PROLETAREC JE I) E A V S k 1 LIST /A MISI.ECE Čl T ATELJE
PROLETAREC"
Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Z
GLASILO PROSVETNE MATICE
IN J. S. Z.
$T. — NO. 1682.
mtm« Mu Mit«, In ft. 1907. M Um »Ml tfllM al C
tU..
tlM M* •( Cnvm 4 Sar* 1. iS/I
CHICAGO, ILL., 6. DECEMBRA (December 6), 1939 p.kii.k^ w..u, - 2joi s«. Utnd.l« Ai
... LETO—VOL. XXXIV.
NAKANE ZA SPREJEM ZAKONOV PROTI UNIJAM
Oboroženi vpadi z gesli revolucije in osvobojevanja
NOVA POLITIKA MOSKVE ODBILA SIMPATIJE DEMOKRATIČNIH ELEMENTOV IN DELAVSTVA TER PODNETILA KAPITALISTIČNE SILE V ENOTNOST. — STALIN V NEVARNI IGRI
To, kar je storila Rusija s Fin>ko, jc posnemanje Hitlerjeve osvojevalne taktike. Metode. kakršnih se je poslužHa za osvojitev male dežele na severu. so do pike natančno take, kakršnih se je poslužil nemški firer v zasužnjevanju Čehov in Poljakov.
Romanje v Moskvo
Kakor je Hitler pozval v Berlin predstavnika avstrijske vlade. potem češke in v minulem letu še poljskega vnanjega ministra, in jim sporočil, da naj mu prepuste svoje dežele zlepa, ako ne, jih bo pa šiloma vzel, tako je Josef Stalin pozval v Moskvo predstavnike estonske, latvijske in litvinske vlade in jim predložil svoje zahteve. cprejeli so jih, ker so vedeli. da bi bil odpor proti tako I vembra iziavili, da so njuni po-ogromni premoči nesmiseln, j go>i za finsko republiko ne« Nato je Ml pozvan v Moskvo tur- sr»ejemljivi. Odšli so domov,
povabil v Moskvo zastopnike finske vlade. Finci so to pričakovali in vedeli, da bodo zahteve Moskve pomenile smrtno obsodbo nad neodvisnostjo finske republike. Pogajanja v navzočnosti Stalina so trajala do 13. novembra. Zastopniki finske vlade so dokazovali, da ne preti Rusiji od njene strani prav nikaka nevarnost. Bili so pripravljeni prepustiti Rusiji finske otoke v bližini Leningrada, dasi niso utrjeni in vsled tega nikomur nevarni. Toda Stalin ie vztrajal, da mu mora dati Finska v najem vsa svoja strategična pristanišča, otoke in velik del finske celine za o-porišča sovjetske armade in vojnih letal. Ker Sta«lin in Mo-lotov nista hotela popustiti, so zastopniki Finska dne 13. no-
PROSPERITETA JEKLARSKE INDUSTRIJE
ški vnanji minister in ostal tam dolgo časa. Turška vlada Stalinovih predlogov ni hotela sprejeti, posebno ne njegove zahteve za skupno kontrolo Darda-nel, toda v tem slučaju Rusija ni hotela riskirati vojne, ker je Turčija nekoliko premočna, da bi jo mogla pogaziti v par dneh. Zato se je Molotov zadovoljil le * pretnjo, da bo Turčiji najbrže nekoč še žal, kar pomeni, da misii Rusija vzeti Turčijo pod svoj vpliv čim si bo v svestl, da bo zmagovita v boju in da vojna z njo ne bo dolgotrajna.
Finske trd oreh
Dne 7. oktobra je Molotov
ruska vlada pa je posegla po nadaljnlh Hitlerjevih metodah, da ugonobi deželo, ki se ni hotela mirno podati.
Finske "provokacije" proti Rusiji
			
	tržfj I jJfjHl	KnfftfJirir Vj?^ nHnsMb^^i t V r^Ba ^j^JBSM ■r. j	
j \ m 11	^RI^^E^e^^ m ^r	Jr -KrJtSS^V _ j %B^liHMn^ m i	■H 't ^ Jk
MEjL		mm	
RAZLIKA MED RUSIJO IN FINSKO V VOJNI SILI
JckUrib industrij* obratuj« im par mrteccv i polno paro. Vsrok temu •o vojna naročila, dalj« v«lika naročila i»»»b« vlad«, ameriških t«l«sntc in raaaih drugih obratov. Na gornji »liki jo nokaj iam«d d«lavcev korporacij« Carn«gi« lllinoi« Steel, ki obratujejo ogromne tovara« v So. Ckicai«. Slikani »o na plačilni dan. Ampak aa dolavc« nova pro«porit«ta jeklarskih korporacij ni ra*v«»«ljiva. kajti kot j« pital is statističnih podatkov Joaeph Koaich, j« pri om«nj«ni druibi delalo do prič«tka I«ta 1*29 približno lt ti»oč delavcev, sdaj pa okrog 6,000, ki pa s pomočjo modernejše tehnike prodneirajo lahko d«s«tkrat vec s«l«sa kakor takrat 16,000 delavcev. To s« pTavi, da p«odakcijski obrat i zvrtaj« jo a«daj večinoma stroji.
Rusija trdi, da se je morala zavojevati s Finsko, ker je bila napadena in se le brani.
Poglejmo razliko med njima.
Prebivalcev imata:
Rusija 180,000,000.
Finska 3,834,000, '
Razlika med njunimi armadami (stalna in rezerve) :
Rusija 19,600,000 mož.
Finska 600,000 mož.
Vojna mornarica:
Rusija 296,000 ton.
Finska 15,000 ton.
_.« «
Njuna vojna moč v zraku:
Rusi|a 7,000 letal.
Finska 150 letal.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA l\ PO SVETU
Lige za mir in demokracijo o zavratnih spletkah, o spre-(ki je komunistična frontna or- minjanju taktike in graditvi gani/acija), je na preiskušnji. frontnih organizacij pod nedol-Norman Thomas je dne 1. dec. Itn,mi- Privlačnimi imeni.
poavft^ irjenega predsednika Harryja F. Warda. da naj pojasni, kaj je stališče njegove lige v ruskem posiljenju Finske. ^H Pred sklenitvijo pakta med Vse sovjetsko časopisje jedo-, Stalinom in Hitlerjem je bila
Ako
bi Dies teh izpovedi bivših u-radnih komunistov ne izrabljal za kampanjo proti unijam in delavskemu nekomunističnemu političnemu gibanju, bi koristil demokraciji, kajti bivšim ko-
bilo navodilo naščuvati prebi-^a ^ trc|i, cja nj |KKj j(on. munističnim glavarjem je pač
valstvo Sovjetske Rusije proti Finski. Napadali so njen "vla-
trolo komunistov, za kolektivno varnost in za zvezo demokrati-
dajoči sloj', arogantnost njene ^nih dežel in Rusije proti hitle-vlade in nadutost Fincev, češ,|riznui> Z(laj je ,if?a ^ novem
da finska vlada sčuje svoj na- komunističnem navodilu le pro-
r\ se MAfl 1a«S * * «FO A Ls L I MAM % A .	p v	•«• , .	.	s • •
ti vojni imperialistične Anglije
rod z geslom, "vsak Finec je vreden deset Rusov".
Dne 26. novembra je ruska vlada po radiu in v časopisju (Nadaljevanje na 3. strani.)

KMETJE V JUGOSLAVIJI BODO V POMANJKANJU V KORIST NEMČIJE
in Francije. Predsednik lige Harry F. Ward, ki trdi, da ni komunist, si misli: "Ne griži roke, ki te hrani!M
Dierova kongresna komiaija
je minuli teden zaslisala ie bivšega glavnega tajnika komunistične strane Jay Love.*tona, ki
inv
verjeti, da troši Rusija v tej deželi za svojo propagando ogromne vsote in da so v njeni službi prostituirani "parlor-ko-munisti" in lumpenproletarci, ki prodajajo svoje zmožnosti komurkoli. Ko hitro so jih izpodrinili s plačilne liste drugi "komunisti", so večinoma udarili no svoji ntranki in jo "raz-krinkavali". Tudi Browderjev brat je pred Diesovo komisijo priznal, da je šlo skozi njegove reke za newyorško komunistično organizacijo v enem letu
je dejal, da je komunistična okrog milijon dolarjev. Vse
stranka popolnoma pod kontrolo sovjetske vlade, ki tudi določa, kdo naj bo njen tajnik. Njega je odslovfl leta 1929 Sta-
ISrbija je ob pričetku svetov- j in sebi v pomanjkanje dati ne vojne dolgovala Nemčiji o- Nemčiji kolikor največ mogoče krog 15 milijonov dolarjev, kmetje v Jugoslaviji. Kokoši, Vrh tega sta Nemčija in Avstri- jajca, prešiče. govedo, jagnje-' lin. ko je šel na obisk v Rusijo, ja vložili v Bosno in Hercego- tino, žita itd. si bodo morali pri-! V Moskvi je bil dejansko pod vino za razvoj njunih prirodnih trgati tisti, ki vse to rede in pri- policijsko kontrolo in se je že zaklad ov kakih 85 milijonov deljujejo, zato, da bo ugodeno bal, da ne bo mogel več v Zed. dolarjev. Po končani vojni je nemški zahtevi. Gospoda v Ju-i države. Pred Diesovo komisijo
Vadljanje politikov za kožo naj
Srbija smatrala, da je njen goslaviji sicer ne bo nič trpela dolg Nemčiji in Avstriji ne le radi tega. pač pa kmet in dela-razveljavljen, nego je zahteva- vec, kot je povsod običaj, kajti la od nje tudi visoko vojno od- le ta dva ustvarjata, sadove pa škodnino in jo tudi precej izter- morata dati drugim.
jala. Poražena Nemčija ji sicer j	, — . ----- . —
ni mogla poslati denarja, toda W?dila ji je mostove, radio podaje, železniške vagone in lokomotive, montirala stroje itd.
Ko se je Hitler dodobra utrdil in z okupiraniem Avstr"* Prišel na mejo Jugoslavije, ji je l jubil "nedotakljivost njenih roej", kar se je glasilo za Ju-slavijo jako lepo, le da obljube diktatorjev nič ne pomenijo. Ze pred to vojno je vlada v Berlinu vprašala, kdaj bo pričela plačevati Nemčiji vsaj zaostale ol»esti. BeogTad se je upiral, a zdaj, ko Nemčiji trda prede, je Prišla v Beograd Hitlerjeva ko-mis»ia in ostala frost jugoslovanske vlade 14 dni. V tem ča-S,J je jugoslovanska vlada, hočeš nočeš, z njo pobotala, da ji bo pričela plačevati obresti 7< živili. Nemčiji jih vsled an-Kleške blokade čezdalje bolj Primanjkuje, zdaj pa jih b>do m^rali na račun starega dolga
je rlično pričal bivši komunistični tajnik Benjamin Gitlow in nad sto drugih bivših plačanih komunističnih funkcionarjev, 1 ki so pravili o intrigah v unijah,
vsote je na.agal in izplačeval pod svojim imenom, pa so vseeno izsledili njegove transakcije.
Stavka avtnih delavcev pri Chryslerjevi družbi ni končala
tako kakor je unija (CIO) želela, a tudi ne tako kot se je nadejala družba. Ta je imela namen unijo in stavko uničiti če potrebno z oboroženo silo, toda vodstvo unije je nakano pre-
(Nadaljevanje na 5. strani.;
Socialistične aktivnosti
Državna organizacija socialistične stranke v Illinoisu je pričela izdajati glasilo z mime-ografiranim tiskom. Imenuje se "Party Builder". Za Ujnika državne organizacije je bil izvoljen Harr.v Fleischmau. Najmanj teden dni na mesec bo porabil za agitacijske obiske izven Chicaga.
V	soboto in nedeljo 9. in 10. decembra priredi socialistična stranka čikaškega okraja bazar, ki bo nekaj posebnega. Vsi razstavljeni predmeti, pripravni za božična darila, bodo naprodaj. Posetniki bodo lahko dobili iunč, kosilo ali večerjo na bazarju. Trajal bo omenjena dva datuma od 10. dop. do 10. zvečer v Millinery Workers Hali, 53 E. Wacker Drive, vogal VVabash Ave.
V	nedeljo 17. dec. ob 4. pop. bo predaval na 3932 S. Lake Park Ave. (rear house) v Chicagu Clarence Senior. Predmet njegovega govora je "graditev demokracije v Mehiki". Predvajane bodo tudi filmske slike o Mehiki. Vstopnina je 50c, ki vključuje popoldansko "malico".
Soc. stranka je začela izdajati za svoje člane mimeografi-ran buletin "Hammer and Tongs", ki je namenjen disku-ziji o notranjih problemih soc. stranke z ozirom na njeno prihodnjo konvencijo. Naročnina je 25c za 5 številk, kolikor iih bo izšlo do konvencije.
ljudi
ROOSEVELT SI ŠE PRIZADEVA, DA SE AFL IN CIO POBOTATA, PREDNO JU ZVEZNI KONGRES PRISILI V TO
DELAVSTVU PRIJAZNI POLITIKI SITI NADLOG, KI JIM JIH POVZROČAJO BOJI MED UNIJAMI. — JAVNOST HUJSKANA V NASILNOSTI PROTI "RADIKALCEM"
Ameriško delavsko gibanje bi bilo sedaj lahko najjačja moralna sila. Proletariatu vsepovsod bi bilo lahko v vzpodbudo. V današnjih dneh, ko je velik del Evrope v vojni, drugi pa pripravljen nanjo, ko je imperializem v cvetju, ko se živ-ljenske razmere ljudstva iz dneva v dan poslabsavajo, bi bilo nekje potrebno mogočno delavsko gibanje, v katerega bi imeli delavci vsepovsod zaupanje in mu sledili.
Nezapopadljiva naloga
Ampak ameriško delavstvo še ni moglo zapopasti svoje zgodovinske naloge. Baš seda i, ko bi moralo donia in v svetovni javnosti največ pomeniti, si u-ničuje svoje sile z raznimi medsebojnimi boji kakor v tolikšnem obsegu še nobenkrat poprej.
Kako sijajna moralna in politična sila bi bile lahko ameriške unije. Če bi bile združene in skupno delovale. Toda v resnici se spor md njimi poostruje. * •. *
Nevarnost državne kontrole nad unijami
Ako z bojem kmalu ne prenehajo, je nevarnost, da ga jim bo končal zvezni kongres že v svojem prihodnjem zasedanju. Trdijo, da ko je nedavno povabil predsednik Roosevelt k sebi na pomenek predsednika AFL Wm. Greena in nato predsednika CIO J. L. Levvisa. jima je brez ovinkov izjavil, da mu je spora med unijami več ko zadosti in ako ne napravijo v svojih vrstah red, bo to storil zvezni kongres. Dejal je, da se je prizadeval ustvariti slogo med unijami kolikor mogoče, a boj med njimi traja dalje kot da resničnim prijateljem ameriškega unijskega gibanja, kakor je on (Roosevelt), delavska tajnica Perkinsova. senator VVagner, Norris itd., nalašč nagajajo. Namesto da bi se unije posiužile VVagner je ve postave sebi v korist, pomagajo z ruva-renjem druga proti drugi delo-
dajalcem, ki jo hočejo bodisi odpraviti, ali pa jo tako spremeniti, da bo za delavce brez koristi.
Stavke unije proti uniji
Omenjeni in drugi politiki svare vodstvo AFL in CTO, da s stavkami, ki se dogajajo radi bojev med unijami, na primer za jurisdikciio, pomagajo kom-panijam v njihovem boju proti vsem unijam in ob enem si odbijajo simpatije splošne javnosti, ki je v krajih, kjer so se taki stavkovni boji dogajali, do grla sita bratomornega boja. Wagnerjev zakon, ki regulira odnošaje med delavci in delodajalci, ščiti unije in jamči delavcem pravico do organiziranja, je čezdalje boli predmet napadov. Delodajalci ga bombardirajo zaradi vsebine in onih, ki ga upravljajo, unije obeh skupin pa napadajo večinoma odbor, ki izvaja VVagner-jevo (postavo (National Labor Relations Board). če odCoči v korist AFL, lete nanj pšice iz CIO, ako pa v prilog CIO, grmi proti njemu AFL.
Nevzdržno stanje
Jasno je, da tako ne more ostati. Reakcija, ki sovraži socialne zakone in vse unije enako, je v ofenzivi. Delavstvo bo silovito izgubilo, ako si ne poišče poti v solidarnost in v enotne akcije. Kajti sovražniki unij in delavske politične akcije se ne boje ničesar bolj kot solidarnosti delovnega ljudstva.
Socialistična stranka bi lahko v tem oziru veliko storila, ako bi delala s tolikšnimi energijami za končanje vojne med unijami, kakor dela za "Keep America Out of War". Komunisti so diskreditirani in se jih sedaj sistematično otresa tudi CIO. Njihovi apeli proti vojni ali za slogo so le taktična gesla. ki jim jih določa "strankina linija". Toda socialisti so v svojih prizadevanjih in taktiki iskreni in je res Škoda, ker
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Zvezni kongres je v zadnjem rednem zasedanju sklenil hraniti z odačipavanjem vsot, določenih v proračunu sa relif. Naj gredo ljudje delati, so vpili kongrešniki, ki ie niso nikoli vedeli, . kaj je pomanjkanje, brezposelnost in glad.
2upani velikih mest so kon-grešnike svarili, da občine s svojimi sredstvi ne bodo mogle preživljati bednih. Ampak poslanci so odgovarjali, da si bodo tisti, ki so sposobni delati, ie kako pcmageli, ostalim naj pe prerkrbi živež občina in država. Tu pa so se oglasili guvernerji, med njimi ohij«ki gover-ner John W. Bricker. da ni naloga farmerjev m reveiev. ki se preživi jejo na farmah, skrbeti
za reveže v mestih, "čas je ie, da nehamo z razmetavanjem," je dejal Bricker, "ne le v Ohiu, ampak povsod".
Ne samo v Clevelandu in v drugih ohijskih mestih, nego tudi drugod je povzročilo okrnjen je relifa med brezposelnimi, njihovimi druiinami in drugimi reveii obupne razmere. V Chicagu je zahteval alderman Paul Douglas izredno zasedanje državne zbornice v svrho dovolitev potrebnih vsot za relif. Govemer Horner je dejal, da driave v ta namen nima ničesar več, torej je treba za dovolitev dodatnih vsot novih davkov. Teh pe se ustrašijo vsi trllko. da vpijejo, naj ae denarja nikir ne razmetava.
V New Yorku »o za ojačanje relifa uvedli nove davke ie pred meseci. 2upan LaGuardia upa. da bo i dodatnimi sredstvi relifno vprašanje preko zime srečno prebredel.
Veliko bolj kritična situacija pa je v Toledu (Ohio). Tu je bile do nedavno na relifni listi 35,000 oseb. Kaj to pomeni, si lahko predstavljate, ako pomislite, da je v Toledu 40.000 vo-lilcev, ali samo 5,000 več, nego "relifnikov".
Governer Bricker očita u-prAvam relifa, da svojo nalogo slabo izvršujejo. Leta 1938, ko so bile kongresne volitve, je bilo v Clevelandu uposlenih pri WPA 69,000 delavcev in delavk, a letos pa samo 29.000.
On graja "politiko", češ, le ta je kriva sedanjih teiav. Cleve-landski župan Burton se brani
in izgovarja na druge. Nijgo-rečnejš« "politiki" pa zahtevajo preiskavo. Ceš, če bi z denarjem previdno ravnali in ga razdajali le med potrebne, namesto političnim naklonjencem. bi ne bilo pretenj z izgredi glad-nih.
Ves č is tega prerekanja med oblastniki pa se drenjajo bedni in brezpoielni, ki so brez sred-ftev, pred relifnimi uradi in ne zahtevajo drugega, kakor jesti in če It mogoče, tudi stan, v katerem se jim ne bo treba beti cd ure do ure, da bodo vrieni na cesto.
"TO KNJIGO VI PREPOCENI PRODAJATE!"
Tako je nam izjavil nekdo, ki nekaj razume o književnosti in knjižnem trgu, ko je pregledal novi letnik Ameriškega družinskega koledarja.
Borih 75 centov v vezani knjigi za gradivo, sa katerega bi morali plačati v angleški knjigi najmanj $2.50.
Rernica je. da je nas koledar veliko prepoceni, upoštevajoč vrednost in množino čtiva v njemu, njegovo tehnično razpodelbo, in vrednost dela, ki je vloženo v to knjigo. Omogočeno ga je nam prodajati za to malenkostno vsoto s pomočjo oglaševalcev in pa zastonjskega dela sotrud-nikov in nameščencev, ki morajo delo pri koledarju izvršiti večinoma v nadurah, cb nedeljah in večerih, ne da jim bi bil čas plačan.
Pred krizo je bila cena koledarju $1 za izvod. Potem rmc jo zaradi poclabšanja zivljenskih razmer znižali na sedanjo vsoto. V proilih par letih gredo tiskarniški stroški spet navzgor in zato prihodnje leto skoro gotovo ne bomo megli prode jati koledarja po sedanji ceni.
Koledar izdajamo, da ustreiemo našemu ljudstvu z dobro deFivrko knjigo. Pri iskanju odjemalcev zanj lahko pcmagamo vai, ki smo za širjenje dobrega čtiva. S tem pri* pc moremo tudi k zmegevanju atroškov za tiak in druge, kajti čimveč koledarja pred-tmo. toliko manj naa stane v tak povpi ečen iztis. Vsakdo pa. ki ga kupi, se lihko upravičene zaveda, da je dobil knjigo, katera je vredna znrtno več nego ji je tirkana cena 75c za izvod.


■i . i


PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
NEMCI, KI SO ZA ENKRAT OTETI VOJNE
IZHAJA VSAKO SREDO.
Itdtja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Cbicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v ZHinjenih driavah ra celo leto $3.00; xa pol tU $l.7G,
ta četrt leta $1.00. inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljks popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna._
PROLETAREC
k*ublished every Wednc»dsy by the Jugoslav VVorkmeV« Publishing Co.,
Inc. EsUbliihed 1906.
Editor...........................................................Frank Zaits.
Business Manager.......................................Charles Pogorelec.
Asst. Editor and Asst. Business Manager.......Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Yesr $3.00; Six Months 5175; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
Telephone: ROČK VVELL 2BS4
CHICAGO, ILL.
f f
Socializem in "socializem
Kc se je znani ameriški delavski zgodovinar in socialistični teoretik James Oneal v intervjuvu z urednikom Proletarca junija t. 1. potožil, kako težko bo v tej deželi se kdaj zgraditi socialistično gibanje pod SOCIALISTIČNIM imenom, se je grenko izražal o onih. ki slepomišijo in zavajajo pod socialistično označbo socializmu v škodo.
Včasi so na ta način ljudstva izrabljali z vero. Pojavljali so se razni apostoli in svetniki, Mojzesi in odrešeniki ter ustanavljali "edino prave vere", večinoma krščanske, a tudi drugačnih je bilo nešteto. Nekateri izmed teh pridigarjev so bili iskreni, četudi so učili zmotne nauke, drugi so vero le izrabljali v svoje namene, bodisi za osvajanja, za kupičenje bogastev, za utrditev suženjstva ali kar si že bodi.
V dandanašnji dobi počno to pod znamko socializma, Najprvo so skušali zajeziti socialistični val s "krščanskim" socializmom. Ta je kmalu skrahiral. V delavskem gibanju samem so ce pojavili sektaši, kakor pred njimi v cerkvah, in ustanavljali svoje "socializme". Ti mednarodnemu delavakemu gibanju nizo povzročali katastrofalne škode, vendar pa mnogokje več kakor jo stori človeku težji prehlad.
Hujše je sledilo. V poraženi Nemčiji sta se pojavili dve gibanji proti socializmu pod masko za socializem: Narodni delavski socializem pod vodstvom Hitlerja in "komunizem" — stopnja naprej od socializma, kakor so trdili takrat, pod vodstvom moskovske kominterne.
Oboji so delali skupaj proti bistvenemu socializmu, dasi so si bili inače v boju zaradi tekme, kdo naj prevzame dedščtno demokratične Nemčije. Dobil jo je Hitlerjev "socializem".
Reorganizacija kluba st. 49 J. S. Z.
V petek večer, 1. decembra, ne je vršila letpa seja kluba št. | 49 J82, v S. I), domu v Collin-vvoodu. Na dnevnem redu je bilo zraven običajnih razprav i veselica kluba, ki. He bo vršila na Božični dan, 25. decembra in pa volitev odbora za 1 .1940. Ker je klub zaradi osebnosti v zadnjih letih veliko izgubil v članstvu in vplivu se je v tem oziru napravila velika spre
IIIIAH1A IN «.I\MI\
0 KONCERTU "SAVE"
Chicago. — "Gremo apet na koncert," mi je rekel nekdo izmed skupine, ki je na 26. cesti in Lavvndale izntopila iz pouli-j čne kare. "Pred par tedni smo bili Ma veselici federacije JSKJ,
s tem koncertom mnogo dela, priznanje zanj pa jima je uspeh zbora, ki je zaeno njun uspeh.
Na takem koncertu bi človek rad v zboru tudi soliste, kak duet, kvartet ali oktet, s kakršnimi je nam Sava .včasi že postregla.	i.
Ampak kot je običaj v naših zborih, moči v njih se prehitro
memba v odboru, za kar so pri- kier ho veliko peli, zadnjič na menjaj0t v dvorani in pozneje
pomogli na novo pristopli člani in pa s prestopnim listom.
V odbor kluba ao izvoljeni sledeči: Ivan Jontez, tajnik; Milan Medvedek, organizator; Anton Jankovich, zapisnikar. Nadzorni odbor: Anton Ska-pin, Andrew Božič in sodružica Gorja nc.
Klub je sklenil kooperirati s klubom At. 27, in je v ta namen izvolil dva Mana, ki se bosta udeleževala sej kluba št. 27. Isto se apelira na klub št. 27, da izvoli dva člana, ki se naj udeležujeta sej kluba št. 49.
Prešernovem koncertu, danes gremo pa na Savinega. Tudj Slovan v So. Chicagu ga ima danes in bi šli Ae tja, da ae ne vrši na isti dan kot Savin. Tega pa nočemo zamuditi." To je bilo v nedeljo 26. novembra.
Ko smo prišfli v dvorano, so bili mnogi stoli še prazni. A
na zabavi spodaj je bilo mnogo bivših Savinih pevcev, med njimi na primer tenorist Louis Žele, Joseph Gerbaja itd., pa tudi precej bivših članic. Koliko boljše bi bilo za vsak zbor, če bi Vsi taki vztrajali, namesto da jih je treba vedno nadomeščati z novimi. Ker ima zdaj "Sava"
kmalu je bila dvorana do male- mo*no zaalombo tudi med našo ga napolnjena. Predsednik zbo- tu rojeno mladino.se ji bo )ag-ra Frank Udovich je izrekel o-bičajni pozdravni govor in oznanil, da se spored prične.
Zagrinjalo se umakne in pred nami je bil zbor Savinih pevcev
Na gornji sliki jn jetnisk. tabor nekje v Angliji. VaAj so posiljeni ujeti nemški mornarji in letalcu Teh taborov je v Angliji ve£ V enem so inter-nirani tisti Nemci, ki so iiveli v Angliji. Oblast je o njih ugotovila, da so pristati hitlerisma. Drugi Nemci, na primer begunci, ki so utekli pred nacij-skim terorjem v Francijo in v Anglijo, niso internirani, toda so pod nadsor-stvom, ker je moii*o, da je kdo iamed njib spljon, pa se skriva pod matko begunca in sovražnika Hitlerja.
Klub ima sedaj vso priliko in pevk, blizu 40 vseh skupaj.
Pričeli so z delavsko pesmijo "Naš prapor" in končali prvo točko s "Slava delavstvu" (Iv. pl. Zaje).
V drugi točki je stal pred na-
telje in sorodnike.
Namesto pogreba pa ju je čakala nezgoda in Terbižana ob enem tudi smrt. Kakor pripoveduje o pretresljivi nesreči s. Božič, se je pripetila v omenjenem mestu, ko sta se Božič "Komunizem" se je vsled tega silno hudoval, nacizem P*|jn Terbižan v družbi sorodni-
SODRUGU F. TERBI2ANU Udeležilo se ga je lepo število V SPOMIN	njegovih s. drugov, prijateljev
Cleveland, O. — Zopet je posegla neizprosna usoda v našo sredo ter nam iztrgala dobrega sodruga Franka Terbižana.
Dne 26, novembra ga je povabil s sabo A. Božič, ki sta doma iz istega kraja v starem kraju in dobra prijatelja, da se peljeta v Canonsburg. Pa., kjer
je umrla Božičeva sorodnica. ^ni, dalje društvo št. 27 Slo-Pokojni Terbižan se je vabilu venske dobrodelne zveze, v ka-z veseljem odzval, da bo delal teri je bil član, in v imenu Slo-prijatelju s. Božiču družbo, venske delavske zadružne zve-vrhtega pa ima Um tudi prija- ze njen tajnik Joseph Sisko-
vich.
za razmah. Ima prvovrsten od bor, kateri bo gledal, da se bo klub jačal. Poročano je tudi bilo, da je že več simpatičarjev in bivših članov obljubilo, da
bodo pristopili v klub na pri-|mi ženski zbor "Save". Zapel
hodnji januarski seji. Vaš po-'je v angješčini p*sem "Beauti-
ročevalec je tepa zelo vesel in , ful Dreamer" (Stephen C. Fos-
Jn -ninMV	obenem apeliram na vse zave- ter) in R. Frimlovo "Allah's
»r ? ^ I	• dne rojake in rojakinje v Col-
Večer pred pogrebom mu je 1 linwoodski na5elblni, da se pri.
mirjff&t^ ***** k,Ul)U	49' in v|Ačini. Ampak zbor ae presnav-J
ker je pokojnik zSljubiti j	Pa h ^ * V njemu je danes že precej j
je in se v njemu včasih že udej-, Kot Mrn te omtM bo klub stvoval. Bil je basist.	|t 49 jme| zabavo 25 decem_
Na pogrebu se je v imenu bra v Delavskem domu na Wa-kluba št. 49 poslovil od pokoj- j terluo Rd. Dajmo sodrugom o-nega sodruga Terbižana podpi-, poro s tern da se VMi udeležimo
njihove veselice. Na svidenje!
Poročevalec.
H0liday". Sava je pred leti le redkokdaj pela kaj v angle
Ije razviti ne samo v dokaj večji zbor, nego ima s tem tudi boljše pogoje za hitrejše izpopolnjevanje. 'i t
Ker je njen koncert imenovano nedeljo ustvaril med občinstvom dobro, razpoloženje, se jc po končanem sporedu razvila ob obilni udeležbi prijetna plesna in prosta zabava v obeh dvoranah. In tudi s petjem se je nadaljevalo, kar se ne primeri po vsakem Savinem koncertu.
—K.
S poseta koncerta soc. "Zarje"
Girard. Ohio, — Tukajšnji nad polovico tukaj rojenih, pa rojaki na prireabe v Clevelan-je naravno, da radi zapojejo v du radi prihajajo. Tako ima-jeziku, v katerem občujejo mno- mo nekateri običaj, da gremo go več kakor v našem. Vendar vsako leto na Zahvalni dan na pa sem želel, da bi ženski zbor koncert soc. pevskega zbora
____n_? ij„Li.i_r ..i____:_:	T« ^MA utA»:i: «-..^1
Slovenski radio program
New York. — V torek 19. Nositelji krste so bili njego- decembra med 5:15 in 5:80
vi ožji prijatelji, kar je napravilo na navzoče lep vtis, sorodnikom pa je bilo to toliko bolj v tolažbo.
Za soprogo pokojnika in nju-
pop. (vzhodni čas) bo predvajal na radio postaji WJZ, ki je ena največjih v Zed. državah, božične pesmi slovenski mešan pevski zbor pod vodstvom Jer-
s svojimi ljubkimi, ubranimi	"Zarja". To smo storili tudi
glasovi zapel vsaj za nameček	letos 23. novembra. Ta zbor je
kako živahno slovensko pesem,	odsek kluba št. 27 JSZ. Kon-
Pogledal sem v 3. točko spo-	certe in °Perete prireja že mno-
reda: Akordion — Josephine	!et- Ustanovljen je bil v času
Pluth. Zaigrala je znani popu-Jsvelovne v°Jne ,ela 1916 in ves larni "Kvartet" iz Verdijeve ta vztrajno goji slovensko opere "Rigoletto". Predvajala I *l*»bof a Podaja nam na svo-
nad njim do konca avgusta to leto, ko sta presenetila svet s pogodbo, katere bistvo je, da med njima sploh ni razlike in da je bila ideologična vojna med "nacizmom" in "komunizmom" le zmota, ki so jo podžigale imperialistične sile...
Tako se je primerilo, da je Rusija lahko udarila pod geslom "socializma" po Finski, ki je imela do te vojne več bistvenega socializma, kakor pa ga bo pod novo "demokratično "ljudsko" vlado".
Čemu so se komunisti sploh odrekli delovati za "komunizem?"
Raditega, ker je diskreditiran, pa žele zdaj slepomišiti s "socializmom", da mu na ta način napravijo še več kvara kot so mu ga pod likvidiranimi in sedaj še nelikvidiranimi vodjami kominterne.
Tako se je dogodilo, da je Josef Stalin udaril po finskemu ljudstvu z geslom, da se gre za socializem in proti vladajočim finskim baronom, ki so zastopani v vladi in diplomaciji. Resnica je, da so sovjetski poslaniki v mestih kapitalističnih velesil — vsak posameznik izmed njih — bolj razkošni v razsipanju znoja sovjetskega proletariata, kot pa potrosijo v enem letu vsi finski baroni skupaj doma in v diplomaciji. Bilo je tragično, ko je svet doživel izven Rusije najsijajnejšo proslavo postanka "socialistične" revolucije v Rusiji v sovjetskem poslaništvu v Berlinu, v siju diamantov, dragih kamnov, najdragocenejših ženskih oblek in jestvin, o kakrši.ih se proletariatu v Sovjetski Uniji niti ne sanja.
Ni ga bilo zavednega delavca, ki ne bi želel Rusiji po pad-. kratno, prvič materijal no in
kov peljala v hišo mrive Boži-čeve sorodnice. Božič pravi, da ko je prišel s stranske do glavne ceste in vozil preko, je pridrvel po nji avto in zadel Boži-čevega s tako silo, da je strmoglavil v jarek. Pokojni Frank Terbižan je dobil dve usodni poškodbi na glavi in bil takoj mrtev, hčerki Božičevega bratran-ck pa je v tej nesreči zlomilo ramrio kost. Drugih v avtu ni poškodovalo, razen da so se pretresli in ustrašili. Božič izjavlja, da on ni kriv te težke nezgode, kajti vozil je počasi. Tudi oni, ki poznajo dotični prostor, oziroma pot, pravijo, da po nji ne bi mogel hitro voziti, ker je strma in ima ovinek. Vendar pa oblast drži odgovornim za nesrečo tudi Božiča. Avto, s katerim je bil Bo-žičev v koliziji, je vozil neki črnec. Ako bi slednji ne drvil s tako naglico, bi se Božičeve-mu lahko ognil. Sočutja je vreden tudi A. Božič, ki trpi dva-
ni hčeri je to tfcka izguba, kaj-^ryja Koprivška. Ta spored bo ti pokojnik je bil vzoren soprog razširjen po Zed. državah po-
ga je izbomo. Ona je na odru že stara znanka, dasi še deklica po letih. S svojim akordijo-nom fino predvaja tudi težje skladbe, kar je v priznanje tu-
jih koncertih tudi dela drugih mojstrov.
Tudi na letošnji Zahvalni dan je nam "Zarja" podala krasen koncert. Nastopil je mešan
cu carizma zmago aocializmu. Ni ga bilo, ki bi odobraval naval svetovne reakcije proti USSR. Ali kar iznenada je tudi sama potrdila, da tudi njena dejanja ne zasledujejo drugega kakor nadaljevanje ruskega imperializma. To je idealistom, ki so verovali v njen socializem, zaprlo sapo, drugi pa ji ploskali dalje, kakor bi ploskala mati svojemu sinu, če se bi na sodišču radi roparskega umora čimboljše zagovarjal.
To, kar se nam ponuja od strani nacijske propagande za "narodni socializem", je fašizem. Kar nam zdaj pod označbo "socializem" ponuja kominterna, je le diskreditiran i "komunizem" v "ceneni izdaji", ampak ni SOCIALIZEM.
Kajti ta pomeni človeško ekonomsko uredbo. Pravice in svobodščine posameznika, ki bi delali v prid drug drugemu, ne pa sužnjevali diktatorju. Socializem propagira mir z odpravo vzrokov za vojne. Socializem je stopnja v resnično civilizacijo, dočim je "socializem", ki ga izrabljajo v propagandne namene totalitarne sile, barbariziranje še te civilizacije, kar smo si jo doslej mogli ustvariti.
nimi!
Napačne simpatije _
Napaka mnogih ljudi je, da najrajše aimpatizirajoVmoč-z bogatimi, in z zmagovalci. Žalostna usoda poljskega naroda med njimi nima aočutja, pač pa pravijo, kaj bi z malimi deželami in narodi, naj jih vzamejo močni. Sedanja odvajanja v Evropi in Aziji se jim zde koristna in potrebna. Obožujejo "red'* v Nemčiji in v Italiji in opravičujejo "čistke" in likvidacije v Rusiji. Vsakdo izmed takih ljudi spremeni ta napačna naziranja in oboževanje "reda,fJe ako ga sam okusi. Svobode znajo ceniti šele kadar jo izgube in osvajanja jih bole edino, če so prizadeti njihovi ljudje. Za druge jim ni mar.
Ignoranca je na svetu edina tema. — Shakespeare.
ker ima sitnosti z državo, dru gič pa ker je izgubil svojega dobrega prijatelja.
Pokojni Frank Terbižan je bil mirne narave in priljubljen med ljudmi, kar je pričala tudi soba, v kateri je ležal v rakvi. Bila je obložena a cvetjem, da je izgledala kakor razkoano cvetoč vrt. Pokojnik je bil zveat sodrug. član kluba št. 49, enako tudi njegova soproga MalČi. Nadejamo se, da ostane v klubu, v katerem bomo pokojnika skupno pogrešali. Na naših prireditvah je bil vedno pripravljen pomagati. Na božični dan, ko ima na£ klub svojo običajno zabavo, je navadno delal v točilnici. Manjkalo nam ga bo. V javnosti sicer ni bil oglašan, kar pa ne zmanjša vrednoatl njegovega dela. Bil je naročnik vseh naprednih listov, prihajal na prireditve in s soprogo sta rada podpirala vsako dobro stvar.
Pokojnik je bil doma iz Planine nad Vipavo, kjer je bil rojen pred 57. leti. V tej deželi je bival 32 let. Zapušča soprogo in dve omoženi hčeri.
Pogreb, ki ga je imel v oskrbi Svetkov pogrebni zavod, se je vršil 29. novemt>ra na poko-
in oče. Delal je v tovarni jako težko in mi mimogrede večkrat potožil, da ga utruja. Ampak vedel je, da delavcu drugega ne preostaja kot garati in je to usodo voljno prenašal, kajti i življenje mu je bilo radost. I Med sodrugi in drugimi prija-: telji je bil vesel, zato je nam bila ločitev od njega toliko grenkejša.
V imenu našega kluba izrekam zahvalo soc. "Zarji", družini pokojnika pa nase soža-, Ije. V svoji nesreči je vreden j naših simpatij tudi Artdrevv Bo-|zich, ker mu je vsled nje nedvomno silno hudo.
Tako se nam redčijo vrste. | Ene nam ugrablja smrt, nekateri pa se vsedajo na limanice demagogov, člani kluba št. 49, poskušajmo nadomestili vrzeli s pojačanjem svojih aktivnosti in ? pridobitvijo novih moči.
Franku TerbiŽanu naj bo lahka ameriška gruda. Kot delavec je storil več kot je bila njegova dolžnost, časten mu spo-
_.	j < i
min.
tom Blue Netvvork NBC. Več poročamo pozneje.
Anthony Svet.
Joseph F. Dum,
še. 49 JSZ.
član
kluba
Ste Ameriški družinski koledar že naročili?
Važna seja kluba št. 27
Cleveland, O. — Letna seja kluba št. 27 JSZ se bo vršila v petek 8. decembra v klubovih prostorih v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Na tej seji bomo imeli volitve odbora za prihodnje leto in reševali druge nujne, važne zadeve. Pridite na to sejo vsi člani in članice. Poravnajte članarino do konca tega leta, da bo tajnici možno urediti poročilo v ugodnem smislu. Upoštevajte to!
Louis Zorko, organizator.
R. J. Pšenka, urednik 'Svornosti", umrl
di njenemu očetu Mr. J. Plu- zbor, solisti, duet in oktet. Ob-thu, ki poučuje na ta instru-' činstvo jih je nagradilo z a-ment. Potem je prišla na oder plavzom, kajti spored mu je še njena sestrica Angeline in	ugajal,
zapela ob njenem spremljeva- V drugem dehi sporeda je nju par slovenskih narodnih in bila predvajana opereta "Po-par drugih pesmi, med njimi jiiočnjaki'*. Igrali in peli so v
Frimlovo "Giannina Mia". Ljudje »o ji navdušeno ploskali in želeli, da poje še in še. Angeline je talentirana pevka, zna svoje« pesmi predvajati tudi z
i nji večinoma mladi fantje in dekleta, ravno tako v prvem delu sporeda, kajti soc. "Zar-"ja" je dobila mnogo mladih moči.

naravno mimiko in ima sploh ! Na taki-le priredbi je res pri-iako prikupen nastop. Ni ču- jetno sedeti in uživati petje in dno. da jo vabijo na toliko ori- iRro. Udeležba je bila prav
Dne 29. nov. je v Chicagu umrl R. Jaromir Pšenka, glavni urednik češkega liberalnega dnevnika "Svornost". Star je bil 64 let. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je pogosto udeleževal sej kluba čeških umetnikov, kateri zboruje v Slovenskem delavskem centru. Pokojnik je bil poznan ne Je med Čehi nego tudi med tisoči drugih ljudi.
ROOSEVELT IN RUSIJA
Med razočaranci, ki so verovali v Rusijo in se d i vili njenim naporom za industrializacijo dežele, je tudi predsednik Zed.
\ Franklin D. Roosevelt. Lani ji je na dan njene obletnice Ijoljševiške revolucije še poslal brzojavno voščilo in ji želel uspehov, toda Stalinova nova imperialistična taktika —■ posledica njegove pogodbe s Hitlerjem, je Roosevelta ne le osupnila nego ga spravila tudi v zadrego, ker se reakcionarji zdaj norčujejo z njegovega prijateljstva do Rusije in "komunizma".
Zanimivo je, da mora komunistična propaganda po navodilu iz Rusije vpiti, da ae je Roosevelt "spremenil", ker je
ciji angleškemu imperializmu. Komunistični listi v Zed. državah ga "razkrinkavajo", misleč, da s tem skrijejo spremembo svoje linije, toda ljudstvo, razen njihovih aektasev, le ni tako naivno, da bi ga mogli komunisti na ta način vleči za nos.
Do 24. avgusta so komunisti v tej deželi agitirali v listih, v unijah, na svojih shodih in kjerkoli za Rooaeveltov tretji termin in sprejemali reaolucije v ta namen, po 24. avgustu pa vpijejo, da se vojnemu zdraž-barju in sovražniku miroljubne delavske Ruaije nikakor ne sme več poveriti predaedniške kandidature. Na drugi strani ao RooseVeltovi prijatelji veseli, da se mu komuniatl ne hodo več
pališče Lakevievv. Bil je civilen. | začel služiti namesto demokra- [obešali za rokav.
redb.
Spet je nastopil mešan zbor "Save" in zapel Vodopivčevo "Pri oknu", Jerebovo "Kam si šla" in "Cvetočih deklic prsa bela".
Novost na tem koncertu je bil nastop sopranistke Louise Keleminičeve iz Garyja, Ind. Zapela je par hrvatskih pesmi, eno slovensko in potem dodala še znano italijansko "čiri-biri bim". Navzočemu občinstvu se je vsled svoje prikupnosti in finega predvajanja svojega petja na mah prikupila, kar je pokazalo s prisrčnim odobravanjem vselej čim je skončala pesem. Na klavir jo je spremljala Natalija Lematz.
Za zaklučno točko koncertnega sporeda je "Sava" zapela Johann Straussovo skladbo "Pravljice iz dunajskih gozdov", ki je občinstvu izmed vseh najbolj ugajala, sodeč ipo odobravanju. V sporedu je pojasnjeno, da je slovensko besedilo k tej peami sestavil Etbin Kristan. Besedilo je lepo, kajti izvršil ga je ne le kot pesnik, nego tudi kot človek, ki nekaj ve o glasbi.
V drugem delu je bila vpri-zorjena apevoigra "Izlet v gozdu \ apremljana a popevkami v zboru, a aoloapevi in humorjem v igranju. Vloge v nji ao imeli Andrevv Miške, ki je atvar tudi zrežiral, Ed. Leben, Anton Garden, Al Rak, Anna Miško. Lillian Pavlin, Frank Udovich, Joaeph Turpin, muzikanta sta bila Joe Pucelj in Frank Gra-dišek, izletniki pa Savani.
Koncertni apored je vodil Jacob Muha. ki je Savin pevovo-dja že mnogo let, na klavir pa je apremJjala fcbor njegova ao-proga Mary. Očividno sta imela
obilna, še bolj pa zvečer na plesni zabavi, ker je prišlo več mladine.
Soc. zboru "Zarja" vse priznanje za njegovo težko delo ter za užitek, ki ga nam nudi s svojimi koncerti, ob enem pa pomaga naši delavski stvari.
John Bogatay.
ZA BOŽIČNA DARILA
svojcem in prijateljem naročite bodisi slovenske ali angleške knjige iz Proletarčeve knjigarne.
Tole tni ne gre v glavo?
Kako morejo ketnunisti trditi, da je zalaganje Hitlerja • sovjetsko municjjo. v korist miru, prodajanje arfneriške municije Angliji in Franciji pa izdajstvo nad mirom ?


PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Na Sveti gori, katero sersme v Italiji uradno označevati samo z italijanskim imenom Mon-te Santo. je bilo tisto nedeljo v >eptembru polno ljudi. "Enako je vsako nedeljo in ob praznikih," mi je pojasnil seme-niščnik iz Istre. Ko smo lezli po bližnjici na vrh in se potili, smo želel biti čimprej na cilju, da ii odpočijemo in okrepčamo. Spodaj in skozi po poti je solnce neusmiljeno pripekalo, a na vrhu je bilo v senci že kar prehladno, posebno še ker smo bili premočeni. Velika — zelo velika večina ljudi na gori je govorila slovensko. Na dvorišču pred hospicem (prenočiščem za romarje) se je prekucovala mladina — fantje in dekleta. Ti so govorili italijansko. Najbrže so bili iz Furlanije, ali pa že povsem poitalijančena slovenska mladež iz Trsta. V svojem ljubimkanju niso nič po-raitali, da so na božji poti, ali da je tik njih v cerkvi čudodelna podoba Matere Božje in da slovesna maša ni še minila. Mladina prihaja na božja pota ne zaradi kakih čudodelnih kipov in slik, nego da se zabava, pa če je pobožnim starejšim ljudem to všeč ali ne. Le da se živahnejša južnjaška mladina zabava z ljubimkanjem na Sveti gori bolj odkrito kakor pa hladnejša gorenjska ali dolenjska mladina na Brezjah in drugih božjih potih v Sloveniji. Pokojni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je nekoč pisal, da se na božjih potih po Slovenskem napravi silo veliko tfreha, ker se "poželjenje mesa" na teh svetih krajih med mladino nebrzdano izvaja. Morda je sveti mož pretiraval, kajti hudoval se je zelo, božjih poti pa le ni odpravil, četudi je dejal, da Bog sliši vemikovo molitev v njegovi domači podružnici ali župniji prav tako kakor če moli v cerkvah kje visoko v gorah. Ampak Jeglič v tistem kritiziranju ni imel samo čisto verskih namenov. Žal mu je bilo denarja, ki so ga puščali romarji raznim redovnim duhovnikom, ki niso bili podložni njegovi škofiji, nego svojim avtoritetam in je prebitek šel njim namesto škofiji. Najbrže je i-to z božjimi poti po Italiji, izmed katerih je Sveta gora od Slovencev najbolj obiskovana.
Xaša družba se je v množici kmalu porazgubila, del sem v cerkev, kjer so ravno končevali slovesno mašo. Bila je polna. Zdelo se mi je, da se ljudje vedejo v nji jako pobožno. Ker mi je postalo hladno, sem šel ven na solnce. Mimo pride Matija Berger s skupino novih znancev. Povabili so me na o-krepčilo. Jedilnica na prostem in v veliki samostanski gostilni je bila polna kakor na kakem pikniku v Zed. državah, enako pivnica in bar. Povsod gnječa. Sli smo k baru pokušati italijanske "rakije". Postregle so nam z njimi redovnice. Zanimivo. Kadar ni toliko ljudi, strežejo samo one, a tega dne in menda ob nedeljah sploh jim je pomagalo veliko posvetnih žensk, večinoma slovenska de-Me*a. Srečaval sem poleg starejših vse polno mladih ljudi, ti so mi jih predstavljali novi
znanci. Dijaki, trgovski pomočniki, obrtniki itd. Čemu neki prihaja ves ta narod na to višino 2,237 čevljev visoko? Mar zato, da skuša uzreti morje, do katerega je od Svete gore 4e kakih 20 milj?
Kmalu mi je postalo jasno kakor na dlani. Primorski Slovenci nimajo nikjer shajališča. Ako bi se zbirali kje na skrivaj, bi italijanska oblast to gotovo izvohala in poostrila šikaniranja. Pa je prišlo samo od sebe, da se shajajo na Sveti gori, kjer si pod pretvezo božjepotnikov obnavljajo poznanstva V po-menkih se spominjajo starih časov, vmes pa tudi kaj pokritizirajo, ako ne vidijo v bližini nikogar, ki bi ga sumili ovadu-ških nakan.
Množica se je vsula iz cerkve. Jedilnice, pivnice in dvorišča so se še bolj napolnile. Iz te gnječe sem šel znova v cerkev, da si jo ogledam. Mnogo najpobožnejših je še klečalo pri svečnikih pred glavnim oltarjem in svečnikih ob stranskih svetih podobah in goreče molili. Te vrste svečnike sem videl prvič v življenju v nekaterih cerkvah v Parizu. Mogoče so tudi v Zed. državah, kjer cerkve poznam večinoma le od zunaj. Nekateri svečniki imajo po 50 do 100 bodic, kamor romar ali romarica natakne prižgano svečo in potem moli pri nji toliko časa, da dogori. če je priprošnja Mariji všeč, ali h komur se že obrne vernik, je ob dogoritvi sveče želja izpolnjena. Če pa ne, je treba pač poskusiti kje drugje ali pa ravno tam z novo svečo in novo molitvijo. Imovitejši romarji se prikupujejo Marijini in drugim čudodelnim podobam z dragimi, velikimi svečami, a ne čakajo, da dogore, ker bi vzelo predolgo. Tudi revni, da, še celo najubožnejši ljudje si hočejo pridobiti milost Blagorodne Device s čim dražjimi svečami, za katere si pritrgajo zadnje novce, da bi bili uslišani v svojih nesrečah. V Ameriki bi rekli temu "raket", kar tudi je. Kajti sveče, ako želite, da bodo v nebesih upoštevane, morajo biti kupljene od duhovnikov, ki upravljajo božjo pot. Prodajo jih ob dobrih dnevih cele sklad-nice. Ker so blagoslovljene, so znatno draije kot pa če jo bi romar kupil kje v trgovini in jo prinesel s sabo. Sploh bi to bil greh, kajti neblagoslovljenih sve* se ne sme prižigati na svetem kraju Nebeški Kraljici alf kaki drugi svetnici ali svetniku v čast.
Napravil sem pot okrog spo-vednic. Precej jih je. Skoro na vsaki je napisano: "Tu se spo-veduje tudi slovensko."
To so bili edini slovenski napisi, ki sem jih videl kje na javnem kraju po Primorskem.
Pred glavnim oltarjem, kjer je gorelo blizu obhajilne ograje največ sveč romarjev, in bilo zatopljenih v molitev največ ljudi, sem videl neko skupino stati. Bila je naša. Ženske so pojasnjevale Angeli o tej sloviti božji poti to in ono, na primer, kako je nastala in kakšni čudeži so se te dogodili. "Pojdimo še okrog oltarja," je rekla teta Mila iz Trsta. Ko smo prišli za oltarjem do nekega
Ameriški Družinski Koledar za leto 1940
vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise iz zgodovine naših organizacij in naselbin, potopis o Mehiki. 9 razprav, člankov in opisov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik
in drobiž.
Obsega 224 strani in je vezan v platno.
Stane 7.>e, kar je za nlovennko knjigo v takem obnpgu in * tako bogato rnebino izredno malo.
Razpošilja ga knjigarna "PROLETARCA", 2301 S. Lavvmlale Ave., Chicago, 111.
marmornatega kamna — zdel se mi je kakor velik lonec za kuhanje Čaja, je teta Mila pojasnila: "Zamisli se v željo, ki jo imaš, vzdihni v srcu k Mariji in položi roko na kamen." Njen mladi sorodnik visokošolec Fe-riančič pa se je pošalil, če si ona mogoče spet želi loterijski dobitek. "Zadela" je nekaj dni prej »precejšnjo vsoto, pa so se medpotoma iz te jako družabne ženske norčevali, ako se gre Mariji zahvaliti zanjo: "čemu nt'," je rekla, "morda mi še nakloni tako srečo."
Sel sem k stojnici, kjer prodaja uprava Svetogorske cerkve podobice in druge take stvari, ki donašajo kupcem odpustke, njim pa lepe dohodke. Na oglu stojnice je bil kup edinega slovenskega lista, ki izhaja v Italiji. Izdajajo ga sveto-gorski frančiškani, ki so vsi Italijani, toda znajo večinoma tudi slovensko. Imenuje se "Sve-togorska Kraljica". Izhaja mesečno. Njegov obseg je nekoliko manjši kot znašajo štiri strani Proletarca. Kupil sem prvo in nekaj naslednjih številk. Prva je izšla 1. aprila 193«. Tiska se v Gorici. Odgovorni u-rednik je Italijan pater Gugli-elmo Endrizzi. V prvi številki na prvi strani je notica z naslovom "Ta list ima zgodovinski pomen! Shranite ga skrbno."
Bral sem dalje in videl, da v nji priporoča čitateljem skrbno shraniti vse številke, da jih dajo vezati v knjigo čim bo v njih končana štiristoletna zgodovina te božje poti.
Nepojmljivo, kaj vse mora prenesti papir celo v tej "pro-svitljeni" dobi! Ne, to ni čudno, kajti papir je papir, čudno je le, da je še toliko ljudi, ki smatrajo legende za resnične dogodivščine in čudeže za dokazana dejstva, v katere dvomijo edino brezverci.
Čudodelna božja pot, ki je sedaj shajališče vernih in nejevernih primorskih Slovencev, je nastala, tako pravi legenda (objavljena za resnico v 'Sve-togorski Kraljici" in celo v mnogih posvetnih slovenskih katoliških listih) junija 1539 na Skalnici, kot so one davne dni imenovali Sveto goro. Mali nedolžni pastirici Urški Ferli-gojevi se je neke sobote omenjenega meseca prikazala na zlatih oblakih Marija Devica z Jezuščkom v desni roki. (Kako prav bi prišli danes Italiji "zlati oblaki"!) Marija je stegnila levico proti vrhu gore in rekla zamaknjeni Urški, da bi rada tam hišo. kjer bi se ljudje obračali k nji v svojih priprošnjah. Urška je doma vzhičeno pripovedovala o Čudežni prikazni in naročilu. Ljudje so verjeli, pravi legenda, a oblast, ki je b*!a one dni že precej pod vplivom Lutrove vere, je hotela ljudsko navdušenje za zgraditev cerkve na vrhu gore ohladiti s tem, da je Urško zaprla in postavila pred ječo močne straže. Toda na veliko začudenje stražnikov Urške zjutraj ni bilo v celici. Našli so jo spet na Skalnici, kamor jo je iz ječe čudežno odvedla k njeni čredi Mati Božja in ji spet naročila, da naj pove ljudem njeno željo. Res jih je znova navdušila, dasi je oblast Urško še dvakrat zaprla in obakrat jo je Marija čudežno otela iz ječe. Ljudje iz Gorice in okolice so hodili tru-moma gledati to deklico, ki je imela milost govoriti z Marijo in jo gledati v zlatih oblakih. Tako je nastala čudodelna božja pot na Sveti gori. Razglu^^ so jo toliko, da je bilo leta jnll obhajanih na nji v osmih aneh nad 130,000 romarjev, večinoma seveda slovenskih, ker je bilo Slovencev one čase veliko več kakor danes. Konec temu ie storil leta 1785 cesar Jožef, ki je ukazal samostan in cerkev porušiti in hoapic svetogorskih frančiškanov (ki so brli iz Bosne) v bližnjem Solkanu zapreti. Marijino svetogorsko podobo so shranili v Gorici.
čez kakih sedem let je bil cesarjev odlok preklican in cerkev na Sveti gori spet dovoljena. Zgradili so jo in blagoslovili v navzočnosti 40,000 ljudi. Do svetovne vojne je prihajalo nanjo vsako leto nad 100,-000 ljudi. Upravljali so jo večinoma slovenski frančiškani. Tu so zborovala dostikrat tudi posvetna slovenska katoliška društva, na katerih so govorili pokojni dr. Janez Evangelist Krek, goriški nadškof Sedej,
FRITZ KUHN ZAIGRAL SVOJE "FIRARSTVO"
Obravnava proti firerju nacijske ja (nemsko-ameriškega Bunda) v New Yorku •• je vleki« dolgu Um. Newyorški okrajni prosekutor Thoma« E. Devrejr ga Jo obtoiil poneverba Bundove blagajne. Kuhnovi zagovorniki »o dokasovali da mi Kuhn mm raipolaganje s Bundovo blagajno odgovoren nikomur i« ros jo sodaik ia ugotovil, da postajo obravnava proti Kuka« »main« stvar. Rasveljavil ja procaj obdoliitav proti njemu/Najbolj jo obreme-nilo K ob na, kar jo Bundov daaar aapravljal ■ "drogo ionsko". Moi ja sicar poročen ia iasa otroke, toda imel ja polag te ne tudi ljubico, ki jo jo v Iju-bavnih pismih imenoval "moj stati angelček". Ta pisma so prišla v past pro-sekutorja, ki jik jo prod poroto prečital, reporterji so jih objavili in tako ja bil poglavar aeaUkih nacijev * Zad. driavah diskraditiraa tudi mad svojimi pristali. Dragi varok diskraditiraa ja ja pakt mad aaciji ia komuaisti.« Pa koačaai obravaavi 19. aoveasbra ja porota spoznala Kuhna krivim petih prestopkov, sa katere ja pradpieaaa kaaea od 1 do 30 let sapora. Kuka ja bil vslod isreka porote silao poparjen. Na sliki od leve na desno so odvataik Gustav Elmer, Frit« Kuhn ia ajegov glavni sagovoraik L. F. Sabbatino. Bila jo saata v časa, ko jo bil Kaka ia uvarjaa, da bo isiel smagovito is obravaava.
dr. Korošec in drugi elovenski katoliški politiki.
Ko je Italija leta 1916 napovedala Avstriji vojno, je že prvi dan zasedlo Sveto goro avstrijsko vojaštvo s svojim topništvom, frančiškanom, redovnicam in drugim prebivalcem pa je bilo ukazano nemudoma oditi. Vzeli so s sabo Marijino podobo, ki je postala s tem v drugič "begunka" »n jo poslali k frančiškanom v Ljubljano. Sveta gora — prej božja pot, je postala bojišče. Topniški ogenj je spremenil cerkev, samostan in druga poslopja v razvaline. Le enemu frančiškanu so dovolili stražiti svetišče. Ko je postalo vse skupaj le kup kamenja, je odšel v Gorico, kjer je bil ranjen in umrl. Želel je, da ga pokopljejo v samostanskem grobišču na Sveti gori, kar so storili.
Sedanjo cerkev, samostan, hoHpic za romarje, gostilno in drugo so zgradili po vojni. Velika je požrtvovalnost vernih Slovencev. Pravijo, da ko ao razvaline iprejšnje cerkve in od eksplozij razrahljani vrh izravnali, je postala Sveta gora kakih dvajset čevljev nižja nego je bila pred vojno.
Pod Musolinijem so slovenske frančiškane na Sveti gori odslovili, pa tudi slovenskega nadškofa v Gorici so odstranili. Upravo boije poti in vse boljše cerkvene službe so dobili italijanski duhovniki, taki, ki so naklonjeni sedanji vlad*.
Ampak prospevanja Svete gore je odvisno le od denarja Slovencev. Zato je tam gori kaka pridiga tudi v slovenščini, romarji se lahko izpovedo tu svojih grehov "tudi po slovensko" in naroče se lahko na slovenski list, ki služi oglašanju Svete gore in drugih verskih ustanov na Primorskem, ki žive od podjarmljenih Slovencev.
(Dalje prihodnjič.)
0 posetu v Chicagu, unijah in razmerah
Oglesby, III. — Dne 26. nov. sva se z možičkom udeležila v družbi tajnika našega kluba JSZ Antona Udovicha in njegove boljše polovice Savinega koncerta v Chicagu. Udeležba ie bila povoljna. Savini prijatelji so pravili, da tako velikega ooseta Sava že dolgo ni imela. Torej je bil uspeh. Savani so dobro zapeli, da je kar donelo oo dvorani. Sestrici Angeline in Tosephine Pluth sta želi največ-ji aplavz. Mrs. Keleminič iz Garyja, Ind., je zopet lepo pela tri hrvatske in slovenske ter eno angleško pesem. Slišala *em jo Že prej v La Sallu na koncertu "Soče". Ves spored je bil dobro izvajan. Ko je bil končan, smo se zabavali v spodnji dvorani. Kar naenkrat je bila ura 11, pa smo se morali posloviti od vesele družbe in se odpeljati proti domu.
S s. Zaitzem sva se prav fajn zavrtela. Vprašal me je, kdaj
bon. spet kaj poročala v Proletarca. Nu, tukaj je dopis, ako misli, da je vreden priobčitve. Saj je tudi Prosveta priobčila dopis ene "Stajerke" iz Ogles-byja, ki je bil poln "rožnatih" ure in "poljubčkov".
Sedaj pa nekoliko o našem klubu, a ni treba misliti, da nas je že zlomek "pocitral", ne, ne! Saj vršimo vsi svoje dolžnosti, toda to le v kolikor je v majhni naselbini mogoče. Po-težkoče imamo, ker smo člani precej oddaljeni drug od drugega in ne moremo priti akupaj vselej kadar šine komu kaka dobra ideja v glavo.
Koledarje za leto 1940 smo , prejeli in upam, da nam bodo ; sodrugi in somišljeniki šli na roko pri razpečevanju.
Delavske razmere pri nas se na zimo navadno poslabšajo. Ena cementarna je odslovila mnogo delavcev, med njimi take, ki so garali v nji že 15 do 20 let. Marsikdo izmed njih je bržkone dobil brco za zmerom. Medtem pa živi če moreš, ako pa ne, ti je dovoljeno poginiti z družino vred.
Delavci so imeli priložnost organizirati se v unijo, pa se niso hoteli zanimati zanjo, dokler jih ni kompanija primora-la v svojo, kateri je več za interese bossov in družbe kakor za koristi delavcev. Pravijo, da imajo v odboru tudi "forma-ne", ki so čestokrat slabši za delavce nego višji bossi. Ta kompanija ima v običaju delavce "hajrati" in "fajrati" ko-tgar se ji poljubi.
V cementarni, kjer dela moj mož, je obratno, kajti v njihovem unijskem lokalu imajo odbornike, ki res zastopajo koristi delavcev. Zato družba dobro ve. da z delavci ne sme ravnati kakor bi se nji poljubilo, ali jih odslavljati brez vzroka, kajti delavci drže skupaj in vzajemno nastopajo za svoje pravice. Družba to upošteva in je pripomogla, da delavci in bossi delajo sporazumno. Tako bi bilo lahko povsod, ako bi delavci uveljavili slogo med seboj in .se skupno zavzeli gospodarjem dokazati, da so oni tisti, ki o-bratujejo stroje, ne pa drugi.
Za enkrat dovolj tega. Pozdrav vsem čitateljem Proletarca. — ChristinA Nedvešnik.
OBOROŽENI VPADI Z GESLI REVOLUCIJE IN 0SV0B0JEVANJA
Izkaz
naročnin
Iz izkaza poslanih naročnin na Proletarca, ki je priobčen na drugem mestu v tej številki, je razvidno, da smo v zadnjih 4. tednih dobili 31 manj naročnin kakor v 4. tednih poprej. Treba se bo požuriti, da nadomestimo razliko v prihodnjih štirih teda nih, četudi imajo sedaj zastopniki in drugi prijatelji lista mnogo izrednega dela z razpečevanjem Družinskega koledarja.
Ste Ameriški družinski koledar že naročili?
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ogorčeno razglasila, da so finske obmejne čete s topniškim ognjem ubile Štiri ruske vojake, devet pa jih težko ranili. "Našega potrpljenja je konec," je Izjavil Molotov in zavrnil ameriškega predsednika in druge, ki so apelirali nanj, da naj prizadeti stranki spor mirno poravnati.
Dne 28. novembra je Molotov razveljavil nenapadalni pakt s Finsko in pogazil vse določbe v njemu.
Dne 30. novembra je Rusija pretrgala diplomatične stike s Finsko, sovjetska propaganda doma in v inozemstvu pa je dobila navodilo razglasiti Finsko za "aflrresorico". V ta namen so priobčili vsi komunitični listi vest iz Moskve, da je finska armada udrla v Rusijo, vsled tega sovjetski vladi ne preostane drugega kakor naučiti finski vladajoči sloj manir s sovjetsko vojno silo. Vojna je bila v teku.
Enaki primeri v nacijskih osvajanjih
Ko se-je Hitler odloČil, da hoče še ostalo češko, ne samo sudetske krajine, je začel znova s propagando, da se češka armada vede izzivalno, da Čehi pretepajo Nemce, in da je češka republika nevarna tretjemu rajhu. Da ga je ubranil pred češkim napadom, je poslal na češko svojo mehanizirano armado in tako je bilo ene republike manj na svetu.
Prav tako taktiko je igral Hitler napram Poljski. Meseca aprila je razveljavil nenapa-dalno pogodbo, ki jo je imel s Poljsko in nato je začel nacijski tisk s propagando o grozotah, ki jih počno Poljaki nad Nemci, o izzivanju poljskih Čet ob nemških mejah, o udiranju poljskih vojakov v Nemčijo itd. Nato se je Hitler še zlagal, da je Poljska Nemčijo napadla, zato mu ni preostajalo drugega kakor da se "brani" in spet je izginMa ena republika z zemljevida.
Imperielistotn ni mogoče ustreči
Ko je ruska armada udrla na Finsko in so njeni letalci začeli metati bombe na finska mesta, je finska vlada sporočila, da je pripravljena storiti vse v svoji moči, da se apor izravna brez nadaljnega krvolitja. "S sedanjim finskim premierjem in njegovim vnanjim ministrom se Rusija ne bo več pogajala," je odgovorila Moskva. Finska vlada je nemudoma resignirala in bila ustanovljena nova, da ae preiskusi iskrenost Molotove izjave.
Zahteve sa spremembo bila le pretresa
Rusija ni hotela prenehati s sovražnostmi vzlic nadaljnim apelom predsednika Roosevelta in zgražanja vse svetovne javnosti nad njenim početjem. Zahteva za spremembo v vladi finske republike je bila le pretveza, kajti Moskva je imela v žepu svojo vlado, ki jo je imenovala iz krogov finskih komunistov v Rusiji. To "vlado" je poslala v obmejno finsko mesto, ki ga je zasedla ruska armada, in jo priznala za "pravo vlado finskega ljudstva".
Slično je storil Hitler v slučaju čehoslovaške, ko je iz pete kolone slovaških klerikalcev sestavil "slovaško vlado". Finska vlada je uvidela, da je Moskva za trdno odločena osvojiti njeno deželo za ruski imperializem in je to sporočila ljudstvu, ki se proti sovjetskim četam, ki mu prinašajo "svobodo", bori za iivljenje in smrt.
Roosevelt je na Molotova še apeliral, naj se vsaj prizanese civilnemu prebivalstvu, ta pa je odgovoril, da Roosevelt sploh ne ve kaj govori, češ, on je od Finske tisoče milj. Rusija pa zraven. Dejal je, da sovjetski letalci mečejo bombe samo na kraje vojaškega in strategičnega značaja. V resnici so počeli isto kakor Hitlerjevi in Muaso-linijevi letalci v Španiji, Musso-1i ni je vi v Etiopiji in Hitlerjevi na Poljskem. Te tri totalitarne države so bile doslej edine, ki so morile civilno prebivalstvo —vse seveda pod krinko "osvo-bojevanja in civilizacije".
Slepomišenje z lažmi
Komunistična propaganda slepomiši tudi s trditvami, da bi se Finska ne lotila Rusije in jo "napadla", ako ji ne bi dajal potuhe Roosevelt v interesu angleškega imperializma. Druga sovjetska poteza za pridobitev simpatij med svojimi pristaši je, da je svoj "finski" kabinet označila za "ljudsko vlado demokratske finske republike". Obljubila je finskim kmetom o-pustiti davke, razdeliti velika posestva v male kmetije, odpraviti brezposelnost, skrajšati delavnik s plačanimi počitnicami in še celo vrsto drugih obe-tanj. Ampak finskega ljudstva le ne more pridobiti, da bi zavrglo svojo republiko in se priglasilo za moskovsko "demokracijo", ker Finci predobro vedo, kaj pomeni. Vedo tudi, da bodo Rusi v slučaju zmage aretirali tisoče finskih delavcev in kmetov ter jih kot jetnike pognali na prisilna dela, da jim ne bo treba dati drugega kakor zasilno hrano. Na ta način so odpravile brezposelnost vse totalitarne dežele.
Strategična vre-nost Finske
Finska ima bogate gozdove, toda teh ima Rusija sama dovolj. Ima tudi rudnike niklja, zlate in -železne rudnike, ki mikajo sovjetsko vlado. Glavna vrednost Finske za Rusijo pa je njena stretegična lega. S finskega ozemlja bo Rusija lahko ukazovala švedski in Norvežki, ali pa si ju bo lahko osvojila. Sumijo, da bo to storila skupno s Hitlerjem, kajti nacijski tisk napada posebno socialiste v švedski vladi, kakor napada ruski finske socialiste. V tem oziru sta si nacijski in sovjetski tisk eno. Nemška vlada je uradno izjavila, da ima Rusija vso pravico vzeti Finsko, in če bosta Nemčija in Rusija z osvajanji nadaljevali, je v Evropi še mnogo malih dežel, ki si pred brutalno silo teh imperialističnih velesM ne morejo »pomagati.
Rusije se postavlja v nevarnost
Stalin je s svojo novo politiko uspel in si pospešil apetit po nadaljnih ozemljih. A ob enem si nakopava nevarnost izolacije in s časoma se bo Rusija morda znašla v vojni z vsem ostaltm svetom. Kapitalizem nedvomno ne bo mimo trpel sovjetskega imperializma in tudi Nemčija mu ne bo zmerom pomagala.
Med demokratičnim ljudstvom pa si je Stalin zapravil vse simpatije zato, ker je svetu s svojimi dejanji dokazal, da ni med njegovimi in Hitlerjevimi metodami nikake razlike. Oba sta junaška le kadar napadata in izigravata male dežele in podjarmljata male narode, nista pa si upala napasti drug drugega, dokler sta bila skregana, in Stalin si ni upal napovedati vojne Japonski, dasi ga je v resnici provocirala ie več let tisočkrat bolj kakor Finska.
Italija proti "agresiji"
V Rimu so se minule dni vršile demonstracije pred sovjetskim poslaništvom proti ruskemu nasilstvu nad Finsko. Pred finskim poslaništvom v Rimu pa je množica vzklikala: "Živela svoboda Finske! Doli Rusija! Doli komunizem!" Izgleda. da so Italijani na svojo "a-gresijo" v Španiji, Etiopiji in v Albaniji čisto pozabili.
SILVESTROVA ZABAVA
KLUBA ST. 1 J. S. Z.
v dvorani s. n. p. j. CHICAGO, ILL.
V NEDELJO 31. DEC.
ob 7. »večer. •
DVE GODBI.
Vstopnice v predprodaji 40c. Pri blagajni 65c.

e e
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Noblova nagrad* za mir osta- >mer Rafaelova družba (katero
ne letos nedotaknjena. Mero-dajni odbor, ki podeljuje No-blove nagrade, oČividno sma-
vodi Kazimir ZakrajSek) in njenim listom. Duhovniki tam čez dobe na take dneve precej
tra, da ni letos nikogar na vsem ; za maAe. ki jih naj berejo za ti-
svetu, ki bi bil vreden Noblove-ga priznanja za delo v korist miru Ampak kaj pa Vjačeslav Molotov, ali Josef Stalin? Mar ni slednji dva dni predno je sovjetska oborožena sila napadla Finsko izjavil, da mu je smoter mir in je obdolžil le Francijo in Anglijo krivim vojne, ker sta napadli Nemčijo? Ali pa bi bil mirovne nagrade morda vreden Mussolini, ki tudi prisega, da je za ohranitev miru? Izgleda. da je bil odbor v pravem. Ni ga državnika, ki bi bil letos storil res kaj izdatnega za mir.
V Sloveniji so zadnjo nedeljo po vseh cerkvah molili in prejemali svete zakramente za nas. Obhajali so namreč izseljensko nedeljo. Vaj duhovniki so imeli navodilo tega dne pridigati o izseljencih v tujih deželah, kjer so mnogi zapustili Boga in se izneverili narodu. Rafaelova družba in Izseljenska zbornica v Ljubljani sta obvestili vse slovenske liste v Zed. državah, da store v Sloveniji na omenjeni dan za nas med drugim sledeče stvari:	*
1.) P« vseh nasiri cerkvah pri vseh mašah se pridiguje & Vas;
£.) se po vseh cerkvah «>f>ravljnjo ma.*e in molitve ta Vas;
3.)	Vaši domači prejemajo sv. za< k ramen te za Vas;
4.)	se po vseh cerkvah pobirajo mili darovi za organizacije, ki skrbe za Va«. da se Vam pomaga v Valih težavah:
5.)	se pobirajo člani za Družbo sv. Rafaela in za Izseljensko zbornico, ki vrši v imenu naroda izseljensko službo ^a Vas;
6.)	se pobirajo naročniki na "Izseljenski vestnik", ki je glasilo vseh slovenskih izseljencev sirom celega sveta.
7.)	Po vseh dvorauah, pri vseh društvih se vrže ta dan popoldne ali zvečer izseljenske prireditve a igrami, petjem, predavanji o velikem delu, katerega VI vršite za svoj narod v tujini, najmogočnejši državi sveta, pa tudi o Vašem trpljenju in žrtvah, koliko ste že Vi poslali domov svojih krvavih žuljev.
8.)	Po vseh družinah se ta dan go-•vori o Vas in Vaši domači se pozivajo,
da Vam ta dan gotovo pišejo za Božič.
9.)	Vse naše časopisje tiste dni okoli te nedelje piše o Vas.
10.)	Vse naše radio postaje imajo izseljenske ure za Vas.
Ako bi bila to res akcija za izseljence, bi jo bilo vredno pozdraviti, četudi bi ljudem, ki so morali drugam za kruhom, nič ne pomagala. Ampak izseljenska nedelja v Sloveniji je v resnici zasnovana edino z namenom koristiti cerkvi in njenim ustanovam, kot je na pri-
vimi ia mrtvimi izseljenci, Ra ta e lova družba pa naročnine na "glasilo vseh slovenskih izseljencev tirom sveta' (le malo izseljencev kaj ve o njemu) in članarine. Rafaelova družba in Izseljenska zbornica prosi, naj imamo tudi mi tukaj tako nedeljo; rekli bi ji "domovinska nedelja ". Tako br se, zatopljeni dopoldne v molitev, popoldne pa na zabavah spomnili "svete, lepe slovenske zemlje", kakor jo imenuje pismo Rafaelove družbe, dali bi 7«a maše, zbirali za omenjeno R. D. in poslali kaj dolarjev tja župnijam, v katerih smo bili rojeni. V korist cerkve je to torej zelo dobra zamisel.
AGITATORJI
NA DELU
Vsa naročnina, ki jih poiljejo aa-•topniki in dragi agitatorji Proletarca, so itate na basi polletnih na reč-nia. Namreč agitator, ki po i I je ene celoletne, jo safcolaio« v tem miso sna a dvema polletnima.
Anton Zornik, Hermimie, Pa. IS Rak in Laagerbolc, Jokastovra,
Pa. .	14
Frank Pedboy, Parkhill. Pa. 13 Chas. Pogorelec, Chicago, III. IZ Jennie Dagarin. Cleveland. O. I1H Anton Jankovick, Cleveland. O. 10 Joseph Turtich, Jenners, Pa. t Aaton Shular, Arma Kant.	7
Joseph Kiaricb. Detroit. Mich. 6 Jos. Saoy, Bridgeporf. O.	6
Jokn Bogatajr, Girard, O.	5
Joe Oblak, Ckieago IIL	S
J. H. Krsianilr, Kemmorer, Wyo. 4 Jokn Sakle, Crested Butte, Colo. 4 Frank Barbič, Cleveland. O.	2
John Coeskok. Springfield. lit 2 Nace Žlemberger, Pinejr Fork. O. 2 JofiOtJerok, Ročk Spring«. Wyo. 2 Joe. fcermel, Burge»t«town. Pa. 2 Jacob Rosich, Milwaukee, Wit. 2 Joseph Ja*. Warsott, Ot	2
Ckri.t. Podjavoriek, Milwaukee,
Wis.	. .	2
Mike Kopnch. Barbertoa. a	2
Mar v Keras, Ogle.by, lil.	1
Lav. Kaačič, Sygaa. Pa.	1
Fr. Boltasar, Pueblo, Colo.	1
Jokn Shumrov, Renton, Wath. 1 Aaton Tratnik, Diamondville,
W*o.	1
Jokn Matekovkk, Gowsada. N.Y. 1 Fr. Zavrinik, Fine? Fork, O.	H
Skapaj v tem iskssu (4 tadne, od 4. nov. do 2. dec.) 14* narečni n. Prejšnji iikaa (4 tedne) ISO.
Odvetnik Bogadek je tožbo proti HBZ končno le izgubil. Pennsylvansko vrhovno sodišče je izreklo, da ga je imel gl av.ii odbor pravico odsloviti iz službe. Prejemal je $200 plače na mesec. Ko so ga odstavili iz u-rada. je tožil in bitko na okrajnem sodišču dobil. Odločilo je, da ga mora HBZ vzeti nazaj in mu plačati polno vsoto tudi za one mesece, v katerih ga je gl. odbor smatral odslovljenim.
M. J. Horvat h je na zadnji seji glavnega odbora HBZ vložil priziv proti novemu glavnemu tajniku Derkosu, češ, da ga je prošla konvencija Zajednice izvolila nepravilno. M. J. Hor-vath. ki je urednik angleškega dela glasila HBZ, se je namreč tudi potegoval za mandat glavnega tajnika in bil poražen. Zadeva je namreč ta. Stari tajnik je prejel na konvenciji 1*23 glasov, njegov tekmec Horvat 122, ena glasovnica pa se je glasila na ime Oreskovic. Na konvenciji sta bila dva člana s tem imenom, toda nobeden izmed nju ni kandidiral za glavnega tajnika, fttevni odbor je vsled tega .proglasil to glasovnico za neveljavno. S tem bi bil prejšnji tajnik Derkos ponovno izvoljen z enim glasom nadpo-lovične večine. Ampak po konvenciji je Horvath o tem razmišljal in skupno s prijatelji ugotovil. da 25. točka pravil HBZ določa, da je izvoljen v glavni odbor le tisti, ki dobi nad polovico vseh oddanih glasov. Glasovnico, na kateri je bilo ime Oreskovič, dasi brez prvega imana. smatra Horwath za oddano, kar pomeni, da je dobil gl. tajnik le polovico oddanih glasov. V tem smidu tolmačenja točke pravil je torej dobil mandat nepravilno. Na seji, ki so jo imeli 13. novembra v glavnem uradu v Pittsburghu, so o t?m mnogo debatirali in se razdelili v dva bloka: Eni, ki bi radi, da se Derkosa ne bi priznalo za pravilno izvoljenega glavnega tajnika, so manevrirali v prid Horvathovega protesta, drugi so trdUi z odvetnikom vred, da kar se konvencije in HBZ tiče, je Derkos glavni tajnik in nihče drugi.'
Boič (Boyd) iz Clevelanda in nekateri drugi so zadevo silili na referendum. Oreškovič, Butkovič in Tomič so se držali stališča pravnega svetnika Maroh-niča, da glavni odbor ne more razveljaviti, nikake volitve, ki jo je izvršila konvencija. Nekateri so pozivali Derkosa, naj sam izjavi, da je bil za glavnega tajnika nepravilno izvoljen in gre potem skupno s Hor-vathom na referendum. "Ko bi imel drugo delo v žepu, bi to storil," je rekel Derkos. Nato so se vsi sporazumeli, da ako Horvath želi odločitve v tej zadevi, naj se posluži sodišča. Tako bo imela HBZ komaj par mesecev po konvenciji novo afero in boj aspirantov za taj-nikovo službo. Njegova plača je $275 na mesec.
Slovenafci bat v Buenos Aire-su išče odrešenika v novem človeka, ki ga po njegovem mne-
nju ustvarijo Slovani, da bo o-srečil sebe in druge. Da le ne bi bilo treba čakati tako dolgo kakor Židje čakajo svojega Jeho-vo ali Mesijo.
Norman Thomas je 30. novembra v odprtem pismu pozval komunističnega tajnika Kari Browderja, da naj javno obsodi brutalni napad Stalinove armade na Finsko. Ako tega ne stori, pravi Thomaa v pismu, bo s tem le še bolj potrdil, da je on s svojo stranko vred nič drugega kot golo orodje diktature v Kremlu. čigavo orodje je Browder, je pokazal s svojim zadržanjem, ko je bfla proglašena zveza med Nemčijo in Rusijo. On je le Charles Mc-Charty, ki ne more reči niti besede drugače kot njegov gospodar.
Tudi metropoli ae pozna amerikanizacija. Bivša Grdinova dvorana jej zdaj "Twilight Ballroom".
Knez Pavle je mislil, da bo z zanikanjem priznanja sovjetske Rusije onemogočil sovjetske agente v Jugoslaviji. Ko pa so visokošolci v Beogradu nedavno praznovali dogodek, ob katerem bi izrazili prijateljstvo Franciji, se je med njimi jasno očitoval vpliv nove linije kominterne, ki zdaj ukazuje gojiti sovraštvo, ne pa prijateljstvo do Francije. Izgredi so bili tolikšni, da je vlada odredHa v univerzi težke disciplinarne akcije in sklenila očistiti profesorski štab. Komunisti, oziroma zastopniki komenterne so prosi a leta delovali v Jugoslaviji pod firmo borbe za avtonomijo Hrvatske, v Sloveniji za ekstremni nacionalizem, za prijateljstvo do Francije m Anglije in proti Hitlerjevi Nemčiji. "Nova linija" je to spremenila. Jugoslavija je poleg Nizozemske menda edina država v Evropi, ki ni še priznala sovjetske Rusije, če Stalin stori z Rumu-nijo, kar je storil s Finsko, bo glavno mesto kneza Pavla samo še kakih 30 milj od najnovejše sovjetske meje. Ni čudno, da so v Beogradu v skrbeh, eni vsled svojih pozicij, drugi vsled strahu za Jugoslavijo.
Panslavisti, ki se niso v minulih letih od Slovanov ničesar naučili, se spet ogrevajo za Rusijo, kakor so se pod carji, dasi so imeli Slovani v Rusiji (pa bili Rusi, Rusini ali Poljaki) manj kulturnih, socialnih in političnih pravic, nego so jih imeli v pokojni Avstriji. Smeli so sicer govoriti v svojem jeziku, in to je bila edina pravica delavcev in mužikov v Rusiji. Kako naivni so panslavisti v svoji veri, da je Stalinov režim danes branitelj slovanstva. dokazuje to, da je prepustil 20,000,000 Poljakov Hitlerju. Niti ni v svojem novem prijateljstvu z Nemčijo v ničemur vplival na nemško vlado, da naj postopa s češkim narodom človeško. Sentimentalni panslavisti pozabljajo da je med njihovim panslaviz-mom, ki ga v praksi nikjer ni in ga ni bilo, ter med imperializmom, ki je realističen, ogro rana razlika. Rešitev Slovanov in drugih je v odpravi diktatur in v zgraditvi socialno pravične Evrope.
"Radnički Glasnik" ima v izdaji z dne 30. novembra, torej isti danv ko je sovjetska oborožena sila udrla z vseh strani na finsko ozemlje, na prvi strani preko sedmih kolon naslov dveh vrstah, "Finske trupe o-tvorile vatru na USSR u ratnoj provokaciji." V članku pod tem naslovom pa piše, da je kriminalna klika na vladi Finske, ki služi kakor lutka v rokah britanskih in svetovnih imperiali-stov pod vzel a najodurnejše vojne provokacije proti Sovjetski Uniji. Natančno tako je pisal lani nacijski tisk v pripravah za invazijo nemške armade na češko in letos predno je udrla na Poljsko. Ampak propagandi, kakršno posnema za naciji "Radnički Glasnik" in ves tisk kominterne, ne bo nikdar mogoče izbrisati zgodovinske resnice, da je mogočni agresor v vsakem omenjenih slučajev dolžil šibko deželo
Vrnil se je iz Rusije razočaran
Artkur Kujala si ja sašelel iti v Rusija. Pa poklicu jo mehanik. Po prepričanja jo kil pristaš komunisma. V Rusiji ki delal in • »rojim znanjem pomagal kolikor -bi mogel. Ampak sreča mu ni bila mila. Kajala ja isgubil •vaj potai list. SovjeUke oblasti so ga osumila, da se Je skušal utikota-piti v Rusijo kot špijon. Bil jo vršen v ječo. Prosil jo, da aaj mu dovolijo stopiti v aveso s ameriškim zastopstvom, toda kadar imajo v Rusiji človeka v ječi, m jim aič ne mudi. Nad dve loti so ga držali v zaporu, predno so sa v svoji uradni kasnilniški
Glasovi z druge strani
AR1HUR KUJALA
počasnosti overili, oziroma predno se je Kujali posrečilo dobiti sanlombo in prepričati oblast, da ni špijon.
V Neur Vork se je vrnil s ladjo Scanjork. V Rusijo ne bo več šel iskati sreče. Zanimivo ja. da jo sovjetska oblast gloda pataik listov silovito stroga. Tudi več drugik Američanov ja imolo neprilike radi njik. Nekatere jo oblast držala dolgo v ječi, enega Newyorcana pa "likvidirala". V tej deaoK pa oi komunisti nabavljajo po-tvorjene potne lista pod drugimi ime. ni i« ker jo avaana vlada dala enega ismed ajik (Browderja) aretirati, so sbrals komunisti v njegov obrambni s k kod im aad sto tisoč dolarjev ia ab enem vpijajo o aaroti, ki jo kuje vlada proti njikovema voditelju. V Rusiji bi kaj takega aa mogli početi.
vojnih provokacij in "agresivnih nakan".
Matija Pogorelec piše v Pro-sveti o svoji zbirki starih listin, raznih predmetov in kelihov, ki ih urejuje za slovenski nSrod-ni muzej v Clevelandu. Kelihe in druge dražje cerkvene reči t>o dal cerkvi v njeno zbirko v Duluthu, ki jih bo nedvomno veliko bolj vesela, kakor pa starih, zaprašenih papirjev. Matija pravi, da je bil en kelih. Ki jih ima v posesti, Baragov, drugi pa misijonarja Pirca. Te stvari in tudi papirje bi zelo rad izseljenski muzej v LJubljani, za katerega deluje posebno frančiškan Kazimir Zakraj-šek. toda z Matijom si nista prijatelja.
Kanta* City, Ksm. — Ovitek Pro
leta* ca in dopisnico, ki ste mi jo poslali. sem prejel. Proletarca sicer že nisem nikoli čital, pač pa sem videl kaj zastopa in čemu sledi, la res, ko pročitam nekaj člankov in pradvsem še ui«diiiškega povrhu, suni imel pred seboj sliko dveh slovenskih listov, ki izrabljata svoje ime kot zastopnika interesov slovenskih delavcev v Ameriki.
Vi dobro veate, in vemo tudi mi, da social demokrati so izdali delavstvo vsega sveta ie leta 1916. ln prec ta čas sem jaz in moji somišljeniki opustili izdajalce ter se poteli učiti kaj so je počelo v tedanji, Rusiji ter potom časa sem se zanimal in sodil kaj m kaj dobrega bo pričakovati od Lenina in takoimenovanih njegovih privržencev boljševikov.
In ros, čas je tekel in oni ao imeli nerazumljivo nalogo, to je, da bi bilo mogoče upostavitl to, kar* se danes imenuje da je največja sila na y»em svetu. Imenuje se Federalna sovjetska it-publika, katera je ediaa vlada na rvetu, od katere ima delavstvo svojo že upostavljeno bodočnost. In to je nepobita resnica.
In vi okoli Proletarca in Prosvete ste največji »ovratniki omenjene dežele, ki jo vi imenujete diktaturo sužnjev ali robov države.
Vi dobro veste in morali bi tako pisati, oziroma učiti,' da človeški rod, brez razlike, v katerem kontinentu se preživlja, še ni imel toliko svobodo in priložnosti za sigurancijo za svoj obstanek (kakor v Rusiji).
Kar se pa tiče besede diktatura, je tuja beseda, ki se jo lahko tolmači na več načinov. Enega bom omenil jas. Ta je, da še do danes človeštvo mora imeti vodstvo, ker v mnogih slučajih je človek zver v človeški podobi in posebno Ae ko se gre o sebičnosti, lakomnosti in podjarmljenju bogastva. Iz tega izhaja beseda diktatura ali prepoved kaj smeš in kaj ne smet.
Pač pa postoje dve diktaturi: delat *ka in kapitalistična. Vi ste se odločili podpirati slednjo* la tega je jasno, da ni polja za agitacijo aa liste kot je omenjeno. Pa brez zamere.
Joka Slobodnik, Geo. Kvaterakk. Va-lentin Kris«.
(V Proletareu t dne S. nov, ja bil objavljen proglas JSZ in Prosvetne matice z ožirom na sedanji poloiaj. Poslano je bilo nekaj istiaov vsakemu pridruženemu društvu P. M. Tako Jih je dobilo tudi društvo it. 108 v Kansas Cityj«i, Kana. J. Slobodnik je k temu napisal gornji komentar v svojem imenu, a podpisal mu ga je tudi tajnik drufttva ia Valentin Kriss. Priznava, da Proletarca ai ie nikoli čital. a ga je vendarle obsodil, česar ne bi storilo nobeno sodišče, razen v totalitarnih državah, kjer obsojajo žrtve, neglede ali so krive ali nekrive.
Mogoče prijatelj Slobodnik verjame, mogoče je le kopiral po radnikov-cih. da "izrabljamo svoje ime kot zastopniki interesov slovenskih delavcev v Ameriki."
Mi nismo nikakni zastopniki nego del delavskega gibanja.
listih, nego lahko napadajo po mili volji tudi predsednika republike. Ako jim eno delo ni vicd, si smejo iskati drugo, če so nezadovoljni, hinejo stavkati. Ako so obtoženi, si smejo dobiti zagovornike in organizirati o-hrambo. O, in ie marsikaj o čemer ljudje v totalitarnih državah niti sanjati ne smejo na glas, kajti njihova edina dolžnost je poslušati povelja in garati, aa plačo, ako jim jo dajo, ali pa zastonj, ako je tak ukaz. J. Slobodnik sicer piie o "delavski" diktaturi. Čemu sploh treba v delavski državi delavske diktature? Nad kom? Mar ne nad delavci, ako ni v državi več nobenega drugega razreda kot delavski?—Ur.)
i pah. Stavke so v "demokraciji" stro-1 go zabranjene. Svobodnih unij v "de. | moki ariji" nI, nego edino državne. Življenje vsakega posameznika regulira v "demokracijah" vlada pod po-voljstvom diktatorja. Kritika proti vladi je v njih prepovedana s smrtno kaznijo. V svojih osvkjanjih vojn ne napovedujejo, nego $e le branijo pred malimi deželami in jih za njih imperialistične nakane lounujejo s poru-že njem mest, izropanjem njihovih živilskih zalog in z masakriranjem civilnega prebivalstva.
Mnogi, ki so se motili, kakor dopisnik is Puebla, so se navduiili za tako "demokracijo" toliko, da so ili tja čez. Vrnili so se ko hitro so se mogli — razočarani seveda.
Izraz "pajdaii" bi bili sramotilen za ljudi s prepričanjem, je pa mila označba napram onim,' ki so danes proti cerkvi, jutri zanjo, danes za mednarodnost, jutri za šovinizem, danes za demokracijo in proti hitleri-zmu, jutri pa se z njim zvežejo proti demokraciji, danes za new deal in Roosevelta, jutri |>a ga zmerjajo za vojnega zdražbarja, danes proti reak-cionareu Diesu, jutri pa se kosajo drug z drugim kako bi mu čimbolj ustregli.
Joe Hočevar bi lahko vedel, da so
Pueblo, Colo. — Vai proglas "slovenskemu delav«tvli v Ameriki" je vreden dosti smeha, ali pa je norčevanje od vaše strani. Ni drugega kot napad na mednarodno organizirano delavstvo. Povsem umevno, vi se pri-itevate nacionalnim socialistom.
Kaj pomenita v proglasu ta dva vsi "parlor-socialsti" v tej deželi postavka: "Tisti, ki so zadnjih par let *t»li v letih 1917-20 parlor komunisti pravice narodnih manjiin najbolj po- »n »o »* <**"*». * kolikor se niso pre-udarjali, so jih v svojih podjarmlje- kvili v "parlor-patriote" in pričajo njih, nabolj pogazili. Pod njimi se go- P^d Diesovim odborom proti svojim di narodnim manjAinam slabše ko biviim aktivnostim "za komunizem in kdaj prej v modemi zgodovini." — demokracijo".
Ali veste, da smešite sami sebe s ta- Znanstveni socializem je bil v Pro-kim zagrizenim sovraštvom napram letarcu Že neštetokrat definiran in če Sovjetski Uniji? Saj no boljševiki or- bi J. Hočevar hotel, bi ga znal raz-ganizirali mase na istih principih kot »ožiti ie na pamet, ne pa nas siliti s je nas Proletarec učil pred svetovno takimi vprašanji raztezat! odgovor, vojno. In kdo izmed slovenskih delav- |—t r.) cev v Z. D. je "pajdai"? To je sramotilni izraz za nas vse, ki trdo delamo ter presojamo dogodke z lastnimi izkušnjami brez kimanja. Dajte no enkrat definirati demokracijo in in-dustrialno demokracijo za socializem.
Mislim, da ni nikjer boljše demokra«^^B^	, .	..
cije kot V Rusiji in tudi industrialne velika ustanova, ki vrši v hvro-
demokracije ni nikjer boljše kot tam. | pi samaritansko delo tam kjer
In Vi bi radi to ubili. Pri Prosveti je najbolj potrebno, posebno
pravijo in vi z njtmi kimate da "o ; med vojnimi begunci in V kra-mase v Rusiji zasuznjene. Definirajte ... . * .	...
tudi "znanstveni socializem". Ali naj J«h- ki Jih je opustosila vojna, bomo zmerom pri parlor-sociali*tih? Milijone Poljakov strada. Nem-— Joe Hočevar.	' čija. ki jih je podjarmila, jim
(Očividno je dopisnik čital progia* ;e vzela takorekoč vse in zdaj
Ameriški Rdeči križ v pomoč žrtvam vojne
Ameriški Rdeči križ je edina
s predsodki in si ga tolmačil s stališča svojih mrženj, ne pa s hladnim presojanjem, s katerim se ponaša. Mi se ne prištevamo nacionalnim socialistom, pač p« »e PRIŠTEVAJO k njim NACIJI, s katerimi mi nrsmo v ZVEZI. Ne mi, ampak taši prijatelji "komunisti". so varali slovensko delavstvo z nacionalizmom v senci slovenskih in ameriških zastav in slepomišili s "slovenskimi", med Hrvati pa s "hrvatskimi" narodnimi dnevi.
Na vprašanje o narodnih manjšinah: Mar je dopisnik ie pozabil, da se je lani postavil v ospredje propagande za samoodločevanje narodnih manjšin ADOLF HITLER, in da mu je Mussolini sekundiral? Mar ni Hitler predlagal plebiscita na Češkem in Slovaškem in Mussolini mu je zahtevo pritrdil? Ako je dopisnik čital Proletarca. je gotovo opasil v njemu članke proti temu hinavstvu.
In danes? Kaj vidimo na češkem, kaj na Poljskem, kaj v Albaniji in
Zgodovina bojev za delavske kori-	^ .naCiji ^
jim povrača tu in tam z juho. Velika vzhodna poljska skladišča pa je vzela Rusija, ker jih je poljska vlada imela zaradi varnosti kolikor mogoče daleč od nemške - meje. Ameriški Rdeči križ pomaga z živili, zdravili, obvezami za ranjence in z oblekami.
Modžori za Fmce
Madžarski parlament je postal 1. dec. pozorišče ovacij za Fince. Ogrsko imata zdaj v kleščah Nemčija in Rusija, pa je naravno, da simpatizira s sli-čno situiranimi deželami.
Jugoslavija ob 21. obletnici
Slav'ja 21-letnice kraljevine Jugoslavije dne 1. decembra so se v Beogradu in drugod mirno vršila. Starega navdušenja ni bilo. Dijaštvo zaradi strogih policijskih odredb ni moglo "kaliti miru,r. Govorniki so poudarjali sporazum s Hrvati za velik uspeh, ampak navdušenja, kakor v prvih letih Jugoslavije, ni bilo. Krive so notranje razmere in pa večni strah pred Italijo in Nemčijo, kateremu se je pridružila tudi Rusija.
Kdo je kriv vojne?
Anglija in Francija, ker sta napadU Nemčijo. Tako je izjavil sovjetski diktator Josef Stalin 29. novembra.
LISTNICA
UREDNIŠTVA
J. H„ Pueblo. — Pride v prihodnjo številko.
Detroit. — Uredimo in objavimo čimprej.
Dopise, ki smo jih prejeli prošli pondeljek, razen kratka naznanila, nismo mogli priobčiti, ker je bil list že napolnjen. Objavimo jih prihodnjič.
K. J., Detroit. — Pojasnimo Vam v kratkem.
A. P., Detroit. — Starostne pokojnine se Izplačujejo samo onim upravičencem, ki žive v Zed. državah. Ako se izselijo drugam izgube pravico do nje.
sti med našim ljudstvom je dokat, kdo je kdo. Niti prijstelj Slobodnik, niti nihče drugi ne moro ovreči resnice, ds je naš pokret vedno služil delavstvu. Bil je z zavednimi delavci v vsaki borbi rama ob rami. Dokazi so ns dlani v vseh naselbinah rasen v onih, v katerih se naše gibanje vsled premočnih nazadnjaških vplivov ni moglo nikoli uveljaviti. Slobodnik, Kvaternik in Krina vede, da ivojo naselbino niso mogli nikoli organizirati sa trdnjavo napredka, dasi so se nekateri pred njimi jako trudili v ta namen. Ampak okolščine so bile proti njim.
V prejšnji številki Proletarca piše o naselbini v Kansas Cityju Denald J. Lotrich (na angleški strani). Ugotavlja. da v nji ni organisiranega naprednega gibanja, t izjemo društev SNPJ.
Tako je bilo v nji i v prošlosti. To, kot ie rečeno, vsled okolščin. katerih Slobodnik nI kriv, kakor ni krfv dogodkov, katere skala prikazati v opravičljivi luči
N«i rea, da so social-demokrati leta 1916 izdali delavstvo vsega sveta. Kako bi mogli na primer pisci gornjega dopisa kaj isdati, čeMar nimajo pod svojo oblastjo? Tistih obdoltitev ao «e pač naučili iz Ziaavjeve peopagsa-de, sploh iz ruillnega dela delavskih vrst, ki ga je tako ognjevito vršila kominterna do prihoda Hitlerja na vlado Nemčije.
Ni res, da je Proletarec novrainik Sovjetske Rusije. PridHuje si pa enako pravico pisati kritično o njenemu režimu, kot si ja prijatelj Slobodnik o Proletareu in socialni demokraciji. Kdor hoče, lahko verjame, da je tve-sa sovjetskega diktatorja t nacijskim diktatorjem pot v svobodo proletaria-ta. Četudi je resnica obratno. Ampak Idor noče verjeti, naj ima tudi pravico to glasno izraziti.
Zelo zanimivo je trditi, da je Rusija prva rfeftela v zgodovini sveta, v kateri ima delavstvo absolutno svobodo kot še nikdar nikjer, In prav tako zanimivo je ponlušati one bivše komuniste v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Angliji, da, eelo v Jugoslaviji, ki an se vraill v "staro sožnost" ob prvi priliki.
Glede diktature je tudi taks stvar, da jo naši prijatelji slovenski komunisti v Ameriki hvalijo W v Rasi ji. to pa ao povaem zadovoljni, s svobodšči-nami, v katerih jim je omogočeno pisati ali govoriti karkoli ne le o socis -
božajo, ali jih streljajo? Kaj počno s Poljaki? Kaj s Slovaki? Kaj delajo danes Rusi s Finci?
Ne, Proletarec ni nikoli učil ■družiti delavske mase pod diktaturo, ampak za socializem. Proletarec ni ni-
Krušne karte v Jugoslaviji
Ker bo morala Jugoslavija pošiljati Nemčiji živiia za stari nemški dolg, jih ji bo za domače prebivalstvo primanjkovalo toliko, da se ukvarja z reguli-
iedar propagiral zvezo nVed diktator ji ranjem uporabe in u\edbo kru-
za podjarmi jen je narodov in narod- Snih kart.	-_
nih manjšin, ampak demokratično združitev narodov v socialistični ekonomski uredbi. Propagira vzajemnost ljudstev v skupno dobro, ne pa brutalnosti diktatur.
Kaj je demokracija? Pravilna razlaga Jožetu ne bo všeč. Morda bi mu mogli ustreči s Hitlerjevo definicijo. On je že neštetokrat poudaril, da je nacijski tretji rajh najbolj demokratična država na svetu ... Isto je izjavil o svoji državi Josef Stalin. "Demokracija" je torej, ako hočemo ugoditi kritiku is Puebla. vlada enega človeka, proti kateremu ni priziva in ne ugovora. Kandidate za poslance v parlament izbefe on. Parlament skliče samo kadar hoče kak svoj sklep ali dejanje dramatisirati Ovacija njemu v čast mora trajati 15 mfnut in več. in nato soglasno odobriti predloženi aklep sli že storjeno dejanje. V "demokraciji" sme izhsjsti samo vladno Časopisje in pisati edino in samo po navodilih služabnikov diktatorja. O-pozicionalce se spravi s poti bodisi z likvidacijo (usmrčenjem), ali pa se jik ugonobi v koncentracijskih kem-
Denor vse opravi
Komunisti izjavljajo, da njihovo gibanje ne bo kdo ve ka? trpeio vsled nove linije, ker imajo dovolj denarja za vzdrževanje svojega strankinega in "frontnega" aparata.
Ste naročnino na "Proletarca" še obnovili?
MILLER'S CAFE
5105 St. Clair Ava., Cleveland. O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba.
* *
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK ;
: "PROSV ETA" j
Stana sa celo lato $6.00, pol leta $3.00
;	Ustanavljajte nova društva,	j
>	Deset članov(ic) je treba za	J
I novo društvo. Naslov za liat in	j
*	ta tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
-H«
IMIMMIMMMIMIIMMIf
..................................................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Cen
1838 N. HALSTEI) STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
.........................111111................Ml ►
KRATKA POROČILA IZ NASELBIN
Večer veselja in zabave tovarnah zdaj dobro dela, am-Chicago. — V soboto 9. dec. P*k	njegove starosti v
priredi Družabni klub Sloven-1 niih ne najemajo, čeprav so Ui center zabavo, na kateri bo krePki *n zdravi. Nadeja se. da prigrizek po grošu,ldobi v kratkem še par novto
nina je prosta.
Na svidenje prihodnjo soboto v Centru, 2301 S. Lawnda|e Ave
Za Družabni klub Slovenski center, s pozdravom,
.....l------m V T-T-VT1-----
IZ CLEVELANDA
pijacg m
veselje pa prosto. Tudi vrtili se bomo, ker je godec že najet.
Torej 9. dec. vsi v Slov. del. center, 2301 S. Lawndale Ave., za en večer veselja in zabave.
Joseph Turpin.
Springfield, III.
Koledarje smo prejeli in jih
razpečavamo. — Zabava kluba št. '7 dne 26. novembra je dobro izpadla. In čemu tudi ne, ^ai imamo družbo, x kakršno je veselje priti! K dobremu razpoloženju in uspehu sta mnogo pripomogla — kakor tudi na naših prejšnjih priredil vith — brata John ml. in Stanley Goršek. Tudi naš somišljenik in naročnik Proletarca Anton Gorentz se je zabaval meri nami.
naročnikov.
m
Big Tony" v bolnišnici
4,Big Tony" Tomsich piše iz Oaklanda, Calif., da si je pokvaril križ toliko, da jV moral v bolnišnico, kjer leži nepremično. Tudi njegova žena je že dolgo bolna in ne more s postelje. Ko je nam zadnjič pisal, je obljubil razpečavati Am. druž. koledar, pa ga je zadela nesreča.
Iz bolnišnice je napisal med drugim sledeče:
%tY zadnjem pismu sem obljubil, da se še oglasim, ako me ne bo na novi Zahvalni dan puran okrcal. Pa tega ni mogel, ker so me dan prej odpeljali v bolnišnico. Rekli so mi, da bom moral ostati tu par tednov. On* Udeležencem in vsem, ki so \en doma. Od kar se je vrnila
jem Daladierjem. Ali naj tem* dvema .verjamemo* da nas ne Anton Vehovec je pfi zad- bosta izdala največjim krvolo-nnh volitvah za koncilmane kom? Absolutno ne. dne 7. novembra zmagal zli Ali naj danes še upamo, da glasovi večine. Ampak poraže- nas delavska Rusija obvaruje Ray Božičnik, tajnik. | ni kandidat Arezone je zahte- vojne in podjarmljenja, ko je
--:- Na| ponovno štetje. In res, Ve- P* sama pograbila pol Poljske,
Vse noše priredbe uspele, hovčeva večina je splahnela do j vzela svobodo Litvinski, Eston-U	kL	tU; zadnjega glasu. Arezone pa »ki in Letaki ter grozi balkan-
Zabava pO prihodnji se|l , la£en /tt zmag0valca z akim državam kot zaveznica
klubo st. 1 JbZ enim glasom večine.	največjega bandita v človeški
Chicago. — Klub št. 1 JSZ1 Ampak Vehovec se ni ustra-	zgodovini? Kdo naj še trdi in
je imel to jesen s sodelovanjem v^e mestne policije in še so-	dokaže, da nas osvobodi Rusija
svojih odsekov dve uspeli pri- idpča se ni bal, pa bi se zdaj	»z tiranatva, če pa ruski narod
reditvi. Prva je bila vprizori-! kar tako na lepem umaknil!	*am najbolj trpi pod peto dik-
Zastopa ga v boju za mandat	tature v večnem strahu za živ-
Frank Surtz, ki tira stvar pred	Ijenje? !
sodišče. Pravita, da so bile	človek dobro premisli vse
mnoge glasovnice po volitvah	te strašne posledice takozvane
potvorjene v korist Arezona in	I vojne za demokracijo, kakor sc
Mednarodne delavske ustanove se delujejo
V Utvani n« Kubi se j« vriil* o»ed-•»•riikt delavska konferenca pod pokroviteljstvom mednarodn* delavska crgerifacije ir biroja, ki posluje kol oddelek life narodov. Na konferenci
tev komedije "Ženitev" dne 29. oktobra, ki je bila 19. novembra ponovljena v VVaukeganu, in druga pa koncert "fcave ' v nedeljo 26. novembra. Vrh te-
poletju priredil piknik v korist
ga je klub v zelo uspešen Proletarca.
Dne 11. marca t. 1. je imel klub št. 1 s sodelovanjem igralcev iz Detroita dramsko predstavo in shod v korist žrtvam
ponu.gali, iskrena hvala.
Joseph Ovca, tajnik kluba.
iz bolnišnice, je nekoliko boljša. Stregel sem ji kolikor sem mogel, ker ne more vstati. Nu, zdaj ji bo moral kdo drugi stati jeve ustanove	stkani toliko časa, da ozdra-
Clevcland, O. — V soboto ve- vim >"/« vrnem. Saj ima mno-
Družabni večer Cankar-
eer 9. dec. bomo imeli družaben večer naročnikov Cankarjevega glasnika in njihovih prijateljev. Vfršil se bo v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vstopnine na to zabavo ni.
Odbor Cankarjeve ustanove želi, da na ta družabni večer pridejo vsi naročniki Cankarjevega glasnika, njih znanci in prijatelji kakor tudi vsi drugi prijatelji Cankarjeve ustanove v Clevelandu in okolici. Torej pridite I Zabave bo obilo in postrežba bo dobra. — Odbor.
Naznanilo in povabilo
Chicago, III. — Naš tenorski pevec Tomaž Cukale priredi dne 4. februarja 1940 svoj koncert z bogatim sporedom, ki bo naznanjem o pravem času, v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawn-dale Ave. Vsa čikaška kulturna in podporna društva so napro-šena, naj ne prirede na zgoraj označeni dan svojih veselic in zabav, in so povabljena na ta koncert, da bo poleg svojega pevskega značaja uspešen tudi glede na udeležbo.
mnogo Vehovčevih pa pokvarili, da so zdaj štete za neveljavne.
Antona Grdino je nedavno napadel v Am. Domovini duhovnik Matt Jager in deloma tudi James Debevec, češ, da se fašizma v Španiji, istotako z nj zavzel za sodelovanje katoli-zelo dobrim uspehom, dne 30. akih kulturnih društev na dne-h nik Roosevelt, da se Amerika aprila pa je priredila "Sava" , Vu ujedinjenja Jugoslavije. An- |ne bo zapletla v sedanjo evrop-svoj pomladanski koncert. ton Grdina, ki je bil včasi pred-' Zdaj se klub pripravlja, da sedi'ik KSKJ in priznan katoli-izvede čiinuspešnejše svojo obi- $ki prvak, je obljubil prečasti-čajno Silvestrovo zabavo, ki jo temu gospodu zagovor svojega
je trdilo tedaj, če si predoči vsa grozna razočaranja, vse te prevare, potem mora priti do edinega zaključka, da demokracije sploh ni več nikjer.
Ali ima ameriška vlada prav da gre zopet Angliji in Franciji na pomoč, Čeprav trdi predsed-
Frank Podboy še dela za našo stvar
Nekdo je nas nedavno vprašal, kako da se Frank Podboy v "Proletarcu" nič več ne oglasi. Včasi je vanj dopisoval, zdaj pa že dolgo ne.
Minuli teden je pisal upravniku, da posebnih novic tam ni in to bo menda vzrok, da ga ni med dopisniki. Toda poslal je 13 naročnin, med njimi 5 novih.	*
O sebi omenja, da dela v "house coal mine", kjer se jako slabo zasluži. V dveh mesecih je znašala njegova plača $70 Omenja sicer, da se v rovih in
go prijateljev. V enem dnevu jo je obiskalo 26 oseb. Par dni sem ležal doma, oba v eni sobi, privezana vsak na svojo posteljo. Prav neprijetno. Pa sem se ipomnil na ono, ki sem jo tolikokrat igral:
"Včasi je luitno blo, . zdaj pa ni več tako ..
V veseli družbi sem se šalil, da nam bo vse prodano, če bom preveč zapil. Nu, in če bo pro-, dano, bom pa Šel v rent, sem dejal. Tako se bo menda tudi zgodilo. Ampak kaj, če bi stanarine ne mogel plačevati? Bodo nas pa s silo na cesto postavili. Takrat bo za Big Toneta" amen.
Ne bo tako hudo ne, Tony, Spet pride zdravje v hišo in vse bo dobro.
Zabava na starega leta večer v Girardu
Girard, O. — Klub št. 222 JSZ priredi v nedeljo 31. decembra v Nagodetovih prostorih prosto zabavo, ki se prične že popoldne. Člane in prijatelje vabimo, da si rezervirajo ta da tum za poset klubove zabave. Več o tem v eni naslednjih vilk. — John Bogataj.
bo imel 31. decembra v dvorani SNPJ.
Vse te priredbe in druge aktivnosti kluba je nam mogoče izvajati le s skupnim deioni članov, članic in prijateljev.
V petek 22. decembra bo imel klub svojo redno sejo, na kateri
katoliškega prepričanja. Napisal ga je, toda James Debevec ga mu noče priobčiti, ker je v Grdinovemu odgovoru "gospod prizadet". Mar ni tudi Grdina "guspod"? To pa je demokracija, to, ko v katoliškem svetov, nem dnevniku ne sme vodilni
bo tajnik poročal o finančnem j katoliški lajik izraziti svojega izidu naših zadnjih priredb in mnenja, ker bi bil "gospod"
Družabni klub vabi
Chicago. — Kot vam znano, priredi Družabni klub Slovenski center v soboto 9. dec. domačo zabavo, na katero vabi vse člane in prijatelje. Želimo, da se je gotovo udeležite, da bomo spet enkrat vsi skupaj in se seznanili z onimi člani, ki so pristopili tekom leta in ob enem se srečali s svojimi prejšnjimi znanci. Povabite s sabo tudi prijatelje.
Servirali bomo dobre stvari, ki jih bo v izobilju za vse. Tudi fino godbo bomo imeli. Vstop-
o drugem klubovem delu, nakar bomo imeli volitve odbora, potem pa zabavo. Postrežba bo brezplačna. Tudi muzikanta bomo imeli. Povabljeni so vsi člani in članice ter drugi, ki pomagajo delati na naših prireditvah, Živahna. uspešna seja v decembru bo pomenila na-daljne klubove uspehe v prihodnjem letu. Torej poskrbimo. da bomo svoje delo na de-cemberski seji 22. decembra dobro zaključili in se po zabavi razšli v najboljšem razpoloženju za nadaljevanje aktivnosti v prihodnjem letu, v katerem se bo vršil naš zbor, Proletarec pa bo slavil svojo 35-letnico.
P. O.
11 .....
Mnogo telefonov
V Chicagu je bilo novembra 992,330 telefonov, ali približno samo še tisoč manj kot leta
1929. ko je bilo število najvišje.
prizadet!
ALI V
Ali veste, da ima Proletarec tri dopisnice, katerih prvo ime je Kristina? Te so Kristina Podjavoršek v Milvvaukeeju, Wis., Kristina Nedvešnik v Og-lesbyju, IU., in Kristina Turpin v Ciceru, IU.
Anton Jurca o vojni, o vprašanju taktike z ozirom na vojno in drugo
(Nadaljevanje ln konec.)
Kakor sem že omenil, smo 1. 191 C. podpirali vojno na podlagi VVilsonovih 14 mirovnih točk. ki so pa bile vse vržene v koš na mirovni konferenci, in pa iz drugih že omenjenih vzrokov ter dosegli sedanjo žalostno stanje v Evropi in po celem svetu. Cenzuro, koncentracijska taborišča, nasilstvo, posilstvo, vohunst\o, laži, tajno policijo, sekiro, uničevanje kulturnih ustanov zatiranje svobode, sežiganje napredne literature. Vae to, vrh tega pa še po-bratimijo med Stalinom in Hitlerjem !
Da, to vse da nam zavednim delavcem veliko misliti. Kam kreniti, kakšne korake storiti, koga podpreti, komu slediti?! Kdo ima prav, komu še zaupati?
Zaupati ne moremo angleškim kramarjem pod marelo Chamberlaina, ki je izdal in prodal Španijo, avstrijsko re
sko vojno, a v isti sapi pa se ogreva za prost izvoz morilne-ga orožja, češ, da so demokratična države v nevarnosti pred fašizmom in da se jim mora pomagati z zalaganjem kanonov in drugih takih uničevalnih reči?
Ravno tako je bilo po celi Ameriki leta 1916, ko je Šlo za izvolitev predsednika VVilsona. Ali komaj nekaj mesecev potem smo pa že imeli vojno na vratu.
Dobro nam je še vsem v spominu to, da je pokojni delavski boritelj Evgen Debs javno nastopil proti vojni ter odkrito povedal delavskim masam, naj se ne dajo varati. Rekel nam je, da ni bila svetovna vojna za ohranitev demokracije, nego le imperialistična vojna mednarodnih bankirjev. Ameriška vlada ga je radi tega obsodila na dvajset let zapora ter s tem fizično uničila enega največjih, najognjevitejših in najis-krenejših delavskih boriteljev, kar <mo jih imeli v tej deželi in po celem svetu. Z njim je Ameriška socialistična stranka izgubila svojega voditelja, ki ga do danes še ni nadomestila; po njegovi smrti se je njena moč
Dobra beseda in premišljena poteza zmerom koristi
V Detroitu se je sodružica Katie Junko po prejemu apela,^ da naj kaj stori v korist tiskovnega sklada Proletarca, ki je prišel v stisko, obrnila na društvo št. 121 SNPJ. Prispevalo je $10.00.
Enako zasluži priznanje društvo št. 220 SSPZ in posamezniki, ki so se odzvali.
Upton Sinclair še piše
Ijpton Sinclair, ki pravi, da je socialist kakor je bil v pro-šlosti, piše sedaj knjigo, katere nt#JQV bo "World's End". Njen predmet je prejšnja in sedanja vojna.
Italija ne bo šla v vojno
Italijanska vlada je poslala domov kakih 300,000 vojakov. Pod orožjem jih ima še približno 1,200,000.
JOHN C. WINANT
v Havani so bili predstavniki delav. ckih interesov ia vseh ameriških republik. John G. Winant is Zed. driav jo tajnik Medameriske delavske konference in ameriški direktor v mednarodnem delavskem biroju. V ob«ma tema ustanovama sodelujejo vlade driav, ki so zastopane v njima.
činidalje manj v njej in nobenega upanja ni, da bi se kdaj povzpela do tiste višine po svoji veljavi in svojem članstvu, na kateri je bila pred vojno pod vodstvom Evgena Debsa. Ko se je predsednik VVilson vrnil z mirovne konference, je priznal. da je bila to imperialistična vojna. Debsa so imeli radi istih besed za zločinca, a VVilsona pa za veljaka. Ali naj potemtakem zopet riskiramo svojo stranko, da nam uničijo še to. kar je ostalo? Po mojem mnerjju je za nas najbolje, če ostanemo nevtralni v vseh ozi-rih. če to storimo, je še največ upanja, da se izognemo preganjanja in prejkone tudi razkola v našem gibanju. To je tudi moja inicijativa.
Svetujem ter se obračam na našo eksekutivo pa na vse sodruge JSZ s pozivom, naj se o
krčila bolj in bolj; članstva j<fjtem važnem koraku dobro ^
■	menimo, dokler je še čas, da ne
bomo spet zgrešili prave' poti ter samim sebi groba izkopali. Temeljita razprava nam je
Roosevelt si še prizadeva* da se AFL in CIO pobotata,
predno ju zvezni kongres nujno potrebna. Ne prenaglimo prisili v to	se. da ne bomo potem samim
,VT , ..	_ . .. ,sebi očitali, češ, da smo bili pre-
(Nadaljevanje * 1. stran.) j v>M|)J M M|M?|Janj v napafn0
stranka ne organizira kampa- i smer. njo solidarnosti delavskih vrst. i	*
SmUhova komUija "liha »oda" , Detrotokim društvom in klu-7» nniip hr> udarec ' ako si bom He naManja, da priredi
"".TL"	r>°V'J"" ,c' , { ,	L, n. pevski zbor "Svoboda" dne 21.
publiko in fehoslovaftko v »po- bodo Ae stale nasproti, ko na-
razumu s francoskim diktator- stopi proti njim in NLRB reak.I J^uarja 1940. koncert z ope-
PRES0JANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU

i
i
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
naroČite si dnevnik .
"PROSVETA
99

Naročnina s« Zdrniene na letos $3.00 sa pol lata) 17.SO sa celo leto;
driave (lava« Chicaga) I« Kanado $6 00 k $1.80 aa ietrt letat m Chicafo i« C I« are j $3 .75 aa pol lata t sa inosametvo $9.00.	J
Naslov za list in tajništvo je:

^ 2<».»7 Ko« Lutviitlulc Avenue J J	4 hiratfo. Illinois	5
(Nadaljevanje s 1. strani.) prečilo s popustitvijo v svojih zahtevah. S tem je unija ostala priznana, četudi si ni izvojeva-la zaprte delavnice, in ima priliko utrditi svoje vrste za bodoče konflikte. Stavka je trajala 53 dni. Prizadetih je bilo 56,-000 delavcev direktno in približno toliko neposredno.
Sovjetski paviljon na svetovni razstavi v New Yorku je sklenila ruska vlada razdreti, in odpeljati marmor, s katerega je bil zgrajen, ter razstavljene predmete v Rusijo. Letos je vzbujal sovjetski paviljon med posetrijki razstave veliko zanimanje in večal simpatije za Kupijo, ker se je pod vodstvom komisarja Litvinova izrekala proti fašizmu, za kolektivno varnost in ščitenje malih dežel. Toda pakt s Hitlerjem ji je pustil samo uradne (Stalinove) komuniste na njeni stran!, zato se je Moskva odloČila, da bi bil njen paviljon drugo leto, ko se bo razstava nadaljevala, s Stalinovimi gesli na stenah, poset-nikom samo v posmeh.
Unija razvažalcev mleka V Chicagu že ni Imela volitev odbora osemnajst let. Sedaj si jih je članstvo vendar izvojevalo. Leta 1930 je imela 7,600 članov, zdaj pa jih ima še 4,700. Njihova plata je $48 na teden, plača odbornikov njihove unije pa od $5,000 do $9,000 na leto. Celih osemnajst let so prepre-
čevali volitve in dušili opozicijo tudi z zavratnimi napadi na kritikujoče člane. Sedaj jih dolže "komunizma".
V Clevelandu »o v novembru odvzeli relif 6,500 samcem in 3,600 oženjenim parom, ki so brez otrok. Ta gladna masa je pretila s silo, ako ji ne preskrbe hrane, ali pa dela.
Avstralija je uvedla prisilno vojaško rflužbo, ki bo trajala za vsakega, ki ga vzamejo v svojo narodno obrambo, s početka I* kakih 20 tednov. V Angliji p? so podaljšali vojaško obveznost na vse, ki so od 19 do 23 let stari.
Oddelek čikaške policije, ki
specializira z nadziranjem in raziskovanjem takozvanih komunističnih aktivnosti, je poslal justičnemu oddelku v Washington 2,200 funtov teže dokumentov, v katerih so po-latki o početju posameznih komunistov in drugih zdražbar-|ev ter o organiziranih komunističnih akcijah v Chicagu in v lllinoisu. Vse te priprave za nastop oblasti proti komunistom pa ne bodo koncem konca zadele toliko njih, ker se lahko preko noči preleve v lojalno, patriotično sekto, nego poštene delavske organizacije in njihove aktfvnosti. V vseh deželah izven Rusije se je izkazalo, da so komunisti delavskemu gibanju koncem konca edino 'le v škodo.
cionarna večina v "kongresu. Roosevelt jih je posvaril, enako VVagner, da se jim ne obeta nič dobrega, če bodo intrigirale druga proti drugi. Kajti Smith-ova kongresna komisija preiskuje njihove spore in delo NLRB, s svojim poročilom ter priporočili pa pride pred prihodnji kongres. Za unije Smithovo poročilo ne bo ugodno. Navedena bo škoda, ki jo trpe delavci, trgovci in delodajalci radi neupravičenih stavk, NLRB pa bo kritiziran zaradi "pristranosti". Dočim ima Die-sova kongresna komisija vso mogočo publiciteto, deluje Smithova kakor "tiha voda". Njeno raziskovanje ni "senzacionalno", toda za delavstvo je večje važnosti kakor pa preiskovanja in zaslišavanja noto-rične Diesove komisije.
Propagiranje nasilja
Reakcionarni politiki, voditelji fašističnih skupin in profesionalni patrioti propagirajo na shodih in v listih proti "zdraž-barjem" In delavskim agitatorjem "drastične odredbe \ Vse tu rojene komuniste se naj požene v koncentracijske tabore, drugorodne pn H< portlra. Zdra-žbarje naj se javijo pretepe. Zed. države je treba očistiti te golazni. Itd. Ampak kadar govore o komunistih, Mislijo s tem vse delavske agitatorje, kajti komunistov je koncem konca malo in kapitalizmu niso nevarni, pač pa delavski solidarnosti. Cas je, da se vodilni krogi unij sporazumejo in žrtvujejo v interesu sloge karkoli potrebno, kajti če bodo odlašali, bo prepozno.
reto "Nečak iz Amerike". Zato se prosijo, naj nikar ne prired? na omenjeni dan veselic in slič-nih zabav in da se koncerta u-deleže v kar največjem številu. Program bo bogat in obširen. Petje, igra, godba. Tako bo spet nekaj ur krasnega duševnega užitka za detroitsko občinstvo. — Anton Jurca.
Nemčija nima dosti olja za dolgotrajno vojno
Kakor kažejo statistike, ne bi mogla celokupna produkcija surovega olja v deželah, ki bi mogle zalagati Nemčijo z ga-zolinom, zadostiti potrebam nemške mehanizirane vojske in zračne sile v dolgotrajni vojni.
Te statistike so bile podane na skupščini več sto znanstvenikov, ki so se zbrali, da proslavijo 80. obletn^o odtlej, ko je bil izvrtan prvi o^ni vrelec v Zedinjenih državah. Te obletnice padejo na dan 20. septembra.
Skupna produkcija surovega olja Rusije, Nemčije, Poljsk« in Rumunije znaša le 260,000,. 000 sodov na leto, kar je manj kakor ena četrtina letnega pri dobivanja olja v Zedinjenih državah.
Tukaj v tej deželi samo je dovolj oljnih virov za pridela-nje prvovrstnega gazolina, ki je potreben za vsa brzoplovna letala na svetu v mirnem ali vojnem Času.
Oe bo ta vojna dolgotrajna, potem se obetajo Nemčiji tudi v tem oziru hudi časi.
Ste Ameriški Uružinski koledar že naročili?
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XXIV. IZKAZ
Johnstown. Pa. Po 50c: Tony Dolenc in John Nadu; po 25c: <ieo. Kri-•tell, Ft*nk Kaučič, Jo*, Pucel, Tony Ruksi Mike Projjar Frank Sire in Lout.s Klenovšek; po lOc: Tony Jerič in Neimenovan, skupaj $2.95. (Poslal John Rak.)
Hridgeport, O. Klub "Naprej" At. 11 JSZ $S; John Slanovec 50c; p 25": Joseph Snoy, John Rebol, Louis (iorenc st., John Vite* in Frank Mat-ko, skupaj $6.75. (Poslal Jos. Snoy.)
Her
minia, Pa. Po 50c: John Resnik in John Fradel: po 25c: Joseph Bvitt, Vinetnc Resnik, Mary Fradel, Jacob Bele in Andy Drinjevich; Vincenc PaMKh 20c.sk upa j $2.45. (Nabral na'Kxportu Anton Zornik.)
Pueblo, Colo. Jpe Zakrajick $1; po 50c: Ed. Tomšič, Mike Pogorelec, Ludvig Yoxey, Kd. Boltezar, Joe Zupančič, Valent Maeher, Anton Medved, Frank Boltezar Jr., Paul Russ in Frank Boltetar Sr.; Dva prijatelja Proletarca $1.50; Joe Smarajc 30c; po 25č: Anton Kochevar, Frank L. Tomšič, Mohor Strumbel in Frank Pogorelec; John Klanchar 20c; Frunk Rupar lOc, skupaj $9.10. (Poslal Frank Boltezar.)
Ambridge, Pa. Po 50c: Frank Ro-senberger in Remun Arderjan; po 25c: George Smrekar, Mike Nagel. Joseph Tekstar, John Gasperiič, Anton Ziberna, Anton Repovsh, Gertru-de Uhernik in Louis Uhernik, skupaj $3.00. (Poslal Louis Uhernik.)
Barton, O. Po $1: Dr. it. 562 SNPJ, Frank Primoiič, Joe Skoff in Frank Zdc&ar; po 50c: Frank Podobnik, Louis Bregant; po 25c: Andy Habe, Martin Bončina in Joe Primovič, skupaj $5.75. (Poslal Joe Skoff.)
Springfield, III. Klub it. 47 JSZ $10; John Filipich 50c, skupaj $10.-50. < Poslal Joseph Ovca I
Pori Washington, Wis. Frank Le-
skovshek 50c.'
Yale, Kan«. John Jenčič 50c.
Bro»eley, Mo. Louis Nosse 25c.
Lorain, O. John Slajnar $2.00.
Chicago-Cieero, III. Anton Putz $5; John Hujan $2.50; po $2: Anton Tro-jar in Frank Podlipec; Frances Vre-ček $1.48 in Joseph Drasler 90c, skupaj $13.88.
Skupaj v tem izkazu $56.63, prejšnji izkaz $1,311.04, skupai $1,368.-17.
Popravek.—V XX. izkazu pomotoma izpuščen Frank Kunstek iz St. Michaela, Pa. Prispeval 25c in umj poslal John Rak.
ZA BOŽIČNA DARILA
svojcem in prijateljem naročite bodici »lovenake ali angleške knjige ia P rolet ar če ve knji-i garne.
Listen to and Aduertise over
PMJNDECH'S rUGOSUV RADIO
Folk SongM and Music Tam burit za Orchestra
Sta tion WWAE, Kr«ry Sunday 1 to S
536 S. Clark 8t. Chieago — Har. 8006 .................
BARETINCIC & SON
1 POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA* .........1111...........
Dr. John J. Zavertnik
PHVSICIAN AND SURGEON
OPFIOB HOURS: 2:0C—4 00; 7:00—8?30 Dmily At .1724 W. 261 h Street
Tel. Crawford 2212
At 18M W. Cermak Rd
4 —6:00 p. m. Dally Tal. Can.I 1100 Wednesday and Sunday by appointmenta on!y
Residenee Tal.t Crawford 0440 If no answer — CsR A«.lin 8700
<
e
A Yux<*lav WeekJy Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation 8. P.
PROLETAREC
I EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPKRATIVE
COMMONWEALTli \
NO. 1682.
P«.bii.bed Weekly al 2301 3o. Lavradalr Ava.
CHICAGO, ILL., December 6, 1939.
VOL. XXXIV.
December Meetings
Music—Dancing—Fun At the "Center99 Saturday
CHICAGO.—Music, dancing, and fun. vvill be the on!y items of con-cern thi« Saturday at the Slovene Labor ('enter vvhere the Social Club s "domača zabava" will take plače.
This social gathering hss been ar-ranged minus the financial aim, but primarily for the enjoyment of the Club's members and their friends, and the main desire is to see every member present, mingling with his fellovr-members and in the špirit of frater-| nity, wholeheartedly enjoying himself.
There will be plenty of good things to est, including a "Turpin specialty"
Surpasaing ali others in importance from the standpoint of ■ program of business, this month's JSF Branch and fraternal lodge meetings vvill have on their agenda many items that come but once a year. At the last meeting of the year, or the "yearly meeting" as often referred to, the attendance, too, is usually the best of the whole year. Indifferent members, who remain inactive ali year, are somehovv stirred up to the yearly meeting'* impcrtance, feeling it their moral obligation to the organization to attend at least one meeting during the year.
In addition to eleetion of officers for the nevv year, vvhich shouki be done vvith utmost care, evincing preference for the aetive, conscientious members, rather than in a slipshod, don't-
give-a-damn manner, the follovving items should be on the day's 1 and only the "best" shall be Purveyed . . ,	I over the mahogan.v.
order of business.
Renewal of membership in the JSF Educational Burea«,
notification of vvhich has been sent to ali member-organization* last vveek. Literature vvill be sent to aH affiliated organizations for their January meetings.
American Family Almanac (Ameriški družinski koledar).
If your lodge secretary has not ordered copies, take the initia-* tive upon yourself, contact your members and send your order to Proletarec.
Proletarec Sustaining Fund. Has a donation been made by your lodge or a collection taken among your members to sustain the Slovene workingman's nevvspaper, PROLETAREC? The principles it advocates are a beacon light guiding the Slovene vvorkingman in a vvorld of terribly confounded confusion.
Every fraternal lodge has its progressive-minded group, vvho, in addition to leading lodge activity, are labor-conscious, fearless and outspoken members, vvith convictions and ideals plus the courage to fight for them. Support these members at every occasion and the principles in vvhich they believe.
Members, let's mske this a real "domača zabava" in the very fullest sense of that word.—Joseph Dra»ler.
Cook County Party News
Buy Socialist
Mexican handieraft, delicate needle-vvork, unique toys, and seores of other items will be available at the Socialist Party's Xmas Bazar which will be held Sat. and Sun. Dec. 9 and 10, from 10 A. M. to 10 P. M. at the Millinery VVorkers Union Hali, 53 East Wacker Drive. Lunch will be served at ali times vvhile the Bazar is open.
Buy your Xmas gifts at the Bazar.
Clarence Senior will Speak on Meaico
Books You've Been Looking For
BARGAINS TOO GOOD TO MISS.—Check them over carefull) ' —outstanding books well worth adding to your permanent library
Vou and the Social Serurity L«ws
Questions ond Answers on the Federal Social Security Act, Including the New Amendments, as Supplied by
Social Security Board
IV—QUESTIONS AND ANSWERS
Q.—As «n esamplo, suppose a man has Leen receiving aa avorago montk-Ijr wago of $100 since tko bsginning of 1937 aad ckooiei to rotira wkoa Ho reaches tko ago of SS at tko beginning of 1940. Wkat would kis montk-ly brnofit amount to?
A.—He would receive $25.75 a month—40 per cent of $50, or $20; plus 10 per cent of the remaining $50, or $5; plus 3 per cent of the basic benefit of $25, or 75 cents, making a total of $25.75.
Q. — Suppose tkis man i* married ar d kit wifo is at least SS ycar« of •f«?
A.--In that čase his wife would be entitied to a benefit equal to one-half of her husband's benefit, or $12.87, making a total monthly payment to the old couple of $38.62.
Q.——Wkat does tko teras "fully ia-tured" mean, as uaed ia tko old-ago insnrance amendments?
A.—In general, a "fully insured" vrorker is one who has urorked in eovered employment for a period of time equal to half the time after 1936 (or his twenty-first birthday, if it is later) and before he reacnes 65 or die*. The minimum period necesssry to be fully insured is six quarters in eovered employment. After a worker has 40 quarters of coverage, he is "fully insured" regardless of whether he is in eovered employment there-after.
Q.—WKat benefit« ar« payable vrith respect to a "f»Hy insured" individual?
A.—Any of the benefita svailable under the system, the benefits aetual-ly payable in a particular čase de-pending, of course, on the circum-stances: (1) The worker's own monthly retirement benefit; (2) sup-plementary monthly benefits for his age d wife or dependent ehildren; (3) survivors' monthly benefits—for an aged widow a younger widow with dependent ehildren in her care, snd the dependent ehildren themselves; or if thens is no widow or ehildren entitied tgAhe benefits, sged dependent parents; (4) lump-sum death benefit if there is no survivor entitied to monthly benefits.
Benefits for VVives and Children
Q.—How ar« sapplementary benefits for tke aged vrivaš and d«p«nd«nt children «f aa annuitant fifured?
A—Each receives an amount equal to half the worker's own primary
benefit
Q.—-VVkat amounta ar« paid to isr«
~iWW9T	11 ——	.
A.—A widow's benefit is equsl to three-fourths of her husband's month-ly benefit; for a dependent child or sn aged dependent psrent, the month-ly puyment is one-half the i.mount to vrhich the worker would hsve been entitied.
Q.—Wkat U meant b y "currently insured"?
A.—The status of hsving been "currently insured" applie* onlv in the rase of a wotker who has died before becoming fully insured. A "cur-rently insured" individual is one vvho has worked in eovered employment for st least half the quarters during the three years prior to his death.
Q.—Wba» s«rviv«rs' benefit mmj ke peid vrith respecl to a currentljr in-sared individual?
A.—If an individual was currcntly
Clarence Senior speaks on "Build-j ing Democracy in Mežico" at a tea December 17 at 4 P. M. at 3932 S. Lake Park Ave., Chicago. As an added feature, he will show movies of Mežico. Admission is 50c.
"Hammer and T«ags"
A mimeod inner-party bulletin is being issued by the National Office entitied "Hammer and Tongs." It insured, the following survivors' ben- will seli at 2Sc for 5 issues. Send efits are payable; (1) Monthly ben- your sub to tbe National Office, efits to dependent children and to a	County Convention
Cook County Party Convention will be held Saturday and Sunday, Jan. 13-14, 1940.
More party news will be found in the Slovene seetion of this issue.
Coosumer Notes
A Column of Useful Household Information
widow with sueh children in her care; (2) if there is no survivor entitied to monthly benefits, a lump-sum death benefit.
Q.—Tken dependent ckildren and widows with sueh ckildren are assur-od of montkljr benefits, wketker tke 1 worker vras f ully or carreatly insured?
A.—Yes. But aged widows or dependent parents may receive mon*hly survivors* benefits only if the work-er was fully insured.
Lump Sum Deatk Paymcnts
Q.-Under vrhat cireumstanee« do
tke amendments provide for lump sum deatk paymeats?
A.—If a wage earner who is fully or ccnrently insured dies, lesving no survivors entitied to monthly benefits at the time of his desth, a lump-suin death payment will be made to the widow or widower, children or parents, of the deceased equal to six times the monthly benefit that would have been due. If no one of thcHe is living, a payment covering the fu-neral expenses will be made to the person who paid them.
Q.-—Wkat vrill tke low«r and up-per range of montkly benefits b« under tbe revised plaa?
A.—Benefits will range from $10 — a benefit payment w$ll never be less than $10—to s miximum of $85, or 80 per cent of the worker's gver« age monthly vvage, or double his primary benefit, whichever is the smaller.
Q.—A man vrho kas earned $150 a montk regularly for fivo years reach- i es 65 and retire* in 1942. Wkat vrill kis montkly benefit be under tke nevr formula, as compared to tke original plan?
A.—-According to the new formula, he will get $31.50 a month, whereas before the act was amended he would have received $20.
Q.—What benefit will kis wife receive?
A.—If his vvife is 65, she will receive s month!y benefit to one-half of the smount to vvhich the vvorker himself is entitied. For instance, if his benefit smounts to $31.50 s month, his wife's benefit will be $15.75, making s total of $47.25 a month for husband and wife.
Q.—If tk« wife in tkis čase vrer« SO and there vrere a ckild of 12, vrkat vrould tke family receive?
A. —They would receive $47.25 a month. The wife would not be en-	—=
titled to a beneftt, beea«*# WSS 1 w#-W ,ho k« entitied to a benefit »a not yet 65. But the child would re- ^ kusband's aaralags?
Getting Rid of Greasc and Oil Staias
Amsteur mechsnics vvho start out to do their own car repairing and end up with g splotch of grease or oil on their clothing should remember this cleaning hint from the Consumers' Guide, publieation of the ConRumers' Council Division of the A A A.
As much of the grease and oil as possible should be seraped from the stained materiala immediately.
Then, if the material is washable, try wsrm uster and soap on it, pre-ferably using soap containing naphta, or kerosene.
Absorbents sueh as blotting paper, fuller's esrth, corn meal, white tal-cum powder or common salt may bc effective on both light and heavy materials if the grease or oil is not mised with dirt or metal.
Carbon tetroehloride or some other grease solvent can be applied directly to the tpot, but be sure tn have a towel or some other heavy pad direet-ly under the spot when you apply the liquid. To prevent the grease from spreading, use smsl! quantities of the solvent at a time, then rub the spot vvith a ,clean cloth until thoroughly dry.
For delicate fabrics spread a paste of white absorbent powder and g solvent over the spot if it is on light <^)lored unwashable material. A11ow the paste to dry before removing. It may be neeessary to repeat the treatment one or two times before the spot is completely removed.
Knives held in a slot of a new machine are sharpened by electricslly operated grinding wheels.
The Brazilian city of Porto Alegre vvill be connected vvith the Atlantic ocean to become a seaport.
A thermometer Is included ln a nevv plate for electric wall switches.
ceive a benefit equal to one-half the father's primary benefit until he reaches 16, or/18 If he were stili un-married and in school.
Q.—Could tke vrife of tkis iadi-vidaal ever r«e«ive a s«ppl*mentary benefit?
A.—Yes, vvhen she reaches 65 she would be entitied to a supplementary benefit of one-half the amount of her husband,s benefit. If he hsd died m the meantime, she vrould receive at 65 s widow's benefit; this benefit would be $23.68—three-fourths of the husbgnd's benefit.
Q.—If a vridovr kas been fvorkiag in a job eovered ky tke old-age ia* suranre plan and is entitied to a ben. efit based on ker ovrn vrage record,
A —She would receive either the benefit she herself had esrned or th« benefit based on her husband's earn-ings, whichever is larger.
Q— At tko age of ss. aa aamar-riod vroman kas Ugally adopted two orphaned nieces. Wken »ko reaches ss, tkey ar« 12 sad 14. Ske is entitied t« a montkly benefit, but vrould sko g«t »upplemrntary benefits f«r ker adopted ckildren? '
A —Yes. Since the children vvere legal1y adopted before the aunt vras 60 snd sre dependent on her, each of them would get s benefit equal to one-half of h«r osn benefit—if she wert entitied to $25 a month, the total monthly payment for the family vvould be $50.
A b C «f Parliamentary Lavr. A brief handbook on rulee of order for meetings adapted to the needs of labor groups—August Claessens. 25c.
As I See It. £ revievv of the ca4>-italist system in America—Norman Thomas. $1.50.
Americaa Outpast, (Upton Sinclair). A book of reminiscences.......$2.00
Aaiori«a's Way Out, (Normsn Thomas). A program for democracy $2.00
Brass Check. A study of American journalism—Upton Sinclair. $1.00.
C radio of Lif«. The story of one man's beginning. — Louia AcUmic. $2.50.
Cry for Justice. An anthology of th« literature of social protest—-Upton Sinclair. $1.60.
Doke. His Authorised life and letter*—David Karsner. 75c.
Dy nam i te. The story of class viole nce in America — Louis Adamič. $2.00*, ,
Englisk-Sloveoe Reader. Illustrated
—Dr. F. J. Kern. $2.00.
Grands«**. The story of a man'* love for his country and his search for the American ideal—Louis Adamič $2.50.
Gosliags. A »tudy of American schoola—Upton Sinclar. $1.50.
JuagU. Novel dealing vvith the Chicago stockyards — Upton Sinclair. $1.50.
Jiinmie Higgias. The <ory of a socialist agitator during the vvar— Upton SinoUhr. $1.50.
Kari Mara. Biographical memoirs —W. Liebknecht. SOc.
King Coal. Nov«el di*aling vvith the strike« among the Colorado miners in 1913-14—Upton Sinclair. $1.25.
Laugking ia tko Jungle. An immi-
grant in search of the Land of Pro-mise diseovers America — Louis Adamič. $2.50. ... .
Man uai f«r Socialist Speakers. A
brief tezt book on the tcchnique of public speaking god socialist propaganda meeting.v-^Augujit Claessens. 25c.
s
Y«rney's Justice. (Ivan Cankar.) A faithful, stirring piece of realistic fietion by the man vrho is considered the greatest vvriter Jugoslavia ha. produced — Transiated by Louis Adamič. 50c.
Hundred P«r Ceat, (Upton Sinclair. A atory of g patriot, (cloth) ............................ 1.00
Mo»ey Ckaagers, (Upton Sinclair.) A nov«! of Wall Street and the panic of 1907, (cl.) 1.21
Mamaseaart. An essay in economic tnterpretation. By Upton Sinclair, (ck>th).............. 2.00
Moantaia City. A novi by Upton Sinclair, (cloth)... .......... 2.00
Oil. A pieture of the oil industry * 1 in Southern Caiifnrnia and taking in the world-struggle. By Upton Sinclair, (cloth).... 2.00
profits «f Religion. Religion as a racket. By Upton Sinclair, (cloth) .....................................50
Pkpsiciaa ia tke House, (J. H.
Greer, M. D.,), (cloth)............ 1.50
Roasaa HoliWay, (Upton Sinclair.) America since the
World War—the Roman republic; after the ucstruction of Carthage—hovv louch alike are they? (cloth)...... ............
Science and Revolution, (Ernest Untermann,) (cloth)......
VVorkeri in American History.
By Jamen Oneal....................
Walls and Bars. (Eugene V. Debs.) The story of Deb's life in prison, (cloth)..............
Vital Problems in Sociad lution. By A. M. Lt-wis, (cloth) ...........................
Evo-
2.00
.60
.25
1.25
.60
How War May Be Stopped
1*riaity of Plunder. A ehccrful slani at rent. interesi and profit. By August Clae-sens .25
Tke Wct Parade, (Upton Sinclair.) A full-length novel -tiealing vvith Iiquor drinking and the liquor traffic in the United States during the past thirty years, (cloth).............. 2.00
Tkey Call hi« Carpenter, (Upton Sinclair.) A tak* of the Second Coming, (paper).....'...
.75
Tke Social
Kautsky,)
Revolution, (Kari
(cloth).................60
Struggle Betvreen Science and Suporstition, (A. M. Lewis), (cloth)	.60
Republic of Plato, (cloth) ......... 1.50
Life and Dealk. (I)r. E. Teich-mann,) (cloth).........................6C
Law #»f Bioceaesis. (J. Hovrard Moore,) (cloth)......................60
Evolutioa of Property, (cloth) .60
End of tke VVorld. (Dr. M. Wilhelm Boelsche), (cloth).. .60
Debs and tke War. His Canton
Speech, his trial and impris-onment .................. ...........26
Aacicnt Society, (Lewis H. Morgan.) Re.searche* in the lives of human p rog res* from Save«*erv through barbarism to Civilization, (cloth).......... 1.16
My America. (Ix>uis Adami?). The second 4,Best seller" by Mr. Adainic.
Order From: PROLETAREC, 2301 So. Lavmdale Avo., Ckicago, IU.
Attention, JSF Junior Guild Members
CHICAGO.—At our last meeting vve decided to hnve a meeting cvery first Friday of the month. At theae meeting« we vvill discu«s current and other interesting topies. Also, at earh meeting vve uill set a date for an ex-curakn for that month. By an ezcur-sion 1 mean roller-skating and ice-skatirg parties and other various out-side activities on that order.
This month wc have decided to go on a roller-skating part.v at Madison Gardens. We will meet at the Slovene labor Center at 1:30 P. M. on Sun-day, Dec. 10, 1939. Those for vvhom it is more convenient to go straight to the rink, we vvill meet in front of the rink at 2:00 P. M. The admission is 25c vvhich include your rnller skale« and wardrobc. Carfare is lOc each way. So come on you members, brini; your friends and make this a merr>" partv!
Don't forget, Sunday. Dec. 10.
Elaine Turpin.
>1'
FLOATING MINE!
Many Uading statesmen protest against the belief that war is inevit-
able.
And of course it isn't.
If the Big Thieves of the vvorld could agree to split up the available booty betvveen them, there'd be no vvar, not at any rate on a vvorld acale.
They might have to deal out stoush to a number of small nations, obMtinately defending their property and their freedom.
ltut that vvould scarcely count as war.
A few hundred thousand people might be slaughtered, and homes and farms destroyed.
The population of the earth is so va«t, hovvever, that the bureaus of statistics vvould never miss the men, vvomen and children wiped out of ex-istence in thst way.
If the Big Thieves agreed to di-
vidc the plunder, though their hands
dripped vvith blood, vve could stili
thank our pet josses that no "major
war" had oeettrrvd.
o
But suppose they can't agree?
VVhat then?
Let the armaments of the Great Pou ers supply the ansvver.
Sueh terrific aggregations of murder machinery vvere never known on oarth before.
VVhen ali those guns begin going off, and ali those bombs begin bu~st-ing, the eamage will make the goriest record* of the past seem trifling in comparision.
And ali the signs snd portents go to shovv that agreement among the Big Thieves of the vvorld is wettnigh impo»sible.
With G reed armed to the teeth, therc's almost certain to be trouble. e
The world's vvorkers could stop a vvorld vvar, even then.
By concerted action they coukl paralvze vvar lords.
Imagine this slogan ringing round the globe, brother: "Workors of tke
World, Unitel Tkrovr dovrn your gua> and refuse to fight r
Mars vrould drop dead as soon as ke koard it.
Tkere'd be no vvar. But that transcendent mirsclc won't happen in our time, I fear.
From Auatralian Worker.
A SONG OF UNION
By J. M. DARE
VVith hands ali ses r red by the shaip-edgt^d steel, With head a-throb to the puneh-press' beat; VVith tiring body and brain a-reel I tvip each stroke vvith aching feet. Yet in my soul this song wells high
'Labor is Might.' Ever louder arises the cry •Up, Up, Unite.' "Speed, speed," tbe timers say, "the rates are fair." Naught they care for the vvorkers' hands
The mangling puneh-press may erush and tear. First must come share-holders demands.
For dividends at any priče
Must labor bleed An agonizing aacrifice To selfish greed. Here is a Yank of the native breed; There is a Teuton, and yonder a Gael.
VVhat matters it, vvhat our race or c reed?
Latin? Slav? To ali vvorkers Hail! Then ria« Sialera and Bi others, sing
'Labor is Might/ Roosevelt bids us to fear no thing, •Up, Up, Unite!'
The motor of a nevr farm traetor is niounted forvvard and on the left side, giving a driver a elear vievv of the ground ahead of him.
■P**'
lli1.....6/"U||l
hI Donald
archlicht:z
jllllllh.........illll
Liberals and radicals in Americ« are having one svvell time to figure out vvhat is happening in Europe. The invasion of Poland wssn't at al) a concern of the liberal and radical elements here. At least, not even one tenth of the Irtcrest vvas given that fuhject as is novv being given to the iucMtion of the invasion of Finland by Russia. It is s very delicate and vet sn extremely important matter, this invssion of Finland. Hence, any-thing that vvill be ssid on the subject will no doubt provoke spirited thought and question.-We hsve people believe that Russia should be com-nleteiy condemned for her sets of violence against Finland. Others, pro-fes* that Russia has to play the same Vin.l of a game vvhich is being plaved hv the other capitalist countries. Some ssy that the invasion of Fln-'sml by Russia is no different than the invasion of Polsnd by Hitler, or the invasion of Albsnia by Italy. Others src trying to make a marked distinetion betvveen the two invsding forces. Some say that Mussolini and Hit'er seek conquests in order to ex-tend their anti-lsbor regimes snd the regimes of force and violence over sreater masses. On the other hand, manv say that Russia has as much right to seek that land vvhich vras once hers and extend her doctnnes of n pro-lsbor government to other boundaries.
o
Right at the outset we should add that we are opposed to force and violence. At the ssme time, vve re-slire that there is no other way to combat force and violence but with counter force and violence. Hence. it is logicsl to understand some of the acts of Russia and hence, vre are not so o.uick to condemn her aetions.
There isn*t any hone of demorra"y surviving anywhere in Eurone if the present vvar spresds. There isn't anv chanee of the labor elements having snything to say about vvhether or not they shall to go to war. It has been shovvn in our times that democratic procesne* are mighty slovv processes snd that they are very feeble as against force and violence. Those who h s te the very sound of the word, flusiia, vvill not vvant to understand that the present conflict in Europe is bound to bring about some counter revolutions. They should consider that counter revolutions vrill be brought about through nevv forc« and violine«. We shouldn't simply despise the Russian people even if the lesder-shin is trying to plunge Eurooe into of bloodbsth, because the making of that bloodhath is not the making of the Russians. It seems to me that the capitslist financiers and industrialists hsve worked over-time in planning th<»ir attack solely against Russia. They are not doing this simply because Stalin and his hordes are bureaucrats. It is more reasonable to believe that the capitalists vvant to embroil Russia into a European conflict ln order to destroy vrhat little there is left of Communism ia Russia
We have a licht to judge this conflict and to exprea8 our opinions, and ! while wc condemn force and violence we may find that sometimes even s pro-worker's state may have to resort to force and violence. VVhat ali is happening behind the scenes in ali the capitals of Europe is stili a sc-cret. To pass judgemcnt, prcmaturcly, and without the full knouledge of the čase, may not be the best policy either. It is unfortunate that the Fin-nish people have been invaded. It is no less unfortunate that the Czechs and the Poles, the Albanians, the Ethiopians, and the Spaniards, «ac-rificed many lives for their eountry in i-ecent years. And it seems to me that the vvorld didn't howl quite as mur*h «t Hitler and Mussolini or even Chamberlain as it is novv hovvline at the Russians. Perhaps, thc.v got used to the invasions of Hitler and Mussolini. Perhaps, ali of the lying done b.v Chamberlain about his non-interven-tion in Spain and his pledge to Czcthoslovakia could easily be for-gotten. Perhaps, it isn't so easy to forget that Russia is surP0**«' to ho a peace-loving country and that Russia is not supposcd to strike s t any of its internal or external encniies. We are going to hear much more on this .»-ubject as the events unfurl before us.
«
Wc learn of the social vvhich is to He held this comine Sntunhy st the Center by the Social Club. The invits-tions have been extended to our many friends and it is hoped thst the response vvill be full and complete. a
Last Friday night the Executive Committee of our Federation held ts monthlv meeting. VVe hsd the >rescnt day events bcfoie us and ried to find a solution to the many iroblems vvhich confront us. S«>m< Tood reports vvere read and made, mrticularlv about the sustaining fund *f our organ. Proletarec. and the vork on our 1940 American Family Almanac. Quite some time uas con-sumed on efforts to inerease our membership and activities.
AN IDEAL XMAS 6IFT
VVhat could bo more suitable as a Xmas gift for Mother or Dad tkan a book of inUresting sk«rt storioa, potmi, and other artidei (224 p«g«t in «||), nieely »lle.trat ed and vrrittoa in tke langusg« they best understand -Slovene?
Sack a publieation is tke American Family Almanac, novr on sale
You young folks vrho are look <ag for a suitable Xmas gift f«' yo«r Motker or Dad. a gift they vrill cortainlv appreciato, sead tkem a copy of tke Almanac. Order from PROLETAREC, 2301 So Lavrndalo Av«., Ckicago, III. Tke prte« U 7Se per c«py.