Prettier sa je ohresnii oh novinarje. Menda smo vsi lisii, ki sm) podjH^ali peticijo o a'nzuri v medijih in jo paslaU evropskim Imam. naredili škodo hisini drta\'i. naj smo zmanjkali nj^n n^led. Ta lrdHe\ 'ne je lako "razjarila", da moram napisati pisnuk Draxi, premier:
Ce je srč vašemu poklica, da opozarjale nas drtuiijane, nas vodile in ućiieje srt mo/ega poklica, da se SVOBODNO izratam. Swiioda Je ludi srz fnojih odloČte\, h> rej. te se odloČim podpisali pesícyo. se lako odločim, ker Je {O praricu. Kdo ima prav, vi ali S7I "ošiljenih j)e-res " kol sle nas. ki kratimo ugled Slowniji. jxiimenovali? Sirifijam se, da je j>olrebno umazano /wrilo najprej oprali don\a, kle uaio pri sosedu. A tal pozabljale, da .sla lako sindikat kol Dmšlva novinarjev opozarjala m otej\je no-^inarskez^ liorizimla \eiiko pred peiicijo. D\inmm, da .vre Kr^rsine ai>ele spregledali, saj so bili zelo. zelo glasni l^er-jeino je bil problem v lem, da jih niste jemali re^^no, Mi pa smjo slutbo Jemljemo zelo rř.wa- zalo .\em kljnb dejstvu. da kol novinarka .opremljam kulturno področje in ne iH)lnmjep(>lilicne^a, fHidpisala /Kiicllo. '/.avedatn se, da so i}oliiičm p/ili.ski v medi/ili nenehni, da je bilo vCeraj "levo", danes "desfio".Julri..., jm vendar se hkrati za\'e-dam. da je nacionalna iele\ lzi/a izgubila ogromno izpll/C' nili, izkusenil!. prekaljenih novinarjev r inforn/aiivnem programu. Zakaj, vfl.v vpra.^am? Tukaj so odšli te skorili vsi. kijih mlajši kolegi profesionalno spftSn/jemo/ Ker so dobili bo(/.šo slutbo? lelevizija le zas^i^i. zalo ji letko re-čeJi-adijo.
V govoru sle med drugim dejali, da zavračale vsakrbw ohlotbe. povezaiie z nadz<irom nad mt'diji, :iaj konec konca dada nima tako velikih lastniških deletev. ki hi vpl/-\nli na odloča/ye v neki medijski In.'itHuciji. Pa .laj driav-Ijani in drtavljanke nismo lako naivni... Nismo fx>zablli. kako ie "šla"zgodba Mo. pa nacionalna televizija, pa Priřnor.<ike novice.
Verjamem, da poskukde najboUQh močeh, a morda bi bih {Kilrebno spremenili strategijo: pripravljenost na dialog je \edno holj.^a od kazanja s prsiom. Da politika ustvarja medt/e In mediji ustvarjajo politiko, je dejstvo, ki se ga verjetno vsi zelo dobro zavedamo. Zalo ste SÍ noc(y' o peticiji indi lako razgovorlli. A nekaj Je ireba pazili - mediji lahko politiko uničijo, politika pa le stezka unići n/edye, sti/ sejxyJavijo drugi, v dnigačnem fornialu.
/aio nas. namesto da nas napadete, jmadiie za fvizo in nas vprakijie. zakaj smo podpisali i)eticljo. zakaj imamo občtiiek, daje cenzura glavna varovalka. Ob problemu se morala najprej obe sirimi strinjali, da ne zanikala problema.
Morda Je pi.smo preveč àislveno. morda te napadalno, a lako se f)oàiiim, saj sle si kol poglavar drtave v /mede-jlek zvečer vzeli preveč svobode, nam pa Je dah premalo oziroma nit '/.alo si svoboiio Jemljem s lem pismom in yam še enkrat .^poročam, da je skrivnost "dobrega" vodenja értas'e, ki ima za rezultat imlušne in zadovoljne državljane in drztri ljanke. v dialogu. V pluralizaciji mnenj, pa čeprav le navidezni.	■
organizira
SEJEM RABUENE SMUČARSKE OPREM
v Rdeči dvorani v Velenju. Sejem bo odprt: 29.11.2007 od IS.«* 20m 30.11.2007 od 12.un do 20.v« 1.1SJ0O7 od 9.«« do 20jfr» 2.12.2007 od 9.Bra do 12.iira. Vabljeni! Vstopnine ni!«
UUDJE
Kmalu še nov dnevni center in mladinski hotel
Mladinski center Velenje deluje že 10 let - V novo desetletko z novo podobo in še pestrejšim programom - V domu učencev naj bi uredili dnevni center in Youth Hostel
Velerye- Kar iCi^ko je verjeli, da velenjski Mladinski cenicr deluje že okn>gliIi 10 let. /di se mi, kod da sploh sc ni dolgo, ko so na velenjskem mestnem svelu ra/pravljbli o uslunoviivl, pri Čemer je mnoge najbolj îikrbel šank in alkohol v njem. Slrahovi so bili odveč, kar seje pokazalo kmalu po ;^Ceiku delovanja v prostorih v RdeCI dvorani, kjer je cenier še danes. Vendar se z leii ^iri. saj se j>iri in dopolnjuje ludi dejavnost, O lem smo sc pogovarjali direktorjem MC-ja Alešom Ojsierskora, ki zavod vodi ze vse od ustanovitve. Zdi se fl/i, kot d(i je teh deset fel tninih kol bi pi/iniL sphh, ker vfô v tem áisu re^ veiiko narfdiii. Tudi vam ? «Občutek je isli. Dejstvo pa je, da so podoben razvoj do/ivljala ludi druga okolja v Sloveniji. Takrat, ko smo MC ustanavljali mi, so namreč o lem /.ačeli ra/misljali tudi v Številnih drugih slovenskih meslih. Morda ludi /aio, ker smo tisti, ki smo bili med prvimi, dobro začeli z delom in morda so ravno zaradi nas pridobili zaupanje. Žal je danes v slovenskem prostoru še vedno ogromno nezaupanja do mladih, še vedno je veliko lokalnih skupnosti, ki zaradi nepo-
znavanja aH nepriznavanjem potreb ne pričenjajo s programi za mlade. Ravno zato si v Sloveniji prizadevamo pripravili zakon o mladih, ki bo mogoče pripomogel k i.emu, da bodo nov začetek dočakali ludi tam. kjer ga doslej nis<\
Mladinski center Velenje se je v teh letih razvil v večji javni zavod, /ačeli smo z enim zjiposleaini, danes nas je pel. Veliko mladih nam pomaga s studentskim delom ali po avtorskih pogodbah. nemalo je tudi prostovoljcev. Skupaj vsHj ^e 55. Razvili smo nekaj storitev in slu/b, ki delujejo vključe-valno in jih uporabljajo tudi drugi. Vsa leta smo delovali povezovalni) in razvojno, morda so ravno zalo danes pričakovanja do nas še večja,« Ko ste za<'el/. sie dobili n<i novo itrv-jene prosto/v v Rdeči dwmni. Cas je tekei razmetv so se spretuinjaie. Kakšne potrebe čutite danes ? »Ob ustanoviivi seje lokalna skupnost odlično odzvala \\\ zagotovila prostore, ki so še danes v polni funkciji. Vendar ne za vse programe. Leta 200.^ k<i seje prenavljala Rdeča dvorana, smo prencv vili tudi mladinski c^inter in vanj ume-
Direktor MC-Ja Ales Ojsteréek : »Naša dejavnost se je v prvem desetletju spreminjala in rastla,»
Slili nove vsebine. Dnevnim programom želimo zagotoviti primernejši prostor, z dnevno svetlobo, česar sedanji nima. Uspelo nam je vzpostaviti Muliimedii-ski cenier Kunigunda.. Dnevne sredine v prihodnje selimo v središče mesta, v
nekdanji Dom učencev, v trikotnih Gorica, Šaiek, Kardeljev trg, kjer je tudi največ mladostnikov. Strokovne službe pri Mestni občini Velenje so /e uspele pridobhi gradbeno dovoljenje, mi pa upamo, da bomo uspeli pridobiti tudi evRipska sredstva, ki no predpogoj za ureditev dnevnega centra s svetovalnimi službami. Na evropski ravni bi center pi)Stal polnopraven član evropske i2t>braževalne mreže. Ce to želimo, moramo zagotoviti najmanj 20 prenočišč. Izgradnji^ le-teh načrtujemo skupaj s Šolskim centrom kot mladinski hotel ter dijaški iiî študentski center.«
Pnfstori v Rdeči dvarani bitdo torej še naprej aktaaftii?
«Da. likipa MC-ja in mladi jih lahko zeio dobro uporabljajo za razvedrilo, gledališče, razstave in koncerte.« Kako ste pranaprav zadowljni z obiskom vaših prireditev in progranufv? -Obiske beležimo dnevno, zato takoj zaznamo upad zanin^anja v določenih programih. Zagotovo še imamo rezerve. Vedno večja potreba se kaže po niotiva-ciji mneujskih voditeljev, pa naj gre za profesorje na srednji šoli ali mnenjske
vodilelje v društvih, na ulici, /adíwoljni smo z obiski organizirane mladine, v dnevnem centru pa še ne. liiiatno od do 50 dnevnih uporabnikov, želimo si jih več, vendar vemo, da se bomo morali mladim približali z novimi prtv gratni.«
Multimedijski center Kuniaunda je dobro zativeh kajne?
»Na letni ravni beležimo 15 tisoč obiskovalcih v devetih različnih programih, kijih tam ponujamo in izvajamo. Dve tretjini uporabnikov se zadržuje predvsem pri razvedrilni uporabi opreme, tretjina pa je zahtevnejša; to so obiskov valci razstav, mullimedije... /aenkral smo zelo zadovtiljni, saj pn^gram vsiopa šele v drugo leio. Lokalni skupnosti bomo predlagali odprtje novega delovnega mesia. Želimo si. da hi Kuni-gunda postala multimedijska podpora mladinskim projektom v meslu pa ludi projektom ostalih organizacij. Na začetku sem bil pmpričan, da se bo ta dejavnost razvijala še hitreje. Vendar sem zadovoljen.«
■ bè
Z leti raste tudi program
Klub študentov šmarške fare z nekaterimi projekti vse bolj prepoznaven v širšem okolju - Nova predsednica kluba Andreja Hleb -Novost: uradne ure
Tatjana Podgoršek
âmarlno ob Paki. 24. novemlira
- Na redni letni skupščini v prostorih Mladinskega centra v Šmarlnem ob Paki so člani Kluba študentov šmarške fare (KSSF) menili, da so v šladij-skem letu 2006/2007 delali dobro in da postaja kitib po nekaterih projektih vse bolj prepoznaven v širšem okolju.
Največ zanosa in poleta jim je dala nadvse uspela prireditev Sašo ilribar in Radio Ga-ga, zelo <idmcvna in dobro <ibiska je bila spomladanska očiščevalna akcija ob dnevu zemlje, izlei v neznano, šp<irlne aktivnosti. Pri naštevanju opravljenega dela in razlogov za naloge, ki jih niso uresničili, je
Nova predsednica Andreja Hleb
gnanosi nista pešala.» Slemenšek se je odzval tudi na nekatere govorice v zvezj s sodelovanjem Šaleškega študentskega kluba. ^Naš klub je in bo samostojen, ne glede na nadaljnje sodelovanje z Velenjčani. Oboji smo v Upravni enoti Velenje, oba druži želja po druženju članov, izmenjavi izkušenj. predvsem pa sodelovanje pri skupnih projektili.»
V nadaljevanju skupščine so opravili voljive novih članov v organe kluba. Za njegovo novo predsednico so i/vol Ili Andrejo Hleb. poleg nje pa bodo v upravnem odboru kluba še: Nejc Robida (podpredsedniki. Aleksander Plaskan. Nejc Drofelnik. Andrej Cverle in Klemen Slemenšek.
Pri predstavitvi okvirnega delovnega programa kluba za študijsko leto 2007/2008 je Ulebova poudarila, da bo uresničitev načrtovanih nalog v precejšnji meri odvisna od denarja. So pa v pro-gram med drugim zapisali projekte, ki so se pokaziili za dobre, jim dodali še razna športna srečanja in prireditve, glasbeni festival, pripravljajo projeki z naslovom KSŠF nekoč in danes. Novost v
S skupščine Kluba študentov šmarske tare
dosedanji predsednik kJuba Klemen Slemenšek i/postavil še včlanitev v Zvezo študentskih klubov Slovenije, udeležbo na Skisovi Iržnici, ivorno sodelovanje z ob-
čino ter s lukajsnjim zavodom Mladinski center. Želijo si da bi ga v prihodtije še izpi^lolnili. »Z leti raste program kluba. Razveseljivo pa je še lo, da odziv in za-
delovatiju kluba pa bodo uradne ure vsako prvo soboto v mesecu v prostorih Hiše miadih.
Saška odkriva turistične znamenitosti
Prvi otroški turistični katalog v državi predstavlja turistično ponudbo občin bodoče regije SAŠA - Izšel je v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku
Velenje - Bodoča regija SAŠA. natančneje občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline, so združile moči in pripravile nov turisiičcn katalog, ki je poseben ludi v slovenskem merilu. Namenjen je namreč mladim obiskovalcem, Poimenovali so ga »SASA-doživetja za otroke in mlade«, zagotovo pa bodo ob listanju publikacije zadovoljni tudi odrasli.
Ola ni ca uredniškega odbora, ki je pripravil turistični vodnik za najmlajše, je bila tudi Barbara Pokorný, ki nam je povedala: »V nasi regiji smo ugotovili, da imamo v lem prostoru zelo veliko turističnih produktov, ki so nametîjeni prav otrokom. Zato smo izkorisiili to tržno niSo. Z občinami bodoče regijo SASA smo se dogovorih, da združimo moči, projekt pa smo prijavili ludi na Slovensko turistično organizacijo, Projekt jc bil izbran in sofinanciran, mi pa smo se takoj po lem lotili dela. Izdah smo ljubek turistični katalog, v kalerem nas turistična vodnica Saška vîdi od lokacijc do lokacije In tako predstavlja največje znamenitosti naše regije. Podobnega kataloga nimajo ^e nikjer v Sloveniji.«
Pri naslajanju kataloga so, pohvalno. sodelovah domačini, kar velja tako za zbiranje gradiva kot fotografije, ilustracije (Peter Croznik) in oblikovanje (Peter Rihtarič). Uredniški odbor so sestavljali Matjaž Šalej. Silvlja Bas-nec. Marko Slapntk in naša sogo vomica Barbara Pokorný. Sodelavcev pa je bilo še veliko.
»V katalogu smo predstavili štiri projekte: eden je življenje z naravo, drugi življenje skozi čas, v tretjem poglavju predstavljamo
*; SAv^njUi-đ in ^A'^iha doUnd
SAŠA - doživ tîa
aotrokeinmla e
Zgornja Savinjska in Šaleška dolina sta zeio zanimiva tudi malim obiskovalcem. In dokaz za to je tudi nov, ljubek
turističen kataiog.
zjibavo, šport in rekreacijo, v četrtem pa dogodke, prireditve in festivale. Prav v našem okolju jc namreč zelo veliko feslivakw, ki so namenjeni otrokom. Da je naj^ katalog res aktualen, pa priča tudi dejstvo, da bo prihodnje leto poudarek prav na turizmu mladih. Tako lahko rečem, da smo v regiji SAŠA na to že pripravljeni. Katalog pa je zagotovo tudi dobra predhodnica letu 2012, ko
bomo v okviru Kvropske prestolnice kulture v na:>i regiji pristojni za otroške programe.
Katalog je izšel v nakladi 20 tisoč izvodov v slovenskem, angleškem ui italijanskem jeziku. Imajo ga v lurisličnf» informativnih pis H rua h, predstavili pa so ga tudi že na turističnih sejmih. In z njim navdušili.
■ bš
MED DRETO IN SAVINJO
29. novembra 2007
Mđ CirâtClO
Grožnja z državljansko nepokorščino
Skupiiia krajamw Mozirja s prvopn Upisan im Vinkom Ma(jažem jc na občinski svci in župana Ivana Siihoversnika naslovila protestno pismo, v kaicreni jih po/jvajo, naj resno razmislijo o po-sledicali nove primieine uredilve, ki je po mnenju prizadelih nesmiselna in škodljiva za razvoj podjeinišiva in obrii. Mozirski tr-i^aiii prosijo, naj se v irgu ponovno vzpostavi promel v obe smeri, v naspromem bodo za vse pi>slcdicc uvedbo enosmernega pro mola odgovorni župan in občinski svetniki. Slednji se žc nekaj sej zapovrstjo ukvariajo s peiicijanii in prtHesli pri/adclih občanov, župan Ivan Suhoveršnik pa v zagovor pravi, da zahtevam ljudi ne misli nasprotovali» vendar vztraja, da se nadaljnje odlocilve sprejemajo na osnovi študije, v kateri ho prikazana celosma ureditev m< IZ irskega irga.
Zavrnjena predlagana cena vrtca
Višina inflacije jc moja, do katere so se svetniki Občine Mozirje pripravljeni pogovarjati o povišanju ekonomske cene vnca. Slednja je v teioSajem letu 5,1-odsiotna. zato je predlagano lO-od-stotno povišanje za oskrbnino t)trok v prvem starostnem obdobju - kot ga predlaga ravnateljica Ana Rebemik • občutno previsoko.
V	drugem starosinem obdobju naj bi se cena dvignila za sedem odstolkov. kar bi po mnenju Rebernikove omogočilo nemoteno izvajanje dcjavnosii in plačevanje stroškov. Svetnik Liste príh(íd-nosii Peter Goltnik je s konkretnimi izračuni opredelil lliiaiične p<ïsledice dviga cene vrtca, saj seje pt> njegovem cena zj prvo starostno obdobje letos dvignila že /a 2X odstolkov. za drugo pa 18 odstotkov, (joltnik je prepričan, daje sleherno povišanje povsem neutemeljeno, saj bi imelo hude posledice, vrtce v Mozirju bi bil najdražji v regiji. Za Rebernikovo je takšna ocena krepko pretirana, saj je prepričana, da poslujejo racionalno in v dobro vseh otrok, čemur nihče od svetnikov ni oporekal.
Začetek proračunske razprave
Svetniki občine Ljubno bodo na današnji seji začeli splošno razpravo n proračunskih dokumentiJi za priliodaje leto in leto 2009.
V	prihodnjem letu naj bi se v občinsko blagajno nateklo milijona evrov, C »lede na predlagani in sprejeli rebalans za letošnje leto se za 2008 predlaga .'^,46H>dslotno povišanje. Nekoliko manj sredsiev se obeta leta 2009. saj občinska uprava predlaga pri> račun v višini 2.1 milijona evrov. kar v primerjavi z letošnjim le-lom pomeni le 94.12-odstolno realizacijo. Ljubno sodi med občine. v katerih večino sredstev pridobijo preko primerne porabe in le manjši del iz glavarine oziroma drugih občinskih prihodkov.
Odstopil prvi nadzornik občine
Komisija za mandaina vprašanja, volitve in imenovanja občine (jornji Cîrad bo na današnji seji občinskim sveuiikom predlagala razrešiiev predsednika nadzornega sveia t>bčine Danila Firšla. Mrši je naloge prvega nadzornika občinske blagajne opravljal eno leio, za odstop pa se je odločil iz osebnih razlogov.
Ukinitev zavoda za pospeševanje turizma
v Gornjem Ciradu so se odločili ukinili javni zavod za pospeševanje turi/ma. še preden je ta začel vsebinski) opravljali predvidene naloge. Med glavnimi vzroki za ukinitev so nezaseden os t delovnega mesta direktorja, svei zavoda kol organ upravljanja ni imenovan, potrebno bi bilo obnovili registracijo na sodišču, predvsem pa je potrebno kljub neaktivnemu delovanju i/ občinskega proračuna plačevati administrativne stroške za vodenje računa zavoda.
Dobrodelnost za Sožitje
v teh dneh mineva petnajst let, odkar je izdajanje zgornje savinjskega lokalnega časopisa prevzel samostojni podjetnik Franei Kotnik. Ob jubileju bodo danes zvečer v nazarski športni dvorani pripravili dobrodelni koncert, na kaierem bodo obudili spomin na poldrugo desetletje izhajanja časopisa v prenovljeni podobi. Komik napoveduje pester program z znanimi izvajalci, celoten izkupiček od prodanih vstopnic pa bodo namenili zgornjesavinj-skemu društvu Sožitje, ki združuje odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Promocija domačega medu
Zgornje savinjski in šaleški čebelarji so v poldrugem letu sku|> nega delovanja izvedli številna praktična in teoretična izobraževanja, izdali so tri številke stanovskega glasila ter usposobili vzreja-liiče plemenskih malic pasme kranjska sivka v Lučah. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije in predsednik območne čebelarske zveze Marko Piirnaf je z dosedanjim delom zadovoljen, vendar s pijudarkom, da bo potrebno v prih<idnje še več storiti za vsesplošno prepoznavnost domačega medu in čebeljih izdelkov.
■ £d/ Mavric • Savinjčan
Kjer ne zaleže beseda, bo potrebna kazen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubno kritičen do lokalne skupnosti in občanov, ki ne storijo dovolj za boljšo prometno varnost
V	minulem letu je Svet za preventivo h\ vzgojo v cestnem prometu (SPY) Občine Ljubno svoje delo nadaljeval v vzgoji prcvenli\i in izobraževanju 1er izvajanju vzgojno preventivnih akcij. Tudi tokrat je bila posebna pozornost namenjena najmlajšim udeležencem v pri)metu. Načrtno se izvajajo tudi ukrepi za izboljšanje starija prometne varnosti, tako peš kot kolesarskega prometa.
V	skladu s sprejetim programom dela SPV uspešno potekajo akcije, ki so povezane ludi s pro jekli Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, pešec, k<ilesar. hitrost ter stalne akcije, ki temeljijo na sodelovanju s starši, prometni vzgoji v šolah in vrtcili ter izobraževanju in osveš-čanju voznikov. /«Da so naše usmeritve pravilne, kaže nedavna akcija, v kateri smo v zelo kratkem času razdelili okoli 150 kresničk. Ocenjujemo, da tudi po zaslugi naših prizadevanj že več kot
Cfant SPV Ljubno ocenjujejo, da več kot odstotkov občanov redno uporablja svetlobna telesa
60 odstotkov občanov redno up(v rablja svetlobna telesa in tako p(v membno prispeva za lastno varnost v cestnem prometu. Zelo
smij pozorni iia vloge občanov, ki opozaijajo na nepravilnosti, in sc v skladu z možnostmi in pristojnostmi tudi odzivamo. Tako smo
skupaj s policisti pregledali vse šolske poti, ob katerih so prrj-blem predvsem varnostne ograje, /elja je, da bi bile pomanjkljivosti čim prej odpravljene.* razlaga predsednik Ijubenskega SPV Milan Maranšek. ki se zaveda, daje tc/:av preveč, da bi jih lahko odpravili kar čez noč. Trenutno se spopadajo z vprašanjem previsokih živih mej. saj nekateri lastniki niso pripravljeni upoštevati zakonsko predpisane višine. V skrajnih primerih se bo potrebno držati črke zakona. op<»ZíirÍa Maranšek. in kršitelje kaznovali.
»Če kaj, je potrebno izpostaviti dobro sodelovanje z osnovno šolo in premalo aktivnosti pri p(v vezíwanju s SPV sosednjih občin. Skupna srečanja in Izmenjava izkušenj bi brez dvoma prispevala k izboljšanju prometne varnosti na celotnem območju Zgornje Savitîjske doline.« je razmišljanje zaključil Maranšek.
■ Edi Mavric • Savinjčan
Novo vodstvo rečiške SDS
Jože Kramer je po lanskem porazu na županskih volitvah odstopil s funkcije predsednika občinskega odbora SDS Rečica ob Savinji - Novo vodstvo napoveduje, da si bo SDS spet pridobila izgubljene volilce
Občinski odbor Slovenske detnokralske stranke (SDS) na Rečici ob Savinji ima po petkiwi volilni konferenci novo vodstvo, Olani so vajeti odbora za naslednji mandat ZJiupali I-ranciju Šonu. v izvršilni odbor pa so bili poleg njega izvoljeni Ana Rebernik. Jelka Stor-gelj, Jože Lenko, Alojz Bastl in Alojz Zamer-nik. Now predsednik obeta pridobivanje volil-cev; na naslednjih lokalnih volitvah m<3ra stranka pridobiti tri svetniške mandate, v nasprotnem Son napoveduje odstop.
Rečiška SDS je po odstopu Jožeta Krameija dolgo iskala primerno rešitev, saj politično delo teija precej aktivnosti. Branko Kelemina je v imenu strankinega vodstva izrazil pričakovanje. da bo odbor v prihodnje uresničeval skupne interese na lokalni ravni, kar pomeni, da bo s svojim delom nagovarial šip)k krog vo-lilcev. Da bodo strankarske izkušnje Francija Sona, ki si jib je nabral v dolgoletnem političnem delovanju, dobra osnova za kvalitetno delo, meni Kelemina, ki je občinskemu odboru obljubil pomoč strankine centrale.
»Spremeuiti in izboljšali obstoječo realnost je možno, /ahieva dosti poguma, kar pomeni učiti se in dati prav tudi drugim. Zahteva modrost, da ločimo eno od drugega, in za-
hteva potrpežljivost.« je po izvolitvi med drugim dejal Son. ki obljublja sodelovanje s širšo lokalno skupnostjo. Občinski odbor se bo trudil sodelovali pri ustvarjanju okolja z visoko dodano vrednostjo. Med glavrta izhodišča delovanja so zapisali vzpodbujanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva, pomoč pri pripravi stralegije turizma v občini, s poudarkom na sodobnem turistu, ki ni zadovoljen samo s hotelsko ponudbo. Precej energije nameravajo vložili v izboljšavo cestnc infrastrukture in učinkovito prostorsko načrtovanje. predvsem pa je po mnenju članov rečiške SDS prišel čas, da ludi v njihovi občini zagfh lovijo vse potrebno za gradnjo doma za ostarele.
■ Edi Mavric ' Savinjčan
Novoizvoljeni predsednik občinskega odbora SDS Rečica ob Savinji Franci Son (levo) obljublja sodelovanje z vsemif ki si prizadevajo za napredek
novoustanovljene občine.
Iz občine Šmartno ob Poki
Kdaj vselitev v nove bloke?
Nova stanovanjska bloka v središču občine Že nekaj časa kažeta končno podobo. Tudi dela na cesti pïïHi Slatinam, ki je dovozna cesta za nove stanovalce, so končali že pred časom, zalo se občani. še bolj pa lastniki in upravičenci do neprofitnih si a nova nj, sprašujejo, kdaj se bodo lahko tudi vselili.
Na občini nam na vprašanje niso odgovorili, ker izdaja ustreznih dovoljenj ni v pristojnosti lokalne skupnosti. P<wedali pa so, da imajo dtikumeniacijo za izdajo potrebnih dovoljenj na
Upravni enoti Velenje. Izvedeli smo še. da je razpisan ponovni tehnični pregled bloka z neprofit-nimi staiiovanji, in če uc b(ïdo odkrili večjih pomanjkljivosti naj bi odločbe o vselitvi kmalu i/dali.
Tudi dokumentacija za izdajo ponovnega gradbenega dovoljenja za nadaljevanje izgradnje trgovskega centra že čaka na ugodno rešitev na Upravni enoti Velenje.
Popravilo cest_
Na nekaterih občinskih cestah la čas izvajajo večja vzdrževalno-obnovitvena dela. Gre predvsem odseke, ki so jih poškodovali pri iz.gradnji plinovoda skozi t>b-
čino. v zvezi s tem je občinska uprava pooblastila zunanjega strokovnega sodelavca ter delavko občinske uprave, ki sta skupaj z izvajalci sanacije pregledala vse odseke, ki so jih koristili pri izgradnji in ki jih je zaradi nastalih poškodb potrebno obnoviti. Po prvih ocenah naj bi obnovit-veno-vzdrževalna dela stala približno 35 tisoč evrov.
Delovno srečanje na Gori Oljki
v soboto, I. decembra, bo v planinskem domu na Gori Oljki srečanje uprav in svetnikov občin Šmartno ob Paki in Polzela. To bo prvo tovrstno srečanje doslej.
razdelili pa so ga na delovni in družabni de).
Na delovnem srečanju, začeli ga bodo ob II. uri, bodo sprcgt> vorili o nekaterih skupnih vprašanjih, kot so izgradnja vodovoda na Goro Oljko, kamnolom v Pod-gori, cesta Rečica ob Paki-Pol-zda. ureditev porečja Savinje, planinski dom na Gori Oljki kot skupna turistična točka. Šmarški župan Alojz Podgoršek pričakuje. da bodo na srečanju oblikovali nekatera stališča, s katerimi bodo skupaj nastopili na pristojnih tninisirsivih oziroma državnih službah.
■ tp

NASI KRAJI IN UUDJE
Opereta Melodije srca
Žalec prepoznaven tudi kot operetno mesto -Sodeluje več kot 110 predvsem domačih ljubiteljev in poklicnih ustvarjalcev
Tatjana Podgoršek
_ bi)r^ek Reliar • še večji, kf^l jc bila
Ilmdjska princesa. V njem na-Žafec, 22. novembra • Opereie m reč sodeluje kar 110 ptîkliciiih iii si> bile nckoc priljubljene in Za- Ijubiicljskili ustvatjaiccv u občine lec je / tijinii zc ustvaril svojo (ra- ?alec in bli/njih okoiij. »S tem pn;>-dicijo. Pred dvema leloma, ob jeklom povezujemo kulluro in luri-
znova dirigiral velikemu zboru» je dejal, da v življenju ni naključij. Tudi izbira operete Melodije srca. ki velja za najlepša slovensko opereto, ni. ^Prejšnji dog(idki vplivajo na naslednje. In ^alce je operetno mesto pn zaslugi ljudi, ki sn /brali dovolj poguma in srčnosti za lakšno uprizarjanje.« Rizmal je prepričan, da bo opereta naletela pri občinstvu na zelo dober odziv, saj ima svojo sporočilno vrednost, je v^čna in
Na novinarski konferenci so opereto Meiodije srca predstaviti (od leve proti desni): Henrik
Neubauer, Tanja ftazboršek Rettar in franci Rizmat,
premieri operete lîmeljska princesa (la je Joživela 15 poncwi-lev), so predsiavniki /avoda za kulluro, Iport in turizem Žalec obljubili, da hodi^ čez dve leii postavili na (»der novo. Obljubo 1/-p<Unjujcjo z operelo Janka (îre-gorca Melodije srca. Prcmiemo jo bodo postavili na oder 1. decembra ob 20. uri, do konca leta pa načrtujejo ie pet ponovitev.
7.'Á uvod v novinarsko koufe-renči, ki sojo pripravili ob predstavitvi operete, smo novinarji prisluhnili manjemu odlomku iz pn> jekla Melodiiesrca.kije -pobesedah direktorice zavoda Tanje Raz-
zem. Slednji bo §e bolj prcmîoviral me Slo /alec kol. operetno n^esto in luristom ponudil poleg ngkda dni-gib njego vili znamen it o si i tudi t)gled operete► ki je skupek mode. plesa iii prijetne glasbe.«
Dejanske vrednosti projekta v tem trenutku ne vedo. Izračunali so stroške za premierno predstavo in pet ptînoviiev. Ti pa naj bi doseiili blizu 50 tisoč evrov 2t) odstotkov potrebnega denarja bo zagotovil zaviid sam, prav toliko sponzorji, oslalo pa pričakujejo od prodanih vstopnic.
T'ranci Rizmal. ki je tudi tokral izbral omenjeno opereto in bo
gre dobro v ulto. ^Ob vseh ležav, kijih imamo, nam bo pimiagala, da bomo vsaj ob njenem ogledu nežni sami do sebe.«
Rezijo in koreografijo so zaupati Henriku Neubauerju. ki ^a je povabilo k sodelovanju áe posebej razveselilo. "^Uprizoritev operete Melodije srca v /alcu bo njena druga po letu 1943, ki sem si jo ogledal, in že takrat meje prevzela."
Opereta ima tri dejanja: prvo se dt^gaja v velikem p ni daj ne ni prostoru veleblagovnice Noblesa, drugo in tretje dejanje pa pred hotelom na Bledu.	■
»Zdravje v jeseni«
Mednarodna razstava ročnih del v Mislinji
v prostorih velike litovske pi> slovne stavbe v Mislbiji so v soboto dopoldne. 24. novembra, odprli razstavo ročnih del. na kateri predstavljajo svoje izdelke različne skupine, kol gostje pa s;> delujejo predstavniki turistične organizacije iz Vrnjačke Banje. Prireditev v Mislinji je pod svoje okrilje pre-vzelo lamkaj^nje turistično društvo, sicer pa jc organizator manifestacije z mednarodnim obeležjem društvo Zdravje v jeseni, ki ima svt)j sedež v Radljah ob Dravi.
Ob otvoritvi razstave so pripraviti kuliufiii program, v kaierem si a nastopil» pevski oktet Mislinja in otroška folklorna skupina Mislinja - /avrše, gosia i/ Srbije in Kosova pa sta sc predstavila s frulo (š piš-čaljo) in pcsTiijo. O namenu prireditve in društva je spregovoril predsednik društva Zdravje v jeseni Ivan Končnik.
PredsiaviJ je društvo, ki v svoje vrste včlanjuje predvsem ljudi iz Dravske in sosednjih dolin, ki prihajajo v tretje življenjsko obdobje. z različno dejavnostjo pa naj bi pripomogli k I emu. da hi ta »je-
sen« pomenila dolgo In vroče indijanski) poletje.
Tako je društvih že lani navezalo stike s turistično organizacijo v Vrnjački Banji in letos marca je več skupin iz Slovenije že sodehv valo na tamkajšnji prireditvi Zlate nilj,
čih posameznikov. Na razsiavi je videti največ različnih vezenin in različnih ročnih izdelkov, obenem pa scï se skupijie izkazale z dobnnami na bogato obloženih mizah.
Kot je povedal podpredsednik občinske skupščine VnijaČke Banje Radovan Popovic, pričakujejo s Slovenci nadaljnje sodelovanje. Temu je pritrdil tudi mislinjski župan Viktor Robnik in omenil možnost podpisa listine o partnerskem sodelovanju. Zadovoljstvo nad lakim sodelovanjem je izj'azil tudi častni konzul Kralicva
Poieg ročih dei so se društva predstaviia z dobrotami, ki so biie
namenjene obiskovalcem razstave.
Skoraj podobna zasedba je sedaj v Mislinji, kjer sodelujejo gostje iz Vnyačke Banje, poleg njih pa še Turistična društva iz Selnice, Središča ob Dravi in Mislinje, velenjska Univerza za tretjo življenjsko obdobje in še nekaj manjših skupin 1er več donia-
za avstrijski) in shivensko Štajersko Vladimir Rakoćevjć, ki je hkraii predsednik prijateljskega društva obeh dežel Gostje iz Srbije so si ogledali Mislinjsko dolino in en dan preživeli v Šaleški dolini.
■ Hinko Jercič
Dekanijsko srečanje pevskih zborov na zadnjo nedeljo cerkvenega leta
Pevke in pevci župnijskih pevskih zborov Dekanije Šaleška do-lina se ob koncu cerkvenega leta žc tradicionalno srečujejo in ludi minulo nedeljo ni bil(> nič drugače. Letošnje srečanje v cerkvi sv. Martina v Velenju je bilo religi-ozjio, hkrati pa tudi kuUurno oba-rvžno. Vso cerkcv je preplavljala večplastnost melodije, saj so bili pevci razporejeni tako na koru kot pred ljudmi. Pri bogoslužju so prepevali mašne dele. ki jih je skladatelj Avgust Ipavec strnil v mašo za ženski, moški in otroški glas. ljudstvo, dva solista in orgle. Na Dunaju živeči bolnišniški du-iKivnik je mašo napisal na pobudo domačih zharovodkitij Katje in Vanje in se slovesnosti
tudi sam pridružil. Že na začetku je bil deležen prisrčnega pozdrava, očitno pa je zbrane navdušil tudi s sv(yimi deli. Slišali je bilo latinsko besedilo, istočasno pa tudi veliko bolj znane, nam »domače« cerkvene skladbe. Ob nenavadnem, a čudovitem prepletanju različnih melodij ni bilo moč zaznati strahotnega napora usklajevanja štirih zborovodkinj, zborov, solistov in organistov. Cia-njenosti in veselja ob očilno uspešnem nastopu ni skrival niti skladateli, ki je pavkam in pevcem polagal na srce pomen glasbe. V imenu celjskega škofa je prizjianja predal naddekaii msgr. Jože Pri-božič, prejeli pa so jih zborovcidje sodelujočih zbrrov iz Šoštanja.
ireh velenjskih župnij. St. ianža in še Mihelce ter Potička. /brani so z močnim aplavzom nagradili stv pranistko (tordano fileb. leiKiri-sta Marjana Trčka in mlada or-glavca ijašo i.ešnik in Ambmža Kvartiča. Posebno zalivalo, tudi skladateljevo, je prejela prof. Katja Ciruber. ki je mašo notirala in bila ves čas most med skladateljevimi željami in izvajalci.
Ob zaključku so se udcležcnci zbrali v posebni učilnici. Gostitelj jih je povabil k hrani in dabri kapljici- Ob takšnih priložnoslih dodatna spodbuda za pelje ni potrebna. Narodna pesem je odmevala med načni in željami za prihodnje srečanje.
■ M, K.
p			i	
	IJr			
		.u	»	à Fl
fl
SaleSki
studentski klub
www.ssk-klub.si
Predstavljamo nov upravni Odbor Šaleškega študentskega kluba
Velenje-v soboto, 17. novembra, ob 19. uri je v prostorih MC Velenje potekala redna letna skupščina SŠK. Za mesio predsednika kluba sta se potegovala dva kandidata s svojima upravnima odboroma: Staša Štajnpihler in Žiga Brodnik. Letošnja rekordna udeležba volitev je presenetila prav vse, saj seje volitev udeležilo okoli 2)0 študentov Šaleške doline. Zmagal je Žiga Brodnik, absolvent ekont)mije. S programom, kije osredotočen predsvcm na izboljšanje kvalitetnega preživljanja prostega časa študentov v Velenju, je prepričal kar 164 vo-lilcev, Podpredsednik je postal Daîjan Andreje, vsestransko nadarjen študent larmacijc. Oba z Žigom Sla bila člana UO v prejšnih dveh mandatih, tako da se na delovanje kluba In pr(v hlemaiiko šaleških študentov dobro spoznata. Finančnik in lajnlk kluba je poslal študeni ekonomije Aleš Koželjnik. energičen in motiviran (îaberêan. Upravni odbora sestavljajo še naslednji šiudentje: Darko Píýe-vić. prvi obraz ŠŠK-ja. in Denis Pecečnik. večni zabavljač, oba študenta gradbeništva. Jure Ho-lešek Studeni prava, šmarski košarkarski center. Zadolžena za slike z javnostjo je poslala študentka medijskih komunikacij Ema Tamše, ki je hkrati edina predstavnica nežnejšega spola v ekipi. Za svetnika ŠKlS-a (zveza študentskih klubov Skv
venije) je bil pont^vno izvoljen Janko Urbane, študent ekonomije. ki pa je tudi novi član upravnega odbora. Predstavnik KŠŠrje Robi Kugler, predstavnik dijaške sekcije pa Jan Skok.
Nova ekipa pa za vse člane že pridno pripravlja dogodke, ki se bodo odvijali v mesecu decembru. Že ta petek. .^0. 11., sle ob 2L uri vablieni v Mladinski cejv ter na brucovaije s Pungartni-kovini Karlom in skritim gostom. V soboto, 1. 12., se bodo mimoidočim v centru Velenja delili k<mdomi, pentljice in in-
Andrejc. dogajalo pa se bo v Multimedijskem ceniru Kuni-gunda. V soboto, 15. decembra, pa bo poskrbljeno za vse ljubitelje biljarda: Biljard žur pri Ky-sestniku. Zmagovalec bo za nagrado dobil biljardno palico, vsi ostali pa bodo lahko poleg igre u/ivali v pitju neomenjene količine pijače. V decembru bo přK skrbljeno tudi za žur v Ljubljani, in sicer v CompanierosL, IX. 12.. Ker pa sam žur ni dtv volj, se bodo člani ŠŠK po zd-bavi odpeljali v Pariz. Lepote francoske prestolnice si bodo
Nov upravni odbor Šaieškega Študentskega kluba
formaivini letaki o aidsu. Za vse člane bomo nudili akcijske cene kan za Sharklcsi 8. 12. Najpt»-membncjši in že tradicionalni dogodek v mesecu decembru je vsekakor Na knap žur, ki bo odvijal v sredo, 12. 12.. v Mariborskem KMS-ju. Skupaj z Orleki iti Fešta bendoni bcmio poskušali oživili prisinega knapov-skega duha v štajerski prestolnici. Tudi letos je poskrbljeno za avtobus iz Ljubljane ia nazaj. V petek, 14. 12, ste lepo vablieni na potopisno predavanje S piciklom po Mongoliji, Urške
(Ogledovali od 19. do 24, decembra. Zadnja prava zabava v leiu 2008: SŠKpej(e)n žur s Trubači pa se bo odvijal v sredo, 27. decembra, v Max klubu. 29. decembra se bo zgodil v Rdeči dvorani pravi spektakel, ko bodo Sank ročki praznovali svojo 25, letnico obstoja . ŠSK bo svoje člane razvesehl s cenejšimi vsiopnicamu. Konec ves^ lega dece m bera bomo tudi letos pričakali na Golteh, termin p.4 je žal že razpmdan. Prinesi piv-trdilo v šolanju in poslani član!
■ Ema
KULTURA
29. novembra 2007
V novo sezono Iz zadrege v zadrego
Velenjski gledališčniki so na premieri napolnili in nasmejali dvorano velenjskega doma kulture - Danes ponovitev, predstava morda na ogled tudi na silvestrovo
Velerye - (lani (íledíiliKč;í Velenje so ludi v letošnji sezoni pripravili novo gledališko Igro. Pro-micro komedije / naslovom Iz zadrege v /adrcgo pripravili v soboto /večer v velenjskem domu kuliurc. Tokrat je gledališki ansambel prvič delal pod vodstvom režiserja Jožeta Kr^nca. ki je zaigral tudi eno gJavnili vlog.
Prav polivHÎno in razveseljivo je, da so velenjski gledališčniki, ki so ludi v slovenskem prostoru med ljubiteljskimi gledališči visoko cenjcni. na sobotni premieri dvorano napolnili prav d<3 zadnjega količka. Režiser Jože Krajne je pri izbiri teksta /a odrsko postavitev menil, da je nastf> pil čas za te I eno vel o po gledališko. Pa so seje lotili, /godbcj, ki jo je napisal Franc Strekher, prevedel pa Ciril Kosmač, je .lo/c Krajne precej posodobil in jo pravzaprav postavil kar v današnji čas. Pa vendarle dr.^i. da kar je veljalo za zadrego nekdaj, je lahko zadrega se danes. »Pod kožo so krvaW ljudje vseh generacij. /mcraj je veljalo in zmeraj bo, d« je grešiti in motiti se človeško, prelagali krivdo na drugega pa še bolj. t«ko se iz zadrege rodi zadrega in iz nje nova in še ena in ... In lako 12 zadrege v ^drcgo,« meni režiser, ki pravi tudi, da je velenjski oder velik. Tudi zato,
ker odkrito priznava, úa mu jc bilo sodelovanje v veliko veselje in da bi rade vojjc šc kdaj bil del ekipe, Kiir so po koncu predstave jasno in glasno povedali Ludi igralci.
Pa gremo k dogajanju na odru. Scena je bila preprosta, saj se in pol dolga igra većinom?, odvija v domu glavnih junakov, sosedov in prijateljev. V prvem delu se
Drago Seme In Cveta Koprivni-kar. Vsi so /e prekaljeni gledališki igralci. Mene osebno so na> bolj navduj^ili mladi, ki so s'voje vloge sinov, ličera. skritili in med igfo na novo odkritih, odlično Interpretirali Miha Šile, Petra Hri-bernik, Matej Mraz. Damjana Gračner in Nina Tratnik. Bili so res prepričljivi. / njimi zagotovo velenjsko gledališče dobiva novo
bi dali zanje vse. drugi jih ne marajo preveč. Velenjska telenovela ima zgodbo, ki se stopnjuje vse do konca. Tempo igre je dober, zapleti solidni, Sporočilo igre pravzaprav je. da nič ni tako. kot se /.di na prvi pogled. In da več« ina skrivnosti slej ko prej pride na dan. 'lakrat pa so lahko zapleti tudi komični. V igri I/ zadrege v zadrego so.
i" i}
■ • v* /i
čestitke velenjskemu gledališkemu ansamblu ob koncu premiere nove igre so bile iskrene.
Dobili so fih od gledaliških kolegov iz drugih hiš, gledalcev in velenjskega župana.
zgodba gradi v hiši Dominika Pt-škurja, ki ga je prepričljivo upodobil Jože Krajne. NjegíWií ženo. po svoje tečno, po drugi strani pa zelo prizanesljivo in razjmeva-jočo Urško, je zaigrala Irena Sti-plovšek. Njune sosede in najboljše prijatelje, prestrašenega. CO pa i a stega Oskarja in gospodovalno Moniko Koren sla odigrala
gcneracijo odličnih ljubiteljskih igralcev. Prvič so je na odru gledališkemu ansamblu pridružila ludi Branka Drk in krst dobro prestala.
Pa zgodba? Res gre za lelencv veii^ IX) gledališko, z bolj ali manj smešnimi zapleti, ki pa so dvorano dodobra nasmejali /a telo-novele se ve. kako je z njimi - eni
Ob koncu predstave je bila dvorana navdušena, gledališki ansambel pa po mojem zadovoljen. Ponovitev predstave si lahko ogledate danes zvečer ob 19.30 uri v velenjskem domu kultun?. gledališčniki pa razmišljajo tudi o sil-vesirski predstavi, kar hi bilo v našem mestu prvič.
■ Bojana Špegel
250 angleških knjig obogatilo zbirko
V velenjski Knjižnici so se ob dnevu splošnih knjižnic razveselili lepega knjižnega darila^ ki ga je prispeval British Council - Mladi uživajo v projektu Branje je žur - reading is cool
Velerye • í^ejšiiji torek so po vsej Sloveniji za7namovall dan splošnih knjižnic, med katere sodi tudi velenjska. Dnevu so posvetili več dogodkov, osrednji pa seje /godil na praznični večer v preddverju velenjske knj žnicc. Uradno so namreč odprli oroiekt Branje je žur. reading is ctoL ki ga v letošnjem šolskem lelu pripravljajo v sodelovanju z BriLisli Councilom ter Splošno in strokovno gimnazijo Velenje, V niesocu oktobru so pod mentorstvorr prof. Alenke Gortan pripravili prv4> bralno srečanje, vr-slila se bodo ceh šolsko Icio. Ve-seli so bili, ker se je dogodka udeležil tudi Robert Monroe, direktor British (^ouncila, med gosli pa je bil ludi Rajmund Vatel, ravnatelj Splošne in tiirokovne Gimnazije Velenje.
/akaj je pmjekl, kije lepo zaživel
ludi v Veleii.iu. tako pomemben, je slevilnini /branim po nastopu pevskega zborčka velenjske ginmazijc • peli so seveda v angleščini - povedala knjižničarka Brina Zabukov-nik. Poudarila je: ».Sloveniia je vletu 2006 z^íčela i/cajali Nacionalno strai^iio za razvoj pisînenosiL Razlogi /a razv<y Slrategijo temeljijo na rezultatih medJian)dnih in sloven-skili ra/jskav, ki so poka/iiJe, da se mora raven pismenosti pri slovenskih osuovnosolcih in odraslih izboljšati in da je to podn)ge ireba obravnavati sistematično, saj se bo v nasprotnem primeru raven pismenosti v Sloveniji v primerja« z drugimi razvitimi državami §e poslabšala. Cilji siralcgjje so med drugim: v različnih ciljnih in starosuiih skupinah okrepiti zavedanje o lem, da je pismenost pontembna /a posameznike tako v njihtivem /ssehnem
kol ludi poklicnem živlienju in za uspeli družbe kol celote; ra/viti bralno kulturo in izboljšali moliva-cijoza branje
Ker ima Velika Britanija na tem področju veliko znanja in i/ku-î>enj. je Britisli Council ponudil ptmoč in sodelovanje različnim parinerjem in ustanovam, v obliki tuje ekspertize in izobraževanj za socelojuče. V lanskem solskem letuje pod okriljem Ministrstva za kuiiuro izvedel pilotski projekt v Osrednji knjižnici Kranj ter Mariborski knjižnici. Cîlede na rezultate sodelovanja jc v letošnje m šolskem lelu i/hral med II prijavljenimi knjiž.nicami ? knjižnice • tudi velenjsko. Donacije okoli 250 knjig v angleškem jeziku so se seveda zelo razveselili, kar je ob uradnem prevzemu poudaril ludi vodja Knjižnice Lado Planko.
V kullurncni programu velenjski gimjiazijci pripravili ludi simpatičen skeč »Misija nemogoče« v angleškem jeziku. Sledilo pa je predavanja dr. Mete Gros-man, slovenske avlorileie na po-dn)čju branja. Predavala je o branju v medkuiturnem položaju, pri čemer je največ pozornosti namenila razlikam med branjem v ma-terinsčiiíi in v tujem je/Jku.
■ Bojana Špegel
Kiparji na poučni delavnici
Velerye • Društvo Šaleških likovnikov vsako lcic> pilpravi več tečajev za svoje člane, s katerijni li pridobivajo nova znanja tako v slikarstvu koi kiparstvu in novih medijih. Zanimivo je. da se njihovih delavnic radi udeležujejo ludi ljubiteljski umetniki iz drugih koncev države, saj sodeliivanjc med drušlvi zelo dobro poicka. lakoje bilo tudi na novembrski kiparski delavnici, ki jo je vodila priztiana pedagoginja, akademska kiparka Dragica Čadež Lapî^ne, Dclavnica z naslovom »od glave do portreta« je polekala vvclenjski vili Rožle od 16. do 18. novembra, na koncu pa so lahko prav vsi udeleženci razstavili nastalo skulpturo glave. Sodelovalo je 11 kiparjev iz Kranja, Idrije. Ajdovščine. Mežice, Kotelj. Raven na Koroškem. Mozirja in Velenja.	■ bè
Kiparji so v delavnici^ ki jo je vodila Dragica Čadež Lapajne, v treh dneh osvojili ogromno znanja.
KOLOTsTA.
Tolpaštvo ali »hang with the gang«
Prçti nvkiijájťviJe hI/ nu Sl(nvmja 2 odfUvn dokumcnlarvc o lolpí MS-J J. kl Je začela synji' delovatije v I/k^ An^ek'M/ v Arneríkl v pos/iííi sedem-Or mzpreíila svitje lo\-ke ptt »«v« swul Nastanku tolpe Je botroval amvfůkl ihieni nei'nakosif priseljencem tn njihovega slabega/iiiamie^u siaîuso za prczitetje. Dihkriminacija in sibko^l sociahie držai'e Jc odraščajoče najstřiike pfKezala v nasilne ùupno^'^i iz katerih so se obliko\^li Jrt> in ^an^f^nkl kariďi, kl .'io sxusotna in poslediàio zaradi akcfj .si-sjeniu y.lM p(/.slali cden ^Zî/vm/V/ kriminahiiU probienur^'. KplMffjii te kû-limnc me Je vzpiidbudllu /^u nuy/ena dijaka, kl Je oh xvojl ob nizlaiîl vsebine	umeurlške^a dela rekel lakolc: »Kar sem nare-
di!. Je samo to. da ^sem naslikal občutje, kije popolno. Ce si lahko zadel v pra\i driižhf pragih príjaieljtx Je ía« popidti« SIcer se ta za^^atínv fte pwezi^ z iako iW/AvV« problentom. kîga ima Atnerika z MS'IX sen-dar nam laJtko pomaga razumeti kakšen zaCetni vr^/ô, kl ^a najsutiki čutijo ob ionnirunju majhnih združbic in kuieni t>d njih lahko pvsiune tudi velika, če s/) plodna tla. /Mnitbice zdnčuj^o pripitilje. ki imajo nekako isse nazore o tiv^jenju in pogjedn nanj. ponunjdi izhajap iz Istih socialnih plaiform nekega okolja ali obishijQ'o hie sofe in žMJo vrula na vruta, Po-na\\4dí fih druži ludi nekakšna fsia tvredno.'S ohtsa in iHlw da oblače-njit. poslušanja Silasbe. kajenja citant, marihuane uJi popivanja, deljenja zashitka s prepnxlajo prepoveduimU. skmîka • neodohvvaJočiJi dejavnosti fđarejših a^'io'ifet. Dejavnost drtdhe. je ena od akrtvnosi, ki Jih dmtbků deli sama s sabo. Ixjirko njz\ye ttidi s^nýo govorico. ki Je pogosto izražena kot popačen aH z govorico razjtih knlenj simbolnih znakov, glasbe, načinu oblačenju in siriženja. raz/iIh fetin^ž in pi/sin^: Iz nedolžjie^a druženja in skupne^ pohajkifcanja včmdi na.^tane ludi več in zilnižbica lahko zaide na turanpoiu. tako kriminalna koi tudi satnodesirttktfvncL Vidi v Velenju sino imeli pred kli tolpo, ki áv Je ifnemmla iHtrrio/\ Na srečo Je z Oilrascanjem njenih članov z\fidenela in upajmo izginila. !n na srečo smo ntajhita. nefJtnnembfia driavlca brez velikih /nesSi In tako dra-ličnega sftciahteiia sistema, kfbilal/ko botrrn^l nastanktt taksnih problemov. kol Je MS-L^ v Ameriki. A wndar skrb staršev ni odveč, ko zaslišujejo svc^c oiroke o njHfíjvih prostočasnih dejuvtKK^ih Luhko se učimo na ekstremnih printerih. le ti nam omosočijo, da lahko takšiřo družbena .çA hofija mladih uspešno in prewjnlxtio zatrejo že v kali. MS-i^ obvladuje fkoraj ^'sa velika me^a v '/.IM. svoje Iwke Je razširila v sosednje držatv Ji/žne Amerike !n ludi čezoceun vl'xropoin l'xrtiariio. Gre za tolpozizra-zilo strogimipniiill. ki obvladuje preprodajo drog in orožja, njeni Člani pa so ť/ekrntiranif ře v zelo zgodnjih m^stniških letih I u gre ludi za problem odsiofnosti s'Suršev. ki morajo za preživetje družine izrabili popolnoma čas. lako so otroci prepuščetii sami sebi In ulici, kijih vzgoji p<t sivje skl sl:Jem tu ne igra poseb/ie »'/«gc, suj^' pomembnejši lybčniek pripadno-stl veliki tolpaški dnclni. v kiJteri se nadouiefJip čustva varnosti, pripadno-si. zaželjeuosli ifi navidezne dobronamerne skrbi za posameznika. Ce so družine ie sume po sebi izropane omef)}enega. hiše \'erJeuto kakšen pniho-log .s'trinjal z mono, da pač najstniki in odrasčajoči poiščejo nadomestilo dmžitnske^KrnmsUdritgje Ce odnosi vdmzini M'rjisnoza obstojpofrt-l>ujep čas. v kaii'rem se lahko oblikujejo, poiem Je tudi /Hiša mala nep<nnt:mbnu državicu lahko v skrbeli, saj je zaradi vedjiu intjše draginje vedno več faariie\' zdoma, du lahko pridelajo kapiîallstlùjc dobrine za nujen obstoj drrtžif^e. Posledično pa Je vedno več otrok na nHcaji. ki so polne '^yiboíh' in nrzlihiosti. K>uikopra\'uosi ^eh nu žulost obstoju le h^vorjeun i' usiih velikih mot ki nam pišejo zakone. Healnost je verjetno drugačna in ta. v kontekMu enakopravnosti, lahko berijiva med drtKi in najsiniki. se za a^no občutka vrednot bt poziii\-ne samopodobe podajo m fievanu. lolpaiko pot samodestnikcijc in iluzije pripadnosti. sSl,\iem in Jhtava .'Sa občiilljh'a »snl^kta^. S hipokritskim otlnosom in egocentrično zazríosp vase lahko peščica vlada/Klh pfn-zroči krizo, ki uniči a\no^no celico družbe, ki Je družina. Na tahšen način, da njeni otroci odraJi^o na ulici» imiiem ko starU pridelujejo precenjene dobrine in ntenedženke dotščke. Nič čudnega se mi ne bi zdelo, če bi se počasi tudi pri nas začeli soočali ^ podobnimi ležu^ml nenavadne integrucije mhtdostnikw v pridobitwní sí-.steni
■ NataŠd Tajnik Stu par
107,8 MHz
R/I\OOJQkO IDG
Glasbene novičke
Oddaje sooblikujejo tudi poslušalci
Modcmorka Kadia Velenje Karolina Detlov-tiik je znana po tem, da ima rada stike s poslušalci. da jih vahi k sndelovsnju pri najra/ličncj^ih leinaii in da z njimi rada pokmneniira kakšno sivar. ^»Seveda, saj si ^ellm. da poslušalci sooblikujejo oddaje. Radio je živ medij in klici poslušalcev jo /najo še kako ra/gibatl. Tega se premalo xaveda^io. še premalo sodelujejo lakrat, kadar gre za informativne, razmišljajoče leme. le jih /najc) razburiti, a si lega ne upajo javno i/ra/iti. Sama pa pogrešam prav njihov »adrenalin«. Preko etra so /.anesljivo precej manj izpostavljeni, kol sem sama. Tudi s svojimi mnenji lahko prispevajo k re-šilv) kakšne težave, saj odgovorni foslui^jo radijske oddaje,«
Karolina pravi, da so ob poslušanju sobolne dopoldanske oddaje, če niso na počitnicah ali če ni na programu kakSen šporlni dogodek. Ijudie kar za sivar. Na splošno pa radi /avriijo telefonsko šjevilko takrat, kadar gre za glasbene želje - mimogrede, teh je preveč • ali kadar za sodelovaiije prejmejo nagrado.
Dd ne bo pomote, Tako
kol do poslušalcev in poslušalk /na bili Karolina kritična tudi sama do sebe. Njeno jezikanje pred mikrofonom, pravi, ni vedno tekoče. Čeprav zna ocenili, kje lahko pri katerem od sogov5)rnikov »dregne» v zasebnostjo včasih kar zanese, »/aio se opravičujem, Obljubim, dii bom v prihodJije manj g<TVt>rila in da bodo icme še bolj zanimive In aktualne.« je še dejala Karolina,
KaroUna si želi, da hi se poslušalci večkrat oglasili v oddaje in tudi z informadlami o temperaturi v njihovem kraju ali o prevoznosti cest pomagali narediti program še bolj zivaiten.
Ne, hvala Evrovizlji
Hàk)
na kratko
PAHKRTi
Legendami slovenski pank bend se ob 3[kbleUwí ustanovitve po dolgSi leti) s|Mt vrača na oder. V soboto. 1. deumbra. bocfo nastopili v liub^anski dvDraniTrvofi,kjerso|Hed(Kfai$etBnl leti ludi odigrali svoj zadrgi konoert z naslovom Zadi^ pogo v IjuUjanl
ZLATKO
Dolgo pričakovdni uideospol za skladbo Zamuvi ga i mano Ijubljan* sk«0a raperji Zlatka je hončno tv. Spet so navdihnila SO, leta, ki zadnje čase zaznamujejo ZIdIkovo podobo. Video spot prežema utnp malih jazzovskih klubov iz tistega ca$a, ki so vdolgih nočeh vreli od glasbe, energie in piesa.
6IB0NNI
V	začetku decembra bo izšel dvoim živi album hrvaškega glasbenika Gibonnija. Album z naslovom Acoustic/E fee trie prinaša šestnajst v 2ÍV0 posnetih skladb, ki so jih posneli na koncerlih v Zagrebu. Sata-jevu. Puli. Liubljani tn se kje.
IVA STANIC
Pri ZKP RTV Siovenija je izšel pnire^ nec Ive Stanič z naslovom Vsak nov dan. Snemanje albuma si je mlada in nadarjena pevka prisltižila kot nagrado za najbolj perspektivnega mladega izvajalca na letošnji Slovenski popevki, kjer je našlo* pďa s skladbo Kako živiš.
KONCERTNI DECEMBER
Pred nami js bogat koncertni mesec.
V	petek. 7. decembra, bodo v klubu Max nastopili Res Nidlius. Oan kasneje. v soboto. 8. decembra, bo v Rdeči dvo rani Sha rkf est s s kiipma m i 6ig Fool Mama. Oan O, Leelooiamais in Make Up Z konec meseca. 29. decembra. pa bo prav lako v Rdeči dvorani veBki koncerlnj dogodek ob 26-letnici skupine Sank Rock, na kate* rem bodo polsg slav^eisev nastosHli se številni njihovi gos^.
Turbo Angels vse bolj pop
Skupina Turbo Angels, ki je H pred časom oznanila, da S€ bo iz turbo podala v bolj pop vode. je posnela svojo prvo balado. V skladbi z naslovom Zamrznil je i!as. ki prihaja na radijske postaje, ni harmonike, moška člana zasedbe Dejan in Raay pa se pojavfata v vlogi pevcev. Pod skladbo se je podpisal Raav kot komponist in aranzec besedilo pa je napisala Vera Unda. Po poletni plesni u^ešnici Na Bahama, s katero so pravzaprav oznanili sv^j preboj v popgíastx). je to druga tovrstna skladba iz tabora Trubo Angeisov, Produkcijo nove skladbe so zaupali skandinavskim producentom, ki so sodekivati tudi pri nastajanju pesmi za skupine Blue. Take That in Boyzone.
I	PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
^	l^or poteka vsako soboto oh 9.35 mi. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v
^	programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih
^	ob 18.30.
^	I.MAGNIFICO-Pismokumu
^	ZTAKETHAT-RulelheWorld
-	3, TIMBALAND feat. ONE REPUBLIC - Apologize
30. novembra bo izšel novMagnifi-cov album Grande Finale. Ploščo njegovi piivrženci žedolgopiičaku-jejo. saj je bil njen izid sprva napovedan iB za letošnjo pomlad, ko je izšla tudi skladba Land Of The Champions, a so poiem tzid piesta-vili V čas proti koncu leta. No, zdaj je plošča praktično tukaj, na njej pa je tudi zmagovalna pesem v izboru tega tedna, etnično ooarvana Pismo kumij.
r ■ ~
' LBSTViCA
Vsako nedeljo oh 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni ftfd v nedetio. 25.11.2007 (št.;757};
I. Ans OBJEM: Poročni valček Z IGOR Ô ZZ Lisička je prav zvita zve(
3.	VESELI BEGUNJČANl: Gasilski jubilej
4.	ŠMARSK1 MUZIKANTI. Blizu srca
5.	Ans SNEŽNIK: Darilo nevesti
6.	Ans. FRAN&È: Novorojenček
7.	Ans. MARJANA KOCEVAPJA: Glasba ogreje srce
8.	Ans. ORION: Abraham
9.	Ans. PRIMOŽA KELENCA: Otroški dnevi
10.	Ans. MIKOLA: Lepa beseda ...večna: www,radiovéleije.com
■ Vili Grabner
Avstrija naslednje lelo ne bo sodelovala na tekmovanju za cvrtivi/ijsko popevko, vprašljivo je œlo. ali si bo i/bor na avstrijski lelevi/jji sploh mogoče ogledati. Kot je pcyasiiil programski direktor OKF Wolf-gan^j Lorcnz, je odluo, da tekmovanje za evrovi/Jj-sko popevktJ ni vcc mednarodni zabavni program, ampak le še pali lična kuhinja, v kateri o /niagovalcu ne odloča kvaliteia, ampak njegovo poreklo. I/bor evrovizijske popevke je odraz "očitno negativnih prepoznavnih znakov /apictenega evropskega zdruzevanja" in OKI' "talentov iz Avsirije ne bo več pošiljal na tekmovanje. na kaicrem nimajo nobenih možnosti", je poudaril Lorcnz, a obenem dodal, da bodo z veseljem znova sodelovali, če se ho situacija spremenila, /a Avstrijo lekmovanja za evrovizijsko popevko doslej nikakor niso bila y.godba o uspehti. Slavila je le enkrat • leta 1966, ko jo je zastopal L Ido JCigens s pesmijo Merci (.'herie. Nasprotno je že kar irikrat pristala na zadnjem mesiu.
Metulj tokrat s Tinkaro
Poleti so se priredbe uspesnice Metulj skupine Saik Rock izpred dvajsetih let lolili energični idrijski punkeiji /a bij uje na generacija. V teh dneh pa na slovenskih radijskih poslajah lahko prisluhnemo aktualni priredbi, v kateri so moči združili 'linkara Kovač in člaiii skupine Sani R^jck. Tinkara je bil« še
posebej zadovoljna / izzivom, da je v skladbo poleg vokala lahko dodala tudi svoj solo na flavti. (îlede na kemijo, ki sc je med snemanjem v smdiu spletla med vsemi udeleženimi, ne gre dvomiti, da bo Metulj v novi različici prav tako velika uspešnica, koi je bil original. Vsi listi, ki želile Tinkaro v družbi Šauk Kockov slišati v živo. ne zj m udi le velikega praznovanja njihove 25-lelnice 29. decembra v Rdeči dvorani v Velenju. Poleg Hnkare se bodo skupini Sank Rock pridružili še 6 Pack f\jkur, Natalija Verboien. Aki Rahimovski, DJ Uousemouse ter vokalna sku-pijia Caniemus, ki napoveduje pc^sebno glasbeno presenečenje.
Drugi album Tide
Skupina Tide je lik pred izidom svoje druge zgoščenke 7. naslovom Nolhing To Lose, ki so jo. tako kol njihov uspešen prvenec Seven Days, v celoti posneli na Nizozemskem s prekaljenimi tujimi producenti. Rokerski kvariet Je album posnel čez poletje v Markanl Recording Studios, pri tem pa sla jim pcv m&gala producenta Peer Rave (Ilenr>' Rollins, Junkie XL, Urban Dance S^uad...) in MaLihijsVan der S peek (sodeloval je z Laury n Hill, Craig om Ros-soni, bilje kitarist Lennyja Kravitza ...). Na albumu je enajst ntjvih pesmi, med njimi ludi predelava ro-kerske klasike skupine MC5 Kick Out The Jams. On: za album, ki bo vsekakor presenclil. saj je dru-
t^
®
w 11	^
gaćen od prvega, veliko bolj melodičen, zrel in dovršen. Prvi single z albuma je izjemnt.) spevna pesem Wailing for the Rain.
Hip Hip Reunion
V peiek, 7- decembra, bo praznik za ljubitelje hip hopa. V mariborskem Štuku bodo namreč priprtivili dogodek z naslovom Hip Hop Reunion 1999-2007, na katerem bodo nastopili izbrani izvajalci, ki so s svojimi nastopi za/.namovali hip-hop dogajanje v Mariboru od leia 1999 do 2007. Mariborski klub Šluk je z leti postal sinonim zj odlične hip-hopdo-godkc, ki so pustili poseben pečal na <ibiskova]cih In vseh nasiopajočih. ki so se v vseh leh letih zvr-siili na odru. Med drugimi sta v klubu Štuk nastopila ludi legendarna ameriška izvajalca Masta Ace in Royce da 5*9", angleški D.l 279 1er vsi vidnejši predsiavniki liip-hop kulture s prostora nekdanje skupne države. / željo, da zgodba dobi epilog in da del nepcjzabnega obdobja še enkrat p<jdoživijno. je nastala ideja o Uip-llop Reunionu, dogodku, na katerem bodo nastopili Ldo Maajka & l'rcnkic. General Woo & Target, ki se bosta ekskluzivno za Hip-hop Reunion ptyavila skupaj kol legendarni dvojec l l^M 11, odlična maribi)rska skupina Tekochee kru in mnogi drugi.
Harmonika nam je v veselje
Konec leta 1997 sosekarlako, za hec. za svojo zabavo zbrali ljubiteljski glasbeniki, ki so radi raztegnili frajtonarico. Skupnojimjebilo tudito, da so vsi bili zaposleni v Premogovniku Velenje ali njegovih povezanih družbah.
Tudi podcseiih letih je tako, le da so nekateri ned njinnže upokojeni. 25 jih je. druzi jih ime Han^o-nikarski orkester Barbara, prek 100 nastopov na radijskih in televizijskih postajah, na najrazličnejših priredilvah, od kaierib jib je bilo veliko povezitnih s promocijo Muzeja premogovništva Slovenije in v sklopu skupnih prireditev podzemnih muzejev ireh dežel. V tujini st) nastopili v Nemčiji in na rudarskih igrah v Avstriji.
Od ponedeljka, ?>. decembra» jih bo družila tudi T\jihova prva zgoščenka z naslíwom Harmonika nam je v veselje. Med ljubitelje zvoka frajlonarie jti bodo pospremili ob IX. uri na zabavni prirediivi v Muzeju premogovništva Sloveniie. Kol goste so povabili ansambla Mira Klinca in Spev, Fesla bend in Rudarski oklel.
Snemanje 11 skladb, ponarodelih in narodnih, zdaj izbranih za prvo zgoščenko, je potekalo postopoma od leta 1999, pri izdaji zgoščenke pa so jim največ pomagali Premogovnik Velenje, sindikat podjeija in HT/ LP. Zgoščenka bo izšla v l.OOO izvodih, sprerauo besedilo k njej pa Je napisal mag. Ivan Sivec. znani novinar, lekstopisec. pisatelj, pa ludi prijatelj harmonikarjev, saj njihovo pol sprim-Ija že več let in je navdušen nad takšnim negovanjem godčevske iradicije.
mtflD! Donsfimi poiíce/uo
Šola v naravi
LiČcnci 5. razredi)V OS Ciorica in pi>dru/Jiicc v Vinski (tiîri so biJi oJ 12. do 15. 11. 2007 v Soli v iia-rasi v daniu C^OD v (jorcnju tmd Zrcčanii. Takole so sanii opisali svoja doživetja
Dogodivščine v šoli v naravi
Prišel jc cas Sole v naravi. Pel zanimivih dni smo preživeli v majhni vasici Gorenje nad Zrećanii. Razveselili smo se lepih sob in prijel-iiih voj\iav iz kuhinje.
/julraj smo vstajali ob sedmi uri In odšli na ic)i)vadbo, Sledila «a zajtrk in pospravljanje sob, saj so jih occnjevali. Dopoldne smo imeli pouk v narHVi in v učlbiici, popoldne pa razne špi^rine akliv-nosii- [Jćill smo se sireljaii z lo-koni. Plezali smo ludi po plezalni steni v ^porini dvorani in ht^dili na pohode, /elo zanimiv jc bil oricn-lacijski pohod v skupinah. Na startu smo dt>bili navodila in kompas, seveda pa smo se o orienlaciji učili /C prej.
Po večerji smo pisali dnevnike, ki smo jih kasneje ludi brati in se p(> govorili o preteklem dnevu.
Prvi večer smo imeli nočni po
Hiteli smo s pospravljanjem sob. saj na.s je doptíldan čakalo še orientacijsko lekiiitîvanje Lov na je-lenCka.prcdkosi]<mi pa smoscpo govorili še o vremenu, ki smo ga ves leden spremljali iu zapisovali.
Kiuuaj smo čakali na odhod. / avtobusom smo se pripeljali pred solo, kjer so nas ze čakali starsi. Bili smo veseli in zadovoljni.
Laura Kotnik, 5, b
Snežno doživetje
Joj. kojikoježeura! Iliiroseurc-dim in odpravim pred solo, kjer me i^e čakajo prijaielji. Z aviobu-som se bomo odpeljali v šolo v naravi v (lorcnje nad /rcčami.
I^îlna sem pričakovanj in hkraii malo /a i o sin a, ker ^rem /a dalj časa od drmia. Poiskala sem si sedež na avtobusu in pomahala siar-šem v slovo. Pn do /reč je ííitro minila in kmalu sem zagledala dom,vkaiereni bom preživela ves teden.
Namcsiili smo sc v st)be. Kmalu so nam predstavili urnik. Bila sem prijelno presenečena: lokostrelstvo. pohodi, plezanje ... Vem. da bom zelo uživala, saj sn mi vse te
Vsaka soba je imela predstavitveni) točko, potem pa smo plesali. Bilo je sut^r.
Prišel je petek, Naše glave so polne znanja, lepih doživetij in hkrati veselja, da se vračamo do mov. Ponîahali smo psu Buigu. ki nas je spremljal ves teden in sez nami i^ral. Prxid šolo pa so nas že čakali starši. Iz mojih ustje kar vrelo,
Sara Podtinšekf S. b
Šola v naravi razveselila učence
Učenci .5. razredov OŠ <îorica in p<idružnice Vinska Gora smo v mesecu novembru /a leden dni svoje učne prosK^re zamenjali z učenjem v naravi.
V ponedeljek, 12. II. ob X. uri zjutraj se nas je 45 učencev In tri učiteljice odpravilo v kraj Ciorenje nad Zrečami, kjer smo v domu CSOD preživeli dneve v zjiamenju učenja, telesnih aktivnosti, iger, plesa In veselja, ki ga premore otroška domišljija.
Pod vodstvom razredničark in ostalih učiteljev smo p<movili svoje že pridobljeno znanje s področja
hod s petroleikami. Ko smo hodili po gi»/.du, nas je bilo zelo strah, lloja po gozdu je bila naporna, saj smo morali paziti, kje stopamo. Ko smo prišli i/ gozda, smo ugasnili petrolejke in si ogledali zvezde. Bilo jih je zelo veliko. Učiteljica nam je pokazala zvezdo Sever-nico, Mali voz. Veliki voz ... in nam razložila, kako jih najdemo med ostalijui zvezd a tni na nebu.
V	četnek smo imeli zaključni večer. Pripravili smo zabavni pro gram s šalami in igrami, večer pa seje nadaljeval s plesom.
V	petek smo se odpravili domov.
dejavm>stj zelo všeč.
Vsak dan smt) imeli pouk, vendar je bil drugačen to>t tisti v redni šoli, saj je kljub hladnemu vremenu potekal ludi zunaj, v naravi. Ličili smo se o onesiiaževanju, o enei^ijl, orientaciji ... Delali smo tudi razne pt^skuse. Kaki» bi bilo lepo, če bi tudi redna šola potekala tako.
V	sredo pa seje zgodilo ... Ko sm<i vstali, smo zjigledali sneg. Bili smo zelo veseli- Po zajtrku smo si nadeli kape, sale, ri>kavice in se sli kepai. Sne/aka pa žal nismo mogli narediti, ker je bilo snega premalo.
V	četrtek zvečer smo imeli žur.
družbe in naravoslovja, naučili pa smo se ludi veliko iii»vega. Manjkalo nam ni niti telesne aktivnosti, ki je bila usmerjena v pnhodnistvo, mnogi pa smo se prvič srečali s plezaigem in z lokostrelstvom. Da je teden bivanja v naravi dosegel vrhuiîec. je poskrbelo tudi vreme, saj nam je poslalo nekaj snega, ki smo ga bili vsekaki>r veseli.
Domov smo se vrnili v petek. 16. 11. 2007, okoli ^..•^O, polni lepili in neptîz^bnih spominov, vendar želje po domu in svojih najbli^ili nihče ni mogel skrili, tako mi kol tudi nasi siarsi ne.
■ Maša Bafažak, S, b
Zlati logiki
Prod nedavnim je bilo na Takul-leii za elektrotehniko v Ljubljani 22. državno tekmovanje iz logike. Na njem je sodelovalo več kot 400 udeležcnccv - zmagovalci izbora šolskih dijaškil) tekmovanj, študenti in najboljši učenci osnovni šol. Tekmtwali so v petih starostnih skupinah, za rešitev
štirih nali)g pa so imeli na voljo tri ure.
Na njem so nasiopili tudi najboljši iz Šaleške doline.
Zlato priznanje so osvojili: X. razred; Kristina Bajcer (OŠ Livada Velenje), menlorica Džiirdžica Vi-dovič: y, razred: Žiga Gregorin (OŠ Gorica Velenje), mentorica Brigita Kramaršřk: Vid Jazbec (OŠ Aniona Aškerca Velenje), mentorica Milena Lukiiar; Ana
\'ojnovic (OŠ Gustava Šiliha Velenje), menlorica Jolanda Krofel.
Med srednješolci pa so osvojili /Jato priznanje iz logike dijaki Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje: 1. letnik: Helena Plazi. Mihaeh Štiglic, Eva Zlodej, Blaž Sobocan; 3. letnik: Nikola Doiniiiković: 4. letnik: Tajda Špital (vsem je bila mentorica Silvestra Jevsenak.
■ tp
Mednarodni sejem frizerstva in kozmetike
Na celjskem sejmišču se bo za vikend predstavilo več kot 100 razstavljalcev iz 14 držav - Pester strokovni spremljevalni program
Tatjana Podgoršek
Soboto in nedeljo, I. in 2. decembra, bo dogajanje na celjskem sejmišču popestril 6. mednarodni sejem frizerstva in kozmetike. Na največjem lepotnem dogodku v Slovenije bo na več k<H 7000 kvadratnih meirih razstavnih površin predstavi ponudbo 101 razstavljalec iz 14 držav. Med blagovnimi znamkami bo več kot polovica tujih.
Na novinarski konferenci prejš-
nji pelek so predstavniki organi-/jilorjev - družba Celjski sejem in podjetje Hair l ashion - dejali, da je prireditev namenjena frizerjem, kozmetičarkam, pedikérkám, manikerkam in tudi tistim, ki belijo ohranjali, negovati svoj videz 1er se seznanili z novimi trendi na tem področju.
Razstavljalci obljubljajo pestro sejemsko p'mudbo p<îklicnih frizerskih, kozmetičnih in lepotnih prtîizvodov 1er storitev, Tako bodo na ogled najnovejši izdelki
iz lasne kozmetike, frizerska on>dja in lehnike, oprema za frizerske salone, frizerska in kozjne-tična galanterija, dekorativna in alternativna kozmetika, onidja, pripotiiočki in materiali za jiego in oblikovanje nohiov, parfumenja ... Pestro sejemsko portudbo bodo spremljale številne strokovne spremljevalne prireditve, od predavanj do delavnic in mř>d-nih revij. Kot novost sejma organizatorja napovedujeta sobotni modni spekiakel. Nedeljski sejemski dan pa bo obarvan bofj lek m ova In o.
V soboto bo sejem odprt od 10. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 18, ure,
Praznično odeta OS Livada
v torek so učenci in učitelji OŠ Livada ter podružničnih šol Škale ler Cirkovco izdelovali božično-no-voletne izdelke, ki jih bodo prodajali na bazarju. Vzdušje je bilo praznično, vsi učenci ustvarjali in se pri delu zelo zabavali. Nekaterim so priskočile na pomoč ludi mamice in cveiličarke. Ob tej prh ložnosli vabimo vse • mamicc, očke, babice, dedke, prijalelje ...
Jutri, v petek, pa bo od 17. ure naprej pred l.Jvado bozičnf>novo-letJii bazar. Izkupiček nó pn>daniii i/delkov bo nantenjen nakupu no-vih igrač za učetice razredne stopnje in podaljj^anega bivanja.
Ce še nimate idej aH okraskov, daril ali želiie le pokraniljali ter pogledati izdelke učencev, pridite torej jutri na Livado.
Praznovali tudi Mladi muzealci
/a Muzej Velenje je letošnje leto jubilejno, saj praznuje 5(Mcl-nico del o vanj a.Ta pomemben okrogh jubilej smo zaznamovali deloviui, saj se je v tem letu zvrstilo še več prireditev kot običajno. Za odrasle je bil višek praznovanja S. novembra 2007.
1^. novembra 2007 pa je bila praznovanju namenjena nedeljska muzejska ustvaijalnica. Prišli so naši Mladi muzealci, otroci od 4. do 10. leia. skupaj s starši. Najprej jim je kuslodinja Mateja Medved ob računalniški projekciji razložila, zakaj je nastal muzej m kako se je razvijal, potem pa so si dogajanje v muzeju v petdesetih letih ogledali še na razstavi íNaših 50 ietís Na delavnicah. ki jih je pripravila Andreja Zelcnik, so si nato izdelali krono in ogrlico, postali grajski in se tako opremljeni ob glasbi igrali. Potem pa jc nastopil slovesen tre-
nutek, seveda, prinesli smo torto, ki pač nc sme manjkali na praznovanju rojstnega dtie, tudi takrat. ko praznuje muzej. Bila je slastna.
11 otroci bodo doitiveli še precej
okroglih obletnic muzeja in mi z veseljem delamo z njimi v uparuju. da bo postal njihov in da bodo prihajali tudi kol odrasli na prireditve in praznovanja.
■ Aca Pohs
Mnenja in odmevi
"Revščina je. To je dejstvo!"
Ptxi tem naslowjni je bil v tedniku Naš čas z dne 22. tega mcscca objavljen iVîgowr, ki ga je imela novinarka Tatjana Podgoršek z Mariio Pclkič. E)arjo Lipnikar in Filipom Vrabičcm o socialno ekoiiomstí problematiki v Šaleški dolini. Šo ji '/a ugotavljanje oziroma podajanje ugotovitev o revščini tistili, ki so žal pn dnu družbenoekonomske Icslvice pri nas. Kar je bilo posebej t*xlčriano. je bik) med drugim tudi dejstvo, tb je takšno stanje ludi v občini Velenje, ki jo je drugače laJiko šteli za gmotno bolj pri vrhu v tvi drávi.
Prispevek sem pazljivo in z zaninianieni prečita!, tako. kot to storim vsel «j, kadar gre za
prispevke z navedenega, to je socialnega podreja. To še posebej, br sem večji del swijega delovnega veka svtýc aktivnomu posvečal obravnavanj problematiki.
Prispevku ni kaj očitati. Naspromo, želel bi si. da jc takšnega ob javljanja već. In to iz več razlogov, še posebej, da se razbije tisto imaginarno prepričanje ter slepilo, kako je naša družba prepolna pritoznosii. kako nam je "tajn" in vse drugo, kar poskuša ziuncgljevaii dejanske pritlobiuie, s tem pa življenjiike iii druge travme, ki pestijo vedno bolj m vwhîo većje število naših občank in otcan^w, Ore. skralka, za tisto tenomenologijo, ki jo poznamo od drugod, iz zgodovine, (iiemture, ne nazadnje pa tudi iz kritičnih ziipiscjv prouče-van.ia določenili strokovniii krogov, ki se stanjem vdružbi posvečajo. Skratka, tudi pri nas
lahko govorimo o tipični navezi "blišCa In bede", takn značilne za vsako kapitalistično družbo, temelječih na zasebni lasuiini nad pn»* izvajalnimi sredstvi, lastnina, ki ustvarja vse pravne In druzhentwktwiomske posledice, je počelo stanja v družbi, v kaleri se naliajaino in ki, kar še najbolj pre.seneča, s takšno naglico v zadTijih petnajstih (etih pridobiva vso tipično nziognomijo kapitalistične razredne družbe. Prsmaloje m prostora za globljo analizo, vendar bi se sirinjal z ugotovitvijo gospe Pelkičeve, da t. i. srednji sloj ali pa razred, če hoćemo, izginja. Izginia tako, da vdik del prehaja v razred izkoriščanih, zelo mali pa v raz« red kapitalističnih izkoriščevalcev.
Kjïsem hodil všolc in se v različnih preilme-lih seznanjal z značilnostmi kapitalističnega družbenega sistema, za katerega sem mislil, da
je za vcčtio Izginil s slovenskih tal. si nisem mislil, ga bom moml na starost še doživljati. Pri razmišljanju o ziučilnastili razvoja na oN ravn.tvancm píxlroCju pa iq tlovcjlim mlliev. da gre pri nas na eni strani /a tako nagio postab-ševanie socialntHikonomskih razmer, se posebej p(5 uvedbi evraif), ki bo kmalu dohiteli^ in prehitelo tovrstne značilnosti v državali zahodne l'vpipe. na drugi su'ani pa tako, kot se kaže v drugiti novih, vzhcxlnoe\'ropskih, pridruženih člajticali Jivropske zveze, za še radikalnejše razmere, kot jih sicer kapitalistični družbenoekonomski sistem pt>zna "per defini-lioncm".
liitrost socialnega razslojevanjri je šc posebej vidna zadnjaleta pri tej vladavini, ki pospešeno dokončuje ustrezno materialuo preobrazbo» pravnimi, socialnimi in drugimi ekonom-
skimi ukrepi- Vsi so j^a prava negacija tistega, tako razvpitega pridigajija v preiivtililni kampanji o akiivnosiilt za ziigotavijanje blaginje lju<lstvîî. Ce sem bolj ločen: blaginja že. vendar nc TU ljutj.sm>l
Ob koncu naj navedem, da sem v življenju HI vcdn«) pesimist. Ikkšna opredelitev mi j« pript> mogla, <îa se nikoli nisem <ial presenetiti. Tako sem ludi vzve>i s tem razmišljanjem tiducj prepričan. lia različni L i. ki)zmetični popravki ne boib odpravili ali pa vsaj upočasnili socialnega niz-slqievanja sk)vcnskcga ljudstva, temveč je sistemski. drastični ukrepi. Nekateri v razvitejši Lvropi to že spoznavajo, saj so npr. zadnjič nemški stKialni demokrati v svtý nov bauibur-ški pit^m sjvji vnesli nekatera načela t. i. demokratičnega socializma. Kaj pa mi?
■ Vladimir Koran
SPORT IN REKREACIJA
Ze tretjič v elitni rokometni družbi
Rokometaši Gorenja s ponovno zmago (30 : 25) nad Bosno potrdili drugo mesto v skupini - Graščaki preglasili domače gledalce
Velcniski rokonieiašj so prvi tiel ickmiîvani» v ligi prvakov sklenili imeniino. V nedeljo popoldne so v /mlnjl icknii prcOlcknuivanja skupine \ I gosiovali v Sarajevu. Tcknîa je bila prestižnega puxnena. saj so se že pred leni iivrsiili med sesinajsi naj-holjsili evropskih moSu-v. Vseeno so se iioieii od prvega dela pnslmiii z /mago. hkraii pa / dt>bro i$xo potrdili» da «> boljši nasprotnik cxJ Sara-ievCanov in da zashi/eno oslajajo v imenitni družbi najboljših evn)pskili kJuhov. ib jim jc Uidi uspelo. Pred» vsem v dnigem polčasu so narektv vali hiicr niein. ki mu nasproinlk nI mogel slekli U. in nekajkrai povedli za setlem golov (doniačl niso noben-kJHi vodili), nu kancu pa imagall s peliinl razlike. Nerešljiva liganka pa je bil za domače ludi mladi vraiar Matevž Skok, ki se je izkazal karz !8 obrîimbami.
S Četrto /mago so potrdili drugo mesu>, V sesith lekmali so obakrat premagali Bt)sno In beloruski Me-î>k4W Brest, (xl njiii pa jc bil obakrat htilj.ši madžarski Pick Szeged, ki je tako brez poia/.a osvojil prvo in se skupaj / njimi uvrslil v na<laljnjc tekmovanje. Nasprotno pa so se Sarajevčani icžko sprijaznili z IciožriJimi slabimi igiîmil v Tvrc^i. Krivca za lo so med drugim naSli v swjem odliOnem igralcu 24-lelnem in 190 cm visokem organizatoru igre Adnanu 1 íarman-didik Sredi prejšnjega ledna so iz velenjskega kluba namreč sporodll, da bo la (xllični reprczeniani Bili na koncu sozonc 2007/2íH>8 oblekel velenjski dres, V Velenju bo pretlvi-doma osial najmanj do Ida 2010 z možnosijti podaljíHnja za cnt> leio,
Pred icm sla sc zanj raniniala uidi nemška kluba Gummersbhcli in llauibufg» vendar jc viprava kluba
njuni ponudbi zavrnila- Želela ga je prodali pozimi. Medlem pa jc zvedela. da je [larmatidič že našel nov kliib, in 10 v Velenju. To pa pomeni, da zanj ne bodo dobili nlć, ker bojih nija prosi igialec.
Uprava Sarajevćantjv je spozjiala napako in /elcla prevaliti krivdo In sploh slabe igre v ligi prvakov na svojega reprezenianta. Obttvžila ga je celo, daje bil največji kiivec njihiv vega poraza v Velenju (izgubili so s 27 : .10), pa Cepiav je bil ledaj n^d (lajboljsiini gostujočimi igralci. Vod-sivo kluba gaje celo suspendiralo, /aio je bil v nedeljo med gledalci.
Vse to je bil jazlog. da so Velenj-cani / ncíagíxlnjeni o^lpí>t<ívali v Sarajevo. saj so se bali, da je vodstvo kluba proti i^jim natiuj^kalo ludi gledalce in tîa jih bodo li neiporino sprejeli. Tíxla gledalci so spregledali napake vxKlsiva Bosne, ki je pt^ prvi
tekmi v Velenju celo menjalo tre-neija, dvorano pa zaceli z«ipu^li že pred koncem lekmc. ki jc minila v zelo šporlnen) ozračju.
Imeniini zmagi in pmrdlivi uvrstitve v driigj del so se rokíjmciasi se dolgo pí J tekmi veselili s svojimi šaleškimi grascaki, ki so v glavno mexio Bill prišli kar z dvema avtobusom. / buCnim navljanjctti so ceki preglasili bli/ii .^íHH) domačih glediUcev, ki so hilio spt)/nali. da so VelenjćanI lelos pać bopi od i^iihovili igialcev. Po besedah Boruui Plaskana, pomočnika glavnega treiieija. zmago poklonili na\ijačfim, mednje pa /Jiielali ludi svt^e drese.
Ljuhilťlji rokometa v \'clejiju s vda j pričakuje)«! čim v«č (iičk bi čim mAiij sjMHlrsljaJi'v. kot jc bil prtiH Slovanu. Midi v domačem pnviistvu. Pno pri-ložiMisi za tiovj točki Nncli U iinčl, ko Ml v ti. pruiislM'tium kro^u ijostili ^ofjdočane. naslednja fin bo t itťdťljo <I6:U0), ko bfKlo v osrednji IťkmI tioslílí (î<^d Club, iiajiievariK*}-Ncua tekmcca za driisio mcsio.
■ vos
Boljši od Alposa, prihajajo polzelskí Hops!
V lokalnem derbiiu v Senijuiju je p(î Izenačenih treh čel rt i na h ob koncu prepriClilvo In zasluženo slavila ši>šlanji;ka Elektra Fsotech. Odločilno prednost so si gostujoči koiar* kai:ii priigrali torej v zadnjih desetih minutah, ko so vodsivodveli točk (55 : S3) z delnim izidom 14 ; O povišali na neulovljivih šesinajsi ic^k naskoka - 69 : S? In si s tem priigrali neulovljivo prednost, ki sojo brez večjih težav zadržali di> konca srečanja.
Izlenmoje bil na tem srečanju razpoložen Boris Jertin, ki je dosegel 24 U)čk, poleg tega pa tudi devei sktikw in šest ptxiaj. Na pailcei jw je prebil vseh 40 minul. Poleg njega so bili pri riektri 1'soiechu razpoloženi /a igro
še prcttvsem Kune (20 točk. sko kov), l,ičart<ivsky (14 točk. 4 skoki) in Simunič ( točk, 6 skoktw).
Pri gostiteljih - igralcih Alposa Šentjuija-je bil najučinktjviieiši SrbiK Ijub NcdeUkovic. ki ga Šošiai\fčani sc-veda cxlličntf poznajt), saj je zadnje sezone igral prav v Šoštanju. Simpatični 'Srh<V je proti bivšim soigralcem dosegel 14 točk, 'kraljeval' pa je pod obročema, kier je pobral kav 11 žog.
Ivan Stajii^ak, trener r.lektre tech: »V prvem polčasu smo imeli precej ležav. saj so se Í^entjurčani na nas odlično taktično pripravili, za nameček pa igi alii^'emno čvrsto in borbeno ter dobili tudi skok. V drugI polovici dvobiija smo /aineniali kon-
cept igre. s lem tekmece presenetili, ziiigrali precej bolje, glatikti dobili še skok in tako nazadnie zniagaJI s 15 ločkami prednosti.«
Sinoči Krka, v soboto HopsI
Sinoči so košarkarji Tleklre f.so iccha v domači dvoiani 5x1 Igra II prestavljeno pokalno tekmo s Krko iz Ncwega me^ta, V na<laljnic tekmova-r^je • na zaključni turuir osmorice • napreduje ekipa, ki bo boljša v dveh tekmah. Povratna tekma bo v sredo v dvorani Lei>na Šiuklja v Ntwem mestu.
Med tekjnama s Krko, lorej to so boto, i. decembra, pa čaka košar» kaije r lek tre fsotech še en izjemno zanimiv lokalni derbi. V áištónj na-níreč prihajajt> ko.^rkaril polzelskih Uopsov. Polzeljani» ki so povratniki med najboljšimi slovenskimi kkibi, so v zadnjem krogu karnamtičlli celo igralce /laloroga, na lestvici pa so s tremi zmagami na osmem mestu, lilektra Lsolcch je z zmago več na šestem. Uîkalni derbiji so pravikîjua izjemno zanimivi in zagotcm) bc» tudi tokrat tako. /a llopse med drugim igra ludi ŠoilianjCan Vladimir RIz-maj]. Srečanje v kostanju se bo pričelo v soboto ob 19. uri.
■ Tjasa Rehar
Gostitelji so se vsestransko izkazali
NVkiïX' • V RtIeči tlvorani se je minulo soboto otivijalo mednaiodno odprto prveni^ivo v laekwondoju, imenovano .i. Skala • Unior skupni lurnir.
Tekmovanje je naátatr> z združitvyo dveh najuspešnejših me<lnarodnili tek-mcjvanj v Taekvvondoju, vcr4le ITI' v Skiveniji. Pi^d tremi leti «j seoigani/a-loiji odločili, da botlo zdntžiji dve tek-nKJvanji z dolgoletno tradiciio (pet lei
lahko pjimeija 7 evrop^mi in swto-vninii prN'cnstvi. pcjmerilo preko 250 teknx>vaicev i/ osemnajstih klubov iz reške. Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje jc odprl velenjski župan Srečko Meh. tekmovalce pa sta pozdravila in jim zaželela veliko športne sreče tudi predf;ednik Taekwondo kluba Skala Boris Rupreht ter podpredsednik i-ivropske Taekwondo Te-
govaL Končni Izkupiček je bil tantastl-čen. Taekwondo klub Skala je postal najuspešnejši klub tekmovanja, drugo mesto je z velikim zaostankom zasedel Taekwondo klub Tiger iz Ljubljane, iTitji pa je bil klub BB J Iwarang iz Maribora. ludi večina nazivov najuspešnejših lekmtivalcev je ostala doma. Najboljšadeklicain tudi najMj^ »nla-dinka je postala aktualna l:\Topska prvaki rp Suša I.ipnik (Skala), najboljši
a^N-DO ZRĚff OPEN ZAHVAL)fJlEMOSEVSEM DONATORJEM
-V r	- "JÊL
zapored v Veletiju in kar deset let v /rečah) in turnir Izmenično pripravljali eno leto v Velenju in naslednje leto v /večali. ťWločliev se je pokazida za pfa\ilno. sai je Slovenija premajhna za preveliko število tekmovanj, allične organizacijske sposobnosti in vi htm-ska izvedba tekmovanja pa prli^ieta vsako leto večje število leknwalcev iz več dr/a^', Uios se .je na tekmovanju, za katerega tKleleženci pravijo» da se
lic racije, ki je hkrati tudi pietlsednik Taekwondo kltíba Utilor/reče, lon^až Kos. t)dprljc so popestrili člani bar-monikajNkega orkestra Roberta Cíojič-nika. V dopoldanskem delu so sc tek-mcivaici vseh starostnih kal»^orit po merili najprej v formah, popoldan pa je bil namenjen borban). Tekmovalci domačega I'aekwondo kluba Skala so hitro pokazali, da sť) odlično pripravljeni in lia so prišli na tekmcwanje zrna-
deček je bil Aljaž vi kart (Skala), naj-boliši nîladirwc je prav tako postaj aktualni L'vropski pivak Uroš Rupiehl (-Skala), najbopa članica jc bila Nika Plečnik CHger), najbcdjši član |Vi Nejc PreltJžniak {Unior). Vclenjčani so skupaj ossïîlill 15 zlatih, 16 srebrnih in 18 bronastih m«lalj. /late medalje so si priborili Staša I.ipnik (deklice Ibrme, črni pas I. dan in K^rbe. 155 kg termin dinke borbe, kg), .laka Zajubcršek
(dečki forme, rumeni paft, in mla<llnci tbrme. rumeni pas ter borbe, -45 kg), Aljaž Íy\\i2T\ (dečki fonnc. črni pas I. dan in borbe, -50 kg ter mladinci borbe, -5lkg), Drška Šjnid (mladinke forme, zeleni pas), Tomi Rt^šer (mladinci lljm>c. zeleni pas), Umi Rupreht (mladinci forme, črni pas I. dan in borlîe, -57 kg). Denis Ninič (forme člani, mi'xJri pas) in Tanja Vcrboten (članicc borbe, -69 kg). Siebme me^la-Ije so osvtijili Sarah Sc^bota (mladinke ibrme, rdeči pa.s in N>rbc, +7U kg), Denis Ninič (mladinci tbmic. nitxlri pas), Borut Sobota (doiki borbe, -50 kg ter mladinci (brme, rdeči pas tn Ixirbe,-51 kg), Maja Zup;mčič (članice forme, rdeči pas), Sabina Javomik (članicc forme, čnii pas II. dan in borbe, kg), Matjaž Irsič (člani forme, zeleni pas), Igor Popovič (dečki borbe, -45 kg), Drifka Šniid (mladinke b<ffbe,-52 kg), Daija Skri (članice lx)rbe, -69kg), Ga.šper Kck (člani borbe, -78 kg) in Matjaž l.cšnik (člani borbe» J85kg).
Tretja mesta pa so osvojili /iga Pole (dečki forme, rumeni pas), Nejc Rakiusa (dečki forme, rurneni pas), Mirza llodžič (dečki forme, zeleni pas in borbe, <55 kg). Matej Gmbel-dik (dečki forme, rdeči pas), Maja /upančič (mladinke ibrme, rdeči pas in borbe,-52 kgi. Dejan Lesjak (mladinci forme, zeleni pa.s), Uika Rcd-njak (mladinci forme, modri pas), Daija Skri (članice fivme, rdeči pas), Sarah Sobota (članice forme, rdeči pas), rar^ja Vcrboten (članicc forme, črni pas I. dan), ( uka Kovač (člani forme, rumeni pas), Gašper Rek (člani forme, zeleni pas), Matjaž Lešnik (člani forme, čmi pas 1. dan), Nejc Rupreht (dečki borbe, -25 kg), Jaka /aluberšek (mladinci borbe, -51 kg), Tomi Rošer (mladinci borbe, »75 kg), Denis NiniČ (člani iKUbe, -71 kg).7a o<llično organizirano tekmovanje kot ttidi za vrhunsko pripravljene tekmovalce je v največji meri zaslužen trener l'aekwoîido kltiba Skala Peter l.andelaT. k iuspehu pa sta zelo pripomogli tudi vt>dslvi velenjskega in zj'eškega kluba, člani kluba, njihovi starši in prijatelji ter donaioiji. ki so tekmovai;|c finančno jxKlprli.
NA KRATKO
Zmaga in poraz Tempa
V soboto, 24. novembra, so se igralci tempa pomerili z ekipo Mengša in jo pren^agali %S : Ibkrat je <Sobix) nastiîpil Gregor Nišavič, ki jedt»-bil vse tri posamične dvolnije, dvakrat pa je bil uspešen Jure Slatin šek.
/enska ekipa Tempa pa je na domačem parketu izgubila tekmo z ekipo Kajtilia SUivana / rezuliaitmi 4 : 5. Pí) dve posamični zmagi sta dosegli Ivana /era in Vesna Rojko.
Odličen nastop v Kranju
Tina in Nina Drotc
Kranjski plavalni delavci so v .soboto, 24. II. 2(X>7, priretlili tradiciiv nalm že 24. Špebn in Ve.^nin memorial, tcknu> v spomin na tragičnt> pre« mint:li mladi plavalki kranjskega l iiglava. Nastopilo je WH) plavalcev iz 28 klubov Madžarske, Hrva.ške, Avstrije, Sri^ije in Slovenije. Odlično so tekmovali velenjski plavalci, saj so z osv()ienlnu 7 prvimi, 1 drtigim in 4 tretjim mestom zaostali le za Triglavom iz Kranja in Budipešlanskim V'a-sutas šport klubom, ludi med posamezniki je naša Nina Drolc dosegla drtigi najboljši posamični iidd. V različnlli kategorijah so zmagali še Ana-marija Stukovnik. Kaja Vrhovnik, Tamara Govejšek in /Iga Hudournik.
Na tekmovanju so bili odsotni Ic člani kadetske reprezentajice Slovenije, ki je istočasno nastopala na sedmeroboju držav siedje in jugiTvz-híxlne r.viope v rtímunskem mestu Pitcsti. V njig je zelo dobro nast<fpila tudi velenjska plavalka lina Meža. V ekipnem vrstnejn redti. v katerem sta za v.sako državo lahko nastopila po dva plavalca, je zjnagala Madžarska pred Poljsko, Slovenija pa jc pied .Slovaško osvojila odlično ircaie itJC-sto. Tek/iuwanje je potekalo v 50 m bazenu
Osvojili kar 12 medalj
Več kol 6<X} tekmovalcev in tekmovalk iz II držav (Italija. Avstrija, NetnOija, Iran, Romunija, Hrvaška. Srbija, ^'ma gora. Češka, Madžarska in Slovenija) je v soboto, 24. novembra, nastopilo na mcdnanxlncm turnirju v ljubliani. Kjiub inlsotnosti nekaterih tekmovalcev so člani KK Shoiokan Velenje dosegli ullične rezultate in skupaj osvežili kar 12 me-
Z /eve: Ltd/Ja Božič, Aiisa fíedžič in Dea Qovc PuŠnik
dalj. Posebniî bi onierúl zmago Ali,?e Red/j c, kije zmagala me^l članicami
in absolutni kategoriji.
KezuHaii:
1. ine^lo so osvojili v absolutni kategoriji članice Aljsa Red^č: ml. kacle-tinje Mtviika Brovč, malčki Lamar Stropnik, najmlajši Anitinio Slruc, najmlajše Spela Pisanec Mežnar. 2. jncsia-najmlajše: Brina Lucija Stnic: St. deklice: Ana Balion st. dečki: Vid Bahor. X miwl<i - ml. dečki; Ennin Mujd^č: članice: Lidija BíjzÍč: kadelinje: Monika Brcwč
Mrož ostaja v igri
Veleiv'ski strelci so,se 24. in 25. no\'embra v ljubliani, udeleži (i 2, kroga državnih lig. V Ljubljani je vodilno mesto po I. krogu poskušala zadržati ekipa Vclenjčanov v disciplini zračne paške. Odličen je bil spet Luka Avberšek. Tadeja Urankarin Jure Sodja pa nista ti.spela zadržali Ibmie iz L kn'«a. Vclenjčani so zasedli 6. mesU', to pa še vedno zadostuje za skupn<f 2. tnesu). V skupnem seštevku so od i^ih boljše le Grosuplie,
V Ljubljani je l>il tudi 2. krog državnih fnladtnskih lig. /mago a je pri mladinkah s pištolo'prisueljala' Mojca Porš, kije v ekipi s Tomažem Ma-yerjeiu in Kfemnom Biijanoitî osvojila 2. mesto,
šah
Na odrtem občinskem ozirî>nia mcd<íbčinskem prvenstvu v šahu 25. novembra v Šoštaniu je nied posatnezniki slasil Roljert Podlipnlk. član ŠK Šošlanj, med ekipami pa je bila pnu ekipa SK Velenje. OlKioski prvak je postala ekipa ŠKSosiarrj, med piorurji in pionirkami pa je zmagala Katarina Skorenšek iz Raven, Tekmovalo je 24 šahislov oziroma (> ekip.
Tako so Igrali
Liga prvakov, krog
Bosna - Gorenje 30 - 25 (10:12)
Gorenje: Seier (2 obrambi * 1 x7 m). Skok ( 18 obramb), J. Dobelšek 2. Kavaš4.Vukovic 6, OstirSovie 2,Sirk I.Mlakar2.Rezniček6/2. Blařevic 1, Golčar, Baskin 6, G3-utschi. Trener. Iviva Obrvan. Sedemmetrovre: Gorenje Velenje 3/2: Bosna 4/3
izključitve: Gorenje 20 min., Bosna 12. min.
7, krog Uge UPC Telemach
Alpos Šentjur« Elektra Esotech 70: 85 (24: 19,14 : 14.15 : 22.17: 30) Elektra Esotech: Učartovskv 14, Kunc20(6-7).Vr8Čko6(1-2Uer-sin 24 {6-101 Šimunic 13(7-10}. Golez 2, Bubnič6(2-2)
Posvet. Darja Medved, direktorica uprave Občine ^f^RlQr^tipan Darko Menih in tajnica Suzana Kožel}-nlk. »Mi smo zadovoljni« Trasa tretje razvojne osi nam pušča Metleće odprte za novogradnje, to pa je bilo tisto, kar smo si želeli. Zdaj bomo lažje prenesli tudi to, da Šoštanj ne bo sedež bodoče pokrajine Saša. Pa saj - resnici na ljubo - smo vedeli, da bo tako.«
Dva Srečkota, Avberškov in Mehov, prvi »župan« v Krajevni skupnosti Paka, drugi pa župan velike občine Velenje, sta se takole spravljala v fičota. Mali avto za dva velika človeka, ni kaj. Ampak potegne! Na Paski Kozjak z njim prideš brez težav, tudi če je treba malo krčiti noge. Sicer pa, kar se velikosti tiče, se 2agotovo te dni z njo odkrito ponaša Srečko Meh. Je namreč na Kitajskem, kjer ga bodo domačini zagotovo morali gledati navzgor. Tam bo res veiik mož, saj je znano, da so Krtajci majhni.
Oskar Sovine si je nadel bel plašč in se lotil novega ustvarjalne^ izziva - kiparjenja. Z oblikovanjem lepega se je ukvar* jal že poklicno, kot aranžer, sedaj mu je največja strast slikarstvo. Ob kiparjenju je ugotav-Ijal: >*Giava je res pomemben del človeka. Morda jo je zato tudi težko oblikovati. Treba si je vzeti čas, imeti mirno roko. Imaš pa potem, ko končaš, zelo mirne živce.«
Most za dolar
Oblastniki v ameriškem mestu Soldiers Gn>ve želijii za en ćohr prodali most na reki Kickapoo, ker se bojijo, Ust se ho sam /rušil. Mnsl je star skoraj 100 iel. žc M
mladinskim skupinam, zdaj pa Sla se odločila, da jih bosia poslala ameriškim vojakom, ki služijo v Iraku in Afganistanu. Wil je paveclal: »So /£lo lahke /a Igranje in nošenje, saj gredo v vsak žep.«
kar HlO evrov. Kljub lemu ameriški uvoznik zaiijuje. da so v letu dni prodali že 450 primerkov.
Muce našle novo mamo
Scsi muck, ki jih je njihova biološka mali zapuslila. je uašlo malcc nenavadno nadomcsino mamico - udomaćeno zajUjo. Male niuckc je njihova manta kar zapustila, menda se ji ni
let pa na njem ni bilo prometa. Oblasti se bojijo, da se bo sesul v reko, /alo se ga po hilrem postopku /clijo znebili. Glavni razlog. da bi ga kdo sploh hoiel kupili, se skriva v železu, iz kaicrega je zgrajen mosi. saj bi se ga dalo dobro prodati. Zaradi visokih cen železa na svetovnem trgu so se ga odločili prodati prav zdaj. Most s« zgradili leta 1910 in je predstavljal pomembno prometno ptv vezavo. Leta 1976 so ga zaradi starosti in slabega stanja /aprli,
Orglice za vojake
Dva Američana želila ameriškim vojakom darovali otglicc, ki sta jih našla v sklaJisČu svojega pci koj nega uceta, ljubitelja orglic. 53-leina dvojčka, igralca Wjl in Kin, sta v skladišču blizu Mednarodnega letališča Ton Lauderdale v ílollywoodu našla okrog 400 orglic z napisom «Hoosler Boy», kar je bil nadimek pokojnika Herba Shrine rja. Sprva sla holela orglice darovari :>olam in
Orglicc so izdelali leta 1949 v Nemčiji.
Nov žepni nož
Najnovejši švicarski žepni nož ima kar 87 dodatkov, kar ga z največjim naborom funkcij doslej uvršča v Guinuessi»vo knjigo re-kord(JV. Nož rekorderje težak 1.4 kilograma in ga je možno uporabili za 115 različnih namenov. Kot zatrjuje uv(3znik izdelka v ZDA Wenger North America, je predhodna različica noža imela »le« 85 funkcij. Nož Ima več kot desel rezil, žagice, garnituro izvi-jačev, obročke za obešanje ključev, zobotrebce. lupe. pilico za nohte, po-leg tega pa jc opremljen tudi z laserjem, baterijsko svetilko, s pripravo za odpiranje ročnih ur in številnimi pripomočki za vrtnaijenjc. Dolg je 22 in širok osem cenlimelrov. Ziiio zaradi svoje vehkosii ni najbolj prakiičen. Predvsem pa za kupce oi privlačna cena, ki zna^a
dalo ukvarjali z njimi. V oskrbo jih je najprej vzela veterinarska oskrbnica Melanle Humble, ki jc mislila, da bo njihova krušna mali postala njena lastna mačka. A namesto nje je skrb zanje prevzela zajklja Summer.
Menda so sc malčki zalju-^ bih v svojo nadomestno mater in je sploh ne pustijo pri miru. 29-leina Mclanie iz Aberdeena je povedala: »Oudovilo je 10 videti. Iz nekega razloga so zajklji> lakoj vzeli za svojo mamico. /ačeli so plezati po njej in iskati seske za mleko. Ona pa jim je kar puslila vse. /daj ji sledijo povsod, sploh ne zdržijo brez nje. Tako prikupni so vsi skupaj.«
Učiteljica v pprno filmih
Neko Italijanska učiteljico so odpustili iz ^ole, saj naj bi v času. ko ni bila v službi, igrala v pornografskih filmih. »Vedej\je Anne (^iriani se ne sklada z vzgojno dejavnostjo,« je o njej pt>vedai ravnalelj šole iz okolice Benetk. V odgovor Anna pravi, »da je njen odnos do §ole povsem korekten in pn>fcsio nalen«. Odpustili sojo potem, ko je v javnost prišel neki tijen vroč posnetek. Cirianijeva z umetniškim imenom »Madamevveb« je sicer snemala trde pornografske nimc. ki so bili objavljeni na internetu, in nastopala na sejmih env like. Pred leti sojo iz podobnega razloga na drugi soli enkrai že odpustili
Bril je psa
Nemška policija preiskuje primer, ko naj bi 29-letni moški svo
jemu psu z brivnikom naredil znake nacistične Nemčije, tudi svastik<i. Policija v bavarskem mestu Slraubing pravi, da so našli psa. ki je imel na sebi svasiiko in insignije Hitlerjevih elitnih enot Waffcn SS, Raziskavo so pričeli» ko je usumljenčevo bivše dekle zahtevalo policijsko pomoč ob izselitvi iz njunega doma, saj se je fanta preveč balo. Zaenkrat še ni popolnoma jasno, ali je lastnik svojega psa kazal v javnosti- V Nemčiji je sicer javno razkazovanje nacisličnili znakov kaznivo z zaporom do treh lei.
Pojasnilo za tiste, ki ne vedo, kaj pomeni |K>-novno osvetljeni napis Srečno in dva kladiva. Da si moramo Velenj-čani srečo skovati sami.
Ogroženost
Vse več Slovencev je ogroženih. Pa še zdaleč ne le zato, ker nas je končno res vse veČ Slovencev.
Dvosedežnice
Ne vsi, a vendarle ve* Čina meni, da bo nova savinjsko-šaleika regija občine in občane tega območja bolj povezala. A zaradi nameravane Hdvosedežnosti«, v Velenju in Mozirju, je neka-tere spet razdelila.
Draginja
BUža se nam najdražji mesec. Letos bo zaradi mnogih podražitev še posebno drag. Zato nam bo seveda veliko manj drag.
Vse za okolje
Jeseni bo v Velenju startala Visoka šola za varstvo okolja. Upajmo, da bo res prinesla bolj visok odnos do okolja.
Med In mleko
Po tem, ko že dolgo do-bivajo mleko, so zadnji čas mladi v vrtcih dobili tudi več medu. Kljub temu Še ne moremo sklepati, da se jim cedita med In mleko.
Čudna podobnost
Velenjski gledalisčniki so pripravili igro s pomenljivim naslovom Iz zadrege v zadrego. Kot bi šlo za kakšno občinsko ali pa kar državno oblast
Policijska
Od vsega, kar je policijskega, imajo mnogi Ve-lenjčani radi le policijsko godbo. Ne le piščalke.
Dve resnici
Slovenci vina malo poskušamo. Ga pa precej pijemo.
PRILOGA ZDRAVJE
PRILOGA ZDRAVJE
Današnji časi so zelo naporni in nič čudnega ni, da se včasih znademo na robu moči. Prekomerna obremenjenost z delom, stres, izpuščanje obrokov in neuravnovešena prehrana prispevajo ko obremenitvi, ki ima lahko resne posledice. Zelo visok odstotek vseh bolezni je posledica napačnega hranjenja. Zato je zelo pomembna zdrava prehra* na in seveda zdrav način življenjaStrokovnjaki že dolgo opozarjajo na sistemsko pomanjkanje ki&ka v organizmu, kije glavni vzrok nastajanja procesa staranja. Zdrav in vitalen organizem nam omogoča, da manj časa preživimo v zdravniških ordinacijah in na bolniškem dopustuMekaj nasvetov za zdravje, pripomočkov in koristnih naslovov s te^ lefonskimi številkami boste našli v današnji prilogi.
Ni neozdravljivih ljudi, so le neozdravljive bolezni
Nov salon scbmi* oiblij v Vatonjul
InfriMtg d.o.o. Ijubljin« Vat vibi ns
NiidintVMc
' pripomock» 28 lajšanje vsakdanjih lefav, zaiiščnd msirla. dodatka k prehrani, program za cisto in pi^ovodo ter spalni program mamko InfraMag 'brezplaófl$ffl6rítv9krvTiegdtlak9. deleža telesnih maičob, kostne in milič^^ hidracije in kislosti tel esa
-svetovanje D pravilni prehrani, boljiem spancu • pomoč pri zdravem hu jé anju
POZOR: vsakdo, ki opravi meritve, prejme DARILO!
OeLias: pon..sre.,peiod9.h-12.liinod15.h-18.h,tor..čel.od 15.h-18.h
Z vami do zdravja!
Da uspemo obvladovali sircs. /a krepitev imunskega sisienia in za zdravljenje bolc/ni. moramo upoštevali:
•	pravilno pridelavo, predelavo iu pripravo brane (ekološko pridelano. s čim (Hanjso lerraićiio obdelavo» pravilno kombinirano /, energetskimi in neenergeiskimi /jvili);
•	pili iiioranio veliko čiste pitne vode bre/. oncsna/cvalcev, kot so ostanki pesticidov, kJor in in dusi rij^e odplake:
•	veliko se moramo gibali v naravi
in sv\:ženi /raku;
•	krepili moramo um. dniia in telo;
•	uporabljati prehranska di^olnila k običajni prelirani: viuniine, minerale in dru^c anlioksiddnic. Dopi>lnilna prehrana tloseže najboljšo učinkovitost s povezovanjem potrebnih členov, ki skupaj na različnih nicsiih v procesu metabolizma, presnove in resorbcije učinkovito preprečujejo nastajanje snovi, ki skixlujejo organizjnu. S tem ga zaSčiiiio in omogočijo slanje, ki ga ćulimo kol dobro počutje in irdno zdravje.
Masaža in
zdravje
()hrai\ianjc zdravja in lelesnc ki)ndicije do zrele starosti, so že od nekdaj s«njc človeka in vj^ak posameznik si želi, da se izpolnijo.
E)ejavnosi masaže ima že zelo dolgo tradicijo. Naj bo lo v času grške aulikc, slarcga Rima, na Bližnjem vzhodu ali v evropskih državah - že od nekdaj so ljudje po nap<»rncfn llzičnem delu vedeli, kako regenerirati svojo lelesno zmogljivost in jo siopnjcvati.
Masaža vzpodbudi delovanje živčnega sisieiua iti krvnega obto-
ka tako, da so mišicc in noiranji organi d<ibro prekrvavljeni. lelo /a tem znova pt)živi in vi se počutile sveži in polni nove energije.
Naredite kaj dobrega zase, sprostite se in se priravite na nove izzive
Ko po napornem dnevu v službi, sedenju /a računainik(mi, pi> lovHnju z avtomobilom ali po stresnem vsakdanjiku potrebujete masažo, vam ni potrebno v ma-sažni salou. Masažo si lahko privoščite kar doma - v masažnem stolu,
Razvoj svetijvne tehnologije in elektronike sta omogočila, da »> strokovnjaki v aparate In siole vgradili različne masaž ne tehnike» med drugimi ludi svetovno
znano shiatsu tehniko, kar pom^ ni pritisk s prsti, vgrajene pa so ludi tehnike gnetenja, valjanja, raztezanja, trepljanja.
Vse te masažne tehnike sproščajo mišice, jih krepijo, pospešujejo krvni oblok, poveča sc cirkulacija. kri hitreje pniuje po našem telesu in prinaSa kisik ter odnaSa strupe. Poveča se energijski lok, ki vpliva na boljše piKUtjc. potni smo energije in delovnega elana.
V hitrem tempu vsakdanjika nam zmanjkuje časa za gibanje, aktivnosti in sproščanje. Delovne obvc/nosii od nas zahtevajo, da smo vedno boli ustvarjalni, pripravljeni na nove izy.jvc in polni delovnega elana. To iz nas črpa energijo, ki jo /aradi Številnih ob-vezjiosti težJ:o nadomestimo.
Se vam dogaja,
da sle pod stresom, utrujeni,
brez volje - nič čudnega, celo telo delate od jutra do večera, čas je, da pomislite nase in si privoščite sproščujočo masažo, po kateri vam ne bo potrebno v masažni sal;)n, ampak si jo bosie lahko priw^sčiii v intimi svojega doma. Na razpolago bo vsem družinskim članom, kadar boste boleli in kolikor boste želeli,
Razvajate se lahko
v masažnih stolih z različnimi tehnikami masaže, vsem pa je skupno, da vas sprostijo, odpravijo napetosti, obnovijo vaso energijo in ublažijo bolečine. O vseh podrobnostih in vrstah masažnlh aparatov in masažnih stolov si lahko preberete na: Ut tp: //www. bralcom ,eu/ m a saz ni -aparati.himl.
Pišete nam lahko tudi mail: bralct>míi^siol,uet.
MASAZNI STOLI B
RAZVAJATE SE LAHKO ...
... V masažnih stolih z različnimi tehnikami masaže, vsem pa je skupno, da vas sprostijo, odpravijo napetosti, obnovijo vaSo energijo, ublažijo bcleiine na različnih predelih od vrata do podplata. Ssodobniroi senzorji se prilagodilo hrbtenici vsaicega posameznika. Izbirate pa lahko med različnimi naprej programirani vrstami masaž (relax, terapevtska^ za zdravje, za spanje), ali pa si naredite svoj program in se masirate tam, kjer vam najbolf odgovarja.
Zaradi ugodnih kreditnih pogojev je danes dostopen VSAKOXÍUR.
Kennedy
.bralcom. eu
Dobro masažo pa si lahko privolčite tudi z različnimi terapevtsko masažnimi blazinami, ki imajo poleg ostaiih Se to dobro lastnost, da jih lahko odnesetes sabo na delo, na dopust, vavtomobil....
Doživite masažno blazino Maxiwell v vaiem zasebnem In poslovnem okolju in uživajte v Širokih možnostih uporabe. Masažna blazina Maxiwell je bila razvita v sodelovanju s terapevti in je bila prodajna uspešnica nemSkega proizvajalca Casadavletu 2006.
Na voljo je tudi večja prenosna masažna blazina Qutiomed, ki ji rečemo prenosni masažni stol.


SVETOVANJE IN OGLED - Šmartno ob Paki 134 (bivie Vino podjetje), teL 03/8915560, 041/670-391
Mnm, Dbsoio^ Sa>Nn)e in DreM
apctthotel^
Ne zamudite L otvoritvenego plesa v decembru!
Sobota, 1.12. - PLES s posebnim prednovoletnim menijem
Obvezne rezervacije - pokličite!
Tedni domačih slovenskih jedi s podežeija. Rezervirajte si svojo mizo!
2a Vaše zdravje gre. Pitvoičite si katero od 4 vrst savn, solorll In bazen.
AporttiotelNATURA-LačJavosdl.Nozaije-Tel.: 83704 00 BrezplGčna tel. It.: 080 98 77 •www.hofekiaturQ.sl
OPTIKA fOKTMNA
(ploščad pri Centru Nova), Šaleška 19, Tel.: 03/ 5865 129
Lepo darilo za vaše najdražje
DARILNI BON
Oči - okno v svet
Oci Si) od vseh telesnih organov najbolj izpostavljene vplivom okolja, nevarnost pa jim grozi ludi iz nolranjosti telesa. Zalo jc i/jcmno pontcmbni< zaščita ter redea strokovni pregledi pri specialistu.
Pred zunanjimi vremenskimi vplivi (nilianjc temperature in vlažnosti /raka, LJV žarki, prah, -..) je oci najbolje zaščititi s kaki> voslnimi sončnimi očali, ki so laliko tudi z dioptrijo. Kajti sončna očala s Lemnimi slekli brez zaščitnih nilrovnani oči ne bodo zavarovala - ravno nasprotno -lalîkojim celo škodujejo.
Da nam vid pesa ali imamo bolne oz. poškodovane oči, nas opo-za/jajo številni /nakl. Oči nas pečejo. sc nam prekomerno sol/ijo, boli nas glava, smo hitreje uiruje-ni. imamo zamegljeno ali dvojno sliko. To je skrajii čas za akcijiv
V modernem življenju je vse več ljudi in ludi olrok, id polrebujejo korckcgo vida. CUroku do 15. leta siarosti laîiko tîkulist predpiše naročilnico - Fccept Za pripomoček
za vid • cnkral letno. Odrasli imamo pravico do brezplačnega o kuli stičnega pregleda vsaki dve leti. ob icm lahko prav tako prejmemo naročilnico, ki nam krije del sredstev za izdelavo očal, vendar do lela starosti le za daljavt). Of-lalmolugi opozarjajo, da nikar ne uporabljajmn očal brez natančnega pregleda. Saj je potrebno ko rekcijska siekla individualno in zelo natančno prilagoditi posameznemu očesu (ločno določiti zenično razdaljfx diopirijo posa* mezncga očesa ...). /ato si nikar ne izposojajte očal od drugih in jih ne kupujte v prosti pn^daji. kajti tako lahko napake le še poslabšale.
Torej poskrbiie za svoje oči, zaščitile jih ter jim olajšajte delo s pravo korekcrjt) in rednimi okulis-ličuimi pregledi. In ne pozabile, primarna stvar v t\ašcm /JYljcn;u je zdravje» pri njem se varčevanje in brezbrižnost slabo obresrujeta.
Optika Fortuna,
vodja PE Velenje Mojca Onlc
VELBKJE

Kako do zdravega in mirnega spanja?
K«r delrlina ljudi naj bi imela lLrt>ničnc. se precej veije sîevilo pa občasne moinjc spanja. Nespečnost p()j:icni lezave s prcliodoin v stanje sna in pognsilm ali prezgodnjim zbujanjem. K slabijemu spanju lahko prispevajo manjša aktivnost čez dan, pogoste bo leći ne v brblenici in sklepili. jemanje nekaterih zdravil. Uepnjsije
Spanje se z leti se poslabsa • poslaja krajite in rahlejše, icniu pa sledijo dolge urice bolščanja v strop in premlevanja običajno slabih dogťidkov preteklega dne.
Resnosti nastalih težav
se ponavadi zavedamo sele takrat, ko se nam poleg nespečnosti pojavijo ^c bolečine v hrbtenici ali vraiu. Cc žc imate podobne te/.ave.je skrajni čas, da so zamislite. ali je postelja, na kateri spite, dovolj udobna in kakovostna, saj se pogosto izkaže, da je največji razlog za slabo spanje prav poškodovano. dotrajano ali neustrezno ležišče.
Podjetje že
sel le t je pomaga do boljšega spanja već tisočim kupcem iz Slí>ve-nije in tujine. Pri svojem delu se trudijo čim učinkoviteje reševati težave ljudi, ki imajo težave s spanjem, in s tem optimalno zadovoljiti njihove potrebe in želje. Zalo vas ne "tlačijo" v kalupe in ne posplošujejo, da je eno dobn) za vse. Omejijo se na posameznika ter na izbiro zaiij najustreznejšega ležišča.
Zavedajo se. da je zdravo spanje eden naj-
pomembnejših dejavnikov za zdravje in dobri) počutje človeka in pomemben element skupne kvalitete življenja. Spanje namreč pomeni za organizem globoko sprostitev ter obnovitev vseh ilz-iCnih, duševnih in vitalnih potencialov. Za ohranjanje globokega spanca je zelo pomembno, da je ob obračanju telesa pritisk enakomerno porazdeljen po telesu, /ato piurebujemo ležišče, ki nas pravilno podpre in razbremeni telo in hrbtenico točkovnih obremeni-
tev. Bili mora takšno, da sprošča napetosti v telesu in preprečuje bolečine v sklepih. Latex ležišča, /a prodajo katerih so v podjetju Hiiex specializirani in po prodaji le teh tudi najbolj poznani, nudijo popolno prilagajanje telesu, saj so v primerjavi z vzmetnicami bolj prožna in elastična, z možnostjo izbire glede na vašo k(msth tucijo, pa si lahko izberete ležišče res po svoji meri.
Za zagoto^tev zdravega in mirnega spanja vam svetovalci v podjetju ílitex priporočajo upoštevanje naslednjih nasvetov:
- vsak človek je
drugačen, zato je zjî vas najprimernejše ležišče tisto, ki je prilagojeno vašemu tipu postave in vaši legi spanja;
z.a nakup ležišča si vzemite čas; v llitcxu lahko izbrano ležišče pred nakupom celo preizkusile za teden ali dva na vašem domu;
Izogibajte se slabim materialom;
za zdravo spanje potrebujete poleg ustreznega ležišča tudi primeren anatomsko oblikovan vzglavnik, ki poskrbi za razbremenitev vratnih vretenc, in posteljno dno. ki pi>skrbi za boljšt> zračnost, prilagodljivost in daljšo življenjsko dobo vašega ležišča;
izbííljšajte svoje spanje in počutje s svetovno novostjo Shenergy.


5H

ERGY
UPS IN BALANCE
• LATEX LEŽIŠČA • ANATOMSKI VZGLAVNIKI • HITOFLEXI KAŠMIR MERINO POSTEUNINA • POSTEUE IZ MASIVNEGA LESA
Ležišča s prevleko Shenergy so inovacija, ki daje popolnoma nov pomen spanju. Pozitivni učinki spanja presegajo običajno regeneracijo. Uporabniku nudi novo energijo, okrepi obrambne in samozdravilne sposobnosti na psihofizičnem področju. Shenergy - specialna patentirana tekstilna struktura pretkana z negativnimi ioni. Shenergy - svetovna inovacija, ki temelji na znanstvenih raziskavah.
AKCIJA v MESECU DECEMBRU
OB NAKUPU LEŽléCA PREVLEKA SHENERGY 50% CENEJE!
NC - VELENJE, Kidričeva 2b
HITEX
Zdravo spanje www.hi|:ex.si
tel.: 03 / 587 1 7 70
SPIRRLR
LJUBLJANA CELJE
Kako odpraviti nespečnost
center za kvaliteto življenja 041/630-888
www.$pirala.org
KUUČ DO ZDRAVEGA. SREČNEGA iN USPESNEGAŽIVUENJA
•SLADKO SPANJE - tečaj za boljše spanje
v Celju 03.12.-07.12.2007 - Vyubljani 10.12. -14.12.2007 •NARAVNO SPROŠČANJE • dan na dan •NOVITA - več kot masaža
Nespečnt)si je v osnovi energijski problem. Ko cncrj^ija vjclrih ni v ravDovcsju, ko oi jin in jHng ene folijskega ravuovesja, ko nima-le nairanje^a miru. ko jo vaša energija blokirana, ko energija v vašem srcu ni v balansu. ledaj imate s spaitjem icžave.
Će jemijele uspavalne tablete, da se prisilite k spanju, bo lo iro-nutno delovalo, a iîc bo ra/.rcšilo resničnega problem». Na ta način
ne ra/reši le problema neuravno vcšenih notranjih organov, nc /balansirale vase energije, /aio morate kar naprej jemati uspavala.
Cc žcliie nespetnos{ odpravili /A vedno, si nioratc uravnoic/ili svojo energijo, /balansirali svoje organe. V ta namen se je polreb-no naučili, kako izboljšati povezavo z vesoljno energijo. Ko razumele, kako lo storili in kakti energija deluje, jc mogoče prenehali
jemali uspavala in dobili spanje.
Skozi vas se pretakata pozitivna in negalivna energija. Nova, sve^a. pozitivna energija prihaja v telo, slara, negativna energija pa ga zapušča. Če se slara energija predolgo zadržuje v vas, blokira organe in energijski lok. Ko imalc preveč negativiie energije, posianeie nervozni. ste v stresu, ste nemirni, tekom dne vas nmogi dog'^dki prizadenejo, zato nc morete zaspati.
pogosto sc /hujalc. imate nočne more, zjutraj ste utrujeni,...
Za uravnove^enje energije in vaših organov potrebujete veliko količino ?veže, pozitivne energije, ki bo 10 vaio negativno energijo odplaknila. Kt) to dosežete. p<îSlane-le sprosčeoi. dobite iioiraaji mir in dobro energijsko preločnost, posledično pa ludi dobro in kvali-telncî spanje.
Lea in Duàan Zgonik, vodji in svetovaica Centra za kvaifteto živijenja SPiRALA
PRILOGA ZDRAVJE
VSEH 49 ORGANOV...
• Sistem za funkcionalno diagnostiko vam omogoči odkrivanje sprememb na organih {za vseii 49 notranjih organov hkrati. Iirbtenico.skíepe^ívčni sistem,ožilje..
-	Pregled opravi zdravnica!
-	Neboleče,neškodljivo In brez čakanja v vrstlilzvid In nasvet dobite takoJI
-	Primerno tudi za otroke!
Pravočasno na PREGLED
celotnega organizma V DIAGCENTER d.0.0.
Did g cen ter d.o.o. Ježa 43,Ljubljana Tel: 01/56 33 093 Mob: 040 360 700
NARAVNE METODE ZDRAVUENJA:
-	homeopatsko zdravljenje
' magnetno-resonančna terapija
-	ayurvedsko svetovanje
-	antístresní programi ( reiki, meditacija...]
•ročna masaža
STEM KUPONOM VAM NUDIMO 30% POPUST NA STORITVE
Hitrejše ugotavljanje telesnih sprememb v Diagcentru
NaJiKwjsi medicinski s i sle m za funkcionalno ugoiavljanje lelos-wút sprememb omoijoča, da hkra-ci opravimo sisiemaiski zdravstveni pre^iled celotncga lelcsa ir\ vh talniti organov (srce, pljuč«, pro bavila, možgani, ožilje, sklepi, hrblenica ...), ki /ahleva /.natno manj časa koi klasičjii pregled.
Sislein omogr>ča ugotavljanje za vsak notranji organ in njegove dele, saj jih natančno pregleda in ugotrtvi mesto in /cacilnost mi>-rebitne bolezni, iako ugotovimo, kakšno je zdravstveno stanje oziroma slanje vitalnih notranjih organov. Pregkd je popolnoma nc-boleć in varen, zato tudi primeren otroke.
Tovrstno preglede priporočamo vsakemu posame/Jiiku. še zlasti vsem, ki so pogf>sto izposlavljeiii stresu in te^.kim fizicnim in psihičnim obremenitvam, pa tudi tistim. ki se priiozujejt) nad splo^ uim slabim počutjem. Pregled opravi zdravnica, ki je specializirana /a naravne metode zdravljenja. ki so priznane in preizkušene.
Učinkovířa pomoč pri premagovanju zdravstvenih težav -homeopatsko svetovanje
Homeopatija je celostna oblika dopolnilne medicine, katere namen je zdraNiti človeka kot celoto in ne le njegovih telesnih simptomov. Homeopalska letmja in načela izvirajo iz zdravstvenih metod slarih Cîrkov in Rimljanov.
Okrepimo odpornost, pomagajmo svojemu organizmu, da se bo iazje ubranil povzročiteljem bolezni.
S h<mieopatskim zdravljenjem lahko pomagamo pri prehladih.
gripi, kašlju in nahodu, ker home-opatska zdravila pomagajo telesu, da se upre vnetjem dihal, saj kro' pijo njegov imunski sistem, Homeopatsko zdravljenje je primerno tudi pri različnih prebavnih težavah. bolečinah v hrhtcnici in sklepih, motnjah krvnega obtoka, tc/avah s kožo, nespečnost: in drugili motnjah živčnega sistema 1er izboljša čustveno zdravje.
Magnetnoresonančna terapija-terapija z magnetnim poljem
Se posebej priporočamo uporabo magnetne terapije:
•	za sprostitev, pri motnjah spanja in obolenjih, povezanih s stresom;
•	pri motnjah v prekrvavitvi;
•	v pomoč pri celjenju ran iit poškodba Ii;
•	za pospeševanje celjenja kosti (pri zlomih, osteoporozi);
•	kot protibolečinsko terapiio (pri bolečinah v hrbtenici, sklepih in mišicah);
•	za krepitev imunskega sistema.
Uskladite se z utripom narave - ayurvedski nasveti za jesen
Vse različnosti človes'kih Ozio-loîvkih lastnosti se po ayurvedi razvrstijo na tri osnovne principe, ki so prisotni v duhu. telesu, hra-IÙ in okolici kot celoti. Ayurveda deli ljudi na tri osmivne lipe: Vata, Pita, Kapha. Seveda snu) lahkii kombinacija v.seh. največkrat pa je eden prevladujoč, ÁVURIT-DSKI PREGOVOR: »S PfOíVILW PHMHANO NI POTREBE PO ZDRAVILIH 7. NEPRA VÎLNO PREHRANO ZDRAVIU NEDELUJÈÙIO.^
S spanjem nad debelost otrok
Študija ameriških raziskovalcev je pokazala, da kakovosten spanec zmanjkuje debelost otroka.
Rezultati studije so prispevali k dokazom o vplivu spanja na tezo tako otrok h>i ludi odraslih.
Studija, kije zajemala 7H5 otrok iz desetih ameriških zveznili držav, je pokazala, da ima 12 odstotkovosemlelnik<iv, ki dnevn<i spijo med 10 in 12 ur, lezave z debelostjo, v primerjavi z 22 odstotki oscmletnikov. ki dnevno spi.io manj kot 9 ur.
Znanstveniki sicer ne znajo razJožiti, zakaj spanec tako odločilno vpliva na telesno težo, vendar predvidevajo, da bi razlog lahko bil ta, da so otroci, ki ne spijo dovolj, čez dan pač preveč utrujeni da bi se igrali.
Aynrvedsko svetovanje
Zanimiv je način pregleda, ki ga posameznik opravi pri ayurved-skem zdravniku, in sicer stranka izpolni obsežen vprašalnik za áo-ločanje lelesnega tipa. ki je sestavljen iz vprašanj o strankinem splošnem počutju, prehranjevalnih navadah, spanju, statiju duha. strankinih dnevnih navadah ...
Glede na določen lip in prisotne motnje zdravnik določi pravilno prehrano, ayurvedske čaje in pripomtičke, ustrezno dnevnt> rutino, uporabo masaznih oij...
Reiki v sk)venskem prevodu pomeni univerzalno energijo, silo. ki deluje in živi v vsej ustvaijeni maieriji (rei univerzalna energija, ki - vitalna energija).
Reiki je sposobnost aktiviranja univerzalne življenjske energije in usmerjanje le-te v vzpostavljanje ravnovesja v vseh celicah telesa. Ta univerzalna življenjska energija teče skozi naie roke in se združi v obliko, s pomočjo katere iahko zdravimo in uravntwesiino sami sebe ali pomagamo drugim. Je najenostavnejša metoda naravnega zdravljenja, ki vsebuje staro davno človeško izkušnjo in znanje o pretoku življenjske energije. Učinki rei kija:
•	vodi h globinski sprostitvi in sprošča energijske blokade;
•	dovaja zdravilno življenjsko energijo in podpira naravne sposobnosti telesa za samo zdravljenje;
•	oživlja in viializira tako telo k(U duha,
•	uravnoteži življenjske energije;
•	razstruplja telo;
•	uravnoveša življenjsko energijo in dviguje valovno frekvenco telesa;
•	deluje na vseh ravneh, tako raz-umsko-logični kot čustveni in duhovni.
Masaža - sprostitev in elan za vsak dan
Cas je, da znova vzpostavite ravnovesje in odkrijete umetnost dotika. To je govorica, ki je skupna vsem, uporabljamo pa jo tudi za zdravljenje, odpravljanje bolečin in lajšanje napetosti. Masaža vzbuja dobro počutje, vliva zaupanje in razveseljuje. Povrne lahko prcccjšen del energije, ki jo sicer porabimo zaradi napetosti. Masaža torej ai samo telesno dejanje. antpak v veliki meri vpliva na človeško duševnosl. Z masažo ponovno vzpostavimo harmonijo v telesu.
Klamatske alge - superhrana
Kot dodatki prehrani - brez konzervansov ali kakršnih koli kemičnih dodatkov
Vsebujejo 30 naravnih mineralov, 14 vitaminov, 20 aminokislin v najustreznejšem razmerja 14 karotenov (antioksidanti). maščobni kislini ornega 3 in 6, imur^on ter vanadij ( uravnava raven inzulina in je dobra podpora pri uravnavanju telesne teže ).
Že 2 eno kapsulo (pol grama) pokrijemo dnevne potrebe organizma po vitaminih B 12, z dvema kapsulama (1 g) po vit K. s tremi grami pa po karotenlh in po (Fe) železu. So edine užitne modrozelená alge, ki rastejo v čistem sladkovodnem jezeru vulkanskega izvora na višini 1300 metrov, imajo biološki certifikat OTCO in so predelane po posebnem postopku, kar dokazuje vsebnost vitamina C.
Eden redkih patentiranih izdelkov s klamatskimi algami je NutriMax
Vsebuje; klamatske alge, katerim je dodano 77 rastlinskih mineralov iz fosilov rastlinskega Izvora in PhycoPius - koncentriran izvle-
ček fikocianina - mulekula s protivnetnim in z antioksidantnim učinkom - in feniletilami-na prispeva k večji umski koncentraciji, pri daljši uporabi pa tudi zmanjšuje depresijo in povečuje potenco,
Prebava? Kandida?
Učinkovita in človeltu prijazna pomoč so probiotiki.
Študije so dokazale, da lahko probiotika NutriFIor in FloraZ-ym spodbudita delovanje koristnih črevesnih bakterij, da prerastejo patogene bakterije in giivice, se pritrdijo na črevesno sluznico in med drugim - vplivajo na zmanjšanje nenormalne Črevesne prepustnosti. S tem se izboljšujejo črevesne funkcije in zmanjša dovzetnost črevesja za vnetja. Za LAacidophilus DDS - 1 je najbolj znano, da je vir močnega naravnega antibiotika acidofili-na in močan zaviralec delovanja velikega števila patogenih bakterij. Ob vsakem jemanju antibiotikov priporočamo sočasno uporabo probiotika FloraZym in/ali NutriFIor. J Alge In probiotiki so ideal-na podpora zdravju za otro-^J ke. mladino, nosečnice in vse, ki so psihofizično preot>-remenjeni in/ali imajo zdravstvene težave. Pomagajo uravnavati telesno težo, stimulirajo delovanje imunskega sistema, razkisajo in razstrupljajo organizem, pomagajo pri obnovi živčnega sistema in še...
4
VI-DA Studio, d.o.o.
r/-ÍM %iisoiQ Tel, 01/256 40 99, www,vidastudio,si
Ko nagaja prostata
Prt>staca je moška spolna žleza, po velikosti podobna kostanju. Leži tik pod sečnim mehurjem in kot prstan objema sečno cev, po kateri odteka uriiî. Do štiridesetega leta je njena velikost nespremenjena. nato pa prične ponovno rasti. Zakaj se tkivo prostate začne v dru^i polovici življenja razra-
ščati, pravzaprav ne vemo natančno, Po 45. letu ima že več kot polovica moških težave s povečano pmstato. Sprva gre le za nekoliko šibkejši curek urina in pogostejše nočno mokrenje. 7. naraščajočo zapom odloka urina pa se težave stopnjujejo in vse pogosteje prihaja do težavnega mokrenja, poćas-
Ko prostata omaga...
ONPROSTA
®
prebraosko dopulnito
na voljo v lekarnah www.conpro«tB4i
s CERTIFIKATOM PdA(Food and Dnjq Adminetrabon}
nega iiî nepopolnega prazïîenja mehurja, sčasoma pa ludi do težav s potenco. pogostih vnetij uro-geiiitalnega sistema in m<Uenj pri spolnih odnosih. Ob pojavu teh simptoniovjepotreben pregled pri zdravniku specialistu, urologu, ki bo z rektalnim pregledom ocenil velikost, obliko in elastičnost žleze. Znancj je, da se je za zdravje prostate dobro odreči pravi kavi, alkoholu, čokoladi, močno slanini in začinjenim jedem ter živalskim maščobam, predvsem rdečemu mesu in mesnim izdelkom. Za zdravljenje st > nam na voljo zdravila in različne operativne tehnike, velikih pa lahko predvsem v začetnih fazah bolezni siorimo tudi sami s pravilno prehrano in uporabo nekaterih zdravilnih zelišč. Tudi tradicionalna kitajska mcNJicina nam za lajšanje icžav s prostato ponuja odličen in povsem naraven izdelek iz kompri-mata cvetnega prahu oljne repice v obliki tablet Conp rosta. Tablete Conprosla so zelo dobro r>oznane na ameriškem in kitajskem tržišču, pri nas pa jih od nedavnega Iahki> kupite v vseh lekarnah pt> Sloveniji.

Kaj je celíakíja?
CtíliakijH je kronična bolo/cn tankega črevesa, ki je posledica preobćulljrvosli /a glulen. Gluten je osnovni pmiein zrnja pl^enice. podobne praleine pa najdemo tudi v /jnju ječmena, r/j pa tudi ovsh. Ciluien povzfijca poškodbo sluznice lankcga črevesa, kar ima /a posledico zmanjšano funkcijo icga dela črevesa in moiiije v presnovi hrane. Bolniki imajo prebavne motnje, pride do pomanjkanja vitaminov in d rugi 11 sestavin tirane ter padca odp<imosu organizma.
Z ndv/emom vzorca črevesne sluznice (biopsijs) lahko pri nez-dravljeni ceiiakiji dokažemo Upiè-ne spremembe s I uzd i ce tankega črevesa, Resice tankega črevesa i/ginejo, sluznica posiaiie ploska • alrofična. Z brezglulensko hrano si bolna sluznica tankega črt^ ve sa posl oporna opomore.
Pri nastanku celiakije igrajo odločilno vlogo dedni faktorji. Pri 10 -15% vseh bratov in scsier, staršev ali oimk bolnikov sc lahko dokaže enaka sprememba slu/Jiice tankega črevesa. Tipični znaki bolezni je pogost odvajanje blata (je obilno. mastno in ima neprijeten vonj ), telesna icža stagnira ali celo pada, velik in napol trebuh, dolge» suhe okončine, bledica kole in vi-dnili slu/nic. bruhanje, slabo razpoloženje, utrujenost, pomanjkanje apetita, zaostajanje v rasli
Bole/en se običajno razvije pri dojenčkih med 6. in 18. mesecem siari)sii, vedno nekaj tednov ali mesecev po tem. ko oirok začne uživati žitarice. Pri starejših otrocih In odraslih ti simptomi niso tako izrazili, V t)sprcdju so nespecillčne bolečine v trebuhu, slabo počutje, nizka rasi. deformacijo /oh(;vja, osletv
penija, osleop<în>ZH, nevrološke motnje, ginekok^ške motnje, zaprtje, alopecija, slabokrvnost...
V zadnjem času bolezen, ki poteka z atipičnimi simptomi, odkrivamo vse p<jgosieje. Prav tako pa je vedno več bolnikov, pri katerih bole/Jîn poteka brez kakršnihkoli simptomov.
Zaenkral je edina priznana preiskava, ki dt)kaže bolezen, biopsija tankega črevesa. Biopsijo opravimo s posebno aspiracijsko kapsulo ali pa endoskopsko. Tako je omogočen natančen mikroskopski pregled sluznice tankega črevesa.
Do sedaj je znana samo ena oblika zdravljenja - lo je stroga brezglu-tenska dieta, ki traja celo življenje. To pomeni, da so prehrambeni izdelki iz pšenice. rŽi. ječmena in ovsa prepovedani. To vključuje vsa živila iz oTnenjenih žitaric, kol so: moka. zdn'>b, kruh. drobtine, keksi, teslenine, zakuhe. peciv<). omake; temu podobnih jedi bolniki s celia-kijo ne smejo uživati.
Veliko pozornost je treba posvetili iudi sesiavi drugih prehrambeni]! izdelkov, ker ti lahko vsebujejo veziva pSe ničnega i;:vora. Vsa druga živila, kot so: koruza, riž. ajda. proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe, so v prehrani bolnikov s celiakijo dovoljena. Kot nadomestilo /a pšenično moko obstajajo posebne brezglutcnske muke. na voljo pa so tudt hrczgiuienski kruh, testenine in brezglutenski keksi,
Dokler se bolnik s celiakijo prehranjuje z brezglutenskimi živili, nima nobenih ložav In se smatra, daje zdrav. Zaenkral pa žal ni nobene nio/Jiosii, da bi se celíakíja dokončno pozdravila.
Ce prekrški pri izvajanju dieie ne privedejo do i a koj š njega poslabšanja hUezni, lo ^ ne pomeni, da se lahko bolnik normalno prehratyuje. Težave po prekiniti diete lahko vodijo v dosil huj^tJ obliko bolezni, ki pa jo je težje pozdraviti. Rak prebavil, predvsem maligni limfom. je pogosie> si pri bolnikih s celiakijo, ki ne izvajajo stroge brezglutensko diete!
Za sprostiteK/ nosu
Do VCERA] edina rešitev
DANES obstaja bolj
PRAKTIČEN in PRIJETEN način
Alergijski testi
'L alcrgoloskim testom dokažemo, da nekatere bolezenske /nakc. koi st> npr. šmrkanje, kihanje, izpu^aji na koži in prebavne težave, povzroča alergija. Rezultati testa pokažejo, na katero snov smo alergični. Pomembno je, da nekaj dni pred samim testom nehamo jemati /davila /a zdravljenje alergijskih bolezni, ker lahko popačijo rezultat lesla. posledica pa je seveda nepravilno zdravljenje.
Kožni testi
s kožnimi lesli preizkušajo alergije na hišno pršico, živalske antigene (konja, mačke, psa, morskega prašička) in perje, pelodc (breze, jclic. je^na. trpotca, pasje trave), «•ose plesni, hrano. Za kožne lesie ni starostne omejitve.
Prehlad
Napadi kihanja, nosljav jilas. bolečine v grlu. glavobol ... so simptomi prehlada. Moïâic ga zajeziti na začetku, saj (e tako /juanjšate nevarnosl zaplelt>v, kol so sinusitis, bronhitis ali vnetje srednjega ušesa.
Poireben je počitek, rchidracija (telo potrebuje več tekočijie) in zdravila, ki lajšajo simptome. Najbolj nadležen je nahod. Nos je treba očistiti s fiziološko raztopino in izpihati sluz. Oleklino, kijo povzroča noslja v glas in oteženo dihanje, zmanjšale s kapljicami ali s pršilom, ki ožita nosne kapilare. Ce vas ovira ludi glavobol, boleče grlo in slabo p<ičuijc. izberite protibolcčinsko zdravilo in vitamin C.
Prehladni virusi skozi nos zlahka vdrejo v vaš organizem, zato dihanje skozi nos ne zmanjša možnosti okužbe.
Prehlad je še posebej pogost pri otročili, ker se njihov imunski sistem šele izgrajuje. Ker je predhodnik akutnega vnetja srednjega ušesa, je pomembno, da pravočasno poskrbite /a zmanjšanje otekline nosne sluznice s kapljicami /a nos ali z uporabo pršila.

SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CEUE
Ipavčeva 10,3000 CELJE
Telefon: 03428 69 00,428 6910
E*ma it: zdra vstvena-so la-cel j8@g ue8t.anies.si
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
V	solskem letu 2007/2008 borna vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
MriMni program tehnik sdrmstVM«
(sfednje strokovno izobraževanje),
triletni program bolnicar-itegovalec
(srednje poklicno izobraževanje),
tehnik adravstveno nego (3 ^ 2) a predhodno îfobraabo bolničar nagovalec
(srednje poklicno tehniško izobraževanje).
Spomladanski vpisni rok bo od 04.02.2008 do 15.2.2008. Zbiramo evidenčne prijave.
Skozi vse leto izvajamo tečaje (priprava na preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije):
- tecaj maaer/maaarta (130 ur)
• tečaj pediker/pedikerkadlOur)
V	pripravi pa so tudi tečaji vizažist/vizažistka, maniker/manikerka ter socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka.
Prijave za vpis sprejamacno ob petkih od 10.00 • 15.00.
Vbodni testi
Pri kožnih lesiih z vbodom vnesejo v kožo majhne količine rayJiénih. že pripravljenih alergenov. Na ncv tranjo stran poUlahtnic nancsejo kapljico alergenov in skozi kapljice z drobno iglico vbuJejo v ko/o. Po 15 tlo 20 minutah zdravnik pregleda rcakcijc. Pri pozitivnih reakcijah nastane mehurček (unika), okrog kalereja se pojavi rdečina, ki ponavadi srbi.
Testi z obliži
Pri koniaktncni ckccniu oziroma kontaktnem dcrmatitisu alergen na-vadno nanašajo na koi'.o na hrhtu in jo prekrijejo s krpicami, ki jih kasneje odstranijo. Zdravnik pregleda reakcijo po 48 in nato se po 72 urah.
Krvne preiskave
s krvni» preiskavo se določi različne dejavnike, ki ka/ejo na alergi-
je. To so najpogosteje imiinoglobulini E (Igl:). ki so udeleže ai v alergijskih rekcijah. SpcciHcni Igli nas-tanejc» kot protitelesa za določene alergene. Njihovo prisotnost se ugotavlja takrat, kadar ko;řnih testov ní mogoče narediti ali kadar jc treba potrditi vzrok alergije.
Provokadjski testi
Provokacijski testi so nujni, kadar drugi testi ne dajo nedvoumnega odgovora o vzroku alergijo. Postopek je zapleten In lahko tudi nevaren, /ato jih delajo le v bolnišnicah. Simplorac alergijske rcakcijc sprožijo s postopnim vnašanjem (npr. z /attžitjein ali vdihavanjem) vedu o večje količine alergena v telo.
Ni pa nujno, da alergen, ki po vzroči pozitivno kožno rcakcijo. sproži tudi alergijsko rcakcijo (v tenî [xirneru gre za aiopijo in ne za alergijo).
SOVEN d.o.i ^^
rKitural sheep's wool SELNICA OB DRAVI
ODKUPUJEMO NEOPRANO OVCJO VOLNO
IZVIRNO, UPORABNO IN NARAVNO DARILO zfi svoje najbližje ali poslovne partnerje: ročno pletene unikatne nogavice, rokavice, copate, šal, pončo. plet kapo, dokolenke, gamaše ali toplo VOLNENO PREŠITO ODEJO, ZAŠČITO ZA LEŽIŠČE ALi VZGLAVNIK iz naravne slovenske ovčje volne.
Obiščhe nas:
RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON SOVEN SELNICA OB DRAVI, Mariborska cesta 48 GALERIJA VOLNENIH IZDELKOV SOVEN. MARIBOR, Koroška cesta 5 NATURA SOVEN, UUBUANA, Ciril-Metodov trg 5
Pokličite: (02} 674 05 74 ali 040 860 165 E-naslov; soven®siol.net, www.soven.si
PRILOGA ZDRAVJE
Zdravilni
v« ■ •
ucinki
termalne
vode
Termalna voda v enem najsia-rejsih evropskih zdravilišč. Termah Dolenjske Toplice, je rahlo mineralizirana in ima lemperdiu-ro okcîli 36 W Naj prime rnejša je 7.'Á zdravljenje bolezni gibalnega sistema in poškodb, zato z njeno pomočjo zdravilno predvsem revmatična obolenja lokom olornega sisicjna ter slanja po poškodbah in operativnih posegih Jia lokiv mol<îmcni sisicmu s funkcijsko pri/^deiosijo. ginekološka obolenja ... V Dolenjskih Toplicah pa so uspesni tudi pri odkrivanju in lajšanju težav osieoponize. Zdravilni učinek topliske lermalne vode dop(îlnjujejo v Termah Dolenjske Toplice s sodobnimi lera-peviskinii postopki» ki jih izvajajo v ('entru za medicinsko reliabili-lacijo. Ena najnovejših pridobitev Krkinih term je naprava Tecar, ki se uporabna pri zdravljenju poškodb kolena, kosti, sklepov in mišic. Posebnost terapije je v tem, da pospešuje obnovitvene procc« v samem telesnem tkivu.
Pravo mesto razvajanja in sprostiive je sodoben Wellness center Balnea, ki se nahaja ob robu zdraviliškega parka. V termalnih bazenih z whirlpooli in svetu savn (dve llnski in turški savni, japonska kopel, Iropski vrl. Zen soba za počitek) si bodo gostje zanesljivo nabrali novih moči in sve/:c energije. Pesiro ponudbo masaž in kopeli (za posa-nîeznike in pare) nadgrajuje nov center /;i nego obraza in telesa, v kalerem izvajajo učinkovite programe huj!5anja In oblikovanja telesa, manikúro, pedikúro in lifting telesa.
Veselí avtobus vTerme Dolenjske Toplice
Koroška, Štajerska - cxj 2. do 9. cl(?cemk)t/j 2007
breipldcni avtobusni prevoz v obe smorl 7x polpenzion fvjmcstn.ev v dvopostelj li sobi hocela Vita l/K ris to I koponje v tGfmalnlh bazenih - jutriinja hldrcjgimfjasiika - lx pregled pri zdravniku lx predavanjezzdravstverio vsebino 10% popusta \Vd /<lrav?irvGne storitve (razen tnasa?0 - kulturne in dru;^.abne pîlredHve - Izlet v s harrnonikdrje^m (doplačilo) dijíllo:Hioenercjeíska soba Í2S mm)
Akcijska cena: 7dni... 341,15 EUR/8I75ÍSIT
Pos«>bna • erta za ufx)k<>ltvK'
7 dfil.. že od 307,03 EIR/ 73.577 SIT
Zadane Kíuba Terme Krka Se dodatnih 10% popusta.
Odhiti ovtobu'iov/nn!>iedn{ih avu)busnih pos(ap S/ove;?/ Grnde<' (U.00h Ve^eiye (14.30), Cdje (15. iS), Laïko O S3S), Rim^keTopke06J5),/idrmi mo^î (l6SS).Semca (í/.W), mko(ll3C9
(dolenjske toplice
Terme Dolefijske Topllte; Tel: 07/ 3919 400; booklng.dolenjske^terme krka.sî; wvm. let me krka.sl
Jogurt je odličen za hujšanje
Nova raziskava je pokazala, da imajo ženske, ki pojejo več jogurta. nižji indeks telesne mase.
/!enskc, ki na dan pojejo iri ali več jogurte, imajo za 15 odstotkov nij^ji indeks telesne mase od dckieu ki jogurta ne jedo. Poleg lega imajo ženske, ki jedo jogurt, še dve prednosti. S tem mlečnim
izdelkom namreč poskrbijo za dnevne potrebe po kalciju in vitaminu D.
Jogurt je zelo praktična hrana, ugotavljajo avtorji šitidije. Lahko ga odnesemo s seboj, je v praklič-ni embalaži, lahko seje kot dodatek k jedi ali kol samosiojna jed.
Jogurt za zmitnj&evanje apelita
Pred dvema letoma je nizozemsko podjetje DvSM dalo na trg jo-guri s sesiavinami. ki zmanjkujejo apeiit. Naravne sestavine v tem mlečnem napitku za več ur odložijo signale lakote, ki se pojavijo v določenem času po obroku.
LcaVita
Počutim se odlično! Z jogurtom LcaVita.
v Ml«li6frii Celila s« idvedamo, dá je zdravje n^^e flafye^je bogastvo in zato sino razvili prepoznavno lírtíjo probloU^nlh izdelkov, ki jih trSirro pod blagovno inamLo ICA selene dolio«,
PIIEDNOSTI joçurlBv L«i Vit4:
>	Pfobioli<ne laitnoMi: pomagajo krepiti imunski sistein.
•	vplivajo na naravno v2posiavi(ev ravnoiežja drevesne nlltroflore,
•	pomagajo iiboljiali prebavo In prefi^ovo iaklo:« ter
•	preditavifaja vir folne kisline in vitamina â. >V)eb(iiejo L-karníiln'
•	L*IiarniUn omogoča telesu spremembo ma$<obe v energijo. VpUva na veSjo vz(lrll)ivo$l pri razUdnih naporih In na laž|e premagovanje utrujenosti.
>	Vsebujejo dleino vlaknino oligoirukro^o; (a omogoča večjo absorbajo Va kija.
Učinke dosežete z rednim uživanjem izdelka.
L>LdrniUn
diKAk viaknirM mulintn dietna vbknlna inulin
IcaVta probiotičn» udn jO9ui'i20,i9bm,m. Ua |:robJotKnl ndvadnl jogurt 2 m.m, Lca Frvb«cti<ni SAdni joguri i T,516 m m, Ua A iilni probfoHćni logmtzlj^ m,m. Ui prc^lotični napiteb / màt\ kolO.lífc m.m, Lnjjnk)rprobMI<ni 9t>09<ten»lcalci|em vJuminiAX ^ in D loguft J m,m, U« pfobloTični fir
dtetna vfaknina muiTn
dietna vtaknlna inulin
ďretna vlaknina ini>iln
(Ír2iv1|pn|a	m.m. v Mhi snovi
Nagradna križanka
ŒRICO
Inšiiiui za ekološke raziskave r.RIO) d. o. o. v leiu 2007 praznuje peinajsilcinico svojega obstoja. V Šaleški dolini je sodeloval pri m a rs i kalerem o kolje varstvenem projektu. Relerence i?, domačega okolja so mu omogočile nastop na slovenskem tržišču in /adnje čase tudi na območju jugiJV/.hodnc Evrope. V ieiu, ko prd/nuje pomemben jubilej. seje inštiiui Iz zavoda preoblikoval v d. o, 0. Poslal je del skupine Crorenje in bo tako še učinkoviteje sodeloval z industrijo. ERICo d. o. 0. opravlja ra/iskave. monitoringe, svetovalne. izobi'aževalne in laboratorij-
ske storitve za mnoga slovenska podjetja» lokalne skupnosti in ministrstva. Za svoje delo je pridobil več pooblastil Ministrstva za okolje in prostor, kakovost storitev pa dokazujeta cenifikai SISTISO 9001/2000 in lahora-îorijska akrcdiiacija SISI HN ÍSO/ir.C 17025.
Hno od podrtíčii dela instituta so analize tal. Poznavanje lastnosti tal je osnova za uravnovešeno gnojenje obdelovalnih površin. Ustrezno gnojenje pri-pomorc k dobremu pridelku in hkrati ne preobremenjuje okolja. Trem izžrebanim reševalcem križanke hodo za nagrado
InStitm za ekološke raziskave
podarili analizo vzorca vrtnih (ali kmetijskih) tal z gnojilnimi nasveti. Nagrajenci hodo prejeli se publikacijo, Šaleška in Zgornja Savinjska dolina (zbornik).
Rešitve križanke pošljite do ponedeljka. 3. decembra 2007, na naslov: NaS čas. d. o. o.. Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom križanka ERJCo d. o. o.
Kdaj vas napadejo virusi in kdaj bakterije?
zeitnc dolini
Virusi in bakterije povzročajo okužbe, ki so še posebej pogoste v ziniskeni času. Čeprav so simp-tool pí>gosto pjjdobni pri eni in drugi vrsri okužbe, obsiajajo pomembne razDke.
Virusi so tako majhni, pribli/no 10 X manjši so od bakterij, ću jih vidimo le z elektronskiui uiikr<> skoponi. Za razinoževauje potie-bujcjt)vgosiujoće" celice, to pomeni žive celice, ki jih okužijo, saj sami nimajo celičnih meha-nizjnov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Nasprotno pa so bakterije sposobne sa m osi oj nega razmnože Višnja. Nahaj<^o se tako znotraj človekovega telesa kot zunaj ujega. Većina od njih je popolnoma ne-ski^dljivili, nekatere so celo koristne. medlem ko druge povzročajo bolezni-
Virusne in bakterijske okužbe se širiji^ zelo podobno: preko kaš-Ijanja in kihanja, z dotikom rok, s prijemanjem hrane z umazanimi rokami, skozi telesno tekočino (krL shna...).
Okužbam se lahko izognemo z že dobm znanimi pravili: roke si reduo m temeljilo umivamo, hrano čim hitreje skuhamo in pohla-dimo, zelenjavo in meso pripravljamo ločeno, meso dobro obdelamo (kuhamo, pečemno, du-simo...). Pomembno je vedeli, da hrana, ki vsebuje le nevidne škodljive organizme, nima nujno slabega vonja. Prav tako drži, da tudi s kuhanjem uni:eni škodljivi organizmi lahko pusiijo toksične snovi v hrani. Posledica so prebavne težave.
Bakterijska obtîlenja se zdravijo z antibiotiki, ki učinkujejo na toč-
no določene vrsie bakterije.
Antibiotiki na viruse ne učinkujejo» zato je zdravljenje prepuščeno imunskemu sislenîu posameznika. Prmiembno je. da upo:§tcva-mo naslednje nasvete: pijemo veliko tekočine; ostanemo doma. saj lahko v nasprotnem primeru dobimo bakterijsko okužbo in hkrali okužimo še druge ljudi; v pomoč so ludi cepiva, ki telesu pomagajo do hitrejše in učinkovitejše obrambe pred virusi.
Uporabo antibiotikov je torej potrebno omejiti le na bakterijska obolenja, njihovo jcmat\je pa mora biti popolnoma v skladu z zdravnikí)vími navodili. Zloraba antibiotikov namreč zmanjšuje njihovo učink<wilosl. saj pí^siaja-jo bakterije odporne na zdravila; to pa predstavlja veliko težavo današnje družbe.
PRILOGA ZDRAVJE
"^HjiS 29. novembra 2007
Trg mladosti 6/lt Velenje
IVpite zaradi alerg
Uspelno odkrivamo in zdravimo vsd vrste alergij in glivico kandido. Bioresonančna metoda BICOM 2000.
Preventivna računalniška diagnostika AMSAT Tel. 03/5870 710 ali 041 759 392
www.mojaharm on ija.com
P
5Susab Cosmetics
SuMk Korporacija $.p.
Pivska S. 6230 Postojna GSM; •'386 40 4<l 415 miransusak@yshoo.CQm www.fttsak'CosmBtksxom
ANTICELULITGEL-na
bazi alg, bršljana, kofeina in lecitinaje učinkovito sredstvo za lokalno odstranitev celulita na določenih delih telesa.
Aktivni deR gela blago delujejo ne rargradnjo maščob vpadkožnem veznem ikivu in dosežejo mikrocirkulacrjo. Prisotni ekstrakti morskih olg vrtalizirap in regenorirajo kožo. Kože poeteja lepa. gladke in napeta. Globlji prodor akťvnih snovi zagotavlja anticelulit jez milo.
UPORABA: Nanese se dva krat dnevno na ielena mesta in sez blagimi krožnimi potezami vmasira v kožo.

Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev.
Pokličite 03/ 898 17 so
Kaj je
kovinska
terapija
Kovinska lerapiia, /clo siara znano$L z zelo davnimi /aceiki. zdravi bolezni z nameščanjem kovin na prizadete dele telesa. l:ncrgija. ki jo oddajajo kovine s sprosCanjcm pravilne količine mineralov, kijih potrebuje organizem. povzroča dobro počutje, s pomočjo bio-stimulaeije mi-kriK*irkulacijc.
Velika prednost naravne energije
TexcnergyDol proizvodi delujejo na osnovi kovinske icrapije. ki jo omogočajo niti iz bakra, cinka in silicija, ki so vpletene v mehko mikro tkanino. Različni clasiični deli z ergonomskim načinom tkanja in anatomsko obliko zagotavljajo odlično nošenje, udobje in učinkovitost. Testi, izvedeni na na odraslih pacientih, nazorno kažejo, da uporaba ataexenergyDol elementov prispeva pomembno "dodano vrednost" r. upoštevanjem splošno veljavnih načinov zdravljenja bolečin. TexencrgyDol ponuja mo/Jiost lajšanja sindroma "bolečine" celo doma s precejšnjim prihrankom denarja in ludi časa. z doseganjem učinkovitih in trajnih rezultatov.
aktivno lajšanje bolečin

TKANIHÂS KOVINSKO TOUPUO



klinično testír^
Pripomoček pri:
p	zdravljenju bolečin vseh vrst
•	zdravljenju lokalnega edema ^ m	zdravljenju vnetih sklepov
•	obnovi funkcionalnosti zgibov

Praproče 9, 8210 Trebnje, Tel.: 07/30 44 555, E-mail: prolat@siot.net, Internet: //www. p rol at.s i

NA VOUO V LEKARNAH IN SPECIAUZfRAtJIH TRGOVINAH
Terme Topolsica, Iger je vsak letni čas nekaj posebnega..«
-	ugodni večdnevni programi bivanja
-	čudoviti zunanji in notranji termalni bazeni -savne in soLa rij
-	klasične in alternativne masaže ter ostale zdraviliške storitve
-	odlična kulinarična ponudba v restavraciji in v kavarni
Prepustite se brezdelju in užitkom, privoščite si razvajanje... v Termah Topolšica!
Telefon: 03 896 3100, www.terme-topols1ca.s1
l^nlliču îopQiïiiiCi
Številni programi za boljše zdravje In dobro poču^'e
Zdravilišče Topolšica je poznano po svojih zdraviliških učinkih, različnih terapijah, kijih izvajajo strokovno usposobljeni zdravniki in terapevti s pomo^'o vrhunske opreme. Ponudbo nerehno nadgrajujejo, saj se zavedajo, da potrebuje sodoben človek podvržen nenehnemu stresu in onesnaženemu okolju, sprostitev. Z različnimi sprostitvenimi programi pomagajo ohranjati dobro počutje, zdravje, kondicijo, pa tudi lepo postavo. Razvajajo vas z anticelulitnimi programi, maskami In drenažami celega telesa (z oblogami iz morskih alg), čokoladnimi oblogami ( še posebej so priporočljive po sončenju, ker čokolada kožo nahrani), oblogami hrbta s soljo, blatom, čokolado ali pa vročimi vulkanskimi kamni. Še posebej priporočajo v teh bolj mrzlih dneh parafinsko jagodno kopel rok, pa seveda številne masaže, limfiie drenaže, manikúře, pedikúře...
Najnovejša pridobitev je z panthermal ( nekakšna osebna mini savna, v kateri »napolnijo« celice s kisikom, kožo aromatizirajo z evkaliptusom, na koncu pa telo še kneipajo) imajo pa tudi revolucionarno napravo za detoksikadjo telesa in dobro počutje. Telo namreč nakopia številne toksine, kijih ne more izločiti, to pa se pokaže na neuravnoteženem imunskem sistemu.
(^erme (^opolšica

ZANIMIVO
Psiholog svetuje
Duša in telo v sožitju
Avtogeni trening, pot do sprostitve, zbranosti in večje učinkovitosti
Sfdan Arz^rtiiek, kot psiholog se te vrsto fet ukvarjate s stresi, pred-vseni z odkrivanjem ivokoi' zanje in seveda z orMonizacijo tečajev sprostitvenih tehnik, predvsem rti'* io}*ene}i<t treninga in prof^mivne mišič/te rehksavije. Za podjetja ttr^aaizirafe še delavfsice (Identifikacija stresnih situacij v podjetju), na katerih itiitHavfjate i:yore stresov konkretno v podjetjih in s tem mahate načrtovati preventivne f/krvpv, ki naj hi čim hofj zmanjša !i mtKfíOSti za nastanek strestrv in za njifiow manifestacijo pri zaposlenih. KaAšno je zanimanje r.a 1i Uiv ohliki i:^)bi'ažeivnja?
/anjmanjc je veliko, o icm pove že sam p<ïdalek. da je úo sedaj obiskalo Icčaje aviogenega treninga in delavnice preko 6(!I0 udeležencev i/ vso Slovenije. Posame/niki in delodajalci sc zavedajo oz. s<> se začeli zavedati, daje vpliv sireir nih siiuacij in sircsnih dogodkov praklićno vsakdanji in da morajo poskrKnl /a lo. da bi do do^JvclIh slresov priSIu) čimmaiij pogosto, ()bi$k lečaja a vi občnega treninga in organizacjo delavnic v podjetjih imeuujefn investicijo v zdravje. Dandanašnji smo l/raza investicija navajeni predvsem v poi^ledu investicije v stroje, delnicíř, obve/;-nicc... pmpogoslo pa po/jbljamo na našo največjo vredoio, to je skrb za nase zdravje. K sodelovanju na tečaju avtogenega treninga in na delavnici sem povabil primanja Janeza Polesa, dr. med., kardioloi/a. /delo se mi je primerno in potrebno, da področje stresov osvetlimo se z zdravniške piati, saj ima dr, Poles veJiko izkušenj prav na področju ugotavljanja in zdravljenja posledic stresov, Na moje veliko veselje je sodeltv vanje sprejel ter tečaju in delavnicam dodal pi)sebno kvaliteto. Kaj je za wiv kot psiho/o^a stres, kako hi fia dejlniralt? Ptî defîniciii je stres » sila. moč. energija, ki vpliva na sistem. Pov-
zroči napetost, ukrivljeiiost sistema. Ce je sila dovolj velika in če traja dlje časa, povzroči spremembe v obnašanju sistema in njegov zloniđ. Seveda nas psihologe. zdravnike In vse. ki sc ukvarjamo z ljudmi in jim želimo po magaii. zanima predvsem človek kot sistem. Kot sistem, kije najbolj popoln, najbolj zapleten, v vseh znanostih najmanj raziskan in obenem najbolj ranljiv sistem.
C C uporabimo zalo pofjosto trditev »tofe me je vrgh è tiraf, ali lahko i}'dimo, da je cUnvk, kije to izjavil, v stresu? Nisem prepričan. Lahko bi rekli, da je bil v situaciji, ki jo je ocenil kot stresno in ki ga je spravila v neravnovesje. Ljudje, vsaj večina, težimo k ravnovesju v življenju, v vseh pogledih: materialnem. telesnem, čustvenem, vrednostnem, družabnem. Na vsakem od teh področij skušamo uskladili svoje (z)možnosti in potrebe. O človeku, ki ga je »vrglo i/ tira«, bi moral vedeli se mnogo vcc kaj ga je vrglo iz lira, kako je reagiral, kako dolgo je bil lira«, ali so nasule zaradi tega posledice (nervoza. nemir, strah, ko pomisli na situacijo), kako je stres doživel in zelo pomembno, kako seje spet «uiiril«(in če se sploh je) nazaj v stanje ravn<wesja. Uporabljate izraz t>dotjveti stresf, Ijihko razložite, zakaj?
Stres moramo vedno obravnavali v okviru človeka, ki ga doživlja. I.iieratura dosledno uporablja izraz »doživeti stres«, to je Listi, ki ga subjektivno doživimo ko! motnjo našega ravnovesja. Zelo malo je stresnih siiuacij. okoliščin in dogodk(w, za katere bi lahko rekli, da na splošno vplivajo na vse ali na večino ljudi. Vsekakor so lo terorizem. vojne, katastrofalne naravne nesreče, ki se dotaknejo vsakega, ki mu ni vseeno, koliko ljudi je ubitih po nedolžnem, koliko jih ostane brez vsega zaiadi
poplav, potresov. Torej stres !ie obstaja kar lako. ampak ima vsak dogodek v človeku nek določen pomen. In to je bistvena lastnost stresa, ("lovck mora dojeli in oceniti neko situacijo kol stresno, da zanj pomeni (o stres. Kakšni dogodki pa najpogosteje pfnzrrkajo strese? Obsi ajajo trije glavni inožn i pov-(ročiteIji stresov: iii^jprej je to fizično okolje (velikost mesta, vasi. v kalerem/-i živuno, delovno nie-slo-okolje, <oddaljenost dom-delo-vno mesto, dom-hisa- stanovanje, svetloba, vihracijc. hlapi-plini. onesnažen zrak, svetloba, skratka vse. kar sodi med i. i. objektivne dejavnike). Potem je tu naša osebnost: znanje, delovne navade, interesi, vrednote, čustvovanje, želje. sanje, ambicioznost, agresivnost, družabnt)si. Največji mtjžjii povzročitelj stresov pa je t- i. psihosoci-alno okolje, kjer vsakodnevno prihajamo v siKialno interakcijo / ljudmi okoli sebe: doma, v službi, v šoli. med prijatelji, na ulici, vgledališču, med izvajanjem športnih aktivnosti. med nakupovanjem. pri zdravniku, na potovanju ,.. in še bi lahko našteval. Nikakor ne smemo poza bhi še možne strese, ki jih doživljamo ob opravljanju nalog (služ-benih-poslovnih), ki jih doživljamo oh sprejemanju vlog v našem življenju (vloga starša, zakonca. otroka, vodje, delavca, šp(»rtnika, treneta, mentoija) in vz<ircev obnašanja, ki jih od nas zahteva delovno in drugo ok(»ije (način oblačenja, izražanja, komunikacijski kanali, delovni čas. način koriščenja dopustov). Kaj stifriti, da hi mitzni stresorji prLili do nas, da bi vplivali na naše obnašanje? Najbolj običajni so tako luieuo-vsni spfmlani načini spopadanja s stresom. ,Sem sodijo sprehtjdi v uaravo. ki izredni) pomirjajo, saj je včasih dovolj /c pogled skozi okno. Sem sodijo razne športne dejavno^yi, branje knjig, pogovori z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovor s prijateljem je odlična sprostitev, saj imanu} občutek, da težave razdelimo na pol in takoj nam je
lažje. Izredno pimiembna je sprememba aktivnosti, zitlo je pripo ročljivo, da bi se lisii, ki delajo fizično, sprt>ščali umsko (branje knjig, kuhura ...), tisi), ki delajo bolj umsko, pa s fizičnim delom. Privoi^ili si moramo več spania. kar ptmieni dovr)lj dolgo, dovolj globoko, brez prebujanja, da se zjutraj zbudimo zares sveži in pripravljeni na nove napore. Dokazano je. daje tudi ljubezen in njen sestavni del seks, ta najintimnejši odnos med dvema, zelo učinkovito sredstvo proti stresu.
a dresom se moramo torej naučiti živeti?
Zelo mdko uporabljani Izraz jv-bofba proti stresu«, bliže mije izraz «živeti s stresi« ali celo bolje /»upravljanje s stresi«. S stresi je tako kot z reševanjem drugih težav: težave ne rešimo, če se ji ne
približamo. Pogledali seje treba v ogledalo in si priznati: da, v si resu sem. imam ležavo. Polem je ireba določiti, kaj jo povzroča, se vprašat:, ali je sploh smiselna, preverili sposobnosti za obvladovanje stresa, ocenili svojo značajsko bojazen (sem strahopetec na splDšno ali se bojim samo določene stvari) in se naučili vsaj ene učinkovite tehnike sprostitve.
Teh je veliko, ena najučinkovilej-ših pa je prav gotovo avtogeni trening-
Lahko opišete avtogeni trening?
Avtogeni toiuing je tehnika sproščanja, ki uporablja metodo avt:)sugestije, pri kateri s pomočjo prestav in pozitivnih misli vplivamo na naše vedenje. duševnosi in telo. »Oče« avtogencga treninga je Johannes Heinrich Schultz(l889-1970). Bilje /xlrav-nik in pri delu s pacienti je uspešno up<nabljal metodo hip-
Zgodilo se je ...
Q od 30. novembra do 6. decembra
vSmarinem ob Paki je30. r»o>enibra 1968 ponovno zaživela kino dvorana;
1.	decembr«) 1994 so velenjski rudaiji dosegli rekordni dnevni izkop, saj so izkopali kar 26 tisoč ton lignita;
2.	grudna 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec naroditega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubrehi iz I.ipja pri Vcleoju; v začetka decembra leU !975 so začeli vrtali predor p(»d šaleškim gradom;
3.	deceDibr3 leta 1800 se je v Vrt^i na Gorenjskem rodil najpomembnejši slovenski pesnik IŤaiice Prešeren. V spomin na rojstvo največjega slovenskega pesnika Francci a Prešerna bodo na ta dan. na »Ta veseli dan kulturen, vrala mnogih kuUurnili ustanov na široko odprla /m vse Ijubiielje
slovenske kulture:
-3.decembra I995sejevve-teniski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednarodni teniški turnir Nika Crystal Cup Velenje;
- 4. decembra je god sv. Barbare. za ščit nice rudarjev;
• 4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov. V občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal dr, Bogdan Menih, v Mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Rí)hida in Ivo Rakuii- V /gornji Savinjski dolini je nov župan občine Mozirje postal Jakob Presečnik. Nazjrij Ivan Pur-nal. Ljubnega ob Savinii Anka Rakun, (iornjegn
Ciradu Toni Rifelj, v Lučah pa sta se v drugi krog uvrstila Albin Zamernik in Mirko Za-mernik. V Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko Meh. v Šmarlnem ob Paki Ivo Rakun, v Lučah pa Mirko /a mernik;
5,	decembra 1998 jeVelen-jčanka Kalarina Srebotnik skupaj s Slovakinjo Suzano Valekov?) zjnagala v finalu dvojic na mednarodnem teniškem turnirju serije ETA v Kolumbiji;
6.	decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika, Se zlasti se ga veseli-jo otroci, saj je sv. Miklavž listi svetnik, ki jih obdaruie, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svcv jih spremljevalcev-parkeljnov, če niso pridni;
v Škalah je 6. decembra 1855 umrl pesuik Andrej Llrek, ki je kol kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Skalah. Leta 1848 je kan-
didiral tudi za rakraini državni zbor na Dunaju; 6. decembra 1992 so hile v Skweniji vxïliive predsednika države ter volitve v državni svei in državni zbor. /e v prvem krogu volitev predsednika države je zmagal Milan Kučan, v 6. volilni enoti za Velenje m Mozirje je bil v državni svel izvoljen dr. Jože Zupančič, iz 7. ozJroma volilnega okraja volilne enote pa so bili v državni zb<ir izvoljeni mag. Herman Rigeirdk. mag. Franc Avberšek in Ivan Verzolak.
■ Damijan KtJajiĆ
noze. Večina njegovih pacientov mu je poročala, da je doživljala prehod iz budnega v hipnotično stanje kot stanje umirjenosti, prijetne toplote in sproščenosii. Tehniko avifigenega treninga je torej zgradil na osnovi preklopa med budnim in hipnc^ičnim stanjem, s lem. da tu uporabimo metodo av-îosugesiije (tiho ponavljanje avTo-sugestivnih gesel v sebi), pri hipnozi pa metodo sugestije, pri kateri je potrebna prisotnost dveh (ali več): hipnoii/erja in tistega (tistih), ki želijo biti hipnotizirani. 4H je avtogeni trening nekakšna samohipnoza?
Nikakor ne, saj je hipnotično stanje stanje nczavedanja. avto-geno stanje pa stanje budnosil. Razlika je torej v tem, da smo v aviogenem stanju sposobni irezno in globoko razmišljali o praktično vsem. Sposobni smo se približali ti-siemu, kar je lepega v nas ali okoli nas. posebej fw naj poudarim, da smo se sposobni približati težavam. Kako bi lahko opisali poziti^m' učinke artoge-nega frt^ninga?
Omcgoča nam. da se temeljito sprostimo v kratkem času, da se vrnemo v naravni lok življenja. da se znebimo strahov, da postanemo samozavestni. Ne vsebuje nič mističnega, ne ponuja abstraktnih svetov, ampak se dola kne čh^veka v rjegovem najglobljem pomenu: rjegovega mišljenja, čustvovanja, presedanja, vedenja. Imenujemo ga ludi «šola življenja«.
Kako spoznati a^iogeni trenig, kako se ga nam'tti, kako ga natřen irati? À li lahko besedo trening primetjamo s tn^ningom pri športu, ki nam je malo hlize? Avtogeni trening je trening v pravem pomenu besede. Če definiramo irening kol sistematično, ponavljiO<'čo se dejavnost z dokv cenim ciljem, p<item je avt<igeni treuing prav lo. Njegov sestavni del je namreč vsakodnevno, po možno si i večkratno ponavljanje vaj. gesel, ki jih spoznamo na tečaju. Le tako pridejo tudi učitiki. Avtogeni trening je lehnika. ki se je da naučili na več načinov. Fden najboljšili je tečaj. Poudarjam prav psihosocialni oz. psihodina-mični vidik, interakciio med tistim, ki vodi icčaj, in udeleženci. Lahko se sicer učimo s knjigo v roki. s poslušanj^im CD. toda pri tem manjka nekaj najpomembnejšega. pogovor. Pravimo, da ima vsak pogovor sugestivno noto in
da tako v resnici učinkuje. Poleg aviogenega treninga udeležene! tečaja praktično spoznajo še pn> gresivno mišičnem relaksacijo [av-toria lidmunda Jacobscna) in dve tehniki koncentracije. Tečaj poteka skupinsko? Nekaj izkušenj imam tudi s ire-ningtmi piisameznikov, v večini pa se i/vaja skupinsko. Zanimivo je opazovali skupino, ki je <îd /.a-četka zadržana, potem pa vedno bíílj izmenjuje izkušnje, kar je do bro. Učinek skupine je ludi ta. da vsak ve, da ne dela lega sam. Zavedanje. da dela to deset ali več ljudi, človeka motivira. Tečaj obsega sedem vaj. ki jih vadimo, treniramo na šestih srečanjih. Najprej je potrebna vaja za umiritev, sledi vaja za težo, pri kateri sprostimo naše prečno progaste mišice, z vajo /jí toploto sprostimo naše mišice v žilah, sledita vaji /a dihanje in srce, s katerima poslane naše dihanje kvalilernejse (počasnejše in bolj gtoboko), srčni utrip pa mirnejši in cnako-níernejši. vaja za trebuh pomeni sprostitev naših notranjih organov in poglobitev aviogenega stanja, zadnja vaja za čelo pa nas ohrani budne, prisebne in sveže. Kdo vseje dosedaj obiska! vaše te' čaje avtogenega treninga? Avtogeni irening namreč ne zahteva nekega predznanja, določene stopnje izobrazbe ... [Idele-žili so se ga preprosto tisti, ki so se želeli naučili učiukoviie tehnike sprt^ščanja: vseii poklicev, vseh izobrazb, vseh stanov, športniki, trenerji, dijaki. študentje, učitelji, delavci, direktorji. Se tudi vas dotakne stres? Rerino uporabljate avtéigeni tn^ningî Seveda se me dtnaknc, zalo aktivno uporabljam avtogeni trening. Morda ne vsak dan. / avto-genim treningom je namreč tako. da deluje zelo preprosto, hitro in učinkovito (aviogeui pf^meni sa-mozačetni, samogenerativni), ko sc ga naučiš in ga obvladaš, ore-klop med napetostmi in sprosce-nim avtogenim stanjem se zgi)di zelo hiiH). Pogoj za to je, da si y/jí-mem čas/ase.,Sam Imam veiiko spimtanih tehnik sprosilive. Kna meni najljubših je gobatjenjc. Od k{)nca marca pa vse tja do dcciiii-bra veiik?> prostega časa preživiní v gozdu. Ne samo zaradi gol:'. V gozdu se sprostim. Včasili samo posedim na kakšnem štoru in razmišljam o lem. kaj delam, kako delujem, naredim bilanco preteklosti in načrte za prihodnosí. V naravi iščem in najdem svoje vzore.
Reklamno spončilů
INVESTIRAJTE
ZDRAVJE
i^ytoQenl trening ie efw i>o|u(1nk0víteíiiii l«holk spr osàija.
UponsbHa meroi« mosuge^iili, Iqer z moQo prstov in misli poiiimio vplivm ne
nakvejef^s.
Omogo^D r»m, 6o » tmsllito sprostimo v knrtkm lm.
OmofiKG ran. do » vrnemo v aorovnl tok SvIímío, da ia zneliinn smrekov m do
po^oMTM »mozDWtnL
Xe vmIhiI« nić imsiičnaga, m poíiufo obstrokhiHi svetov, ompak ^ dotokna Qovelts r njegovem nojgiobfifini poflTttiwîjaipveQa tnliljenia. čustvovonjo. prnojonjo. mien|3. Avtoo^fli trenint dooosIo Itnfltmitmo ^to itvTanku
■ îAe, fc y Wl »iwti, etiwi, řrwCr* "n*il|M, lift«? ~
J^wHe SI i|wl|<rt11 stnMí Beewte itrtd t^^
Prljove ín ínformodje: os(oii®einoiLsi alí 051 630 944
fz policistove beležke
Kljub nasprotovanju natakarice prižgal
v lokaiu Joli calTc v Merca-t<ííji;vi Tr/nici je vinjen mlajši moški v torřk. 20. novembra zvečer, kljub tiasprotovaiiju natakarice kadil. Zaradi kršenja prepovedi kajenja v zaprllh proslarih bo predlagan v postopek prekrskovnemu organu.
Vožnja po parku?
v petek. 23. novembra, sta se po SonOnem parku ob Aškerčevi v Velenju vozila mlajša moška. Ker so parki namenjeni sprehodom, ne pa vožnji, so jima policisti ročno napisali plačilna naloga.
Sosedski spor zaradi posesti
Policisii so v soboto, 24. novembra, posredovali v sporu med sosedoma v Kavčah. sredi naj bi bilo motenje posesti. Policisti so soseda napotili na zasebno tožbo, a se eden od njiju s takim prcdlogt)m ni strinjal in sc je do policistov nedostojno vedel.
Pretepli so ga trije
v soboto. 24. novembra po
noći, so prejeli policisti prijavo mlajšciia moškega, sicer povratnika, da so ga pred diskoteko S v Ravnali pri Šosianju pretepli trije minski dva od teh treh Sla bila njegijva znanca. V pretepu naj hi uporabih palice. Pretepeni je iskal zdravniško pomoč v de/urni ambulanti, kjer SO ugotoviL da je ulrpel lažje poškodbe, in ga napotili v bolnišnico. Policisti okoliščine dejanja še raziskujejo.
Potreben je bil strokovni prijem
v ponede^ek, 26. novembra
dopoldan, so ptUicisIi na Okrajnem sodišču v Velenju prijeli mlajšega moškega» ki so ga morali privesti na drugo so-disčc. Pri tem seje Tuično upiral. zaradi česar so ga s sinčkov-nitni prijemi iu sredstvi za vklepanje obvladali. Ker seje obnašal. kot se je. si je prislužil ^e plačilni nalt)g za dva preltrška.
W
SVET MESTNE OBČINE VELENJE
KomMja za mandatna vpralanja, volitva in imartovanja
Na podlagi M. člena Statuta Mestne občine Velenje (IJPB-I, Uradni vestnik MO Velenje, it. 15/06) in 39. člena Poslovnika o delu komisije za mandatna vprašanja, volitve in Imenovanja (-Uradni vestnik MO Velenje, it. 2/04) ter Sklepa o podpori predlagane trase 3. razvojne osi - državne ceste med avtocesto A1 Šen-tilj-Koper in mejo z Republiko Avstrijo na območju mesine <ib-čine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, it. 24/07) je Komisija za mandatna vprašanja, vt)htvc in imenovanja Sveta Mestne občine Velenje na svoji 12. seji, dne 26. 11. 2007 sprejela
SKtEP
o ZAČETKU KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA ZA IMENOVANJE ČLANOV V KOMISIJO ZA KOORDINIRANJE AKTIVNOSTI IN OBVEŠČANJE JAVNOSn O POSTOPKIH SPREJEMANJA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Začne se kandidacijski postopek za imenovanje 15 članov v Komisijo za koordiniranje aktivnosti in obveščanje javnosti o postopkih sprejemanja dr/avnega lokacijskega načrta. Komisija bo sestavljena Iz strokovnjakov, občanov in predstavnikov krajevnih skupnosti. Naiifge komisije so koordiniranje aktivnosti in obveščanje javil osti o postopkih sprejemanja državnega lt>kacijskega načrta.
Kandidature lahko zainteresirani vložijo v glavni pisarni do 7. 12. 2007 do 13. ure.
Po tem roku vloženih ali nepopolnih kandidatur komisija v skladu z 42. členom poslovnika ne bo upoštevala.
Komisija bo med prispelimi kandidaturami oblikovala predlog sklepa o imemwanju komisije bi ga posredovala v sprejem Svetu MO Velenje.
IV.
Sklep o začetku postopka se objavi v sredstvih javnega obvej^ čanja in posreduje vodjem svetniških skupin.
V.
Sklep velja z dnem sprejema.
Številka: 032^3-0001/2006-284 Datum: 26. II. 2007
Predsednik komisije Franc SEVER, s. r.
Številni trki
Velenje- Ce sodimo po številu prometnIIi dogodkov, zapisanih v policistovo beležko, je prometna varnost in kultura voznikov tudi na območju PP Velenje vse slabša.
Prejšnji teden smo bili priča številnim pn^metnim nesrečam na i)bmočju Policijske postaje Velenje. K sreči so se vse končale brez iiuiših posledic, le l lažjiiiii poškodbami udeležencev in s precej zvile pločevine.
V	iorek. 20. novembra, je na Kaaleljevem ti^u neznani voznik zaradi nepravilnega premika trčil v lam parkiran osebni avto, nato pa s kraja odpeljal, Ker so registrske tablice vozila pcílicistom znane, ga ob poravnavi škode čaka tudi plačilni nalog.
V	peiek. 23. novembra zvečer, je voznica osebnega avK^mobila na magistralni cesti Velenje-Selo zaradi tiepravilne strani vožnje in vo?.nje pod vplivom alkohola trčila v nasproti vozečo voznico osebnega avtomobila. V nedelo« 25. novembra, je popoldan prišlo do nesreče na Partizanski cesti. Voznik <^sebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred sabo. V trčenju so se voziîik in njegova sopotnika lažje poškodovali, istega dne je prišlo do prometne nesreče v l.okovici. Voznica osebnega avtomobila je zaradi neprilagíýcne hitrosti zapeljala s ceste v jarek. kjer se je avto prevrnil. / la/jimi pt>skodbami. ki jih je v nesreči utrpela, so voznico prepeljali v bolnišnico.
V	soboto, 24. novembra, je prišlo do nesreče na Prelo ski cesti pri odcepu za podjetje Tsotech. Voznik osebnega avtomobila je /n-radi prekratke varnostne razdalje trčil v pred seboj vozečo \o/.-nico osebnega avtomobila. Ta se je v trčenju lažje poškodovala. V križišču Šaleške in Kidričeve ceste je voznica osebnega avtomobila ziiradi izsiljevanja prednosti trčila v voznika osebnega avtomobila. V trčenju so se voznik, njegova sopotnica in sopoinica v vozilu povzročiteljice lažje telesno poškodovali.
V	ponedeljek, 26. novembra, je zaradi izsiljevanja prednosti voznice osebnega avt^vmobila. ki je trčila v drugo voznico, prifilo do nesreče v Šoštanju, /večer pa je počilo v l.nkovici. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti In vožnje pod vpliv<mi alkohola trčil v nasproti vozeči avtomobil. Ker povzn)či-Celj poškodovanega vo/Jla ni hotel ujnakniti s ceste, so policisti odredili odvoz s pomočjo aviovleke. Se ena nesreča pa seje tega dne zgodila na parkirjiem prostoru pri avtobusni postaji. Neznani voznik jfi zaradi nepravilnega premika trčil v lam parkirano vozilo in odpeljal s kraja.	■
Več kot tretjino nesreč povzročili vinjeni
Celje - V zadnjih letih se število vinjenih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč povečuje, pri tem pa so problematični zlasti povratniki, tako imenovani krt^ nični pivci.
Posebej zaskrbljujoč je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom: več kol tretjina jih je. Najbolj pnv blematičen jc zadnji mesec v letu.
Prometne nesreča, v katerilije zaznati povečano prisotnost alkohola, sc običajno začnejo dogajati v sredo in naraščajo do sobote, ko dosežejo vrhunec. Še posebej izja/jlo izstopajo vikendi.
Največ prometnih nesreč, kijih povzročijo vinjeni vozniki, se zgodi v naseljih in njihovi bližini, torej na l<ikalni]i in regionalnih cestah. Največ povzročiteljev pa sodi v mlajšo populacijo oziroma populacijo srednjih let.
Letos je na Celjskem v prometnih nesrečah umrlo že 35 ljudi,
l.ij VSI PmOZAKONSKEZDRAHf
^^^pjEjt (ûoodLuOcO^uUÙ	Um
«S? «MM
Sbla^,
l^îOP SR S3ÎS
BEOWULf
več kol. tretjino nesreč pa so povzročili vinjeni vozniki.
Vlom v priročno skladišče
Žalec. 22. novembra - V noči na četrtek je neznanec vlomil v priročno skladišče ob novogradnji v Podvrhu. Odnesel je več kosov različnih električnih strojev 1er gradbenega orodja. Izvajalca je oškodoval za okoli 4.500 evrtw.
Spregledal pešca s kolesom
^íozi^je. 26. novembra • V ponedeljek okoli 10. ure se je v Mozirju na regitmalni cesti pripetila primietna nesreča z lažjimi telesnimi poški>dbami in pobege^!«.
Neznani voznik osebnega hvio mobila neznane znamke svetlo rjave ali sive barve je vozil iz snîcri Na/arij proti Letušu. Ko se je približeval prehodu, je spregledal pešca, ki je po prehodu za pešce potiskal kolo. Voznik je trčil v kolo. zaradi cesarje pešec padel po vozišču In se lažje telc^ sno poškodoval, neznani voznik pa je. ne da bi nudil svoje podatke. odpeljal naprej proti Leiusu.
Policisti voznika pozivajo, da se oglasi na Policijski postaji Mozirje. hkrati pa naprt>šajo vse. ki bi karkoli vedeli o tej prometni nesreči da pokličejo na telefonsko številko 113 ali na najbližjo policijsko postajo.
Že videno: plača z 200 evri, potem si premisli
Veleiye, 23. novembra - V petek popoldan se je v prodajalni Optika ABA na Prešernovi v Velenju zgodila goljufija, o kakršnih smo na teh straneh isisali.
Kupec si je v prodajalni izbral predmet, vreden 15 evrov in ga plačal z bankovcem za 200 evrov. Ko mu je prodajalka razliko vrnila, jI je rekel, da želi kupili še 20 kosov istih izdelkov. Ker jih pro
dajalka toliko ni imela, je kupec vrnil kupljen izdelek, češ da v tem primeru ne bo kupil nobenega. Prodajalka mu je vrnila bankovcc za 200 evrt>v, neznanec pa jili je vrnil le 65 evrov, 120 pa zadržal. Potem je izbral dvoje sončnih očal in prej vrnjeni izdelek in z izgovorom, da gre po manjkajoči denar, odšel iz trgovine.
Storilec naj bi bil Rjmiun, temnejše polti in močnejše postave.
Pazite na torbice!
Velerye, 21. novembra - V sredo dopt>ldan je neznanec v trgovini Mcrcaior Standard nakupovalki iz torbice, ki jo je imela obešeno na nakupovalnem vozičku, vzel denarnicvo z denarjem, osebnimi dokumenti in različnimi bančnimi karticami, skupaj s PIN kodami. Po dejanju je storilec z dveii bančnih kartic dvignil 600 evrov.
Poškodovan bankomat
Velenje, 24. novembra - V so-btJio je neznanec poškodoval bankomat Nl.B v tïbjcklu Center Nova na Šaleški cesti.
Vse gre, da se le odnesti da
Velenje - V nedeljo, 25. novembra popoldan, je neznanec v skupnem prostoru slanovanjske siolpnice na Kersnikovi s štedilnika vzel steklokeramično ploščo. V ponedeljek, 26. novembra. je s stavbe zdravstvenega doma Izginilo 7.5 meira bakrenega žleba. V čakalnici ene od ordinacij pa je bil pacient ob denarnico z dokumenti, ki jo je imel v jakni. V Intcrsparu v Ša-leku so pri tatvini uhanov zalotili žensko. V iorek. 27. novembra zjutraj, pa so policisti obravnavali vlotu v pekarno I'riškt> na Kersnikovi. Neznanec je odnesel večjo vsoto denarja in aktovko s posli) v no dokumentacijii.

12:10 so, ME
IMO 20:30
22i50 PE.SO
•MtSMdIk
SrtSlw^
«MrtniLsl^ InfuBAClMO",
Afciîm'n ^
HrnAAII-A6EIIT«7mHta.
(Hltnun)
12:30 SO, NE
1«:50
19cOO
21:10
23:20 pt,so
MICHASL CLAYTON U9mh.
0iUcri«f I cyytM)
14:00 so, NE
lAiSO
21:20
23:59 PC. SO
tmenin m»
teWftaa.

luzun^ziAUDOu
(MOOmWORMU
iUZABETA: ZUTA DOBA
CSI/sbRhr	lUsto.
TheG^^nAge)
sSSmi
a
IMfTALAGlA UUKZNI
(intalAdj« ljuDeni)	«• ml».
IIAO SO, NE
16120
IfttSO
IIV^I
CHieBC
javtrrVM«.
MAàni
posnoijiH
'im Up)
13:10 so» NE 21:50
23:50 PE.SO

iMwIOfltk
niitr>rini ww mu«
M i f ♦ ♦
11:00 SO. NE
15:30
19'M
3:10ZAYUMO
(3:)0UYU9Q)
13:00 so. NE
1«:30
19:10
I • • t t t
SlSiiti Of,
«mM »<■•«>.
WeeWSnfc tuWdn,
NraVafwi
tl?mh.
OtMW^btc POP MM,
b-Mw, r
; A á à
%
Btvii
«KéW, Uc^aMMl,
«OUI UM

12KN> 50, NE SMÍ 16M lêt¥> 20(40 22:40 fi. SO
14 1111ti* Il
SEDEM Ml SKOMIN
fnieHMTtbrukKW) U»*^
lltlO SO, NE 13đ0 S0,*IE 16(00 1800 21:00 23t30 PE.$0
^€ENjâa IN UVI
Qjon&fMUnibs)
Í
21:30 23:35 PE.SÛ
MM
•uoibmM
Smrî^^I, MVSOH», tebifk^ SvMum.
/MtwteflWd.
■•UfliiMffW. fťM 'IfMM.
i m
RAL/ESTVÛ
(OtiiCngdom)
nvû	lUaki."
ri
II
a o 2. ft.
pup gg-
16:30
IKVAS^
(T>iel(rvas>oiO
21:40 23:55 PE.50
CE3
.....-li
nmŘn.
»rff
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na wvm.planet-tusxom ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
iCířiťmatografi apadft^fo pf^iicDdospffmeffWgjycyaffal	WW)j^.plar>et'tUS.COm
EngrotuSdaÛL.Cera v rrr>ovl|e im, Celje; rr Hm^mli iH pur>eiTU&Cál^feJAanborska i28
UTRIP

Ťoroskor)
Oven od 21
3. do 21.4.
Vijfiko bosi« dubili, /^tlnvulfsiva ob leni pa m bu$lB iibùjtifa. Uiefyiju rti; br> sti! ininti ptâv na prfiiek. linsiR /^guKivu nskai dni ri(^(r«biJVHl[ veliki! ^ ^ pnôika In luJi tiulj /rli^vL^g«) riBïiin^ Minili, »isie kuniïiu uijuiuvili. fii W tifz nu Ijo puskrliel m m w^lupcf&jije, Ck l^ga nt; liQi>(ie suirili sami. lusn ^ ^ ticno vas řake veliko piesûnet€fi[, ki majo vaSs ívljfiň|fl procei spmiromn. In 10 ^e v k/aikein. Sicer pnsii^nukje v siebi ^ dnlnii vtidb^i. da bo pri^hi (In ir?qa, m bnsie pred r^d presenečeni,	inlgu iinf^tn ndlaSali i obisknni zdravniku?
Bik od
y
.4« do 20.5*
sa pnCa^ izteka, k» vam ie ^lo Ni lut po vaâ men. Kersc Ui^ da^iklKi. liosm klidil VNHk dan VRCji^ in tmli iibsij^nti naùie/a pnhdil nti8L /dHiisovnni bii.dasie n8 ÛsioprRvi pnn. ild |ih riiiti iirc^niCiin./ain bn Sli; palm elana, nič vam ne bu prutu^ka. Manikalii pa vam trn ^hdnjo po ki ya ii^radi mmi nc bosio prav p(igiisui i/va|ali. Narobe, prav lo vam tnanika. Kni iiidi dubfa diiiJIia. Vj pa |b biv>lK imnli v na^edniiii tednih čslii iluvfjlj. /ah^v udi.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
^^^^^^ Čeprav je nradnti ^e \sspsi. vt ^e úuuie /im. ki j(i bosi» ititns sp^i kmalu
fl^ sovra^di. leios imata /a lu več v/iobv kui prq§ii|a bia. Naiveûti |8 v lem. tKiSF da sle ^adniu času velikn m i;esli. vn^ija ira v M\m\ vrntKiiii les m spn)^!
|nûa. Pidey iiiga ^ bifiin ninrali v niKlndniib dnKÍi ^pa^ii / nk»nščt|ivosi|ti sodciijva», PoirelJtivdli inisin |bâ;lci)e ?;vœ. pa uid) m potjaialsl;» ^ruimisi. dal)ii$t?ujdinai]rii|uiiini rínka^^li, (lasiuvn^iiiiBiipania, Sdnio/avesi liuvnastednjiNdneh kljiiCna. ôfl feiiia. (ia ^e vam v hvijfiriir vso tako koi $i ïé^a, ^emsine navadu sai pirsiaiate napo rrti iiidi fň nćtibiii^ie.
Rak od 22.6. do 22.7.
Pusiflvno vam piihaïainû duLenitii»/ nn btr najliulj nakInniMn. ki>.r sio ra te nokaf Casa pii^knvali. bttsie pnpraidieni pi^ t>a vsa. ludi na lanaijsnin. 6e se naúni ne lioflu i^ii. K stoà stf! pripravili i/aloyuD in ptiskrli^li. da vas /a ifli}i icga no iin biilela qlavs. Iiidi sušr v dcn»nia tu iin bo čutili, bn pa irclia fsíseú pir /^uyaíi, Piiirebe bnsiu lutá /!)l(i, ticrr Mn neradi, skrbli na niini muni.Ktini dunarta, seradof^odi, da iuiJil|ij|«?^iiskii|]ii.Pa?iie, dase tonu tm /guddn luúi vani. V/ternimsi^ds parineriti in tnu ntpravit» kakáno l^xi
Lev od 23.7. do 23.8.
Kríícc leilnasc/ačiievtiSHli deiJinitier, vi pa vybila na /ctliavi? in /akljuCke ^ jt^fi^ ^âgaïc na )aip. Le glejie. dane Ijosie po2âbdi nanie.sa] bi vćmt maisikdu /a «fe muni. U SI oil i/itikii Ikih tiu brisi^ v?á i!3$a l^otnvifi Inisie, ilHstt; tnli /a dnie Cas» rns viilika ptf vei^ fianii s sntiiij. Tii iJi im vairi ^havi; n n ilišijo. ^e prav Siena n|ili pcn^ivddt iiravvi dru^tm drbali pukima./vi^/ríf! vnm uiiliut> Ijain ve^ptinidíina íinanáimu pudruC|ir, pnuiiniiah/bli/njinii pa vatu šr ru budu naklnni^np. ludi ídravie ho odlićna /aio bosta lahko ugnicivili. d^ |c^v]|on|e pravzaprav pnianio do vas.
DevUa od 24.8. do 23.Ç.
^^^^ Pa?iiK,kaku?iviiii.Spatsunanireúpopiisiilislu[Mnin3vad3niin/a^hnesiďr^
9 pola C^sv ifnliro visiii, da an vam m sl^ kut prei ijrdn maS^of». bosta ndirj tim d?! sc spe? v^amate v rnke. dnova v dan na luin. Dovolj pn àika, pa UJdi gibanjn na svaleni /raku. biisie is kakii poiriJtMiv^ii.^fi la kiinai: ^^^^^ tudiia sa udlnfiin m aktivnn prp^rvljanii! prtis&ga fau. Ri^sio viiIrIi. ktdikn vam Iju. Pa mdi lAiáiijalmniJlíCno.^ nakupi pa nrkarno preurptvajte. Decsmlier lio leuis evre kal golial. /aio prniiidiie, proden se odloĎti' n vočji nakup. Ni laks iiuicn. kajne?
Tehinica od 24. Ç. do 23. 10.
Cele imaiHnin^nust.sipiiviâ^lu podaljšan koniic tedna k|e daleč olI dnriia. Dut^mbar bo tiiili itrtns naporoii. ;aio bi vam vsaj kraiek odklop dubro dal ludi im. kei %\n pred pomembno življenjsko odlo&iviio. ki nu bo spremenila ^vi|pn|a le varn. amiKtk pr^v vse| ihii?int. dasrt im^ie siixt še dovoli, vanilar m i^i^u ni^iKezgodai. ^ hitnm lianrraD k SGda|, V na^riilnjih iin«?h btisiu r/vudeb toJi l»po nuvioi. kt m ninUiu vplivali na va&tiudliičiii>v. In lo v pn/iiivtieni smislir.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
$c Mnu na VESte, ka) se dogaja ; vami, .saj se twsie poûmli vsak ilati tmi]
map^ {Si lakih, kui Sle v ibh dneti, niso vagini |xi[Btirlii. Prdii^i v» bndn spravili v dnliro vulpi m vam pulac^au iiekai nasleitnjih drieli.Uspi^iri |irii ho le. (x inisie ;Ejigrrriiidivr.P;jiruiiitasB.saiVbsl0, tlHsnsplača.Preih/s^iipa^.^ni^ dmgais, udln^te/aakiiviinoddiii, íudikak^m/tfiaviliéí^tnvaniypLiiln ka]na7iukaiv3s/adr?iifi!. da naorpsniôKisvopiiielia.Ujnarzagniovona ho izgovor, ksriifdi proiilemnv/niim nabo^iA imeli.
Strelo« od 23.11. do 21.12.
v Ko bosle dve odloCilvi. ki še nfsis sprejeli. dali na tehinicn. linsie ii^oinvtli.
f^j^ da le lisia, ki vas bo mani si^a. viiliko bolt^a. Mrat vam (q namreC lasno. da vam m iralm prav ; nikomnr lel^rimvaii. ?aio ludi riti bosta. U^rvali Insn: v vsakEďii dnavii puschei. i^j vam tio knsialiHi lasnu. tlasic na pravi poil, te ^^^^ sj bosic nakiipali preveč dela. sd r^e liosic lezili. Opravili ya bosiu dokai isprnii.Knnui: tedna tlohite iibisk. ki vasbospravdv/ekidubrnviiliu. Te^avabnlcvieni. dagn bo
nitirah vmiti. Pa n^ kor lu spniliihi, arripak k(!r lo pr^JlnIgu oliliiibliam. V pri|aitil[$ivii irtihd iLidi kaj vkr/iu, nu lejumati!
Koxorog od 22.12. do 20.1.
!)tc|eia (lnr?vu dn knncfl lata §tii;eio irvra. Ne liosie /adnvdljni. Ne s lerii da ^^ vani|a]eiDlsuJSspci/benliiinnessian|emnatimčnanir«tunii.M/BW Tj boste pn^h do ;akl|ij£ia. da tniaie marsii^ v ?ivln^i|u vrti giavuf Kii pa bo 9 sti! istvan iKiskoSali posiaviti na pravo m&sio. tin ngHni vstri^hi. Prt^dnigo sik čakali, da tii labku parinutja m soih^avix |ir^pní;ali, da liikrni nasiliie resno.
^eniernti$inanire£iiaieli|r),saistu|iti ilnslf!| prevečnvvaiaii. Čas ta. da/a^ine mislm uiiJinase rn nevoMa na ilriigč!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zaradi nwkeyapfuiiinfipíiiwneyiidíiyrTdkabDSlQV n«lwlniib dneh res vtf
Jhkti ra/nii^l|ali n [iiianuati. OroBače paC nc bu §lo. iJb tam pa sr \m\ž vsa enn vié ^s ;a nabavo, ki sa to la nokai tint vasfilite. In lam ne hosier prav nič pa/ili na evrc. Kot todi na mnrsikaj diiigagn nu. Morda tio to Si^tiča. saj ^^^^^^^ SR bristo sprosiili. iiasmniali m spn/nali neksi novih l|uiti, ki /naju poslan pomemben del va^p vsakdanjika. Pazite te. da si bn^icmncsijeo n|ih osiv^rdi s^nii rn ne s po moč|o usiiti.krovseb vse vedo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
laku np/flhievni tiostr) posiali, ild tinsiu morda h dolgn^jisni. Dd vas bodo mnogi [ii^knvali večin tinl|e. vam pa trn povsEiJit vsmo. ie vi vesii^ |e wrok ictkàiunio poôutiu. Ca sie pametni, boste tu mtii ?adr2ali 7ase. Nu bo vanilahknrimlvAii, a tokrat b{)!t^i)a[tinl|m(nJr;i oijkiâiov.2éil[a.kijuvsaliino m hi rn^ai mesncRV. se vam v nastmliiiih rlnrh Sune bu oresniûila. lok/ai nn (m knv4 vi§Í3 sila. »niisk vi sćini. Pniiutlo, ki bii (in^la imprićakovano, bo^ta v/f^i zi^o rusiin. »j vfístR. da |e priidnbra. rl^ bi jo takr^i zavrnili.
Aids - sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti
Kot žc nekaj Ici doslej si bomo 1. dcceriibra ponovno pripeli rdci^o peniljo in /. njo <ipozorili ua pDblem epidemije aidsa. hkrati pa jeio tudi sveiovno znamenje soiidarnosli osebami, okuženimi i virusom IIIV, in osebami, obolelimi aidsnm.
Aids ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je eden večjih svetovnih zdravstvenih problemov. lipidemija sc je začela leia 19X1, do danes pa je število oku/enih že preseglo 40 milijonov. Virus seje pojavil /e pred mnogimi stoletji, najverjcineje najprej pri afriîtkili opicah, l eta jo ameriški /nansivenik Rrv ben (iallo izoliral virus HIV. V začetku 80. lel je aids najprej prizadel amorii^ke geje. zalo je bolezen je dobila pečat homoseksualnosti. V naslednjih desetih letih seje aids ^iril bliskovito hitro. Pi> sebej so bile izpostavljene tiste osebe, ki so imele nezaščitene spolne odnose z več različnimi partnerji, pa tudi prejemniki krvnih derivatov (transfuzije) ter po samezniki. ki so si vbrizgavali drogo in si pribilr delili.
Virus IIIV (virus človeške imunske pt^manjkljivosii) napade človeške obrambne celice in moćno oslabi obrambni sistem, človeško telo pa poslane dovzet-nejše za različne oku/be. () aidsu (sindromu pridobljene imunske pomanjkljivosti) govorimo, kadar se po oku/bi z virusom IIIV slevilo obrambnih celic v krvi zmanji^a /a več kot šiirikrai. Aids je skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki predstavljajo zadnjo fazo okužbe s HIV, ko se bolnikov imunski sistem ni več sposoben ubraniti okužb, pojav-Ijajo pa se ludi malignomi. ki so pri imunsko zdravili osebah redki.
V tiekaj letib ja aids preplavil ves svci. Najhuje je prizadel države s skromnejšo zdravstveno oskrbo. Najhuje je v podsaharski Afriki, kjcrjc bilo leta 2002 že ÍÚ milijonov okuženih. V razviiili državah se epidemija siri preko skupin s tveganim spolnim vedenjem: 10 so prostituike. ljudje, ki pogosto menjajo spolne partnerje. in tisti, ki potujejo v drŽave, kjer je okužba z virusom HIV zelo razsiriena. Vsako leio se na novo okuži od 5-6 milijonov ljudi.
kar pomeni II na vsako minuto, umre pa jih okrog 3 milijone. V letu 2003 se je i virusom 1IIV na novo okužilo kar 5 milijt>nov ljudi. 3 milijone pa jih je zaradi aidsa umrlo. V livropi je največ okuženih med narkomani, ki si droge vbrizgavajo z injekcijami, med homoseksualci in ljudmi, ki so imeli spolni slik s prebivalci najbolj prizadetih držav. Epidemija se najhitreje razvija v vzhodni, v državah srednje Evrope pa ostaja epidemija aidsa relativno o m ej C n a Okuženih je maiti kot 10 ljudi na milijon prebivalcev. Število na novo odkritih primerov virusa HIV se v zahodni Ivvropi postopoma zvišuje, porasi okužb pa je n ajvečj i pri herc-rosek sua
skah. ki so bolj ogrožene od moških, saj semenska tekočina vsebuje večjo koncentracijo virusa I-flV koi vaginalna tekočina. Prenos okužbe z moškega na žensko je nekoliko lažji kol prenos / ženske na moškega. Večma okuženih žensk /J seboj pusti okužene osirotele otroke.
In kje smo v Sloveniji? Zanesljivih ocen o številu okuženih nimamo, po predvidevanjih pa naj bi bilo v Sloveniji nekaj 100 oku-/j^nih, kar je več, kot kažejo številke. Podatki o okuženih z virusom ITTV so odvisni od obsega testiranja prebivalcev, ki pa je v SRv veniji še vedno premajhen. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije
(IVZ) je bil<î konec junija leios (2004) okuženih z virusom HIV 147 oseb, od tega jih je 36 že /biv lelo. Najbolj je prizadeta skupina moških, ki imajo spolne odnose z minskimi. Med r>kuženimi s hete-roseksuainimi spolnimi odnosi je največ lakih, ki so se okužili na potovanjih v kraje z visoko stopnjo obolelih za aidsom.
/ virusom IIIV se lahko okužimo, če pride naša kri v direkten slik z okuženo lelesno tekočino bolnika: krvjo, spermo, nož-nično tekočino ali mlekom iz dojk. Okužimo se lahko oh nezaščitenem spolnem odnosu z oku/eno r)sebo ali kontaktom z okuženo telesno tekočino ali i/ločki sluznic (v za-dnjiku. nožnici, sečnici, očeh. nosni votlim in ustih). Tveganje je večje pri analnih spolnih odnosih. Tvegani so tako nezaščiteni heteroseksualni kot homoseksualni «Jdnosi. Najbolj prizadeti moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Okužba je možna ludi pri up<''rabi že uporabljenih igel in brizgalk za vbrizgavanje dn^g. pri prebadanju kože z inširumenli, ki so onesnaženi z okuženo krvjo (pri prebadanju ušesnih mečic ali drugih delov telesa-pier-cingu, tetoviranju, akupunkturi) aU s prejetjem okužene krvL tkiv ali t)rganov ler umetni osemenitvi, če so bili darovalci okuženi. Med nosečnostjo jn po-rodom se lahko bolezen s MIV-poziiivnih mater prenese na otroke s krvjo, v času dojenja pa tudi z mlekom.
Akutni HlV-sindrom se razvije dva do šesl lednov po okužbi. Simptomi so podobni gripi ali infekcijski mononukleozi: zvišana telesna temperalura z tnoč-nim znojenjem, povečane bezgavke, vnetje žrela, kožni izpu^ čaj. bolečine v mišicah in sklepih. driska, glavobol. Že v tej lazi lahko okuženi s spolnimi od-nt>si okuži druge ljudi! Akutnemu obdobju običajno sledi obdobje brez simplt^mov in težav.
r
\
i
C/»
cn
řsj
bolnikov imunski sistem pa vse bolj slabi in popušča. Cas od okužbe do izraženega aidsa traja danes v razvitem svetu okoli 10 let. Nekateri bolniki razvijejo že kmalu po okužbi nespecifične splošne bolezenske znake, ki trajajo od nekaj tednov do enega leta. Tako tožijo za utrujenostjo in nočnim potenjem. Ptjjavlja se blago vročično stanje, glavjjbol, driske, izguba apetiia in hujša-nje. Imunski sistem vse bolj slabi. Bolniki postanejo zelo dovzetni za številne okužbe, ki jih spremljajo visoka temperatura. bruhanje, izguba apetita, driske in splošno propadanje. V pozni fazi IHV okuž.be je imunski sistem popolnoma porušen. Soluik je močno dovzeten /a okužbe, pojavi se lahko huda oblika demcnce. Pogosto se pojavi še limfom možganov, razširjeni Kaposijev sarkom, lokso-plazmoza možganov ali vnetje m(»žgauskih ovojnic, Okužba s niV se praviloma konča s smrijo. Bolnik, okužen s IIIV, praviloma ne umre zaradi IIIV, lemveč zaradi drugih okužb, ki napadajo s IIIV oslabljeno leltî in ga dokončno uničijo.
Od začetka epidemije aidsa je minilo že 20 let. Opravljenih je bilo mnogo raziskav, cepiva za aids pa do danes še niso odkrili, prav lako pa tudi ne dovolj učinkovitega zdravila. Znana in uporabljena zdravila bohiikom le ptv daljšajo življenje oziroma čas od okužbe do i/bruha bolezni.
Kako hitro se bo epidemija razvijala v prihodnje, je odvisno tudi od nas samih. Širjenje virusa je pogojeno s pogostostjo nezaščitenih spolnih odnosov, hitrostjo menjave spolnih partnerjev. z velikostjo skupin s tveganim spolnim vedejijem in številom tistih, ki za uživanje drog uporabljajo rabljene in ucste-rilne injekcije. Zalo je še kako pomembno izobraževanje in osveščanje mladih, borba proti odvisnosti ter skrb za zdravo in varno spolno življenje.
■ Prim. Janez PoleSj dr.međ. • internist
Od 621 testiranih 13 pozitivnih
Ob svetovnem dnevu aidsa. I decembru, bodo v dneh od 3. do 7. decembra , vsak dan med 16. in IX. uro. na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter na infekcijskih oddelkih Splošnih bolnišnic Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo meslo ler na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper ter Zavodu za zdravši veno varstvo Krary izvajali akcijo brezplačnega anonimnega lesi iranja na okužbo s HIV in z virusom hepatitisa B in C. Testiranje pripo ročajo vsem, ki so kadarkoli v življenju imeli kakšno tveganje /a okužbo z omenjenimi tremi virusi, bodisi preko okužene krvi (intravenozno uživanje
drog, transfuzija krvi ali večji operativni poseg pred letom 1993, neprofesionalno prebadanje - piercing ali teiovaža. naključni vbodi z okuženo iglo ..,) ali zaradi nezaščitenih spolnih stikov / okužem» osebo. Osebe, katerih testi bodo pozitivni, bodo napotili v nadaljnjo zdravniško obravnavo v ustrczn<i zdravstveno ustanovo.
Kar trije s krvjo Ins tveganimi spolnimi odnosi prenosljivi virusi (virus HIV ter virusa hepatitisa B in C) predstavljajo vse večjo javno zdravstveno vprašanje. S prvim je okuženih v svetu vsaj 40 milijonov [judi, z drugima dvema pa približno 600 milijonov. Vsi trije lahko povzro-
čijo obolenja, ki so za posameznika usodna, če se ne odkrijejo pravočasno in zdravstveno nadzorujejo, V svetu vsako leto za posledicami okužbe s 1 IIV umre 3 milijone ljudi, /a posledicami okužbe z virusom hepatitisa B in C pa skoraj 2 milijona.
V dneh od I. do 5. oktobra je v šestih slovenskih mestih potekalo brezplačno anonimno lesli-ranje na okužbo z virusom hepatitisa C. Od skupaj 621 testiranih osebje bil pri 13 osebah prese-jalni lesi na okužh(j z virusom hepalitisa C pozitiven. Največ pozitivnih rezultatov je bilo v Kopru (od 29 testiranih je bilo pozitivnih 5)» v Murski Soboti so bili od 91 tesliranih 4 pozitivni.
Največ pa se jih je za testiranje odločilo v Ljubljani (243), kjer pa so bili pozitivni trije testi. V Celju je bila med 39 testiranimi ena oseba anti-HCV pozitivna.
Tolikšno število pozltivnili rezultatov testov je organizatorja in pobudnika nacionalne akcije brezplačnega anonimnega icsli-ranja - Klinike za infekcijske b(v le/jii in vročijiska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - presenetilo. Toliko bolj, ker so prepričani, da med testiranimi osebami še zdaleč niso bile take z najbolj tveganim vedenjem za r>kazbo s UCV, Glede na relalivno visi)k odstotek pozitivnih lestov bodo podiv bne akcije poskušali izvesti tudi v prihodnje. Prvo že prihodnji mesec.
■ tp
TV SPORED
'^H'JiS 29. novembra 2007
ČETRTEK, novem bro
PETEK, 30» novembro
SOBOTA, 1. decembro
NEDEUA, 2. decembra
PONEDEUEK, 3. decembro
TOREK, 4. decembro
SREDA, 5. decembra
TV SLO rr i TV SLO fT I TV SLO H I TV SLO fT I TV SLO řT I TV SLO IT I TV SLO fT
0/.Dn PoruC]la Û7JD OobroiiJUD DQ.QO Poroi^ila 08,10 DoíHnimri] mî\ i^i'ila
(19,[lb Mriby Dick in s)(rivnosi rteicle
Mil. W6 Wm Risi^iika mii Poriklobulumi mn Nim)uinJ?/?6 10.^5 dlaka. piTTie.rlakum.
oddaji 1Đ.5n Soft* ris, film 11.40 Giui;|u
13.DÛ Pcffofila. Sport vrsfiia 1370 Bria. niorira. akh, riok. laliion 13.45 Pirmiifda lb.iin Pftrotila
1b.in Musiovi
15.15 SrBbíiujijrivikwiiiř, 18/39 16J1S KralkujokumJilm Rbu 16.VG tnajsla^ta V/.DO Novicr, Sport vroira U.30 mlailieti 18.1b Ouhnvni mnp 18.30 ^pbanjQ DeteljicB 18/0 (linittniprlo.nssnka 19ÍI0 Or^evivk, vreme, 19.55 Milyooar/Jonasoiit
7.m	Ipfinik
22,110 OJnicvi.Spori.vrffiiij 23.00 Osmidan 23.30 in^rii! bnga 23.5fï /riKvIjitoi, inadlfilni G1.76 Duhovni iiinp 01.40 Dritíviiii; 02.?0 Inlnkanal
TV SLO r?
0G,30 Zabavni tnhkanal 0/.00 \\Mm\
08.bb	Ivprnilaja
Bleéâca. oddaja Qinndi 09,65 Človek polroioik 1075 SPvbisiloiiu. Ibkmli^iprun, 12.30 / vami
13?iî SPvhiî?l!onu.?nkRiP,
piL'ntis Ib/b Ivptorfaia 16-15 Akujalfm le.'IO Cilyiolk 17.10 Prviindrugi 1/.25 Mosiovi 18.00 VmtM 18.05 (vrrjpski niaya/in 18.35 Lvr(^ki rnaga/m 18.55 SPvil|j.sniuilaiiijk(M). piRnœ
20.7b Fvrnlig» V košarki (M),Viriits
Union Uljntpiia, prmios 22.?b SPv alp. smut. SJ [Mhprfinos 23.30 JasnovřAa. 16/22
íilm
01.4b RakivQrMatMik.aiii.lilm 03,1b Pnmfik?aiire|i>kiMv 03.40 /abavin fninkanal
pop
06.0b ?4 uf. ponoviliiv
0/.06	?iv^likjii'aicn3pQfiifjt.3/3
08.10	Ra/irjranipar, nad.
09,10	UkrftduMdsrs^a.nad. lO.Ob Ivprndaid
mh	RickihkB
11.3(1	N8uktntl|iVQ srce. nad,
12.30	Ivprodaja
13.00	Spopíidslfasii,nad. 13.55 sodruca. nan.
H.50	Nâukrnd|ivQ srcfl. nad.
15.50	Ukradena sreCa, nad.
16.50	Ra/igranipar. nad.
1/.55	21 lir vtcmB
18i)0	Spopâdsirasu, nad.
\m	24 ur
20.00	IrRnia
21-16	Kmetija 22,20 24 ur/vřísr 22.40 Na kraiu Mna. nan. 23.3b Sknvnas[njQiDk.n3n. 00,30 řriiaielji, nan.
01.00	Na kraiu/ločina, nan.
01.60	24 i)f, pnnovilEV
02,50	Ntť^iia paitnrama
©
09,00 Dobro juiro. ml-niídaia lOIiÛ VabitiMi k nglRiJu 10.3b Udpriai^ma, l^tiiniiirsnpóu SIM Mmim 11.35 Pim com: Skupina Skaiťr 11.26 Virirsosprji rbidva 14,00 VificQsunni. nbvtfsiila 17.66 Vabimo k ni^lsdu 18.00 Nannvn, mlHdirskanildaiD 18.10 RE^ianelnu rinvicc 18.15 Otrokom/a lahknnn^Qiro^fi ppsmi
19J]0 Astrva gibanír:a. ini, iiílilaia. pon. 19.30 VitopoídnBva 19.35 VIrloosIrani, obveslila 19.55 Vabimo k o[|lu[lu 20,00 PojiQUuSkiira/gledniie: Sibinjs. poiopisfid mtlaja 2C,5b Rcqtnnalntí nuviLí 21.00 Vtiaminmji/nafdva, kífmu^ska oddaia
21.30 Naj vi^a. kmaakina oíidaia ; naroditQ/abavnn dasbn Oosiie: ansi^niyTraMi:i|a /amots, ansaTi?bul Jifhei 22.45 l;orjddj»Oobrn|iiiro.
iiilormaiivna oddaja 00.16 Vabimo k rjgliždu 00.?0 Vidoosiram. rrbvGSiila
0;.n0	Porořila
07.10	Dobrojuím
(18.00	Poroùla
03.10	Dobro |uun
09.00	Poroíila
09.06	flipKrinlopaka,1//26
OQa'^O	Risanka
0936	Vznamen|iidvoK;kov.1/12
09.50	Kraiki dokinu. íiliii ubil
10.06	fnaisiaâoiâ
10.40	^tahiia mlailosu
11.25	0:^1111 rlan
11.5b	Mi1i|QnHr7Jonasum
13.00	Pnrodla, ^pnrL vrsrtîB
13.15	Dubnvnuiinp
13,36	Kingdnffi.VB
14.20	tencivilaliii
15.00	PijroSila
15.10	Moulovi
15.46	Babar.nan,
16.06	l/pq)oinGU]rbB:nakjl
16.26	Oravinja, dokiim.nan. 17,00	Novice. & m rL Vf orne
1/.^	Najvfiije ï^obfilovc uspHâmctf
17.40	Naiinnalgeatîfâphic, 16/16 18.40 Kadi. risanka
10.46	Pingu. rfsanks
19,00	Dnfiviiik, Wtíniejpori
19.56	/ainimoTnnva. 7/35
?m	NaMavi«!
2?i)0	Odmevi, Spori, vr^me
23.0D	Polnni^iH kiiA
00.15	NauonaUjeoyraphii;. 16/15
01.05	Dn»vnik, ponuviKnr
01.15	Inickanal
TV SLO r?
0630 o7.no (18.20 08.60 09.15 09.4b 10.00 11.35
13.10 13.40
15.15 15.46 16.20 16.66
13.66
2030 21.20 21.50
ODilfi 01.35 02.15 02.40
Zabavni inlokanal Iniokanal Tv prodaja Podoba podobD Fvmfiski (I tag a/in Ćrnu bell ćasi hml ureja sva ^ed. íilin Znienpk $ srrrtio, fiokum. nddsia
Šport ^pas, 5. o(tda|a S'vbiallonu. spnni /,b km (?). prynos Tv prodaia Ûfayorrdie
Magasin v alp. ^mmt. SPvsmui skokih, liipno. prsnos. vniR porořjla SPvalp.smu^.. smok (M), prrtnos
Vvsoiiska iskmfl. 2/4 Statisti, 2/12
Spnmini na umor. fu^nnkorsi Í m
Uvni m mamini.slov. Iilrii ii\m dni^ne. 5/6 D(imik/9mij|ska(v Zabavni mlnkaniil
0^.00	školjk»
07.30 relets3jskf 07,55 Podiilobiikoff) 08.35 Kraiki dokmi. iilm ebu 03.50 Vrioukn/vodo, 13.df!l 09.20 HfKiai in iriiSji kralj, riûm.^ki
amm. (ilm 10.45 Polnoftiiklub 12.00 lednfk
13.00 Puroiifa. §porL vrerne 13,25 Dravinia. dokum.nan. 13.40 Sknvnoslfdivjins. 13/13 14.10 Voli» pr»^ivui|a. Mum. hiru 16.00 fWiij]Ui:lrinvk.B/in 15.66 Sobcino popdrtMD sledi Karaoke 16.10 tlMihinljudnli 16,25 Labirint 1/i]0 Pufoiiia, Sport, vremii 17,15 G/ars 17.20 Kra|iinl|iidÍH 1/.35 Ndvriu I7.bb Popolna Mna 18.05 Z [jamijanom 18.35 AdvflninidnRVi, IdBcwnbw, risanki^
18.40 Filimivutličniki,nsi^nka 19.00 Onsvnik. vr^m^. âjitiri 19.40 ^uinriki 19.55 Miss SVH13 200/ 22.05 PoroCila. ^ort. vreme 22.10 Hnbar 23.15 H;itf,2/13 00.15 Talec, yf^i film 02.20 Dnevnik 02.35 Dnevnik/amufskmv 0:i00 inluk^nal
TV SLO r?
06.30	/ahavni infnkanel
Û/.15	Ivpmdaja
0/.45	Sko/iias
0/.55	Primorski mozaik
08.25	VroĎstol
09.20 Tekma. dflbainaoddafâ?a mladg
10.10 Z gidvo na/abavo 10,40 Sl'vsmuč,ieki1i.spnm, )cliinal3 in linaIPs prenos 12.30 Vfls0ljskaiiikma.2/1 13.20 Šujdsrtiska 13.40 SPvbiatloMO.sprmilOkm (M), prenos
16.26	Iv prodaja
16.10 SPvsmufi.skokih.prRnos 18.55 SPvalp.smu(LSVSl|M). prnnos
20.25 SPvaIp.smut.smiik(2).
prenos 21.45 Slovenski magaiin 22.10 [:iiyhlk:Košii:B.9/12 22.10 Snboliio popi#ie 00.50 Ore? pravil, 2/4 01.40 /abavrii inlrrkanal
pop I pop
I	06.20 24 ur
j	O/JO	Irpfijft
I	09.06 Ra/igrampar, nad.
!	10.00	Tv prodaja
j	10.30	Ukradena sre^a. nad.
i	11.30	Neukrotljivo srce, nad.
I	12^0	Iv prodaja
i	13.00	Spopadstrasu, nad.
I	13.56	Naša sorlntf:a, rian.
I	Neukroiljivosrce. iiarL
j	15.60	Ukradena sreita, nad.
I	16.50	Ra;igranipdr. r;ad.
i	17.55 vrcmfi
i	18.00	Spopadsirasu, lud.
!	19.00	24 ur
:	20.00 VZBOII ali pusu
i	21.00	Kmiitiia
I	21,35	Mamca ruvolijciia. am. ill
i	22i0 24ur;vsefif
i	22.40 Ma tri C9 revolucija.
:	nadaljtivanioam. iilma
i	00.10	Bre/sladu.nan.
!	01.00	$kríainereke.írani;.íilm
t	02.56 24 u/, poiinviiDv
j	03.66 Nočos piinorama
07,00	Ivpmdaja
07.30	Malirde^iirakior.ns.senja
07,10	Jakanaluni.ns,sen]â
D/.55	VGsaliavlnbiKkLns.son(3 08.05 Moirrialiporii.nisenia 08.35 Nerodni [lQrnard,n$.ssnia
08.40	Pnžiar Pcmr. n.s. senia 08.55 SlončnkOer^amin.ns.sDnja 09.25 AnAtiat;k, i;ub.odrlaia 09.55 Wmxklub.ns.sffîja
10.20	Niiija/elvi^.ns.SRriia
10.45	Iranslormuni, rs.serija 11.15	Prazgodovinski salan. dokom.
serfia
12.?0	V MItem vrni. n^n.
13.25	$ola;ape.nan.
13.55	As li m noi padu?!, pnnovitav
16.46	Ritka ns Noreivi, jugoslov. him 19.00	21iir, vreme
20.00	V/amiaiipusU
21.00	Kmama
22.00	hlaiklfija.am.fi(m
00.10	Hsln^an, am.iilm 02.25 24 ur. ponovii9v 03.25 Nočna panorama
©
©
09.00 10.30 10.35
11.35
14.00 17.55 18.00 18.40 18.46
19.00
19.30 19.60 19.66 20.00
20.66 21.00 21.30
22.30
Dobro juiru, inl.oddaja V^bimokoglerlu Naj viia. oddata i narodnorabavno njasbo. GcsI)6: ans^riib^(Trarii;ija Zein^ia, arisijmbelJutiei Vidaospoidnava Popnimlke ra?glednice : Sibinja, potopisna oildaj a Vitlaosirani. obvesiila Vabimo k ogledu Mi^oiaš. oira^ka oddaja Regirioalnp novice Dirokom 2a lahko nočioiro^ke pasmi
ARS : Mariborska mij^ina Hvaniora. reportsias pustolovskega lekmuvania Vidaospoldnuva Videosuani, obvesiila Vabimo k ogledu .Sknvnnsi bioarwrfma, koniakliia /idrlaia. uosi : dr. Drago Smiljam^ Regionalne novice Razgledovanje, inf. odrlaja Zelena bratov^i^ina.odflaia o lovcih m lovstvu 1; oddaje Dobro juiro. inlormativna oddaja VabimokogM
09.00 Miš ma^. otročka oddaja, pon.
09.10 Vabimo k ogipdu
09.45 Skrivnost biottnergijji. pogovor
Gostidr. Drago Smifiaiiit 10.45 Videospol diiiiva 12.00 Viiienstfaiv, obvesiila 17.55 Vabimo k n^ltidu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Vidi^ospol dm^a 18.45 nuhnvnivrťlscMIIIA HfRMAN, dekan dekarvje Šmarje pn Jbilšab IR.60 V harmoniji ? itar?vo, km?L odd. 19,20 Virbústrani, obvesiila 19.55 Vabimo k ogtMlu 20,00 1601,ViVmaya/in 20.25 Kdlliira, informativnoj oddaja 20.30 Zdaj. oddaja za razgibano ?ivl}un|B. ponovitev Komreri/^novo Čolnarno rra špili,posn«jiek2.dula Nasu)paja:fíaspashowband m Aki RahimovHki.iutka /»bal, Nndti. Zoran Zorko Pragnliub Pjunůi^fitrubači. Crvsn» jabuka
22.30 Udprtat8ma,pDnoviUJv:Poiiin ^lídiipoii slovanskega
23.30 Vabimo k OQÍtfdu 23.35 Virteospoi driRva 23,10 Vide os tram, obvesiila
21.00
IJZilO ?iv?av DQ30 Umko.Z.oddaia 09.^ Spoa^pas.Qddajaošporiu.6. oddaja
09.55 Neileliska maša. orenos u ioptiijeMn/icavMaribooj 11.00 l/vir(n)i 11.30 Ub;oriadiili3 12.(10 ljudje m zmiilja 13JJ0 Po roCila, šport. vrEîoo 13.10 Na/dravis! 14.30 NIP
^li^iii: Neiiiiljska misBl 14,36 bnimutsiavG 14.40 CWkifaktoi 14.60 Glasbsnt dvoboj 15.70 Klic P(j 15,25 Grraiiasešpori 1 b. 50 Ned i>ljsko uko ; Martanom
Jermanom IS.Ob Je/l kam o 7 Ano Mamo 16.10 U rbaoo 16.15 Glasni> 1B.25 Sva^fi
15.30 Oglasni blok. dnkum. oddaja 17,00 PoroCiîa. Špori vriîme
17.15	NLP
17.16	OruMna 1M5 tas/a,„
18.25 Zmagovalec glasbenega
dv(djo|a 18.30 Zrohaojplota 18.35 Advfîntrii dni?vi. 2. decombnr,
n^anka 18.40 Pokeo.rTsanka 18.45 0^1 Ku risanka 18.00 Onevmk, vrame. Spon 10,55 Spstdoma 2146 Iriiervju 22.35 ARSáBO 22.55 Poroíila. vrsma. Spon 23.20 Ovojiiam/o^film
Dnevnik 01.65 Onevnik/ameiske tv 02-25 Iniokanal
TV SLO r?
ilBJ^O Zabavni mloktinal 08.10 Klic dobroti! 08.55 37,mediian7dnitolklon)i
ieslival Bellinci. 3/1 10.15 Slovi^nsb mamami 10.40 îkmtx
10.55 SP v biailonu, zasledovalna
tL'kma 10 km k}, prenos 12ÍÍ5 Iv prodala
12-4D SPvsmiie.tPkili,10l(jn|?.prBn. 13.40 SP v biailonu. zasledovalna tiikma 12. bkm (M|. pninos 14.10 ivprodaja
e. rokomet, tekma ligs 'orpofe Gold duh. prcn,
r«n.
16.55 Ve Mik
i;.10 Sl^vařp.smijC.,VSl ia55 SPva1p.smut,SVS 20.40 SÍ»valp.smut.VSl(M).2.v0Í 21.40 d §portni4 oddaja 2225 Vst» po predalčkih. 5/6 23.15 llmuinostolafibemplesa 00.40 Zabavni iniokanal
u
0/.0n Poročila 07.10 Oobrotuiro 08,00 Poročila 08.10 Oobrojuiro 09.00 Poročila
09.06 Absaluiovasluivriosi, 1Z24 09.26 MaliMoisn, i;/26 09.60 Umko. 7. oddaja 10.40 Oríviiija, dDkum,nan. 11,10 National [îeographic. 15/16 12.00 MananKeiiič9(ila£.kiparin
alpinist, dokum. tiddaja 13.00 Poročila, špon. vreme )3.15 Spel doma 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Kor(;ška )5.ib MmMtîk, 12/13 IB.IO Disanka 1B.16 0KB^or3.9/15 ÍB.30 Ko>a. dlaka, per]B. dokum, r>an. 18.36 rjovDnfčattšina.9/10 17.00 Novice, špori, vreme 17^0 Oojtim/a svol)orio, poljudim^nan. oddaja
10.25	?r«hanjo3x3plus6
IB.36 Advenini dnevi, 3. dccember.
a nim. ^ arija 1B.40 HiinFani.riscdika 18.46 Adivmorju, nsanka 19.00 [)nrrvnik,vrr*mQ.šport 18.66 Vrifl^isiol 21.00 Kingrbrn, 6/6 22.00 Odmevi, kultura, špori vreme 23.00 Pisave ?3.26 Olasbeni večer ni.OO Rojum ^a svobodo,
poljudnonian. oddaja 01.60 Dnsvnik, ponovitev
02.26	Oimvnik?amejsketv 02.66 Iniokanal
TV SLO f?
00.30	Zabavm iniokanal
07.00	Iniokanal
08.30	Ivpfodaia
09.00	NIP.ra/vedrilnaoTidaia
12.46	Sobo lin p(^ioldne
14.65	Iv prodaja
15.26	S^porinaoddajjj
16.10	Osimdan
16.10	AflSSBO
IB.66	Slovureski magazm
17.25	Mozaik 1B.D0	Poroňla
18.06 lekma.debaina oddaja tO.Sb lotalna ra/pr^Klaja: rVe aicutiu vanem, 7/10
19.26	/glavona/abavu. 7. oildaja 20.00 VríjnostjpiKiHílivbarvalt,3/4 21.00 Studio ctiy
22.00 [Mca,od()3[domodi 22.30 Glas (be )ni večen na drugem 23.30 Andrejev knMnrve^i lilm
01.15	Zabavm iniokanal
pop 1 pop
O/JIO	rvprodaia
0/.?0	DrDbiíki,ns.SBnja
07,35	MalirdD^Jtrakioi.ris.seriia
D/.45	BraiaKnalček. ns.spnia
08.00	VksuIí avijnbuski. ns, sen|a
08.10	Moj mali poni. ris. sûOja
08.40	Nnmdni tí?rnard, ns. serija 00-45 Ptótar Petar, ns.senja
09.00	Slomšek &m|amin. ns. serija
nSJ^O	ArtAtiadi^ob. oddaja 08.55 Winx klub, ris. serija
10.20	Ninia>clva,n5.sunja
10.45	fransIormBrji.nisenja
11.16	Šolska košarkarska h da
12.15	SknvnostriR pou. nan.
13.10	Na IrMi 78 pravico, nan. 14.06 MašCevaii|ii rožnatega
pantcr[a. aiig. iilm
15.55	Jamieinsnove kuhanja doma
16.30	Suijeska, iiiQOsInv.liím
19.00	24 ur
20.00	Asutudnwparlu?!
21.60	Shart(.nan. 22.45 SprU)ast;j!ns 23.30 Sadkinovembpr.am. film
0^36	24 iii.pnnnviwv 02.3 b NoCna panorama
©
08.26 24 ur, ponovitev
0/.26	šptirina SfJîna
0B.1O	Da;igranipar, nad-09.06 L)kradiHiasreia.nad.
10.05	Ivjtfodaja 10.^6 Rirkilaks
11,30	Niujkrotliivosrra. nad.
12.30	Iv prodaja
13.00	Spopadsirasti.nad.
13.66	Naša sodoica, nao.
11.60	Neukrotljivo srce, nad.
15.60	Dkradimasre^. nad.
1B.50	Ra/igraniparnad.
)?.56	24ijr vniua
18.00	SpnpHdsirasti, nari-
19.00	24 nr
20.00 Naša mala klinika, nan. 20.66 [JrdaraCka.naíL
21.60	Ra?oj^araiip gospodinje, nan. 22.46 74 ur zvečer
23.06	Reg 1//apora. nan. 23.66 Pniaielji, nan, 00.26 Na kraju/ločina, nan. 01.16	24 ur. ponowiev 02-1b	Noi^na panorama
PONIMEVODD/U TEDENSKEGASPOr^A
09DQ MiUiaš, rjtro^kaodda|a,pon. 09.40 1603.V1Vmaya/in 10.00 Kultura, m form auvna oddaja in.05 Sporinitocek.šuriruia inform aiivna oridaja 10.25 Spojini gost. pouovnr 11.06 OiitiovnivretecfflfIfA l;li RMAN. dekan dakaiiHQ iriJel^b
in pisarna. Gosi: Bojan Koni3í.podan(jcSDvD/RS
©
11.10
12.10 Vabimo k ouiKdii
Nai vi/a. mldaja t mrrxlno/abavm
12.15
ilábo. Gosije: ansambli f rar^i:i|a /eniRla, arisamb;!! Jtih^ 13-30 1604. V fV magasin 13.25 Kultura, iidormaiivna oddaja 13^0 Videosiram. obvestila 10.00 Vabimo k ogledu tB.05 Mojca m medvedok Jaka.
ouoška oddaja ;a na i mlajše 18.15 Pop corn: Skiipina Skater 1935 SkrivnostbiosnflrgiiP., kooL
odd, GcisLdr. Drago Smiljaiiič 20^30 Vabimo k oglt>du 20ji5 líuncHn^anovoíufnamona
Spici. posnetek 2.r]Bla 22Í5 Videosiranr ijbvKùla
DAN ODPRTIH VRATVfV 17l9tV1VV^teÍ8Vízije
09.00 Dobro fuira m Í.Ol Idaja lOS Vabimo k oglodu 10.36 Koncertzanovočolrtarrmna Spi IX pouieiek 2. i\Az
11.05	Vid Duspot dneva 14.00 Viduistrani. iibvKSiila 17.55 Vabimo k ogledu IB.OO Regionalne novice
1B.D6 Otrokom /a lahko noč: otroška
Oësmi
18.20 Mladi upi, niroikaoddaia 19.00 Videosp 01 dneva
19.06	Nanovo, mladinska nddaia 19.46 Vi duos tram
19.65 Vabimo k ogludij 20.00 Pra^n^ie Z Nami. koniaktiia
oddaja 21.15 Regionalnih novice 21.20 Fiiurij^uka v šaleški rloliitTV
premiéra dok.liíma 21-66 Vabimo k ogle^lu 22.00 Pra/nu|ie;nami.2.del
koniakum oddaje 23.00 l^oddajcGobriiiuuo.
iniivmaiivna oddaja, ponovitev 00.30 Vabimo k ogledu 00.36 Vidi30stiani. nbvtsula
06.1b Gdmuvi 0;.00 Pornrjia 07-10 Otibrojuiro 08.00 Pometa 08.10 Oobrojuiro 09.00 Pmo^ila
09,05 Ab$alonovask/Ivm)st,2/Z4 09S f^adovEdni íařek 09.60 Disergora. 9/15 10.05 SBi3lasvBiWie.9/10 10.2b Zgodliei/škuljke 11.00 Ro uni/a svobííiln.
no udnri/nan. oddaja 11.b6 n^>rvjiidr.AndriijHaiiik 13.00 Port^jla. špon vrame 13,2b Vroči siof 14.20 m)fl)naduha IbilO PoroCila 15.10 Mosiovi 15,15 frujčicB, 22/26 16-10 Medvadki: now dom. 2/16 16.15 Hotel Gbmor^ek, nan. 16.30 Knjiga mnncbnga 17.00 Novti::). kiomka. šport vreme 1/30 Pogled na .srHdnjKvt.'Ski rokopisi r; ZičknXaílu/ire 17.40 Poglfidna,.,lvanGrabarspqa(cc 17.50 Pogledna^-GoíidarJakac:
kunrnri 18J)0 llesničiia resmčnrtst 18.30 7r^banji^Asiia 18.36 Ailventni dnevi, 4,december,
amm. serija 18.40 Francek, ns an ka 19J10 Oni>vnik, vrtilne, šport 19.56 Piramida
21.00 Xv/nanosu,dokom.odiiaja 22ÍI0 Odmtn^i. vrsmt;, šport 23.00 /a /laifmi vrati, dukurn. oddaja 23.66 Pngled na.. snjdnjcveški rokopisi il/ičke Kariu/ije OOJ)5 Pogfedna...lvanGroharst^ai&i 00.16 Pnglcdna..nQ^idarJakac:
koniHi 00.30 l^ntčna rřfsničnost
00.bb	Onevnik, ponovi lev 0130 Dnevnik/amejsk» IV
01.bb	Iniokanal
TV SLO ř?
06.30	/abavni iniokanal
0;,00	Iniokanal
09.00	Iv prodaja
09.30	litmški iniokanal
12J?0	Iv prodaia
12.5fl	Oobsrdan.KaroSka
13.?0	/glavo na nabavo. 7-oddaja
13-45	Glas(ba)ni vcčso na drugem
14.50	Suidmcity
15,50 16.20 16.66
Iv prodaja
18-10 18.66
Irbovljii:rokoniel(M|. mtel|ska tekma, Slovenija Svica. prenos, vmes poniàla Človek potrošnik ^na i moka. film o plesalki 20,00 Romska, 12/26 20<35 Globus
21.05 Galakoncertob90lcinia
Sama H ubada 21.55 Vidovania Van Goglia.
^loviifiskt (ilm 23.20 ,fasnovrrika, 10/22 00.10 Zabavni iniokanal
pop
06-10	21 ur. ponovitev
07.10	RickiLaki? 08.05 Razigrani par, nad. 09.05 Ukradena sreča. nad.
10.00	fvprodaja
10.30	St/skaka^arkarskaliqa
1130	Nei^rodtivn sn;r<. nadl
12.30	Iv prodaja
13.00	SpoparJstrasti, narl
13.55	fjašasudnica.nan. 11.50	Neokrod[ivosn;u.nad. 15.50	Ukradena sreča. nad. 10.66	Ra/igram par. nad-
17.56	21 ur vreme 10.00	Spopadsuasti.narl 19.00	21 ur
20.00 Prňv«rj,'íno!
21.05	Zdravnikova vesi nan.
22.00	Kmnlija
22.60	21 iirzvràer
23.10	Zakon m red, nan. 00.06 Ikgi//apura, am. nan. 00.66 PniaËlji, nan.
0125	Na kraju yjoihna. am, nan,
02.16	21 ur. ponovitev
03.16	Nočna panorama
©
09.00	Oobrrjimo.ini.oddaia
10-30	Vííbímukopadu
10.35	Pia/niifwZ^Bmi:i;iBl, pnovilev 1. dd'd odrlsfs
11.50	Riirgfllika v iMh flolini. dok. f.
12.25	Praznu|iB7N3mi:pofiovilt!v2. d»la odrlâi»
11.00	Vida OS tram, obvestila
l/,5b	Vabmio k ogledu
18.00	Ml3di:^a*8. mladinska odd.
18,40	VidROSpot dneva
18-46	Uirokom/alahkonoC:oin3ike pesmi
19.00	Vido ostra m. obvestila
19.65	Vabimokogipdu
20.00	1605. vrv magasin
20.26	Kultura, mfonoaiivrei oddaja 20.30	Sporinitorsk.^p.inl.oddafa 20.60	l)porini gosi, kontaktna oddaja 21.30	liiriiari m muni.odd. 22,00	Asova ciban i ca j n i. o ddaja 22.30	b oddaje Dobro luuo
00.00	Vabimo k ogledu
00.06	Vidaosuani. obvflstila
i	06.15	Ortnifivi
!	07.00	Porodila
s	07.10	Doljrojuuo
i	08.00 Porofila
i	08.10	Dobro juirc
I	09.00	Poroiila
j	03.05 Absalonuvdsknvnosi,3Z24
i	0930 Spori špaa.B.odrlafa
i	10.00	Srebinogrivikonpč, 3/39
j	10.25	Hotel Qbmofček.n$.oan.
i	1036	Knjigamenebnga
j	11.00	PoglRdna...srediijeveški
j	rokopisi >/^ičkeKartu/i{s
i	11,10	Poglr^d na „.Ivan Grolan
i	sejalec
i	11.20	Pogi[ídna.„Bniiiíar.lakac
i	končen
j	11.30	Riti^ničiis rBsiiičnosi
:	12.00	ljudiein/emlja
i	13.00	Poroftla. šprjrt. vreme
i	13.15	ARS360
i	1335	Pisave
:	14.00	X v ?nanastf. dokum. oildaja
i	15.00	Porofjla
i	15.10	Mosinvi
i	15.45	Mob/Dick m skjivnost dařela
i	Mu, 2b/26
I	16.0b	MalesJvaoHics, kvi/
i	17.00	No^cl!. špori. vreme
i	17.35	/vami
I	18.30	/rebantelota
i	18Jb	Advenini dimi, b.december.
j	amm. serija
I	18.40	Ulicasanj.n^nka
i	19.00	Dnevnik, vreme, špori
i	19.b5	Dobrodelni Miklavžev kont-sri
i	21,26	Prvi m drugi
:	22.00 Odmevi, vramo, špori
I	23.05 Omi/iR
i	00.20	Z vami
j	01.15	Dnevnik
i	01.50	DnmikmiRj^ke iv
I	02.15	tnlokanal
I	TV SLO r?
i	0630 Zabavni infokanaI
i	07.00	tolokanai
i	09.00	Iv prodaja
i	0930 Zabavni tnfokanal
j	11.00	Uuoškiiniokanal
i	1230	Tv prodata
I	13.00	Skfivnostirliviine. 13/13
i	1330	Misssveu200/
j	15-20	Hnbar
i	16.25	Iv prodata
i	16.56	Mozaik
i	17.?5	Mosinvi
j	18.00	Poroùla
j	18.06	Crno beli časi
i	18.20	Diagonale
I	18.55	Družina Caúnovič. po noviu^v
j	20110 PnBemardki v Halozah. 1/2
i	20,40	NogomRL mkoia ang.lije,
i	Nev/casile-Arscnal.prenos
i	22.40	Samorog, drama sng Ljubljana
j	0035 Slovenskaja;/scena
i	01.30	Alnčan.6//
i	03.00 /abavni tnfokanal
I	PCDP
j	0B.10	24 ur. ponovi iTM/
i	07.10	Preverjeno
i	08.10	Ra/igranipar. nad.
i	09.10	Ukradena srt>ča. nad.
i	10.06	rvprodaia
j	1035	Ridi laka
:	11,30	Nfiukroiljivosrce, nad
i	12.30	Iv prodata
i	13110	Spopadstrasii. nad.
i	13,5b	Naša sodirii:a, nan.
i	14.50	NuiikmUjivosrce. nad,
i	lihO	Ukradena sreča, nad.
j	16.bO	Razigram par. nad.
i	17.55	21 ur. vreme
I	18.00	Spqiaiístrasii, nad.
j	19.00	21 ur
:	20.00 Zrînskn maščevanje, am. film
i	2130	Kmetiia
I	22.25 24 ur2veier
i	22.45 Mnnk, nan,
!	23.40	Beg i/ /apora. nari
j	0030 Priiatňl(i. nan.
I	01.00	Na kraju/ločina, nan.
j	01.50	24 ur, ponovi lav
:	D2.50 Nočna panorama
©
03Jin Dobro jutro, inl.oddata 1030 Vabímokoglaái 1035 Sportnilorex.šp. inf. oddaja lO.bb Športni r(osl pogovor 11.35 Vi deospot dneva 14.00 Virloosiram, obvesiila 1/,55 Vabimokogletki 18.00 Cemesurîminnevara.
mladmsKi kvi; 18.35 Regionalna novica 18.40 0uokom;aiahkonoč:ntiošk8 mm
18.55 v barmomii/ naravo, kmet odd, 19.2b Viderspoidneva 1930 Videosirani. obvesula 19.bb Vabimo kouledu 20.00 Popcom.gfasbi^nakoniakuia oddaia, mje: Biti foot mama 20.50 Rupionatne novica 22.55 Va&mukogfMíu 21.00 Udpnaiama 22110 f?odda(B0DbrO)uiro.
informativna odiiaia 23.31) Vabimo kogfBdii 2335 Videosiram, obvesbfa
PRIREDITVE
šaleški študentski oktet navdušil
Velenje. 24. novembra • Minulo soholo so člani .^alcšlcega študentskega okteta pripravili dobrtxielni koncert pad pokrovitelj sivom Mestne obCinc Velenje. Na koncertu sla Mestna obCina Velenje in Šaleški studentski oktet osnovnošolcu liqianu Jcliću podarila 500 evrov /a stroške zdravljenja redke bole/ni.
Ob predaji darilnega čeka Bojanu Jeliču se je podžupan 3í>jaíi Ki>n-lic zahvalil oktetu za izvedbi^ končena. člani pevci pa so se občini zahvalili /a podporo in pomoč v času njihovega delovanja. Sobotni končen je bil namreč zadnji dosedanje sestave Šaleškega študentskega okteta, zdaj bodo prepevanje
nadaljevale nove generacije. Orgelska dvorana glasbene šole Frana Koruna Ki^eljskega je bila v soboto /večer zapolnjena do za-
dnjega količka, mladi ix^ci pa so s svojim raznolikim reperioarjem navdušili /brano občinstvo,
'li.
Mladi pevci Saleéi^ega ètuâent&iiega okteta so resnično navdušiti, Apiavz kar ni hotel utitinitl.
Četrt stoletja gibanja mladih
Iz Velenja precej več nalog za diiavna srečanja mladih raziskovalcev kot doslej
Tatlana Pedgorieit_
Konec septembra je izsel razpis gibanja MJadi ra/JskovaJci /a razvoj Šaleške doline, ki poteka p(.)d okriljem .šolskega centra Velenje, glavnino denaija /anj pa zagotavljajo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. I.eloš nje je jubilejno. 25. po vrsti.
Majjeu Primožič, koordinatorka gibanja, je povedala, da so v razpisu predvideli enake možnosti in področja raziskovanja kol pretekla leta. Nekaj novi>sti pa prinaša. Poleg lega, da je jubilejno, kar bodo zaznamovali s posebno izdajo Zbornika, velja izpostaviti spletno stran mladih ra/iskwalcev, e-pred-prijave, e-prija ve. mivnost komuni-
ciranja 7. menioiji in mladimi raziskovalci preko elektronske pošte. Hkrati z regijskim je izšel tudi državni razpis mladih raziskovalcev Skwenije za s(îlsko leto 2()07/200K. »iz katerega je razvidno, da smemo iz Velenja prvič doslej poslati 14 osnovnošolskih in 14 srednješolskih razisktwalnih m-k^. poleg teh pa še 6 nalog s tistih p<ídročij, na katerih smo lani osvo jiD /lato priznanje.« Med 19 razpisanimi je novo interdisciplinarno področje za naloge, katerih vsebina je vezana na vsaj dve raziskovalni pi.ida>čji. in druga področja za naloge, ki niso predmet razpisa regijskega srečanja, ni pa tudi raz^ pisano kot posebno podnKje vraz-pisu državnega srečanja. Poleg tega velja omeniti še eno novost, in siccr za tehnična podmčja. Vsaka šola lahko namreč prijavi do 3 raz-iskťjvalne naloge, »Ce seštejemo vse možnosti,« pravi Primožčeva. »bi teoretično poslali na dr?avro srečanje maja prihodnje leto več
kot 40 nalog. To pa je precej več, kot smo jih lahko doslej, l^ni so se državnega srečanja v Murski Soboti udeležili avtorji l.^ nalog in vse so bile nagrajene.« Programski svet gibanja je do predvidenega roka prejel 12 e-predprijav, od tega so jih 8 pt">stale osntîvne šole (Gustava Šiliha. Mihe Pintaija Toleda, Gorica, l.ivada - vse Velenje, bra-icw Leionja Šmartno ob Paki. Šoštanj. Na/arje in Polzela) ter 4 srednje šole: Poklicne in tehniške strojne šole. Poklicne in tehniške šole /a storirvene dejavnosti. Po-kDcne in tehniške elektn) in računalniške šole ter Splošne in siro« kovne gimnazije Šolskega centra Velenje. Oddaja e-prcdprijave ni pogoj za odd ai o e-prljave. /a katem se izteče rok 14. decembra.
Vzačetku lega tedna so/a mlade ra/iskovalcc in njihwe mentoije pripravili seminar z delavnico o nastajanju raziskovalnega dela. Z njo so želeli pomagali udeležencem, da hi jim šlo delo pri pripravi raziskovalne nak^e čim bolje od Rik. da bi se /našli pred čim manj zadregami.	■
Pestro praznovanje dneva sv. Barbare
V Premogcwniku Velenje je 4. december, dan sv. Barbare, že več let posvečen znanju. sa.i so v podjetju prepričanj, da je danes pravi zavetnik dobrega in uspešnega dela prav znanje.
Ixitošnji 4. december bo še posebej pester, saj so v njem zdru-žJli več prireditev, Muzej premo gc>vnišiva Slovenije bo na dan za-ščitnice rudarjev in vseh nevarnih poklicev odprl vrata. Vsi obiskovalci si bodo lahko v torek, 4, decembra, med 9. in 15, uro brezplačno ogledali podzemno in zunanje razstave muzeja. Ob tej priložnosti bo za dobro razpolože-
nje skrbel Pihalni orkester Premogovnika Velenje z nastopoma ob 12. in 14. uri.
Oe je sv. Barbara simbolna za-vetnica rudarjev, pa jim stvarno podporo nudi dobro opremljena jamska reševalna služba z uspostv bljeno reševalno četo. Podzemno pridobivanje premoga je namreč dejavnost, kije pcwezana s številnimi neznankami Rudarski siro-kcTvnjaki jih poskušajc^ obvladati z nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem, pa tudi z načrtnim delom na področju varstva pri delu. Nepogrešljivi sestavni del zagotavljanja občuiJca varnosd v
procesu pridt^bivania premoga je organizirana jamska reševalna služba, ki letos praznuje 100 lei delovanja. 4. decembra ob 13. uri bo v črni garderobi muzeja predstavitev knjige »100 let reševalne službe Premogovnika Velenje«.
Dan sv. Barbare bodo sklenili na tradicionalnem srečanju zaposlenih, ki ga organizirata uprava in društvo inzeniriev in tehnikov. Na njem bodo čestitali sodelavcem, ki so v zadnjem letu nadgradili svoje znanje in pridobili višje stopnje izobrazbe, ter sodelavcem, ki so se pri svojem delu pi> sebej izkazali.	■ D, J,
KINO VELENJE SPORED
PETELINJI ZAJTRK
slovenska romantična komedija. 125 minut. relija in scenarij: Marko ^aberšnik. Igrajo: Primož Bezjak. Vlado Novak, Fia Žemljic, Ddiio Varga. Janez Škof, Severína Vučkůvíč. Oavof Janjić. Miloš Batte-lin o idr..
Sobota, 1.12. ob 18.00 Nedelia. 2.12. ob 20.15
Vstopmce lahko kupite od petka 30.11. dalje na blagajni kina v ćasu rednih predstav!
VARUŠKIN DNEVNIK
(Manny Diaries)- romantična komedija, 106 minut, režija: Shari Spnnger German in Robert Pulcini
Igrajo: Scarlen Johansson. Laura Linney. Pani Gíamattí. Chris Evans, Nicholas Art,
Donna Murphy. John Henry Cox, Alicia Keys idr.
Pet6k. 30.11. ob 20.1S uri NeJotia. 2.12.0b 18.00 uri
SLUTNJA
(Premonition)- psihološki triler. 110 minut. režija: Mennan Yapo Igrajo: Sandra Gullock, Julian McMahon, Shyann McClure. Counney Tsylor Bur ness, Nia Long, Irene ZieQler idr Petâk. 30.11. ob 22.20 urí Sobota, 1.12. ob 2Û.1Sun
NEUSTRAŠNA
(The Brave One) - kriminalka, 11S minut regija: Neil Jordan. Igrajo: Jodie Foster, Na^een Andrews. Terrence Howard, June Adams, Brett Berg, James Bibari,
Larry Fessenden idr. Petek. 30.11. ob 18.00 urí Sobola, 1.12. ob 22.30 uri
POLETJE V ŠKOLJKI
slovenski mladinski film, 95 minut, režija: Tugo Štiglic, ccenarij: Vitan Mal, Tugo Sti-glic. Igrajo: David Sluga, kaja Štiglic. /Uma Blagdanić. Marjana Karnar. Žiga Kobilica, Maijan Kralj, Majda Potokar. Dare Valic, Jure Sotlar Nedelja. 2.12. ob 16.00 ur^ olr. mat.
Naslednji vikend nopovedujemo:
ŽAGA 4 (Saw 4}, INVAZIJA {The Invasion}, HALLAM FOE {Hallam Foa). Kf^A IJESTVO MORSKEGA PSA {Shark TalaKili^ sinhroni^iran.
Kdaj - kje - kqj
velenje
Četrtek, 29. novembra
15.00- 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Sejam rabjans smučarska oprema 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 18.00 Vaíanjski grad
Predavanje ob petdesetletnici Muzeja Velenje 19.00 Mestna četrt Levi breg, Foitova 2 Skupinsko petje duhovnih pesmi -Pesmi svetlobe in duia raznih svetovnih kultur 19.19 Knjižnica Velanje. stud. čitalnica Potopisno predavanje - Uganda • debela smehljajev in gostoljubnosti 19.30 Dom kullure Velenje
Gledališka predstava * Gledališče Velenje, Franc Streicher: Iz zadrega v zedrego (komedija) Petek, 30. novetnbro 12.00 - 20.00 Rdeča dvorana Velanje
Sejem rabljene smučarske opreme 20.30 Center Nova, velika dvorana Glasbam abonma, V h a Mavric m kvartet Akord Abonma Klub 22.00 Mladinski center Velenje
Klubski večer Sobota, 1. decembra S.OO • 12.00 Titov trg in Cankarjeva ul. Mednarodni dan boja proti AlOS-u Urbana akcija prostovoljcev Mladinskega centra Velanje 9.QÛ 15.00 Vila Mojca
Novoleim darilni bazar 9.00 - 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Sejem rabljene smučarske opreme 10.00 Knjigarna Kulturnica
Knjižna čajanka za otroke z Boštjanom 10.00-12.00 Galerija Velenle
Novoletna delavnica z Urško Stropnik 15.00 TermeTopolsica
6. odprto parsko prvenstvo v bridžu za pokal mesta Šoštanj 2C.00 Mladinski center Velenje
Mamooti abonma, tekmo van|e Gledališče Velenje (30+) vs. Mladi improvizatorji X Cankarjeva ulica
Svetovni dan boja proti AIDS u. Informacijska stojnica Nedelja, 2« decembro 9.00- 12.00 Rdeča dvorana Velenje
Sejem rabljene smučarske opreme 10.00 Muzej Velenje
Pravljični nedeljski dopoldnevi Babica pripoveduje 10.00 -18.00 Muzej Velenje
Dan odprtih vrat v slovenski kulturi 2007 - Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 16.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje : RK Gold Club Ponedeljek, decembra 12.35 Galerija Velenje
Ta veseli dan kulture - dan odpnib vrat
18.00 K nji g a m a Ku Itu rni ca
Predstavitev knjige Dr. France Bučar; Rojstvo države Torek, 4* decembra
9.00-15.00 Muzej premogovništva Dan odprtih vrat Muzeja premogovništva Slovenije 17.00 Vila Mojca
Torkova peta ^»Veseli decembv jetUH 17.D0 Nakupovalni centerVeleniB
Otroška animacija za najmlajše z animacijsko skupino Goli in prihod Miklavža
1700 PreddveijeDomakulture Šoštanj
Torkova peta uVeseli decemb^ je tUH 19.19 Knjižnica Velenje, stud. čitalnica Predavanje - Potovanje po Tibetu 19.30 Glasbena sola Velenje, vel. dvor. Klavirski trlo ARSMusica Abonma Klasika Sreda, 5. decembro 17.00-19.00 IntersparVelenje
Miklavževanje 17.30 Titov trg
Prižiganje novoletne praznične razsvetljave in prihod Miklavža 18.00 Gasilski dom šalek
Miklavževanje za otroke in lutkovna predstava 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje pregledne razstave realizacij članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, nastalihvletih2004-20Q6
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informadj^iin promocijski center Mestne občineVelenje (03/896 18 60).
SoStanj
četrtek, 29« novembra
16:00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
Petek, 30« novembra
X Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer: pesnik Josip Bačič Savski Sobota, 1« decembra
12.00 Terme Topol lica
S. odprto parsko prvenstvo v bridzu za Pokal mesta Šoštanj 1730 Telovadnica OŠ Šoštanj
Kajuh Šoštanj : Slovenj Gradec (3. državna odbojkarska liga za ženske)
19:00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : Hopsi Polzela(1. A slovenska košarkarska liga) Ned elfa, 2« decembra
10.00 športna dvorana Šoltanj Kva lili kaci jski turnir starejših dečkov
15:00 Gasilski dom Gaberka
Veselo nedeljsko popoldne 16.00 Trg bratov Mravljakov v Šoštanju
Ovigad ven enih vencev Ponedeljek, 3« decembra 18:00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Internacionalni simultani turnir posameznikov Torek, 4« decembra 1700 Kulturni dom Šoštanj
TORKOVAPETA-ustvarjalnica za otroke in starše: "Veseli december je lu^'
Sredo, 5* decembra
18.QQ Trg bratov Mravljakov v Šoštanju Obisk Miklavža in obdaritev otrok 20.00 Kulturni dom Šolianj Poroka cisti Ike Marije
4. december v Muzeju premogovništva Slovenije
-	dan odprtih vrat. brezplačni ogled zbirk med 9. in 15. uro, rezervacija ogleda na telefon 03/5370-997,
-	predstavitev knjige »100 let reševalne službe Premogovnika Vale-nje" ob 13. uri.
Kgledar imen
November/listopad
29	• Četrtek - Rado-
gost, Nina, Radivoj
30	• petek • Andrej
December/gruden
sobota-Eligij. Natalija, Ananija
2« nedelja-Bibijana, Pavlina, Blanka prvaadventna nedelja
3« ponedeljek-Franiiišek
4« torek - Barbara, Peter
5« sreda-Krispin, Savin, Saba,
Lunine mene
le 12e,ob13:44-
zadnji krajec
Pregovori
Za svetga Andreja je sneg železen.
Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov.
Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas.
V	soboto darilni novoletni bazor
Velenje - Medobi^nska zveza piijate-[jev mladine Velenje skozi vse leto pripravlja številne prireditve in pros* toi!asne programe, s katerimi bogati !h/ljenje otrokom iz Šaleške doline. Da bi bili 1i še boljši, bo to soboto !e osmič zapovrstjo pripravila Novoletni darilni bazar, na katerem vedno ponudijo zanimiva darila za praznični čas, ki prihaja. V prodajo bodo tudi letos ponudili izdelke sporaorjev in đo-natorjev ter tiste, ki so med letomna-stali v njihovih kreativnih delavnicah. Vsako leto na bazarju svoje spominke in izdelke ponujajo tudi zanimivi someščani, ki tako pomagajo MZPM. krati pa popestrijo dogajanje. Celoten izkupiček od prodaje dani in darilc na bazarju bodo tudi tokrat namenili za programe za otroke. Bazar bo letos spet potekal v Vili Mojca. Vrata bo odprt to soboto ob 9.00. zaprl pa ob 16. uri. Vabljeni^
Advent v Šoštanju
Šoštanj • Turistično olepševalno društvo Šoštanj je pripravljeno na adventni čas. V osmih podru!nicah Šmihelske fare so že spletli ad-ventne vence. Na prvo adventno nedeljo, 2. decembra ob 16 h., jih bodo dvignili nad glavni trg. Ob adventnih melodijah bo vence blagoslovil dekan Jože Pribofič. Popotnico v adventni čas bo občanom iirekel župan Darko Menih, nekaj besed bo zbranim izrekel tudi poslanec državnega zbora Drago Koren.
V	sredo, 5. decembra, pa bo ob 18. uri najmlajše obiskal Miklavž s spremstvom. Po peklenskem direndaju. ki ga obljubljajo, bo otrokom razdelil simbolična darila.
Tretji tek sv. Barbare
bo v nedeljo. 2.decembra, ob 10. uri. na pomožnem stadionu ob Velenjskem jezeru. Tek bo potekal v obliki štafetnega teka mešanih ekip. Ekipa šteje štiri člane, od tega mora biti vsaj en pripadnik nežnejšega spola. Vrstni red tekačev določi ekipa sama. vsak tekač pa preteče progo v dolini 3.6 km. Prijave zbiramo na sedežu društva, po telefonu in elektronski pošti (tel. 03 8996424 int Î8-20: sportno.drustvo@rlv.si ter pred pri-četkom teka od 8. ure dalje v Ribiškem domu.
Vsak od tekmovalcev prejme spominsko medaljo, topel obrok irt i^j. Prve tri ekipe prejmejo pokal in medalje. Medaljo pravtako prejmejo še tekmovalci v posebni kategoriji do 180 iet ter nad 180 let skupne starosti. Izžrebali bomo tudi nekaj prak-tii!mb nagrad.
Novoletna delavnico z Urško Stropnik
Velenje - V počastitev Prešernovega rojstnega dne. 3. decembra, kulturne ustanove z dodatnimi programi vabijo obiskovalce in odpirajo svoia vrata. Galerija Velenje se tudi letos pridružuje dnevu odprtih vrat z brezplačno delavnico za otroke in vodstvom po razstavi. V soboto. 1. decembra, vabijo otroke od 7. do 15. leta starosti na novoletno delavnico. ki jo bo vodila likovna pedagoginja in ilustratorka Urška Stropnik. Potekala bo od 10. do 12. ure. Udeleženci bodo ustvarjali novoletne motive iz razli(!nih materialov.
Nagradna križanka GARANT A
G^R^Nr
It A lil o V L ÎI K J li:
89817 SO - Nas čas: pravi telefon za pravo reklamo!
[ E N Î [ R N D V A
Skodelica kave in kos kolača sta oddih po napornem dnevu. Če ju delimo s svojimi bližnjimi, postane to obred, ko si povemo, kaj smo tistega dne videli, slišali in naredili. Tako se nekaj vsakdanjega spremeni v trajen spomin. Takšna srečanja so iohko tudi v PRESTI
v Centru NOVA
v MESECU DECEMBRU SMO ZA VAS PRIPRAVILI NOVE VRSTE SLADIC IN KRUHA
Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.: 03 703 7130,703 71 31 www.garantsi
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo „, obiščite našo industrijsko prodaialno. ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19, urs. v soboto od 8, do 12, ure.
VELIKA NOVOLETNA AKCIJA OD 3.12J
PROMOCIJSKA PONUDBA SPALNIC DORINA
Izbirate lahko tudi kosovno pohištvo. računalniške in pisalne mize in vzmetnice.
UGODNO:
Hitri kredit do vrednosti 1251.88 EVR. ki ga uredite v kratí(em času pri našem prodajalcu!
Pohištvo Garant • pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim nd-slovom. pošljite na Naš čas. d. o. o.; Kidričeva 2 a. Velenje, s pripisom "Ga-fanť' najkasneje do 10. decembra. Izžrebali bomo tri darilne vrei^e Garant.
enem mesnr pr^ iformacije in os(l< vww.nascas.si je po irav tako tudi na m id i ove lenje.com. * *kvcnca m tako
tmm, 29. novembrti
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Csstne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kutturr)i utrip; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Tema dneva; 15^30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček: 18.00 Kvazi kviz: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PITEK. 30. novdflibm:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poroolo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poroala: 7.45 Današnji kuhurni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poroala 15.00 Tema dneva: 15.30 Poročila: 16.00 Kdat kje. kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Giasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA J. decemfafo:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Po-lepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poroala 15.00 Tema dneva: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 2. decembra
m 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila 6.45 Na današnp dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poro-i^ilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje: 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročiia: 17.00 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PONfDEUÍM, 3. d6<embro:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Nd današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOfiEK. 4. decembra:
16.00 Dobro jutro In veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Ka dogaja: 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila; 10.00 Na sviđanje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan. 14.30 Poročiid; 15.00 Aktualno. 15.30 Poročifa; 16.00 Kdaj, kje. kaj: 17.00 m kraji in ljudje: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, S.decembro:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop: 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša: 8.30 Poročila: 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 15.00 Tema dneva; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje. kaj. 17.00 Vi in mi: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši izbiri.
S stanovanjskimi hipotekamimi krediti z obrestno mero že od EURIBOR -t- 0.99 %' In pok:>vičnlmf stroški odobritve vam bomo pomagali oblikovati vas jutri. Le izbrati ga nx)rate.
'RnjdUiViOBaevrDkmJb zsvsravne t hvoMcr w&itrarM.iùims^criMnkfUniCrtfiiBêrtdStovBnpdij odprt tfansafc^hi rafiun. rn kaiv«gs ws &K kmiAr^fia mmartaprttemsppio^ alipoMDlninB Mr so Wlntit 4zlv«nh ens premoisn^sM«dm ^oj^b trvasTments
V	vtfln nimmi 20 % zaprolefsga ^»úHi n im»jc Akrjanopn bardu pcqodCv q «živi srMil»v v viinl nsjmwl 20 % nprviwi«^ Kndtt
V	kaiiKor nuk ziprsMnega krtdto kot BO % vrednosti zaslwitanafMcfi'nlCnini.wanaismnwiwjasktaùoyof.vfZira cradmtvigGrBi opraMIjink Hn zstowjp v kartt berA^nOognonm obdati» PrmrotaMm* cÉnstw mara ft Brûmo ns đin 10 092Û07 ta krMí
v 100,000 EUR poobraetninart 12 iM6«čnl Eurteft 099% 2 0opltfttodot)o3ûiorir)$iroékloSo(yiM 14e.06 SUR ^ mate
EOM|s lnlQrmadvn»w*v»in$« lanko «prtPnmLâeMsptwMnktfarBaiJ odzoHa/f^vsdsnm «JonMniM. ki so ' uraiSui.
VnVW.Ur«ICRE0lT8ANK.Sl
Q UniCredit Bank

OBVESCEVALEC
DEŽURNI tsisfon za poinoč đn čini inni m alkoholikom g sin: 03V4A3-365.
sn KI«POZ N ANSTVA
ŽENITNA pDSiedovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade Bsm:03V50&495. GSM: 031/836-378, tel. in iaks: 5726-319. DEKIE. če resne zveze si želiš, po življenju v dvojehrepenli pokliči na gsm: 031/836-378.
OBVESTILO
PROSIMO vse oavidce. ki $o videli prometno nesrečo na relaciii Velenje • Vinska Gora 1Z1I2ÛÛ7 mnúllln 22. uro, da naju pokličejo na gsm: 041/791>318 ITsîjana) in 031/560-824|Su2ana).
RAZNO
DOBRO ohranjeno ^alnlco in nerabljen sokovnik power jucer poceni prodam. Telefon: 5870863, gsm: 040/904-243.
MANJŠI nadpultni hladilrrik in regal za dnevno sobo prodam. Telefon: 5866-368.
ZIMSKE gume sava eskimo m-^s, 155/70/RU prolz. 42/06, vožene eno zimo. proJam. 6sm: 041/766-205. KUHINJO maries, ťp orhideja, olivno zelene barve (dolžina lementov 8,5 m), novo, v orpalm embalaži, z^o ugodno prodam. Telefon: 5871-060.
maii OGLASI
PRIDILKI
UMETNO suha drva in brikete iz trdega lesa proflam. Gsm: 041/693-319. BOROVNIČEVEC, medenovec ler več vrst jabolcnika in žganja prodam Gsm: 041/344-883.
VINO. Sauvignon. Beli pinct. Meilol. Cabernet sauvignon. prodam. Vinska kiet (čehovin Bogdan • Štanjel}. Velenje -Konovo.Qsm: 031/74a671. SENO v kockah prodam (okoli 380 kosov). Gsm: 041/969-308. BUKOVA in gab rova drva prodam. Gsm: 041/504-987.
ŽIVALI
DVE kozi prodam. Telefon: 5860060. PRAŠIČA za zakoUežkega 150 kg, prodam. Gsm: 031/874-813. TELIČKO limuzin, težko 120 kg, prodam. 5893-255, Q31/640-365
PRAŠIČEM, težke od 20 do 300 kg, prodam. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/23^51. DVE svinjski polovici prodam. Gsm: 041/341-958.
PRODAMO: Hi^a na obrobju Žalca, prenovljena lita 2005.145 m2, na parceli 1544 m2, cer^ 198.000 Eur Manjša stanovanjska hiša 115 m2 v Žalcu, letnik 1997, popol-norïïa prenovljena 2007 z 103 m2 zemljišča, cena 140.000 Eur Hiša v Ravnah pri Šoštanju, 350 m2, letnik 1985, prenovljena 2007, na parceli 1517 m2, primerna za oddajanje (15 sob 4 kopalnice), cena 199.000 Eur
INfORIVIACUE: ALSA-NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299919
041/624-775.897-56-13 PRODAMO: Prodamo stanovanjsko hišo v Šoštanju. Tlorisna velikost: 116 m2. velikost parcele 4030 m2, leto izgradnje 1320. leto obnove 1995, cena 150.000 EUR
Prodamo stanovanje v Velenju: 3-sobno stanovanje na FoKovi cesti v Velenju, kompletno obnovljeno rn opremljeno, 74 m2, letnik 1971, Cena 95.000 EUR
gibanje prebivalstva
Upravno enota Velenje
Poroko:
Visfíd Vidmajei. Andral iiad PDl?elo in Marko Žniddr, Lemberg pii Novi Cerkvi.
Smrti
Franc Kranilar. roj. 1919, Kajuhovac. 22. Valenjs: Feliks Smodiš, roj. 1927. Uhartûva ul.lS.šempter vSavinjski do-IÍDÍ; Elizabeta Marinko, roj. 1929. Slo* v»ncfiva ul.lO. Ljubljana; Ivana Polak, roj. 1924, Ceste XIV. divizije 9, Velenje.
DEŽURSTVA
Pravi naslov za
uspeSno reklamo!
89B17SD
Zdravstveni dor^ Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoći Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živlienje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko po mač. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, áe-2urno službo pa na 8995-445
Ltkorna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1 Izdaja nujnih zdiavil in zdravil na re-
cepta, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880
Zobordravnlkl:
1.in2. decembra -PRIMOŽ JEVSEK. (delo opravlja v delurni zobni ambulanti. Vodnikova I.ZO Velenje)
Velennarsks postaja ioslonj:
Dežurni veterinar- gsm 031/688-600.
Delovni cas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
ipl aoissf
i"
radio®a
š 103,2 & 107,8 Mhz ^^ ««k
a
vsak dan 36 ur
Oglašujte na
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Pogrebno pokopaliika dejavnost
Koroška cesta 37 b.
NA POKOPAUiČU PODIQUU IN ^E SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH AltANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
■ MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV • UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 S3, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan,
Priiel je konec svel3. saj je iiiisUla pol fjreiiinidljivs. Najbiž pa nikdůr ne bi rekel. c/đ preddsa.
ZAHVALA
Ob bolcći izgubi dragega moža, očeta in dedka
IVANA NAGLICA
iz Prisojne 1» Veleiýe 24. L 192J • IL IL 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle izrazili socuijc ter ga pospremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo osebju Bolnišnice TopoUica in Zdravstvenega doma Velenje za vso strokovno pomoc.
Žalujoči: vsi njegovi
ïas oglas bo lahko v
Pokličite 03/898 17 50
limrlje naš upokojeni sodelavec, dolgoletni sodnik
FRANC LESNIK st
S hvaležnostjo sc ga bomo spominjali.
Okrajno sodišče v Velenju
Kos^ im<iš rád, nikoli ne umie. ledaierje...
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, tašče in ome
ŠTEFANIJE TAMŠE
13. 11. 1926 • IS. IL 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poii, darovali cveije. sveče irt nam izrekli besede sožalja.
Xaiujoa: sin Srečko z ženo Vido, hči Zdenka, vnuk Marko ter vnukinje Andreja, Roja na in Sonja
íp^bljňnů. rf nikoli [if^zdbliand.
ZAHVALA
Prezgodni je ugasnilo življenje hčerke in ljubeče mame
TEJE OBREZA
iz Saleka 95, Velenje 2L 12. 1957- 10. IL 2007
Zahvaljujemo se vsem. ki ste bili v času njenega življenja njeni prijatelji, jo nasmejali, poslušali, občudovali, vsem. ki sic se borili za njeno zdravje, in vsem. ki sie nama ob njeni izgubi izrekli sožalie, darovali cvetje, sveče, pomagali z denarnimi prispevki in jo pospremili na njeni zadnji poti.
iivala vam.
Žalujoči: mama Vida in hčerka Kaja
Izbiramo naj osebnost meseca oktobra
Kupon za naj osebnost oktobra
Predlagam_
Obra zloži lev
Moj naslov
Matjaž Emeršič,
diri^ciu pihalnega orkestra Premogovnika Velo-jijeir» pnifesorglasbe-oktobra je tia mednarodnem tekmovanju doka/al da odlično vodi godbo, saj jc la osvojila absolutno prvo menio: dober gjasbcni pedagog
Jože Drobež,
pcjvcljnik KiD Velenje • v me.sccu oktobru tvH-HCno koordiniral delo vseh društev in je skupaj z ostali gasilci pokazal da so dobro pripravljeni In vedno priskočijo na pomoć
Peter Landeker,
ireaeriackwondti kluba Skala Velenje in trener slovenske reprezentance- vzgoji) je odličen rod mladih tekmovalcev, ki so se izkazali tudi na nedavnem evri)pskcin prvenstvu v Ksioniji
9m4Mi4	CntĚfHmn
Í«Mka««fM«É	iéMIiitl
mi.in/mnn Mi,iti/ins7ti
1 e se s tokrainira kuponom laliko glasujete z» osebnost, ki je po vašem mnenju najbolj zaznamovala mesec oklobcr. (îlasiijeic pa lahko tudi vsak dan na l^diu Velenje, malo pred 17, urr> (897 500.1 in 897 5004). Na lestvico ste uvTsiili pBira l.andckeîja. Maijaža luiieršiča in Jožeia Dn^beža.
Decembra pa zaćiiemo veliki llnale, med zmagovalci posameaiih mesecev bosle izbirali naj osebnost leta 2007. ki jo bomo ludi tokrat razglasili na velikem silvestrovanju tik pred pcîlinxjo na Titovem trgu v Velenju.
Nďgrdjenci prcjšiije]*^ ledna pokrovik*Íj:K partu-rtierije Beauty World iz ccnlra N<wa v Vclcnjii. Kompleta izdelkov Prcuy Woniinan prejmeta Karmen Arliê, Fojtova 8. in Zdenka Matja?, l.juWian-ska 11 d. Velenje.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5. bomo izžrebali dve kolekciji izdelkov Ussence Parfumerije Beauty World.
Zmagovalci posameznih mesecev:
Matija Blagus, Maja Hostnik, Franjo Bobinac. Simon Ogrizek, Miro Požun, Ivana Javsek, Bortit Stravnik, Sonja Levak Hozjan in Tinca Kovač.
PARřunepue
dli you need is
S) essence
kupiS 2 ...
dobis $e 1 zastonj
M3«i od » 11 »> «• « 12, W oc, «> WMO* IM
mm
Da zdravi veselí, bi dolgo živeli
Danes ljudje advent večinoma prept> znatno po adventnih venčkih, ki se tudi pri nas vse bolj uveijav(iajo, čeprav so li seveda le eno od zunanjih znamenj tega časa. Advent je čas pred božičem, ko se verniki pripravljajo na Kristusovo rojstvo. l.atinska beseda adventus pomeni prihod in je Cas duhovne in zunanje priprave na praznik Odrešeni kovega í»pri-hoda«, na katerega so so kristjani /e od nekdaj posebej pripravljali. Med zunanje priprave na ta velik krsCanski praznik je sodilo izdelovanje rož iz papiija, ki so jih nato zvezali v vence in z njimi okrasili obogkov kot* in strop ^^hiše« (osrednjega proslora v stanovanjski hi§i). Najlepši venec je dobil kriz. okrasili pa so tudi vsako »tablo« oziroma sveto podobo v bisi. Adventní venC-ek jc spleten iz smrečja ali drugega zelenja, na njem pa so ponavadi siiri modre ali bele sveče in vijoločasii trakovi, saj v cerkvi v tem času vlada vijolična barva. Vsaka od sveč pomeni eno od zgoraj omenjenih obdobij, in ker krščanstvo meni. da je Kristus luč sveta, se zalo vsako nedeljo prižge ena sveča na ven-čku. Lftošrýa prva ad-venfna tiede{ja je 2, decembra.
V Šaleški dolini oziroma povsod tam. kjer so doma rudarji, so se decembrska praznovanja pričela že pred mi-klavžcvanjeni. to je 4. decembra, na god sv. Bar1)are, ki je zsščitnica rudarjev. Na la dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne ludi pri nas pra7.novaIi svoj sianov' ski prazjiik.
6. decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki tiied ljudmi velja za naj-boy priljubljenega /jmskega svetnika. Še zlasii se ga veselijo olroci, saj je sv. Miklavž listi svetnik, kijih obdaruje,jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim sv<îjih spremljevalcev - parkljev, če niso pridni. Po legendi naj bi sv. Nikolaj tri hčere siromašnega moža reî^il sramotne usode, ko jim je ponoči sko/i okno porinil iri kepe zJaia in jim lako podaril doto, da so se lahko omožile. Od tod sega. da otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode.
13. decembra je god sv. Lticge, ki si je po legendi iztaknila oči. da bi se ognila nadležnemu snubcu in ohranila devi sivo. od 14, stoletja dalje se zato upodablja
s pladnjem, na katerem teže ocl. Lucija med drugim velja kot zavetnica šivilj.
25.	decembra je božič, praznik Krlshiso-vega rojstva, ki pa se v Cerkvi ni zlahka uveljavil. Dolgo se niso mogli sporazumeti. kdaj naj bi bil dan Kristusovega rojstva, nazadnje so se vendarle odločili /a noč od 24. na 25. december. Ta čas seje ujemal s poganskim praznikom rojstva ne premaganega Sonca. Božič je dolgo osial pra/nik. ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v ženskih samostanih, šele barok in protireformacija pa sla bt)/ični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v mesćanske in knîecke domove.
26.	grudna godile sv, Štefan, ki ga C*er*
kev slavi kot svojega prvega m učen ca. Stefan je popf>lnoma nadomestil svojega poganskega prednika in v očeh ljudi prevzel zaveinistvo nad konji. Na Šieťanovo v cerkvah bla-goslavljajo tudi vodo in sol, besedilo obeh obredov pa nima nobene zveze s sv. Štefanom, temveč je povezano z živinorejo in poljedelstvom.
27. grndna goduje evangelist Janez, ki je bil med apostoli Jezusu najljubši. V času cesarja Dioklecijana so ga baje vrgli v sod vrelega olja. a je ostal nepoškodovan. Grk Aristomed pa je postavil pre-dery ča so zastrupljenega vina in mu rekel. da sprejme krščansko vero, če jo spije in ostane živ Janez je vinoblagoshv
vil in ga brez ^kode i/pil. Cerkev je uvedla blagoslov vina in ga povezala / ljubeznivo osebnosij<5 sv. Janeza. Tudi na Slovenskem se na ta dan blagoslavlja vino, ki se zato imenuje šentjanževec ali "svetega Janeza žegen".
28. decembra je Pámetiva, nedolžni otroci ali tepežril dan. Prvoino niso lepU otroci, ampak dorašCajoči Tantje in tudi t^drasli možje, in to predvsem dekleta in mlade žene. Udarci s sibo so po verovanju na^ih prednikov prinaSali blagoslov in rodnost, zalo so jih ženske, če ne že željno, pa zalo potrpežljivo in vo(jno prenašale. Cerkev je želela s tem zatreii siar poganski vpliv, a ni uspela in lako olroci še danes tepežkajo d(ïma in po lujih hišah, otroke lepežnike pa je treba ob tem tudi obdarovali.
Na zadnji dan siarega leta, 31. grudna, je god sv. Silvestra, papeža, za čigar vladanja se je rimski cesar Konsiantin spreobrnil h krsčansivu. Upodabljajo ga s papeško tiaro na glavi in z bikovo glavo ob strani, na nukaierih podobah pa drži v roki ludi ključ, ki ga razlagajo lako, da z njim pač «■•d kle ne novo leto.
Tudi sireljanje, ki je se danes v navad), ima povsod enak pr-Vi)ini pt)nicn: s hru-p<nn preplašili in pregnali škodljivce -zlohotne duše rajnikov in druge hu» dobne demone, ki v tej noči oživljajo naravo. Iz vere v moč čara izhaja ludi želja yVt^V^ po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači. Prehod iz starega v novo leto <ïdpira čaru vrata na siežaj, in če dobre volje in sil stopiš v novo lelo, ho menda tako vse lelo. Novo leto je 1. januarja.
6. jami a ij a je praznik "svetih treh kraljev" Imenovan tudi "tretji božič", ko Cer» kev pravzaprav slavi "epifanijo" o/ironia "ra/glasenje Gospodovo". Slara navada je bila, da se na la dan, s katerim se končuje "božična doba", blagoslavljajo sobe po hišah, in kjer je duhovščina la blagoslov začela opuščati, ga je prevzel hisni gospodar in med tem domačim obredom na vrata s kredo, s tremi križi zaznamo val začetnice sveiih ireh kraljev in letnico novega leta (Gašper. Miha (Melhior), Boliežar-2i) »G t M ^ B » 0X).
■ DH, razglednice: zbirka S. Vovk
Obisk iz nelcdanje pobratene občine
Velenje, 23. novembra - Prejšnji petek je Veleriie obiskala skupina turističnih iu kulturnih delavcev iz jiekdaj pobralene občine Vrnjačka Banja. Predstavnika njihove občine je sprejela podžupanja Mesine t>bčine Velenje Ana Roza Hribar. Obe strani sta se seznanili s trenutnim slanjem v obeh občinah. Namestnik predsednika Skupščine občine Vrnjačka Banja Radovan Popovic je ob tej priložnosti izn>čil p^^sebnt^ pismo njih'v vega župana o btxločem sodelovanju.
Ogledali so si mesto Velenje in bili navdušeni, kako je urejeno, in hkrali ponosni, da so bili pobraieni s lak^nim mestom ozinima občino. Gosle izVr-
Gostje so SI ogfedali Šaiek,
niačke Banje je sprejel ludi predsednik Turistične zveze Velenje Tranc Špegel V razgovoru z njimi smo ugotovili, da (Obstajajo realne možnosti za bodoče sodelovanje. Po vsej veijein<fsii bo skupina turističnih delavcev v mesecu maju 2008 obiskala njihovo tnesio. ki dejansko živi od lurizma. saj so dosegli v letošnjem letu preko 700 tisoč nočitev, V letošnjem letuje sodelovala skupina ročnih del Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje na njihovem festivalu /tale niti. Pusi Šoštanjski in Mozirski pa je sodeloval na njihovem pustnem karnevalu.
■ Jože Kandolf
Prijatelji za prijatelje
Ob svetovnem dnevu otroka. 20. novembru, je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravita na praznični dan v dvorani kulturnega doma v Šmarinem ob Paki prirediiev, ki bi jo lahko poimenovali Prijatelji za prijatelje.
Na odru so namreč nastopili mladi člani društev prijaleljev mladine, ki delujejo vsak v svojem okolju, združujejo pa se v Medobčinski zvezi prijaieljev mlad iiîc Velenje. 14 jih je. in kolje povedala sekretarka zveza Tinca Kovač.
so vsa zelo aktivna. Prireditev so pripravili lani prvič, gostitelji so bili Šo-šlanjčani. Ker so takrat ugotovili, da so olroci zelo ustvarjalni, da imajo kaj pokazati, so se pri /vezi odločili, da jim bodo omogočili to pokazali širšemu občinstvu vsako leto.
Na prireditvi v Šmarinem ob Pa ki je del svoje dejavnosti na kulturnem področju predstavilo sedem društev, v dviirani pa so njihove nastope spremljali njihovi mlajši prijatelji in starši.
■ Tp