Hladnikia 4: 19-22 (1995)
19
Amaranthus blitoides S. Watson in A. bouchonii Thell. - nova ščira v flori Slovenije
Amaranthus blitoides S. Watson and A. bouchonii Thell. • Two New Amaranth species in the Flora of Slovenia
Nejc Jogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SLO-61000 Ljubljana, E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: Nedavno sta bili v Sloveniji odkriti dve novi vrsti ščira, ki obe izvirata iz Amerike in sta sc tudi ponekod v srednji Evropi že ustalili. Amaranthus blitoides S. Watson je bil najden v Ljubljani in je njegovo pojavljanje verjetno prehodno, A. bouchonii Thell., ki ga pogosto podrejajo vrsti A. powelUi S. Watson (A. hybndus s. ¡at., p. p.), pa se verjetno stalno pojavlja kot pleve! v okopavinah; najden je bi! v Ljubljani in v okolici Radovljice.
Abstract: Two North American amaranth species have been recently recorded for the first time in the territory of Slovenia. Amaranthus blitoides S. Watson was found in Ljubljana and its occurrence is probably only ephemeral, A. bouchonii Thell., often subordinated to A. powellii S. Watson (A. hybridus s. lat., p. p.), was recorded in two localities (Ljubljana and near Kranj) and its occurrence on arable land is very likely more constant.
Nomenklaturo! vir: F. Ehrendorfer (ed.), 1973
1. Uvod
Nekaj podobnega kot ugotavlja T. Wraber (1SS4: 349) za metliko-vke ("...podatki o razširjenosti so stari, tako da ne ustrezajo današnjemu stanju..."), bi lahko rekli tudi o ščirih. Ti sicer pripadajo drugi (vendar precej sorodni) družini, so pa metlikovkam podobni tako po videzu in rastiščih kot tudi po (ne)priljubljenosti med floristi. A kljub temu so ščiri zanimiv in - predvsem za ljubitelje adventivk - zelo obetaven rod, ki povrhu vsega povzroča obilo preglavic tudi kmetovalcem. Razlogov za podrobnejšo seznanitev s tem rodom je torej dovolj.
Ščiri so enoletnice (redkeje zel-nate trajnice) s spiralasto nameščenimi
enostavnimi ±celorobimi listi brez prilistov, cvetovi so drobni, eno- ali dvospolni, vsak s 3-5 "podpornimi" listi (2 predlista + 1-3 podporni listi) združeni v klobčasta socvetja, ta pogosto tvorijo velika ±gosta klasas-ta socvetja drugega reda, cvetno odeva-lo je enojno (časa), (2) 3- do 5-listno, število prašnikov enako, plod-nica je nadrasla, enopredalasta, z eno semensko zasnovo, vrat z 2-3 brazdami; plod je orešek (seme ni zraslo z osemenjem) ali enosemenska glavica, ki se odpira s pokrovčkom (vrhnji del ovoja plodu se z vodoravno prečno razpoko oddeli in odpade), semena so ijava do črna, bleščeča, lečasta.
Večina "naših" vrst ščirov izvira iz Amerike (od koder lahko pričakujemo še katero od vrst, ki se bolj ali
20
Joe an N.: Amaranihus blitoides S. Watson in A. bouchonii Thell. - nova Sfcira v flori Slovenije
manj prehodno pojavljajo tudi drugod po Evropi) in te so pri nas ncofiti, le nekaj (2) vrst izvira iz južne Evrope in te so v primorskem delu Slovenije morda avtohtone, drugod pa arheofiti. Uspevajo po rude-ralnih in segetalnih, s hranili bogatih rastiščih, zlasti bogato se razvijejo na okopavinskih njivah. Cvetijo in plodijo od poznega poletja do pozne jeseni.
Za določevanje ščirov so potrebni zreli plodovi, ki pa se razvijejo kmalu po začetku cvetenja, pomembni določevalni znaki so še število, dolžina in oblika listov cvetnega odevala (ženskih aH dvospolnih cvetov) in dolžina podpornih listov (ta dva tipa listov sta lahko zelo podobna, zato moramo biti previdni, da ju ne mešamo med seboj).
V nadaljevanju sta predstavljeni novoodkriti vrsti, podobnosti in razlike med njima in ostalimi vrstami ščirov ter njuna pričakovana (potencialna) razširjenost v Sloveniji.
2. A. blitoides S. Watson, razprostrti ščir
Na razprostrti ščir smo naleteli 10. oktobra 1994, na krajši jesenski ekskurziji Botanične sekcije v Javna skladišča (9953/1, UTM VM60). Nekaj košato razraslih rastlin jc uspevalo na golem grušču ob industrijskih tirih in v njihovi bližini je bilo v tem času moč prepoznati le še malo drugih vrst: Amaranihus albus, Arenaiia serpyl-lifolia, Bromus sterilis, Conyza canadensis, Eragrostis minor, Erigeron annuus, Galinsoga parviflora, Lepidium virgini-cum, Panicum capiilare, Picris hieracioides, Poa annua, Potentilla reptans. Videz rastline je bil že na prvi pogled zelo nenavaden: steblo je bilo belkasto, močno razraslo, golo, pole-
glo in gosto olistano z narobe jajčastimi do lopatičastimi, Je nekaj centimetrov dolgimi belo obrobljenimi listi. Cvetovi so bili združeni v zalistna socvetja, večinoma so imeli po 4 cvetne liste, od katerih sta navadno !e dva presegala gladko (ne nagrbančeno) plod-nico, ki se razvije v enosemensko glavico (si. 1).
SI. 1: Oblika listov in zrel cvet A. blitoides Fig. 1: Leaf shape and flower with ripe fruit of A. blitoides
Po teh značilnostih novoodkritega ščira ni bilo težko določiti za A. blitoides, katerega uspevanjc pri nas - sodeč po njegovem neredkem pojavljanju drugod po Evraziji (Aellen & Akeroyd, 1992: Gusev, 1972) -sploh ni nepričakovano.
Na prvi pogled bi razprostrti ščir morda lahko zamenjali kvečjemu z belim (A. albus), a ta je navadno bolj pokončen, ima manjše liste, cvetove s po 3 listi cvetnega odevala in nagrbančeno steno plodnice.
Razprostrti ščir sicer izvira iz zahodne Severne Amerike, v Evropi pa se bolj ali manj prehodno pojavlja predvsem v toplejših predelih. Po rastišču je razprostrti ščir podoben belemu (A. albus) in potemtakem ga lahko pričakujemo predvsem ob
Hladnikia 4: 19-22 (1995)
21
železnicah še drugod v nižinah, torej v submediteranskem, subpanonskem in preddinarskem fitogeografskem območju.
3. A, bouchonii Thell., Bouchonov ščir
Bouchonov ščir je ena od vrst oblikovne skupine izrodncga ščira (A. hybridus agg.), ki jc nomeiiklaturno precej zapletena (novejša floristična dela se večinoma držijo imen uporabljenih v reviziji te skupine J. D. Saug rja (1967, Ann. Miss. Bot. Gard. 54), v nekoliko starejši literaturi pa vlada prava zmeda, ki jo povzročajo številni sinonimi in napačno rabljena imena). Za to skupino so značilna pokončna stebla z razmeroma vitkim in razraslim ovršnim socvetjem, 5-števni cvctovi s cvetnimi listi, ki se postopoma ožijo v konico, ter plod, ki je enosemenska glavica.
Bouchonov ščir predstavlja problem za scstavljalce določevalnih ključev. Četudi ga namreč po skoraj vseh znakih lahko uvrstimo v oblikovno skupino izrodnega ščira, se enose-menski plod Bouchonovega ščira ne odpira, je torej orešek. Zaradi tako majhne, vendar načeloma taksonom-sko pomembne razlike, je položaj Bouchonovcga ščira prcccj nejasen. Nekateri avtorji (pign'attl, 1982; Aellen, 1990; Guinochet & Vilmorin, 1973) mu brez pridržka pripisujejo rang samostojne vrste, drugi (Stace, 1991; Greuter & al., 1984; Kergue-len, 19S7; Forster, 1994; Frey, 1974) ga obravnavajo kot vrsto, vendar izražajo ob tem določen dvom, ali pa ga (Jalas & Suominen, 1980; Aellen & Akeroyd, 1992) kot delni sinonim preprosto priključujejo vitko-cvetnemu ščiru (A. powellii). Vrstna
samostojnost Bouchonovega ščira je tako še vedno sporna, a do dokončne razjasnitve te problematike bi ga bilo smiselno obdržati na nivoju vrste, saj bo le tako opažen in - upajmo -opazovan tudi v naravi.
Doslej je bila ta vrsta ščira v Sloveniji najdena na dveh mestih v predalpskem fitogeografskem območju (Gorenjska, Žeje med Kranjem in Radovljico, 9751/2, UTM VM42, rude-ralna mesta in med koruzo, 12. 10. 1994; Ljubljana, Trnovo, 9953/3, UTM VMGO, ob robu vrtov, 19. 10. 1994). Na prvi pogled je resda ni bilo moč razlikovati od vitkocvctnega ščira, ki je prav tako uspeval na obeh nahajališčih, zreli plodovi pa so se jasno razlikovali: plodne glavice vitkocvetnega ščira so se pravilno odpirale in iz njih so padala bleščeče črna semena, iz zrelega socvetja Bouchonovega ščira pa so izpadali oreški, ki se jih je sicer dalo tudi oluščiti, a stena plodu se je pri tem le nepravilno raztrgala.
Bouchonov ščir je pri nas verjetno pogostejši, le da ga doslej nismo razlikovali od vitkocvctncga, ki je poleg navadnega (A. rctroflexits) naša najpogostejša vrsta ščira. Bouchonov ščir torej lahko pričakujemo po nižinah po vsej Sloveniji.
5. Summary
Recently, two North American amaranth species have been recorded for the first time in the territory of Slovenia. The first was Amaran-thus blitoides S. Watson, which was found in the rudcral places along the railway in Ljubljana. Its occurrence in Slovenia was expected and although it is probably only a casual, possible naturalization must not be
22
JooAK N'.: Amantnlfuts blitoidei S. Walson ht A. boudionii Theli. • nova Sfira v flort Stovcnijc
totally excluded. A second species A. bouchonii Thell. (its relationship with A. powcllii (=A hybridus s. lat., p. p.) is still a matter of discussion) was recorded in two localities (Ljubljana and near Kratij). Its occurrence
on arable land is very likely more constant. The relatively late discovery of this species was probably due to its overall similarity with A. pow-elii and the lack of collecting of amaranths in general.
6. Literatura
Aellen, P, 1990: Amarantluiceae. In: \V. Rothmaler (Begr.): Exkursionsflora, Kritischer
Band. Volk und Wissen Verlag, Berlin. Aellen-, P. & J. R. Akeroyd, 1992: Amaranthus L In: T. G. Tutin & al. (eds.): FJora
Europaea 1. CUP, Cambridge. Forstner, W., 1994: Amaranütaceae. In: M. Fischer (ed.): Exkusionsflora von Oesterreich. Eugen Ulmer Verlag
Frey, A-, 1974: Rodzaj Amaranthus L w Polsce. Fragm. Flor. Gcobot. 20 (2): 143-201. Greuter, W. & al., 19S4: Mcd-Checklist Î. Conservatoire et Jardin botaniques de la Ville de Géncve.
Gulnochgt, M. & R. de Vilmorin, 1973: Flore de France 1. CNRS, Paris.
Gusev, J. D., 1979: Obzor roda Amaranthus L v SSSR. Bot. ¿urn. 57 (5): 457-463.
Jalas, J. & J. Suominen (ed.), 19S0: Atlas Florae Europaeae 5. Committee for Mapping
the Flora of Europe, Socictas Biologica Fcnnica Vanamo, Helsinki. Kerouelen, M., 1987: Données taxonomiques, nomenclaturclcs et chorologiques pour une
revision de la flore de France. Lejeunia (Nouv. ser.) 120. Pionatti, S., 1982: Flora d'Italia 1. Edagiicole, Bologna. Stace, C. A., 1991: New Flora of the British Isles. CUP, Cambridge. Wraber, T., 1984: Amaranlhaccae. In: A. Martinciü & F. Suivit;: Mala Flora Slovenije. DZS, Ljubljana.